Poštnin« plačan* v (»Mal Spedizione lo tbboumeiiu poatala Štev. 262 V Ljubljani, v ponedeljek, 16. novembra 1942-XXI Leto VII Uključna pooblaščenka ca oglaSevanje Italijanskega lo tujega | Uredništvo Id oprava: Kopitarjeva 8, Ljubljana. | Conceaslonaria eselusiva per la ptibblicitf d) provlnteau [taliana Izvora: Onione Pubblicita Italtana S. A_ Milana = Redazione. Amminlstrazionei Kopitarjeva 6. Lubiana. = ed esterai Uuione Pubbiiciu ItaUana S. A. Milana deliš Bollettino no. 903 : Grandi successi delfaviazione e marina dell’Asse 183.000 tonn. di navigiio nemico affondate, 234.000 t. danneggiate Bollettino straordinario nr. 904. II fjiiarticre generale delle FF. AA. comunica: Nella battaglia combattuta in stretta collabora-zione per piu’ giorni contro le torze navali ne-niiche operanti sulle coste de!l'Africa settentrio-nale francese 1’aviazione c la marina italiana e germanica hanno giaconseguito grandi successi. 14 navi da trasporto per 1111 totale di 102.000 tonn; sono state sicuramente affondate. uua grande pe-troliera di circa 10.000 tonn silitrata e lasciata in fiamme, setto altri mercanlili per complessive 71 milia tonn; danneggiate in inisura tale da fare ritenere sicura la loro perdita. II nemico ha quin-di perduto un totale di 183.000 tonn: di naviglio niercantile ed ha avuto inoltre 35 altri piroscafi, per ulteriori 234.000 tonn; gravcinente danneggi-ati. p'ra le unita'da guerra sono stati colati a picco tre ineroriatori c quattro cacciaforpedinierc e ve-dette; mentrc venivano colpiti e danneggiati una nave da battaglia tre portaerei. una delle quali in misura gravissinia, 14 incrociatori c grossi cac-ciatorpediniere. Sette cacciatorpediniere c vedette in totale 89 unit’ a da guerra o inercantili risultano distrutte o danneggiate dagli implacabili attacchi condotti tra il sette e il 13 novembre dalle forze aeree e navali dell'asse nel Mediterraneo occiden-tale. La battaglia continua. II Quartiere Generale delle Forze Armate co-•nunica: . . Lavanzata delle forze lmtannichc in Urenai-o» continua ad essere tenacemente contrastata dalle truppe italo-germaniche che hanno a piu ripre->e impegnato il nemico in duri combattimenti. Intensa 1’atfivita dell’aviazione nei cieli del Mediterraneo e dell'Africa Settentrionale Francese: nove apparecchi sono stati abbattuti dei caccia-tori delVAsse, un altro colpito dalle artiglierie contrnaeree dcllisola di Pantelleria, si incendiava e precipitava in mare. In riuscita azioue a vq1o radente effettuata su di un aercoporto dol Nord AIrica Franceso, velivoli italiaui d’assalto hanno mitraglialo ed in-cendiato munerosi biinotori avversari che vi era-uo appena atterrati. Sono proseguiti gli attacchi aeronavali contro le unita anglo-ameriCana nelle acque Algerine: all’alba di oggi un nostro sommergibile, ai co-niando del Tenente di Vascello Rino Erler, ha colpito con due siluri uella rada di Bougie un in-crociatore britannico della classe sLeander« di 7200 tonn. L'incrociatore e’colato a picco. Nel Mediterraneo Oricntalc nostri aero-silu-ranti attaccavano con successo uua formazioue navale e gravcinente danneggiavano un cacciatorpe-diniere che e da ritenera affondato. Dal complesso delle operazioni di questi nl-timi giorni dieci nostri apparecchi risultano nian-canti. • Nell ultima incursione nemica su Geuova si deplorano ciuque morti e lfi feriti. I nomi e cognomi delle vittime saranno pub-blicati sni giornali locali. II sommergibile coinandato dal Ten. di Vase. Gianfranco Gazzana ha riportato in Atlantic« nuo-vi successi colaudo a picco una motonave armata britannica di 10.000 tonu ed affondando o colpidi cannone il piroscafo armato »Vueerhaven« di 3500 tonn. Nel giro di dieci giorni questa nostra unita subacquea ha pertanto coplessivamente distrutto oltre 30,000 tonn di naviglio nemico o navigante per conto del nemico. Alcuni degli equipaggi ne-mici tra i quali un Capitano sono stati catturati. Veliki uspehi osnega letalstva in mornarice Za 183.000 ion angleško-ameriških ladij potopljenih, za 234.000 ton poškodovanih v severnoafriških vodah Posebno italijansko in nemško vojno poročilo — Uspehi italijanskih podmornic proti zavezniškemu ^vojnemu brodovju v severni Afriki Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj ob- javilo tole posebno vojno poročilo: Italijanska in nemška letalska ter pomorska sila je v tesnem sodelovanju v boju ob obalah severne francoske Afrike, ki je trajal več dni, dosegla že velike uspehe. 14 prevoznih ladij s skupno 102.000 tonami je bilo zatrdno potopljenih, 1 petrolejska ladja kakih 10.000 ton je bila torpedirana in )e ostala v plamenih, 7 drugih prevoznih ladij s skupno 71.000 tonami pa je bilo hudo poškodovanih, da je treba računati z njihovo izgubo. Nasprotnik je torej izgubil skupno za 183.000 ton trgovskega brodovja, vrh tega pa je bilo 35 drugih parnikov s skupno 234.000 tonami hudo poškodovanih. Od vojnih enot pa so bile potopljene tri križarke in 4 rušilci ter stražne ladjice, zadete in poškodovane pa so bile 1 bojna ladja in 3 letalonosilke, od teh ena letalonosilka prav hudo; poleg tega je bilo še poškodovanih 14 križark in velikih rušilcev, 7 rušilcev in stražnih ladij, skupno 89 vojnih ali trgovskih enot je torej bilo ali uničenih ali poškodovanih v neusmiljenih napadih, v katerih so med 7. in 13. novembrom nastopile italijanske in nemške letalske ter pomorske sile v zahodnem Sredozemlju. Bitka se nadaljuje. Italijansko uradno vojno poročilo št. 003 pravi: Napredovanju angleških sil v Cirenajki še naprej zagrizeno nasprotujejo italijansko-nemške čete, ki so nasprotnika večkrat zapletle v trde boje. Živo je bilo delovanje letalstva nad Sredozemskim morjem in nad francosko Severno Afriko. Osni letalci so zbili 9 strojev, še eno letalo pa, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo na otoku Pantelleriji, se je vnelo in treščilo v morje. Pri posrečenem nastopu v nizkem letu nad nekim letališčem v francoski Severni Afriki, so italijanska napadalna letala s strojnicami obstreljevala in zažgala številne nasprotnikove dvomotor-nike, ki so se bili komaj spustili na tla. Nadaljevali so se letalsko-pomorski napadi zoper angleško-ameriške ladje v alžirskih vodah. Danes ob zori je neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Rina Erlerja v pristanišču Bougie zadela z dvema torpedoma angleško križarko vrste »Leanderc (7200 ton). Križarka se je na mestu potopila. Na vzhodnem delu Sredozemskega morjja so naši letalski torpedniki uspešno napadli neki pomorski oddelek ter hudo poškodovali en rušilec, ki ga je treba imeti za potopljenega'. Z vseh nastopov v teh zadnjih dneh skupaj kaže, da manjka 10 naših letal. Sovjetski napadi na Kavkazu in v Stalingradu zavrnjeni Uspehi nemških podmornic proti izkrcevalnemu brodovju Hud napad na Bougie Hillerjev glavni stan, lfi. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Nemške in romunske čele so včeraj na kav-kaškcin ozemlju odbile močne sovjetske napade. V mestu Stalingradu so bili sovjetski protinapadi odbiti. Letalstvo je uspešno podpiralo kopno vojsko z napadi na sovjetsko topništvo in letališča vzhodno od Volge. Poljske postojanke in zbirališča sovjetske vojske ob spodnjem Donu so bile napadene v strmoglavih in nizkih poletih. Drugod na vzhodnem bojišču je bilo med napadi razbitih več sovjetskih trdnjavic in bojnih postojank, pri čemer so bili zajeti ujetniki in plen. Krajevni sovjetski napadi ob Ilmenskem jezeru in ob Volhovu so se razbili ob nemški obrambi. Bojna in strmoglava letala so v dnevnih in že- nočnih napadih težko pogodila kolodvore in leznice. V Cirenajki nudijo nemške in italijanske čete močan odpor nespremenjenemu angleškemu pritisku. V bojih, ki so zahtevali mnogo žrtev, so se pomaknile nadalje proti zapadu. V borbi proti britansko-ameriškemu izkrcevalnemu brodovju so nemške podmornice potopile prevozni parnik »Morning Castle« z 20.107 tonami in neko tovorno ladjo s 6.000 tonami. Razen tega so bile s torpedi zadete 4 velike prevozne ladje. Pri Bougieju sta bili uspešno napadeni neko letališče in pristanišče. Pred Bougiejem sta bili dve veliki prevozni ladji zadeti z bombami. Neka nasprotna podmornica je bila uničena z bombami. Nemška lovska in rušilna letala so Dred Tunisom sestrelila tri angleška letala. Podtajnik fašistovske stranke Barberini na domoljubnih slovesnostih v Goriziji Gorizia, 16. nov. s. Podtajnik fašistovske stranke Ennio Barberini je dopotoval sem, da bi se udeležil domoljubnih prireditev, ki so bile včeraj. Poklonil se je v svetišču padlih fašistov, nato pa je v spremstvu zveznega tajnika obiskal vojašnico »Bruno Mussolini« zvezno poveljstvo GIL-a ter dom ženskega GIL-a. Živo se je zanimal za različne panoge potekajočega, udejstvovanja ter se pogovarjal z organdziranci. Podtajnik Stranke se je zvečer udeležil predstave, ki jo je Zveza bojevniških fašijev priredila za vojake ondotne posadke ter je s svojo navzočnostjo vzbujal izraze drhteče vere v Ducej-a in tople ljubezni do hrabrih oboro- Veličastni japonski uspehi v pomorskih bitkah na Tihem morju Od 7. julija dalje je bilo potopljenih 54 bojnih ladij, med njimi ena oklepnica, pet letalonosilk in 22 križark Tokio, 16. nov. s. Japonski cesaiski stan sporoča: Nova pomorska bitka se je vnela v bližini otoka Guadalcanar. Začela se je 12. novembra in se sedaj še nadaljuje. L«tala japonske mornarice so potopila neko nasprotnikovo križarko nove vrste. Neka druga križarka vrste »B« in tri prevozne ladje so bile zažgane, 90 letal pa je bilo zbitih. Druge uspehe pa je dosegla japonska mornarica v nočnem napadu. Med tem bojem sta bili potopljeni dve križarki nove vrste, kakor tudi dve drugi križarki in en rušilec. Dve križarki in trije rušilci pa so bili hudo poškodovani. Japonske izgube pa so: hudo poškodovana je bila neka bojna ladja, dve križarki potopljeni, zbitih pa je bilo nekaj več kakor deset letal. Zaradi teh uspehov je bila nasprotnikova mornarica pri Guadalcanaru uničena do polovice. Tokio, 16, novembra, s. Razen šest križark in enega rušilca, ki so jih izgubili Amerikanci 12. novembra v pomorsko letalskem spopadu pri otoku Guadalcanarju, je nasprotnik izgubil od 7. avgusta samo v vodah Južnega Tihega oceana 54 vojnih ladij, med njimi eno oklepnico, pet letalonosilk, 22 križark, 15 rušilcev, 9 podmornic, enega pobiralca min in neko drugo vojno enoto nedognane vrste. Razen tega so bile v spopadu 12. novembra poškodovane še dve križarki in trije rušilci. Ševilo ladij, ki so bile v istem času poškodovane, obsega pet zadnjih enot in znaša v celoti 23 enot, med njimi tri oklepnice, štiri letalonosilke, sedem križark, šest rušilcev, ena podmornica in en čistilec min. Potopljenih ali poškodovanih je bilo 22 pedovk in 16 drugih manjših enot, dve pomožni ladji in 2 ladji, katerih vrsta še ni ugotovljena. Med poškodovanimi nasprotnikovimi ladjami so sledeče: 89 bojnih ladij, štiri letalonosilke, 20 križark, 18 rušilcev, dve ladji za posebno službo, 39 podmornic, 6 topničark, dve polagalki min, ena pobiralka min, dve torpedovki. 20 drugih manjših enot in nekaj pomožnih enot. Zajete so bile sledeče ladje: ena ladja za posebno službo, dve topni-čarki, dve polagalki min, dva rušilca in več drugih manjših ladij. Rim, 16. nov. s. Poveljnik Tojo Mitunobu, pomorski odposlanec pri japonskem veleposlaništvu v Rimu je objavil sledeče poročilo o pomorsko letalski bitki pri otoku Guadalcanaru: Po ufadnih poročilih, ki so prispela v soboto zvečer, je mornarica Združenih držav v bitki 12. novembra izgubila eno težko križarko vrste »B«, ki je bilo zanjo prvotno rečeno, da je bila poškodovana. Tri prevozne ladje so bile zažgane. V napadu japonske mornarice dne 12. novembra je mornarica Združenih držav izgubila v celoti C križark, en rušilec in tri prevozne ladje, ki so bile vse potopljene, a zbitih je bilo več kakor 90 letal, nasprotnikovih prevoznih ladij, h katerim je treba prišteti še tri enote, ki so bile zažgane v zadnjih spopadih. Tokio, 16. nov. s. V pristojnih japonskih vojaških krogih poudarjajo, da so japonske pomorske sile od začetka bojev za Vzhodno Azijo pa do pretekle sobote poškodovale ali potopile 370 nasprotnikovih vojnih ladij, potopile, poškodovale ali Ženih sil. Predstava se je končala z domoljubnimi himnami, ki so jih na ves glas prepevali dostojanstveniki in vsi navzoči. Gorizia, 16. novembra, s. Fašistke iz Verone, Benetk, Padove, Roviga, Udin, Vicenze ter Tre-visa so se izkazaJe v rodoljubni pobudi, s tem da so oddelkom vojske, v katerih so v glavnem vojaki iz naštetih pokrajin, poklonile posebne zastavice. Izročitev zastavic se je spremenila v slovesno slavnost, ki so jo imeli v Goriziji na trgu Battisti 'kjer so se zbrale velike množice črnih srajc in drugih organizacij. Množica je svojo vneto ljubezen do tovarišev v vojski izkazovala z velikim navdušenjem in silnim vzklikanjem Kralju, Duceju in fašistični domovini. Mesto je bilo vse okrašeno in v trobojnicah ter iiktorskih zastavicah. Na posebnih odrih so bijli zbrani oblastniki, visoki častniki, matere in voj-, ne vdove ter pohabljenci, ranjenci in odlikovanci. K slavnosti je prišel podtajnik stranke nar. sveta Ennio Barberini ter zvezni tajniki in zaupnice ženskih fašijev osmih pokrajin. Po pozdravu Kralju ter Duceju je zvezni tajnik Gorizije izrekel pozdrav vojaškim oddelkom ter poudaril, da se je tudi Gorizia hotela pridružiti poklonu beneških žena italijanski vojski. Potem je zaupnica beneških ženskih fašijev naslovila nekaj ponosnih besed in toplih žeilja oboroženim tovarišem. Nato je naglo nastoj^ki skupina tovarišic GUFa iz Gorizije: prinesla je na blazinicah poklonjene zastavice. Na povelje so jih pripele na petnajst trobent vojaških oddelkov. Nato so častniki vsaki izmed zaupnic izročili cvetje. Poveljnik oddelkov se je zahvalil beneškim ženam ter izjavil, da bodo njegovi vojaki vredni take odlike. Med velikim navdušenjem množice je potem spregovoril nar. svetnik Barberini. Vsem je izročil ipozdrav tajnika stranke in veličal vzvišeni pomen slavnosti, ker je v njej dokaz, kako je narod povezan s slavno oboroženo silo fašistične Italije. Dejal je. Ha je ve* narod danes ob strani italijanske vojske, ki bo v imenu Kralja in po Ducejevi volji gotovo znala izvojevati zmago. Po velikem govoru so vojaški oddelki zaigrali državno himno in Giovinezzo ter z oddelki drugih organizacij potem odšli v sprevodu po glavni cesti v mestu. Ljudstvo jih je na pohodu povsod navdušeno pozdravljalo ter stalno vzklikalo Kralju in Duceju. pa zajele 897 prevoznih ladij, povrh pa zbile še, 3744 letal. Nasprotnikove ladje, ki so bile zadete v polno, so: 9 bojnih ladij, 13 letalonosilk, 38 križark. 39 rušilcev, 3 ladje za posebno službo, 80 podmornic, 8 topničark in 5 polagalk min. 9 tor- Pri zadnjem nasprotnikovem letalskem napadu na Genovo je bilo 5 mrtvih in lb ranjenih. Imena in priimki žrtev bodo objavljena v krajevnih listih. Podmornica, ki ji zapoveduje poročnik bojne ladje Gianfranco Gazzana, je na Atlantskem morju dosegla nove uspehe, ko je na mestu potopila oboroženo angleško motorno ladjo z 10.000 tonami ter s topovskimi streli potopila oboroženi parnik »Vueerhawen< s 3500 tonami. V 10 dneh je ta naša podmorska edinica torej uničila skupaj čez 30.000 ton nasprotnikovega ali pa takega ladjevja, ki plove za nasprotnika. Nekaj članov posadk, med njinr en kapitan, je bilo ujetih. Hitlerjev glavni stan, 16. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole izredno vojno poročilo: Italijanske ter nemške letalske in pomorske sile so v spopadih proti nasprotnim ladijskim spremljavam ob Severni afriški obali dosegle naslednje uspehe: Uničenih ali poškodovanih je bilo Sit enot, in sicer je bilo potopljenih 14 trgovskih ali prevoznih ladij s skupno 102.000 tonami, ena petrolejska ladja kakih 10.000 ton je bila zadeta s torpedom ter se začela potapljati: 7 trgovskih in velik prevoznih ladij pa je bilo tako hudo poškodovanih, da je treba računati i njihovo izgubo. S tem je bilo uničenih 183.000 ton. Potopitev 8 ladij s skupno 7<>.()00 tonami je bila objavljena, kakor znano, v posebnem poročilu 14. t. m. 35 trgovskih ali prevoznih ladij s skupno 234.000 tonami je bilo poškodovanih deloma tako hudo, da dlje časa ne bodo rabne. Ena bojna ladja je bila poškodovana. Poškodovane so bile tudi tri letalonosilke, ena od njih tako močno, da bo ostala izven boja za več časa. Tri križarke so liile potopljene. 14 križark in rušilcev pa poškodovanih. 4 rnšllci iz spremljavne enote so bili potopljeni. 7 rušilcev iz spremljav-nih enot pa je bilo poškodovanih. Nemško letalstvo razbija ruska zbiranja Berlint 10. novembra, s. Kakor znano, nemški ogledniki že nekaj časa sem poročajo o velikem zbiranju sovjetskih čet na raznih odsekih vzhodnega bojišča, a silne skupine nemških letal jim ponoči in podnevi prizadevajo hude udarce. Verjetno je, da se Rusi pripravljajo na ofenzivo, ker se zatrdno zanašajo na zimo kot njihovo zaveznico. V nemških krogih pa, tako piše >Dienst aus Deutsehland*, pravijo, da je dovolj vzroka, da je nemški narod lahko docela miren glede kakih možnih dogodkov. Položaj je popolnoma drugačen, kakor je bil v pretekli zimi. Vse je bilo urejeno, da se bodo nemške sile ubranile napadov. Začasne obrambne črte v zimi leta 1941-42 so bile spremenjene v strahovit obrambni sestav, ki se od glavne črte razteza do najbolj oddaljenega zaledja. Za organizacijo oskrbe ter potrebnih prevoznih sredstev je bilo do najmanjših podrobnosti poskrbljeno na podlagi lanskih izkušenj. Isto velja za opremo čet. Odlikovanje nemških letalcev na Egejskih otokih Področje vojnih nastopov, 16 nov. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: S preprostim in rsnim obredom je poveljnik letalstva na Egijskih otokih z vojnim križem za vojaško hrabrost na bojišču odlikoval naslednje nemške vojake, in sicer zaradi sodelovanja z italijanskimi oddelki ob posebno nujnih prilikah. Odlikovani so bili: poročnik Schell Joahim, narednik Pavel Haerich, desetnik Hubner Rudolf, rožen tega pa prvi letalec motorist Marsigli Milo in prvi letalec telegrafist Marel-1° Roman, strokovnjaka za pomoč s povodnimi letali, ki sta se posebno odlikovala pri težavnem in drznem reševanju posadke z letala, ki je padlo v morje zaradi poškodbe v motorju. Pred važnimi izjavami bolgarske vlade 17. novembra v bolgarski Sofija, 16. nov. s. Za v torek naznanjajo važne vladne izjave zbornici: Predsednik vlade in zunanii minister dr. Filov bo govoril o mednarodnem položaju Bolgarije. Notranji minister Gabrovuki bo govoril o notranjem položaju. Trgovinski minister Zaharijev bo govoril o vprašanjih preskrbe. Vesti 16. novembra Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se je potopila podmornica »Talisman«, ki je bila ena najmodernejših angleških podmornic. — Imela je 1030 ton. 18. novembra bodo v Sofiji odprli razstavo italijanske obrti. Hitler je poslal brzojavno voščilo nemškemu pesniku in pisatelju Gerhardu Hauptmannu, ki praznuje te dni 80 letnico. Poleg brzojavko je Hauptmann dobil še posebno darilo. Uradno poročilo švicarske vlade pravi, da so tuja letala v noči od IS. na 14. november spet kršila švicarsko nevtralnost. Po različnih Švicarskih krajih je bilo dano znamenje za, vzbuno in je nastopilo protiletalska JU “ Novi hrvatski konzul v fašističnem domu Ljubljana, 14. novembra. Davi je Zvezni tajnik v Domu Fašija sprejel novega hrvatskega konzula v spremstvu njegovega prednika, ki bo te dni zapustil Ljubljano. Hrvatski konzul je posebej obiskal Zvezo borbenih fašijev v Ljubljani, da bi tako pokazal tudi simpatije, ki vežejo oba zavezniška naroda in ustaško gibanje, ki stoji v prijateljski državi ob strani naše Revolucije. £vezni tajnik je v prisrčnem razgovoru pridržal pri sebi hrvatskega konzula ter razpravljal pri tej priliki o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo odnošajev Stranke s predstavnikom prijateljskega naroda. Partizanstvo je v popolnem razsulu Tako je izjavil partizan Frece Viktor, ki ga je ujela vaška straža iz Dobrega polja Vaška straža v Dobrem polju ie začela po popolnem očiščenju terena partizanske nadlege v okoliških gozdovih sedaj z zasledovanjem razpršenih partizanskih tolp v vsem svojem okra-iu. Zažgala ie več partizanskih taborišč, iz katerih so se v zadnjem trenutku pred napadom umaknili partizani. Blizu Vodic so fantje napadli 2 partizanski taborišči in pobili več partizanov. V taborišču so našli mnogo streliva in pušk. ki so jih morali presenečeni partizani pustiti. Na begu so partizani zapustili krvave sledove, kar priča, da so imeli tudi več ranjencev. Pri Vodicah so ujeli partizana, 27 letnega Freceta Viktorja, po rodu Celjana. Fant se je boril s stražo in so ga morali s silo pripeljati v Dobre oolie, kjer so ga temeljito zaslišali na poveljstvu vaške straže. Frece se ie pridružil partizanom v Smolenii vasi pri Novem niestti in bil najprej pod poveljstvom proslulega morilca Duleta. Bil ie pri dolenjskem odredu, nato na Trški gori. Žužemberku, na Polževem. V Ambrusu. Beli krajini, v kočevskih gozdovih, na Mokercu, na Piavi gorici in na Vodicah, kier so ga ujeli. Izjavil ie, da ie partizanstvo zaradi vedno večjega odpora ljudstva in napadov vaških straž v popolnem .razsulu in da jim manjka hrane in obleke. Bil je tudi pri napadu na župnišče v Rudniku pri Ljubljani, dalie pri napadu na Škocijan in na Bizovik. Pri Bizoviku so imeli partizani 14 mrtvih in več ranjenih. Te ranjence so pustili kar v bližini Šmarja, nato pa odšli na Piavo gorico Poveljnik Martinov je po njegovi izjavi nevarno zbolel in se sedaj nahaja v terenskem taborišču blizu Orl pri Ljubljani. Hermes je začel letošnjo sezono namiznega tenisa Steljarstvo v gozdeh je rop nad drevesi Za živino sta pravilna stelja siama in žaganje Ljubljana, 16. novembra. Slovenci pravimo mesecu novembru listopad, torejna j pomeni to, da v naših krajih ta mesec listje odpad in da 6e drevje pripravlja na zimski počitek. Večina sadnih dreves pa je že meseca oktobra odvrgla listje, zlasti hruške, medtem ko se na primer jablane v ugodni jeeeni — in takšna je letos — še drži lietje. Prav to velja tudi za drevje gozdov in drevoredov. Celo nasprotno: zaradi ugodne, tople jeseni dožavljamo prave spomladanske pojave, ko drevje zopet brsti in celo cvete. Seveda ti jesenski cveti ne bodo dozoieli v plodove in ne dali sadu. Kvečjemu, da je to jesensko cvetje škodljivo za pomladansko in za jesensko zorenje prihodnje jeseni! Toda v neki drugi stvari je mesec november važen, posebno če je tako lep in prijeten, kakor je letošnji. Ta mesec namreč spravljajo naši kmetje steljo v svoje shrambe V Ljubljani in v okolici pravimo tem shrambam dislnice« — torej ne^ po listih bankovcev, ki so pa shranjeni v drugačnih j^hrambahc — ponekod pa pravijo tem shrambam »steljnaki« ali kaj podobnega. Iz zgodovine ljubljanskega mesarskega elanu in podobnih obrti v Ljubljani vemo, da so si mesarski pomočniki izgovorili poleg drugih dajatev, kakor plače in hrane, tudi pravico spati ali v »hiši«, to se pravi v sobi, ali pa vsaj v hlevu. Mesarski ali kmetski hlapec ni hotel pod nobenim pogojem spati v »lietnicic, v shrambi listja za‘steljo. Tam so spali ali pastirji, pa še ti ne v6i, ali slučajno najeti dninarji ali postopajoči priganjači in morda tudi berači. Niti gospodar, niti prvi hlapec (kar je bilo nekdaj na deželi že visoka stopnja!) pa se nikdar nista sramovala spati v senu. Zdrav občutek našega poljedelca je vedno dobro vedel, da je listje manjvredno, da niti od daleč ni toliko vredno kakor na primer seno. Kvečjemu za koze je listje dreves uporabno za hrano, toda koze ga morajo neizmerno mnogo použiti, da se nasitijo in da vrh lega dajo še nekaj litrov mleka. Vendar noben lastnik gozdov ne bo trpel v svojih gozdeh koza, ki so primerne le za grmičaste predele. Naš kmet že dolgo ve, da nabiranje gozdnega listja najbolj škoduje njemu samemu in pa seveda tudi gozdu. Za gozd velja prav tisto kakor za druga gospodarstva: če bolj jemlješ in ničesar ne daješ, bo kmalu vsega zmanjkalo. Nabiranje listnate stelje v gozdovih pa pomenja v resnici samo rop naših gozdov. Gozdnata drevesa črpajo snov iz tal, s padajočimi listi pa si Ustvarjajo bumuzno podlago, ki naj traja leta in leta in iz te zaloge, ki iz organskih snovi počasi prhni v anorganske, drevesa laže črpajo potrebne snovi za svoj nadaljnji in večji razvoj. Kdor torej jemlje gozdu njegovo naravno gnojilo, to je drevesno listje, ga oropava njegove hrane. Ali pa j'e živinorejcu stelja iz gozdov res tako nujno potrebna za njegovo živino? Samo če pomislimo vrednost listja gozdnih dreves, moremo že reži: ne! Tako listje se kaj hitro napije vlage, pri živini torej seči, in je potem ne prepušča^ več. Živina mora torej kaj hitro ležati na vlažnem, kakor da stelje sploh ne bi imela. Listje gozdnih dreves tudi ni nič vredno za gnojenje, čeprav pomešano z gnojnico in s sečjo živali sprhni komaj iele v treh letih! Še slabše je e steljo iz iglastih gozdov. S to steljo živina ni zadovoljna, ker na njej ji res ni udobno; vrh tega pa je stelja z iglastega drevja prežeta s sniolo in torej ne prepušča vlage. Noben pameten živinorejec ne nastilja svoji živini s steljo iz iglastih gozdov! Prav zato so v naših krajih smrekovi in jelkovi (hojevi) gozdovi lepše razviti kakor listnati (bukovi, hrastovi in drugi). V prvih skoraj nihče ne pobira stelje, v drugih pa vsakdo, kdor le more. Ako mislimo samo na steljo, to je na to, kako bi živini najbolje postlali, potem je najboljše za to iaganje, ki je mehko in vpija vso vodo, vso seč. Žaganja tudi ni treba pogosto menjavati kakor drugo steljo. Ima pa žaganje eno napako: gnije namreč zelo počasi, sprhni komaj v kakihh desetih letih. Mali kmet, ki računa s premočeno steljo kot z bodočim gnojem, torej ne more računati s žaganjem. To se izplača le na velikih gospodarstvih, ki imajo lastne žage in torej žaganje zastonj in ki morejo računati tudi na deset let kompostenja. Najbolj idealna stelja za našega kmeta je slama, bodisi žitna, bodisi ajdova, ki zgnije že v enem letu. bodisi krompirjevka ali fižolovka, ki gnijeta nekoliko počasneje. Žitna slama vpija vase naglo vso mokroto in potem odnesena na gnojišče služi kot izvrstna tvarina za snovanje humusa na njivah ter tako vrača zemlji vse, kar je kmetovalec z njo dobil, tako rudninske snovi in fosfor ter mnogo več ogljika, kisika in dušika. Ponekod v naših krajih imajo Se »steljnike s na pramer v Beli Krajini. So to kraji^ zaraščeni z brezovimi drevesi in s praprotjo. Kmetje jih imajo nalašč zaradi stelje, češ da nimajo gnoja, da bi te steljnike spremenili v plodne njive. Bolj napredujoči kmetje so te steljnike posekali, dobili prva leta nekaj drv in praprotne stelje, toda potem 60 pridobljena tla posejali z deteljo in s koruzo. Pridobljena krma in pa slama sta mnogo bolj zalegli kakor prejšnja stelja in ker 60 zaradi večje množine pridobljene krme utegnili rediti tudi več živine, so imeli zopet več gnoja, da so mogli pognojiti nekdanje steljnike, to se pravi sedanje njive. O praproti pa 6ploh velja, da je ta rastlina zajedalka v naših gozdovih. Celo stelja iz praproti ni nič vredna, gnoj iz te stelje pa sploh ne. Edina vrednost, ki jo ima praprot v naših gozdovih, je ta, da zadržuje talno vodo. Toda to bi mogla navadna ruša s sočno pašno travo opravljati še bolje. Pametni gozdarji torej odstranjujejo praprot, kjer le morejo, namesto nje pa pospešujejo gozdno travno rušo. . . , Sedaj, tik pred zimo, velja torej: nabiranje stelje v gozdovih je škodljivo, čeprav se škoda ne pozna takoj v prvih letih. Stelja iz listnatih gozdov ni primerna za živino in je nezdrava. Edina, ekonomično pravilna in za poznejši gnoj edino primerna stelja je slama, kvečjemu še iaganje! -r Dunajske telovadke so preti nedavnim nastopile v Pragi. Zmagale so z 349.5 točkami. Na drugem mestu je bilo sudelsko okrožje, ki si je nabralo 347 točk, ter Briinnom z 329 točkami. Najboljša poedinka je bila Juggejeva iz Goblonza, ki je svoji vrsti pridobila 75.5 točk. Šele na drugem mestu je bila Dunajčanka Fritscheva, ki je sama nabrala 74.5 točke. Ljubljana, 15. novembra. Tudi s tekmami z belo žogico na zeleni mizi so zdaj začeli Hermes je otvoril letošnjo igralno sezono s turnin-m, ki ga je prav dobro pripravil. Organizacija je bila v veščih rokah in so tekme potekalo brez. večjih odmorov in gladko. Da je v me veliko število prijateljev bele žogice priča število 50 udeležencev, ki so se danes borili med seboj za to, kdo bo srečno privozil do prvega mesta. Turnir je bil odigran v kletnih, lepih prostorih hotela Mikliž in je trajal skoraj brez prestanka <$d 8 zjutraj pa do 5 popoldne. Igrali .so na treh krasnih igralnih mizah Tudi gledalcev je bilo veliko čez dan in prireditelji cenijo, da je prišlo gledat mlade in stare mojstre okrog 500 ljudi. Najštevilnejše igralce je poslal na turnir sam prireditelj: 22. nadalje ie igralo 6 Korotaneev. 2 od Mladike in pa kader 18 še neorganiziranih igralcev. Od izločilnih tekem bi bilo vsekakor omeniti, da je Dular odpravil znanega Bogataja z 2:1. Glavni turnir pa so potem razdelili na tri dele, kolikor je bilo miz. v prvem delu je vsem še nekam šlo, kdor pa je hote! srečno prebresti tudi čez drugo kolo, je moral pa pokazati že precejšnje znanje, saj so se vrste igralcev vedno boli čistile in redčile. Ostajali so pri zelenih mizah le najboljši med najboljšimi Končno so se pomerili med seboj trije bratje Strojniki. Bradeško, Merala, Milano-, vič, pa Dular in Recek Rezultati tretjega kola so bili naslednji: Ma-lanovič : Dular 2:1. Strojnik A. : Recek 2:0, Stroj-R: Strojnik Š. 2:0, Bradeško : Merala 2:0. Borbe proti koncu tekmovanja so bile kar vroče in so pokazalo solidno znanje. Rezultati so bili tile: , Bradeško : Strojnik A. 3 :0 (21 :17, 21:14, 21 : 19); Strojnik R. : Milano vič 3.:0 (21:16, 21:11) 2* ■'7); Strojnik A. : Milanovič 3 :1 (19 : 21, 21 :19, 21 : 6 in 21 :18): Bradeško : Strojnik R. 3 :1 (21 : 19, 21 :19, 19 : 21, 21 : 18); Bradeško : Milanovič 3:1 (21:18, 20:21, 21 :12, 21 : 15)- Strojnlk A. : Strojnik R. 3 : 2 (21 : 13, 17 :12, 21 : 7, 18:21, 21 : 10). Po teh igrah si je priboril prvo mesto priden in skromen Bradeško s tremi zmagami, drugi je bil Strojnik A. z dvema zmagama, na tretjem mestu je bil Strojnik R z eno zmago. Zmagovalec in drugi sta člana Korotana, naslednja dva pa člana Hermesa. V tolažilnem turnirju je nastopilo 32 igralcev. Do finalnega srečanja sta prišla Bogataj in Merala II. Zmagal je Rogatai z rezultatom 2:0. Po končanem turnirji’ se ie vsem sodelujočim zahvalil za udeležbo predsednik Hermesa višji svetnik drž žel. dr Mauri. V svojem nagovoru je poudaril, da je namizni šport v Hermežanskih vrstah že star in z lepo tradicijo. Številne prijatelje bole žogice pa je pozval, naj še naprej vztrajajo v delu zh napredek slovenskega športa. Zmagovalcu Bradešku je potem poklonil res lep pokal, ki ga je za zmagovalca daroval inšpektor Liberalti. .Številni ostali tekmovalci pa so dobili lepa praktična darila. Vsega skupaj so odigrali na Hermežanskem turnirju 120 tekem. Venezia je presenetila Livorno je izgubil letos prvo točko — Triestina je doma spet igrala neodločeno Včeraj so po državi nadaljevali s prvenstvenim nogometnim plesom. Ni bilo brez presenečenj. Prav gotovo je največje tisto, ki ga je pripravila Venezia svojini prijateljem, ko je sredi Milana odpravila domačo enaj6torico kar z dvema goloma razlike. Točki sta Veneziji sila prav prišli, saj se je pomaknila z repka na predzadnje mesto, pred Ligurijo in Atalanfo. Tudi Torino je svojim pripravil veselje, ko te na tujih tleh, v Vicenzi. spravil obe točki pod svojo streho. Prav temeljito je Fiorentina na domačem igrišču opravila z Ligurijo. 5:1 je bil rezultat. — Državni prvak Roma je imel hude brige in 6krbi z Atalanto Komaj je spravil obe točki na varno. — Za italijanski nogomet malo nenavaden rezultat pa sta postavili moštvi Genove in Lazia v Cienovi. 6:5 za domačine se je glasil. — Livorno, ki letos tako odlično vodi v italijanskem prvem razredu, je moral včeraj celo na domačem igrišču pustiti točko letošnjemu novincu v A razredu Bariju. Kaže, da je Bari enajstorica, s katero bodo imeli vsi od prvega do zadnjega še do konca tekmovanja skrbi in težave. Razen že letošnjih nekaterih prav dobrih rezultatov se je tudi včeraj postavila, ko je iztrgala vodečemu lepo piko, kar Livornu sicer polovičen U6peh ne more škodovati, da bi ne vodil še nekaj nedelj pred ostalimi... Triestinci pa letos kar ne morejo prebresti krize, ki jo menda imajo v klubu, vsaj po rezultatih 6odeč. Oe že igre ne izgube, pa igrajo vsaj neodločeno. Zmagati pa letos niso še niti enkrat. Doma so včeraj igrali proti Ambrcsiani. Brez gola je ostala tekma. Ce bo igrala Triestina tako naprej v vsem tekmovanju, ji ni pripisovati dobrega konca. Včerajšnji rezultati: Milano: Venezia : Milano 2:9. Vicenza: Torino : Vicenza 1:0. Firenza: Fiorentina : Liguria 5:1. Roma; Roma : Atalanta 2:1. Genova: Genova : Lazio 6:5. Torino: Juventus : Bologna 3:1. Livorno: Livorno : Bari 1:1. Trieste: Triestina : Ambrcieiana 0:0. Vrstni red po teh tekmah je do naslednje nedelje takčenle: Livorno 13, Torino. Genova, Fio-retina 9, Roma, Anvbrosiana in Bari 8, Lazio 7, Juventus, .Milano, Triestina, Vicenza 5, Venezia, Atalanta 4, Ligurija 3. Tukaj ni všteta tekma med Ligurijo in Romo, ki jo morata še odigrati. Tekme v B razredu Tudi v B razredu včeraj niso počivali. Na sporedu so bile vse tekme. Tudi po včerajšnjih . tekmah še vedno vodi Spezia pred Napolijeni, kr ji sledi tik za petami. Pa tudi Padova in Aneo-nitana nista daleč za prvim. V tem razredu ie borba veliko bolj napeta kot v A diviziji. Tu je vsaka točka važna, in če imaš le malo smole, pa lahko zdrkneš s prvega mesta celo na tretje ali pa še nižje. Včerajšnji rezultati so bili naslednji: Busto Arsizio-Pro Patria : Pisa 1:0, Novara-Novara : Pescara 1:1, Alessandria-Alessandria : Savona 5:0, Modena-Modena : Cremonese 3:0, Brescia-Brescia : Udinese '3:2. Ancona-Anconitana • Siena 1:0, Palerno-Spezia : Palerno 2:0, Padova-Padova :FanM!a 4:1, Napoli-Napoli : Mater 5:U. Vrstili red po točkah- Spezia 12. Napoli 1L Padova 10, Aneonilana, Bescia, Pro Patria 9, Alessandria 8, Modena. Cremonese 7, Pisa, No-vara, .Palerno 6, Fanfulla, Udinese 5, Savona, Pescara 4. Siena. Mater 3. Anconitana in Savona morata odigrati še tekmo med seboj. Domača nogometna prireditev Ljubljana, 15. novembra. Zima že trka na vrata, kar pošteno je že hladno, nogometaši pa nikakor še ne mislijo počivati. Že smo dejali, da je za letos žoge dovolj, ko se je vodstvo Dopolavora odlomilo, da bo priredilo, letos menda res zadnji, nogometni turnir, na katerega je povabilo še tri ljubljanska moštva. Včeraj sta se pomerila prva para. Dopolavoro : Mars-Ljubljana 2:1 V drugi tekmi bi se morali pomeriti moštvi SK Ljubljane in Dopolavora, vendar pa Ljubljana, razen petih igralcev, ni mogla nastopiti. Posredi je bila tehnična zapreka. Pa so potem sestavili Dopolavorislom nasproti moštvo iz neka; terih Marsovcev, ki so imeli že telimo za seboj in pa napadalnega kvinteta Ljubljane. Igra je bila mnogo zanimivejša kot prva in je bilo na sporedu veliko dobrih potez, veliko nevarnih situacij, od »Marsove« strani pa bore malo streljanja na gol, čeprav je napad velikokrat kar po nekaj minut oblegal nasprotnikova vrata. Slrelca ni bilo pravega, če pa se je že kdo odločil, da bo streljal, je šla žoga največkrat pod oblake ah pa daleč stran od vrat. Nič se ne motimo, če trdimo, da je tekmo izgubil Marsov (Ljubljanski) napad. Prvi gol je za Mars zabil že kmalu po začetku igre Hacler in kazalo je, da bo še kaj več golov. Pa ni bilo tako. Najsad je začel z neutrudnim podajanjem na levo in desno, naprej in nazaj, strela pa od nikoder. Polčas je ostal pri 1:0. V drugem delu igre je izenačil za Dopo- lavoro Pavšič, zmagovalni go' pa je lepo zabil Nagode, po'em ko je branilec Marsa prav po §§ »kiksnik. Rezultat ne -odgovarja poteku igre m bi moral, vsaj po prilikah, ki so se mu nudile, Mars odločiti igro v svojo korist. Sicer pa: Zmagali so odločnejši in je ludi tako prav. Drugo nedeljo se bosta pomerili — in to bo letošnja zadnja tekma, tokrat res Mars in Dopolavoro, za pokal prireditelja. Mars : Žabjak 13:0 Ni, da bi izgubljali veliko besed o tej tekmi, ki je bila takšna, kot bi se igrala mačka z miško. Marsovci so delali na igrišču kar so hoteli in j® rezultat po lem, kar se je dogajalo na zelenem polju, še preskopo odmerjen.' Veliko je kriv za tolikšen poraz vratar Zabjaka v prvem delu igre, za katerega bi bilo prav vseeno, če ga ne bi bilo n.ed drogovi. Žabjak je bil za razpoloženi Mars mnogo preslabo moštvo, da bi mn bilo kos. S. S. VAN Dl NE: iSksUvnoAttd tekač • ,'il,i ' '' n',l“l ,FI .^i jcij;;; jjjj jj;’;:.1;..... "«8jjj|!fj!jjl!:?^.'......... ~lHH|l;ij!!j!;j jjii.... 18 Kriminalni roman Toda prekanjenec. Pa kaj. da bi biHeUem. Boste videli, kaj vse se bo zve- še samo prekanjenec! Precej mu j« manjka, kakor skoro vsem pohabljencem. Na koncu koncev pa imamo ven delo, če njega zaslišite. On je bil do ušes zaljubljen v BeIn,« je posmehljivo ipripmnil Vanče. »njegovo ime pomeni v našem jeziku isto kot »Vrabec«: Quod erat de-monulrandum. Ne, gospod narednik, prelahko je. Otroška igra. neumna bajka, di se mi pa vprav nasprotno namreč da je bila vsa stvar na naravnost satanski način pripravljena in ponarejena z namenom, da bi nas speljala s prave poti,« »Ne razumem dobro, čemu in kako Na koncu koncev, kaj se je zgodilo? Sperling se je raztogotil, zgrabil lok, zdrl puščico s stene, šel za Robinom ven in ga ustrelil. Evo, to je vse.« »Vaši sklepi,« je vzdihnil Vanče pomilovalno, »so malo prehitri, gospod narednik. Vaša razlaga ne drži. In če line. /.locinec jc on. roiaKajic, i! : , 1, , , . , j i -• i i moji Dolicisti zgrabijo iu privedejo1 bi držala, bi bil ta zloun tako staven, da bi že mejil na topoglavost, irimojdunaj da. Pomislite samo tole: ’rvič ne bi noben lokostrelec, pa naj bo še tako odličen, mogel zadeti svojega sovražnika v srce tako natančno, da bi se puščica zadrla med rebra, ne da bi se jih količkaj dotaknila: drugič, Robin ima počeno lobanjo. Rekli boste: .počila mu je spričo hudega udarca; ko je z glavo treščil ob kamnita tla'. Toda, tudi to je dvomljivo. Tretjič, klobuk je ležal pred umorjen-čevimi nogami in ne zadaj za glavo; četrtič, držaj pri puščici je tako šibek, da bi se gotovo zlomil, če bi kdo lOit natpel; petič, Robin je bil > obrazom obrnjen proti strelcu in bi zato lahko videl človeka, ki mu je grozil, in bi se puščici lahko pravočasno umaknil; šestič.,.« »Zaboga, gospod narednik, na nekaj sem še pozabil! Kadar je kdo z,adet v srce, navadno izgubi mrtogo krvi. Prepričan sem, da boste našli sledove krvi ce pregledate tla v tisti dvorani za sestanke, zelo verjetno blizu vrat, skozi katere se pride na strelišče.« lleath je nekaj časa ves zbegan kolebal, potem pa je odšel jz sobe in kar nekam pogrniti od zadoščenja, kajti že iz skušnje je vedel, da je \ance zelo bister mož. »Upam, da sem uganil tvojo misel, Vanče,« je dejal zbegano Markha«m. »Toda, če je res, da je Robinu nekdo šele po tem. ko je bil že mrtev, zasadil puščico v prsi samo s 'em namenom. da bi koga zepeljal v zmoto, bi bila stvar res tako satanska, Ja si je človek ne bi mogel niti predstavljati.« »Brez dvoma imamo opravka z drznostjo blazneža,« je prepričljiv^) odvrnil Vanče. »Toda, pomni, ne samo z drznostjo navadnega, blaznež1!, ki se proglaša za Napoleona, tem re? norca, d jima tako izreden dar za zločine, da je kar neke vrste veleum v hudodelstvu... Hvaležen primer za psihiatra, primojdunaj da.« »Upam, da lleath ne izsledi ničesar.« je dejal končno Markham po kratkem molku in se poiprassal |>o glavi. »Zakaj? Če ne najdemo dokazov glede Robinpve smrti spodaj v dvorani, kjer je bil umorjen, bo uganka jio-stala samo še bolj zamotana.« Toda stvarne dokaze je bilo treba poiskati čimprej. Poteklo je nekaj minut, ko je lleath že prihitel spet nazaj, ves zbegan in nestrpen, ter dejal Vanceju. kakor da ga občuduje. »Prokleto, gospod Vanče,« se je pri-dušil. »Vse je tako kakor ste rekli. Nobenega svežega krvavega dedu ni na tleh, a na nekem mestu blizu vra se pozna velik temen madež. Očitno je nekdo brisal po tleli z mokro cunjo. Tla so še vedno mokra... Vse to pa še ni dokaz ,da Robin ni bil umorjen na strelišču. Velika možnost je. da je Sperling ustrelil Robina s puščico, ko sta bila oba še v dvorani.« »Gotovo. In potem je pobrisal tla s cunjo ter zavlekel truplo in lok na strelišče Kakšen namen naj bi imel pri tem? Streljanje z lokom vendar ni sobni šport. In potem še enkrat po- udarjam čudovito točnost zadetka. Ni' ti kak bajeslovni grški lokostrelec ne bi mogel zadeti cilja tako natančno« Tedaj smo zagledali Pardeeja, kako je šel po hodniku proti izhodu, že je bil skoro pri zunanjih vratih ob cesn, ko je. Vanče skočil pokoncu in ga poklical. »Oprostite, gospod Pardee, samo trenutek bi radi govorili z Vami. Pardee ie je naglo obrnili. »Ali nam lahko nekaj ipovcMe?« ?a' je vprašai Vanče. 'Malo prej ste tuini rekli, da ste videli iti gospoda Sper-iinga, kakor tildi Bedle.e, skozi železna vrata ven na cesto. Ste trdno prepri' čani. da nihče drugi ni odšel po i-<[1 poti?« »Prav gotovo ne. Vsaj ne s polili' njam se. da bi bil koga videl « , »Mislil sem, da l*i tudi gosp0” Drucker lahko...« »Kaj, Drucker?« je odkimal P. novembra; ..Otmar, opat; Jedert, devica; Ldmund, kralj; Ne/a Asiška, devica; Fvherij, škof. Hillih*^ . » H o!vdor ^ Lekarne. Nočno službo im n jo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Den-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. okt. 31. Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča učencem in učenkam II. do IV. letnika, naj pridejo v torek, dne 17. novembra ob 8 v šolo, Resljeva cesta, ker se bo ta dan pričel pouk Urnik in druga navodila bndo sporočili gg. razredniki, I* juhi jonsko fjiettaliŠče DRAMA: Ponedeljek, 16 novembra: Zaprto. Torek, 17. novembra ob 16.30: »Večno mlada Saloma«. Red A. Sreda, 18. novembra ob 16.30; >Deseti brat«. Red B. Četrtek. 19. novembra ob 16.30: “Gradbenik Solnes«. Red Četrtek. OPERA: Ponedeljek, 16 novembra: Zaprto. Torek, 17. novembra: Zaprto, Sreda, 18. novembra ob 16 iGasparone*. Red Sreda. Četrtek, 19. novembra ob 16: »Don Pasqualec Red A. Petek, 20. novembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 21. novembra ob 16: »Slepa miš«:. Premiera. Red Premierski. A. TVENNFRV DVE SIROTI 11 Če bi bila videla zapuščeni trg in če bi opazila, da je legal že gost mrak na zemljo, bi prav gotovo razumela, zakaj je tesnoba stiskala njeno srce. Henrika je zapazila, kaj se dogaja v sestrini duši in jo je skušala potolažiti. Medlem ko čakava na gospoda Martina, bi se lahko V6edli na klop.* Ko sta se vsedli, se je Luiza pritisnila k s-psfri. 'Ostani pri meni, ostani pri meni, Henrika! Kaj pa, če gospodi Mariina ne bo?« »Kako neumna si! Zakaj pa ne bi prišel? Potem pa vedi tudi, da znam najti jx)t iz zagate in da si ti pod mojim varstvom. Ko bi ti videla, kako lep je Pariz ... Kako velik je...« »Povej mi, kar vidiš.* Plavolasa glava Luize se je zleknila v Henrikine dlani. »Vidim velik most in v 6redi nek kip...« »To je Novi most in na njem kip Henrika IV..., Oče mi je o tem mnogokrat pripovedoval... Rekel je, da 6e zadaj vidita tudi dva črna 6tolpa od cerkve Notre Dame. ... tiste cerkve, na katere stopnišču me je tvoj oče pobral in me tako rešil gotove smrti. Oh, Henrika, kako ti zavidam... laz vsega tega ne bom nikoli videla.« »Zakaj ne? Mar nisva prišli v Pariz, da bomo ozdravili tvoje oči? Vedi, da boš že čez kratek čas spet lahko spregledala.« »Daj Bog!« je vzdihnila slepa. Nastopil je potem trenutek molka, nakar je Henrika predlagala, da bi stopili v poštni urad pogledat, ako je morda prišel kdo povprašat po njiju. Luiza jo je hotela spremljati in obe deklici sta jo mahnili v tisto smer. Lafleur, ki ju je že delj časa opazoval, se je obrnil proti vogalu trga. kjer je nek človek, na pol skrit oprezoval iz tistega namena. »Si videl Lafleur da 6em 6e prišel prepričat, ako je vse v redu?« »Gospod je zagrešil nespametnost. Če bi mala deklina to opatzila, bi vse splavalo po vodi.« »Bodi prepričan, da se bom takoj izgubil. Toda zapomni ei, da je prava tista nekoliko večja.« »Bodite brez skrbi, gosi>od markiz! Sedajle gre.« »Pazi, Lafleur, kajti moja sreča je v tvojih rokah. Nikar tega ne pozabi! »Gospod, imejte zaupanje vame! Lahko noč...« Markiz de Presles je izginil, strežaj pa se je obrnil proti dvema sirotama, ko je nenadoma neka ženska prišla na mest in se usmerila proti kraju, kjer sta bili 6iroti. »Smola!« je zagodrnjal strežaj. »Počakati bo treba!« Umaknil 6e je v temačen kot trga in pričakoval razvoja dogodkov. XIII. Ženska, ki se je pojavila kot ovira v Iafleurjevih načrtih, je bila prav ista, katero smo videli tedaj, ko se je hotela vreči v reko. Bila je Marijana, ko jo je v trenutku, ko se je hotela posloviti od svojega življenja, znova zagrabila iskra njene ljubezni. Zadostovalo je, da je videla Jakoba, ko je vstopil v krčmo in vse njeno hrepenenje je znova vzplamtelo. Znova so jo prevzela topla čustva do človeka ki ga je oboževala, pa jo je bil pahnil v prepad. Spomin na goreče poljube, na ljubimkanje in na ljubavne besede, vse to 6e ji je povrnilo v spomin in trpljenje se ji je znova jsonovilo. Pritekla je pred vrata gostilnice in se ustavila. Slišala je kričanje upijanjenih Jakobovih tovarišev, slišala je, kako so nespodobne pesmi donele po krčmi. In sedaj naj bi še ona vstopila v družbo teh pokvarjencev? Ali naj se vrže v naročje tistega, ki jo je bil uničil in jo pognal v smrt?« »Ne! Ne bo vstopila! Občutek zgražanja 6e je je polotil in vrnila 6e je na trg. Vrgla se je na klop tik zraven tiste klopi, na katero sta 6e ponovno vrnili obe siroti. Henrika, ki ni videla, da je ženska prišla mimo, je slučajno 6topila proti njej, ko pa je videla, kako potrla je, ji to povedala svoji sestri- »Potrebna je pomoči,« je odvrnila Luiza. »Napleti razgovor z njo.« Henrika se je približala ženski. »Gospodična, vam je 6labo?« Nobenega odgovora. »Vam 6mem pomagati kakor koli?« je s sladkim glasom povzela besedo deklica. »Ne potrebujem ničesar,« je tokrat odgovorila Alarijana s tako trpkim glasom, da se je Luiza stisnila k svoji 6eslri. »Nekaj žalostnega je v njenem glasu... poskusi znova govoriti z njo.« »Joka.« Henrika pa se ni dala zmotiti od sicer nevljudnega vedenja gospodične. »Gospodična, vam je hudo, imejte zaupanje v naju.« »Kaj ne vidite, da mi ni nič, kajti prav nič mi ne more pomagati, ker... »... bi vi radi-umrli!« Luizin glas je zvenel silno hladno. Marijana se je zdrznila in zapičila svoje oči v mladenko. »Kdo vam je to rekel? ... Da, umreti hočem, hočem končati z življenjem zaradi greha, ki sem ga «agn:ši!a « In z glasom, ki so ga prekinjali težki vzdihi, je uboga ženska izpovedala svojo bol in se obtožila zločina njima, ki ju ni jx>znala, pa 6ta se navzlic temu zanimali za njeno usodo in nista mogli razumeti tklega kar jima je priznala. Preden sta dobro razumeli vihravo razlago te ženske, katere ognjevite oči bi zmedle še kakšno drugo žensko po-gumnejšo od (eh ubogih 6irot, in ko sta videli, kakšno zlo je trgalo srce te uboge nesrečnice, sta se ji približali in ji ponudili roko. »Brez dvoma uvidevata,« je turobno končala Marijana, »dobro uvidita, da meram umreti.« Vzdignila se je in z roko pokazala na reko kot edino rešitev zase. »Gospodična,« je začela Luiza, »greh se ne popravi z novim zločinom « »Boljše je odsedeti nekaj, mesecev zapora.« je pristavila Henrika. Ko se boste vrnili, vam bodo odpustili ljudje in Bog « Glas slepe deklice 6e ji je zdel nekaj posebnega in je Marijano ganil. »Vidve verujeta, da Bog sploh je?« Da.« Ženska je ujx>gnila glavo. Siroti sta ji začeli govoriti o usmiljenju in končno se jima je posrečilo prepričati jo, da bi pomenilo pretrgati nit življenja vrh tega, da bi bilo lo strahopetno dejanie in nepremišljena stvar, tudi pomanjkanje zaupanja v dobroto nebeškega Očeta. Da bi pa zlomili zadnji odjDor neznane ženske, je Luiza vzela iz torbice nekaj srebrnikov m se ji je posrečilo pregovoriti ubogo revico, da jih je vzela. »Z njimi lahko zapustite Pariz in odidete v kakšen drug kraj in 6e oosvetite delu. Tako lahko popravite svojo pregreho.* Marijana j'e bila dobljena. Ponovno je poljubila roki obeh sirot in ju oblila s solzami, ki 60 pritekle iz trpečega srca. Sedaj sem prepričana, da je Bos, kajti vedve sta prava anpelal« In odhitela je. Čas in prostor v nemškem vojnem gospodarstvu Po nemškem mnenju sta ta dva činilca v službi tistega, ki ima dovolj prostora, iz katerega lahko črpa surovine in hrano HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Nemški vojno gospodarski tednik »Nemška vojaška korespondenca« razpravlja v eni zadnjih številk o pomembnosti časa in prostora kot važnih činilcev v nemškem vojnem gospodarstvu. Čas in prOstor sta činilca ki sta odložilnega pomena za uspeh ali polom gospodarske vojne. Nemci pravijo, da se jim je po več kakor treh vojnih letih posrečilo razbiti nasprotnikovo go-spodasko blokado, istočasno pa svoj prostor za mnogokrat povečati. V celem razpolaga danes Nemčija s prostorom, ki dejansko obstaja iz celinske Evrope in večjega dela evropske Rusije. Nemčija si je tako skupaj s svojimi zavezniškimi narodi pridobila toliko sil in moči. da ni zmogla ostraniti le vseh pomanjkljivosti v svojem vojnem gospodarstvu, temveč si je zagotovila celo pokritje svojih vojnih potreb za dolsa leta naprej. Nekaj primerov dokazuje resničnost teli navedb. Ob začetku vojne je dajala nemška železarska industrija po 12- 13 milijonov ton želza. Ta količina še dolgo ni bila tolikšna, da bi pokrila prav vse potrebe. S priključitvijo Zgornje Šlezije in z zasedbo drugih ozemelj je Nemčija pridobila sledeče: V Zgornji Šleziji 0,0 milijona ton, v Alzaciji, Lotaringiji ter Franciji 33.1, v Belgiji in Luksemburgu 5.3 in v Sovjetski Rusiji 25 miljonov ton železne rude. Skupna primerjava pove, da ie na primer imela Nemčija pred štirimi leti na leto približno 12—13 milijonov ton železne rude, letos pa kar 76.7 milijona ton. To bi se reklo, da je sedaj produkcija za šestkrat večja v primeri s predvojno. Razen tega ima Nemčija na razpolago tudi bogate švedske rudnike, ki dajejo najboljšo železno rudo na svetu. Podobna je tudi slika, ki jo nudi premogovna industrija. Pred vojno je pridobivala Nemčija v svojih premogovnikih povprečno po 182 milijonov ton premoga, z osvojitvami pa si Je pridobila novih 228 milijonov ton Tako je pridobila s Poljsko 38, v Franciji 47, v Belgiji 30, v Holandiji Pisma v steklenicah ! Nedavno so v Seini blizu Pariza zajeli ve- ! liko steklenico, v kateri so bila pisma iz francosko - nemške vojske leta 1870. Našli so io čistile: rečne struge v bližini Meuluna, ko so čistili rečno dno. Ko je bil Pariz oblegan, so iz raznih krajev ob zgornjem teku reke Seine pošiljali pisma in sporočila v kovinskih ceveh ter jih nato vrgli v reko. ker so se nadejali, da jih bodo dobili, ko bodo z vodnim tokom prišli pod pariške mostove. Petnajstkrat so na ta način skušali spraviti važna sporočila oblegancem v roke. Znano pa ie. da so doslei našli le pet takšnih pošiljk, in sicer šele leta 1892. ob spodnjem teku reke. dve leta 1911., sedaj so pa še naleteli na osmo. Pisma imajo danes veliko veljavo, ker so na njih znamke iz one dobe. in imajo zaradi tega veliko vrednost za ljubitelje znamk. Selitev romunskih ciganov f.iganske nadloge so imeli v Romuniji zelo veliko. To pleme je živelo svoje običajno nomadsko življenje in križarilo po mestih in deželi in bilo ljudstvu povsod v nadlego. Ka-vprašani. ie odločno posegla tudi na to pod-kor se ie romunska vlada lotila mnogih drugih ročie. Vsega skupaj ie bilo v Romuniji nekako 200.000 ciganov. Okrog 100.000 jih bodo preselili v nove pokrajine, največ v kraie. ki so poprej spadali pod Sov jeti io. in jih bodo vtaknili v koncentracijska taborišča. Porabili iih bodo pri koristnih javnih delih, zlasti pri obnovitvenih delih, kajti pod Sovjeti so ti kraji močno trpeli. Obenem bodo skušali cigane privezati na stalno delo in iih tako navaditi na stalno bivališče. Od preseditve so izvzeti le tisti cigani, ki se baviio z obrtjo, ali pa so bili vpoklicani v voisko. • Stara navada — železna srajca Dopisnik »Starnpe« Ramperti piše o zanimivem dovživljaju, ki ga je imel v nekem gostišču 1.3 in v zasedenih sovjetskih krajih 100 milijonov ton premoga. V celoti hi potem takem znašala nemška premogovna pridobitev 414 milijonov ton. »Pester Lloyd«, ki piše o tem vprašanju, pravi, da se je podobno koristila Nemčija tudi z drugimi rudninami in surovinami. Pridobila je mnogo mangana, boksita in nekaj drugih surovin. Lahko bi se reklo, da je Nemčija vprašanje surovin rešila temeljito in načrtno. Toda ta ugotovitev še ne pove, da hi v nekaterih vrstah surovin Nemčija ne čutila pomanjkanja. Da bo pa ta nedostatek odpravila, pa bo treba počakati le nekaj časa, kajti vodniki nemškega gospodarstva računajo na vztrajnost in iznajdljivost izumiteljev in na organizacijsko sposobnost industrije. Član-kar sklepa iz navedenih podatkov, da je zavezniška blokada, vsaj kar se tiče surovin, spodletela. Z. osvojitvijo velikih vzhodnih ozemelj si je Nemčija zagotovila tudi velika rodovitna področja. ki bodo daiala hrano ne samo Nemčiji, temveč tudi vsej Evropi, ki je povezana v nemško gospodarsko skupnost. Vendar pa zaenkrat š» mogoče računati na velike donose teh ozemelj, kajti vojna vihra je mnogokrat uničila, česar sredi vojne ni mogoče takoj popraviti. Toda tudi tu bo odločil važen činitelj — čas. ki bo dokazal, da se Evropi ne bo treba bati gladu. činilec čas pa je prišel do svoje prave vloge sedaj, tako nadaljuje članka r, ko si je Nemčija zagotovila toliko evropskega prostora. Čas dela le proti tistemu, ki nima nobene zemlje in prostora in zatorej nima zadosti surovin in dovolj hrane. Obratno pa dela za tistega, ki ima zadosti zemlje in zadosti delovne sile, ki ima dovolj pobude in nadarjenosti za organizacijo in zna v pravilnem obsegu izrabiti in izčrpati prav vse zemeljske zaklade, ki so za vodenje vojne nujno potrebni. Zaradi tega pravijo v Nemčiji, da čas ne dela več proti Nemčiji, pač pa le v njeno korist. 1 H 1 v Vorarlbergu, ko se je iz Nemčije vračal v domovino. Tamkaj je naletel na štiri, kvartopirce. Tista gostilna je bila posebno znamenita, ker je bila v bližini nekdaj lovska koča cesarja Franca Jožefa in je pošiljala tja vso oskrbo, kadar se je nekdanji avstrijski vladar tod mudil na lovil. Od štirih igralcev so bili trije stari, znani uslužbenci cesarjevi: dva sta bila navadna gonjača, tretji pa je bil lovski nadzornik. Še zdaj, ko je preteklo toliko let, je mož mislil, da se mora razlikovati od ostalih. Nosil je še za klobukom šop gamsove brade kakor pred 30. leti, ko je imel čast spremljati starega vladarja na lovu. A to še ni bilo vse. Mož je bil še zmerom- tako povezan s starim časom, da je vselej, kadar je zaigral kralja na mizo, nalahno dvignil roko h klobuku in spoštljivo pozdravil. Zavezniški strah pred osnimi podmornicami Rim, 16. nov. s. Kakor poroča agencija Afi iz Londona tam nič ne prikrivajo, da bo Os spričo’ novega koraka zaveznikov v Afriki prihodnje dni napela vse svoje sile. da bi s podmornicami ovirala zaveznike pri utrjevanju postojank v Severni Afriki. Listi »Eivening News< piše glede tega: »Ministri in strokovnjaki, ki se bavijo s tem vprašanjem, se ujemajo v priznanju, da pomenijo za Združene narode največjo nevarnost podmornice. Predlog generala Smutsa, da moramo ustanoviti posebno vrhovno poveljstvo za boj s podmornicami pomeni ločnico v naši vojni organizaciji. Ta predlog kaže tudii, da dozdaj nismo imel nič takega. Treba se je spominjati naukov, ki smo jih dobili v pretekli svetovni vojni iz boja s podmornicami. Ti nauki kažejo strahotno ceno, ki jo je treba plačati, če se uporabljajo stari načini, ki so jih nove reči daleč prekosile. Os more brez Japoncev postaviti v boj okoli 500 podmornic proti nam. Nemci napenjajo vse sile za izdelovanje podmornic. Domnevajo, da Nemčija zdaj izdela po 53 podmornic na me*ec. Krizotemis mu je na svojem domu pripravila razkošno gostijo. Vinicij je hotel Ligijo pozabiti v opoju večera in je pil, dokler ni izgubil zavesti. Spomin se mu je vrnil samo, ko ga je sredi večera Krizotemis vprašala . po Ligiji. Tedaj se je zdrknil, jo besno pogledal, potem pa pograbil vrč falernskega vina ter ga zlil ženski na" glavo. Odnesli so ga domov docela na pol mrtveca 98 Drugi dan ga je bilo sram Toda Krizotemis mu ni zamerila. Še tisto popoldne ga je obiskala v njegovi hiši in mu v zaljubljenem razgovoru razodela, da je svobodna, da jo je Petronij zapustil in da ljubi njega, Vinici ja. Vinicija so sladki glasovi premamili, toda ko je začutil Krizotemino glavo ob svojem licu, se mu ,je zdelo, da vidi žalostne Ligi-jine oči. Vse se mu je zastu,-dilo. Nekaj časa je še užival prazno razkošje, ko pa je Krizotemis začela biti nadležna, jo je po nekaj snidenjih surovo odslovil. Potem se je pogreznil v topo čemenje, iz katerega ga ni zdramila niti novica, da se je Petronii vrnil s cesarjem. f i i Moderna postaja turške prestolnice Prestolnica moderne Turčije. Ankara, se skuša v vsakem pogledu približati drugim modernim zahodnim mestom. Pred nekaj leti so tam dogradili nov moderen kolodvor, sedaj pa so poslopje opremili še z modernim in važnim pripomočkom, namreč s številnimi zvočniki. Vsak pokrit tir ima svoj zvočnik, enako vsaka čakalnica, restavracijski prostori in drugi deli kolodvorskega poslopja, koder se sprehajajo ali posedajo potniki.^ lujci. ki so si ogledovali to novost, so potrdili, da iih je pridobitev presenetila in da so strokovnjaki vprašanje razmestitve rešili vzorno. Skrivnostna Kitajska Pokopaltsče v Tsngta 26 Tsinglau. Niso vsa pokopališča taka, kakor bi morala biti: prostori miru. Nekatera so kakor dvorišče kamnosekov, druga pa imajo spet podobo, kakor da so skladišča umetnih livaren. Ne bi hotel ležati tam. Toda pokopališče v Tsingtauu je pravo: mirno in v zelenju leži ob obali s prijaznim razgledom na morje. To je pokopališče, ki privablja in zato ga večkrat obiščem. Zal st i takrat, kadar je tu amerikanska mornarica in mesto mrgoli pijanih mornarjev. Ti veščaki prohibicije so čisto iz sebe, če vidijo steklenico žganja, in gostilničarji iz Tsingtana jim postrežejo z več kot eno. Tako ni niti prijetno gledati štoraste možakarje, ki telebanasto sede v rikšah in se puste prevažati od suhih, kašljajočih Kitajcev, niti ne, kako jih iz beznic izganjajo z gumijevkami posebno močni ameriški ladijski policijski stražniki. V takem primeru je pokopališče dobrodošlo pribežališče. Mislim na pokopališče tujcev, ne pa na kitajsko pokopališče. Na kitajskih pokopališčih imaš občutek, da motiš zaupljivo vez, ki jo čuti ta narod s svojimi mrtveci. Kitajci obiskujejo grobove svojih sorodnikov tako, kakor da obiskujejo žive ljudi, da jih vprašajo za svet in da se z njimi ob slovesnosti povesele. Oni jedo pri svojih mrtvecih in ’ oci se v svojih pestrih krilih igrajo pri njih. Tujec ne spada sem. Ta naj ne moti. Tujec naj gre na pokopališče tujcev. Vzdolž ob obali mimo dirkališča, kjer poskakujejo ob nedeljah poniji iz Šantunga. Nato zaviješ mimo vojašnic, ki so bile nekdaj nemške, potem japonske in pripadajo danes četam iz Nankmga in bodo morda jutri lahko spet japonske. Tarče, spalnice in vežbališča so mednarodna. Tudi drogovi za zastave so potrpežljivi. Na njih so visele že črno-belo-rdeče tribarvnice, japonske zastave —- zastave vzhajajočeg i sonca, zmešane in večbarvne revolucijske zastave Kantona in zasebna zastava nekega roparskega stotnika iz Šantunga. Sedaj plapolajo barve Nankinga. Vse od leta 1914... Mimo vojašnic vodi cesta skozi gozd akacij do pokopališča tujcev. Preveč bi bilo rečeno, da so to prave akacije, ki rastejo tod, prav tako, kakor bi bilo preveč rečeno, da je pokopališče tujcev v Teingtauju za vse Evropejce, ki so tod umrli. Akacije so prav za jtrav robinije in pokopališče tujcev zato ni popolno, ker je dvanajst angleških vojakov, ki so padli pri napadu na Tsingtau, pokopanih nekje drugje. Angleži so pač ekskluzivni. Toda sicer leže tod vsi tujci, ki so umrli v tem domačem prijaznem mestecu na obali Kitajske. Mnogo jih je. Zelo mnogo. Želeti bi bilo, da bi jih bilo manj. Kajti tisti, ki so v miru sklenili svoje življenje, so v . manjšini. Visoko nad zidovjem pokopališča ob gorskem pobočju štrli spomenik japonskih vojakov, ki so padli pred Tsingtauom. Toda naj bo marmorna plošča, v kateri so izklesana njihova imena z majhnimi in lepimi črkami še tako velika. Na tisoče jih je. V vrsti grobov, tam, kjer ureja stari kitajski vrtnar astre, tam je prostor nemških branilcev Tsingtaua. Njihove poslednje domove nadvse lepo oskrbujejo tamkajšnji rojaki. Vsak grob zase je majhen vrt z astrami in levkojami, ki prijazno cvetejo okoli granitnega kamna ob vzglavju groba. Ti kamni poveri o samo ime tistega, ki počiva pod njim in kraj, kjer je padel. Častniki, vojaki, podčastniki in prostovoljci (teh je največ) leže drug poleg drugega. Družinski očetje poleg mladih, ki so komaj končali šolo. Stari in mladi, ki niso hoteli ostati doma, ko se je japonska vojna mornarica pripeljala v zaliv Kijaučau. Trgovci, uradniki, dijaki, rudarji iz šantunških premogovnikov — le redki so ostali doma, čeprav so vedeli, da je boj brez upa zmage. Mnogo nemških čet si je pridobilo nevenljivo bojno slavo, toda nobena četa ni šla v boj kakor ta: v polni zavesti, da je izgubljena. Samo resnično zvesti možje se bijejo brez upa na zmago. »Nemec ti?« je vprašal stari Kitajec, ki je urejeval rože. Ko sem prikimal, je odgrnil grmičje rhmenih marjetic, pokazal na napis z imenom in žalostno rekel: »Jaz poznati gospoda tukaj, poznati grob, jaz biti številka dve boy pri očetu mladega gospoda. Mladi gospod, dobri gospod, vojska. Mladi gospod pijonir, smrtnozadet, tako mlad! Zakaj mrtev?« Da, zakaj dobri starec ... In tako leže sedaj tujci med tujci... Veter je prinesel mnogo listja raznih dreves na obalo Rumenega morja... Tu so naši, tam zgoraj je spomenik Japoncem in tu spodaj je vrsta poševnih ruskih križev. Prišli so do obale morja in umrli ob njegovem pogledu, daleč od domovine, tudi oni. Grobovi, grobovi... Narodi, ki grade velike vojašnice, potrebujejo velika pokopališča. Kdo vse bo živel v njihovih velikih vojašnicah — kdo ve? Gotovo je samo eno: na koncu koncev bodo počivali na velikem pokopališču. Izvlečki Iz kfta:skih časopisov Tsinanlu. Nauk o živalstvu »Naselitev tujcev v Šanghaju je podobna velikanskemu krokodilu, ki pije kri kitajskemu narodu, zato, da prijetno živi.« (Uradno glasilo »Kuomintang«, Šanghaj.) Star gospod. »Vseučilišče Minkuo je povabilo gospoda Li-Čing-Juna v Peking. To je najstarejši mož Kitajske, če ne sploh najstarejši človek. Gospod Li je star sedaj 252 let in je bil rojen v sedemnajstem letu vlade cesarja Kangsi v Kal-Si-Enu. Dvestoenaintrideset let trguje z zdravili in je do pred sto leti zbiral sam zdravilna zelišča za svojo trgovino. Gospod Li je bil poročen štirindvajsetkrat. Njegova zadnja žena je krepka šestdesetletnica. Ima energično brado, dvoje velikih ušes, rumene lase, belo kožo in dober tek. Še danes gre rad na dolge sprehode. Letošnjo pomlad je bil gost generala Jang-Šena, kateremu je pripovedoval veliko število anekdot. Najmlajša je bila stara sto let.« (»Kuo Wan, Peking«. Organizacija. »Da bi zbol jšal promet na Kiao-Tsi železnici, so vsi nameščenci obljubili ravnatelju s slovesno prisego, da ne bodo več kadili opija.« (»Tsdngtao Times«.) Dober pes. »Včeraj zjutraj je padel na cesto iz drugega nadstropja »Cafe Darling« nek deček. K sreči je padel na velikega rujavega psa, čigar lastnik je bil kavarnar. Otrok je ostal nepoškodovan. Toda pes je strahovito zatulil in zbežal. Vrnil se je šele zvečer. V zahvalo za rešitev otroka, so otrokovi stariši darovali psu toliko govejega mesa, kolikor je tehtal otrok. Mesa je bilo dvaintrideset funtov, in pes je bil gotovo zadovoljen.« (»Shautung News«, Tsingtau.) Zaposlitev. »Dva kitajska mladeniča, ki sta bila zaposlena v nekem bio-skopu kakor kazalca prostorov, so odpeljali pred štirinajstimi dnevi oboroženi razbojniki. Policija ju je sedaj našla v nekem drugem bioskopu. Odpeljati ju je dal lastnik, da bi v svojem podjetju zaposlil dva močnejša nameščenca.« (»Shanghai Times«, Shanghai.)