PRIMORSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ob zadnjem procesu proti primorskemu dnevniku4' JJ PER DIRITTO, NO! kt ‘ Cena 15 lir - 10 j ugolir - 2.50 din TRST torek 1. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Mev. 50 (1140) O VOLIVNIH PREDPISIH VU Od ul kaza št. 345 do u kaza št. 33 V sveži z bodočimi obtinski-mi yolitvami je vojaška uprava izdala ukaz št. 33, ki vsebuje določila bolj tehničnega znala-Ja za volitve. Vprašanja vo-mne problematike in volivne aritmetike so rešena ie v ukazu «• 345. ki vsebuje med drugim udi določbe, kdo ima volivno praufco. Proti temu ukazu so odločno, četudi brezuspešno, vodile borbo tržaške demokra- vinoiice. In to povsem PTaviteno. Zavezniška voja-'■ku uprava je prezrla vse pridobitve, za katere so se borile r~aške demokratične množice ljv daie organizatorjem uZzTZ°s du!!,’ki pre' Vnanje l , m dosedanje ulein se L?e??Vim izvajano snr ?VV eno in za skr b- l°hvCi T,tU1ej0 napredni Cer ie m U je uhaz 1■ 33‘ piščali f vrczg°daj. da bi se to Predniefp obn°sti, ker bo fkZPrav zli Potrebi bodočih 6 na nekJ rat Se o^imo General 1 ugotovitev-Varnostn V ie °b 0 *oiitn„,,svf : da se bo General a - u°olovttev-arnostni JTfV )e obvestil ° ^Utvah d l se bo ukaz i'akonTenadr'al n(Uel- ki so k°nodaji Tr, 'talijanski sa-deloma i-»ni0b!iub0 Pa je le *ak°noda jnJ 1 italijanska T,ei v^Z m,L;0UtVah fenam-atična ,. 'n°ao bolj demo-nošt- aa inZ dopušča mol- ^ Podkrenu7,U nolitvami. 1 ^demole neLtrdUve 16 nekaj prime- rov. Po italijanski zakonodaji imenuje skrutinaiorje volivna komisija in ne kot, pri nas občinski odbor, ki je postavljen od zgoraj in je brez vsakega odnosa in povezave z volivci. Ne samo to, volivna komisija imenuje skrutinatorje po zaslišanju zastopnikov kandidatnih list. O tem določilu, ki vsaj skuša približati operacijo množicam, ni v ukazu št. 33 ne duha ne sluha. Ravno v zvezi z zastopniki list je italijanska zakonodaja izčrpna. Saj določa, da imajo pravico prisostvovati delu volivne komisije; zato imajo pravico sedeti za časa volitev pri komisiji ali v njeni neposredni bližini, tako da lahko opazujejo, kaj dela komisija- Nadalje imajo pravico staviti svoje pripombe na zapisnik komisije. Brez dvoma je s tem dana molnost volivcem, da kontrolirajo potek samih volitev. Ukaz št- 33 sicer v členu 16 omenja predstavnike list, vendar pa nikjer ne, katere so njihove pravice, kako lahko izvršuje te svoje pravice, kje se smejo nahajati za tasa volitev itd. Prav to dejstvo, da ni bil določen delokrog predstavnikov list, smemo predvidevati, da se bodo dogajale krivice, in raznovrstne samovoljnosti, kakor so se dogajale pri izvajanju ukaza št. 345. V tem vidimo veliko pomanjkljivost ukaza št. 33. Nadalje lahko ugotovimo na splošno, da se po vsebini oddaljuje od italijanske zakonodaje baš v onih točkah, ki omogočajo volivcem vpogled in kontrolo votivnega poteka, s icmer so med drugim kršena osnovna demokratična načela. Ta očitek bi si lahko ZVU prihranila, saj je bil izraz volivne volje tr-aškega prebivalstva, kot ie rečeno,falsifi-ciran z ukazom št. 345. ki je dal močno oporo organiza or-jem aplebiscitovp in uspešno oroije branilcem utalijan-stva». Toda zaključno besedo o prikritih in odkritih namenih VU. tuje in domače reakcije, ki je v sluibi tujih interesov na škodo naših tria-ških interesov, bodo izrekli Triačani na dan volitev. Madžarska ne plačuje reparacij lugosiaviji BEOGRAD, 28. — List «Politi<.a» obtožuje v današnjem uvodniku madžarsko vlado, da je prenehala plačevati reparacije, ki jih dolguje Jugoslaviji. List poudarja, da so Hortyjeve čete napravile v Jugoslaviji za 1.281.161.162 dolarjev škode. Jugoslavija je kazala vedno svojo naklonjenost do Madžarske ter je pristala na ponovno znižanje vsote in na omiljenje načina plačevanja reparacij, ki pa jih je Madžarska po objavi resolucije In-formbiroja sploh nehala plačevati. List nadalje obtožuje Madžarsko, da sploh krši pogodbo in svoje obveze. Proizvodi, ki jih je Jugoslavija naročila, so bili izročeni drugim. «Politika» navaja zlasti primer tovarne lokomotiv Navag, ki je prenehala z dobavljanjem. zar ei Zadnji ukrep vodstva CRDA, ki predvideva začasno odpustitev z dela precejšnjega števila delavcev ladjedelnice Sv. Marka, navadna provokacija je poudaril včeraj predsednik sodišča glede uporabe slovenščine na sodnih razpravah v Trstu tako rekoč v posmeh demokratičnim pravicam in določbam mirovne pogodbe, s katero je 21 držav zajamčilo narodnostno enakopravnost slovenskemu življu Tržaškega ozemlja Tudi včeraj je delo v ladjedelnici Sv. Marka počivalo. Vsi delavci brez izjeme so se udeležili splošne stavke, ki so jo sklicali koordinacijski odbori CRDA skupno z obema sindikalnima organizacijama. Točno ob 12.30 so tudi delavci ostalih podjetij in ladjedelnic CRDA zapustili delo v znak protesta proti stališču delodajalcev do upravičenih zahtev kovinarskih delavcev. Qb 13.30 je bilo že napovedano zborovanje, kjer se je zbralo ogromno število delavcev, ki so želeli vedeti, kakšen je položaj in kakšne so smernice nadaljnje bor- be za obrambo pravic delavskega razreda. Včeraj zjutraj so prejele tudi sindikalne organizacije, kakor tudi člani koordinacijskih odiborov, povabilo od urada za delo vojaške uprave, da se udeležijo sestanka, ki naj bi bil včeraj ob 10 dopoldne, na katerem bi zainteresirane stranke skušale najti mirno, rešitev spornega vprašanja. Ker nimamo o sestanku še podrobnejših poročil, bomo o vsebini tega poročali v naši prihodnji številki. Kovinarski^ delavci so že 3. januarja zahtevali od vodstva pod- jetja, da bi jim povišalo plačo za 15%. Na to bolj kot upravičeno zahtevo je vodstvo podjetja odgovorilo z odločnim «ne». Pri svojem stališču so vztrajali tudi takrat, ko so jim delavci s statističnimi podatki dokazali, da prejemajo italijanski kovinarski delavci višje plače od tržaških delavcev. Da bi zavlačevali čim bolj pogajanja, so bili delo. dajalci pripravljeni ponovno pregledati vse podatke o življenjskih in delovnih pogojih delavcev v italijanskih ladjedelnicah in tovarnah, čeprav so dobro vedeli, da bodo po. datki še samo potrdili upravičenost Protest jugoslovanskih žena proti oprostitvi zločinca Roatte Italijanska sodišča so u zadnjih treh mesecih oprostila okrog 150 vojnih zločincev - Italijanska vlada vodi s svojo politiko Italijo zopet v fašizem BEOGRAD, 28. — V imenu jugoslovanskih žena sta predsednica centralnega odbora AFž Vida Tomšič in sekretarka Vanda No ,o-scl poslali zaradi izpustitve vojnega zločinca Maria Roatte protest predsednišivu italijanske vlade in pismo zvezi italijanskih žena. Protest prer:sedništvu italijanske vlade se glasi: «V imenu jugoslovanskih žena najodiočneje protest, ramo, ker je bil izpu.čen iz zapora vojni zločinec Mario P.oatta, ki je bil zaradi svojih vojnih zločinov že 1E46. leta obsojen na dosmrtno ječo. Po njegovih direktivah so med prejšnjo vojno naše ljudstvo zverinsko mučili, plenili in množično ubijali. Zato zahtevamo, da prekličete odlok o izpu titvi Maria Rcat e in ga v skladu s skupno pogodbo o kaznovanju vojnih zločincev izročite naši državin. V pismu zvezi italijanskih žena poročajo jugoslovanske žene o ogorčenju, ki ga Je izpustitev Roatte povzročila med Jugoslovanskim ljudstvom. Ko so naštele nekaj najbolj groznih zločinov Roatte, pravijo jugoslovanske žene, da je kaznovanje vojnih zločincev, kot je Roatta, predvsem v interesu italijanskega delovnega ljudstva. Italijanska vlada vodi s svojo politiko, ko daje svobodo lašistom in vojnim zločincem, Italijo zopet v fašizem. Na koncu svojega pisma predstavnice AFZ pozivajo italijanske žene, da nastopijo proti izpustitvi zločinca Roatte in da protestirajo proti taki politiki vlade. List «Borba» pa piše v zvezi z izpustitvijo Roatte, da so italijanska sodišča v zadnjih treh mesecih oprostila okrog 150 vojnih zločincev, od katerih je 12 vpisanih v seznam velikih vojnih zločincev. Glede izpustitve Roatte pravi, da predstavlja ta izpustitev kršitev mirovne pogodbe. Roatta je kot vrhovni poveljnik italijanskih čet v Sloveniji in Dalmaciji za časa vojne storil brez števila nezaslišanih zločinov. Svojim podrejenim lstanovam je vcepil divje sovraštvo do jugoslovanskega ljudstva. Podpisoval je ukaze, po katerih so bili prebivalci Slovenije in Dalmacije deportirani v koncentracijska taborišča, ustreljeni mnogi talci in zaporniki mučeni do smrti. Po njegovem povelju so Italijani samo v Sloveniji ustrelili okrog 1000 talcev ter 250 partizanskih ujetnikov. V koncentracijskih taboriščih je bilo 35.000 Slovencev, ki so bili tjakaj poslani na ukaz Roatte. Samo v taborišču na Rabu je umrlo 4.500 ljudi. V številnih okrožnicah in poveljih, ki jih je pošiljal svojim častnikom, je Roatta pozival svoje podrejene, naj pokončujejo in ubijajo jugoslovanske državljane. V januarju 1943 je izdal ukaz za sistematično hajko v coni Karlovac-Anin do črte Glina-Bosanski Novi in Bosanski Novi - Ključ. Pri tej priložnosti je ukazal vse prebivalce nad 15 Tet med borbami na mestu ustreliti ne oziraje se na to, ali so bili oboroženi ali ne. Vse ostale so pa internirali. Po podpihovanju Roatte so italijanske okupacijske čete zapustile na vsem svojem pohodu krvave sledove. Zaradi vseh teh zločinov je jugoslovanska državna komisija za vojne zločine proglasila generala Roatto za vojnega zločina in kot takega ga je komisija za vojne zločine v Londonu registrirala na seznamu 5, pod številko 105. Jugoslovanska vlada je ponovno zahtevala njegovo izročitev, italijanska vlada pa je odgovarjala, da ga ne more izročiti, dokler sama ne do-žene, če je Roatta vojni zločinec ! ali ne. I Primer Maria Roatte, poudarja ; «Borba», dokazuje da italijanske j oblasti ne samo, da niso nad njim ! izrekle pravične kazni, temveč so j mu tudj dopustile, da pobegne. Proces proti Roatti je bil uprizor-I jen samo to, da bi se on rehabi-I iitlral. Bebler bo odgovoril na _Cirruljerjeve_ izjave Avstrijska vlada vztraja na tem, da se ohranijo krivične meje z Jugoslavijo LONDON, 28. — Danes je avstrijski zunanji minister Gruber pred namestniki zunanjih ministrov obrazložil stališče Avstrije glede jugoslovanskih zahtev. Odklonil je jugoslovanske zahteve po spremembi avstrijskih meja. Odklonil je tudi zahtevo po avtonom.ji onega dela Koroške, ki bi ostala še pod Avstrijo. Izjavil je,da bi bila Avstrija pripravljena za vključitev v mirovno pogodbo klavzule o mednarodni zaščiti slovenske manjšine v Avstriji. Glede reparacij je Gruber izjavil, da so jugoslovanske zahteve nesprejemljive. Pripomnil je, da se ima izročitev avstrijske imovine v Avstriji smatrati kot reparacije. Dalje je Gruber izjavil, da bi bila avstrijska vlada pripravljena pazno preučiti jugoslovanske načrte o delovanju električnih central na Dravi. Gruber je seveda pri tem zatrjeval, da avstrijska vlada nima ek-spanzionističnih in pangermanistič-nih tendenc, ter je pozval jugoslovansko delegacijo, naj sprejme avstrijske predloge kot osnovo za pogajanja. Po Gruberjevi izjavi je jugoslovanski predstavnik dr. Bebler izjavil, da želi odgovoriti na Gruberjeve izjave. Namestniki so sklenili, da bo dr. Bebler lahko ponovno govoril jutri. Tanjugov dopisnik poroča iz Celovca, da so Slovenci iz Slovenske Koroške poslali namestnikom zuna njih ministrov številne brzojavke, s katerimi izjavljajo, da se strinjajo z jugoslovanskim predlogom o rešitvi koroškega vprašanja, ter poudarjajo, da služi ta predlog politiki mednarodnega sodelovanja. Pravo obličje ameriških diplomatov PARIZ, 28. — Komentator moskovskega radia je danes izjavil, da je sedanji ameriški veleposlanik v Moskvi Bedeli Smith specialist in znan organizator vohunstva. Komentator navaja razne izjave, ki jih je podala v Moskvi Anna-bella Bucker, bivša ravnateljica informacijske službe ameriškega poslaništva v Moskvi, ki je to mesto zapustila in ostala v Moskvi. Komentator pripominja, da izjave Buckerjeve kažejo na pravo obličje uradnih predstavnikov ZDA v Moskvi, ki zakrivajo svoje protisovjetsko delovanje pod krinko diplomacije. MOSKVA, 28. — Ministrski svet ZSSR in CK komunistične partije sta sklenila novo znižanje cen živilskim in industrijskim proizvodom od 1. marca dalje. zahtev njihovih uslužbencev. Ko so videli, da s tem izgovorom ne morejo zavlačevati pogajanj ter da delavci vedno bolj odločno zahtevajo zaključek pogajanj in uresničitev svojih zahtev, so prišli na dan z novim ukrepom, in sicer, da bodo zača§BD odpustili z dela le nekaj delavcev — kar se je pozneje izkazalo, da gre za nič manj kot ISO delavcev. Ta svoj nov ukrep so opravičevali z že starim izgovorom, češ da imajo pravico kadar koli odpuščati z dela svoje uslužbence. Edini izgovor, ki so ga morali dati na tako stališče tržaški delavci, je bil pričetek splošne stavke in ta odgovor je bil soglasen. Delavci CRDA so s to svojo stavko dokazali, da jim je zadosti obljub in lepih besed ter da niso več pripravljeni dopuščati zavlačevanje pogajanj, temveč da zahtevajo čimprejšnjo ugoditev njihovim zahtevam. Na skupnem zborovanju so navzoči odobrili sledečo resolucijo: Delavci in uradniki CRDA, zbrani na glavni skupščini 28. februarja 1949, ugotavljajo, da so se dolgotrajna pogajanja za reiitev vprašanja med predstavniki delodajalcev in delavcev končala brez uspeha; da ni prišlo do zaželenega uspeha, je bilo krivo prav stališče delodajalcev, ki niso hoteli sprejeti nobenega sporazuma ter so vztrajali pri svojem stališču, da ne ugodijo zahtevam svojih uslužbencev. Delodajalci so s tem dokazali, da nameravajo še v naprej dajati svojim uslužbencem take mezde in plače, ki bi bile mnogo nižje od plač, ki jih prejemajo italijanski delavci za isto delo. ZADNJI U-KREP VODSTVA CRDA, KI PREDVIDEVA ZAČASNO ODPUSTITEV Z DELA PRECEJŠNJEGA ŠTEVILA DELAVCEV LADJEDELNICE SV. MARKA, PA JE CISTO NAVADNA PROVOKACIJA. S tem svojim novim dejanjem so deloda-■slci dokazali, da jim r.i do spora-’tina ter da ne nameravajo me-.jati svojega stališča. Zato delavci klenejo; da se spio na stavka ladjedelnice Sv. Marka raztegne tudi na ostala podjetja in na glavni sedež ČRDA. Pričetek te splošne stavke naj bo danes 1. marca. Na-oga voditeljev Delavske zbornice : n ES je voditi sedanjo borbo za ! obrambo interesov delavskega raz- i reda. • I Prilesti pn vse! proii oprostitvi Borpesefa .RiM, 26. — Včeraj so bila po vseh glavnih mestih Italije protestna zborovanja proti oprostitvi Borgheseja in proti preganjanju partizanov. Govorili so voditelji partizanskega gibanja. Protestna zborovanja so bila v Rimu, Bol )gni, Firencah, Pistoji, Benetkah, Milanu in drugod. Zaradi odločnih protestov vsega demokratičnega gibanja je bil pravosodni minister prisiljen odrediti preiskavo o nečednostih pri procesu proti Borgheseju, čeprav se je bil temu med debate v parlamentu odločno uprl. Včeraj je Nenni v Benetkah v svojem govoru ostro napadel notranjo in zunanjo politiko vlade ter izjavil, da vlada izdaja italijansko ljudstvo in ga vodi v krvavo vojno. Obsodil je dalje notranjega ministra Scelbo in dejal, da je minister državljanske vojne. Sedanja vlada hoče napraviti iz Italijanov neke vrste tujske legije v službi kapitalističnih držav. Glede revizije mirovne pogodbe je Nenni izjavil, da način, kakor se je to vprašanje postavilo, vodi v tretjo svetovno vojno. «S mat ram, da imam pravico govoriti po slovensko», je dejal na včerajšnji sodni razpravi naš odgovorni urednik, ki se je zagovarjal zato, ker je bilo v našem dnevniku zapisano, da so v Gorici tisti, ki so nosili orožje, bombe, eksploziv, zažigalne vrvice, vžigalnike, fašistični ustrahoval-cj itd. «Ne», je odgovoril predsednik sodišča, eper diritto, no!» in dodal: ((Obstaja namreč v veljavnih zakonih še vedno paragraf, po katerem se kaznuje, kdor pred sodiščem govori po slovensko, a italijanščino obvladan, ePu-rtroppon, je dejal nato odvetnik Kukanja, branilec obtoženega. «Na žalost je še vedno tako!« sPurtroppo...«, je ponovil predsednik sodišča« In to sodišče se drži in se bo držalo tega zakona«. P.urtroppo... purtroppo..., je odmevalo v ušesih vseh v sodni dvorani navzočih oseb, tudi tistih, ki so mesec dni po prihodu italijanske vojske in italijanskega orožništva v Gorico pred dvema letoma nosili bombe in eksploziv in ki so bili v dvorani kot toži-telji glasila tiste Osvobodilne fronte, katera se je porodila iz odpora proti italijanski vojski, orožništvu in vsem tistim, ki so slovensko ljudstvo z orožjem in bombami od leta 1918 do 1945 ustrahovali, tiste Osvobodilne fronte, ki daje danes italijanski manjšini v Jugoslaviji vse, prav vse njene narodnostne pravice in kjer predsedniki sodišč ne morajo dejati «Purtroppo« zaradi paragrafov fašistične zakonodaje. Včeraj dopoldne je bilo namreč bolj kot kdaj koli v sodni dvorani justične palače v Ul. Coroneo, jasno, da zaradi ostankov fašistične zakonodaje v kazenskem in civilnem zakoniku odgovorni urednik edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem ozemlju «per d i-ri to» ne sme govoriti po slovensko. In če je nato vendarle spregovoril nekaj stavkov, mu je bilo dovoljeno to storiti le zaradi tega, ker je izjavil, da italijanščine ne obvlada v zadostni meri... vToda, obstaja določba mirovne pogodbe, ki jamči Slovencem...« je skušal oporekati obtoženec. «Non c'entra il trattato di pare...«, ga je naglo prekinil predsednik sodišča. «Mi poznamo samo tiste zakone, po katerih nam je edinost soditi in samo njih se držimo.« Da. Mirovna pogoaba naj hi bita torej le kos brezvrednega papirja, tako zavrženega, da je do- ločba o naši narodni enakopravnosti na njej popolnoma zbledela in zdi se, da ji ni več sledu. Toda,. ni tako! Ne! Kajti tisto demokratično ljudstvo, katero je dalo toliko neizmernvoih krvnih in materialnih žrtev, tudi zato, da je 21 držav po končani vojni zajamčilo slovenskemu življu njegovo narodno enakopravnost, je še vedno tu! Tu je in zahteva, da se podpisana mirovna pogodba spoštuje v vseh njenih določbah! In to ljudstvo ni samo! Z njim je vse nepremagljivo svetovno, med-rodno demokratično gibanje, vse države ljudske demokracije na čelu z državo socializma, Sovjetsko zvezo, katere glas smo komaj pred nekaj dnevi čuli ponovno v Varnostnem svetu. In to ljudstvo in to gibanje skrbi iv, bo skrbelo, z vsakodnevno, odločno, dosledno borbo proti vsem tistim, ki mirovno pogodbo kršijo, da ta pogodba ne bo postala nikdar zavrženi kos zbledelega papirja! To ljudstvo bo poskrbelo tudi za to, da ne bo nikdar zbledel spomin na naše žrtve, na naše požgane vasi, na naše ustreljene talce, na naše partizanske heroje, na naše žrtve po internacijah in koncentracijskih taboriščih, na naših 42.000 žrtev, ki jih je dala sama Julijska krajina, v borbi proti italijanskim fašistom in nemškim nacistom, spomin na 300.000 Jugoslovanov, ki so padli zaradi italijanske fašistične invazije preko naših krajev na Balkan! In tega dejstva naj se globoko zaveda odvetnik Pascoli, ki je hotel včeraj v svoji zaslepljeni ihti proti našemu dnevniku in proti vsem nam dokazati, da mora on, da morajo njegoui včerajšnji varovanci in vsi njim podobni nositi orožje proti nam, proti katerim so ga nosili od leta 1918 dalje, za to, da bi nas iztrebili, proti nam, ki so našim otrokom pljuvali prav italijanski fašisti tuberkulozno slino v usta zaradi tega. ker so govorili po slovensko, proti nam, ki so nas zahrbtno in zverinsko napadli in nas hoteli zbrisati s površja zemlje, proti nam, ki nam branijo slaviti naše pesnike, proti nam, ki smo vodili borbo in ki to borbo še vedno vodimo za dosego resničnega bratstva med obema narodoma, ker se zavedamo, da vodi usak nacionalizem in šovinizem v propast, v novo klanje, od katerega imajo dobiček le izkoriščevalci in krvosesi delovnih ljudstev vsega sveta. Protesti v Franciji proii anjii komunisiov PARIZ, 28. — V Franciji se nadaljuje kampanja proti komunistom in komunističnemu tisku, ki jo je sprožila Queuilleova vlada. List «Ce soir« piše, da so včeraj v Parizu izvršili v raznih demokratičnih organizacijah in pri raznih komunističnih sedežih nove preiskave. Dalje so aretirali v Bordeauxu komandanta Louisa Teulerya ter kapitana Azema pod obtožbo, da sta izročila tajne vojaške podatke nekemu tujemu vojaškemu atašeju. Izročili ju bodo vojaškemu sodišču. Toda vsa kampanja, ki jo je Queuilleova vlada tako napihnila, je že doživela prvi poraz. Vojaški strokovnjaki, ki so preučili beležke novinarja Friedlanda, so namreč izjavili, da v tem primeru ne more biti govora o vojaških tajnostih, ker so vse te podatke že objavile francoske in ameriške tehnične revije. Proti aretacijam novinarjev je odločno protestiral novinarski sindikat in zahteval takojšnjo izpustitev treh novinarjev. Včeraj pa je bilo po vsej Franciji v okviru komunistične partije in Splošne konfederacije dela ter drugih naprednih organizacij na stotine demonstracij proti vojni in reakcionarni politiki vlade. Narodni svet borcev za svobodo je na svojem zborovanju izglaso- Narodi FLRJ spremljalo z največjo pozornostjo potek zasedanja Sveta namestnikov zunanjih ministrov v Londonu o mirovni pogodbi z Avstrijo. Časopisna poročila iz notranjosti naše države kažejo, da ljudske množice najodločneje podpirajo upravičene zahteve, navedene pred Svetom namestnikov v imenu vlade FLRJ. Stališče jugoslovanskega delegata pred Svetom namestnikov je naletelo na velik odmev tudi v tujini. Razgovori o mirovni pogodbi z Avstrijo so danes v središču mednarodne pozornosti. Množice na vsem svetu se zavedajo. da pomeni sklenitev pravične mirovne pogodbe z Avstrijo korak k učvrstitvi miru. Jugoslovanska vlada je s svojim stališčem, ki ga je pred nekaj dnevi obrazložila v Londonu, še enkrat konkretno dokazala svojo željo, da bi prispevala v duhu mednarodnega sodelovanja in v skladu z osnovnimi težnjami koroških Slovencev ter ljudskih množic Jugoslavije, se pravi, ne odstopajoč od svojih ozemeljskih in drugih zahtev nasproti Avstriji, k rešitvi tega važnega mednarodnega vprašanja. Poročila iz tujine kažejo, da je stališče jugoslovanske vlade, izraženo v novem predlogu pred Svetom namestnikov, naletelo ha tako razlago med množicami na svetu. Sedanja avstrijsko-jugoslovanska meja je nepravična in jo je treba spremeni ti Ni ostalo neopaženo, da se največja propagandna glasila v ZDA in Veliki Britaniji premišljeno trudijo, da bi ponaredili vsebino predloga FLRJ. Radio New York in britanska agencija «Reuter» sta dala n. pr. v svojem poročilu o govoru predstavnika vlade FLRJ dr. Beblerja pred Svetom namestnikov netočno sliko jugoslovanskega predloga. Pri tem nista omenila njegove prve in osrednje točke, ki govori o spremembi avstrijskih meja v prid FLRJ. Radio Netv Rork in Reuter sta netočno predočila predlog Jugoslavije, kot da bi se omejeval na neke nedoločene avtonomne pravice za koroške Slovence in na reparacije. Kot je to razvidno iz govora dr. Beblerja pred Svetom namestnikov, zahteva bistvo novega kompromisnega predloga jugoslovanske vlade, da predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije spremene na konferenci v Londonu predvsem svoje dosedanje stališče o dozdevni nespremenljivosti nepravične avstrijske meje nasproti Jugoslaviji. Reuter in radio New York, ki sta izpustila prvo točko predloga vlade FLRJ, sta s tem poskušala izmaličiti in prikriti njegovo bistvo. Hkrati grajajo nekatera propagandna glasila na zapadu dozdevno nedoločnost novega jugoslovanskega predloga, ki ga je iznesel 'dr. Bebler 23. februarja. Radio London je eden takih tikrt-tikov«. Toda to stališče ne Izvira iz dejstva, da je komentator londonskega radia naivnež ali ne-vednež glede metod v mednarodni diplomaciji. Predstavnik vlade FLRJ je naglasil v svojem govoru pred Svetom namestnikov, da je sedaj jugoslovanska vlada podala samo svoje načelno stališče. Preden bi bil ta predlog konkretiziran, je potrebno nekaj drugega, kar bi rad komentator londonskega radia zamolčal. Potrebno je, da slišimo stališče ZDA, Velike Britanije ln Francije. Ta nekakšna kritika kakor tudi po' varjanje predloga jugoslovanske vlade s tem, da izpuščajo njegovo poglavitno točko, je poskus imperialističnega časopisja, da bi prikril bistvo položaja, nastalega v Svetu namestnikov ministrov s predložitvijo novega jugoslovanskega predloga. Sedaj je napočil čas, da predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije dokažejo, ali hočejo biti še nadalje odgovorni za to, da še ni sklenjena mirovna pogodba z Avstrijo, ali pa spremeniti svoje stališče o pravičnosti avstrijske meje nasproti Jugoslaviji in tako odstraniti eno glavnih zaprek za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Sklenitev pravične demokratične mirovne pogodbe z Avstrijo bi znatno pripomogla- k utrditvi sil demokracije in socializma na svetu. Demokratične sile na čelu z ZSSR so v preteklosti podpirale p avične zahteve Jugoslavije kot enega poglavitnih pogojev za vzpostavitev demokratičnega miru z Avstrijo. Medtem ko se je predstavnik ZSSR v svojih govorih ražal za stališče Jugoslavije, pa je opustil tisk v nekaterih socialističnih državah, kakor tudi del demokratičnega tiska na zapadu načelno stališče nksproti FLRJ glede mirovne pogodbe z Avstrijo in se poslužuje nasproti njej o tem vprašanju nenačelnih inform-birojevskih metod. To je videti n. pr. iz dejstva, da ni češkoslovaški tisk, vštevši glasilo KP CSR «Rude pravo«, niti z besedico omenil stališča jugoslovanske vlade in njenih naporov, da bi bila sklenjena mirovna pogodba z Avstrijo v duhu utrditve miru. Važno je. opozoriti na dejstvo, da ni zavzemal češkoslovaški tisk pred resolucijo Inform-biroja takega stališča o pravičnih zahtevah jugoslovanskih narodov nasproti Avstriji. Vzporedno s taktiko molčanja, ki se je poslužuje n. pr. češkoslovaški tisk, pa so se glasila KP posameznih držav lotila v odnosu do FLRJ najnesramnejših metod v zvezi s pogajanji za mirovno pogodbo z Avstrijo. Glasilo avstrijske komunistične partije ttOesterreichi-sche Volksstimme« je n. pr. objavilo kleveto, da bi Jugoslavija ada dobila koncesijo nasproti \vstriji v škodo interesov grške-a ljudstva. V istem smislu kle- veta tudi italijanski komunistični list «Milano Sera«, «Humanite», glasilo KP Francije, navaja podobno izmišljotino, s čimer napeljuje vodo na mlin imperialistov, hkrati pa objavlja, da se je Jugoslavija odrekla svojim ozemeljskih zahtevam nasproti Avstriji. Te breznačelne metode, ki niso lastne bistvu demokratičnega tiska, dokazujejo tudi v tem vprašanju, da gre dejansko za tako imenovano informbirojevsko kampanjo, naperjeno proti osnovnim koristim ljudskih množic Jugoslavije, ki grade socializem. S tem, da molči ali preobrača stališče vlade FLRJ in njene napore, da se doseže pravična mirovna pogodba z Avstrijo, iniormbiro-jevski tisk objektivno podpira sile reakcije in vojne. Dejstvo je, da informbirojevski listi prevračajo in klevetajo stališče, ki ga podpirajo narodi FLRJ in da so zamolčali, da so za dosedanji neuspeh pri sklepanju mirovne pogodbe z Avstrijo odgovorne imperialistične sile z ZDA na čelu. S takim stališčem informbirojevski tisk objektivno podpira prizadevanje imperialističnega tiska, ki skuša zanikati in zamegliti sedanji položaj v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo pred Svetom ministrov. S takim svojim stališčem ti «kritiki» Jugoslavije samo škodujejo 6ilam demokracije in miru na svetu. val resolucijo Trumanu, v kateri izjavlja med drugim: Naša vlada hoče prikazati, da bi Francozi pod plaščem atlantskega pakta pristali na napadalno vojno proti Sovjetski zvezi. Naša vlada vas je prevarala. Proglas poudarja, da hoče francosko ljudstvo mir in da ima dolžnost držati se obveznosti, ki jih je sprejelo z ustanovno listino .OZN ter z zavezniško pogodbo med Francijo in Sovjetsko zvezo. Resolucija zaključuje: Bdeli bomo nad našo svobodo, zato da nam ne bo treba boriti se, če bi prišlo do zločinske vo.ine. Debi iz Canierlmmia priča proti Bravčenku PARiZ, 28. — Pri današnjem nadaljevanju Kravčemcovega procesa je vladalo živo zanimanje za pričevanje Hevvletta Johnsona, dekana iz Canterburyja. Johnson je dejal: «Prišel sem semkaj, ker mi je mnogo do medsebojnega razumevanja med narodi Vzhoda in Zapada in ker sem mnenja, da Kravčenkova knjiga ne predstavlja Rusije točno. Jaz poznam Sovjetsko zvezo od leta 1917 in sem o njej napisal tri knjige, Ce so moje knjige pravilne, Kravčenkova ni; in nasprotno, če je njegova pravilna, petem moje gotovo niso. V svoji knjigi kaže Kravčen-ko tako sliko Stalina, ki je groteskna karikatura. Bil sem skupaj s Stalinom več kot eno uro. Točno sem opazoval njegov obraz: silno je name vplivala njegova dostojanstvenost in njegove pravilne poteze. Ko je izbruhnila vojna, sem jaz, ki sem poznal Ruse, vedel, kako se bo končala. Zgodovina je pokazala, da je bilo moje mnenje bolj točno, kakor je bilo britansko mnenje v tistem času.« Po vojni sem sc vrnil v Sovjetsko zvezo, kjer sem ostal 3 mesece. Eri tej priložnosti sem se mogel sestati s poglavarji vseh veroizpovedi. Sestal sem se s poglavarjem baptistovske cerkve, poglavarjem zidov, z voditelji armenske cerkve in v neki procesiji sem imel častno mesto. Bil sem tudi pri voditeljih georgijske cerkve in pri leningrajskem nadškofu. V SZ vlada verska svoboda. To sem jaz napi-sal; Kravčenko je pa napisal nasprotno. Eden od naju dveh torej ne govori resnice « ..Ogromen" o® crhou u inozsmsiva na naoor ATENE. 28. — Miarij r. . . . zemstvu so dobih v d ‘ V *n° Vijo na nabor. Vrnilo in *vno n- 23° ta led°kr?Žjih Pa Se jih je vse^' raznr*?,?^3 ožji ministrski sve( a jal, kaj naj ukrene proti Ustim, ki so raje ostali tam, kjer so, kakor pa bi šli v bratomorno vojno, ki jo vodijo tujci za lastne interese; Tudi v ubožnici zapostavljajo Slovence Na našem uredništvu se je oglasil 15-letm starček, ki je že 6 let o mestni ubožnici (Istttuto dei poveri). Imena ne napišemo, ker nas je ubogi starček tako zaprosil, da ne bi imel v ubožnici večjih sitnosti. Povedal nam je, kako se jim godi v ubožnici. Hrane imajo dovolj, je pa tako slabo pripravljena, da jo st ari ljudje večkrat ne morejo užiti. Predstojniki se za to premalo zmenijo, samo da ostaja čim več za rejo prašičev. Ko je starček prižel v zavod, je prinesel S seboj skoraj novo obleko, ko pa je vprašal po nji, mu je niso hoteli več izročiti. Sedaj pa so mu povedali, da je ni več, ker so jo prodali. Lepo skrbijo, ni kaj pripomniti. Tudi tam o ubožnici delajo razlika med Italijani in Slovenci, ce zapazijo, da nekdo čita naše časopise, ga takoj obsujejo s «s’cia-vo, kaj čitaš». Na vse načine zapostavljajo Slovence, ki niti tu, neka) korakov pred grobom in v skrajni revščini, ne najdejo' miru. Starček se nam je tudi pritožil, da mu je ravnateljstvo svojevoljno odbilo ud mesečnega prejemka kar 600 lir. Prej je dobival od male penzije 950 lir, da si je lahko kupil včasih krožnik dobre juhe, kozarček vina ali časopis. Zdaj pa mu dajo le 350 lir, ne da bi povedali, zakaj in kako. Nad takim početjem se starček upravičeno jezi in je prišel k nam, da nas obvesti o stanju in krivicah, ki jih trpijo posebno Slovenci v mestni ubožnici. Zaprosil nas je, naj to objavimo in razkrinkamo tiste, ki izkoriščajo revščino in starost ter iznašajo svojo nacionalno mržnjo na tako podel način. Prav odvalil se mu je kamen od srca, ko je stresel iz sebe vse, kar ga je težilo. Prve besede so mu bile težke, potem pa se je vsulo iz njegovih ust kakor žito iz razvezane vreče. Povedal nam je vso žalostno zgodovino težkega življenja, kako je iskal zaslužka za svojo ženo ih otroke, pa so mu zabrusili v obraz: sPotevate fare a meno di far su la famiglias. Kljub svoji starosti prav rad čita nase časopise in sledi političnemu življenju. Starček je še potegnil iz žepa dve rumeni potrdili za odplačilo globe, na katero je okupacijska oblast obsodila lani «Primorski dnevnik», je ta 75-1 etni starček iz ubožnice dal dvakrat po 50 lir. «Ce bi imel, bi dal še več«; med potrdili pa je bilo videti novo izkaznico OF, ki jo je starček že dvignil in plačal članarino. Vsaka pripomba bi le kvarila. Gospodje v mestni ubožnici, uprava in občina so pa vredni vsake graje, saj je vendar sramotno, kar se dogaja s starčki in reveži v mestni ubožnici. TRŽAŠKI DNEVNIK Izšla je 2. številka ..RAZGLEDOV" 2 mslednjo vsebino: D. HREŠČAK: O SLOVEN- SKEM NARODNEM VPRAŠANJU NA TRŽAŠKEM OZEMLJU - L. HERCE: ODPOR PROTI ENOJEZIČNIM OSEBNIM IZKAZNICAM - M. RAVBAR: SINTEZA ANTIKE IN MODERNE V PREŠERNOVEM PESNIŠTVU - V. BARTOL: MANGIALUPI IN ZENSKE -POROČILA O DEDKU MRAZU, TRŽAŠKI BIBLIOGRAFIJI, RAZSTAVI A. SIRKA -ČLANEK O LOUISU ADAMIČU - PRILOGA: PRIZOR IZ DEDKA MRAZA KOVINARSKI DELAVCI, POZOR! Pričeti je treba z odločno in osi i*o sindikalno borbo Ob zaključku seje dne 19. februar-je je izdal Izvršilni odbor Komunistične stranke Tržaškega ozemlja svojo izjavo o sindikalnem položaju. v katerem je med drugim poudaril, da je nastala enotna borbena Ironta vseh delavcev, pod pritiskom težkih življenjskih zahtev v borbi za dosego boljiih življenjskih pogojev. Toda poročilo obenem ugotavlja, da gibanje ni ostalo na prvotni borbeni liniji sindikalne borbe, temveč se je spremenilo v zahtevo po malenkostnih zvišanjih mezd in plač, ki so jih italijanskim delavcem že pred meseci ugodili; gibanje se je omejilo na gola pogajanja na uradu za delo. To žalostno dejstvo je treba danes dodobra preučiti. Jasno je, da so se voditelji CRDA in Združenja industrijcev vznemirili, ko so videli, da so sindikati ponovno zaživeli zaradi spontanega odpora delavcev, ki so z raznimi stavkovnimi gibanji prikazali svoj obupen položaj ter zahtevali uresničitev svojih upravičenih zahtev. Delodajalci, ki prav dobro poznajo potrpežljivost delavcev in vedo do kakšne mere lahko delavci mirno prenašajo vsa mogoča izkoriščanja in zapostavljanja, so se hoteli sedaj dobro zavarovati. Uvideli so. da bo v takšnem položaju nujno potrebno ugoditi nekaterim njihovim najbolj upravičenim zahtevam: razumeli pa so tudi. da bi bilo za njih in njihove interese mnogo bolj koristno, če bi prehiteli upravičene zahteve svojih uslužbencev, z dobro premišljeno spletko, ki bi na mah ubila v delavstvu vsak borbeni duh in voljo doseči končno uresničitev svojih zahtev in pravic; v tej spletki so se ponovnoposlužili Delavske zbornice, ki je že v neštetih primerih dokazala svojo zvestobo in vdanost interesom delodajalcev. S spletko so hoteli doseči to. kar bi se jim drugače ne bilo posrečilo, in sicer ponovno razbitje tistega močnega in enotnega gibanja, ki se je ustvarilo v vsakdanji borbi za delavske pravice med delavci, vpisanimi v Enotnih sindikatih in med člani Delavske zbornice. Pri izvajanju svojih naklepov so se tržaški delodajalci poslužili istih metod kot njihovi prijatelji v Franciji, in sicer so začeli odklanjati tudi manjše zahteve svojih uslužbencev, izgovarjajoč se na pomanjkanje denarnih londov, na pomanjkanje naročil kakor tudi na kritičen položaj, v katerem je po njihovem tržaška industrija. Celo tako daleč so šli, da so zahtevali od svojih uslužbencev še »večjih žrtev« ter so prav v zvezi s tem pričeli s ponovnimi odpusti z delfl. Sedaj se pa vprašamo: Ali je bilo sploh kdaj v zgodovini modernega kapitalizma kakšno obdobje, v katerem bi delodajalci ugodili zahtevam svojih uslužbencev, pa četudi bi bile te še tako skromne? Ne, še nikoli ni bilo tega obdobja. Ali ni bilo morda vedno tako. da so delodajalci ali zastopniki njihovih združenj odgovorili na upravičene zahteve svojih uslužbencev z istimi argumenti, ki jih uporabljajo danes voditelji tržaške industrije pri pogajanjih za pravično rešitev zahtev delavcev CRDA? Vsakdo se še dobro spominja tez o naravnost famoznih višjih interesih proizvodnje, o obrambi nacionalne industrije, o nacionalnih interesih in zaradi tega mislimo, da bi moralo biti ponavljanje in obnavljanje teh tez kaj dobra šola za vse tiste, ki njih globljega pomena niso hoteli razumeti. Razu- D V Oj JV O MERILO in apolitičnost ali J širjenje klerikalnega tiska „...colla dovuta dlscrezione “ po nalogu kap. Johna Simonija Ni. preteklo še veliko časa, ko j« šolska oblast s Simoni jem in Barago ta čelu, poiskala r.ov argument v napadtU na slovensko demokratično učiteljstvo in s tem tudi proti slovenski šoli. Zarekli so se, da mora biti šola »apolitična«. Takoj spočetka je bilo jasno, da ta sapol:tičnost» velja samo in predvsem za slovenskega demokratičnega učitelja, za slovenske otroke v slovenskih šolah, da se pa po drugi strani na italijanskih šolah vseh vi st nemoteno dopušča vsa mogoča nacionalno - šovinistična .n politična propaganda (niti ne v prikriti obliki!) od. objokovanja umadre-patrlen do vzgoje o sovraštvu do vsega, kar je slovenskega. Za belogardista Barago je bit vsak spomin na osvubod lno vojno slovenskega naroda politična propaganda, ki jo je treba v koii zatreti. Pod krinko, da smejo nositi otroci v šolo samo šolske knjige, je hodil s svojimi podrepniki po šolali snadzorovatu, če se učitelji točno držijo navod l o «apolitiČnosti» šole in ne uporabljajo pri pouku nedovoljenih knjig ali celo ((Cicibana#, «P,o-nirjas itd. S tem se še ni zadovoljil. Stikal je in brskal po šolskih torbicah otrok za »neparnim« «Cicibanom» ali »Pionirjem«, ki sta bila le «preveč* razširjena med slovenskimi otroki, dočim je bil «Pastirček» bela vrana. Tu je bilo treba pdviagati. Zbali so se preostre konkurence, če bi dovolili vse mladinske liste. In obenem sta bila «Ciclban» in »Pionir« po njihovem za otroke preveč revolucionarna in demokratična. Z dvojnim merilom se tak po-lošag hitro reši. ((Cicibana« in ((Pionirja« strogo prepovedati, za »Pastirčka« skrivno dovoljenje, ki se glasi v prepisu: 23. V. 1946. J3c - AMG - ED - 1.7.ITG) »Pastirček« — si permette che circoli tra gli scolnri senza far pressioni e colla dovuta disere- zione. Podpis: John Simoni (((Pastirček« — se dovoljuje, da Kdor našecja dijaka pu pira, pomuf/a graditi lop bodočnost našoga naroda pod- lepšo kroži med učenci brez izvajanja pritiska in na diskreten način. — John Simoni). Na videz nedolžno dovoljenje, toda dovolj Jasno, kadar ga pokažejo učitelju, če ne dovoli razpečavanja ((apolitičnega« »Pastirčka«. Taka dvojna morala, ki so jo pokazali s tem dovoljenjem, ni nova stvar. Ali dvojno merilo je dvorezen nož in resnica se prebije na dan v najtežjih okoliščinah. meli so jih končno tisti uradniki CRDA. ki so sprevideli, da se s pohlevnim in suženjskim stališčem ne doseže pri delodajalcih prav ničesar. Na to zelo prikrito in dobro pripravljeno taktiko delodajalcev opozarjamo tudi vse delavce in voditelje sindikalnih organizacij ter jim priporočamo, da si dobro vtisnejo v spomin besede sodbe, ki so jo ti uradniki izrekli v svojem pismu. Delavska zbornica se je seveda takoj poslužila takih argumentov, ki so govorili v korist delodajalcev ter jih oznanjala med svojim članstvom. Na ta način ji je seveda kaj lahko uspelo usmeriti sindikalno delovanje tako, da nikakor ni moglo Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge, i. z o. j. v Trstu Kakor objavljeno v Uradnem listu štev. 4-bis/Il vol. z dne 15. februrja 1949, vabimo člane Nabav-Ijalne zadruge, z. z o. j. v Trstu, da se udeleže IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA v drugem sklicanju, ki bo 6. marca 1949 ob 8.30 v dvorani Doma kulture v Skednju, Ulica Sončim, s sledečim DNEVNIM REDOM: 1) Poročilo upravnega odbora; 2) Poročilo nadzornega odbora; 3) Predlog za likvidacijo zadruge. Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo veljavni v vsakem oziru ne gledč na število prisotnih članov, O načinu glasovanja odloča skupščina, ki sme dovoliti za vsak posamezni primer tudi glasovanj? po pismenem pooblastilu. Vendar pa sme vsak zadružnik glasovati samo za enega zadružnika. Predsednik: Tajnik: Dr.Ferdinand Kenda Franjo Cesar ovirati delodajalcev pri izvrševanju skritih nakan in mahinacij. Zato je treba biti previden in pa- Smučarski izle! PDT V PNcO žiti. da bi se položaj ne preusmeril v škodo delavskega razreda. Potrebno je pričeti s tisto odlogno in ostro sindikalno borbo, ki bo lah-ho preprečila nevarnost, da bi morali delavci CRDA po treh mesecih pogajanj in brezuspešnih zahtev pričeti braniti še tiste pravice, ki so si jih s tako težavo priborili. B. F. V nedeljo 13. marca priredi PDT smučarski izlet v Planico s smučarskim vlakom Adria-Expres na mednarodne skakalne tekme. Vpisovanje vsak dan v Ul. F. FUzi 10-1, v Rojanu, v čevljarni Gec, Trg Tra i Pivi 3, ali direktno pri Adria-Expres (Ul. F. Severo) do vključno 5. marca. Zopet proces proti »Primorskemu dnevniku" Ne sme se jim reči: fašisti Čeprav so bili obsojeni zaradi nošenja orožja, bomb, eksploziva, vžigalnikov še v dneh po znanih pogromih proti Slovencem v Gorici 18. februarja lani smo v goriški izdaji našega dnevnika objavili reportažni članek izpred tamkajšnjega sodišča pod naslovom «Stara pesem v novi obliki«. Nad načinom pisanja so se čutili užaljene nekateri od tedanjih obtožencev, in sicer Ziliotto Felice. Lovim Francesco, Moscarda Ernesto in Busatta Gio-vanni. Zaradi tega so vložili pred tukajšnjim sodiščem tožbo proti našemu odgovornemu uredniku, češ da so bili klevetani. Kljub temu da je predsednik sodišča dr. Thermes predlagal, da bi se zadeva mirno poravnala brez procesa, nasprotna stran, katero je zastopal odvetnik Pascoli, ni pristala in je izjavila, da zahteva obsodbo odgovornega urednika. Zagovornik odvetnik Kukanja je takoj na začetku razprave zanikal tržaškemu sodišču, da bi sodilo našega odgovornega urednika za članek, ki je izšel samo v goriški in ne v tržaški izdaji. Poleg tega je še predlagal ponovni pregled v italijanščino prevedenega članka, ker so bile nekatere inkriminirane G1MM Torek 1. marca Pust, Albin, Mojmir Sonce vzhaja ob 6.45, zahaja ob 17.51. Dolžina dneva 11.06. Luna vzhaja ob 7.36, zahaja ob 19.30 Jutri sreda 2. marca Pepelnica, Belin SPOMINSKI DNEVI 1945 Je bila NOV in POJ Jugoslavije preimenovana v Jugoslovansko armijo. S KONFERENCE NA PREDSEDSTVU CONE Razpisujejo natečaje, čeprav vedo, da prijavljencev ne smejo zaposliti Slab prispevek k rešitvi tržaškega stanovanjskega vprašanja -Osnutek za »Ustanovo proste luke" politična igra in blufl - Posojila iz sredstev »-Posojilne agencije" v prvi polovici marca Neka lokalna agencija je predlagala, da bi uporabili tkzv. »Hišo emigrantov« (nekdaj last Austro Američane - Cosulich) za stanovanja onih. ki so brez strehe. Odgovor je bil, da je predsedstvo cone hotelo v jeseni 1948 zaseči to poslopje, ki je last CRDA, za družine. ki se izselijo s področja B, toda da tega niso izvedli, ker je VU prvotno bila namenila poslopje za promet in bivališče »displaced persons«, ki naj bi se v Trstu vkrcavale za razne prekomorske dežele. Razen tega pa bi bilo treba poslopje poprej popraviti, da bi bilo sposobno sprejeti stanovalce, in za to potrebne vsote, 70 milijonov lir, niso mogli dobiti, ker bi bila investicija izvršena v privatno (?) zgradbo. Take investicije pa so po veljavnih zakonskih predpisih prepovedane. V poslopju bf lahko namestili okrog 900 ljudi. Vprašanje kakor tudi odgovor pomenita slab prispevek k rešitvi tr žaškega stanovanjskega vprašanja! Ako pa naj bi 900 ljudi dobilo streho, treba reči, da je predsedstvo cone z VU vred skrajno birokra-tično, ako ne more «najti» 70 milijonov, da se za te ljudi poskrbi vsaj za silo. Kakor da bi ne mogli za investicije v stavbi obremeniti lastnika s hipoteko! Seveda naj tam namestijo domače brezdomce, ki iih je na pretek, pa naj ne iščejo prehodnih gostov in beguncev, ki bi jih zlasti Trst moral prav hitro odoravlti naprej. To pa bodisi zaradi stanovanjske stiske kakor tudi zaradi miru Tržačanov, ki ga taki gosti radi kalijo. Ponovno so pogreli vprašanje »industrijske luke«. Predsedstvo cone je pojasnilo, da je potrdilo osnutek za »Ustanovo prosta luka«, predložen 25. febr. (kako smo ekspeditivni včasih!!), ki ga morajo zdaj potrditi tri javne ustanove, ki bi bili člani konzorcija, t. j. občina, pokrajina in Zbornica TIP. Gospodje se res radi zabavajo in zabavajo še nas: kakor bodo čita-telji še videli iz obširnejšega članka v prihodnjih dneh, nekako «potrjujejo» ta načrt iste ustanove že kup let in isti upravni svetniki dajejo periodične izjave tisku ;n ve-levažnim agencijam. Kakor poprej pa tudi še danes stvar ne kaže, da bi imela kako resno gospodarsko podlago. Ce bi bilo drugače, bi jo seveda glasno oznanili. Tako pa se bomo pridružili mnenju strokovnjaka iz njih lastnih vrst. da je za vsem skupaj politična igra ... in bluff! Pa še ta bluff ne morejo sami izvesti: na vprašanje, kdaj bodo izdani potrebni zakonski odloki, je bil odgovor, da jo stvar v pristojnosti VU. * * * Podoben je bil odgovor glede uprašanja. ki smo ga ponovno obravnavali, t. j. ločeno knjigovodstvo podružnic tvrdk iz Italije. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kdo so »enti inleressati«, ki o njih govori odgovor. »Interessati« bi namreč bile tvrdke v Italiji, če pa se je mesto njih postavila kaka tržaška javna ustanova, potem ščiti zunanje ne pa tržaške interese in bi ji svetovali, da se preimenuje . . . Vprašanje ukaza VU št. 380 glede posojil iz sredstev »Posojilne agencije« je prav tako «v pristojnosti VU«, predsedstvo cone pa je obveščeno, da je stvar toliko pospešena glede pretresanja prošenj posameznih tvrdk, da bodo prva posojila podeljena v prvi polovici marca. * * * Sijajen primer birokracije je zadelo vprašanje, čemu je predsedstvo cone razpisalo v preteklem oktobru natečaj za uradnike in a-gente trošarinske stroke za občino Trst. Ljudje, ki so se natečaja udeležili, so namreč potrošili kup denarja za kolkovino, legalizirane listine, zamudili so dokaj dni z izpiti itd. itd., vse do danes pa niso dobili v stvari nikakega odgovora. Odgovor predsedstva je primei birokratskega l’art pour 1’artizma: «To predsedstvo je razpisalo natečaje. ker je to predpisano po R. D. 30.4.36 čt. 1138 art. 308 za vse prefekture. «Nato pa pride drugi del: «Glede resnične zaposlitve uspo-sobljencev pri trošarinskem uradu v Trstu pa dajejo na znanje, da jo je izrecno prepovedala VU, ko je občina prevzela trošarinski urad v svoje roke. Uradne potrebe so potem pokrili tako, da so dodelili temu uradu uradništvo iz drugih občinskih uradov«. Morda bi pa le bilo na mestu, da bi tudi uradni odgovor; priznali, da je to ali or>° »uradno« dejanje storjeno brezglavo ali zaradi navade. Tako bi onih 50 razočaranih tečajnikov vsaj potolažili, mesto da jih dražijo in in črtice čitajte nove knjige! (IV. SEZNAM) /.»Ijczoov-Grun: Mladost pod soncem (igrica), broširano A. Galgar: Komandant snežene trdnjave, broširano . . S. Maršak: Mucin dom, platno.......................... Mitja Vošnjak: Nata velika matura, polplatno . . . . F. Bubltjnikov: Planet . žemlja, broširano ..... Lavo Čermelj: V »vetu atomov, polplatno............... Aragon: Smrček - dobri sosedje, broširano............ C. Collodl: Trdoglavčak, polplatno .................. Dobite Jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI. 40 — Ur 12®.— M 271».— » 400.— M 100.— N 420 — » JS.— V 120 — II Slovenski knjižni zavod je izdal za 30letnico smrti Ivana Cankarja 360 str. obsegajočo knjigo «Ponesti in črtice«. Tako je dobilo slovensko delovno ljudstvo prvi večji izbor iz celotnega Cankarjevega pripovednega dela, knjigo, ki smo jo že dolgo pogrešali. Izbor sta uredila dobra poznavalca Cankarjevega dela Janez Logar in Boris Merhar- Urednika sta ga ubrala na motiv domovine in socialnega boja. Okvir dajeta dve domovinski črtici: sDomovina, ti si kakor zdravje)> kot prolog in vLepa naša domovina» kot epilog. Poglavitna vsebina knjige je razdeljena na tri dele. V prvem imamo pet avtobiografskih črtic, ki rišejo socialno bedo, v kateri je raste! proletarski otrok ob koncu 19. stoletja. Drugi del nam kaže tragično propadanje prosvetnih delavcev v borbi za kulturni in socialni dvig ljudstva (mMartin Kačurn i dr.) ter obupno borbo delovnih slojev za pravico in kruh (»Hlapec Jerneju i dr.). Tretji del obsega pet črtic iz ((Podobe iz sanj», nastalih v prvi imperialistični vojni: iz njih se o-glaša Cankarjev odpor zoper imperializem in njegova topla vera v zdravo moč zatiranega slovenskega ljudstvu. «Povesti in čilice« bodo nedvomno mnogo prispevale, da bo lahko naše delovno ljudstvo globlje spoznalo Cankarjevo umetnost, zato ne bi smelo biti javne knjižnice brez tega izbora Cankarjeve proze! posredno zagovarjajo brezmiselno birokratsko razpisovanje natečajev, ko so obenem vedeli, da pri-javljencey sploh ne smejo nastaviti!!. * * * Kar se tiče vprašanja, ali se lahko oredsedstvo cone pozunima, da bi EPP podelili sedež, je predsedstvo cone odgovorila, da ni kompetentno za te zadeve. m * * Sledilo je še pojasnilo v zvezi z bivšo Guardio civico. Postavljeno je bilo namreč' vprašanje, ali mestna občina nakazuje pokojnine svojcem padlih pripadnikov Guar-die civiche ali onim. ki so bili ranjeni. Pojasnilo pravi, da je Guardio civico u.tanovilo nemško poveljstvo med okupacijo ter zara. di tega, mestna občina ne more plačevati nobene pokojnine pripadnikom teh oboroženih formacij. Muhavosti letošnje zime Stari ljudje trdijo, da že ne pomnijo tako lepega in toplega februarja. Toda na žalost tudi lepo vreme ni vedno povsem koristno in tako se tudi nad prekrasnim februarskim vremenom pritožujejo kmetje, sedaj pa so se pričeli pritoževati tudi meščani, ki morajo uporabo električne energije zelo skrčiti. Tako res ne vemo, ali naj bi se omejili samo na lepo vreme ter ga hvalili, ali pa bi se ozirali tudi na neprilike, ki so s tem vremenom povezane. Tudi vreme ima svoje posebne muhe. Medtem ko smo v Trstu dosegli še pred dnevi najvišjo temperaturo 19 stopinj nad ničlo, kar je že več kot pomladanska temperatura, je v drugih bolj južnih krajih pritisnil mraz; medtem ko Trst letos še ni videl snega, je ta zapadel v veliki množini v Egiptu in Libiji. Pozabili smo tudi že, kdaj je prav za prav zadnjič v Trstu deževalo. Poslužiti smo se morali podatkov vremenske opazovalnice, da smo to izvedeli. Zadnje deževne dneve smo imeli v Trstu 3., 4. in 9. januarja, od takrat naprej smo imeli samo sončno, včasih bolj mrzlo ali bolj toplo vreme. Vremenski opazovalci trdijo, da so vzrok temu sončne pege. besede napačno prevedene v italijanščino. Temu so se uprli najprej državni tožilec dr. Zulmin in za stopmk zasebne stranke ter končno še samo sodišče. Poglavje zase je bil ostali del procesa, ko se je hotel naš odgovorni urednik zagovarjati v slovenščini in apeliral na določila mirovne pogodbe, o čemer pa razpravljamo v posebnem članku na prvi strani. Končno je predsednik milostno dovolil govoriti v slovenščini z besedami: «Lahko to storite, toda na podlagi moje privolitve jn ne vaše pravice«, ker je obtoženi dejal, da ne obvlada italijanščine v dovoljni meri. Izjavo je prevajal v italijanščino odvetnik Karel Ferluga. Urednik je poudaril, da je članek predvsem sodna kronika v zvezi z dogodki septembra 1947 y Gorici. Takrat so se vršili proti Slovencem in demokratičnim Italijanom pravi pogromi. Ti pogromi, katere so uprizorili nacionalisti, iredentisti, Šovinisti, stari in novi fašisti, so bili ponovitev starih fašističnih napadov. Obtoženi, o katerih je bilo govora v inkriminiranem članku, so tedaj imeli pri sebi orožje, bombe in razstrelivo. Nihče ne more zanikati, da vsebina teh v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu, takrat ko so bila izvršena, niso bila fašistična po vsebini. Zato je bil tudi v članku rabljen izraz fašist in ustrahovalec za onega, ki je tako delal. Saj so opustošili tedaj gori-ško uredništvo našega lista, zažgali slovenske knjige, pustošili trgovine in gostilne. Ta članek je bil napisan takoj po razpravi proti omenjenim osebam, Med izjavo, posebno pa ko je naš odgovorni urednik postavil vprašanje, zakaj so imeli orožje omenjeni gospodje, je nasprotni odvetnik kar pihal od srda. Izjavil je: «Bili smo in smo oboroženi, ker se branimo pred vami«. (Morda je možakar j , imel še včeraj kaj pri sebi!). Nato so bili zaslišani omenjeni trije, in sicer Ziliotto, Busatta in Moscarda. Na vprašanje odvetnika Kukanje, ali so pripravljeni dati obtožencu dokaz resnice, so vsi rekli: ne. Ker je bil dokazni postopek zaključen, se je prvi oglasil odvetnik Pascoli. Vprašanja, kako so se vsi trije njegovi klienti vedli med pogromi proti Slovencem, tedaj ko je Italija prišla ponovno v Gorico, se odvetnik ni lotil. Toliko več pa se je bavil «5 -drugimi zadevami. Septembra meseca 1947. med pogromi pa se Slovencem skoroda nič ni zgodilo, morda so sem pa tja dobili Slovenci klofute, toda mrtvega ni bilo nobenega. Res cinična izjava. ki bi jo bilo treba iskati podobne. Odvetnik ni bil skromen s svojimi predlogi, kako naj sodišče obsodi našega odgovornega urednika. 100 tisoč lir globe, dalje po 50 tisoč lir odškodnine vsakemu izmed treh, in še druge podobne denarne predloge. Se celo državni tožilec dr. Zulmin je bil skromnejši: predlagal ie 40 tisoč lir globe. Zadnji ,ie spregovoril odvetnik Kukanja. Kot fašista je označil katero koli osebo, ki uporablja metode pokojnega režima ne glede ali je formalno vpisan v fašistično stranko. Kar pa zadeva dogodke maja meseca 1945. je odvetnik nasprotni strani pojasnil, da je to bila reakcija na trpljenje našega naroda. in to že od 1918 leta pa do 1945. S pravne strani je odvetnik dokazoval. da sodišče na podlagi člena 695 kazenskega zakonika ne more obsoditi odgovornega urednika. V tej zvezi ie omenil inkriminirani članek, ki je bil napisan kot odgovor na izzivanje onih. ki so sedaj na razpravi odrekli dokaz resnice. Zato je odvetnik predlagal popolno oprostitev obtoženca. Po kratkem premoru pa je sodišče spoznalo našega odgovornega urednika za krivega obdolženega dejanja in ga obsodilo na globo v višini 100 tisoč lir. dalje da mora plačati vsakemu od zasebne stranke po 50 tisoč lir in po 10 tisoč lir PRESKRBA Predložitev odrezkov. V sredo 2. marca morajo predložiti vsi razdeljevalci racioniranih živil občinskemu prehranjevalnemu uradu vse odrezke, ki so bili veljavni do 28. februarja. — Obenem morajo dati tudi seznam (register) svojih odjemalcev za štirimesečje november—februar. Urad bo v ta namen posloval neprekinjeno od 8 do 19. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO KFH. MARUŠIČ« uprizori danes 1. marca ob 19 v dvorani pri itLovcu« Petrovičevo vaško šalo v 3. dejanjih aVozel«. Vabljeni vsi! PROSVETNO DRUŠTVO aMAHIJ MATJAŠIČ - MILAN« v Barkov-Ijah vabi vse čiane na sestanek, ki bo v četrtek 2. marca ob 20 uri v Franklovem (pri Gregoričevih). Zaradi važnosti sestanka priporočamo polnoštevilno udeležbo! POGODBE Z ODDELKOM ZA JAVNE NAPRAVE TRST, 25. (AIS-PIO) — Sprememba določil oddelka za javne naprave VU omogoča zdaj. da lahko vsi podjetniki, ki so vpisani v italijanskih pokrajinskih »albih«, predložijo svoje ponudbe za prevzem javnih del na anglo-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki znašajo več kot 70 milijonov lir. Pred to spremembo, katero je danes objavil oddelek za javne naprave, so se mogle udeleževati natečajev za podelitev del na tem področju, razen v izjemnih okoliščinah, samo tista podjetja, ki so bila vpisana v «albu» anglo-ame-riškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. SPREMEMBA UKAZA ZVU ST. 395 O REVIZIJI VOZASKIH IZKAZNIC TRST, 25. (AIS - PIO) — Da se pospeši postopek o reviziji voza-ških izkaznic za motorna vozila na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, je glavni ravnatelj za civilne zadeve podpisal včeraj ukaz ZVU št. 35. Sprememba povišuje število pooblaščenih zdravnikov, ki imajo pravico izdajati vozačem zdravniška spričevala, katera predvideva prvotni ukaz. Clen I. določa: Določila člena II, (a), (2), ukaza štev. 395 z dne 14. dec. 1948, so nadomešča z naslednjim: «(2) zdravniško spričevalo, ki ga je izdal »Ispeltore Sanltario delle Ferrovie dello Stato« tri mesece pred uporabo, ali pa »Uflicjalg. j-jj)-nitario« občine, kjer prosilec prebiva, ali pa zdravniki Teritorialne zdravniške komisije, ki je bila u-stanovljena z ukazom štev. 287 z dne 22. decembra 1946, ali pa-zdravniki «Ufficio Sussidi e Pen-sioni Militari«. Omenjena spričevala morajo biti izdana v skladu s členom 91 enotnega besedila določil za varstvo cest in za promet«. Sorememba stopi v veljavo, ko bo objavljena v uradnem listu, verjetno 1. marca. Vabilo na občni zbor zadruge prodajalcev mleKa ki bo v četrtek 3. marca ob 20 (prvo sklicanje) in v petek 4. marca ob istj uri (drugo sklicanje), v Ul. Imbriani 5. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. Poročilo nadzorstvenega sveta, 3. Predlog in odobritev proračuna; 4. Volitve novega upravnega odbora: 5. Razno. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. in 28. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrl® je 15 oseb. porok pa je bilo 8. Cerkvene poroke: advokat OhP Radovan in učiteljica Obersnel Miroslava, narednik ameriške vojske Feil Richard in uradnica Cepp« Danila, uradnik Ricciotti Anton H* gospodinja Cressi Albina, M6* čar Devescovi Giorgio in gospodinja Stabile Egle, mehanik Posar Redento in šivilja Švara Nada. Umrli so: 64-letna Sabadon Lucija, 71-letna Martelanc Marijana, por. Cidro, 65-letpi Felluga Vre-condo, 60-letni Marcuzzi Alojz, D' letna Tringali Santina. 65-letni Bi-boli Anton. 3 mesece stara Rossini Loredana, 5 ur stari Benito Mauro, 7 dni stara Radetti Eugenia, 65-jei' ni Feltrini Jernest, 29-letni Clienn Remigio, 75-letna Bondini Isolin* Raffaella, 55-letni Battelini Dante, 76-letna Turco Marija, vd. ®tu^n’alT 82-letna Radoicovič Pia, vd. Schat' fenhauer. KINO ROSSETTI. 15: ((Kako sem v vojni zmagal«, Danny Kayc. EXCELSIOR. 16: «Lerotice v kopal' šču«. Film v barvah. Ester liams, Red Skelton. FEN1CE. 16: ((Tarzan in sirene«, Weissmueller in Linda Christian-. FILODRAMMATICO. 16: ni veter«, Gary Grant. ITALIA. 18: «Kadar se srečajo spe«, Greer Garson K ALABARDA. 16: «Tihotapci», J»c" Courvay, Clark Gable, Eva Gardne-KINO OB MORJU. 18: «Vzgoja £u' stev«, sovjetski film. Ni IMPERO. 14: «Vojne nerodnosti«, w • no Taranta. VIALE. 16: »Vihar v puščavi«. NOVO CINE. 15.30: «Dvoboj s crnw’ razbojnikom«. GARIBALDI. 18: «Pokolj v Fon Apache«. John Ford’. f MASSIMO. 16: Gianni in Pinotto filmu «Rio Rita«. IDEALE. 18: ((Izgubljeni v haremu«-Foster. £ MARCONI. 16: «Po zločinu diši«, «“ Robinson, H. Bogart, C. Trevor. ARMONIA. 14: ((Gianni in Pinotto« novaka«. u ODEON, 15.30: #Noč v paradižu«, Oberon. AZZURRO.: 14: «Kapitan Blood«, Lombardo. RADIO, - 16: «Morski razbojnik Pada«. VITTORIA. 16: »Zgubljena mla°m C. Poggio, M- Girotti. ,, BELVEDFRE. 15.30: «Pleši z menOJ ■ F. Astalre in E. PoW«41. , # SAVONA. 15.30: «Ni hotela reči o« ’ R Russcll. VENEZIA. 15: «Na jugu od Pago r ga«. John Hall in Mac Laglen. ški izdaji. Branilec obtoženca bo vložil pri-zič. Požar v Bošketu Včeraj je izbruhnil malo pred sedmo uro požar v Bošketu pri Rotondi. Na kakšen način je prišlo do požara, še ni bilo mogoče ugotoviti. Vsekakor sta k nagli razširitvi tega požara pripomogla suša in veter Ogenj se je razširil in obsegel skoraj 20.000 m in precej prizadel pred kratkim zasajena drevesca. Gasilci, ki so takoj prihiteli na mesto, so požar kmalu omejili in in končno ogenj pogasili. Višino škode še niso mogli ugotoviti zaradi teme. Sicer je skoraj vsako zimo občutno pomanjkanje dežja in bi torej j vsakemu za odvetnikove stroške, letošnje suho vreme ne pomenilo j Poleg tega pa še na lastne stroške take redkosti. Kot vemo je februar I objaviti besedilo sodbe v našem najbolj suh mesec. Iz statističnih j dnevniku in v »Giornale« v gori-podatkov vremenske opazovalnice je razvidno, da je bil januar kar dovolj moker, medtem ko podatkov za merjenje padavin v mesecu februarju sploh ni bilo potrebno delati. Se bolj kot pomanjkanje dežja pa je čudno v Trstu pomanjkanje snega. Sicer ni zapadlo v Trstu nikoli dosti snegu, vendar so bile še vsak0 zimo ceste nekoliko pobeljene. Letos pa v trstu sploh nismo imeli snega ter je pobelil le nalahno nekaj bližnjih vrhov. Po statističnih podatkih bi moralo v Trstu snežiti vsaj pel ali 6 krat v zimi. Seveda ne smemo še s tem misliti, da že konec zime in da bi ne ALI PODPIR4S SLOVENSKI NAPREDNI TISK? V kuhinji se je obesil Ob 6.20 včeraj zjutraj so našli mrtvega 42-letnega Renata Zunjo iz Ul. Ponzianino 3. Zunja se je včeraj zjutraj vrnil ob 2 domov, nato pa se je zadrgnil okoli vratu je I usnjen pas jn se obesil na kuhinj- mogli ! ska vrata. PROMET TOVORNIH AVTOMOBILOV SKOZI TRST TRST. 25. (PIO) — Da bi pomagala vozačem tovornih avtomobilov na dolge proge in hkrati preprečila okvaro obalne ceste Mlramar - Sesljam je Vojaška uprava danes spremenila svojo prometne omejitve za težke tovorne avtomobile. Civilna policija je pred časom dobila navodila, naj preusmeri ves promet težkih tovornih avtomobilov s ceste Miramar - Segljan nu novo cesto, ki veže Sesljali in Sv. Savo preko Padrič. Glede na številne prošnje vozačev težkih tovornih avtomobilov na dolge proge za spremembo te odredbe, smejo sedaj voziti v smeri iz Trsta po Ulici Fabio Severo, na poti v mesto pa po Ulici Cologna. ki dosežeta novo cesto na Opčinah. To yelja za vozila vseh vrst, razen za avtomobilske cisterne. Ta odredba slopi v veljavo takoj. Av-tomobilske cisterne pa bodo še naprej vozile po cesti Sv. Sava -Sesljam Težki tovorni avtomobili bodo lahko še vedno vozili po vsej dolžini nove ceste, če bodo vozači tako želeli. Zaradi teh novih navodil Vojaške uprave pa ostane enosmerna vožnja po cesti Fabio Severo, ki so jo uvedli zaradi cestnih del, stalno v veljavi. Vlah ubil vojaka Včeraj ob 18.55 je na .postaji Ml-i ramah izredni tovorni vlak. ki je vozil v smeri proti Tržiču, smrtno povozil ameriškega vojaka. Vojak je prekoračil tračnice in je verjet, no hotel stopiti na vlak št. 1656, ki se je bil ustavil na postaji. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9400, papirnati šter-ling 2050, telegrafski dolar 693, dolar 683. švicarski frank 173, 100 francoskih frankov 175. avstrijski šiling 28. ■KI RADIO Hi* TRST II. Torek 1. marca 1949 7.15: Koledar. 7.20. Jutranja «>*J' ba. 7.45: Poročila. 11.30: Simlod‘ na antologija. 12.00: Novi * «. 12.10: Pester solistični spored. 1-Poročila 13.00: Ruska lahka m * _ bavna glasba. 13.30: Pestra e, 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni P* gled svetovnega tiska. 17.30: P* ,% glasba. 18.00: Zdravniški veo= 18.15: Berlioz: Rimski karlte Dvorak: Karneval - uvertura. * Vesele slovenske pesmi. t gieščina po radiu. 19.30: Mel°d U Juga. 19.45: Poročila. 20.00: K »j, tet Sancin. 20.30: Iz domače K ne police. 20.45: 15 minut z jem. 21.00: Veseli večer. 1.1, •jč: Plesna glasba. 23.15: Poročila. Kaj vam nudi jutrišnji spor 23 35: Plesna glasba. 24.00: Za* ček- TRST I. Torek 1. marca 1949 ,2.10: 11.30: Simfonična antologij3' ra-Glasba za vas. 12.55: Danes _ m-diu. 13.00: Poročila. 13.23: n. ster Cetra. 14.00: Tretja »' $■. 17.30: Popoldanska glasba. _,rap- Na odru z orkestrom. 19.30: s g. coščlna. 19.50: Pesmi. 20.00: jer. čila. 20.20: Cergolijev (pu*' 21.00: Opera Manon l.escaut -j)*, cini). * 22.00: Pust. 23.10: P01, 23.20: Variete. 23 30: Plesna pa- i Nas- DANICE • v SeO®* ni več. Pokopali smo j° žečah 25. februarja t. I. Maša v nica se bo brala pri Sv. 3^ sredo 2. marca ob 8 uri. Žalujoče družine STE',ANC'C-PBR*IA doživeti » let so in urili in zatirali Slovence in H rvate v Istri, sedaj l»i hoteli s teni nadaljevati v Horiei Delo razmejitvene komisije | Nespretni čevljarski kandidat Izvršilni odbor tako zv&nega istrskega gibanja za revizijo (MIR) je Poslal pred kratkim v zvezi z nedavnimi terorističnimi izpadi nje-govm pajdašev ali somišljenikov Proti Slovencem v Gorici rimskim Plastem in goriškemu prefektu PoseDno noto, ki je višek šovinistične predrznosti in nesramnosti. Usti, ki so največ krivi, da je prišlo do šovinističnih izbruhov Proti Slovencem in njihovi kulturi. v r’ieJ protestirajo, ker da vlada Se dopušča, da po povratku Italije v naše kraje Slovenci sploh še i,mal? dihati, in zahtevajo takojšnjo v™bo drastičnih ukrepov, kj so za las podobni onim iz najhujših tet fašizma. Celih 25 let in nekaterih tudi še Pre), so ti gospodje gospodarsko, - urno in politično zatirali in iz-zemalt slovensko in hrvatsko ljud. vo v Istri, pljuvali njihovim o-rokom v usta, če so govorili v vojern jeziku, prodajali kmečka pa javnih dražbah in jim ^tiskavali zadnje krvave žulje z oderuškim kojonstvom. Ko pa je Po osvoboditvi ljudstvo samo vze-o svojo usodo v roke, je bilo ko-, ec njihovega izkoriščanja in nji-,i°Yfga terorja. Spoznali so, da se ati časi ne bodo več vrnili, zato 0 pobralj šila in kopita ter šli k vojim somišljenikom v Italijo, v Panju, da bodo skupaj z njimi naštevali svoje delo zatiranja med »oriskimi in beneškimi Slovenci Ijudst0^8 tUdi med italijanskim Prišli so z glasnim vpitjem o erorju in preganjanju v Istri, krivici, ki se jim je tam zgodila vsem razkazovali svoje «rane». 1 Pa. so bile samo na njihovem osnjičku, v katerega se več ne - a jo žulji istrskega ljudstva. S nrtT» ° od8°vornih in neodgovorni? *^e*iev se ja cvet teh ljudi avil v Gorici s precizno nalogo, sl Ee nadalje s hujskanjem proti ; nskemu ljudstvu širi razdor Prepreči sožitje sosednih narodov y pravem demokratskem duhu, r ,°. niti malo ne gre v račun ki aci.m in tujim imperialistom, j. se se_ vedno držijo svojega sta-Vladajnaaela’ Pravi: “Razdeli in Posebno je tem gospodom ne-Ve°Sna Demokratična fronta Slo-DnriCT*V’ - ^ tvori jedro Slovencev r Italijo v obrambi njihovih kul-zaht m vseh drugih pravic. MIR c’"a razpust te naše organiza-v . ’ r. da je protipostava, «sla-r.pn.?n^untstičnai>, ker dela za od-Pitev Goriške od Italije itd. Sa-iz 8 ar*> hi so nam dobro-1 etnone ni^f2praY Pred Posebnimi faSistič-le>H S ’ hjer so sodili kot vp-sehl ? *• vsah°gar, ki je imel pri slovensko knjigo ali k his. Po takih in podobnih u-^ Pih se toži tem ljudem, ki se da tn>oretQ sprijazniti z dejstvom, v so v svetu vedno močnejše pra-e demokratične sile, ki bodo pre-Ue nova fašistična nasilja, tei nU*-rCj^ ^ ^ zahteva v Vsei rf °d r‘mske vlado, mu ta pri kg.. • volji ne more postreči, bo ) - prcvzc'a z mirovno pogod- il., ® obveze in garancije file-boH ,uvic Slovenc zv, ki so ostali tkle Tal četudi samo navidezno »ata ma Pogodba, ki se ne izlit,,’ ,ma nobene praktične ve-tahir in v takpm Prhneru se iiki° Zgod‘' da. tudi drugi podpisih ue bodo izpolnjevali prevze-trai iCZnOS*' ’n vra^ah »ud0 78 *kod° iTa-r se najbolj obrnilo v «einn Dorici in vsemu obmej-t<. , ozemlju, katerega življenje tdn,? ostalo odvisno od dobrih jaf°v z vzhodnimi sosedi. Petin,0 svetuierno malo preveč nato nj,?ospodom "krog MIR-a, ki hospiU?, od.iedat kruh naših brez-le r.'1 dai se 'e Potolažijo in naj ja lrnpre) sprijaznijo z dejstvom, 'edai 8noParRkimi metodami tudi ij0 n ,'U »e manj kot nekdaj ne bo-risli daleč, pač pa bodo z n ji-brea ,,S takšnimi dejanji škodili »keo,,*61*1 ugledu Italije in italijan- baniin,naroda' !c* sta Ba Pred zu' q "l svptom tako zelo potrebne. Ostren slovenci pa sc ne bodo 1 nobenih njihovih groženj. -?ravda teče dalje in bo tek-o ter ne bo zmagala pravica tudi pri nas in bomo lahko v miru ter brez šovinističnih hujskačev zaživeli življenje prave demokracije skupaj z italijanskimi delovnimi množicami. Takrat bo res v naš; pokrajini zavladala prava demokracija pravice in svobode, ki jo oni skrunijo v svojih besedah in ki je tako daleč od njihovih dejanj. Mili iz Vral ročeio zaostajati Pionirski odred “Simona Gregorčiča« iz Vrat je že ob začetku šolskega leta napravil svoj načrt za to leto in napovedal tekmovanje vsem odredom na Goriškem. Plan in tekmovanje nista nikakor ostala na mrtvi točki. Mali pionirji dan za dnem skrbijo za njuno izvedbo. Ustanovili so več študijskih krožkov, na katerih ponavljajo in se učijo težje šolske predmete in predvsem pomagajo pionirjem ki snov teže dojemajo. V šoli imajo tudi posebne grafikone, kjer vodijo evidenco nad posameznimi pionirji, zato so že v prvem polletju dosegli dobre uspehe. Tekmovanje pa niso napovedali samo drugim odredom, temveč tekmujejo tudi sami med seboj. Posebne nagrade je deležen dnevno pionir, ki se izkaže najboljšega tisti dan, če pa je njegov uspeh najboljši skozi ves mesec ga proglasijo za udarnika. Organizirane imajo tudi razne gospodarske krožke, n. pr. sadjai--ski, čebelarski, krožek za rejo malih živali in druge. V teh krožkih, ki jih pridno obiskujejo, se usposabljajo za bodoče poklice. Tudi na fizkuiturnem odseku ne zaostajajo, kakor ne na kulturnem. Z vsako proslavo se dobro pripravijo in njihove točke podajo vedno pohvalno. Poleg tega skrbijo tudi za ekonomsko plat. Da povečajo dohodke blagajne, s katerimi nameravajo nabaviti knjižnico, so pred kratkim začeli s pobiranjem in prodajo raznih odpadkov. Tudi za IV. kongres Ljudske študentske mladine so izdelali precej pester tekmovalni načrt, ker se za. vedajo, da skupnost čaka tudi njihov delež. Vse njihovo delo poteka v tovariškem tekmovanju, v ljubezni do domovine in njenega napora za izgradnjo socializma in boljše bodočnosti. Na tem sestanku so ponovno ugotovili. da je neobhodno potrebno dovršili dela bolnice pri Šempetru, ker bodo na ta način najbolj od-pomogli goričkim zdravstvenim potrebam. Komisija se bo sestala ponovno 8. t. m. in bo takrat poročala o sklepih, ki jih bo sprejela, in o morebitnem načrtu za finansiranje del. k; so še potrebna za dokončno ureditev tega zapuščenega poslopja. PRESKRBA Razdeljevanje živil se nadaljuje. Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se razdeljevanje živil za mesec februar nadaljuje do vključno 3. marca t. 1. Trgovci bodo morali oddati prejete odrezke dne 4. t. m. Do 5. t. m. bodo občinski prehranjevalni u-radi morali Sepralu oddati vse prejete odrezke in tudi preostanke moke in testenin- Včeraj sta se sestali na bloku v Šempetru pri Gorici jugoslovanska in italijanska komisija za določitev nove razmejitvene črte in sta delali na odseku od Šempetra do severne postaje v Gorici. Proti večeru so prekinili delo in so se Jugoslovani vrnili skozi Šempeter do. mov. Verjetno bodo danes ali jutri nadaljevali začeto delo na tem odseku, ki je zelo delikaten in kjer bodo morali izvesti nekatere spe, membe pri dosedanji začasni zamejitvi. Podaljšanje urnika javnih lokalov Danes dne 1. marca vsi javni lokali lahko poslujejo eno uro več kot običajno. Včeraj je 15-letni Konjedec Stanislav iz UJ. D‘Annunzio št. 4 hotel popraviti svoje čevlje. Pri delu si je pomagal z ostrim nožem, ki mu je na čevlju zdrsnil in ga ranil v levo roko. Tudi njemu je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v mestno bolnico. Neprevidni Franjo Včeraj se je 12-letni Kovec Franjo iz Sovodenj v vasi igral z veselo in poredno skupino sošolcev in sovaščanov. Pri igri pa je deček nerodno padel in se teže ranil v čelo. Ponj je prišel rešilni avto Ze. lenega križa iz Gorice, ki ga je prepeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia. K3MO VERDI. 17; “Srečanje brez prihodnosti«. N. Shearer in R. Taylor. VITTORIA. 17: “Olimpiada v Londonu«. CENTRALE. 17: »Rdeči vragi«, J. Corradine in G. O’ Brien. MODERNO. 17: «Ce si ti, potrkaj dvakrat«, Gianni in Pinotto. EDEN. 17: “Iskalci zlata«, B. Cros-by in D. Lamour. Iz umobolnice je pobegnil Iz umobolnice pri Bologni je pred časom mel bolnik 44-letni Bettini Bruno. Policija iz Bologne ga je dolgo iskala in, ker ga le ni bilo od nikoder, se je odločila opozoriti policijo našega mesta, kateri se je posrečilo včeraj prijeti nevarnega bolnika, ki ga bodo v krat. kem odposlali v rojstni kraj. krajine javlja zainteresiranim, da stopi za vse trgovske obrate z današnjim dnein v veljavo poletni urnik, ki je naslednji: Pekarne in mlekarne od fi.30 do 12.30 tn od 1« do lt; trgovine z jestvinami od S do 12.30 in od 16 do 19.30; trgovine z mešanim blagom, z opravo, industrijskimi izdelki, drogerije in podobne prodajalne od 0.39 do 12.30 in od 13.38 do 19.39; prodajalne sadja in zelenjave od t do 13 in od 16 do 19.30; nadrobna prodaja goriv od S do 12 in od 14 do lt; trgovine z lesom in gradbenim materialom od S do 12 in od 14 do lt; prodajalne avtomobilov, motociklov in koles ter nadomestnih delov od 8 do 12 in od 15 do 19; cvetličarne od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30. Ob nedeljah ostanejo trgovine zaprle, razen naslednjih izjem: pe- karne in mlekarne od 7 do 12; ze-lenjadne trgovine od 8 do ene ure po urniku pokritega trga; cvetličarne od 8.30 do 13. Ob sobotah je dovoljeno podaljšanje urnika za pol ure. Ta urnik velja za vse trgovske obrate v goriški pokrajini. Ženshi brez izkaznic Včeraj sta prišli na goriško policijo 43-letna Tonello Julka iz Ul. Manzoni 11 in 40-letna Wilfimger Gizela iz Ul. Baiamontj 2 ter javili, da sta izgubili osebne izkaznice. Čeprav je bil letošnji predpust izredno dolg, vendar se nam zdi, da je zelo hitro prišel današnji njegov zadnji dan. Verjetno je k temu pripomoglo lepo vreme, ki je z malimi izjemami bilo skoraj pomladansko. Italijanski časopisi so že decembra na dolgo in široko pisali o nekih nameravanih predpustnih maškaradah. pa iz vsega napovedanega doslej ni bilo nič, verjetno tudi zato, ker sla kriza in brezposelnost prevelika in ker je tudi vpeljava proste cone nekakšna predpustna burka, vsaj po njenem dosedanjem učinku. Nejvečjo maškarado so pač priredili znani poklicni pretepači in “Zaščitnik!« italijanslra, ko so dajali primer svoje kulture s tem. da so s silo onemogočili Prešernovo proslavo in vrgli bombo proti nedolžnemu planinskemu plesu, ki je bil azelo nevaren» za obstoj države. Celo uradni organi iz Rima so se jim v tem pridružili in v svojem odgovoru na protestno noto. ki jo je zaradi teh dogodkov vložila Jugoslavija. navajajo, da je bilo takrat od sedmih ranjencev kar šest Italijanov in samo en Slovenec. Ver letno so hoteli s tem reči, da so Prešerna proslavljali Italijani {n so prišli Slovenci to proslavo razbijat. Mi pa jim lahko postrežemo z imeni ranjenih, ki so vsi Slovenci in postavljajo na laž to nesramno trditev. Za zaključek pa so hoteli včeraj pokazati še enkrat v praksi tisto | spoštovanje do našega jezika in našega naroda, ki se spodobi za tako avisoko kulturne misijonarjev za-padne civilizacije in ki.naj bi bil eden izmed dokazov, kako mislijo oni izvrševati čl. d ustave. Kdor ne verjame, si še lahko ogleda nekatere lepake na rumenem papirju in z rdečimi črkami, ki v obešenjaškem humorju vabijo na ples AGI. To bi bila doslej zadnja provokacija. Ker pa take upredstave Slovencev še ne bodo uničile in se jih ne boj jo, kakor se bojijo oni Prešerna ali Cankarja, so tudi ta izzivanja padla le nanje, kot žalostna senca njihove duševne in kulturne bede. Vozni red vlakov ODHODI Za Trst: 6.1R. 7.29. 9.50, 14.25, 18.40 (za Ronke ukinjen ob nedeljah), 18.47, 21.27, 23.40. ( Za Videm: (1.25, 8.49. 13.00, 14.00, 13.10, 16.57, 18.37, 20.50. PRIHODI Iz Trsta. 6.10, 8.07, (iz Ronk ukinjen ob nedeljah), 8.46. 12.58, 13.58, 16.54, 18.04, 20.50, Iz Vidma. 6.13, 7.35. 9.47, 13.57, 15.00, 16.12 (ukinjen ob sobotah), 18.54, 21.12, 23.38. Kamini s Športni se ie mil1 T A Tp O 42 T-C T f~> fV T=^ "V” N I K Spominska svečanost v Krminu V nedeljo dopoldne ob 10 uri je bila v občinskem gledališču v Krminu spominska svečanost za Evgenom Curielom, ki je bil zavratno umorjen v Milanu 24. februarja 1945. Curiel je bil ustanovitelj mladinske fronte in njen prvi organizator. Spominsko svečanost je priredil mladinski krožek »Albin Ve-rucchi« s sodelovanjem krajevnih množičnih organizacij. Dolenje v Brdih S sekiro se je ranil. Prejšnji teden je hotel 12-letni Din.o Podgoj s sekiro razčesniti neko grčavo dr-vo. Pri delu pa mu je sekira spodletela in priletela v desno koleno ter mu povzročila precej veliko rano. Takoj so ga odpeljali v krmin-sko bolnim, kjer so mn zdravniki nudili prvo pomoč, in računajo, da bo v petnajstih dneh lahko že za-pustil bolnic.' Dograditev bolnice iia Semestrski cesti Zadnje čase je bilo precei govora o ureditvi in izpopolnitvi soriških bolnic, ki že dalj časa ne ustrezajo vsem potrebam prebivalstva naše pokrajine. S tem v zvezi so sporočili iz Rima, da bodo poslali v Gorico posebno komisijo za bolnice, ki naj bi pregledala, če bi ne bilo umestno dokončati dela v bolnici na Sempetrski cesti, tik ob začasni meji. Pretekli teden .ie res prišla takšna komisija v Gorico in si je v četrtek in petek ogledala V spremstvu župana dr. Bernardisa razne bolnice med drugimi tudi ono pri Rdeči hiši. V petek popoldne so imeli poseben sestanek z zdravniki. ki se ga je udeležil tudi upravnik bolnice in tehnični svetnik. V nedeljo se je iz Buroli (Buje) peljalo na kamionu tamošnje nogo- j metno moštvo s svojimi kibici na j prvenstvo tekmo I. kategorije Istr- { skega okrožja v Vilanijo. Med pot- j jo se je na križišču Karšete ka- ! mion nepričakovano prevrnil in ; so športniki popadali drug čez dru- j gega. Nesreča je imela za posledi- ! co 15 ranjenih oseb. mrd temi 6 težjih primerov. Takoj so bili odpeljani v tržaško bolnico Fernetič Romcdio. k; Ima zlomljeno nogo v kolku, Fernetič Franko, zlomljeno levo roko v sklepu, Fernetič Jože. zlomljeno spodnjo laket, Fernetič Mafalda pretres možganov in poškodbe na očeh. Burolo Rikard pretres možganov in nejbrže zlomljena rebra ter Ferleti Giulio zlomljeni dve rebri- Vzrok te težke nesreče še ni znan in so pristojne oblast: uvedle preiskavo. Požar v Motnjami V zgodnji jutranji uri ob 1-30 je včeraj iz še nepojasnjenega vzroka nastal v Momjanu požar. Na poziv ondotnih, so brž prihiteli gasilci iz Buj, Izole ih Farana in se lotili gašenja. Njih zasluga je. da se ni ogenj razširil in je v celem zgorelo samo eno stanovanje. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301 a PRITL. - TEL. 70 Dve prijavi gospoMe sabotaže Božič Ivan iz Izole je bil prijavljen. ker je “brez prejšnjega obvestila zaklal 3 prašiče. Istočasno je tudi ponaredil naslov. Prav tako je izvršena prijava proti Palčiču Andreju iz Izole. Ta je dobil nekaj zemlje od agrarne reforme jn je lažno navedel, da ima petčlansko družino, medtem ko je v resnici sam z ženo. Ples ribičev v Piranu Piranski ribiči so priredili V soboto v gledališču Tartini prosto zabavo s plesom. Zabave, ki je trajala do 5. zjutraj, sr je udeležilo preko 1.500 oseb. Cisti dobiček večera 90.000 lir ter 6.000 prostovoljnih prispevkov so ribiči poklonili za kritje stroškov civilne bolnice v Piranu M vin jan Zelo bi v našem kraju potrebovali telefonsko zvezo z Bujami. Tu je sektor, ki ima pet vasi in šteje skupno 1805 prebivalcev. Lahko ga smatramo za večji center, saj je tu sedež KLO, postaja NZ. sedež zadruge, sedež sektorskega SIAU itd. Zelo nerodno je. da se ni mogoče pogovoriti krajših in važnejših stvari kar po telefonu. Koliko poti bi bilo s tem prihranjenih. Ljudstvo bi bilo pripravljeno izvršiti vsa dela prostovoljno, pomagati pri prevozu drogov in kopanju jam. Isto tako bi dalo pomoč pri napeljavi žice. Vemo. da ni lahko dobiti tehničnega materiala, toda za take potrebe bi se že staknilo kje še kaj. Zavedamo se tudi, da je polno potreb, ker je bilo vse uničeno. Želimo pa napredovati, ker vidimo OKRAJNI PLENUM SIAU V KOPRU SIAU je 100°lo izvedla vse naloge ki si j iti je zadala v preteklem letu V dvorani nad Loggio je bila v nedeljo okrajna skupščina SIAU s sledečim dnevnim redom: 1. Tov. Jakomin Valerij je imel otvoritveni govor zn je pozdravil delegate iz vseh vasi koprskega okraja ter je nato predlagal izvolitev delovnega predsedstva. Po volitvah je podal tov. Prion Karlo politično in gospodarsko poročilo. Sledilo je organizacijsko poročilo tov. Petriča Vladimirja, ki ga prinašamo spodaj. Četrta točka je bila diskusija, nato izvolitev novega odbora ter sprejem sklepov in resolucije. Tov-. Petrič je v uvodnih besedah podčrtal, da je SIAU za koprski o-kraj pod vodstvom KP STO-ja imela v letu 1948 velike uspehe na političnem, gospodarskem, prosvetnem in organizacijskem polju. SIAU je izvedla 100 odstotno vse naloge, lci si jih je zadala. Tov. Petrič je nato nadaljeval dobesedno: «Ena od glavnih nalog SIAU je bila kulturni dvig množic. Pri tem smo imeli veliko pomoč pri večini učiteljstva. V ta namen smo organizirali 25 splošno izobraževalnih tečajev in 26 analfabetskih tečajev, od katerih je napravilo 417 tečajnikov izpit. Veliko pomoč pri razvoju prosvete so dala tudi prosvetna društva, ki jih imamo danes že 32. Skupno z množičnimi organizacijami so ta društva napravila 95 kulturnih prireditev, ki so bile v primeru z letom 1947 po kakovosti na znatno višji stopnji. Da se bodo razvili in izpopolnili pevski zbori je SHPZ otvorila v Portorožu pe-vovodski tečaj. Po drugi strani se je pomnožilo število knjižnic, katerih imamo v koprskem okraju sedaj 24 s 5826 knjigami. Na gospodarskem polju je SIAU koprskega okraja v letu 1948 utrjevala zlasti zavest kolektivnega dela pri raznih gradnjah. Tako se je o priliki lanskega trimesečnega tekmovanja udejstvovala pri obnovi podeželja, popravi cest, mostov, zadružnih domov itd. Program obnove je bil izveden 110 odst., pri čemer so člani SIAU po svojih organizacijah izvršili ogromno delo vredno 18,700.373 lir in nabrali v gotovini še 1.681.056 lir za obnovo. Razvoj gospodarstva in prosvete je pokazal potrebo po zadružnih domovih. kjer bo odslej središče gospodarskega ln prosvetnega dela. Težnja po zadružnih domovih in ljudskih domovih se je pokazala v večini sektorjev, toda do konkretnih del je prišlo zlasti tam, kjer so obstajale močne bazne organizacije SIAU. Tako imamo v Šmarjah in V Marezigah celotno oziroma delno pokrite zadružne domove, čeprav so imele ravno Šmarje obilo dela z obnovo. Ta dva kraja imata seveda močne organizacije SIAU. Glede na odločno voljo članstva SIAU, da dvigne še bolj gospodarsko, politično in prosvetno raven ljudstva v Istrskem okrožju, so bile izvedene nove volitve, na podlagi katerih so prišli V posamezne odbore člani in članice, ki bodo prinesli na razna mesta nov elan za delo, novo še večjo voljo do Ustvarjanja in zlasti še večji čut do enakopravnosti vseh narodnosti in enotnosti vseh ljudskih množic. Volitve same so nam pokazale zaupanje članstva do svojega vodstva in do organizacije kot take. Člani SIAU so že v predvolivni kampanji pri izbiri kandidatov pokazali veliko politično zrelost. Pri volitvah pa je od volivnih upravičencev glasovalo 97.4 odst. članov. Najbolje so se izkazali sektorji Marezige, Košta-bona in Šmarje, ki so volili 100S. Volivci so neposredno izvolili svoje delegate v okrajne in v okrožni svet SIAU. S tem imamo sedaj kot najvišji organ SIAU v okrožju še okrožni svet SIAU. V okrožnem in v okrajnem svetu imamo 114, odnosno 116 delegatov. Okrajna sveta SJAU pa si bosta izvolila še okrajne odbore in 21 sektorskih tajništev. S tako mladino se lahko lotimo gospodarskega programa Znatni delež pomoči pri izvrševanju delovnega programa je dala lani Zveza antifašistične mladine. Lahko trdimo, da se je pri gradnji raznih objektov pokazala kot najboljša pobornica SIAU naša mladina. Ustvarila je več mladinskih brigad z več 100 prostovoljci, od katerih je vstopilo v samo mladinsko brigado »Branko Babič« nad 150 prostovoljcev. Te brigade so pokazale na progah v Sežano, Samcu-Sarajevu in na cesti “Bratstva in cdinslva« svojo predanost in delavnost. S takšno mladino delamo lahko gospodarske programe, ker smo gotovi, da ga bo 100 odstotno Izvršilni Tudi ASIZZ je svoj nemajhen delež doprineslk za dosego celotnega uspeha. Njene največje akcije so se pokazale v tem, da so Izdelale vse tekmovalne obleke za fizkulturni nastop, nadalje so organizirale 10 otroških vrtcev, otroške jasli ter izvedle za božičnico otrojz ogromno akcijo, s katero so nabrale milijonske svote v gotovini in blaga, ki je predstavljalo vrednost zopet no milijone lir, s čimer so obdarile 7425 otrok. Vsega priznanja so vredne tudi organizacija Zveze primorskih partizanov in sindikati, ki so v vseh akcijah pokazale svojo zrelost in pripravljenost za skupnost. V bodoče bo treba uvesti večjo koordinacijo med krajevnimi odbori in sektorskimi tajništvi in večjo povezanost SIAU in krajevnih LO. Pri sodelovanju z ljudsko oblastjo bi bilo priporočljivo, da bi se funkcionarji SIAU udeleževali kot svetovalci sej KLO in prenesli sklepe ljudske oblasti na posamezne množične organizacije. Po drugi strani naj bi delegati okrožnih in okrajnih svetov razvili vso aktivnost na vasi in pomagali vsem krajevnim organizacijam. V letu 1949 bomo, svesti si aktivnosti naših množic in sposobnosti krajevnih funkcionarjev SIAU, prenesli vse težišče dela na bazne odbore, ki bodo s pomočjo sektorskih tajništev koordinirali vse politično, prosvetno in gospodarsko-gradbeno delo na vasi. Pri tem nas mora voditi načelo, da je ena naših prvih nalog kontrola nad delom. Naloge slAu pa ne obstojijo samo pri izvedbi gradbenega programa in pri mobilizaciji množic za prostovoljno delo, marveč 'pri politizaciji, preobračanju množic na vasi za kolektivno delo, za napredek in odpravo starih malomeščanskih mišljenj, ki stremijo za nazadnja.štvom in ovirajo napredek našega kmetijstva. Zelo veliko pažnjo moramo posvečati kmetijskemu programu in razvoju zadružništva. Osnovne organizacije SIAU ne smejo kratko in malo izročiti zadrug poslovodjem zadrug in ustvarjati moramo razne gospodarske sektorje v naših kmetijskih zadrugah ter razne ekonomije. Naša dolžnost je. da vplivamo na zadruge, da kupujejo vprežno živino in pomagajo pri poljskih delih ubogim kmetom, ki so drugače odvisni od kulakov. Končno moramo izvesti borbo proti izkoriščevalcem in špekulantom, ki prodajajo po črni borzi razne pridelke. Takoj si je treba oskrbeti grafikone, ki bodo beležili uspehe in hkrati pokazali pomanjkljivosti. Delovno silo bo treba pravilno razporediti. Le tako bomo izvedli program dela za leto 1949. Proslava prvega maja Kot prvo in najvažnejšo nalogo moramo smatrati počastitev 1. maja, praznik delavskega razreda vsega sveta. Ta proslava naj bo čim bolj veličastna. Naj ne zadostuje lansko število fizkulturnikov, temveč vsaj dvakrat tako veliko. Prvi maj naj bo merilo za delavnost prvega polletja za leto 1949 določenega delovnega programa! Z gotovostjo, da bomo letos organizacijo SIAU izpolnili in okrepili zlasti njene baze, vzklikam: Živela SIAU! Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki obvezuje vse članstvo, da bo pomnožilo svoje napore z realizacijo vseh nalog, ki se pred nje postavljajo v tekočem letu. Naloge, ki bodo pomenile velik napredek v gospodarstvu ter dvigu življenjskega standarda. PolA Me mostne linice Veliko težavo za trgovski promet, ki je v Kopru vsak dan živahnejši, predstavlja pomanjkanje dobre javne mostne tehtnice. Imamo sicer eno, ki je bila postavljena pred 40 leti. a je bila že takrat izrabljena. Zaradi številnih pritožb | jo je mestni LO popravil, toda po-I kazalo se je. da je vsako popravi-I lo zaman. Do 10 stotov je tehtanje še nekako šlo, a preko te leže je sploh ni mogoče uporabljati. Poleg te tehtnice imamo v Kopru še eno, ki pa je postavljena v tako zakotnem prostoru, da je pristopna samo istrskim oslom z vozički. Govorilo se je, da jo bodo prestavili na bolj prometno mesto. Menijo pa. da ne bo ič boljša °d stare. Zaradi tega bi bilo potrebno, da postavi MLO novo moderno mostno tehtnico z nosilnostjo najmanj 12 ton na mestu, kjer je sedanja stara tehtnica. TrcMne na vasi morajo imeti dobro i/J)iro blng‘a Na našem podeželju oskrbujejo prebivalstvo s predmeti široke potrošnje v glavnem zadružne pro-dajalnice. Skdro vsaka vas ima svojo zadružno poslovalnico, ki prodaja razno blago po svobodnih in vezanih cenah. Mnoge trgovine imajo tudi predmete, ki jih prejemajo potrošniki na nakaznice. Nekatere teh trgovin so dobro založprie z blagom, druge pa prodajajo samo nekatere vrste predmetov in nimajo velike izbire. V skladiščih Zadružne poslovne zveze, ki zalaga zadružno trgovino, smo videli številne stvari, ki jih ljudje potrebujejo, a jih v krajevnih prodajalnah ne najdeš zlepa. Skladišča so polna raznega orodja, kmetijskih strojev, fazonskega ;e-leza, žebljev, kuhinjske in namizne posode, barve, raznih galanterijskih predmetov, pisarniških potrebščin, itd. Opazili smo tudi kozmetične in parfumerijske izdelke, ki jih marsikatera žena kupuje na skrivaj v Trstu. Vse to industrijsko blago uvaža Zadružna poslovna zveza iz FLR Jugoslavije za potrebe našega kmečkega prebivalstva. Vprašali smo. zakaj nimajo nekatere zadružne trgovine na vasi Vsega tega blaga na zalogi. Povedali so nam, da izpolnjuje centralno skladišče vsa naročila posameznih zadrug, če ima le blago da pa kažejo nekatere prodajalne prav malo zanimanja, da bi razpolagala z dobro izbiro raznovrstnega blaga. To se pravi, da so pri nas mnoge zadruge, ki ne izpolnjujejo pravilno svoje naloge, ki je v tem, da preskrbujejo prebivalstva z vsemi potrebnimi predmeti. Trgovinska funkcija naših zadrug je, da posreduje izmenjavo med kmetijskim; pridelki in industrijskimi jzdclki. Kmet, ki prinaša plodove svojega dela na trg, hoče imeti drugo blago, ki ga potrebuje za svoje gospodarstvo tn za vsakdanje življenje. Ce ne bo dobil teh stvari, ne bo imel interesa, da pridela čim več in čim bdljše. To je posebno važno pri trgovini po vezanih cenah. V splošnem in- I telesu je, da odkupijo zadruge čim več pridelkov po vezanih cenah. Toda vsa prizadevanja v tej smeri bodo zaman, če ne bodo zadruge skrbele, da bodo mogli kmetje za- menjati svoje bone za blago. Lani se je na primer dogajalo, da so nudile nekatere zadruge svojim od- jemalcem na vezane cene samo tekstil m čevlje. Ker ni bilo drugega blaga, so kupovali kmetje v takih krajih samo te proizvode celo preko svojih dejanskih potreb. To je nepravilno, ker smo s tem preveč izčrpali zalogo tekstilnega blaga in obutve, na drugi strani pa nismo zadovoljili potreb potrošnikov. Se danes, ko je na razpolago raznovrstno blago široke potrošnje, opažamo pri nekaterih zadružnih poslovalnicah tendenco, da naro- čajo samo stvari, ki gredo hitro v promet in da se bojijo zalog. Naj navedemo zelo značilen primer: Zadružna poslovna zveza je razposlala zadrugam večje količine umetnih gnojil za pomladansko setev, zadruge pa so jih vrnile, češ da jih nč potrebujejo. Ko pa je prišel čas za gnojenje, ni imela zveza dovolj prevoznih sredstev, da bi razposlala gnojila v kraje, kjer so že bila. Ce bo le malo dežja, bodo prvi pridelki kmalu na trgu. Zadruge naj pripravijo zaboje in košare, obenem pa naj pripravijo zaloge industrijskih izdelkov, da bo trgovina potekala hitro in v splošno zadovoljstvo. Znatno močneje kakor v mestu k)er ?0 df)bm )4 () ndsl od števila volivnih upravi-°*v, so bili slovenski naciona- listi zastopani v predmestjih, kjer j so bili z 41.4 odst. (vse leta 1911) že najmočnejša od vseh strank, močnejša od obeh ostalih skupaj. | Vasilij Melik: VOLITVE V TRSTU 1907-1913 14 >.T "'«■ u‘>v|je t Rojanom bv- M. Magd. Sp. ®k*denj fV’ Mav- Magrl. Zg dela » ir , r, . a Kolon jo Rojan » u i < Bai kovljami 'rklja G01'"*1* 4 Vrdelo Greta Rocol ^8. Carbola *uadin pribl. 1913 1911 od 1911 od 11. V.r. jgsl. v. upr. odd. velj od 1910 odd. velj. 83.7% pribl. 93.4% 86.3% 95% 53.7% z Rojanom 63.8% 81.9% 79% 60.0% 70.8% 74.9% 80% 59.4% 69.7%, 71.4% 64% 45.9% 55.1% 53.5% 58% 43.7% s Kolonjo 50.9% 49.8% 82% 53.7% z Barkovlj. 63.8% 49.6% 69% 38.5% 40,0% 44.6 „ 44% 43.7% z Vrdelo 50.9% 40.6°/, 61% 31.3% pribl. 37.5% 39.5% 49% 32.3% 40.9% 39.1% 44% 24.4% 30.6% 32.1% 29% 13.4% 18.3% 13.1% 21% Or* tate občimskn? ** p"dlaSo rezul- V u- VOli v rt Vl1lllev leta 191s-na,u dajejo n, ''V**?11 ~ le M Za vsako pred *e^ci»h številke Vldirno, da to en P"s6bei ~ 1 blla slovenska na- cionalistična stranka najmočnejša v 9 od 13 predmestij, torej v o-groinm večini; v 5 izmed teh je bila močnejša od obeli drugih strank skupaj: v 1 (Grela) je delila prvo mesto s socialisti, v 2 Slovenska nacionalistična stranka \ predmestjih in okoliei (Kolonja. Zg. Carbola) je bila na 1913 drugem mestu za socialisti in le v 1911 od 1911 od U. v.r. jgsl. 1 (Kjadin) je bila na zadnjem v. upr. odd. velj od 1910 mestu, le tu je zaostajala po šte- odd. velj vilu glasov za italijansko liberal- Lonjer pribl. 4.4% pribl 4.9% 9.0% 95% no stranko. Ob primerjanju voliv- Sv. Mar Magdalena Sp, 7.7% 9.1% 10.6% 80% nih rezultatov z narodnostno sta- Skedenj 15.8% 78.7% 11.4% 64% tistiko bomo opazili dokaj lepo Sv. Mar. Magdalena Zg. 10.6% 12.5% 13.3% 56% soglasje, ki pa seveda ni popolno Barkovlje z Rojanom 11.1% z Rojanom 13.2% 13.6% 79% (posebej tvorijo izjemo Rojan. Zg. Kolonja 14.4% 61% Sv. Mar. Magdalena in Skorklja). 11.9% 13.9% Dopolnitev sliki, ki jo daje pri- Vrdeia 18.2% 62% merjanje odstotkov glasov za slo- Rojan z Barkovljami 11.1% 'orkovlj 13.2% 18.4% 69% vensko stranko In odstotek prebi- Greta pribl. 19.1% pribl 32.9% 20.9% 49% valstva jugoslovanskih narodno- Skorklja 24.2% 28,1% 25.0% 44% sti. daje razvrstitev glasov za ita- Zg. Carbola 17.5% 22.0% 26.6% 29% lijansko nacionalistično stranko v Rocol 17.5% 22.1% 37.3% 44% predmestjih. Kjadin 40.0% 48.«% 52.3% 31% t Vrsta, ki jo dobimo, se v glav-! nem — seveda z nekaterimi spre-j membami — ujema z gornjo. Ta-! ko tukaj kakor tam je na prvem ; mestu (torej največ glasov za slovenske nacionaliste, najmanj za j italijanske) Lonjer, na zadnjem pa Kjadin, ki tudi na narodnostni lestvici pričenjata in zaključujeta vrsto predmestij.-Dejstvo, da si vsa predmestja niso enaka po socialni, premoženjski in poklicni strukturi (tako n. pr. je Lonjer popolnoma kmetsko predmestje), da volivci v vseh predmestjih niso bili enako razredno zavedni, da je bil torej odstotek glasov: oddanih za socialistično stranko, kakor smo že vi* deli, precej različen (najmanjši je bil ravno tam, kjer je bil obenem ali prav zato najvišji odstotek slovenskih nacionalističnih glasov: v Lonjeru, Barkovljah, Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in Skednju), pa da je tudi po predmestjih glasovalo več slovenskih volivcev za italijansko liberalno stranko, da je bila torej različna tako imenovana “narodna zavednost« (pojav, ki je še bolj opazen v okolici) — vse to je vplivalo na razlike, ki se pojavljajo v vrstnem redu naših tabel. Poleg tega moramo omeniti še doseljevanje italijanskega prebivalstva v predmestja in okolico, podobno kakor so se - v večji meri — doseljevali Slovenci v mesto. Zaradi teh migracij je primerjava rezultatov volitev, ki 1911 od v. upr. Bazovica-Lip.-Padr. Gropada pribl. 83.7% Opčine / z Ban.-Tr. 48.0% Kontovel-Prosek-Miramar s Sy. Kr. 47.7% Bane-Trebče a Opčin. 48.0 Sv. Križ t Kont.-P.-M. 47.7% s c so bolj oddaljeni od leta ljudskega štetja, z narodnostnimi podatki ljudskih štetij manj zanesljiva. Za mesto imamo na razpolago rezultate volitev iz leta 1911.. ki so se vršile le pol leta po ljudskem štetiu, za predmestja in okolico pa nam te volitve ne dajejo dovolj podrobnih podatkov za posamezna predmestja oziroma kraje, za kar moramo upoštevati rezultate občinskih volitev leta 1913. (za II. volivni razred), pri katerih pa je časovna razlika od ljudskega štetja 31. 12. 1910 že kar vredna upoštevanja. Se močneje kakor v predmestjih. je bila slovenska nacionalistična stranka zastopana v okolici. Tu je imela absolutno večino vseh volivnih upravičencev (1911: 51.9 odst.). 1913 1911 od II. v.r. odd. vel j. od odd. velj. jgsl. 1910 pribl, z Ban.-Tr. s Sv. Kr. z Opčin. Kon.-P.-M. 93.4% 60.0% 56.% 60.0% 56.2% 91.6% 73.7% 65.9% 60.9% 29.9% 98% 90% 92% «8% 90% | »ALBANSKI INTERNACIONALNEM"| j © SJ? O D A S T ? © __ ' tt7" ir Tini m'^TPnFiir t \ i trgovina • industrija • promet • finance_J S jj.in.tt. sprli J.rlllM - ; KURENTU ^ prmG|, t„h^ Ka7.fi Sfi. da v Tirani nlmoi/t rr., r J,>nnjny ir Minioi aS. ? Iabič nevredni, ZOPČt delaš tlako, ) PS Kaže se, da v Tirani nimajo bolj nujnega dela, kakor da si izmišljajo napade na Jugoslavijo. Pri tem niti ne poizkušajo, da bi svoja obrekovanja kolikor toliko dokazali. Kakor je bil primer z zamenjavo pošte, tako je bilo tu* di z zamenjavo jugoslovanskega in albanskega imetja, ki se je našlo po končani vojni v obeh državah. Ze lani v avgustu je albanska vlada pristala, da pošlje v Beograd delegacijo v mešano komisijo za zamenjavo imetja. Albanska delegacija ni prišla, vlada v Tirani in njeni zastopniki v Beogradu pa so se izogibali vsakemu razgovoru o tej mešani komisiji. Kljub temu so v svojih listih pričeli pravo gonjo proti Jugoslaviji, češ da se hoče polastiti albanske ladje «Bojane». To bivšo nemško ladjo «Trademimde», ki jo je Albanija dobila na račun reparacij, je albanska trgovinska mornarica posodila jugoslovanski «Jugoliniji» 22. januarja 1948. leta. Lani ob koncu avgusta je jugoslovanska vlada odredila, da se ladja na zahtevo Albancev vrne. Medtem so prav v tem času albanski organi zapečatili in nasilno odvzeli podružnici jugoslovanske pomorske agencije v Draču in na letališču v Tirani radijski postaji ter ju obdržali kljub protestu jugoslovanskega poslaništva. Po neuspelih intervencijah pri albanskih predstavnikih v Beogradu in Tirani je poslaništvo B’LRJ v Tirani sporočilo albanski vladi, da «Bojana» toliko časa ne bo vrnjena, dokler ne bosta vrnjeni jugoslovanski radijski postaji in se ne odloči usoda 19 motorjev za kamione, ki so jih protizakonito zadržali v Albaniji, kakor tudi drugega jugoslovanskega in albanskega imetja v obeh državah. Dokler albanska vlada ne bo pristala, da se uredi ta zadeva, bo Jugoslavija z zakonitimi sredstvi odgovarjala na ropanje svojega imetja v Albaniji. Kakšnih potvorb se poslužuje vlada v Tirani pri svojem delu, priča tudi primer s «prekršitvijo» diplomatske nedotakljivosti albanskega poslaništva v Beogradu. Na Reki so aretirali albanskega državljana Hajredina Hico zaradi kriminalnega prestopka in ga prepeljali v Beograd. Tu je na poti z železniške postaje do narodne milice zaprosil spremljevalce. naj gredo z njim v neko hišo k njegovemu prijatelju, pri katerem bi dobil zimsko suknjo. Spremljevalci so na to pristali in Hica jih je odpeljal preko neke- ga dvorišča v stranski vhod albanskega poslaništva. Spremljevalci so šli za njim, ne da bi vedeli kam. Ko so bili opozorjeni, da so v poslaništvu, so organi milice zapustili poslopje, kriminalec Hica pa je ostal pod varstvom albanskega diplomatskega zastopstva. Upravnik poslov albanskega poslaništva je obiskal 31. januarja jugoslovansko zunanje ministrstvo, da ga obvesti o tej «pre-kršitvi«. Dva dni kasneje je prišel ponovno. Jugoslovanski predstavnik se mu je zaradi tega primera dvakrat med razgovorom službeno opravičil, čeprav so bili jugoslovanski organi prevarani in so nehote prišli v poslaništvo. Ko mu je albanski odpravnik poslov hotel izročiti noto albanske vlade, ga je jugoslovanski predstavnik opozoril, da se po njegovi oprostitvi more smatrati zadeva kot poravnana. Albanski predstavnik se je s tem strinjal in spravil noto v žep, kar pa ni oviralo albanske vlade, da ne bi v listih ponovno opisala ves dogodek, kakor da baje jugoslovansko zunanje ministrstvo ni hotelo sprejeti albanske note. Ta albanska diplomatska bravura pa ni ostala osamljena. Kakor so poročali jugoslovanski listi, so v noči med 16. in 17. februarjem organi albanske policije vdrli v Tirani v stanovanje jugoslovanskega tiskovnega atašeja Janka Havlička kljub njegovemu opozorilu, da uživa poslopje pravico eksteritorialnosti. Ne glede na to opozorilo so aretirali v tem poslopju dva jugoslovanska državljana, ju odpeljali v zapor, nato pa izgnali. Enemu izmed njih, Sabanoviču, so med potjo oropali dva para čevljev, obleko, zimsko suknjo, tri srajce in drugo. Zatem so se nadaljevale aretacije jugoslovanskih nameščencev in celih družin, kar je v Albaniji že postalo praksa po resoluciji Informblroja. Kakih nedopustnih sredstev se poslužujejo albanske oblasti v preganjanju uslužbencev jugoslovanskega poslaništva v Tirani in v preprečevanju repatriacije jugoslovanskih državljanov, priča tudi primer dveh uslužbencev jugoslovanskega poslaništva, ki so ju albanske oblasti enostavno proglasile za albanske državljane, da bi jima onemogočile repatriacijo. To pa še ni vse. Albanski ministrstvi za zunanje in notranje zadeve sta pričeli obtoževati Jugoslavijo za , razna|r«obn^.ina iz-. zivanja«. V resnici povzročajo obmejne incidente na albanski strani. Od julija dalje so iz Albanije streljali na ozemlje FLRJ 16 krat, večkrat tudi hujše. Desetkrat so albanski obmejni stražarji, po večini s prevaro, aretirali jugoslovanske državljane. Dvakrat so albanska letala priletela nad Jugoslavijo, večkrat se ni mogla ugotoviti pripadnost letal. Šestkrat so albanske patrole nedovoljeno prešle preko meje, o priliki pa je albanski vojni čoln priplul v jugoslovanske teritorialne vode v ustju Bojane, itd. S takimi neodgovornimi postopki proti lastnemu ljudstvu in z očitnimi malenkostnimi in velikimi protijugoslovanskimi izzivanji so albanski izvrševalci resolucije Informbiroja povzročili in še povzročajo veliko škodo Albaniji. Posledice njihove zaslepljenosti in zaostritve odnosov z Jugoslavijo čuti predvsem albansko ljudstvo, ki ve, kolikšno pomoč mu je dajala Jugoslavija, ko se je ravnala po načelih, proti katerim so se njeni nasprotniki pregrešili. Albansko delovno ljudstvo ve iz lastnih izkušenj, da je Jugoslavija branila in da brani dobre prijateljske intema-cionalistične odnose med narodi socialističnega sveta. Albansko ljudstvo tudi ve, kdo je kriv, da je prenehala pomoč, ki jo je Jugoslavija dajala Albaniji in da zaradi tega trpe bedo albanski delovni ljudje. I iabič nevredni, zopet delaš tlako, volk med volkovi z ovčjimi kožuhi, z bojarji se mastiš in z oderuhi, galjot izprijeni! Zbrozgano mlako, na] sami lokajo! Ti menjaj dlako: ne tuli s tolstoritimi stremuhi, ki menijo, da mastni le trebuhi lahko kroje pravico vsem enako. Raztegni meh, zapoj jim o Matiji, o Gubcu, ki otresa se bremena in v ognju novo pali si gorjačo. O tem zapoj pijavkam. Po gostiji, na ^pepelnico plešasta temena z usmrajeno natri jim ometačo. I Pred vojno so se oskrbovale zaledne podonavske države z bombažem pretežno preko Trsta. Benetke so služile izključno italijanskim uvoznikom in je tako še danes (96.5 odst. uvoženega bombaža ostane v republiki in le 3.5 odst. je namenjenega v tujino). Po vojni promet s tem blagom še ni zavzel prejšnje višine, toda napreduje. Leta 1937 je bilo uvoženega preko Trsta 304.900 bal bombaža, leta 1947 242.570 in lansko teto 373386 bal. Odprem-Ijen je bil v celoti v zaledne države. Dobavitelji so bili predvsem Egipt (122.422 bal), nato Indija (91.436 bal), potem pa Severna Amerika (59.530 bal), Brazilija (47.928 bal), Turčija (19.364 bal) in Grčija (627). Trst je obdržal promet bombaža vsled specializacije v trgovanju in posredovanju z bombažem, pa tudi vsled široke mreže agentov i,n zastopnikov v deželah proizvajalkah. Važno pa je tudi, da so tržaška pristaniška skladišča tako prirejena, da lahko blago dalj časa leži uskladiščeno in je vsled tega na razpolago ob vsaki priliki. Petrolejska čistilnica «Aquila» Navedli smo že prred časom pregled poslovanja in prometa DELOVANJE »DEMOKRATIČNIH" STRANK V NEMČIJI v 1AV.’.V.WAV.V^.'.V/.V.V.V.,.V.V.WAWiV.VA%'