Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk
TISKOVINA
Iskrene besede, prisrčen nasmeh, prijateljstvo, ljubezen in sreča naj bodo vtkani v božični čas in prihajajoče leto 2005.
dr. Darinka Fakin, županja
Spoštovani obiani in občanke!
onovno so pred nami božični in novoletni prazniki, lahko bi rekli najbolj prazničen del leta, ki je posvečen predvsem nam, da za trenutek obstanemo in premislimo, kaj smo v življenju doživeli in kaj od njega pričakujemo v prihodnosti. Prazniki so vedno tudi priložnost za pogovor s prijatelji in znanci, za spletanje novih ter utrditev starih vezi.
Ker ob prehodu leta vedno gledamo v preteklost in v prihodnost, vam želim v tej, novoletni številki našega časopisa, podati tudi nekaj informacij o preteklih dogajanjih v naši občini in o aktivnostih v prihodnje. Leto 2004 je bilo za občino Majšperk izjemno pomembno, predvsem v smislu investicij, saj smo pričeli z gradnjo že dolgo načrtovane nove osnovne šole, podpisali pogodbe za izvajanje dveh evropskih projektov, kot je izgradnja čistilne naprave v Majšperku in pogodbo za izgradnjo vodovodnega sistema Majšperk, Videm in Žetale. Prav pri zadnjih dveh evropskih razpisih smo vsi skupaj postajali že kar nestrpni, saj so postopki trajali bistveno dlje, kot smo načrtovali in kot so bile obljube predstavnikov ministrstva v začetni fazi. Pa vendar smo danes lahko optimistični, z deli smo že pričeli in skladno s predpisanim terminskim planom morajo biti dela zaključena do aprila 2005. Danes vas želim informirati tudi o tem, da s strani Občine pri teh razpisih ni prišlo do napak, kar so vam razlagali nekateri predvsem v predvolilnem času s točno določenim namenom. Na žalost imamo v občini tudi ljudi, ki z dezinformacijami želijo predvsem izničiti delo drugih in vnašati nemir in slabo voljo, namesto da bi s svojimi dejanji delali v korist občine.
Poleg omenjenih treh projektov, ki za tako majhno občino, kot je Majšperk, predstavljajo izjemno veliko finančno breme, smo v tem letu izvedli še nekaj investicij na ostalih področjih in skladno z zakonodajo skrbeli za normalno funkcioniranje raznih zavodov in ustanov. Na področju cestne infrastrukture smo modernizirali 6 odsekov cest v skupni dolžini preko 3,7 km, za gramoziranje in vzdrževanje cestne infrastrukture smo dodatno porabili cca 39 mio tola-
rjev, financirali smo asfaltno prevleko za igrišče v Sestržah, klimatizirali prostore vrtca na Bregu in občinske prostore, sofinancirali nabavo gasilskega vozila za PGD Ptujska Gora, izgradili del kanalizacije v Majšperku, most v Skrbljah in še bi lahko naštevala. Velik del finančnih sredstev namenjamo za socialno varstvo naših starejših z oskrbninami v socialnih zavodih in zdravstveno zavarovanje brezposelnih.
Pred nami je leto 2005, ki bo za občino investicijsko izjemno zahtevno, saj je to leto, v katerem moramo in želimo dokončati gradnjo osnovne šole. Že danes ima naša šola svojo podobo, sedaj so na vrsti inštalacijska dela, ometi, podi..., šolo pa je potrebno tudi ustrezno opremiti z osnovno opremo in učnimi pripomočki. S tem bo šola imela osnovne pogoje za delo. Za njeno dušo in znanje pa bodo poskrbeli naši učenci in učenke, ravnatelj, učitelji in učiteljice, ostali zaposleni, starši in tudi vsi ostali lahko dodamo svoj delež, tako bomo lahko s ponosom dejali: to je naša šola, to so naši otroci, to znajo in to zmorejo tudi zato, ker imajo ustrezne pogoje. Moje pisanje o gradnji šole ima poseben pomen. V tem času smo intenzivno razmišljali o dokončanju projekta izgradnje šole tako v gradbenem odboru, v občinskem svetu, občinski upravi, na svetih KS, veliko so o tem razmišljali tudi v upravnem odboru šolskega sklada in vsi skupaj smo prišli do zaključka, da povabimo k sodelovanju vse občane občine Majšperk in poslovne partnerje, da poskušamo s skupnimi močmi v obliki donacij opremiti našo šolo tako, da nam bo lahko v ponos. Zavedamo se težke situacije nekaterih družin, zato predlagamo, da vsak pomaga v okviru svojih možnosti. V mesecu januarju vam bomo na vaše domove poslali posebne dopise, priložena pa bo tudi položnica, s katero lahko nakažete sredstva na poseben račun, kjer bomo zbirali donacije. Nadzor nad porabo sredstev bodo imeli upravni odbor šolskega sklada, gradbeni odbor in občina.
Želim si, da v letu 2005 usmerimo vsaj delček pozornosti in razmišljanj tudi našemu skupnemu projektu, večkrat poimenovanemu kot projekt stoletja naše občine. Stopimo skupaj kot znamo in zmoremo, kot smo že
večkrat dokazali pri številnih investicijah, da bo lahko naša nova šola ponos slehernega občana.
Ob zaključku leta se želim zahvaliti najprej vsem vam, ki ste nam z delom in sredstvi ali z dobronamerno besedo pomagali pri posameznih investicijah, posebej velja iskrena zahvala vsem gradbenim odborom za njihovo delo. Zahvala velja tudi našemu občinskemu svetu za njihov prispevek pri ustvarjanju napredka občine in celotni občinski upravi, ki je v tem letu, ki je že skoraj za nami, resnično dala vse od sebe brez pravega postanka in možnosti počitka. Zato se na tem mestu v svojem imenu in v imenu uprave občine opravičujem vsem, ki ste morda zaradi preobremenjenosti naleteli kdaj tudi na nerazumevajoča ušesa.
Posebna zahvala velja tudi vsem našim društvom za njihov prispevek na kulturnem, športnem, socialnem, izobraževalnem, humanitarnem, turističnem in družabnem področju. Skozi celo leto ste v naših društvih skrbeli za raznolika dogajanja. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali na številnih prireditvah v okviru občinskega praznika s programom, z delom ali s svojo udeležbo, saj smo dobili veliko čestitk in pohval za tako številne in množične prireditve. Posebna zahvala tudi našim slikarjem pod vodstvom g. Branka Gajšta, ki so v okviru občinskega praznika narisali skupno sliko »Novi Majšperk« in pripravili prodajno razstavo, katere izkupiček je namenjen novogradnji šole. Hvala ravnatelju, g. Rajku Jurgecu, učiteljem in učiteljicam, učencem in učenkam za podarjene novoletne čestitke, saj smo tudi s tem prihranili nekaj sredstev za investicijo. Iskrena hvala pa želim v imenu vseh občanov izreči podjetju MTD oziroma g. Milanu Tadiču, ki je Občini v okviru občinskega praznika poklonil srčni spodbujevalec, ki smo ga predali našima zdravnicama za potrebe nas, občanov.
Spoštovani občani in občanke! Naj vam zaželim le še prijetne in umirjene božične praznike, ki naj vam prinesejo družinsko srečo in toplino tistih, ki jih imate radi. V letu 2005 pa vam želim, da ste uspešni, srečni, zdravi, polni pozitivne energije in dobrih misli.
Vaša županja, dr. Darinka Fakin
g . ,v. f
Delovanje občinskega sveta

f (Jbčinski svetniki so se po v-*poletnih počitnicah sestali na 17. redni seji v torek, 31. avgusta 2004.
Razpravljali so o desetih točkah dnevnega reda in tako sprejeli zapisnik 16. redne seje, 1. izredne, 6. in 7. korespondenčne seje v predlagani obliki ter zapisnik 2. izredne seje z majhnimi popravki. V nadaljevanju pa so sprejeli še naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Majšperk dovoljuje ureditev zemljiškoknjižnega stanja tako, da se nepremičnine parcelne št. 283 - njiva v izmeri 172 m2, 288/3 - travnik v izmeri 110 m2, 311/1 - travnik v izmeri 1130 m2 ter 29.S - pašnik, hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče v skupni izmeri 992 m2, bremen proste odpišejo od ZKV št. 230 k.o. Skrblje in pripišejo k ZKV št. 62 k.o. Skrblje.
Občinsko upravo pa se zadolži, da izpelje postopek ureditve zemljiškoknjižnega stanja.
2.	Občinski svet Občine Majšperk imenuje v komisijo za pripravo dokumentacije v k.o. Skrblje. Za predsednika Ivana Mohorka, za člana pa Cirila Murka in Tatjano Varžič, ki je tudi zadolžena za koordinacijo sej komisije. Njihova naloga je, da pripravijo vso dokumentacijo glede objekta, ki stoji na parcelni št. 258/17 k.o. Skrblje in ustrezen predlog sklepa za sprejemna občinskem svetu.
3.	Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Majšperk v predlagani obliki.
4.	Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Majšperk.
5.	Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj.
6.	Občinski svet Občine Majšperk soglaša na podlagi zakonskega določila s prenosom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v lasti Občine Majšperk, na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Za sklenitev pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov med Občino Majšperk in Skladom je zadolžena županja z občinsko upravo.
7.	Občinski svet Občine Majšperk odobri prodajo neprofitnega dvosobnega stanovanja št. 18 v tretjem nadstropju stanovanjske zgradbe Majšperk 32 v izmeri 57,90 m2. Za izvedbo postopka prodaje in sklenitev pogodbe je zadolžena županja z občinsko upravo.
8.	Svetniki so potrdili priznanja Občine Majšperk za leto 2004, in sicer:
a)	priznanje Občine Majšperk za leto 2004 prejmejo Marko Lampret iz Stoperc, Marjana Kovačič iz Lešja in Vera Planinc iz Brega
b)	plaketo Občine Majšperk za leto 2004 prejmeta PGD Ptujska Gora in RD Majšperk
c)	za častnega občana Občine Majšperk se imenuje Stojana Kerblerja.
V	nadaljevanju so sledila pobude in vprašanja svetnikov, na katere sta županja in direktor odgovarjala.
Županja pa je občinski svet seznanila z informacijami o prireditvah ob občinskem prazniku, o tečaju angleškega jezika, o podpisu pogodb za gradnjo čistilne naprave in gradnjo vodovoda, o pričetku dela inšpektorja na terenu, o poteku slikarske kolonije ter o prodajni razstavi slik, katere izkupiček bo namenjen za gradnjo nove šole. Direktor pa je podal ustno poročilo o poteku gradnje OŠ Majšperk.
Ponovno so se sestali 21. oktobra na 18. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk.
1.	Po sprejemu dnevnega reda so najprej sprejeli zapisnik 17. redne seje z dopolnitvijo in 8. korespondenčne seje v predlagani obliki.
2.	Občinski svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj v usklajenem besedilu.
3.	V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi Javnega vzgo-jnoizobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka ter Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraže-valnega zavoda Glasbena šola v prvi obravnavi s pripombo glede najemnine za prostore.
4.	Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2004 s spremembo v 14. členu navedenega odloka.
5.	Obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se bo obračunaval po tarifnem sistemu za obračun storitev javne službe s komunalnimi odpadki.
6.	Občinski svet je dal pozitivno soglasje k podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti neurgentnih prevozov bolnikov družbi REŠILC M&M d.o.o.
7.	Podal je soglasje	k povišanju cene
proizvodnje in distribucije vode v občini, in sicer:
-	za gospodinjstva	125,17	SIT/m3
-	za gospodarstvo	185,70	SIT/m3
-	za negospodarstvo	176,08	SIT/m3
V	ceni ni zajet DDV.
9.	Sprejeli so sklep o povišanju povračila na kanalsko omrežje in znaša:
Zap. št.	Priključek cevi premera cm	Presek cevi v cm2	Vrednost povračila v EUR
1.	10	78,50	1.100
2.	12,5	122,66	1.672
3.	15	176,62	2.420
4.	20	314,00	3.740
Za priključek gostinskega objekta ter za druge dejavnosti z več kot 5 zaposlenimi delavci se plača dvakratna vrednost, navedena v tabeli.
Za priključek več stanovanjskih objektov je dolžan vsak lastnik stanovanja plačati 880 EUR, ne glede na določilo v gornji tabeli.
Plačilo se izvrši v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
10.	Sprejeli so tudi sklepa, in sicer:
a)	Občina Majšperk je sprejela rebalans proračuna za leto 2004 in načrt razvojnih programov za obdobje 2004 - 2007, v katerem je vključena tudi investicija »Gradnja OŠ Majšperk«.
b)	Zagotovljena sredstva v proračunu Občine Majšperk za leto 2005 ne bodo zadostovala za financiranje izgradnje OŠ Majšperk v letu 2005, zato se bo investicija delno financirala s finančnim leasingom s postopnim odkupom - Leasing objekta za obdobje 10 let.
11.	Pod točko Razno je Občinski svet Občine Majšperk zadolžil občinsko upravo in komisijo za pripravo statuta in poslovnika, da pripravi spremembe in dopolnitve Statuta Občine Majšperk in Poslovnika občinskega sveta Občine Majšperk, v skladu z veljavno zakonodajo.
Županja pa je na koncu občinski svet še seznanila, da je bila v prostorih Občine Majšperk organizirana delavnica za mlade o možnosti zaposlitve, katere se je udeležilo 13 mladih iz občine, ki so pokazali interes za tovrstne informacije.
Po telefonu je županja 17. septembra izvedla 8. korespondenčno sejo.
Svetniki so sprejeli sklep, da se prodajo nepremičnine s pripadajočo hišo v Stopercah št. 36.
Za izvedbo prodaje navedenih nepremičnin se zadolži županjo skupaj z občinsko upravo.
Nataša Mohorko
Izvajanje zimske službe na oimoiju Obilne Majšperk v zimski sezon' 2004/2005
imska služba na območju Občine Majšperk, ki obsega pluženje snega in posipavanje ob poledici na lokalnih cestah in javnih poteh, se bo v zimski sezoni 2004/2005 izvajala po določenem prioritetnem vrstnem redu. Razporeditev cest v posamezno prioriteto ostane enaka, kot je bila v zadnji zimski sezoni 2003/2004.
Izvajalci zimske službe na posameznih območjih so isti kot prejšnjo zimsko sezono: Cestno podjetje Ptuj d.d, Jože ŽOLGER s.p., Sandi ŠIREC, Strojni krožek “ŽETALANEC” in Viljem ŠELIGA. Seznam cest in javnih površin, ki so v programu zimske službe v zimski sezoni 2004/2005, je objavljen na oglasni deski Občine Majšperk.
Občina Majšperk ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale v cestnem svetu pri izvajanju zimske službe, zato prosimo občane, da v primeru večjega sneženja poskrbijo za ustrezno označitev hišnih ograj, žive meje in podobno.
Predlagamo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe najprej obrnete na posamezne izvajalce. Nadzor nad pluženjem cest bodo vršili Darko Rejec, Jože Korez in Marjan Gorčenko.
S strani Občine Majšperk si želimo, da bi izvajanje zimske službe potekalo v medsebojnem sodelovanju in brez zapletov.
Darko Rejec
Odslej v Sučje po asfaltirani cesti
ogumna je bila peščica hiš, katerih neutrudni gospodarji in gospodarice so se z veliko zagretostjo in z željo po boljšem jutrišnjem dnevu in z neustavljivim elanom predsednika gradbenega odbora Marjana Koržeta odločili vzeti tako velik zalogaj, kot je modernizacija ceste v dolžini 2130 m, v svoje roke.
Z željo po uspehu so s sodelovanjem županje in Občine Majšperk imenovali gradbeni odbor in pričeli z zbiranjem sredstev.
Pot do zbranih finančnih sredstev ni bila lahka, saj je bilo potrebno zbrati kar okrog 8 milijonov tolarjev.
Pomoč vsakega, ki je znal prisluhniti in prispevati, da bi se cesta lahko uredila, je botrovala temu, da so lahko pričeli z deli. V lastni režiji so pripravljali tampon za modernizacijo ceste. Seveda tudi sedaj ni šlo brez vloženega lastnega dela, zato so opravili preko 1140 lastnih delovnih ur.
Dela so bila z velikim trudom domačinov uspešno zaključena.
Sledilo je veselje ob otvoritvi, kjer so se zbrali vsi tisti, ki so prispevali k temu, da bi se domačini in ostali, ki jih bo tod vodila pot, vozili po asfaltirani cesti.
Na otvoritvi so pozdravno pesem novi pridobitvi zapeli Ljudske pevke in pevci KPD Stoperce. Predsednik gradbenega odbora pa je v nadaljevanju spregovoril o poteku del in se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da lahko danes stopajo po asfaltni cesti.
Tudi županja jih je pohvalila in se zahvalila gradbenemu odboru za delo in dobro sodelovanje. O spominih na nekdanjo in o primerjavah z današnjo cesto pa je ob spremljavi kitare spregovoril tudi Jani Pirš.
Sledil je velik aplavz ob prerezu traku, ki so ga opravili županja in člani gradbenega odbora.
Ob zaključku je gradbeni odbor vse navzoče povabil v Zeleno dolino na prigrizek in dobro kapljico.
Sprostili in okrepili se boste v tej dolini lahko tudi vi, če vas bo tod zanesla vaša pot.
Anica Rejec
Spoštovani!
Najprestižnejši naslov, naziv častni občan Občine Majšperk, smo na letošnji osrednji občinski prireditvi podelili priznanemu in cenjenemu fotografu, gospodu Stojanu Kerblerju. Člani uredniškega odbora Majšperčana smo se ob tej priložnosti odločili, da vam, spoštovani občani in bralci Majšperčana, v naslednjih glasilih predstavimo fotografije gospoda Kerblerja.
Upamo, da vam bodo fotografije všeč!
Uredniški odbor Majšperčana
Trden most
Jasica Skrblje leži na de-snem bregu Skralške, ki se vije med travniki in se lenobno izlije v reko Dravinjo. V sušnih obdobjih skoraj popolnoma presuši, ob nalivih pa skupaj z manjšimi pritoki visoko napolni strugo.
Že leta 1926 so naši dedje zgradili most za kravjo, volovsko in konjsko vprego. Za takratne potrebe je bil to trden most. Trden je bil tudi takrat, ko so vprego zamenjala sodobna prometna sredstva. Zob časa, naravne ujme, dotrajanost materiala ter vse večji promet so pripomogli, da je most dotrajal. Leta 1980 je bil most prvič potreben večje sanacije. Obnoviti je bilo potrebno levi temelj in podporni zid, zamenjali smo tudi ograjo tako, da je most dobil lepšo podobo. Po dolgih 78 letih pa most kljub sanaciji ni bil več varen. Bali smo se, da ne bo zmogel prenašati vedno težjih bremen. Vaščani smo bili enotnega mnenja. Zavedali smo se, da most lahko vzdrži le še kratek čas. Sami nismo dovolj veliki in močni, da bi se lahko lotili zahtevne gradnje, zato smo pomoč poiskali na občinski upravi. Po temeljitem pregledu mostu in presoji vseh, ki se ukvarjajo s tem delom, smo bili enotnega mnenja vsi - krajani in občinska uprava.
Začele so se priprave na gradnjo novega mostu. Cestno podjetje Ptuj je v mesecu juliju pričelo z gradnjo omenjenega mostu. Celotna investicija je znašala 5.200.000,00 tolarjev. Dela so bila hitro v celoti končala, žal pa se nam z izvajalci še vedno ni uspelo dogovoriti za popravek pomanjkljivosti.
Most služi svojemu namenu. Povezuje nas z ostalimi kraji, ljudje prihajajo in odhajajo. Čeprav smo majhen
zaselek z majhnim številom vaščanom, nam je uspelo to, kar nekje uspeva velikim. S slogo ter skupnim delom smo opravili veliko delo in na to smo ponosni. Zavedamo se, da brez velike finančne pomoči sami te gradnje ne bi zmogli. Zato hvala vsem: vaščanom, preostalim krajanom in občinski upravi.
Ponosni smo.
Vaščani Skrbelj
Utrinek z uradne predaje mostu svojemu namenu.
Jesensko zimske aktivnosti v ŠD Majšperk
Jportno društvo Majšperk je v okviru 8. občin-'skega praznika občine Majšperk organiziralo turnirja v košarki ter tradicionalne zabavne Igre brez meja. V zimskih mesecih pa bo dejavnost društva osredotočena na igranje ekipe v košarkarski ligi.
Turnir trojk v košarki se je odvijal na igrišču v Majšperku. Sodelovalo je 9 ekip, ki so bile razdeljene v 3 skupine. Dve najboljši trojki iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljno tekmovanje. Po napetih dvobojih je na koncu ostala neporažena le ekipa ŠD Majšperk in tako osvojila prvo mesto.
Na turnirju smo organizirali tudi tekmovanje v metih za tri točke. Najboljših trem tekmovalcem smo na koncu podelili simbolične nagrade našega sponzorja.
Košarkarskega turnirja v telovadnici OŠ Majšperk, ki ga tradicionalno prireja ŠD Majšperk, se je udeležilo 7 ekip. Skupaj je bilo na turnirju odigranih 13 košarkarskih tekem. Zmagovalci tega prestižnega turnirja so postali člani ekipe Neman, ki so bili v finalnem dvoboju boljši ob ekipe Ne vem.
Da je šport predvsem zabava, vsako leto skušamo opomniti z organizacijo Iger brez meja. Letos se je tekmovanja udeležilo 6 ekip. Med sabo so se ekipe pomerile v petih športno - zabavnih igrah, v katerih je bilo potrebno
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
pokazati veliko spretnosti in iznajdljivosti. Pomembno pa je bilo tudi obvladovanje najrazličnejših športnih veščin ter seveda sreča. Največ je pokazala ekipa SI PAČ TELE iz Sestrž, ki je na koncu za las premagala lanske zmagovalce, ekipo PGD Majšperk.
V teh zimskih mesecih smo v ŠD Majšperk aktivni v košarkarski ligi - PARKL. Tekmovanje, ki se ga udeležuje 14 ekip s širšega ptujskega območja, je zelo zanimivo. Vabimo vas, da si kakšno od tekem ogledate tudi v živo. Razpored tekem lahko najdete na naši spletni strani, hkrati pa lahko tam preberete vse o naših aktivnostih ter programih, ki jih organiziramo.
Naslov spletne strani ŠD Majšperk: www.sdma-j sperk-drustvo. si
Boštjan Leskovar
Rezultati tekmovanja športnih ribičev za pokal Dravinje
okviru praznovanja 50-letnice društva in praznika Občine Majšperk je Ribiška družina Majšperk v soboto, 4. 9. 2004, organizirala tekmovanje za »POKAL DRAVINJE«. Tekmovanja, ki je potekalo na reki Dravinji v Zg. Pristavi, se je udeležilo 10 ekip (50 tekmovalcev) iz vse Slovenije.
Zaradi nizkega vodostaja in vremenskega vpliva, je bil ulov daleč pod pričakovanji, saj so tekmovalci ujeli povprečno manj kot 1 kg rib v treh urah, kar je bistveno manj, kot na prejšnjih tekmovanjih.
Rezultati:
Najboljši rezultati tekmovalcev po sektorjih:
Sektor A: 1. Zoran Vidic, RD Murska Sobota
2.	Jaka Bogadi, RD Celje
3.	Bojan Zemljarič, RD Dornava Sektor B: 1. Zlatko Žerak, RD Ptuj
2.	Zvonko Petek, RD Ptuj
3.	Aleš Kancler, RD Majšperk
Sektor C: 1. Boštjan Ovsenjak, RD Murska Sobota
2.	Daniel Majcen, RD Dornava
3.	Žiga Pavlič, RD Ptuj
Sektor D: 1. Janko Horvat, RD Dornava
2.	Marjan Kokol, RD Slovenska Bistrica
3.	Robert Balažič, RD Majšperk Sektor E: 1. Milan Horvat, RD Ptuj
2.	Igor Kozar, RD Ptuj
3.	Slavko Plošinjak, RD Dornava
Ckipni zmagovalci:
1.	RD Murska Sobota
2.	RD Dornava
3.	RD Ptuj
Ekipni rezultati so bili zelo izenačeni, saj je bilo med 3. in 10. uvrščeno ekipo razlike le 7 točk. Najboljša domača ekipa RD Majšperk, ki tokrat sicer ni nastopila v najmočnejši postavi, je osvojila šele 8. mesto.
Najboljši posamezniki po sektorjih so prejeli medalje in spominska darila RD Majšperk ob 50-letnici, najboljše tri ekipe pa pokale.
Pokrovitelj prireditve je bila Občina Majšperk. Udeležence tekmovanja je pozdravila tudi županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
RD Majšperk
Utrinek iz tekmovanja športnih ribičev.
Odprimo zaklad - dan ustvarjalnosti v Stopercah
elikokrat slišimo misel: »Na mladih svet stoji.« Prav gotovo je to resnica, resnica pa je tudi, da so odrasli tisti, ki mladega človeka postavijo na pot, ga ves čas usmerjajo in mu vlivajo znanje za popotnico v svet.
Tako smo v Stopercah 4. septembra 2004 združili otroški svet domišljije in življenjsko pot odraslega v prijetno doživetje in nepozabne spomine. Za vse.
Otroci so ustvarjali svoje mojstrovine.
Organizator prireditve KPD Stoperce je organiziral otroške delavnice za vse, ki so si želeli ustvarjati. Delavnice so bile namenjene otrokom od 5. leta pa vse tja do konca osnovne šole. Odziv je bil zelo velik, saj se je udeležilo kar 43 otrok različnih starosti. Delo je potekalo po skupinah, glede na starost. Skupine so delovale pod vodstvom številnih animatorjev, ki so ponujali veliko pustolovskega doživetja ob streljanju na ročno izdelane loke, preizkušanju v kulinaričnih mojstrovinah, kjer je bila v ospredju peka sladic; piškotov, pletenic, torte,... Spoznavali so življenje babic in dedkov ob peki koruze, krompirja ter pastirskih igrah, izdelovali so si piščalke, na voljo za jezdenje pa jim je bil celo prikupen in prijazen konjiček, s katerim je dogajanje popestrila družina Žun-kovič iz Stoperc in za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Razvijali so si tudi ustvarjalnost in kreativnost preko izdelave številnih izdelkov iz najrazličnejših materialov, v ospredju pa je bil naravni in odpadni material. Tako so nastale punčke za najmlajše, okvirji, pajaci iz kamna, svečniki, zapestnice, dežniki,... Preizkušali pa so se tudi v njim nepoznani tehniki, pirografiki - žganju na les. Otroci so največji interes pokazali ravno za izdelavo številnih praktičnih izdelkov, ki so si jih lahko odnesli seboj domov in kjer je bilo še posebej opaziti otroško domišljijo ter iznajdljivost in spretnost.
Mladi ustvarjalci so prehajali iz skupine v skupino, ves čas pa so sproti s svojimi izdelki pripravljali razstavo na temo Odprimo zaklad, kateri naslov je nosila tudi popoldanska prireditev. Zaključna prireditev je bila posvečena stoperški domačinki, ki je svoje življenje in delo posvetila prav njim - otrokom, ko jih je vsa dolga leta svojega službovanja nesebično in z veliko ljubeznijo vodila na pot učenosti in življenja. Prireditev je bila torej izraz zahvale in spoštovanja ge. Veri PLANINC, ki je morala prav gotovo nositi globoko v sebi velik zaklad ljubezni, da je zmogla popeljati v svet kar 33 gene-
racij stoperškega človeka in si tako prislužiti zaslužen pokoj. Zahvalo za njeno delo so ji najprej izrazili otroci, ki so na izvirne načine predstavili svoja doživetja v ustvarjalnih delavnicah. Delček iz odprtega zaklada pa je predstavljal čisto pravi pouk v razredu, ki je bil uprizorjen na odru. A to ni bil navaden razred, še manj pa navadni otroci. Razred je sestavljalo kar 33 generacij učencev, ki jih je poučevala ga. Vera. Moramo povedati, da so se vsi, ki so predstavljali predstavnika svoje generacije povabilu z veseljem odzvali in so si sodelovanje šteli v čast. Razred je prikazal na malce šaljiv način delo učiteljice. Prireditev se je zaključila v zelo ganljivem vzdušju. Učenci tega razreda so se pri glasbeni vzgoji naučili pesem Andreja Šifrerja Za prijatelje in ji jo podarili v vednosti kaj pomeni PRIJATELJ. Ob koncu ji je vsak »učenec« še izročil cvet vrtnice in povezali smo cvetove njenih delovnih let v šopek. Zahvalo za njeno sodelovanje v kraju pa si ji izrekli tudi predsedniki posameznih društev v kraju.
V tem dnevu, ki je vse prehitro tonil v večer, smo tako odprli zelo velik zaklad - zaklad otroške prisrčnosti in zaklad življenjskega dela. Pa naj še kdo reče, da so vsi zakladi potopljeni globoko na morskem dnu. Veliko zakladov je okoli nas, le odpreti jih moramo in pokukati v njihovo notranjost.
Prireditve ŠKD SESTRŽE v okviru obiinskega praznika obiine Majšperk
~Xportn.o-kultu.mo društvo Sestrže je, kot že vsako leto doslej, v okvim 8. občinskega praznika občine Majšperk priredilo družabne igre. V juniju smo pričeli z izkopi na novo igrišče ter igrišče za odbojko na mivki, zato je bilo prav v zadnjem tednu največ priprav za dokončanje igrišča. Zato bi se rad na začetku zahvalil vsem tistim, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da smo lahko vse prireditve izpeljali na novem igrišču.
V	soboto, 4. 9. 2004, smo ob 15. uri pričeli s turnirjem odbojke na mivki. Prijavilo se je 15 ekip, od tega 12 moških in 3 ženske ekipe. Med ženskami je prvo mesto je dosegla ekipa iz Podlož, drugo mesto ekipa Športno-kulturnega društva Sestrže, tretje mesto pa ekipa Bombice. Med moškimi ekipami pa je bil vrstni red prvih treh ekip naslednji: prvo mesto je pripadlo ekipi Nevem, drugo mesto Blok Street Boys, tretje mesto je dosegla ekipa MTD Preša.
V	nedeljo, 5. 9. 2004, pa smo popoldne pričeli zbirati prijave ekip za kmečke igre. Zbralo se je lepo število ljudi in iz množice zbranih so najpogumnejši sestavili 9 ekip.
Med temi ekipami so se najboljše odrezale naslednje tri ekipe: prvo mesto je dosegla mešana ekipa Športnega društva Medvedce, drugo mesto je pripadlo ekipi starejših vaščanov iz Sestrž pod imenom Stari asi, tretje mesto so osvojili člani ekipe z imenom Strelci.
Vodstvo tekmovanja je določilo zelo zanimive igre, naj omenim le najzanimivejše. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno, smo za prvo igro izbrali vožnjo vode v samokolnici. V igri so sodelovali štirje tekmovalci, cilj igre je bil, da tekmovalci v dveh minutah prenesejo čimveč vode iz ene strani na drugo stran v samokolnici ter jo izlijejo v razdalji enega metra in pol v zbiralnik vode. Zelo zanimiva je bila igra podajanje jajc, v njej je sodelovalo 5 igralcev, njihova naloga je bila, da čez označeno polje uspešno spravijo kar največ celih jajc. Pri tej igi so najbolj uživali gledalci, saj je požela tudi največ smeha.
V soboto, 11. 9. 2004, pa smo člani ŠKD Sestrže prirejali turnir v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 7 žensk in 35 moških igralcev. Vrstni red nežnejšega spola je sledeč: prvo mesto je po razburljivem finalu pripadalo Renati Ovčar, drugo mesto je dosegla Brigita Godec, tretje mesto pa je pripadalo Luciji Cep.
Pri moških pa je bil vrstni red najboljših igralcev takšen: prvo mesto si je priigral zelo izkušen igralec Rafko Širec, drugo mesto je pripadlo Davidu Ovčarju, tretje mesto pa je dosegel Boštjan Leskovar.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji teh prireditev, posebna zahvala pa gre občinstvu, saj brez njih ne bi bilo takega vzdušja. Prav vsi ste še naprej vljudno vabljeni na naše prireditve.
Ker gre je leto spet naokoli, bi rad v imenu ŠKD SESTRŽE izrekel vsem krajanom Sestrž ter občanom občine Majšperk vesele božične praznike ter obilo veselja v novem letu, ki je pred vrati.
ŠKD Sestrže, Damjan Fijavž
Olimpijskim sanjam naproti

< Aetošnje olimpijske igre so za nami in na teh olimpijskih igrah so se izpolnile sanje mnogim športnikom in športnicam. V soboto, 4. 9. 2004, pa so se uresničile tudi sanje in želje članov ŠD Breg. V okvim 8. občinskega praznika Občine Majšperk smo na Bregu svečano otvorili Športni park Breg. Otvoritveni trak sta prerezala županja občine Majšperk ga. Darinka Fakin in predsednik ŠD Breg g. Alojz Gajser. Prireditev se je nadaljevala z dvema zanimivima tekmama v malem nogometu. V prvi tekmi so se pomerili svetniki Občine Majšperk in ekipa članov ŠD Breg. Tekma seje končala z zmago ekipe ŠD Breg, kljub porazu ekipe svetnikov Občine Majšperk pa so ti prikazali lepo in atraktivno igro ter veliko nogometnega znanja. Dmga tekma med pionirji ŠD Breg in ŠD Ptujska Gora je bila prav tako zelo izena-
čena in se je končala z neodločenim rezultatom. Po podaljških so slavili pionirji ŠD Breg.
Prireditev se je zaključila z občinskim turnirjem v malem nogometu za občane občine Majšperk. Zmage se je veselila ekipa ŠKD Sestrže.
Zgodovina športnih aktivnosti na Bregu je bogata. Takoj po drugi svetovni vojni se je začel na Bregu razvijati športni duh. V tistem obdobju se je zelo razmahnila tako-imenovana »fizkultura«. Ljudje so se začeli v letih 1948, 1949 in 1950 združevati v Telovadno društvo Partizan. Na mestu, kjer je danes Športni park Breg, so društva uredila igrišče za odbojko in tenis. V letu 1948 se je začela gradnja nove dvorane. Z veliko prostovoljnega dela so jo zgradili v pičlem letu dni in jo 1. maja 1949 predali svojemu namenu. V njej je Telovadno društvo Partizan izvajalo telovadbo na različnih orodjih. Kasneje so takratno igrišče za odbojko in tenis preplastili z asfaltno prevleko. Leta so minevala in interes za športno udejstvovanje v okviru tedanjega dru-
štva je upadal. Zunanje igrišče ni bilo vzdrževano, zato je žalostno propadalo.
V letu 1997 pa se je na Bregu zbrala skupina mladih ljudi, ki je mislila drugače. Začeli smo razmišljati o tem, da bi igrišču na Bregu vrnili življenje. Takratno vodstvo TVI Majšperk smo zaprosili za dovoljenje za adaptacijo igrišča. Očistili smo zemljo iz igrišča in postavili koš za košarko. Ugotovili smo, da brez organiziranega dela ne bo šlo, zato smo 21. 12. 1998 ustanovili ŠD Breg. Na ustanovnem občnem zboru je imelo društvo 20 članov in članic. ŠD Breg od svojega začetka deluje v prostorih PGD Majšperk - Breg. ŠD je izvajalo za člane in članice rekreacijo na igrišču, ki je bilo v zelo slabem stanju, in tudi na drugih lokacijah. Tako smo igrali nogomet na igrišču v Majšperku, velikokrat smo odšli tudi na travnato igrišče na Jelovice. Pozimi pa so se naši člani rekreirali v telovadnici OŠ Majšperk.
Ves čas pa je v nas gorela želja, da bi imeli svoje površine za športno udejstvovanje. V letu 2000 je občina Majšperk začela izvajati projekt kanalizacije na Bregu. V bližini starega igrišča so začeli graditi čistilno napravo. Ob tem pa so izvajalci del podrli koš za košarko in uničili že tako dotrajano igrišče.
Člani in članice smo si v tistih letih postavili poglaviten cilj in sicer izgradnjo športnega parka na Bregu, ki bo funkcionalen, uporabljan in zanimiv za vse občane našega kraja, od najmlajšega do najstarejšega.
Začeli smo z idejnim projektom in pri tem uporabljali znanje naših članov. Sestavili smo gradbeni odbor. Zarisali smo načrte in začeli sestavljati finančno konstrukcijo našega projekta. Kaj kmalu nam je postalo jasno, da bo brez konkretne podpore občine in županje projekt težko izvedljiv. Zaprosili smo jo za podporo pri našem projektu in na naše veliko veselje nam je obljubila pomoč. Ko so se v letu 2003 pričela gradbena dela, smo z velikim veseljem poprijeli za delo. Veliko prostih ur smo porabili na tem igrišču. Delali smo podnevi, včasih tudi ponoči ob prižganih reflektorjih.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali pri gradnji našega športnega parka.
To soi
•	S-METAL
•	PGD MAJŠPERK - BREG
•	GRADBENA MEHANIZACIJA ŽOLGER JOŽE s.p.
•	ADRIATIC
•	DANILO LESKOVAR s.p.
•	DOMAČIJA in ELEKTRIKARSTVO VUK
•	KRAJANI OBČINE MAJŠPERK (naselje BREG)
Športni park Breg smo zasnovali tako, da se lahko na njem s športom ukvarjajo prav vsi. Trenutno Športno društvo Breg ponuja naslednje možnosti rekreacije: igranje malega nogometa, rokomet, košarka, rolanje, hokej na rolkah... Vse športne aktivnosti se lahko odvijajo podnevi ali pa tudi ponoči ob uporabi reflektorjev. Ob igrišču smo pripravili igrala za najmlajše. Na igralih se lahko otroci spuščajo po toboganu, plezajo po plezalih in vrvi, lahko pa uporabljajo tudi dve gugalnici.
Vsekakor pa ostaja naš glavni namen in poslanstvo v organizaciji športnih aktivnosti, izobraževanju in vzgoji naših članov, članic in ostalih krajanov za zdrav način življenja. Moto našega delovanja v občini Majšperk še vedno ostaja S športom za zdravje.
za ŠD Breg Darko Zupanc
^ ' d ** dl ** I
s~ylani Športnega društva Podlože smo bili tudi letos
dejavni, veliko smo pa se tudi družili in zabavali.
Tako smo organizirali že tradicionalno postavitev majskega drevesa, zadnji konec tedna v avgustu pa smo letos prvič organizirali vaški piknik ob koncu poletja. Odziv vaščanov je bil dober, zbralo se nas je okoli 70. Odvijale so se športne in družabne igre, zraven pa se je tudi pelo in plesalo. Vzdušje je bilo zelo prijetno, zato smo se dogovorili, da ga bomo v prihodnje še ponovili. Vse vaščane ter člane društva vabimo, da se še naprej udeležujejo prireditev v takem številu.
Ob občinskem prazniku smo organizirali turnir za veterane v malem nogometu in se aktivno udeležili še ostalih športnih prireditev.
Delovne aktivnosti v društvu so bile naslednje: postavili smo novo ograjo ob odbojkarskem igrišču, poglobili smo odvodne jarke za vodo in urejali okolico, prebarvali in uredili pa smo tudi kletni prostor.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Še naprej pričakujemo podporo pri razvoju društva in kraja nasploh.
Ob tej priložnosti vam voščim vesele božično praznike in srečno novo leto.
Predsednik ŠD Podlože
5. pohod spoznajmo obiino peš
laninsko društvo Majšperk je v okviru občinskih praznovanj ob 8. občinskem prazniku povabilo svoje člane in občane Občine Majšperk na peto spoznavanje občine.
Pohodniki smo se na petem že tradicionalnem pohodu sprehodili po severnem grebenu Haloz, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Začetek pohoda je bil v najbolj vzhodnem delu naše občine, to je v Bolečki vasi. Pohodniki smo pravzaprav pohod pričeli v sosednji občini v Doleni in se po poti, ki ji domačini rečejo Pa-stirovec, povzpeli do cerkvice Sv. Janeza Krsnika iz 15. stoletja na Janškem Vrhu. Nato smo pot nadaljevali mimo Mariničevih vinogradv, kjer smo napravili krajši postanek, proti zaselku Lipno. Na koncu je sledil le še spust do vasice Slape, kamor smo si že pred pričetkom samega pohoda premaknili avtomobile.
Na pohodu smo poleg krajevnih zanimivosti spoznali in prehodili del evropske pešpoti E7 in del Haloške planinske poti, s pomočjo vodnika pa nekaj izvedeli še o zgodovini naše občine.
Udeleženci, tokrat se nas je zbralo več kot štirideset, smo pohod zaključili še z manjšim okrepčilom in prijetnim druženjem v gostišču Dolinca v Majšperku.
Spoštovane občanke in občani občine Majšperk, drage planinke in planinci Planinskega društva Majšperk. Leto 2005 je pred vrati,
zato naj vam v letu, ki prihaja, zaželim čim več zdravja, sreče in uspehov, vsem članom našega društva in drugim aktivnim pohodnikom, pa čim več prijetnih doživetij na sprehodih po naravi.
Predsednik PD Majšperk, Miran Smolej
Športno društvo Ptujska Gora je organiziralo turnir v malem nogometu za mladinte in kolesarki maraton
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika je Športno društvo Ptujska Gora organiziralo nogometni turnir v malem nogometu za mlad-
ince. Na samo tekmovanje se je prijavilo kar pet ekip, in sicer ekipa Črni panter, ekipa Ptujska Gora I. in II., ekipa Frutek in ekipa ŠD Breg.
Zmagala je ekipa Črni panter pred drugouvrščeno ekipo Ptujska Gora I in tretjeuvrščeno ekipo Frutek.
V četrtek, 9. septembra pa so se pod njihovim vodstvom po naših cestah popeljali kolesarji. Štartali so na igrišču na Ptujski Gori. Pot so nadaljevali proti vrhu Ptujske Gore, nato pa po začrtani poti, in sicer: Doklece -Slape - Stogovci - Naraplje - Sitež -Grdina - Preša - Koritno - Lešje -Savinjsko - Sestrže - Medvedce -Podlože - Ptujska Gora - Majšperk -Stanečka vas - Stogovci. Pot so zaključili na igrišču na Ptujski Gori. Kolesarji, kar 61 jih je bilo, so prevozili 40 km dolgo progo, ki pa je imela kar 6 vzponov.
Nataša Mohorko
!  ; s **•' —— r*- ^ " MMr
Radioklub Ptujska Gora ponovno vzpostavljal zveze na UKV frekvencah
šolani Radiokluba Ptujska Gora so v okviru praznovanja osmega ^ občinskega praznika ponovno pristopili k vzpostavljanju zvez na UKV frekvencah. Vzpostavljali so jih iz najvišjih točk občine, in sicer iz Savinjskega, Janškega Vrha, Jelovic in iz prostorov Radiokluba na Ptujski Gori. Vsem, ki so vzpostavili povezavo na UKV frekvencah, so podelili spominsko diplomo.
Nataša Mohorko
Cesta Stogovei - Vabijo vas
~kz>) laščani Vabče vasi smo se zbrali meseca fe--Z^bruarja na prvi razgovor, da se pogovorimo, kako bi zbrali sredstva za asfaltiranje ceste v naši vasi. Bil je lep sončen dan, ravno na Prešernov dan, 8. februarja 2004. Podlo je nekaj predlogov in strinjali smo se, da bomo šli v akcijo solidarno tako, da bomo sredstva prispevali vsi enako, ne glede na razdaljo posamezne hiše.
Izvolili smo gradbeni odbor v sestavi Branko Korez, Vinko Karneža in Franc Jeza. Že naslednji dan smo šli na razgovor h gospe županji, ki nam je prisluhnila in dala soglasje, da smo lahko pričeli zbirati sredstva za začetek zemeljskih del.
Izbrali smo izvajalca zemeljskih del, gospoda Jožeta Žol-gerja, ki nam je s svojo ekipo pripravil tampon. To so vsa zemeljska dela, ki so se pričela 12. 7. 2004 in končala 4. 8. 2004, saj smo takrat že dobili asfaltno prevleko. Cesta zajema dva odseka v dolžini cca 260 m. Za razširitev smo položili 66 m kanalov, štiri zbiralne jaške in opravili vsa zemeljska dela. To je bil velik zalogaj za nas vaščane, zato smo se obrnili na sponzorje, ki so nam vsak po svoji moči pomagali s svojimi sredstvi, za katera se jim prisrčno zahvaljujemo. Hvala tudi Občini Majšperk, posebej še gospe županji, dr. Darinki Fakin, ki nam je prisluhnila in nas tudi finančno podprla.
Vrvico pred novo asfaltno cesto so svečano prerezali vsi trije člani gradbenega odbora skupaj z županjo. Vaščani smo
ob tej pridobitvi pripravili lep kulturni program, v katerem so nastopali Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in ljudske pevke iz Ptujske Gore.
Nato je sledila pogostitev za vse pristne, ki se je zavleklo pozno v noč.
Za vaški odbor Franc Jeza
Cesta Pesjak - Butolea predana svojemu namenu
o dolgih letih smo dočakali trenutek, ko smo se zbrali in s ponosom naznanili, kaj smo naredili in dosegli s skupnimi močmi ter vztrajnostjo.
Vedno ni bilo tako lahko, saj smo se morali marsičemu odreči, se spoprijeti s težavami, da smo dosegli to, kar smo tudi hoteli. Vsak tolar je bil dobrodošel in bili smo ga še kako veseli.
Otvoritve asfaltne ceste so se udeležili svetniki z županjo, gospod župnik Janko Frangež pa je cesto tudi blagoslovil. Mnogo jih je še, ki so nam pomagli.a se našega slavja niso mogli udeležiti, zato se jim nam mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Cesto, v dolžini 360 m in v vrednosti okoli 3,8 mio tolarjev so s prerezom traku svečano predali svojemu namenu Venčeslav in Vojko Butolen skupaj z županjo, dr. Darinko Fakin.
Gradbeni odbor
Otvoritev dela javne poti Plajnsko - Jelovke
Crfcjne 11. 9. 2004 ob 17. uri je bil predan svoje-mu namenu del javne poti Plajnsko - Jelovice v dolžini 276 m.
Pri prerezu so prisostvovali člani GO in županja.
Ob svečanosti se je zbralo precejšnje število krajank in krajanov, ki so uporabniki ceste, ter sosedje, lastniki zemljišč in ostali, ki so nam fizično ali finančno ob trdem delu gradbenega odbora in ob pomoči Občine Majšperk pomagali spraviti pod streho projekt asfaltiranja zelo pomembnega dela javne poti.
Ob tej priložnosti se tudi javno zahvaljujemo Občini Majšperk - županji in vsem njenim sodelavcem s področja infrastrukture za spoznanje, da občina ni samo občinski center, da cesta ni nobeno razkošje in da je osnova za obstoj in razvoj ljudi, ki tukaj živijo in delajo, da ne izgubijo upanja...
Kot se spodobi, je po uradnem delu sledil tudi krajši kulturni program - srečanje s krajani, seveda pa ni manjkalo prigrizka - dobre domače kapljice in še boljšega vzdušja, ki se je zavleklo pozno v noč...
Lepo se je veseliti, če je razlog...
V imena gradbenega odbora Srečko Zakelšek
To je dobro. Taje pravo

Jorganizaciji poveljstva Gasilske zveze Maj--sZ^šperk, PGD Stoperce ter pod pokroviteljstvom Občine Majšperk MTD d. o. o. Milana Tadiča ter Milana Tacingerja je bilo v počastitev praznika Občine Majšperk občinsko preverjanje operativnih gasilskih enot članic Gasilke zveze Majšperk. Operativno preverjanje ekip je bilo 12. septembra 2004, ki seje izvajalo na igrišču OŠ Stoperce po programu »Gasilske in gasilskošportne tekmovalne discipline« po navodilih Gasilske zveze Slovenije. Občinskega preverjanja se je udeležilo 28 gasilskih desetin iz petih Prostovoljnih gasilskih društev. Desetine so dosegle zavidljive rezultate, in sicer:
•	v kategoriji pionirk: Majšperk 1. mesto, Ptujska Gora
2.	mesto; •
•	v kategoriji pionirjev: Ptujska Gora 1. mesto, Majšperk 2. mesto;
•	v kategoriji mladinke: Majšperk 1. mesto,
•	v kategoriji mladinci: Stoperce 1. mesto, Majšperk
2.	mesto, Medvedce 3. mesto, Ptujska Gora 4. mesto,
•	v kategoriji članice A: Majšperk-112 1. mesto, Medvedce 2. mesto, Majšperk-3. mesto, sledijo Ptujska Gora, in Stoperce;
•	v kategoriji člani A: Majšperk-Breg 1. mesto, Majšperk »mlajši« 2. mesto, Majšperk Breg »mlajši«
3.	mesto, sledijo Ptujska Gora, Majšperk »elita«, Medvedce, Stoperce, in Stoperce »mlajši«;
•	v kategoriji člani B: Majšperk 1. mesto, Majšperk Breg 2. mesto, Ptujska Gora 3. mesto;
• v kategoriji veteranov: Majšperk Breg 1. mesto,
Majšperk 2. mesto, Ptujska Gora 3. mesto.
Na preverjanju so sodelovala PGD z desetinami: Majšperk 10, Ptujska Gora 7, Stoperce in Majšperk Breg vsaka po 4 ter Medvedce s 3 desetinami.
Čestitamo vsem za pokazano resnično veliko izurjenost, usposobljenost in tekmovalnost. To je poroštvo, da pri prostovoljnih gasilcih obstaja stalna pripravljenost, še izboljševati in dopolnjevati. To je zagotovilo za nadaljnji razvoj in uspešno delo. Vsem skupaj čestitamo za udeležbo na tekmovanju, organizatorju pa se zahvaljujemo za dobro izpeljano prireditev.
Drago Murko
Koncert MePZ Majšperk
(^/Toliko lepih pesmi, toliko (jy novih melodij, toliko čistih src in trdne volje.
Vse to nas pevce vodi, da se zbiramo v župnijskem domu, tam vadimo in se učimo. Čeprav velikokrat ni časa in se nam mogoče kdaj pa kdaj, po domače rečeno, ne ljubi, vendarle držimo skupaj in vztrajamo, saj smo v zboru povezani, že dolga leta pojemo in smo pravi prijatelji!
Ob nedeljskem petju sakralnih pesmi pri cerkvenem bogoslužju nam v Mešanem pevskem zboru Sv. Miklavža še vedno ostaja nekoliko časa za prosvetne pesmi, ki jih z veseljem zapojemo ob kakršnikoli prireditvi. Ob občinskem pra-
Tamburaši KUD-a Majšperk z g. Klainom.
MePZ Sv. Miklavža Majšperk z g. Jagrom.
zniku smo letos pripravili koncert prosvetnih pesmi. Ker je bil 12. september lep sončen dan, smo praktikable, ki so jih naredili člani KUD-a Majšperk, postavili kar pred župniščem in po svečani sveti maši odpeli trinajst koncertnih pesmi. A se nismo predstavljali le mi. Pridružili so se še nam Tamburaši KUD-a Majšperk pod vodstvom gospoda Klaina.
Zahvaljujemo se našemu pevovodji, gospodu Jagru, ki pevce vedno spravi v dobro voljo, gospodu župniku za njegovo spodbujanje in vsem, ki nas podpirate in obiskujete naše prireditve in koncerte.
Mešani pevski zbor Sv. Miklavža
Blagoslov obnovljene kapele v Travnem potoku
nano je, da so naši predniki že nekdaj postavljali razna zahvalna znamenja. Tudi kapela v Travnem potoku je ena izmed zahvalnih znamenj za srečno vrnitev iz vojske Golobovega Antona. Kapelo sta postavila skupaj s takratnim sosedom Jožetom Adamom.
Zob časa vsa ta znamenja neokusno načenja. Tu in tam se domačini še lotijo obnove, veliko pa jih sameva in neusmiljeno propada. Družina Golob se je v mesecu avgustu lotila obnove kapele.
Na pogled manjša popravila so ob preverjanju kvalitete, postajala vedno večja. Potrebno je bilo zamenjati celotno ostrešje in kritino, okna in vrata, prepleskati notranjost in zunanjost, obnoviti kip in napis ter urediti okolico.
Kapelica je postajala iz dneva v dan lepša in po nekaj tednih dobila popoln, za popotnika zanimiv izgled. Del sredstev za obnovo je prispevala tudi Občina Majšperk in družina Elizabete Korez. Domači se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi del.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
14. septembra 2004 se je ob blagoslovu zbralo veliko sorodnikov znancev in prijateljev Golobovega in Adamovega rodu. Blagoslov in mašo ob kapeli je daroval p. Franc
Meško. V kulturnem programu so zapeli ljudske pevke in ljudski pevci KPD Stoperce. Navzoče je s svojim prihodom počastila in pozdravila tudi županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
Sledil je prijeten klepet zbranih in razdelitev spominskih podobic, ki vabijo, kakor vabi tudi napis na kapeli: Popotnik, postoj in moli!
Milenca Golob
starems9 h obča no
Utrinek s srečanja.
_OVvi teden praznovanja, v nedeljo, 5. septembra, je župnijska Karitas Majšperk pripravilo srečanje starejših občanov.
Kot vsako leto doslej se je srečanje pričelo s sveto mašo v farni cerkvi Sv. Miklavža v Majšperku, nato pa nadaljevalo s pogostitvijo na prostem pri cerkvi. Prisotni so lahko prisluhnili petju KUD-a Majšperk in igranju Tamburaške skupine pri KUD-u Majšperk.
Srečanja se je udeležilo kar lepo število starejših, ki so se skupaj z znanci pogovarjali o marsičem. Obujali so spomine na mladostne dni in marsikatero rekli tudi o njihovem vsakdanjiku.
Nataša Mohorko
Zbornik od prve lastovke do dvestote pomladi zagledal lui sveta
J letu 2003 je minilo dvesto let, odkar se je pričelo v Majšperku organizirano šolstvo. V počastitev tega praznika se je Osnovna šola Majšperk, ob podpori Občine Majšperk, odločila izdati zbornik, v katerem bi predstavili pomembnejše utrinke s področja šolstva.
Zbornik OD PRVE LASTOVKE DO DVESTOTE POMLADI je zagledal luč sveta v letošnjem letu. V okviru občinskega praznovanja, natančneje 15. septembra 2004, je bil v šolskem prostoru predstavljen javnosti. V zborniku lahko najdete podatke, kako se je razvijalo šolstvo v Majšperku, in sicer v sliki in besedi.
Pa naj napišem samo še odlomek iz zbornika: »Smo generacija, ki nas je zgodovina vpela v čas tistega dela zgodovine, ko se bo v Majšperku gradila nova šola. Vroča pripeka poznopoletnega popoldneva je topila dvome o tem, ali nova šola bo. 19. septembra 2003 smo stopali po potki, ki je bila prav za ta namen speljana med njivami. Le redkim generacijam je dano, da prisostvujejo položitvi temeljnega kamna za novo šolo. Danes se temelji pogosteje rušijo.« Nataša Mohorko
Letošnja razstava nekoliko drugače
vsako leto doslej smo tudi letos ob občin-^Vskem prazniku organizirali razstavo. Razstava, na kateri je sodelovalo kar 9 organizacij, je bila letos organizirana malo drugače kot doslej.
Na razstavi so se s svojimi izdelki predstavila naslednja društva: Društvo žena Majšperk, Društvo žena Tisa Ptujska Gora, Društvo gospodinj Stoperce, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Čebelarsko društvo Majšperk, Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo, Ustvarjalna klepetalnica DPD Svobode Majšperk ter komisija za ocenjevanje hiše in najlepšega spominka v Občine Majšperk. Na letošnji razstavi so s svojimi slikami, ki so jih lahko gledalci tudi kupili, sodelovala tudi slikarska sekcija DPD Svobode Majšperk. Izkupiček prodaje slik je bil namenjen za nakup opreme za novo osnovno šolo v Majšperku. Našega častnega občana, gospoda Stojana Kerblerja, pa je predstavila Občina Majšperk.
Nataša Mohorko
2. srečanje upokojentev in invalidov v Majšperku
rečanje upokojencev in invalidov je bilo v okviru občinskega praznika Občine Majšperk. Pokrovitelj srečanja je bila Občina Majšperk oziroma županja dr. Darinka FAKIN.
V pozdravnem nagovoru je najprej vse prisotne pozdravila, v nadaljevanju je omenila opravljena pretekla dela, omenila težave občine ter omenila naj večjo investicijo v zgodovini Občine, to je gradnja šole v Majšperku in zaskrbljenost glede delovnih mest na našem območju. Upokojencem je zaželela obilo zdravja in dobre volje ter primerne pokojnine.
Organizator srečanja je bilo DU Majšperk. Za dobro razpoloženje in počutje so poskrbeli pevci različnih pevskih zborov iz DU Stoperce, Ptujske Gore, Dolene, Ptuja in pevke iz Sestrž. Za dobro okroglo voljo sta poskrbela »godca« iz Šentilja, za prehrano pa osebje iz gostilne Kozel.
Lepo in prijetno je bilo, le kazalci na uri so se premikali prehitro,
zato smo sklenili, da se naslednje leto spet srečamo.
V imenu organizatorja srečanja želimo vsem, Vesele božične praznike ter Zdravo, srečno novo leto 2005.
Društvo
upokojencev
Majšperk
želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2005
Naslednje leto pa nasvidenje, spet pod šotorom.
DU Majšperk
Vsem občanom in bralcem časopisa »MAJŠPERČAN« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinsko opravo Občine Majšperk do 28. februarja, 2005. Svoje prispevke oddajte na disketi, CD-ju, lahko pa jih pošljete na elektronski naslov Občine: natasa.obc.maj sperk@siol.net.
Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
večer smeticv
^J/ultumo-umetniško društvo Majšperk je v v četrtek, 16.9.2004, v dvorani TVI Majšperk priredilo VEČER SMEHA. Ime že vse pove; ljudje so se ta večer lahko od srca nasmejali.
K sodelovanju smo povabili dramske sekcije različnih društev v majšperški občini, ki so se predstavile z deset do petnajst minutnim programom. Ta pa naj bi bil seveda čim bolj smešen. Povabilu so se odzvale vse dramske sekcije, torej dramska sekcija KPD Stoperce, dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk, dramska sekcija ŠKD Sestrže in seveda naša dramska sekcija KUD Majšperk.
Večer se je odvijal v obliki oddaje Preverjeno! Vse dramske sekcije so odigrale odlomek iz kakšne komedije, ali pa komični prizor, ki so si ga izmislile same. Med temi igricami pa smo na projektor predvajali prispevke, ki smo jih preverjali na terenu.
Nabito polna dvorana je pokazala, da je v Majšperku vse premalo tovrstnih prireditev in da ljudje pogrešajo trenutke, ko se lahko sprostijo in nasmejijo. Prireditev je dobro uspela tudi po mnenju članov drugih dramskih sekcij, zato smo si obljubili, da Večer smeha ponovno priredimo.
Vi pa ne čakajte samo na ta večer, smejte se vsak dan, saj veste: SMEH JE POL ZDRAVJA!
KUD Majšperk
Utrinek ene izmed igre.
lili
^cocciiif c:L: težkih: in vcifidfov društvi invalidov Majšperk in Kidriievo

f~T\očasi se poletje izteka, prihaja jesen, ko dozorevajo plodovi ter pobiramo pridelke, ki nam jih je dala narava in v jesenskem času Občina Majšperk praznuje svoj občinski praznik. V okviru občinskega praznika smo 17. 9. 2004 v gostilni Din - Don v Lešju organizirali srečanje tistih naših invalidov, ki se skozi leto zaradi svoje bolezni ne morejo udeleževati naših izletov in srečanj. Žal tudi tokrat se mnogi invalidi zaradi svoje bolezni niso udeležili našega srečanja.
Življenje ni vedno pravično, zato se moramo veseliti vsakega lepega dne. Živeti je lepo, čeprav nam rožice ne cveto, včasih se od sreče orosi oko. Zakaj mora biti tako, nihče ne ve, nihče ne izve, kakšno življenje ga čaka. Ko si zdrav, mlad, poln moči in delovnih navad, takrat ne misliš na usodo, kaj ti je zapisala v tvojo knjigo življenja. Tega se spomniš šele takrat, ko ti nesreča na vrata potrka in te s težko boleznijo v posteljo položi.
Zakaj mora biti tako, da ne morem več stopiti na nogo in ne delati z roko. Ko si zdrav, imaš tisoč želja, bolan pa le eno samo, da bi bil zdrav.
Organizirali smo prevoze z osebnimi avtomobili, kajti nekateri invalidi nimajo svojcev, ki bi jim lahko nudili prevoz. Zbralo se je kar nekaj težkih invalidov.
Na začetku jih je nagovoril predsednik Društva invalidov Majšperk in Kidričevo Jože Rob er. Povabilu se je odzvala tudi ga. županja dr. Darinka Fakin ter jih lepo pozdravila in jim povedala nekaj lepih misli.
Sledilo je kosilo in prijetni pogovori. Oglasila se je harmonika našega člana Mirka Širovnika, je vabila na ples, drugi pa so veselo zapeli ter se lepo imeli. Na licih vseh je bil prešeren nasmeh ter solze sreče igrale so v očeh. Vsi so bili srečni in veseli, saj ta dan so lepo preživeli, a v društvu bomo še naprej za njihovo dobro počutje poskrbeli in tudi v prihodnje organizirali srečanje težkih invalidov.
Svetniki so se sestali na svečani sep
Iprostorih Občine Majšperk ~^iso se v zvečer pred osrednjo
svečanostjo, ta je potekala v soboto, 18. 9. 2004, pričeli zbirati svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Majšperk. Na sami seji je županja Občine Majšperk, dr. Darinka Fakin, predstavila delo od prejšnjega do letošnjega občinskega praznika.
Po kratki predstavitvi dela so svetniki svečano potrdili dobitnike priznanj in plakete Občine Majšperk ter dobitnika častnega naziva Občine Majšperk.
Za kulturni program sta poskrbeli mladi talentki, Tina Krajnc in Hana Jurič, ki sta nam solo in v duetu zaigrali na klavir.
Nataša Mohorko Pa še skupni posnetek.
Haloški grof 2004
Stari in novi haloški grof.
■mn...s....
(~^isti petek pred glavno prireditvijo Občinskega izboru Haloškega grofa.
Letos smo le-tega izbrali že petič zapored, torej je leto 2004 kar jubilejno leto. Prav zato smo vsem udeležencem tekmovanja in tudi drugim delili vžigalnike z napisom Haloški grof - let! Seveda so se tudi tokrat fantje in možje preizkusili v različnih zabavnih igrah, kot so: pitje špricarjev, čim hitrejše oblačenje, natakanje vina v steklenice, pikado,... Zmaga pa je seveda pripadla enemu, tokrat Srečku Zakelšku, ki je prejel naslov Haloški grof 2004. Za nagrado si je prislužil 15-litrski »flaškon«, seveda poln! Vino je potem veselo natakal svojim sotekmovalcem in vsem drugim žejnim.
Srečku še enkrat čestitke za 1. mesto, vsem drugim pa več sreče prihodnje leto!
KUD Majšperk
Srečanje ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo tudi v Majšperku
f Cjsemnajstega septembra okoli 10. ure smo si občani občine Majšperk lahko ogledali klasična in športna vozila, ki so po cestah vozili pred davnimi leti. Danes jih srečamo le redkokdaj. Pa vendarle jih še vedno srečamo.
Ker so ta vozila redka na naših cestah, so se v Klubu ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo odločili, da bodo pripravila vsakoletno srečanje teh vozil. Letos so se zbrali že petič. S svojim srečanjem so pričeli v Kidričevem, nato so svojo pot nadaljevali preko ptujskogorskega hriba v Majšperku, kjer so imeli krajši postanek. Osnovnošolci so jim pripravili kratek kulturni program, gospodinje so pripravile čudovito pecivo, občina pa jih je pogostila s pijačo. Srečanje, ki je trajala približno eno uro, se je kaj hitro zaključilo.
Karavana klasičnih in športnih vozil se je nadaljevala proti Žetalam. Lepo je bilo videti takšna vozila, ki so jih vozili naši predniki. Program ob občinskem prazniku pa je bil še bolj
»natrpan«, saj smo v popoldanskih urah zaključili našo praznovanje občinskega praznika z osrednjo proslavo.
Nataša Mohorko
Osrednja občinska prireditev
VRHUNEC PRIREDITEV OB 8. OBČINSKEM PRAZNIKU	Rdeča nit zaključne slovesnosti je bil svet haloških
c/letošnje aktivnosti in prireditve ob proslavlja-nju 8. občinskega praznika naše občine so se sklenile v soboto, 18. septembra 2004. Vabilu na osrednjo slovesnost se je v prekrasnem vremenu odzvalo veliko naših občanov in gostov, ki so dodobra napolnili šotor ob občinski stavbi. V skoraj dvournem programu so se nam predstavili Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor KUD Majšperk, članici KPD Stoperce, otroci iz majšperškega vrtca in gostje, člani Pihalnega orkestra Talum iz Kidričevega.
Milan Tadič, direktor MTD d.o.o. je županji občine, dr. Darinki Fakin predal srčni spodbujevalnik, ki bo na voljo našim občanom v nosem zdravstvenem domu.
gričev in njegovih prebivalcev, kot ga na fotografijah prikazuje častni občan Občine Majšperk, gospod Stojan Kerbler, ki je ob tej priložnosti v občinskih prostorih razstavil svoje mojstrske posnetke. Sicer pa smo na osrednji občinski prireditvi najzaslužnejšim podelili priznanja, prejeli so jih gospod Marko Lampret, gospa Marjana Kovačič in gospa Vera Planinc, plaketi pa sta dobili PGD Ptujska Gora in Ribiška družina Majšperk. Tudi letos smo izbirali najlepše urejeno hišo, že drugo leto zapored je ta naslov pripadel Brigiti in Robertu Korže iz Majšperka 109, drugo nagrado je prejela Marjana Haložan iz Podlož 78. Da ni le Občina Majšperk tista, ki deli priznanja in nagrade, je v soboto poskrbel majšperški samostojni podjetnik, gospod Milan Tadič, ki je županji naše občine predal posebno in izredno pomembno darilo, srčni spodbujevalnik, ki bo v nujnih primerih našim občanom na voljo v ambulanti v Majšperku. Po končani prireditvi so na ogled in nakup vabile slike likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk, izkupiček pa so slikarji namenili nakupu šolske opreme za novo osnovno šolo v središču Majšperka, ki bo kmalu dobila svojo pravo podobo.
Da pa se po koncu slovesnosti nikomur ni mudilo domov, so najprej poskrbeli člani ansambla Mimo pisk, kasneje pa še Frajkinclarji. Številni obiskovalci osrednje prireditve in vneti plesalci na večerni zabavi so še en dokaz, da je Občina Majšperk tudi letošnje aktivnosti ob občinskem prazniku dobro izpeljala in da se Majšperčani še vedno znamo družiti in skupaj poveseliti.
Zlatka Lampret
Noj spominek Občine Mojsperk 2004

'etos je razpis za NAJ SPO- Spominek 2004 - 2. mesto: Maj-MINEK OBČINE MAJ- šperški vinogradnik
ŠPERK 2004 dosegel svoj namen. Žirija, ki je odločala o najboljšem, ni imela lahkega dela, nagrade pa so prejeli naslednji spominki:
Spominek 2004 - 1. mesto: pletenka ali plucerček.
Pletenka je izdelana iz pletarske šibe »beke«, ki se mora pred uporabo olupiti in prekuhati. Uporablja se lahko kot priročna steklenica za razne vrste žganja. Že nekoč so se pletenke uporabljale za prenos vina, manjše pa za prenos žganja za kosce, mlatiče,... saj je šibje preprečevalo segrevanje vsebine in omililo udarec oziroma lom steklenice. Avtor izdelka je Martin Bogme iz Stoperc 67.
Spominek je sestavljen iz okrasne glave, buteljke vina, opremljene z etiketo vinogradnika in uporabnega predpasnika (kuhnšek), ki ima izvezen simbol naše občine. Avtor spominka je Sekcija »Ustvarjalna klepetalnica« DPD Svobode Majšperk.
Spominek 2004 - 3. mesto: košara za spravilo stelje
Košara za spravilo stelje iz težje dostopnega terena je ročno izdelana iz kostanjevega in smrekovega lesa. Služila je za prevoz sena in stelje iz težje dostopnih terenov. Nekoč je košaro vlekla živinska vprega, danes pa jo lahko vidimo le še v kmečkih muzejih. Izdelek lahko služi kot košara za kruh ter sveže in suho sadje, koš pa kot stojalo za pisala.
Spominki so bili predstavljeni na sami razstavi.
Avtor spominka je Ustvarjalna sekcija KPD Stoperce.
Spominek 2004 - 3. mesto: svečnik.
Motivno izhaja iz občinskega grba oziroma zgodovinskih podatkov o nekdanjem načinu življenja v občini. Pri izdelavi izdelka se je avtorica
oprla na kostanjeve liste v grbu, ki po pripovedovanju starejših občanov ponazarjajo pomen kostanja za tukajšnje prebivalstvo (uporabljali so ga v vinogradništvu, iz njega so v nekdanji tovarni strojil v Majšperku pridobivali tanin). Kostanjevi listi so osnova
celotne kompozicije, ki jo nadgrajuje »košarica« za svečo; ta je s svojo štiri-delnostjo podobna kostanjevi ježici, ki je odprta in prinaša pozitivno sporočilo - luč. Avtorica spominka je Barbara Rodošek iz Ptujske Gore 81.
Zlatka Lampret
Dobitniki priznanj in plaket Občine Majšperk za leto 2004
Na letošnji osrednji občinski prireditvi so bila podeljena priznanja Občine Majšperk za posebne zasluge.
Dobitniki priznanj Občine Majšperk (Marko Lampret, Marjana Kovačič, Vera Planinc) in plaket Občine Majšperk Ivan Zolar - PGD Ptujska Gora in..........- RD Majšperk. Z njima sta še župan-
ja dr. Darinka Fakin in podžupan Cvetko Pepelnik.
Zaradi ohranjanja poseljenosti haloškega področja se na podlagi sprejetega sklepa Občinskega sveta Občine Majšperk podeli priznanje Občine Majšperk gospodu Marku Lampretu.
Gospod Marko Lampret je rojen 18. 4. 1960 in živi v Stopercah 40. Vsi ga poznamo pod imenom »Sučki Marko«. Je človek, poln življenjskega optimizma in vedrine, po srcu pravi Haložan. Odraščal je v kmečki družini s starši in še s tremi sestrami kot njihov naj mlajši.
Življenje mu ni prizaneslo, saj ga je v njegovih sposobnostih kar precej omejilo, pa vendar se kot invalid ne ustraši ter se z vso vnemo in zagonom loti samostojnega življenja. Še mladenič je odšel v Kamnik, se izšolal in se nato iz mestnega okolja vrnil nazaj v svoj rodni kraj, da poskrbi za starše in kmetijo. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Ptuj kot telefonist, kar z velikim veseljem opravlja še danes. Leta 1988 mu je umrla mama, ostal je
sam z očetom, razpet med službo in delom na hriboviti kmetiji. Prevzeti je moral vsa gospodinjska dela ter zadnjih 12 let skrbeti tudi za bolnega očeta. Danes zraven službe poskrbi, da je kmetija obdelana. V posebno veselje so mu živali, za katere poskrbi še pred odhodom v službo. S svojim prizadevanjem in delom skrbi, da kmetijska zemljišča ne zaraščajo in da tudi tukaj, v strmem terenu Sučja, ostaja življenje.
Zaradi navedenega si gospod Marko Lampret zasluži priznanje Občine Majšperk za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti. Upravičeno lahko rečemo, da je »Sučki Marko« vzor pridnega, marljivega in delovnega človeka, Haložana v pravem pomenu besede.
Zaradi dela na področju društvenih dejavnosti se na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta Občine Majšperk podeli priznanje Občine Majšperk gospe MARJANI KOVAČIČ.
Marjana KOVAČIČ se je rodila 28. 08. 1949 v Lešju. Že v rani mladosti je pomagala na domačiji, ki jo je kasneje tudi sama upravljala in na njej živi še danes. Zraven tega je skrbela tudi za starše in hčerko. Veliko skrbi je posvetila tudi bolni materi, ki je bila več let invalid.
Pred dobrimi 25 leti, ko so bila ustanovljena društvena pravila, je postala soustanoviteljica Društva kmetic Majšperk, v okviru katerega so takrat delovali Aktiv kmečkih žena Žetale, Ptujska Gora in Stoperce. Po ustanovitvi občin sta Aktiva kmečkih žena Žetale in Stoperce postali samostojni društvi, v letu 2003 pa se je za samostojno pot odločilo tudi društvo s Ptujske Gore. Od takrat dalje delujejo pod imenom Društvo žena Majšperk, članice s Ptujske Gore pa kot Društvo žena Tisa Ptujska Gora. S tem je Občina Majšperk dobila tri društva z velikim številom aktivnih članic. V tem letu se je gospa Marjana Kovačič, dolgoletna predsednica društva, odločila, da bo vodenje prepustila drugim, sama pa je še vedno pripravljena sodelovati in pomagati novemu vodstvu. Kljub delu, ki ga je imela na domačiji, je bila zelo aktivna predsednica, v okviru društva je organizirala številna srečanja, kuharske tečaje, družabne aktivnosti, razne izlete, na katerih so se članice izobraževale in se družile ter si nabirale novih moči in izkušenj za nadaljnje delo. Zraven tega je bila aktivna tudi na humanitarnem področju, pri Rdečem križu, kjer sodeluje že več kot 20 let.
Zaradi prispevka na področju šolstva se na podlagi sprejetega sklepa Občinskega sveta Občine Majšperk podeli priznanje Občine Majšperk gospe VERI PLANINC.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Vera PLANINC se je rodila 7. januarja 1949, danes pa stanuje na Bregu 78. V 36. letih dela v šolstvu je po potrebi poučevala v vseh razredih od 1. do 4. razreda. Največ znanja in energije je vložila v delo v kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda v stoperški šoli, ki ji je bila predana polnih 33 let. 18 let le bila tudi vodja te podružnice.
V	času službovanju je vodila 10 različnih interesnih dejavnosti, najdlje in z naj večjim zanosom gledališki krožek. Od leta 1995 se je z učenci vsako leto udeleževala revije otroških gledaliških skupin, predvsem kot spodbuda učencem in možnost doživljanja kulturnega dogodka na višji ravni in kot vzgoja h kulturnim vrednotam. Z gledališkim krožkom je nastopila na Dnevih slovenskega izobraževanja; razstavi Dobrote slovenskih kmetij; na sedežu Kreditne banke Maribor, Enota Ptuj; krajevnih prireditvah in na samostojnih predstavah.
V	stalni želji biti v koraku s časom, se je redno strokovno izpopolnjevala, svojo strokovnost pa potrdila kot zunanja sodelavka Zavoda RS za šolstvo z vodenjem študijske skupine za kombinirani pouk.
Z učenci se je vključevala v prireditve in delo v kraju, ki je od leta 1990 skupaj s Kmečkimi igrami in Dnevom šole preraslo v krajevni praznik. Pomemben je njen prispevek pri povezovanju krajanov, ko so se leta 1986 pojavili namigi o ukinitvi šole v Stopercah.
Pomembne so njene pedagoške in organizacijske aktivnosti ob uvajanju in izvajanju celodnevne šole. Izpeljala je pobratenje s hrvaško podružnico šolo Taborsko, uspeh na likovnem natečaju ŽTP pa je omogočil dvodnevni izlet celotne stoperške šole. 26. maja 1988 so na tej šoli pod njenim vodstvom izvedli prvi Dan šole, leto kasneje pa je potekalo praznovanje 170 letnice pouka. V kraju je organizirala tudi prireditev RTV Slovenije -Veseli tobogan.
Strokovno in smelo se je lotevala projektov, ki so bili načrtno zastavljeni tako, da so učenci spoznavali geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti domačega kraja, pri čemer je delo zahtevalo sodelovanje celotnega kolektiva, vendar je kot vodja podružnice, ponosna domačinka in učiteljica, bila gonilna sila prav Vera Planinc.
Na letošnji osrednji slovesnosti smo podelili tudi dve plaketi Občine Majšperk.
Na podlagi sklepa je PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU PTUJSKA GORA podeljena PLAKETA OBČINE MAJŠPERK.
Prostovoljno gasilsko društvo Ptujska Gora je bilo ustanovljeno pred 70 leti, natančneje leta 1934.
V	vsem svojem sedemdesetletnem delovanju so bili člani PGD Ptujska Gora aktivni na vseh področjih svojega delovanja. V minulih dvajsetih letih je PGD Ptujska Gora dalo največji poudarek gradnji gasilskega doma, saj je bil stari dom na neprimerni lokaciji pa tudi pretesen za potrebno gasilsko opremo, vozila ter članstvo. Člani društva delujejo predvsem na področju požarne varnosti, izobraževanja in usposabljanja članstva. Aktivno sodelujejo tudi na raznih tekmovanjih v okviru Gasilske zveze Majšperk. Odraz dobrega in načrtovanega dela se kaže tudi v številu članstva, saj danes društvo šteje več kot 90 članov. Društvo je dalo svoj prispevek tudi pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja ob poplavah reke Dravinje.
Ob 65-obletnici društva so predali svojemu namenu orodišče in garaže ter razvili nov prapor društva, leta 2002 so nabavili rezervoar za plin, od leta 2003 je društvo bogatejše za kipec Sv. Florjana, ki je zaščitnik gasilcev in danes krasi pročelje gasilskega doma.
V	sušnih obdobjih gasilci skrbijo za oskrbo s pitno vodo, saj vsako leto prepeljejo več kot 100.000 m3 vode na težko dostopna haloška področja. Vsako leto pa poskrbijo za organizacijo parkiranja na Ptujski Gori ob dnevu Marijinega vnebovzetja.
Vse prispevke botrov ob blagoslovu kipca Sv. Florjana so namenili za nabavo gasilskega avtomobila IVECO DAIL-LY 65C 15D, ki je bil nabavljen s pomočjo Občine Majšperk, društev, krajanov in Gasilske zveze Majšperk. Ob 70-letnici gasilskega društva je bilo vozilo predano svojemu namenu. Ob tej priložnosti so izdali bilten, ki v sliki in besedi opisuje vse dosežke in pridobitve Gasilskega društva Ptujska Gora.
Na podlagi sklepa je RIBIŠKI DRUŽINI MAJŠPERK podeljena PLAKETA OBČINE MAJŠPERK.
Ribiška družina Majšperk praznuje letos 50 let delovanja. Začetki društva segajo v leto 1954, ko so se člani
tedanjega pododbora Ribiške družine Ptuj odločili za samostojno ribiško družino. Pripadlo ji je ribiško območje Dravinje od Makol do Dolene, z vsemi pritoki in mrtvicami, razen Ložnice. Država je 5 let kasneje z uredbo o ribiških rajonih tudi uradno določila to območje kot Dravinjski ribiški okoliš.
Ves čas od ustanovitve do danes je ribiška družina vzorno gospodarila z ribolovnimi vodami, skrbela za obstoj in obnavljanje življenja v njih in hkrati gospodarsko rasla. V skladu s svojimi finančnimi možnostmi in z velikim angažiranjem članstva je društvo kupovalo zemljišča in gradilo objekte, potrebne za svojo dejavnost. Danes se lahko Ribiška družina Majšperk pohvali z več kot tremi hektarji svojih zemljišč, na katerih je zgradila štiri ribnike in dva objekta za potrebe društvene dejavnosti in ribogojstva, v upravljanju pa ima tudi več kot štiri hektarje ribnikov in kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države. Posebej so uspešni na področju ribogojstva, saj so zgradili v Pečkah eno najbolj urejenih malih ribogojnic za toplovodne ribe v Sloveniji. Letno pridelajo štiri do pet ton rib predvsem za vlaganje v ribolovne vode.
Ribiška družina je zelo uspešna tudi na športno tekmovalnem področju, posebej zadnjih petnajst let. V tem obdobju so ves čas med najboljšimi v Sloveniji. Dvakrat so osvojili tudi naslov ekipnih državnih prvakov. Nastopili so tudi na dveh svetovnih ekipnih prvenstvih v športnem ribolovu, v letošnji tekmovalni sezoni, ki še ni končana, zaseda ekipa ribiške družine Majšperk trenutno 2. mesto v najmočnejši republiški A-ligi.
Veliko pozornost posveča Ribiška družina varstvu okolja. Poleg stalnega urejanja širše okolice svojih ribnikov, organizira tudi vsakoletne čistilne akcije ob reki Dravinji, skupaj z drugimi društvi, predvsem lovci in Občino Majšperk. Za posebno vlogo, ki jo upravlja ribiška družina Majšperk na področju gospodarjenja z vodami, ji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dodelil status društva, ki deluje v javnem interesu.
Za dolgoletno uspešno delo je ob letošnjem zlatem jubileju Ribiška družina Majšperk prejela najvišje priznanje na področju sladkovodnega ribištva - plaketo ribiške zveze Slovenije.
STOJAN KERBLER ČASTNI OBČAN OBČINE MAJŠPERK
^-žJPaloze navdušujejo umet-O^/lsniške zanesenjake od blizu in daleč, a le redkim so tako blizu, kot so gospodu Stojanu Ker-blerju, svetovno priznanemu umetniku s Ptujske Gore, ki je haloške griče in njegove prebivalce svetu predstavil s fotografskim aparatom. Zaradi njegovega bogatega fotografskega opusa, neprecenljivega deleža slovenski kulturi in večne povezanosti z občino Majšperk je bil gospodu Stojanu Kerblerju podeljen naziv ČASTNI OBČAN Občine Majšperk.
Stojan Kerbler se je rodil 23. 11. 1938 v učiteljski družini na Ptujski Gori. Mama je kot učiteljica prišla na Ptujsko Goro leta 1919, oče pa 1923. Leta 1948 je končal 4 razrede OŠ na Ptujski Gori, nižjo gimnazijo je obiskoval v Lovrencu na Dravskem polju, leta 1957 pa je maturiral na ptujski gimnaziji. Vse od leta 1965, ko je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, pa do leta 2000, ko se je upokojil, je bil Stojan Kerbler zaposlen v Tovarni aluminija v Kidričevem kot energetik. Danes živi in dela na Ruju in Ptujski Gori.
Gospod Kerbler se je začel s fotografijo ukvarjati leta 1953 v Foto-kino amaterskem klubu Ptuj. Od leta 1960, ko je v Beogradu razstavil svojo prvo fotografijo, pa vse do danes je razstavljal na 1280 razstavah, in to na 600 razstavah v 132 krajih nekdanje Jugoslavije in na 680 mednarodnih razsta-
vah v 52 državah sveta. Doslej je imel 109 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Jugoslaviji, Nemčiji, Španiji, v bivši Sovjetski zvezi, Združenih državah Amerike in na Poljskem.
Gospod Stojan Kerbler je prejel več kot 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah. Najpomembnejše so Zlata ptica (1971) za razstavo Portreti s ptujskih ulic, zlata plaketa Abraševič iz leta 1971, leta 1972 je prejel naziv mojster fotografije Mednarodne organizacije za fotografsko umetnost, leta 1979 mu je pripadla nagrada Prešernovega sklada za fotografski ciklus Haložani, v letu 1981 pa nagrada Tošo Dabac ter letna nagrada Foto zveze Jugoslavije za tisto leto. Med leti 1970 in 1982 je bil najuspešnejši razstavljalec v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1994 pa je gospod Kerbler prejel še Ažbetovo plaketo za izjemne uspehe pri razvijanju likovne kulture in Valvazorjevo priznanje, ki so mu ga podelili kot začetniku sistematičnega zbiranja fotografske dokumentacije in pobudniku poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem. Pred 2 letoma se je umetnikova zbirka povečala še za nagrado Janeza Puharja za izredne ustvarjalne dosežke na fotografskem področju.
O g. Stojanu Kerblerju so bile izdane številne knjige, in sicer: Haloški človek leta 1981 ter istega leta Stojan Kerbler, Salon fotografije 1981; knjiga Ruj je iz leta 1982; Umetniški kabinet Primož Premzl v letu 1995; in zadnja Ljudje/People, ki je bila izdana v lanskem letu.
O Kerblerjevi fotografiji je TV Slovenija posnela več dokumentarnih filmov, nazadnje leta 2002 40-minutni dokumentarni film režiserja Hrena Trenutki večnosti: Stojan Kerbler fotograf z domačega dvorišča.
Ustvarjalno fotografsko delo g. Kerblerja uvršča med najvidnejše slovenske ustvarjalce vseh časov.
Njegove fotografije hrani 23 uglednih galerij doma in v tujini.
V plodnem obdobju slovenske fotografije od leta 1974 do 1981 je bil g. Kerbler predsednik Foto-kino zveze Slovenije, od leta 1963 pa vse do danes selektor oziroma žirant na 90 domačih in mednarodnih razstavah v Sloveniji in Jugoslaviji.
G. Stojan Kerbler je bil tudi mentor pri diplomskih nalogah prvi generaciji slovenskih študentov fotografije, ki so prihajali s praške Akademije lepih umetnosti, kot tudi prvim domačim umetnostim zgodovinarjem, ki so se zanimali za ta medij. Njegove zasluge pri prvih slovenskih akademskih naslovih iz zgodovine fotografije in vzpo-
stavljanju visokošolskega študija za ta segment vizualne kulture pri nas so zato neprecenljive.
O njegovi fotografiji je bilo veliko napisanega in objavljenega, posebej v strokovnih revijah v Sloveniji, Jugoslaviji, Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, Poljski, Finski, Italiji, Avstriji, Češkoslovaški, Belgiji, Zahodni Nemčiji, Bolgariji, Franciji in drugod.
Akademik in pesnik Tone Pavček je ob razstavi Stojana Kerblerja v Cankarjevem domu v Ljubljani januarja 2004 zapisal: »Vse te fotografije so slike iz življenja in poezije. Gledaš, piješ, se omamljaš in rečeš: kako je to življenje veliko in kako ga lahko nekakšen majhen aparat ulovi in zaznamuje za večnost. Res: to je zato, ker jeza vsem človeško in božje oko. Ti obrazi so z Miška, Voranca, Cankarja in spet in spet iz Stojana! Hvala - tako majhna beseda za tako veliko delo!"
Gospod Kerbler je velik človek in nikogar ne pusti ravnodušnega. To bo najbrž zaradi njegovih radovednih oči, ki vedno iščejo in skušajo ujeti tisto POSEBNO. Pisati o človeku, ki je vse svoje življenje prilagodil in posvetil svojim rodnim Halozam in Haložanom, je kot bi opisoval haloške griče, poleti odete v temno zeleno, jeseni v škrlat, pozimi obtežene s snegom in spomladi z novim življenjem... Vsakič znova te preseneti nova barva, nov obraz, nov najljubši kotiček. Prav take so fotografije gospoda Kerblerja, ki so tako... domače, a že v naslednjem trenutku tako zelo realne, da se te polasti strah. Obrazi Haložanov so v resnici tako izmučeni in izžeti, oči pa kljub trdemu življenju polne iskric. Pravijo, da te Haloze, če si iz pravega testa, zaznamujejo za vedno. In da gospod Kerbler to zares je, dokazujejo njegove fotografije, ki naše griče ponosno predstavljajo širom po Sloveniji in v tujini. Še bolj kot haloški griči so prepoznavni ljudje, ki jim ta košček zemlje pomeni vse na svetu. Življenje jih upogiba pod težo prehojenih poti in udarcev po ilovnati in zbiti haloški zemlji, vendar jih ne uspe zlomiti. V očeh ljudi, ki jih je gospod Kerber uspel ujeti v svoj objektiv, se zrcali umetnikov odnos do rodne zemlje in spoštovanje do Haložanov, ker je sam del njih.
Najbrž se boste vsi, ki ste že uspeli občudovati delo gospoda Kerblerja, strinjali, da je naziv častnega občana Občine Majšperk romal v „prave roke“. Gospod Kerbler je namreč kljub neštetim priznanjem in pohvalam ponosen na to, da je del Haloz. In nanj smo ponosni vsi, ki ga poznamo.
Zlatka Lampret
Ob obiinskem prazniku še eno športno veselje

fCjbčinsko praznovanje smo zaključili z osrednjo v--* prireditvijo.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah smo izvedeli, da se s svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Švici, vrača naš svetovni prvak Denis Jug. Na tekmovanju je namreč zasedel odlično tretje mesto v kategoriji do 71 kg in tako v svetu ponovno predstavil Republiko Slovenijo in seveda našo občino. Kar ves teden je bil odsoten, saj je na svetovnem prvenstvu sodelovalo kar 2400 tekmovalcev iz 42 držav. V svoji kategoriji je tekmoval v treh borbah, od katerih je v dveh premagal svoja nasprotnika, v eni pa mu, žal, to ni uspelo.
Ker pa se je naš prvak v domovino vrnil ravno do zaključka našega praznovanja, se mu je za odličen uspeh želela zahvaliti tudi županja naše občine. Priredili smo mu kratek sprejem, saj je malo takšnih, ki bi tako dobro zastopali barve naše države, še lepše pa je slišati, da takšni tekmovalci prihajajo ravno iz naše občine. V poznih večernih urah je Denis Jug vstopil v prireditveni prostor. Županja ga je povabila na oder in mu čestitala za dosežek. Seveda mu pozabila zaželeti dobrih rezultatov tudi v prihodnje. Da pa njegova kariera še zdaleč ni končana, nam dokazuje vedno znova in znova, saj na tekmovanjih še
vedno posega po odličnih rezultatih, in s tem tudi po medaljah.
V mojem imenu in v imenu vseh občanov in občank, želim Denisu še veliko dobrih rezultatov na tekmovanjih. ISKRENE ČESTITKE!
Nataša Mohorko
Mojih 33 (36)
rje od 1.septembra razmišljam, jLjkako naj rečem: sem učiteljica ali bila sem učiteljica. Prekratek čas je še pretekel, da bi domislila to izjavo. Če vštejem še šolanje za poklic, se zavem, da to ni samo del mojega življenja, de je to življenje samo.
Po treh začetnih letih poučevanja v Graškov ju me je pot pripeljala nazaj v
domače Stoperce. Ujela sem se z domačini in med njimi tudi s starši otrok, ki sem jih poučevala. Vsi skupaj so vedno bolj postajah del mojih lepih mladostnih spominov, mojih načrtov, skrbi in veselja. In nasprotno, tudi jaz sem živela z vzponi in padci razvoja kraja in dotaknila se me je usoda vsake domačije. Vedno bolj sem vedela, da se še kako globoko zavedam, da je ta moja dolina popkovina mojega življenja.
In zakaj ne govorim o svojem “poučevanju”, o “žrtvovanju”, o “poslanstvu”, o " razdajanju” učiteljice na vasi? To je vendar moj poklic in opravljala sem ga, kakor sem mogla in znala. Pomembnejše zame so sledi, ki sem jih vtisnila na tej poti. Ali so vidne, ali so razpoznavne, razločne, globoke? Te so ves čas sledili učenci, starši, krajani; ampak ti so preraščali iz generacije učencev v generacije staršev in tako so jih opazovali iz različnih zornih kotov. Končno podobo vsega sem dobila v septembru na prireditvi v domu krajanov v Stopercah. Tolikšna mera odkritosrčnosti, igrivosti, pristnosti in vzhičenosti, da še za solze ni bilo priložnosti. Hvala Vam, mojim triintridesetim učencem, predstavnikom triintridesetih generacij našega skupnega truda, da bi vedeli več in bolje, predvsem pa, da bi bili dobri ljudje. Z vsako vrtnico sem pozneje doma skušala priklicati v spomin vse obraze generacij, saj se dobro zavedam, da ste me ravno vi ohranjali delovno, odgovorno, pogumno, predvsem pa, da se še vedno počutim mladostno. Ganile so me pozornosti predstavnikov društev in kraja, s katerimi sem sodelovala kot predstavnica šole. Ves čas sem čutila, da me vsi sprejemajo kot, krajanko, kot sočloveka, ki

čuti utrip kraja in življenja v njem. Mnogo skupnih načrtov smo izvedli in verjamem, da bo volja za sodelovanje ostala tudi vnaprej. Sama se najbrž ne bom mogla ogniti sodelovanju, “saj za prijatelje je vredno le najboljše”!
Mojo vrednost dela pri opravljanju poklica, mojo strokovnost pa so spremljale moje sodelavke in sodelavci. V majhnem kolektivu v Stopercah ni bilo težko izvesti načrtovanih nalog, saj smo vsi bili voljni delati in prevze-
mati odgovornost za naloge, ki smo jih opravljali. Brez tega sodelovanja šola ne bi živela tako kot je in ne bi bilo tako dobrega in uspešnega sodelovanja s krajem in drugimi sodelavci. Z vso razsodnostjo se zavedam, da moji uspehi niso “moji”, da so le plod skupnih prizadevanj kolektiva. Vsem kolegicam in kolegom sem hvaležna, da so me podpirali, bogatili, da so me sprejemali takšno kot sem in da so bili pogosto pripravljeni prestopiti črto obveznega do tistega: še več, še dalj.
V svojih prizadevanjih nismo bili neopazni. Spremljal nas je širši kolektiv in vodstvo šole Majšperk. Njihov predlog za podelitev priznanja ob občinskem prazniku je bil pozitivno sprejet s strani tistih, ki z drugega zornega kota opazujejo in ocenjujejo delo učitelja. Zahvaljujem se za prejeto priznanje z zavestjo, da je to priznanje za vlogo pedagoškega delavca nasploh v naši družbi in zato sem ponosna na svojo prehojeno pot.
Vera Planinc
Vozilo in oprema zadovoljila pričakovanja
etošnje leto je bilo za krajane Občine Majšperk tudi v pričakovanju, kakšno uporabnost bo na intervencijah imela nova pridobitev gasilcev PGD Majšperk - gasilsko tehnično vozilo GVC 16/15. Krajani so lahko zadovoljni, saj se je pridobitev pokazala več kot zadovoljiva.
Leto 2004 je do sedaj, glede gasilskih intervencij, pokazalo, da morajo imeti operativni člani gasilske enote PGD Majšperk zraven uporabne gasilske tehnike še široko znanje uporabe teh sredstev; že požar v aprilu na gospodarskem poslopju na Janškem Vrhu je upravičil pravilno odločitev o zamenjavi vozila s primernejšim za haloško območje. Požara na gospodarskih poslopjih v naseljih Zg. Sveča in Ptujska Gora sta to samo potrdila. Požar v stanovanjski hiši v Majšperku pa je dokazal, kako je, če so gasilci usposobljeni in če imajo gasilsko tehnično opremo. Z uporabo dihalnih aparatov ter vpihovalca zraka smo preprečili veliko materialno škodo, v nasprotnem primeru bi bila družina brez strehe nad glavo. Tudi pri posredovanju pri prometni nesreči z nevarno snovjo (Majšperk) ter pri prometnih nesrečah (Ptujska Gora, Stoperce) smo koristno uporabljali opremo, ki je nameščena v vozilu.
V letu 2005 bomo nadaljevali z usposabljanjem in izobraževanjem operativnih članov ter z preventivnim delom na območju krajevne pristojnosti enote, kakor tudi na celotnem območju občine.
Da brez gasilskotehnične opreme, tehnike ter usposabljanja ni učinkovitega požarnega varstva v Občini; se zavedajo tako odbor za zaščito in reševanje, kot svetniki oziroma Svet Občine, županja Občine Majšperk in tudi izvajalci - gasilci.
Vsem občankam, občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2005.
Članice in člani PGD Majšperk
Razsute plinske jeklenke TNP, Majšperk 11.11.2004.
Za en dan »EVROPSKI POSLANEC«
Ino Murko, dijak prvega letnika Gimnazije Ptuj-evropski oddelek.
0 mel sem enkratno pri-ložnost, da sem bil član prve odprave Euroscole v letu 2004 ter s tem obiskati in postati nekakšen »mladi evropski poslanec«. V Francijo smo se odpravili v nedeljo zvečer, 7. 11. 2004, v Slovenijo pa smo se vrnili v sredo, 10. 11. 2004.
Strasbourg slovi kot eno najlepših mest Evropske unije. Prijetno in izredno urejeno mestece na meji med Nemčijo in Francijo pa je še
veliko več. Nekateri mu pravijo center evropske demokracije, saj se v mestu nahaja Evropski parlament. V Evropskem parlamentu sodelujejo poslanci vseh držav EU, ki so izvoljeni neposredno s strani ljudstva. Parlament predstavlja tako poleg Evropske komisije in Evropskega sveta eno izmed treh glavnih institucij EU.
Projekt Euroscola je zasnoval Evropski parlament, namen projekta je seznanitev srednješolcev Evropske unije z delovanjem parlamenta in z drugimi državami članicami.
Tako smo prvi dan okoli 9. ure prispeli v Strasbourg, še pred nastavitvijo smo si ogledali mesto in njegove glavne znamenitosti. Sledila je namestitev v mladinskem hostlu v centru mesta.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Drugi dan je bilo potrebno zgodaj vstati, saj je bil ta dan namenjen Evropskemu parlamentu in projektu Euroscola. Okoli 500 mladih se nas je zbralo na skupni prireditvi v Evropskem parlamentu. Dan smo pričeli z zajtrkom v menzi EP, sledil je prvi obisk dvorane, kjer običajno zasedajo evropski poslanci. V začetku so nam predstavniki Evropskega parlamenta na kratko predstavili EU in EP. Uporaba slušalk in poslušanje prevajalcev je med predstavitvijo kar obvezno, saj se govori v več uradnih jezikih Evropske unije. Po predstavitvi je sledil čas za splošna vprašanja nas, mladih obiskovalcev, potem pa kosilo.
Po kosilu smo se srednješolci z različnih koncev Evrope porazdelili po skupinah različnih narodnosti in sodelovali smo v igri Eurogame. To je nekakšen kviz, ki preverja znanje o vodilnih ljudeh v EU in o evropskih institucijah. Glavni del seminarja pa je še sledil. Glede na osebne želje smo se lahko srednješolci razdelili v 4. skupine; Evropska demokracija, Okolje, Mesto evropskih vrednot v svetu, Mir, varnost, pravica, kultura, človekove pravice, Mladina in EU, Prihodnost Evrope. Tako smo v ločenih sejnih sobah razpravljali ter nato svoje zaključke predstavili pred celotnim par-
lamentom mladih. Po predstavitvah v parlamentu smo imeli možnost postaviti vprašanja, povezana s predstavljenimi zaključki, nato pa, ko pravi poslanci, smo o predlogih glasovali ter s tem izkazali določeno podporo ali pa neodobravanje predstavljeni ideji.
Zvečer smo bili na zabavi pri škotskih prijateljih, ki so nas naučili tradicionalnih škotskih plesov.
Zadnji dan smo zjutraj iz Strasbourga krenili proti Muenchnu v Nemčiji, kjer smo se sprehajali po mestu, v Ljubljano pa smo prispeli malo pred polnočjo.
Vse to mi je omogočil organizator projekta in Dijaška organizacija Slovenije.
Ino Murko
:
•y	£& vv£. ** ,.
t' / * S *•***'-*	..-v- _
rU i C4	^
■£.	,-.w.	• A**-* -*>• '- ..	.
%	■■■ ,■	c ^

Zasedanje v Evropskem parlamentu.
Oktober - mesec pozorne varnosti
asilci celo leto izvajamo aktivnosti na področju preventive, v mesecu oktobru pa se te aktivnosti še posebej strnejo. Tako smo v PGD Majšperk - Breg izvedli večjo društveno gasilsko vajo, osnovni tečaj gasilca, vajo ob zaključku tečaja, udeležili smo se taktične vaje GZ Majšperk, ki je potekala v Stopercah, obnovili in izpopolnili smo operativni načrt društva z ogledi dejanskega stanja po podjetjih in okolici, s plakati in letaki smo promovirali mesec požarne varnosti, katerega tema je bila »Požarna varnost na kmetiji« in se udeležili posveta na to temo, ki je potekal na Igu pri Ljubljani. Namen posveta je bil opozoriti na nevarnosti in dvigniti nivo požarne varnosti na kmetijah.
Na kmetijah in gospodarskih poslopjih se nahaja veliko predmetov, ki predstavljajo nevarnost za nastanek požarov. Les, slama, seno, krma, nekateri poljski pridelki in podobno
so lahko gorljive snovi, poleg teh pa se v velikih količinah pojavljajo nevarne snovi, ki so prisotne v gnojilih in škropivih. Uporabljajo se tudi vnetljive snovi kot pogonska goriva, maziva za kmetijske stroje ter kurivo. Veliko ne-
Vaja ob zaključku tečaja s prikazom gašenja s C02 gasilnikom.
varnost za širjenje požarov predstavljajo majhni odmiki objektov, saj se objekti na gospodarskih poslopjih večinoma nahajajo neposredno eden poleg drugega. Tudi požiganje rastlinskih odpadkov je zelo nevarno, predvsem v bližini objektov in gozdov.
Vzroki za nastanek požarov na kmetijah so zelo različni. Najpogostejši vzroki so: neprevidno delo z odprtim ognjem, pomanjkljive in nestrokovno izvedene električne in druge inštalacije ter slabe kurilne in dimovo-dne naprave, samovžig sena, neredno vzdrževanje ter okvare na delovnih strojih in napravah, neprevidnost pri delu z nevarnimi in vnetljivimi snovmi ter nepravilno skladiščenje le-teh, udar strele in drugi vzroki.
Za preprečitev požarov na kmetijah je pomembno izvajanje preventivnih ukrepov. Že pri sami gradnji gospodarskih objektov je pomembno, da je le-ta požarno varna. Potrebno je upoštevati ustrezne odmike od objektov glede na vrsto objekta, požarno ogroženost in druge značilnosti. Zelo pomembna je pravilna vgradnja in montaža električnih in drugih naprav
ter inštalacij, kot tudi vgradnja in montaža dimovodnih in kurilnih naprav. Improvizacija teh inštalacij ni dovoljena. Ne smemo pozabiti tudi na strokovno vzdrževanje vseh vrst inštalacij, predvsem pa na čiščenje dimovodnih naprav. Pred udari strele je potrebno zaščititi objekte s strelovodnimi napravami. V gospodarske objekte je nujno namestiti gasilnike, izgraditi pa je potrebno vodne vire za odvzem požarne vode (hidrantno omrežje ali druge vire). Zaradi lažjega, hitrejšega, učinkovitejšega ukrepanja ob požaru je pomembna montaža naprav za odkrivanje in javljanje požara. Pri uporabi in skladiščenju pogonskih goriv, maziv ter kuriva je potrebno upoštevati predpise za skladiščenje in rokovanje z vnetljivimi snovmi. Samovnetljive snovi se morajo pravilno skladiščiti, njihova temperatura pa se mora redno kontrolirati. V bližini lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi je prepovedana uporaba odprtega ognja. Prav tako se morajo s strani
usposobljenih oseb redno servisirati in vzdrževati kmetijski stroji.

Vaja ob zaključku tečaja s prikazom gašenja kuhinjske jeklenke z visokim tlakom.
Lastniki kmetijskih objektov se morajo s področja požarne varnosti in druge zakonodaje, ki ureja vsa področja varnega dela na kmetijah, redno usposabljati. Še posebej pomembno je tudi sodelovanje z okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, predvsem na področju preventivne dejavnosti.
Vendar pa ni možno vedno in v vsakem primeru zagotoviti take varnosti, ki bi popolnoma izključila možnost požara. Kljub temu je treba pretehtati možnosti za nastanek požara, kje in kdaj na posamezni stopnji procesa lahko preti nevarnost za vžig. Vsi ukrepi požarne varnosti pa imajo glede na raznovrstnost tehnologije in glede na stopnjo požarne nevarnosti samo en cilj, da bi kar najbolj dvignili varnost oz. zaščitili življenja ljudi in preprečili nastanek materialne škode.
Zlatko Letonja, GČ Poveljnik PGD Majšperk - Breg
:
Sv. Miklavž obdaril otroke

i/)etos se je v nedeljo, 5. 12.
2004, v dvorani TV1 Majšperk zbralo kar 190 otrok, starih od 2 do 6 let s svojimi starši. Skupaj so že težko pričakovali starega dobrotnika sv. Miklavža, ki obdaruje pridne otroke.
V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo Miklavževanje letos pripravljali že deseto leto. Kar nekaj let pa z nami sodelujejo tudi vzgojiteljice
Obdarovanje otrok.
iz majšperškega vrtca. Otroke so ponovno razveselile z igrico in potem skupaj z njimi pričakale sv. Miklavža. Ta je prišel v spremstvu angelov in pa parkljev, ki so opozarjali tiste, ki čez leto niso bili pridni. Po nekaj svarilnih besedah sv. Miklavža in vprašanj otrokom so vsi skupaj zmolili molitev Sveti angel. Otroci so nato odšli na domove vsak s svojim darilom in prav gotovo tudi z majhnim strahom in spoštovanjem do tega vsem znanega dobrotnika.
Posebna zahvala gre vam, ki ste sv. Miklavžu pomagali nabaviti darila!
OBČINA Majšperk
MTD d. o. o. Milan Tadič
IN OBS MEDICUS d. o. o. Zlatko Jurič
Mlinarstvo Bogomir Sajko s.p.
Odvetniška pisarna Ivan Mohorko
Zavarovalnica Maribor - poslovalnica
Majšperk
Karl Pajnkiher s.p.
Zobozdravstvena ambulanta Zorica Tošič s.p.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Trgovina DEMOL - DEMOL IN d. o. o. Lidija Bezjak KARMONT d.o.o. Stogovci Gradbena mehanizacija Jože Žolger s.p. SVIT d. o. o. Servis vozil in tehnike Okrepčevalnica Rafko Gajser s.p.
TTgovina DINO Miran Satler s.p. Trgovina SMREKA Maks Tjukajev s.p. Branko Gajšt
Knjigovodski servis Ida Lorber s.p. Marjan Verdenik, Slape Zdravstvena ambulanta Liljana Jovanovič s.p.
Mizarstvo Anton Vuk s.p.
Turistična kmetija Nada Golob Jolanda Mandelc s.p.
Mizarstvo, Franc Doberšek s.p. Trgovina Dalmacija, Lidija Vuk s.p. Foto studio Brbre d.o.o.
Hvala tudi vzgojiteljicam vrtca Majšperk.
KUD Majšperk

• • . ; > -1	> • •	* -• •
Stoperški Miklavž kar po bregovih, od hiše do hiše
smo smo se
. 7\]ai se ohranjajo stare navade in običaji,
CS/ V bili mnenja elani KPD Stoperce, ko sn odločili za letošnji običaj miklavževanja.
V sodelovanju z župnijo in p. Francem Meškom ter s prispevkom staršev smo pripravili darila in se na večer pred Miklavževim odpravili na pot. Kar 47 otrok je bilo potrebno obdarovati, zato smo Miklavžu morali priskrbeti še dodatno pomoč, saj sam, preden bi otroci odšli spat, ne bi zmogel tako dolgih poti.
Vse od Dola pri Stopercah, Stare grabe, preko Grdine tja do Zgornje Sveče, Kupčinjega in Fidrškega vrha je drvel s polno vrečo daril, ki so imela glavno nalogo, osrečiti. To pa je bilo sprva zavoljo črnih parkeljnov težko. A je šlo, saj je bila vsebina daril prav miklavževsko bogata: fige, pomaranče, sladkarije, zvezek, barvice, nogavice, rokavice, ali kapa...
Solzice, trepetajoče srce, vriski Joj! Joj! Joj!, pesem in molitev, smeh in zadovoljstvo so bili spremljevalci naših doživetih obiskov.
Miklavž, v temi na hišnem pragu. Si predstavljate? Posebno doživetje. In takšno doživetje smo želeli ponesti otrokom, starim od 6 mesecev pa vse do 18 let.
Duh Miklavža je odmeval po hribih in dolinah, ki so se tega večera ovile v tako gosto meglo, da je bilo težavno najti pot do hiše, kjer so že nestrpno čakali otroci. Res je, vsi niso mogli biti prvi, eni so morali počakati do konca, čeprav so bili že zaspani. V Miklavževem spremstvu seveda ni manjkalo parkeljnov oz. hudob, ki pa so bile zelo disciplinirane. Z verigo so strašili le izzivajoče in neposlušne otroke, a v trdi temi je bilo teh zelo malo.
Polni veselja smo se zaradi dogodivščin pri presenečenih nadobudnežih vračali s terena in bili hkrati zadovoljni, da je velika idejna akcija »Miklavž na vašem hišnem pragu« odlično uspela.
Hvala Miklavžema Miranu in Tinetu, hudobam Lei, Marinki, Angeli in Milenci ter šoferju Petru, ki so navdušeno sprejeli in vestno opravili prijetno dolžnost.
Ti so bili z vami »pod krinko«, spoštovani prestrašeni mladi bralci, če jih morda niste prepoznali.
Anica Rejec
Ustvarjala KPD Stopene smo izdelovali adventne verne
-£žz>) ipetek, 26. novembra 2004, smo se zbrali -^'člani ustvarjalne sekcije KPD Stoperce pri izdelovanju adventnih vencev.
Pripravili smo vse potrebno, naravne materiale, sveče, slamo, zelenje in okraske ter se razdelili v dve skupini.
Vodja sekcije, Brigita Frlež, je mladim udeležencem pokazala, kako se iz slame naredi osnovni obroč ter kako se
izdeluje adventni venec iz različnega zelenja. Okrasili pa so jih lahko po lastnih ustvarjalnih sposobnostih. Ostali z več izkušnjami so izdelovali vence, ki smo jih ponudili na prvo adventno nedeljo pred cerkvijo.
Ustvarjalna sekcija bo tudi v bodoče pripravljala različne ustvarjalne delavnice, kjer se bodo lahko zbirali vsi, ki jih takšna dejavnost veseli.
A. Rejec
Srečanje starejših občanov v Stopercah
ekdoje nekoč zapisal: »Nikoli mi ni žal časa za stvari, ki me osrečujejo. Osrečiti druge pa je zame več kot osrečiti sebe.«
KORK Stoperce je prav gotovo eno izmed tistih, ki se zelo trudi osrečevati ljudi okoli sebe. Še na poseben način pa si prizadeva osrečiti starejše, bolne in onemogle občane. Zato vsako leto pripravlja tradicionalno srečanje starejših občanov, ki je v mesecu oktobru. Letos je izjemoma tako srečanje potekalo 6. novembra 2004.
KORK si želi osrečevati skromno in preprosto, želi osrečevati s prijazno besedo, z nasmehom, dobro voljo, s stiskom roke, s pogovorom, z druženjem.
Srečanje se je tako kot vsako leto pričelo z mašo, ki jo je daroval p. Franc Meško. Prisotne je bodril z besedami upanja in hvaležnosti ter darovanja. Nato je v Domu kra-
janov sledil kratek kulturni program, ki so pripravili učenci OŠ Stoperce in ljudski pevci in pevke KPD Stoperce. Srečanja sta se udeležili tudi ga. županja in predsednica območne organizacije RK, ki sta zbrane tudi nagovorili. Po končanem uradnem delu je sledilo veselo druženje in klepetanje ob kosilu. Predsednik krajevne skupnosti, g. Marjan Korže, pa je poskrbel za dobro žlahtno kapljico.
Srečanja se je tudi letos udeležilo veliko število ostarelih, ki si želijo predvsem drobnih pozornosti, kot so druženje, pogovor, zaupanje stisk in težav, skratka, želijo si drugačen vsakdan.
KORK Stoperce si bo še naprej prizadevalo osrečevati z drobci vse tiste, ki so bili v kraju nekoč pomembni, danes pa so žal vse prevečkrat zapuščeni in pozabljeni ter osamljeni.
Angela Kitak
II«	e ,v#.	_	-	_e	...
Sedli smo na na/vis/i Stol v Slovenili
{Oepi vikendi v tem poletju so bili redki kot go-be novembra. A tisti zadnji avgustovski je bil radodaren, kot da se hoče odkupiti za celo poletje.
Skupina planincev našega društva je z vedrimi očmi v lepem jutru zrla v še vedrejše nebo. Sprostili smo vse zapete obrazne mišice, da so bile vedno pripravljene na smeh in kilometri so nezavedno drseli mimo nas.
Ko so se nam prikazali vrhovi, ki so jih že objeli sončni žarki, smo se malo s tremo, malo pa z nestrpnostjo zazirali v višine. Serpentinasta cesta se je za nas končala na Ljubelju. Malo nervoze, da ne bi česa pomembnega pozabili v avtomobilu, nas je spremljalo ob pripravi na prve korake vzpona proti Zelenici. Mirno stoječa sedežnica je vabljivo pritegovala poglede tistih, ki so ob vzponu hitreje zadihali in začutili težo nog.
Skupina se je počasi raztegnila in se pretrgala. Hitrejši so samozavestno stopali naprej, nekateri pa dokazovali sebi in drugim, da to pot zmorejo.
Zasilna koča na Zelenici nas je prijazno sprejela, malo daljši počitek pa nam je omogočil, da smo spet zbrali energijo.
Pot na Stol se je zagrizla v pobočje in napete korake smo občasno sprostili v prečni poti. Tisti z več energije so se med potjo povzpeli še na Vrtačo, ostali pa so se po Zgornji poti trudili premagati vzpone in spuste. Sredi dneva se je vrh Stola zavil v meglo in nam kazal kar neprijazno podobo. Na poti smo srečevali planince, ki jih je pogled na megleni vrh odvrnil od poti.
Pravzaprav smo imeli srečo, da smo hodili počasi, saj smo hoteli pot prehoditi in doživeti. Opazili smo drobno cvetje, si ogledali okoliške gore in jim iskali imena, poklepetali s planinci... Vzpon po melišču se je vlekel in koraki so postajali krajši, počitki pa daljši. Počasi se je začela dvigovati megla, oblaki so se stanjšali in vrh Stola nas je pričakal veličasten in jasen. A so tako jasni in vabljivi vsi težko doseženi Stoli in stolčki?!
Vsi smo se hoteli povzpeti oziroma sesti na tam pripravljeni stolček. Vsak je doživel trenutek, ko je sedel na visokem Stolu. Na srečo ga je vsak zapustil prostovoljno, saj je grob in nasilen sestop lahko boleč.
Sonce je zbralo še vso neporabljeno energijo tistega dneva in zadnji večerni žarki so bili blago topli. Vsak se je zasanjal in iskal tisti del večerne pokrajine, ki ga je najbolj pritegnil, mu obudil spomin ali razširil obzorje.
Luna je preganjala Sonce in prevzemala oblast na nebu. V tem, prehodnem času, si Zemlja vzame tiste najlepše trenutke. Obrisi gora so segli k zvezdam, v dolini so zasvetile luči; svetle, svetlejše, majhne, drobne, žareče, strnjene v gruče, raztresene po hribih, premikajoče... Vse v eni noči. Razmišljaš, kje je podoba raja, ali v dolini ali v objemu gora.
Spanec je omamil nekatere prej, druge kasneje. Veseli in vztrajni so pred Prešernovo kočo prav prešerno poskušali uskladiti glasove v ubrano petje, a se je vsak trenutek ubranost stopila z veseljem in glasovi so ušli vsak za svoj vrh, pevci pa so počasi odhajali k počitku.
Jutro nas je že zgodaj zvabilo k prvemu ogledu nastajajočega dneva. Prvi planinci so ob pogledu na čisto nebo že zgodaj zapustili kočo. Mi pa smo počakali, da je sonce ogrelo mize pred kočo in nam med zajtrkom ogrelo poglede, da so zasijali toplo in prijazno. Po zajtrku smo poiskali še vse tiste, ki so v samoti hote ali nehote pozdravili jutro.
Pot navzdol je bila sproščena; spolzko kamenje pa nas je opozorilo, da ob veselju ne smemo pozabiti na varno hojo. Pogled na Valvasorjev dom nas je spomnil, da je dolina še daleč.
Ne bi mogli reči, da se je pot vlekla, a pogled na parkirane avtomobile nas je razveselil.
Poskrbeli smo še, da smo domov prinesli vse dekagrame in kilograme. Ob vožnji proti domu je najbrž vsak s pogledom nazaj shranil kak spomin.
PD Donačka gora Stoperce, D. L.
4. pohod po Sfoperšfci planiški poti
dih jeseni neopazno razliva po pokrajini, da zasijejo tiste tople barve, ki jih težko ujame tudi najbolj izkušena roka slikarja.
Takrat se planinci počasi poslavljajo od visokih gora in obiskujejo poti, ki odkrivajo Slovenijo. Stoperška planinska pot pravzaprav skozi vse leto privablja pohodnike, a drugi vikend v oktobru se na pot po vzpetinah okrog Stoperc odpravi kar precej planincev.
Pred okrepčevalnico Litož se je zjutraj zbralo kar precej znanih in neznanih obrazov; ob koncu poti so vsi postali znanci. Mnogi so stopili do miz, kjer so planinci prodajali vodnike, dnevnike in razglednice, popili čaj, mogoče še kaj pojedli in se zazrli v nebo, ki se ni hotelo odpreti, a odprli so ljudje, ki živijo ob poti. Vsak pohodnik se je lahko sklonil in pobral kakšen jesenski dar narave (gobe, kostanji, jabolka, orehi. ...). Nekateri so pohodnikom prihranili na-
por pobiranja. Gospod Egartner je poskrbel za samopostrežbo z orehi, jabolki slivami in pekočo tekočino.
V	Zeleni dolini je ob tem času sicer zelen samo še plot okrog gostišča, ki ga je lastnik tokrat na stežaj odprl in pohodniki so si spet lahko sami postregli. Posamezne skupine so prihajale, se okrepčale in nadaljevale pot, ki v rahlem vzponu sili iz ozkega objema vrhov.
Na vzpetini pod okriljem Lorentinske Matere božje so si uredili svojo postojanko člani PD Florjan. Vsak, ki je stopil v njihove prostore, je bil gost v pravem pomenu besede. Za vse ponujeno mu ni bilo treba odpreti denarnice.
Zavedajoč se, da je pred nami še dolga pot, smo hitreje stopili po šumečem listju proti Hribru, saj smo vedeli, da nas bo tam pričakalo živahno dvorišče, kjer vedno kaj zadiši.
Čeprav so oblaki še vedno zadrževali sonce in je grozilo tudi oddaljeno jesensko grmenje, smo uživali v hoji in ob poti sprejeli vse ponujeno.
Če hočeš pot prehoditi, moraš biti discipliniran tako pri hoji kot pri razpolaganju s časom. Ko sedeš in uživaš, moraš znati tudi nehati.
Ob kostanjih na Završah smo že pogledovali na uro in računali, koliko poti in koliko dneva nam je še ostalo; pri tem pa pazili, da nam okrepčila ne bi stopila v noge in da glava ne bi postala težka, kajti kar precej energije je še potrebne, da premagaš tisti zadnji vzpon proti gozdarski koči na Jelovicah.
Koča je bila to soboto preveč naseljena, zato smo brez počitka nadaljevali. Mogoče je bilo tako kar prav, saj nas je zadnje korake proti Dolini Winettu že lovil mrak, ki je v oblačnem jesenskem dnevu kar precej pohitel.
V	gostišču so se zbrali sami vesli in zadovoljni obrazi. Nekateri tudi zaradi darov, ki so jih vzeli iz darežljivih rok narave.
PD Donačka gora Stoperce
Turistično društvo Ptujska Gora živi in ustvarja!
ecember... Obdobje, ko pregledujemo lanske načrte, jih primerjamo z doseženim in načrtujemo na novo. V Turističnem društvu Ptujska Gora se lahko pohvalimo. Po skoraj desetletnem premoru smo ga julija leta 2003 vnovič oživili. Na občnem zboru smo izvolili nov upravni odbor, ki se je vneto lotil dela z izkušeno turistično delavko in soglasno izvoljeno predsednico Vilmo Angel na čelu.
Do danes smo sodelovali pri obnovi Potočnikovega - Cencljevega vodnjaka, na Osnovni šoli Ptujska Gora soustanovili turistični podmladek pod vodstvom učiteljice Sonje
Šterbal. Uredili smo spletno stran www.ptujska-gora.si, kjer lahko redno spremljate zanimivosti in dosežke Turističnega društva in program prireditev. S pomočjo dotacij Občine Majšperk in v sodelovanju z drugimi društvi, sponzorji in krajani smo opremili večnamensko dvorano v Domu krajanov in gasilcev Ptujska Gora.
Za iztekajoče se leto smo imeli že drznejše načrte. V skladu s filozofijo uspešnih smo si zastavili visoke cilje. V prostorih nekdanje trgovine na trgu smo 30. julija 2004 svečano predali svojemu namenu prenovljene prostore, kjer sedaj deluje turistično - informativna pisarna. V njej lahko romarji in turisti dobijo informacije o Ptujski Gori z okolico in se oskrbijo z za naše kraje bolj ali manj značilnimi spomin-
ki. Pisarna je bila od odprtja naprej odprta vsak dan; ob delavnikih je Občina plačevala stroške delavke, ob sobotah in nedeljah pa smo prostovoljno dežurali člani društva. Zdaj je odprta le med vikendi. Do sedaj smo razdelili cca 8.000 različnih prospektov in usmerili stotine turistov še do drugih znamenitosti ter v okoliške gostilne naše občine, proti Ptuju, Rogaški Slatini, skratka na vse strani neba... Želimo si, da bi naslednje leto ponujali več izdelkov domačih ponudnikov, ki bi nekako zaznamovali značilnosti našega okolja. Upamo, da se Vas čim več opogumi stopiti na to pot.
Ena od nalog iztekajočega se leta je bila tudi postavitev informativnih usmerjevalnih tabel v pomembnejših križiščih. Treba je bilo uskladiti zahte-
ve Direkcije za ceste RS, Cestnega podjetja Ptuj z interesi Turističnega društva, cerkve in Občine. Investitor tega projekta je Občina Majšperk. In če bo šlo vse po načrtih, bo do konca leta 2004 postavljenih 6 novih tabel, ki bodo spodbujale k obisku Ptujske Gore še več ljudi.
Poleti smo organizirali dneve komedije z Jakom Sraufcigerjem in Matjažem Javšnikom. Septembra sta cerkev na Ptujski Gori napolnili naši mladi obetavni pianistki Hana Jurič in Tina Krajnc, ki sta se prvič predstavili na samostojnem koncertu z deli Beethovna, Chopina in Mozarta. Zadnjo novembrsko soboto smo se nagradili za minulo delo in za spodbudo v prihodnje smo se odpravili na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, si ogledali ponudbo spominkov njihovega turističnega društva - zlasti zaradi primerljivosti te romarske poti s ptujsko-gorsko. Naša predsednica je navezala stike z blejskim turističnim društvom, ki nas je velikodušno pogostilo z znamenitimi blejskimi rezinami. Njihov podpredsednik nam je predstavil način njihovega dela in financiranja, se dotaknil tudi problematike in ne le lepot Bleda.
V teh prazničnih dneh pripravljamo v cerkvi na Ptujski Gori še nekaj koncertov:
•	17. decembra se nam je ob 19.uri predstavila skupina Invite,
•	24. 12. bo pred polnočnico (ob 23. uri) pela božične pesmi študentka solo petja, Ana Fuchs, na klavirju jo bo spremljal profesor glasbe Mladen Delin,
•	29. decembra ob 18. uri bo v ptuj-skogorski cerkvi vnovič zapel New Swing Quartet,
• 8. januarja 2005 ob 18. uri pripravljamo koncert zbora Sv. Viktorina
Ptujskega.
Izjemno se veselimo dobrega sodelovanja z Občino Majšperk, za kar gre zasluga zlasti županji dr. Darinki Fakin in ptujskogorski samostanski skupnosti, predvsem p. Janku Gaspariču. Ne smemo pozabiti tudi na učiteljici OŠ Ptujska Gora - Sonjo Šterbal in OŠ Majšperk - Mileno Butolen, ki se vsako leto trudita in pomagata našim otrokom pri raziskovalnih nalogah, so na zelo visokem nivoju.
Brez znamenite cerkve Ptujska Gora ne bi bila to, kar je. Imamo neverjetno prednost, saj k nam prihajajo ljudje praktično z vsega sveta sami, ni nam jih treba vabiti.
Zakaj se ne bi s skupnimi močmi potrudili, da se bodo turisti pri nas počutili dobro - domače in se vračali domov zadovoljni, s tipičnim spominkom iz našega okolja v torbi?
Postanite nas član, pomagajte spremeniti sedanje stanje! Lepo bi bilo, da stopimo skupaj in naredimo prve korake... naslednje bomo delali lažje in hitreje, kajti v slogi je moč!
Za TD Ptujska Gora, Nada Jurič
Advent na Ptujski Gori

ot vsako leto smo se sodelavci ŽK Ptujska Gora ter otroci in njihovi starši tudi letos že
precej pred začetkom adventnega časa lotili priprave in izdelave adventnih venčkov. Zakaj izdelujemo advetne venčke? Venčki so v prvi vrsti namenjeni našim družinam. K izdelavi poskušamo pritegniti otroke in njihove starše, saj je to način druženja med vsemi farani ptujskogorske župnije, hkrati pa je uvod v družinsko obhajanje božično novoletnih praznikov. Z venčki oziroma nabranimi
prostovoljnimi prispevki poskušamo tudi pomagati pomoči potrebnim otrokom in njihovim družinam; sicer je ta pomoč drobna, nekaj pa je vendarle.
Priprave na izdelovanje venčkov so potekale po preizkušenem receptu: sodelavci Karitas smo že prej pripravili svečke in pentlje, nato pa smo v četrtek pred 1. adventno nedeljo skupaj s starši in z otroki izdelovali venčke. Odziv na letošnjo »akcijo« je bil zelo dober, saj se nam je pridružilo kar precej otrok s starši. Nekateri so sicer prišli za krajši čas, vendar je bila vsaka pomoč dobrodošla, poleg
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
tega pa je bila to priložnost za druženje vseh generacij. Posebej velja pohvaliti dekleta z višje stopnje osnovne šole, ki so se pri izdelavi in krašenju venčkov zelo potrudila; s trudom in z veliko dobrimi idejami so bili venčki kar hitro ter lepo narejeni. Seveda so pridno pomagali tudi mlajši in njihovi starši. 28. novembra, na prvo adventno nedeljo, smo venčke v cerkvi blagoslovili ter jih podarili otrokom, da so jih odnesli domov. Venčkov je zelo hitro zmanjkalo, saj so po njih povpraševali tudi romarji iz drugih župnij. Prostovoljne prispevke, ki so se ob tem nabrali (hvala
vsem, ki ste prispevali svoj dar), bomo porabili za potrebe Karitas v župniji, predvsem za pomoč otrokom v stiski.
Letošnji adventni venčki najbrž že veselo vsak večer zagorijo v vaših domovih. Ob tem vam sodelavci Karitas Ptujska Gora želimo, da bi se ob adventnih venčkih prebujala družinska ljubezen in da v svoji sreči ne bi pozabili na ljudi v stiski. Želimo vam (in sebi), da bi imeli odprto srce za potrebe svojih bližnjih, saj nikoli ne vemo, kdaj se lahko sami znajdemo v nesreči. Voščimo vam vesel in ljubezni poln božič ter obilo dobrih dni v novem letu.
Sodelavci Karitas Ptujska Gora
98 let Martine Bozitko - nase na/stare/se obronke
■ I
^~S(odelavci župnijske Karitas Ptujska Gora smo
4.	novembra 2004 obiskali najstarejšo krajanko in občanko Občine Majšperk, gospo Martino Božičko s Ptujske Gore. Gospa Martina Božička je namreč 3. novembra dopolnila 98 let. Rodila se je leta 1906 v kmečki družini Gojkovičevih na Podložah, imela je še dve sestri.
ŽK Ptujska Gora na obisku pri Martini Božičko.
Ko ji je bilo 30 let, se je poročila z Antonom Božičkom iz Pišk. V zakonu sta se ji rodili dve hčeri: Martina živi z družino v Mariboru, Karolina pa je na svojo željo ostala v bližini staršev, da bo pomagala staršem. Gospa Božičko je vesele narave in dobrega srca. Nikoli ni bila zaposlena v tovarni, bila pa je dobra gospodinja; doma je opravljala praktično vsa kmečka dela. Tudi ko je začela obiskovati srečanje starejših krajanov, je znala vedno poskrbeti za dobro vzdušje na njih, sodelavci ŽK se je spominjamo kot vesele, nasmejane gospe, ki je zelo rada pela in znala pritegniti k temu tudi ostale. Rada je pela pesem Eno od Gorčanov vam hočem zapet, ki pripoveduje o nekdanjem življenju na Ptujski Gori.
Leta 1996 sta z možem slavila biserno poroko, potem pa je mož hudo zbolel in čez dve leti umrl. Leto dni po moževi smrti je prosila hčer Karolino, če lahko živi pri njej. Kot pravi hči, jo je mati vprašala: »Karolina, a me boš vzela?« Hči jo je seveda z odprtimi rokami in z veseljem sprejela. Od leta 2000 je gospa Martina hudo bolna in priklenjena na posteljo, za njo predano in z veliko ljubezni skrbi hči Karolina, pri tem ji pomaga družina njenega sina.
Danes je gospa Martina izredno vesela vsakega obiska, še posebej obiskov ob svojem rojstnem dnevu ter ob ostalih praznikih. Pri njej smo vedno dobrodošli. Zelo rada ima tudi svoje domače.
Emica Rodošek
Tudi županja čestitala najstarejsi občanki
-(~j) J mesecu novembru, natančneje 3. novembra,
-=^/' je najstarejša občanka Martina Božičko s Ptujske Gore praznovala svoj 98 rojstni dan.
Gospa Martina se je rodila leta 1906 na Podložah. Pri tridesetih letih se je poročila in skupaj z možem preživela 62 let. Po smrti moža pred šestimi leti je ostala sama. Ko jo je bolezen priklenila na invalidski voziček, ni zmogla živeti več sama. Sedaj živi pri hčerki Karolini Jurič na Ptujski Gori 19. Tam smo jo ob njenem rojstnem dnevu tudi obiskali. Županja ji je v imenu občine izročila skromno darilo in ji čestitala ob visokem jubileju ter zaželela še obilico zdravja v prihodnje. Našega obiska je bila zelo vesela, tako se je dalo razbrati iz njenega nasmejanega obraza. Ob obisku smo jih obljubili, da jo ob naslednjem jubileju spet obiščemo.
Marjan Gorčenko
Jubilantka Martina Božičko ob našem obisku.
PREDSTAVLJAMO VAM



Ivan Zolar. »Vesel sem, te /e delo dobro opravljeno
in da so stranke z našim delom zadovoljne.«
amostojni podjetnik Ivan Zolar je človek, ki s svojim delom ne želi vzbujati pozornosti, pač pa mu veliko pomeni, da je uspešen pri svojem delu, da dela doma, na svojem domu, in da so stranke, s katerimi sodeluje, z njegovim delom zadovoljne.
Se lahko na kratko predstavite?
Sem Ivan Zolar. Rodil sem se 27. maja 1961 v Stogovcih na Ptujski Gori. Po poklicu sem avtomehanik in to je moj prvi poklic. Kasneje sem ob delu končal še poklicno - tehniško izobraževanje, nato pa sem uspešno končal še študij in si pridobil strokovni naziv inženir strojništva. Danes živim skupaj z ženo, hčerko in sinom ter delam v svojem podjetju, na domačiji, ki so mi jo zapustili starši.
Lahko natančneje opišete s čim se ukvarjate in koliko ljudi je v vašem podjetju zaposlenih?
V podjetju SVIT - servis vozil in tehnike, katerega lastnik sem, opravljamo nadgradnje na gasilskih vozilih, vozilih za pravosodje, vozilih za prevoz nevarnih snovi in na vseh vozilih s prednostjo. Za to mi je bila s strani Ministrstva za zaščito in reševanje RS dodeljena koncesija. Trenutno imam zaposlenih 12 ljudi. V podjetju je zaposlena tudi moja žena, ki dela kot kuharica in delavcem vsak dan pripravlja malice, istočasno pa kot računovodkinja opravlja računovodska dela.
Prav gotovo ni bilo lahko začeti in priti tako daleč, kot ste vi. Kako ste začeli svojo poklicno kariero?
Začel sem kot avtomehanik. Leta 1995 sem ostal brez dela in prevzel sem obrat Gasilske zveze na Ptuju, kjer sem kot samostojni podjetnik opravljal servisne storitve za gasilska vozila in opre-
mo 54 gasilskih društev. Ker sem delo opravljal v najetih prostorih, najemnina pa je bila precej visoka, sem se odločil, da nadaljujem doma, na domači zemlji. Delati sem začel v domači garaži in takrat sem bil skoraj brez finančnih sredstev. Veliko vzpodbude mi je dajala žena Jerica. Kmalu mi je uspelo zgraditi večje delavniške prostore, iz
katerih so odpeljali 504 novih vozil, ki že služijo svojemu namenu.
Poleg tega, da ste uspešen podjetnik, veljate tudi za uspešnega gasilca.
V gasilskih vrstah sem že dvajset let, sedaj pa sem predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ptujska Gora. Ponosen sem, da je bila na vozilu, ki ga je nabavilo PGD Ptujska Gora, nadgradnja opravljena v mojem podjetju in da sem kot podjetnik lahko sodeloval tudi kot sponzor pri samem nakupu. Prav tako se v našem društvu lahko pohvalimo s tem, da smo uspeli zaključiti novogradnjo gasilskega doma na Ptujski Gori in v naše vrste aktivno vključiti tudi mlade.
Kaj pa prosti čas?
Prostega časa je zelo malo, saj je cela družina vpeta v delo, ki ga opravljamo. Kljub vsemu si vzamemo čas, ki ga preživimo na vikendu sredi haloških goric ali v poletnih mesecih ob morju.
In načrti za prihodnost?
Veliko še jih je. Vsa dokumentacija je že pripravljena in potrjena za gradnjo hale, katere vrednost znaša 60 milijonov tolarjev. Ko bo končana, nameravam zaposliti še deset ljudi. Prav tako ves čas skrbim za nadaljnji razvoj in napredek podjetja. Trenutno štipendiram dva študenta strojništva in najuspešnejšega nameravam zaposliti, saj je za uspešno delo potrebno v delo vključevati vedno nova znanja.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Glede na to, da ste zelo uspešni, me zanima, kako vaše podjetje in vaše delo cenijo v Občini Majšperk?
Moje podjetje doslej še ni bilo deležno nobene pomoči, prav tako nobene pohvale ali kakršnegakoli priznanja. Pred leti sem zaprosil za kredit Občino Majšperk, katerega sem tudi dobil, vendar sem ga v nekaj tednih odplačal, saj so bile obresti zelo visoke. Pri svojem delu sem se naučil, da se moram izključno zanesti sam nase. Veljam za
skromnega človeka, ki nima navade, da se hvali pred drugimi. Vesel sem, če je delo dobro opravljeno in da so stranke z našim delom zadovoljne.
Ker Ivana Zolarja poznam še iz časov, ko sva bila še oba mehanika in sva služila kruh s popravilom vozil, mi je bilo v veliko veselje, da je bil pripravljen na pogovor in s tem tudi na predstavitev svojega podjetja in dela vsem občanom Občine Majšperk. Ker cenim njegovo uspešno delo, ki je pomembno na področju gospodarske
dejavnosti, je bil letos s strani lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Majšperk predlagan tudi za priznanje Občine Majšperk. Morda je bil zaradi kupa predlogov za priznanja spregledan, morda je njegova dejavnost v Občini Majšperk še premalo poznana, morda... Ampak kljub vsemu si Ivan Zolar zasluži javno pohvalo za vso dosedanje delo v svojem podjetju in tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptujska Gora.
Intervju zapisal: Dragan Lorber
Dve plati ene resnice!?
olitve v državni zbor so mimo, predvolilni boj se je nehal in upam, da so se tudi glave malo ohladile. Pa ni moj namen komentirati volilnih izidov. K pisanju me je vzpodbudil (predvolilni!?) prispevek gospe Beranič. Menim oziroma prepričan sem, da gospe Beranič marsikaj ni jasno glede delovanja občinskega sveta, poteka sej, delovanja nadzornega odbora itd.
Naj najprej začnem »s kupovanjem s kavico ali pa pogostitvijo po uspešni seji v gostišču«. Na lokalnih volitvah je bila volja večine občanov takšna, da je bilo potrebno zamenjati prejšnjega župana. Vse stranke, ki delujejo v občini Majšperk, razen SDS in NSi, so podprle kandidaturo gospe Darinke Fakin. Te stranke smo podpisale koalicijsko pogodbo. Kaj je to, gospe Beranič ne mislim razlagati. Dejstvo je, da o nobenem pomembnem vprašanju glede razvoja Občine Majšperk nobena koalicijska stranka ne more uveljavljati svoje volje ampak v koalicijskih dogovorih iščemo optimalno rešitev, ki ustreza vsem koalicijskim strankam. Seveda se občasno zgodi, da kakšna rešitev ne ustreza strankama, ki sta v opoziciji - ampak, gospa Beranič - to je demokracija.
Ker sem imel priložnost biti svetnik tudi v prejšnjem mandatu, ko je županoval gospod Bezjak, vam lahko iz prve roke povem, kakšna je razlika med delom prejšnjega župana in sedanje županje. Gospod Bezjak ni nikoli bil pripravljen podpisati kakršnekoli koalicijske pogodbe, saj bi si z njo zavezal roke. Kljub večkratnim pozivom, da bi podpisali koalicijsko pogodbo in z njo določili prioritete razvoja Občine Majšperk, tega nikoli ni storil (vsaj s stranko LDS ne; za druge pa ne morem trditi). Samo načelno sodelovanje se je vedno izkazalo za neučinkovito in tako smo svetniki LDS vedno končali v opoziciji. Prav tako se razlikuje delo občinskih odborov v prejšnjem in sedanjem mandatu. V bistvu se vse stvari, ki so na dnevnem redu občinske seje, obdelajo na sejah odborov. Ampak ne tako, da bi se vsiljevala volja županje! Vsi člani odborov se dobro zavedamo odgovornosti, ki nam je bila zaupana z izvolitvijo v občinski svet, zato so na odborih upoštevane vse pripombe, ki jih svetniki (tudi iz vrst opozicije) damo na predloge občinske uprave. Zgodilo se je že, da smo tudi kakšno točko umaknili iz dnevnega reda, ker smo bili mnenja, da ni dovolj dobro pripravljena za odločanje na občinskem svetu.
Vprašali boste, kakšno vezo ima to s kupovanjem s kavico? Občutek zadovoljstva, pripadnosti, uspešnosti in
učinkovitosti je tisti pomemben dejavnik, ki ga imamo svetniki v tem mandatu. Čeprav smo člani različnih političnih opcij, se to vidi le na sejah občinskega sveta. »Opozicija« pač mora odigrati svojo vlogo, drugače ne bi bila opozicija. Kljub temu smo na občinskih sejah potrjevali tudi predloge »opozicije«, ki so izboljšali sklepe občinskega sveta. Ko je seja končana, smo svetniki samo občani, v bistvu sodelavci - z nekaterimi morda celo prijatelji. Kar neko »tiho pravilo« je, da gremo vsi svetniki po seji v gostišče. Ampak, gospa Beranič, naj vas ne bo strah, da županja »kupuje« svetnike ali pa da morda svetniki obiskujemo gostišča na račun občine! Še vedno smo svetniki vse, kar smo popili in pojedli, plačali sami. Res pa je, da je tudi gospa županja že plačala (ker je pač bila na »vrsti«) -ampak s svojim denarjem. In na teh »srečanjih« se bolj malo pogovarjamo o politiki, občini itd. Raje se zabavamo, povemo kakšno šalo in rečemo kakšno o vsakdanjih skrbeh in težavah pa tudi radostih. Nobenega svetnika ne silimo, da pride, vsi smo dobrodošli. In lahko rečem, da le redkokdaj kdo manjka, pa še to bolj zaradi lastnih obveznosti. To je pravi obraz gospe županje in svetnikov, gospa Beranič! Očitno pa nekatere moti, da se občinski svetniki dobro razumemo.
Kar se delovanja nadzornega odbora tiče, je bilo prelitega že dosti črnila. Kdo zapravlja naš težko prigarani denar (tudi moj, gospa Beranič!) je stvar diskusije. Pravite, gospa Beranič, da si pohvalo zaslužijo samo tisti, ki nadzirajo ta denar. Očitno vam ni jasno, da to ni naloga nadzornega odbora! Zanimivo pa je predvsem drugo dejstvo, ki pa ga vi ne omenjate. Že od nastanka občine je predsednica nadzornega odbor ista oseba! In ta ista oseba v času županovanja gospoda Bezjaka ni odkrila nobene napake v poslovanju občine. Ker sem bil svetnik tudi v prejšnjem mandatu, vam lahko naštejem kup nepravilnosti, ki so se dogajale in na katere smo svetniki LDS-a opozarjali, ampak nadzornemu odboru se ni zdelo potrebno ukvarjati s takšnimi »malenkostmi«. Zaradi teh »malenkosti« je bil prejšnji in sedanji proračun Občine Majšperk kar obremenjen. V času županovanja gospoda Bezjaka je pač bilo tako, da je bil nadzorni odbor v »rokah« pozicije (torej so sami sebe nadzirali!?), sedaj pa ima večino v nadzornem odboru opozicija, kar se mi zdi edino pravilno. Prav je, da nadzorni odbor opozarja na napake in pomanjkljivosti in da občinski upravi pomaga pri odpravljanju le-teh. Dejstvo je tudi, da so se zgodile dejanske napake, ki pa so po človeški in
razumski plati razumljive in sprejemljive. To seveda ne zmanjšuje odgovornosti občinske uprave, z zagotovostjo pa lahko trdim, da občinsko premoženje ni bilo oškodovano, ampak so bila posredno prihranjena velika finančna sredstva. Nadzorni odbor v nobenem svojem poročilu ne navaja, da bi bilo kakorkoli oškodovano občinsko premoženje! Ugotavlja napake. Kdor dela, tudi greši. Če ne delaš nič, ne moreš grešiti.
Prav tako za nikomer ne bodo ostali dolgovi, saj ima Občina Majšperk razvojne načrte, ki so bili sprejeti na občinskih svetih v prejšnjem in sedanjem mandatu. Naloga vseh je, da se ti razvojni načrti tudi uresničijo in tako omogočijo boljše in kakovostnejše življenje vseh občanov. Za uresničitev načrtov pa je seveda potreben denar. Če je za vas, gospa Beranič, to zapravljanje denarja, potem bi, po vašem, za občino bilo najbolje, da ga »hrani« na bankah, razvoj pa -kdo ga pa potrebuje! V bistvu pa gre za to (to je čisto moje osebno mnenje), da mora občina porabiti denar, ki ga dobi od države (ne pa varčevati na banki!) - v nasprotnem primeru lahko država »reče«, da občine tako ne rabijo veliko denarja, ker ga ne znajo porabiti. Dober gospodar je (vsaj zame) tisti, ki zna denar obračati, ne pa da ga hrani v banki!
Še stavek ali dva okrog TVI. Gospa Beranič očitno še živi v socializmu, kjer je vse bilo »naše«. Občina Majšperk je v
času, ko je bil župan gospod Bezjak in tudi sedaj, ko je županja gospa Fakin (kljub temu, da ne bi smela! - občina namreč), v precejšnji meri pomagala TVI. Ampak TVI ni »naša«! Čisto jasno je, kdo so lastniki TVI in ti nosijo odgovornost za podjetje. Zato je, milo rečeno, neokusno Občini Majšperk očitati, da ni pomagala TVI. Občina ni pravi naslov, kamor se je potrebno pritoževati. Lastniki so postavili vodstvo, le-to pa za svoje delo odgovarja lastnikom, ne Občini! Osebno mi je seveda zelo žal, da propada industrija v Majšperku, saj to povzroča takšne in drugačne posledice, ki pa jih najbolj čutijo najprej zaposleni, nato pa še vsi občani.
Kot sem že večkrat v našem občinskem glasilu zapisal, ima vsaka medalja dve plati. Vedno je stvar interpretacije in pozicije, s katere pač gledaš na stvar. Sam sem prepričan, da bo, kljub vsemu, kar je napisano, še vedno nekaj ljudi verjelo gospe Beranič, nekaj pa morda ne več. Pomembno je, da se predstavijo vse plati, ljudje pa se naj odločijo, kateri bodo verjeli. Ljudje imajo pravico do svojega mišljenja - tu sva z gospo Beranič enakega mnenja. Resnica pa je že bolj sporna stvar. Prepričan sem, da »resnica« gospe Beranič ni edina resnica. Časi enoumja so mimo, čeprav bi nekateri radi, da ne bi bilo tako.
Marjan Kokot, univ. dipl. soc., občinski svetnik LDS
Im
varno cez praznike v novo teto
ii“
/J//milo je leto, leto pričakovanj, naporov, uspe-v f/hov, prijetnih doživetij in grenkih spoznanj. Preživeli smo ga kakor kdo, prvi bolj, drugi manj uspešno in eni bolj, drugi manj pretresljivo. Ponovno je pred nami čas praznikov, čas veselja in radosti.
Kot že nekaj let vas tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja petard, streljanja raket in drugih pirotehničnih izdelkov. Ne dovolimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje naših najbližjih. Preden boste zanetili petardo ali raketo pomislite na to, da gre za nevarne predmete, ki lahko zaradi malomarnosti in nesreče prizadenejo več trpljenja in škode, kot nudijo užitka. Strnite uspehe letošnjega leta s premišljenim in odgovornim ravnanjem do sebe, svojih najbližjih, sosedov in znancev. Naj se leto
konča tako, kot se je začelo - brez poškodb, ki bi jih povzročili pirotehnični izdelki.
Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti “nepridipravom”, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo.
Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo.
Želimo, da bi praznike preživeli prijetno, v družbi najdražjih in da bi leto zaključili srečno in zadovoljno.
V prihajajočem letu 2005 vam želimo veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in osebne sreče.
Franc Šalamun, Vodja policijskega okoliša
v#v	mm m v. •	•
Božic — praznik ffuci in miru
*
^z~>) J začetku letošnjega decem--^'' bra je dvanajstletna Elke Wiesmair iz Schleissheima pri Welsu v zgornji Avstriji v Betlehemu v votlini Jezusovega rojstva iz rok grško - pravoslavnega meniha sprejela lučko, ki so jo prižgali ob oljenki, ki vedno gori na kraju, kjer je bil rojen Jezus Kristus -Kralj miru.
Lučka je že na Dunaju v stolnici sv. Štefana. Od tam bodo plamenčki te luči zažareli po vsej Evropi, tudi v naši občini.
»To ni čarobna luč, ki prinaša mir. To je izziv ljudem, da si prizadevajo za mir in da živijo v miru. Kajti ta mir ne pride sam od sebe«, je dejal Helmut Obermayer, pobudnik luči miru.
Da bi luč iz Betlehema in sporočilo angelov iz Betlehemskih poljan: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem..., ki bo odmevalo tudi po vseh cerkvah naše občine, med nas prinesla veliko veselja, sreče in miru.
Sprejmimo to luč in božično sporočilo in si iskreno podajmo roke.
Vaši duhovniki
SLS-
Slovenska ljudska stranka
Obanski Odbor Majšperk
Oko naj se očesu nasmeji in roka topla seže naj v dlani, beseda besedo naj bogati, ljubezni, sreče, zdravja zaželi.
Spoštovane občanke in občani Občine Majšperk, ob prihajajočih, praznikih želimo Vsem blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2005. Cvetko Pepelnik, Predsednik 00 SLS Majšperk
strankamladihslovenije
www.^ns.si
Spoštovane obianke, spoštovani obiani Obiine Majšperk!
Veliko sreče, zdravja in miru, topline ter osebnega zadovoljstva.
Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega.
Naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse, kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar niste imeli, četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma.
Želim Vam mimo praznovanje božiča v krogu tistih, ki so vam najbližji in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2005.
Predsednik LO Stranke mladih Slovenije Majšperk Dragan Lorber, dipl. ing. teh. prom.
l*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Vse naše življenje poteka med tem, kar hočemo, in tem, kar moramo storiti.
(Josef Čapek)
Občinski odbor LDS Majšperk želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2005
DeSUSr OO Majšperk
želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2005
Popravek
»Tiskarski škrat« nam je zagodel v članku Čebelice čebelarji, in sicer:
-	zamenjal je besedo stari čebelnjak za besedo staro župnišče. Torej se besedilo pravilno glasi: »Z enakim programom smo bili pevci in čebelarji 19. junija na otvoritvi obnovljenega starega čebelnjaka v Bavščici, blizu trdnjave Kluže pod Mangartom.
-	Pri odlikovancih, prejemnikih diplom Antona Janše tretje stopnje, je bil pomotoma izpuščen Janez Leskovar, ki je prejel diplomo za vzdrževanje šolskega čebelnjaka, za sodelovanje na sejah Zveze ČD Ptuj in za izdelavo pašnega katastra v okviru Občine Majšperk.
Za napako se iskreno opravičujemo.
Za ČD Majšperk, Stanko Vedlin
Tone
nadaljevanju pa nekaj besed, ki jih je zapisal naš bralec, kije nekdaj živel v naši občini in sedaj tudi rad kaj prebere o naših krajih v našem časopisu.
Kako malo je včasih potrebno za srečo, včasih stisk roke, včasih lep nasmeh ali pozdrav, lahko pa je tudi prejem občinskega glasila. S solzo v očeh, kije solza sreče, da ne bo pomote, sem se odločil napisati nekaj vrstic, s katerimi bi želel sporočiti sledeče: Oglašam se vam iz Ljubljane. Tukaj živim že 35 let, a sem po duši in srcu še vedno Haložan. Spomini na otroštvo so tako močni, da jih ne moreš pozabiti, tudi če bi jih želel. Moj dom je bil na Kupčinjem Vrhu, kjer nas je bilo šest otrok, za katere so skrbeli skrbni starši. Domačija nam je pogorela kar štirikrat do tal. Verjetno ni potrebno govoriti o stiski in bedi, ki sta vladali. Ob pogledu na revščino, ki je bila vsepovsod, sem videl žarek svetlobe, to je, da grem pač svojo pot. Tople besede in nasveti staršev, da naj ostanem doma, me niso zadržale. S culo na hrbtu sem se odločno podal novim izzivom in presenečenju naproti. Da je revščina zločin, ki se kaznuje z dosmrtnim garanjem brez uspeha, sem hitro ugotovil, vendar prepozno. Pot ni bila svetla, ampak trnova, in svetloba, ki sem jo kot otrok že skoraj držal, je trajala skoraj do danes, ko počasi prijemam žarek. Obenem sem sprevidel, da je bilo sicer redko žoganje z žogo iz cunj najboljše otroštvo in preprosta kmečka hrana najbolj zdrava hrana. Lepi spomini me vežejo na pogosto peš hojo na relaciji šola Majšperk -Kupčinji Vrh. To so iskrice, ki jih povem vsakomur, ob njih ne morem pozabiti, da sem bil in bom ostal Haložan. Obenem upam, da sem vam opisal, zakaj mi vaše in naše glasilo pomeni več. Kot sem omenil, zadovoljstvo ob branju Majšperčana ni samo moje, temveč je zadovoljna tudi moja družina, ki uživa ob branju. Veliko člankov nam je domačih in z njimi živimo. Med drugim moram pohvaliti tudi moja sinova Blaža (6 let) in Simona (10 let), ki ob branju glasila utrjujeta in obujata spomine na moje ponosno haloško življenje.
Tone Vtič iz Ceste španskih borcev 47, Ljubljana
EU STANDARDI, potrebne priloge za izdelavo vloge
I.	Nitratna direktiva; izvajanje standarda
•	popis skladiščnih kapacitet gnojišč in zbirnih jam za gnojevko in gnojnico (3,5 m2 gnojišča, 2 m3 jam za gnojnico in 8 m3 jam za gnojevko);
•	zgornja obremenitev (obtežba GVŽ/ha) za kmetije, ki redijo govedo je 2,5 GVŽ/ha, za kmetije, ki redijo perutnino ali prašiče pa 2,0 GVŽ/ha;
•	subvencijska vloga 2004;
•	analiza tal;
•	gnojilni načrt; ali
I.	a. Plašilo *a standardne investicijske stroške
•	podpis svetovalca na popisnih listih za kmetije, kjer redijo nad 5 GVŽ živali;
•	lokacijska informacija ali gradbeno dovoljenje za izgradnjo manjkajočih kapacitet;
•	subvencij ska vloga 2004;
•	sredstva se bodo izplačevala samo do obremenitve 1,9 GVŽ/ha na gospodarstvu;
II.	Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin
•	fotokopija potrdila o izobraževanju (tečaj o uporabi FFS za tržne pridelovalce hrane);
•	fotokopija potrdila o testiranju škropilnic (pregled škropilne naprave);
III.	Varovanje zdravja pri delu z oceno tveganja
•	izjava o varnosti z oceno tveganja;
•	izjava o usposobljenosti za varno in zdravo delo za vsakega delavca na kmetiji;
•	fotokopija zdravstvenega pregleda za vsakega delavca na kmetiji (na medicini dela);
•	potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje;
Cena storitve:
•	2.500,00 SIT - za izpolnjevanje vlog v pisarni (2.083,33 + 416,67 DDV)
•	6.000,00 SIT - meritve na terenu, izračun v popisnih tabelah, izpolnjevanje vloge (5.000,00 + 1.000,00 DDV)
Vloge za EU standarde se bodo vlagale do 31.12.2004. Za izpolnjevanje in več pojasnil se oglasite na Kmetijski svetovalni službi Darja GABERC, tel. št. 031 688 770 ali vsako jutro med 7. 00 in 8. 00 uro na 149 36 29.
Uradne ure:
•	vsak torek ob 9. 00 v prostorih KS Stoperce
•	vsak torek ob 11. 00 v prostorih Občine Majšperk
•	vsako sredo ob 10. 00 v prostorih Občine Majšperk
•	vsako sredo ob 12. 00 v prostorih Kmetijske zadruge Žetale
Za izpolnjevanje na zbiralnicah pokličite, da se dogovorimo za termin.
Darja Gaberc
i: t f	••	točka za strukture	le sl	dat	
sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze deluje INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 - 2006 na območju Haloz.
INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE vam zagotavlja:
•	vsa informativna gradiva, dokumente in druge splošne informacije v zvezi s pomočjo iz strukturnih skladov ter Enotnim programskim dokumentom za Slovenijo;
•	informacije o objavljenih javnih razpisih;
•	osnovno informacijsko in svetovalno pomoč;
•	odgovore na konkretna vprašanja o postopkih pridobivanja in porabe sredstev strukturne politike
Kmetje, ki razmišljate o investiciji na kmetiji, podjetniki, managerji, ki planirate investicije, zaposlovanje novih delavcev, izobraževanje, podjetniško svetovanje,
vabimo vas, da pridete v Lokalni pospeševalni center Haloze, da se pogovorimo o vaših planih in vam svetujemo. Razpisi za kmetijstvo so že napovedani in imate dovolj časa, da si pripravite vso potrebno dokumentacijo, ki se zahteva za razpis.
Vabljeni ste tudi predstavniki občin, društev in vsi ostali, da se oglasite pri nas.
Pozanimajte se, iz katerega vira lahko dobite sofinanciranje za vaše ideje!
Informacije v okviru Informacijske točke so brezplačne in osnovno svetovanje v okviru Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je brezplačno!
Informacije so na voljo na telefonski številki 02 795 32 00, fax številki 02 795 32 03, elektronskem naslovu info@halo.si ali na sedežu LPC Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane.
Informacije o aktualnih razpisih so objavljene na spletnih straneh www.halo.si
Kontakta oseba: Andreja Gojkošek.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Projekt sofinancira Evropska Unija.
Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske Unije?
ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPD) je akcijski razvojni načrt RS za obdobje 2004-2006, ki določa kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, saj bosta obe kot partnerici sodelovali v njegovi izvedbi in financiranju.
EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR) predstavlja osrednji finančni instrument za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinanciranju produktivnih investicij, investicij v infrastrukturo ter zdravstvo in izobraževanje. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in srednje velikim povezanim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko zagotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije.
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi. Cilj ESS je pospeševanje zaposlovanja, razvoja človeških virov in trga dela, vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja, premostitev ekonomskih in socialnih razlik, enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk.
EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD (EJKUS) je eden največjih strukturnih skladov EU, sredstva pa so namenjena živilsko predelovalnim podjetjem, kmetijskim gospodarstvom, združenjem kmetov, pašnim skupnostim ter lastnikom gozdov za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov, naložbe v kmetijska gospodarstva in diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov.
FINANČNI INSTRUMENT ZA USMERJANJE RIBIŠTVA (FIUR) je namenjen prilagajanju ribištva in ribogojstva na omejene ribolovne vire in spreminjajoče se zahteve trga.
Če hočeš dober voznik postati in čim prej z izpitom se pobahati, bo treba v AVTO ŠOLO KAMPL se podati.
AVTO ŠOLA KAMPL de&ma d.o.o.
Kopališka 6, 2325 KIDRIČEVO
Tečaj CPP izvajamo dvakrat mesečno. Organiziramo zdravniški pregled, prvo pomoč in priskrbimo literaturo.
Z našo pomočjo boste opravili izpite A,B ali H kategorije.
Prijave: Zlatko KAMPL: 041 716 286 Dragan LORBER: 051 338 595
Z nami ne boste prišli le do izpita... naučili vas bomo voziti za vse življenje!
Z IZOBRAZBO DO LEPŠE PRIHODNOSTI!
Vljudno vas obveščamo, da ponovno vpisujemo v
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
(zadnjič v osemletko!)
TEČAJE RAČUNALNIŠTVA
(Word, Excel....)
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE
(računovodsko knjigovodska dela -
250 ur in priprava na izpit na GZ - 40 ur) TEČAJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE USPOSABLJANJE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO
Z novimi tečaji bomo začeli v začetku leta 2005!
Spoštovane občanke, spoštovani občani. Vsi, ki na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vlagate vloge za pridobitev subvencijskih sredstev in nimate končane osemletke, preberite naslednje obvestilo.
V kolikor imate možnost, je prav, da se vpišete v spodaj navedeni projekt dokončanja osnovne šole, saj boste s tem dosegli tudi določilo o možnosti za pridobitev subvencijskih sredstev iz ARSKTRP.
UUDSKA UNIVERZA PTUJ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Za vse, ki nimate končane osnovne šole, je sedaj
ZADNJA PRILOŽNOST,
da jo končate še po starem programu osemletke.
Šolanje je brezplačno!
Program je prilagojen odraslim!
Vpisujemo v 8. razred. Pouk bo trajal 5 mesecev, v popoldanskem času, od februarja do julija leta 2005.
Uspešno končana osnovna šola predstavlja prvo, zelo pomembno stopničko na poti do poklica.
Jeseni leta 2006 bomo vpisovali samo v devetletko!
Prijavite se lahko osebno na Ljudski univerzi Ptuj, Mestni trg 2, po pošti ali po telefonu (02) 749 21 50
Koncert božičnih pesmi - pred polnočnico
Mladen DELIN - pianist, Ana FUCHS - vokalistka,
Hana JURIČ - pianistka, Tina KRAJNC - pianistka Marijina cerkev na Ptujski Gori, petek, 24. 12. 2004, ob 23. uri Pripravite se na božič malo drugače - z glasbo....
Umirite in sprostite se ob čudovitih zvokih božičnih pesmi v kombinaciji klavirja in vokala.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI!
Božično - novoletni koncert NE]fi/ SWING QUARTET
Marijina cerkev na Ptujski Gori, sreda, 29. 12. 2004, ob 18. uri
NEW SWING QUARTET je prepoznaven v svetu, ne le v Sloveniji, predvsem po tem, da kot beli ansambel poje pravi
črni spiritual, beli spiritual in črni gospel.
Njihov božično - novoletni koncert je prava poslastica za vsa praznično razpoložena srca...
VSTOPNINA!
Koncert pevskega zbora SV[ VIKTORIN PTUJ
Marijina cerkev na Ptujski Gori, sobota, 8. 1. 2005, ob 18. uri
Pevski zbor Sv. Viktorin iz Ptuja je zelo kvaliteten mešani pevski zbor, poznan širšemu okolju. Božične pesmi v njihovi izvedbi Vam bodo zagotovo ostale v lepem spominu...
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI!
- ge g0% _
Do you spelt Eisglicli • Yes# I cf o*
prostorih Občine Majšperk poteka že od meseca septembra intenzivni tečaj angleškega jezika za tri skupine pod mentorstvom Nadie Elhefian - Galun.
Ko je Slovenija postala članica EU, smo se nenadoma bolj odprli v Evropo. Dobra novica pa je tudi ta, da je Evropa opazila tudi nas. Več bo tveganja, poslovnih stikov, več bo turizma. K nam bodo prihajali najprej turisti, za njimi pa še poslovneži. Veliko bo poslovnih in privatnih stikov. Angleščina bo kot evropski jezik glavno sredstvo sporazumevanja. Naša naloga pa je, da smo pripravljeni na nove čase in na nove izzive.
Nadia nam nudi intenzivne tečaje angleščine v domačem kraju in na Ptuju. Srečanja potekajo dvakrat tedensko po tri ure, tečaji so 90-urni, plačilo tečaja je možno na pet obrokov.
Učimo se po angleškem učbeniku za učenje angleščine, saj ga je izvedla Oxsfordska univerza. Delo poteka na bogatenju besednega zaklada, na pridobivanju osnov zgradbe slovnice, učimo se tvoriti angleške
povedi, postavljati vprašanja, poudarek je na konverzaciji v dvojicah ali pa s celotno skupino.
Najlepše pa je naše skupno druženje, naše veselje, naša sproščenost, naši lepi trenutki, vse to je neprecenljivo.
Slovenci smo zelo dojemljivi za učenje tujih jezikov. Izkoristimo ta dar. Tujce, ki bodo prišli na obisk v Haloze, naučimo v angleškem jeziku vse o lepotah te pokrajine.
»Slovenia is a beautiful contry. Haloze is the pearl of nature in Slovenija. In Haloze live very special peo-ple. We have gibanica and very good wine. Come to visit us.« Kar preberite, kaj vse že znamo. Novi tečaji se začnejo v mesecu januarju 2005. Rok za prijavo je 24. 1. 2005 na tel. št. 041 - 547 - 116, Nadia Elhefian Galun s.p., Stogovci 42, Ptujska Gora.
Pridružite se nam!
Marjetka Kotnik
Proslava ob dnevu šole
I petek, 3. 12. 2004, smo v Osnovni šoli Maj-šperk praznovali rojstni dan šole. Pripravili smo slovesnost, na kateri so sodelovali vsi oddelki naše šole. Ob praznovanju smo hodili »po pisani poti«. »Sonce in dež, veselje in smeh, vse je na naših
poteh. Ko se nad nami razpne mavrični svod, takrat začuti vsak svojo pisano pot.« S temi besedami smo pričeli letošnjo slovesnost, katere značilnost je bila številčna zastopanost nastopajočih učencev.
Učenci so se predstavili z glasbenimi točkami, petjem, deklamacijami, plesom in dramatizacijo. Vse točke so bile dobro pripravljene, za kar gre zahvala predvsem razrednikom in mentorjem, ki so učence pripravljali za nastop.
Praznovali pa so tudi posamezni delavci šole in vrtca, ki so v tem letu dopolnili deset, dvajset ali trideset let delovne dobe. Vsem osmim jubilantkam je ravnatelj šole, Rajko Jurgec, podelil šopke v zahvalo.
Na pisani poti ni nikoli dovolj barv. Svoje barve so na prireditvi dodali tudi gostje. Z besedami so nam obarvale večer županja Darinka Fakin, predstavnica Zavoda za šolstvo Nada Nedelko in Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika.
Še posebej smo bili veseli, ker je našo prireditev obiskalo mnogo staršev. Najbolj pa smo bili veseli obljube, da nas bo pisana pot do naslednjega šolskega leta pripeljala v prostore nove šole.
Mira Marinič
Služnosti
vsakdanjem življenju se občani pogosto srečujejo s pojmom služnosti. Služnost se rabi za dostop do zemljišča, do hiše ali pravica uporabe stanovanja ipd. Pojem je težko razložiti, zato v nadaljevanju podajam pravne podlage, katere mora vsak, ki želi pridobiti služnost oziroma jo potrebuje, upoštevati.
Služnosti so opredeljene v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02).
Pojem služnosti pomeni stvarno pravico na tuji stvari, ki vsakokratnega lastnika s služnostjo obremenjene stvari (služna stvar) zavezuje k določenim opustitvam ali dopustitvam v korist služnostnega upravičenca. Ločimo stvarne in osebne služnosti. Stvarne - zemljiške služnosti so vezane na zemljišče (gospodujoča stvar) in omogočajo lažjo in smotrnejšo uporabo določene nepremičnine.
Glede na vsebino jih delimo na poljske služnosti (npr. služnost hoje, služnost vožnje, služnost zajemanja vode, pašne služnosti) in hišne služnosti (npr. pravica naslanjati poslopje na tuj zid, pravica odpreti okno v tuji steni, pravica luči, zraka, razgleda, vodovodnega priključka itd.).
Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja. Vezane so na osebo, katero opravičujejo, da služno stvar rabi oziroma uživa, ne da bi pri tem trpela substanca stvari. So strogo osebne in s smrtjo upravičenca ugasnejo.
Služnosti se pridobijo s pravnim poslom (pogodbo) ali s priposestvovanjem, pri zemljiških služnostih pa je naslov tudi akt državnega organa. Pridobitni način pri pravno-poslovni pridobitvi služnosti je izročitev za premičnine in vpis v zemljiško knjigo za nepremičnine.
Sicer pa se je priporočljivo, v posebej spornih zadevah, posvetovati s pravnimi strokovnjaki.
Tatjana Varžič
Rešite križanko
Rešitev prejšnje križanke je bila OBČINSKI PRAZNIK V MAJŠPERKU. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike praktičnih nagrad, ki jih bodo dobitniki prejeli po pošti, in sicer:
-	knjigo prejme Martina Tucovič, Majšperk 27
-	CD prejme Jernej Cvetko, Majšperk 38a
-	kaseto prejme Danila Fornezzi, Majšperk 30 Dobitnikom iskrene čestitke.
Pidi tokrat je občan Miro Filipič za vas pripravili križanko. Geslo, ki ga dobite na oštevilčenih poljih (označene s številkami od 1 do 14) prepišite na dopisnico in pošljite na naslov: OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32A, 2322 MAJŠPERK, najkasneje do 28. 2. 2005. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Majšperčana.
m ®2G3^<!asuoa <?®ajam ja ©asa® ftoa 8a-&5
Dva para obnovila zakonsko zvezo
-£~>) J mesecu novembru, natan-čneje 20. novembra sta zakonsko zvezo obnovila Gabriela in Vinko Zver s Slap.
Zlatoporočenka Gabriela, domačini jo kličejo »Maj er jeva Elika« se je
rodila 26. decembra 1923 na Janškem Vrhu, stanovala pa je v Doklecah. Rodila se je kot drugi otrok. Družbo ji je delalo še sedem bratov oziroma sester. Osnovno šolo je obiskovala na Ptujski Gori. Ker je živela v viničarski družini, ni mogla nadaljevati šolanja in si tako pridobiti dodatne izobrazbe. Med vojno je bila štiri leta na prisilnem delu v Brežicah. Leta 1949 se je zaposlila TVI Majšperk v šivalnici in od tam leta 1972 odšla v zaslužen pokoj. Zelo rada je poprijela
Domoznanski oddelek
35
MAJŠPERČAN	I
2004	s
352(497.
6000894,
Ma.išperk )
43
TD
C
C081SS 0
loKoino informativno glasilo MAJSPERCAN dobi vsako gospodinjstvo brezplačno, zo katerega izdajatelj plačuje 8 5% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
za kakšno knjigo in revijo, veliko svojega prostega časa pa je posvečala tudi pletenju in šivanju. Žal ji bolezen sedaj to onemogoča. Zlato-poročenec g. Vinko se je rodil 19. januarja 1931 v vasi Gomilice v Prekmurju, kot sedmi otrok v družini 10 otrok. Osnovno šolo je obiskoval in zaključil v Gomilici, kjer je zadnja štiri leta pouk potekal v madžarščini. Že v rani mladosti je odšel od doma in se sprva zaposlil v današnji TVI Majšperk na ekonomiji. Najprej je delal kot pastir, kasneje pa skrbel za konje. Leta 1954 se je zaposlil v takratnem TGA Kidričevo kot preddelavec v elektrolizi. Tam se je tudi leta 1984 upokojil.
Spoznala sta se kar na delovnem mestu, to je v TVI Majšperk in se poročila 20. novembra 1954 v Majšperku. Po poroki sta živela najprej v Majšperku, kasneje pa sta si zgradila hišo na Slapah, kjer živita še danes. V zakonu so se jima rodili trije otroci, in sicer Vinko, Drago in Irena. Danes, ko sta v zrelih letih pa jima delajo družbo tudi 4 vnuki in 1 vnukinja.
Kljub vsem tegobam pa si velja zapomniti njuno življenjsko vodilo: »Pomagati svojim najbližjim po svoji moči«.
Zlatoporočenka Ivanka Žerak, rojena 6. 4. 1931 v Zgornji Sveči. V družini je bilo pet otrok. Osnovno šolo je obiskovala Stopercah, zaposlena pa je bila v Iskri Mokronog, pa tudi v sedanjem TVI v Majšperku. Zlatopo-ročenec Frančišek Žerak se je rodil 9. 7.1934 v Savinjskem v številni družini z desetimi otroci. Osnovno šolo je obiskoval in zaključil v Majšperku. Najprej je bil zaposlen na železnici v Pragerskem, nato pa se je še dodatno izobraževal in se nato zaposlil v Mokronogu na Dolenjskem, kot prometno transportni tehnik. Poročila sta se 25. avgusta 1954 na Pragerskem. V zakonu se jima je rodil sin, za katerega še danes z veseljem skrbita.
V nadaljevanju pa nekaj~ besed s strani Ivanke in Frančiška Žerak, ki sta za nas časopis zapisala sledeče: »O svoji poroki sta zapisala sledeče: Iskreno se zahvaljujeva vsem prisotnim, ki so se udeležili najinega praznovanja zlate poroke. Posebna zahvala velja Občini Majšperk ter njeni županji, dr. Darinki Fakin za njen govor ter prelepe misli, kijih nama je izrekla ob obredu zlate poroke. Hvala tudi za darilo, saj je to drag spomin na ta dan. Lepa zahvala velja tudi duhovniku Janku Frangežu, saj je s prelepimi besedami opisal najino življenjsko pot, ki nama ni bila vedno posuta s cvetjem.
Zahvala tudi najinima starešinama, čeprav sta še mlada, sta svojo poslanstvo dobro izpeljala. Nato se zahvaljujeva vsem sorodnikom in sosedom, ki so naju spremljali na zlati poti življenja, kajti bila sva zelo presenečena, vesela ter ganjena zaradi vsega, kar se je tega dne zgodilo.
Hvala tudi Kmečkemu turizmu Medved za dobro postrežbo ter muzikantom za lepo glasbo.
Čas se ne ustavi, kar naprej hiti, spomine nam obuja na mlade dni. Včasih nam je bilo lepo, a tudi sedaj uredimo si vse to, da v jeseni življenja zadovoljni smo.«
Nataša Mohorko
smo v prostorih Občine Majšperk slavili zlato poroko. Poročni DA sta si ponovni izrekla Ivanka in Frančišek Žerak iz Savinjskega.