Stran 249.
Novice.
—   Osebne vesti. Profesorja na ljubljanski pripravnici gg. Fr. Orož en in V. Hallada stopita ob novem letu v 8. plač. razred. — Finančni koncipist gosp. Iv. Milohnoja v Ljubljani je postal finančni komisar. — V VIII. plačilni razred je premestilo naučno ministrstvo profesorje ljubljanske višje gimnazije: dr. Josipa Šorn, dr. Matijo K li mesen in Martina Petelin, na novomeški gimnaziji pa profesorja dr. Kasp. Pammer in Fr. Je raj a. — Sodni pristav gosp. dr. Fran Hradetzkv je imenovan pristavom pri okrožnem sodišču v Celju. — Poštni oficijal na Zidanem mostu gosp. Ferdinand Tschech je imenovan poštnim oskrbnikom istotam. — Nadučitelj gospod J. Jeglič v Sv. Križu pri Litiji je imenovan nadučiteljem na Eakeku.
—   Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za vodovod v Vižmarjih, ki bo veljal okoli 17.000 K, podpore 8850 kron.
—   Deželna podpora. Dež. vlada je dovolila novomeški občini 800 kron podpore, da pokrije kanal ob drevoredu.
—   Veliko veselico za „Narodni dom" prirede razna narodna društva 4. jnlija. „Nar. dom" ima še velik dolg, katerega treba pokriti, da se shrani svoji svrhi.
—   Prešernov spomenik bode postavJjen na Marijinem trgu, na prostorru, kjer je sedaj Bučarjeva hiša. Odbor je poveril izvršitev kipa gosp. Ivanu Zajcu na Dunaju. Kip bode stal okoli 25.000 gld.
—   Režiser slovenskega gledališča gosp Inemann zapusti Ljubljano, ker je postal s 1. julijem član češkega narodnega divadla. Grosp. Ioemann je vzorno deloval pri slovenski drami sedem let ter si je pridobil kot resničen umetnik vsestransko priljubljenost. Tudi subreta gospa P o 1 a k o v a zapusti baje Ljubljano ter postane član srbskega gledališča v Belemgradu.
—   Odbor za osuševanje ljubljanskega barja se je na novo osnoval 21. junija. Predsednikom je izvoljen gosp. kontrolor Fran Trt ni k, njegovim namestnikom pa gosp. nadinžener Fran Žužek. V odboru, ki šteje 17 gospodov, sta tudi gosp. dež poslanec Jos. Lenarčič in gosp. drž. poslanec Fr.   Povše.
—   Tlakovanje cest in ulic. Ljubljana nima preveč lepih ulic, zato pa je magistrat poskrbel, da se uravnajo in tlakujejo vsaj glavne ulice. Tako se znižajo in poravnajo Prešernove ulice, v Šelenburgovih ulicah se položi asfaltni tlak, Wolfove ulice pa se pokrijejo s porfirjevimi ploščami. Ob spodnjem delu Karlovske ceste se napravi hodnik za ljudi. Tudi druge večje ulice so potrebne poprave.
—   Mestno kopališče v Ljubljani, namenjeno v prvi vrsti neimovitim slojem, se je otvorilo v soboto dopoldne. Župnik gosp. Malenšek je kopališče blagoslovil, gosp. župan Hribar pa je imel otvoritveni govor, v katerem je povedal, da se je zgradilo kopališče v spomin cesarjeve petdesetletnice vladanja. Kopališče stoji v Kolodvorskih ulicah.
—   Za vodovod v Vižmarjih je dovolilo poljedelsko ministerstvo 8850 kron državne podpore. Vodovod bo stal 17.000 kron.
—   Postajališče v Preserju se otvori te dni. S te postaje je prav blizu na Žalostno goro ali k sv. Ani.
—   Vodovod v Guncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano. 10 jun. je bil blagoslovljen vodovod v Guncljah pri Št Vidu nad Ljubljano. Voda je napeljana v 17 hiš in več hlevov. V vasi je sedaj vodnjak, ki teče vedno in hidrant za požar. Vodovod ne velja mnogo, ker so opravili vašSani sami skoraj vsa dela.
-— Vevški štrajk pred sodiščem. Socialni demokrati Fr. Bricelj, A. Klešnik in Iv. Velkovrh so bili obdolženi, da so hujskali delavce, naj rabijo ob začetku štrajka silo. Bricelj je bil celo zaprt več tednov in šele na posredovanje zagovornika gosp dr. Tekavčiča izpuščen iz zapora Sodna obravnava je dokazala, da so bili vsi trije nedolžni, in da so se, kakor vsi delavci, vedli mirno in dostojno.
—   Civilna godba v Ljubljani. Dne 9. junija se je zbralo v „Narodnem domu" več gospodov na dogovor radi ustanovitve mestne civilne godbe. Za stolno mesto Ljubljano je naravnost sramota, da nima nobene civilne godbe, dasi jo imajo celo večji trgi, razna mesteca, da, tudi posamezna društva in tovarne. Zategadelj se je sestavil odbor, ki bo s prispevki mesta, dežele, društev in prostovoljnimi darovi privatnikov ustanovil mestno godbo, katero bo vodil gledališki ka-pelnik gosp. H. Benišek. Odbor sprejema plačane godce, ki hočejo pristopiti h godbi, in učence, ki se hočejo izučiti igranja na glasbilih brezplačno, v  nMestnem domu"  dopoldne.
—   Zagrizenost celjskega magistrata je že smešna. Slovenski veletržeč gosp. P. Majdič je podaril 200 kron za celjske reveže in 200 kron za reveže celjske oKolice.   Celjsko
Stran 250.
župaD^tvo pa jp velikoduSno darilo zavrnilo. češ, da celjski nemški teveži ne potrebujejo slovenske podpore. To so blazni fanatiki.
—   Nemški luterani v Celju so dobili svojega vikarja Frica Maya ter so se ločili od ljubljanske protestantske občine. Po slovesni instalaciji je bil banket, na katerem je superintendent Schack z nemštvom agitiral za protestanstvo. Tudi urednik nesramne „Wachte" Ambroschitsch in Rischavv sta slavila protestantsko dobo nemškega Celja. No, celjskim Nemcem je za protestantstvo prav tako malo mar kakor za katoličanstvo! Vse je le demonstriranje proti Rimu po geslu Schonererja: „Los von Rom" — „proč od Rima!u Nemci se navdušujejo za Lutrovo vero le zategadelj, ker je — nemška.
—   Slovensko cerkveno petje prepovedano je v Trstu pri sv. Jakobu. Organist je hotel na župnikov ukaz pevce prisiliti, da bi peli latinsko. V Trstu je vržena torej iz cerkve ne le bela zastava sv. Cirila in Metoda, nego tudi pobožna slovenska pesem. Zares, pravične razmere! Naša vlada pa vse to trpi.
—   Umrli. Umrl je župnik v Škofji Loki gosp. Ivan Tomaži Č.   —  V Žireh   je umrl župan Anton Sedej.
—   Strašno nevihto so imeli 18. jun. v trnovski župniji. Razsajala je popoldne več ur; bila je silna ploha, vmes je padala toča, grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Vse ceste so razdejane, travniki posuti s peskom in zemljo, njive uničene. Največ so trpele vasi Koseze, Bukovca, Do-brepolje, Zarečica, Sp. Zemon, Lože, itd- Pod Vrbovem je hudournik odnesel 121etnega pastirja. Gfrozno nevihto so imeli tudi v primorskih vaseh jelšanske fare, kjer je povodenj rušila hiše. Tudi v Novemmestu so imeli velik vihar z gromom in strelo.
—   Varnost v ljubljanski okolici. 10. junija dopoldne je peljala Peričnikova dekla iz Savelj svoj mlekarski voziček po cesti, ki pelje proti ljubljanskemu vodovodu. Tam jo zgrabi neznan moški ter vrže v deteljo. Vnel se je grozen boj. Moški je dekli strgal vso obleko, dekla pa mu je raz-praskala obraz. Deklo je rešil neki berač, surovež pa je pobegnil. Ženske iz Kleč in Savelj trdijo, da se je tak slučaj že prej enkrat pripetil.
—   Ustrelil se je 20. junija zvečer v Tivolskem gozdu blizu „Woerishofenw 161etni realec Bruno Eichelter iz Trbovelj. Samomor je izvršil baje iz strahu pred slabim spričevalom. Mrtveca je našel šolski učenec, ki je ves prestrašen pritekel na policijo.
—   Treščilo je v gospodarsko poslopje P. Breznika v Mariboru. Škode je nad 12.000 kron, ker je pogorelo razen zidov vse.
—   Ogenj je nastal na Cerovcu pri Štepičah 13. jun. zvečer pri Matiji Drabu ter upepelil tudi sosedovo hišo Janeza Umka. Zažgali so Drabuvi otroci, ki so se potem skrili za peč, da bi bili skoraj sami zgoreli. Posestnik Mavsar jih je rešil, malo predno se je udrla hiša.
—   Janez Gutenberga — 500 letnica. V nedeljo, 24. junija je bilo 500 let, odkar je bil rojen v Mogunciji kot sin patricijske rodovine z imenom Gensfleisch, slavni izumitelj tiskarskega stroja in takozvanih tipov. Tiskalo se je že pred Gutenbergom, toda z roko in s ploščami z vrezanimi črkami. Grutenberg pa je z denarjem bogatega Fusta odprl prvo tiskarno, v kateri so imeli opraviti stavci. Ti stavci so raznesli po Nemčiji črkostavsko-tiskarsko umetnost, ki je storila tekom pol stoletja za svetovno kulturo več kakor vsa prejšnja tisočletja. Gutenberg je umrl v ubožnih razmerah, a njegovo ime je ostalo nesmrtno.
—   Bomba na rakvi. V Ameriki se cesto dogaja, da brezvestni ljudje kradejo iz grobov mrliče, o katerih vedo, da imajo bogate   sorodnike,   da  potem v odkup   zahtevajo visoke
odkupnine, ali pa tudi samo oropajo mrliče pridejanib jim dragocenosti. Ko je pred nekaj leti v New-Orleansu (Louisiana) umrl neki bogataš, dali so njegovi sorodniki na njegovo rakev pritrditi neko bombo tako, da bi se takoj razstrelila, če bi se je kdo dotaknil. Tako so hoteli zavarovati mrtvo truplo pred oskrunjenjem. Urejenje zapuščine je bilo poverjeno nekemu pravniku. O tem je njegov pisar izvedel iz aktov, da ima umrli bogataš na prstu sila dragocen prstan, katerega je v življenju vedno nosil in so mu ga zato tudi dali v grob. Pisarja se je polastila grešna želja po tej drogocenosti in šel je, dogovorivši se z nekim prijateljem, s tem na pokopališče, kjer sta odprla grob. Ali ko sta hotela odpreti rakev, se je razstrelna naprava sprožila  ter oba strašno razmesarila
—   Kolera v Indiji „Koll. Ztg u poroča iz Indije, da se ondi kolera strašno množi. Zlasti v Simli divja ta epidemija upiav grozno. Trupla leže po polju nepokopana, kjer jih žre jastrebi in psi. Cele skupine ljudi leže pod drevesi, nekateri mrtvi, drugi umirajoči, tretji bolni. Nihče pa ne poko-puje mrtvecev.
—   Madjarski dvoboj. Minolo soboto se je vršil na otoku Csepel pri Budimpešti dvoboj med nekim častnikom in nekim odvetniškim kandidatom. Seveda ni bil ranjen nobeden duelantov, pač pa je zadela kroglja mlado dekle, ki se je sprehajala v gozdiču. Nesrečnica se je zgrudila mrtva na tla.
—   Proč z ženskimi vlečkami! V Rimu so se ba-vili na učenjaškem kongresu najodličnejši italijanski zdravniki tudi z žensko obleko ter soglasno obsodili modo ženskih vlečk. Zdravnik Casangrandi je dokazal škodljivost vlečk tako-le: Dobil je več dam, ki so hodile eno uro po mestu. Potem je vlečke preiskal in na vseh je dobil cele kolonije mikrobov, bacile influence, tuberkuloze, tifozne, mrzlice in drugih bolezni. Razen tega delajo vlečke po ulicah prah in dvigajo posušene kali bolezni j, katere usopejo. Kongres je zategadelj obsodil vlečke in priporočal, da se vlečke kratkomalo prepovedo.
—   41 otrok ima neki Francoz Bresson, ki je star 74 let. Oženjen je v tretjič.
—   500 dolarjev za poljub. V Lycku (Vsh. Prusija) se bo vršila te dni zanimiva pravda med 201etno kmetsko punico in nekim hišnim posestnikom. Pred 4 leti je prišla tedaj 161etno dekle v gostilno klicat očeta. Dotični posestnik je hotel dekleta, ki je baje krasno, poljubiti. Ker se je branila, ji je dejal, da ji da čez 4 leta 500 tolarjev, ako mu da poljub. In dekle mu je dalo poljub. Te dni pa je zahte^ vala pred pričami obljubljenih 500 tolarjev. Ker se je posestnik branil izpolniti obljubo, ga je tožila.
—   Medved med kopajočimi se ženskami. V Plauenu (Vogtland) je ušel medved iz cirkusa, preplaval on-dotni ribnjak, prebežal železnico in prišel v kopališče dam, ki so se kopale poleg reke Elster. Strah in krik med damami je bil seveda grozen. Medved pa se ni žensk prav nič sramoval nego se je lepo skopal, potem pa zlezel na travo ter se ondi grel na solncu, dokler niso prišli ponj.
—   Krvavi izgredi v Španiji. V Madridu in Murciji so bili 15. in 16 t. m. zopet krvavi izgredi radi užitninskega davka. V Murciji je tolpa bombardirala s kamenji okna in svetilke na uradnih poslopjih.   Orožništvo in policija sta rabili
orožje.
—   Govoreča ura. Nekdo je iznašel uro, ki ne bije nego govori, t. j. naznanja, koliko je na času. Tudi razne stihe citira ura ob gotovem času. Ta ura ima namreč mesto zvonca fonografski aparat.
—   Originalni potovalci na parižko razstavo. Anton Hanslian je pripeljal svojo ženo in otroka peš od Dunaja v Pariz. Te dni pa sta odšla z Dunaja trgovec Enzmann in kavarnar Trebscher v Pariz. Stavila sta za 500 kron, da prideta peš v Pariz v spremstvu velikega soda, katerega valita pred seboj vso pot. Sod   mora ostati cel.   Pred pivovarne
v Hiitteldorfu poleg   Dunaja so se prijatelji   poslovili od njiju s pivom in s cigansko godbo.
—   Vročina v Londonu. Dne 11. junija je bila v Londonu silna vročina. Termometer je kazal 30*5° C v senci. Pripetilo se je več sto slučajev solnčarice. Več ljudi) je umrlo. Za konje je skrbelo društvo za obrambo živalij. Tudi v Parizu je bilo tega dne jako vroče. Več konj je počepalo.
—   Krvava vstaja sredi morja. Moštvo španskega parnika „Estamow se je na poti s Filipin v Kingstown uprlo, usmrtilo posestnika ladije, njegovega zeta, kapitana in dva častnika. Nato so ladijo oropali, odnesli 36.000 dolarjev ter ladijo potopili. Ladija, polna riža, leži globoko v morju.
—   Turška rodbinska tragedija. Nedaleč od Aleppa je majhna turška vas. V nji je živela rodbina, oče mati in dva oženjena sina. Nedavno je odšel jeden sinov v bližnji mlin. Vrniti bi se moral šele naslednjega večera. Toda sin se je vrnil že isto noč, in ker je bil truden, je šel naravnost v svojo sobo spat Brat njegov je videl, kako se je nekdo tiho splazil v bratovo sobo. Misleč, da je kak ljubimec njegove žene ali celo kak ropar, je poklical očeta in oba sta •šla s puško v bratovo sobo. Brat je ondi zagledal ležečega moškega in v silni jezi je ustrelil nanj. Zadel je lastnega brata, ki je zavpil: „Ubii si me!" Nesrečni morilec je zbežal iz sobe, toda oče je mislil, da beži sinahin ljubljenec in ustrelil je za njim. Tako sta bila oba sina mrtva. Ko je spoznal oče svojo zmoto, se je vpričo grozno prestrašenih žensk nabodel, in bili so vsi mrt^i: oče in oba sinova.
—   Vse mesto prodano na dražbi. Blizu Novega Jorka je mestice Purdy, katero so nedavno prodali dražbenim potom s cerkvijo, šolo, pošto in hotelom vred. Dvonadstropna hiša se je cenila 5 dolarjev, najlepša trinadstropna vila 125 dolarjev, hotel z drugimi poslopji 100 dolarjev, šola 40 dolarjev itd. Purdy leži ti kom a vodnega rezervoarja newyorškega, #ato je moral izginiti z zemlje. Mestece je bilo revno in slično večji vasi.
—   Nervozen polkovnik je praški poveljnik, doI-kovnik pl. Glotz, ki je zmerjal narodno občinstvo, zahajajoče v „Narodno divadlo" s psovko „čechische Bagage". Češki listi so protestirali, ter se je poslala na primerno mesto pritožba. „Grazer Tagblatt" poroča sedaj, da pojde ta preomi-kani polkovnik „radi silne nervoznosti" za tri mesece na dopust ter se bržčas ne vrne več v Prago.
—   Glavni dobitek razdeljen. Neki Eenner v Požegi je imel srečko, katero je založil v ljudski hranilnici v Požegi. Toda tatovi so vdrli v hranilnico ter odnesli tudi srečko. V Trstu je kupil to srečko poročnik Kirinčic v neki menjalnici. Zadel je glavni dobitek: 150.000 gld. Eenner pa je zato izvedel ter se s Kirinčicem poravnal tako, da dobi Kirinčic 50.000, Eenner pa 100 000 gld.
—   Liinčan oderuh. Iz Letenvja (Zalakomitat) poročajo : Oderuh Josip Stolz je spravil že več ubožnih ljudij na beraško palico. Minoli teden je prodal kočo vdovi Lorincz, ler jo pahnil s 6 otroci na cesto. Jokaje je šla vdova s svojimi otroci v bližnjo gostilno ter je pripovedovala ondi, kaj se je 2godilo, S svojimi solzami je razburila prisotne goste do skrajnosti. S klicem „ubiti ga moramo!" je drla množica pred koča, kjer je Stolz metal vdovino pohištvo na ulico ter ga na mestu ubila. In potem so hodili kmetje v velikih trumah gledat, ali je veliki oderuh res mrtev.
—   Strašna drama. Dne 22. junija je vrgla v Bero-linu neka žena svoje štiri otroke skozi okno III. nadstropja. Vsi štirje so obležali mrtvi. Potem je skočila še sama in se smrtno pobila.
—   V cirkusu utonila. V cirkusu Beketovv v Ant-verpah so predstavljali pantomimo „južnoafričanska vojna". Tu se je videlo, kako branijo Buri in Burke Angležem prehod fDreko reke Tugele. Pri tem so kazali artisti in artistke, kako
izvrstno znajo plavati. Občinstvo je ploskalo navdušeno, toda nakrat ]e izginila pod vodo plesalka Angeline in se ni pokazala več na površje. Dasi je skočil ravnatelj Beketow za njo ter jo potegnil takoj iz vode, ni oživela več. Zadela jo je kap.
—   5 milijonov zlata so ukradli neznani tatovi iz navadnega tovornega voza na železniški progi čikago-Terminal-Transfer-Eaihvav. Zlato je bilo v 48 šibikah. Ker na ameri-čanskih železnicah tatovi večkrat okradejo posebne, denar vozeče vagone, so mislili posestniki tistih 5 milijonov in 55 000 mark, da bo zlato varnejše, ako se vozi v navadnih zabojih in v navadnem tovornem vozu. Zlato, ki je bilo namenjeno v Kalifornijo, je tehtalo okoli 50 stotov; zato je mogla izvršiti tatvino le cela družba tatov. Čudno je pač, da take tatvine ni opazil nihče na železnici. Sedaj išče vsa policija v Cikagu premetene  tatove
—   Najuljudnejši narod na svetu. Ako Japonci še doslej niso bili najuljudnejši narod, pa postanejo gotovo sedaj, ako se bodo ravnali po ukazu Ikigamija Sira prvega policijskega nadzornika v Kiogokemu Ta je izdal za občevanje s tujci določila: „S tujci bodi prijazen in uljuden, a nagovarjaj jih najprej v svojem materinem jeziku! Ne rabi nikdar neljubih besed; ne grajaj kretanja, obleke in opravila tujcev, četudi ne razumejo japonščine! Pri prodajanju odvračaj od tujca vsako neprijaznost in ne dovoli, da bi se zbirali okoli njega radovedneži ! S p3i tujcev ne ravnajte surovo, nego povejte njih posestnikom, ako so vam nadležni! Tujca se sme obiskati dopoldne ali proti večeru Nikdar pa ne zjutraj ali ponoči. Najboljši čas od 9 do 12 ure dopoldne ali od 2. do 6. zvečer. Pazite, da je vaša obleka v redu in glejte, da govorite pametno! Predno vstopite, pozvonite ali potrkajte! Nikdar pa ne kričite ! Ako stoji kdo pri vratih vprašajte ga, ali je gospodar doma ter mu pošljite svojo karto. Potem pa si očistite obuvalo. Tujca je pozdraviti le s poklonom. Eoke se mu ne sme dati, le če jo ponudi on sam. Pred obiskom si je poravnati brado in lase. Umazana obleka in razmršeni lasje so žaljivi.
Stran 251.