DELAVSKA POLITIK Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo Je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana VII., Zadružni dom 269. ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 138. V Ljubljani, sreda 25. avgusta 1926. Leto 1. Pripravimo se! 19. septembra se bo vršila v Celju strankina konferenca, ki bo za na-daljni razvoj naše stranke in naše ideje velikega pomena. Na dnevnem redu konference so izredno važna organizacijsko načelna in taktična vprašanja. O teh vprašanjih smo že otvorili v našem listu dis-kuzijo, ki nam bo pomagala prav razumeti mnenje naših sodrugov o tej tn oni točki dnevnega reda. Za danes se nam zdi potrebno povdarjati, da se morajo za ta kongres zanimati vsi naši člani, vse naše politične organizacije. Potrebno je predvsem, da so na tem kongresu zastopane po svojih- delegatih vse krajevne organizacije. Čeprav so bile v zadnjem letu vse naše sile predvsem udeležene pri različnih javnih in volilnih akcijah, vsled česar nismo mogli posvetiti vso pažnjo naši politični organizaciji, se je število politično organiziranih članov vendar vzdržalo na lepi višini. Vse te člane treba sedaj opozoriti na potrebo, da se politična organizacija še bolj ojači, zlasti pa, da se pointen-zificira stik med krajevnimi organizacijami in pokrajinskim načelstvom ter da se da vsemu našemu strankinemu in organizacijskemu in javnemu delu enotnejši karakter in ravno linijo. Strankin kongres mora rešiti zelo važna taktična vprašanja, mora pa tudi najti čas, da reši mnoge nič manj važne organizacijske zadeve. Pri tem poslednjem poglavju pa ne more biti govora le o politični organizaciji, govoriti moramo tudi o zelo perečem vprašanju našega tiska. »Delavska politika«, ki je nasledila »Socialistu«, je danes glavni organ naše stranke, glavno strankino delo je v zadnjem času vršil pravzaprav le naš list. Nujno potrebno je zato, da se razširjenju našega lista posveti večja pažnja kot doslej. Delati za razširjenje našega lista, pomeni obenem, delati za razširjenje in utrditev našega socialističnega gibanja, naše Socialistične stranke. To moramo poudarjati, da predočimo vsem našim somišljenikom, kako važno je tudi po tej strani delo za naš list. Strankin kongres bo pa mogel zaključiti z uspehom svoje delo le, rko se bodo vse naše organizacije tudi nanj primerno pripravile. Dolžnost strankinih krajevnih odborov je, da skličejo takoj svoje krajevne politične sestanke, da se člani na teh sestankih pomenijo o nalogah kongresa, da povedo svoje mišljenje, pošljejo svoje predloge, izvolijo v smislu Statuta svoje delegate. To morajo naše organizacije takoj storiti. Do 19. septembra je le malo časa več in dotlej mora biti glavno delo kongresa pravzaprav že izvršeno. Pripravimo se torej! Strankino delo ne sme biti le delo nekaterih sodrugov, strankin kongres mora biti delo vseh članov, za njegove naloge in sklepe se morajo vsi naši pristaši enako zanimati. Glavne referate in resolucije, ki bodo kongresu predložene, bomo v našem listu še priobčili, medtem pa naj vsi strankini organizatorji in odborniki vrše nemudoma vso pripravljalno delo, da ho kongres res verna Dodoba strankine moči, složnega mišljenja in zdravega razpoloženja vseh naših somišljenikov in sobojevnikov. Našo stranko čakajo še težki tre-notki, težke naloge in borbe. Strankin jtongres mora pokazati pot do nadaljnja uspešnejšega razširjenja in uveljavljenja našega socialističnega gibanja in naše socialistične ideie Na delo! 1 četudi trenotno še neorganiziranih mas ravno zato tembolj potrebne, ker take akcije predvsem vzdramijo delavstvo iz apatije in mrtvila ter ga prej ali slej privedejo v organizacijo, •ki je alfa in omega delavskega po-kreta. Glavna smernica torej, ki si jo moramo na pokrajinskem zboru v Celju začrtati je: agitatorično delo med delavskimi masami v večjem obsegu, ki bo vzbudilo predvsem razredno zavest in privedlo do utrditve — številno in duševno — naših organizacij! In ker so minuli časi frazer-stva in demagogije, bodo take akcije brezdvomno dosegle to, kar si vsak iskren marksist želi, namreč p o p o 1-n o celokupnega proletariata Jugoslavije, na podlagi čistega marksizma in neokrnjenih socialističnih načel! Da ponovim: Med delavske mase v mestu in na deželi, ki so se udale usodi, ali pa iščejo rešitve v raznih meščanskih »ljudskih« strankah. Med delovni narod z vsemi razpoložljivimi •močmi, da mu povemo in dokažemo še vedfto živo resnico, da rešitev proletariata mora biti delo njega sa- mega! To naj bo glavna smernica, ki naj jo pokrajinski zbor v Celju za naše bodoče delo začrta! Ako bomo delo, ki ga ta smernica od nas za-* hteva sistematično vršili, smo lahko uverjeni, da nam bo prineslo pozitivne uspehe glede organizacije in tiska in za tem uspehe na polju razrednega boja in razrednih interesov proletariata! Glede drugih smernic, o katerih bo morda govora na pokrajinskem zboru, pa naj velja načelo, da je v stranki mesto za vsakega, ki se hoče v okviru strankinega programa in štatuta udejstvovati in uveljaviti na podlagi zaenkrat sicer deljenih a vendar v glavnem skupnih načel. V taktičnem oziru, posebno pri večjih akcijah za interese proletariata, pa naj bo naše delo usmerjeno na tir sodelovanja med raznimi delavsko razrednimi organizacijami in strankami, ki naj izključuje vsako sodelovanje s katerokoli meščansko stranko ali njenimi priveski. Kajti čim manj sodelovanja z meščanskimi strankami, tem bolj za proletariat! V. K. Naše smernice za bodočnost. (K strankinemu zboru v Celju.) Zopet generalska revolucija o Grčiji. Grčijo že dolga leta vlada solda-teska. Generali so nekaj časa složni, potem se pa spro ter prav na hitro eni proti drugim napravijo ^evolucijo*. Skupaj so vodili ponesrečeno vojno proti Turčiji, skupaj so justifi-cirali 6 meščanskih ministrov, ki sicer niso ne boljše in ne slabše vladali kot generali prej in poslej. Ob odslovitvi kralja so se med generali začeli razdori in par let so nekateri vedno na skoku: ali v vlado ali pa v ječo in beg. Zadnja generalska revolucija je bila prav na hitro v nedeljo zjutraj ob dveh. Generala Pangalosa, ki je začel diktirati lani 25. junija, je vrgel gene- Bolgarska vladajoča gospoda se je izkazala posebno zvito. V čisti po-kret za samostojno Makedonijo je vrinila svoje agente ter kmalu spravila na svojo stran močno strujo z laž-njivo obljubo, da bolgarske vlade delajo za osvobojenje Makedonije. Makedonska organizacija na strani bolgarskega režima je znana pod imenom »makedunstvujušči«, bistvo njeno pa je to-le: voditelji so od bolgarskega režima podkupljeni, masa je pa zapeljana. Kaj pa delajo v Belgradu? — Edino bolgarsko vlado — Stambolijski-ki ni trpela sleparije z Makedonci, je vodilna politična družb« JHašičeva) najhujše blatila, Cankove krvnike, ki so v masah najkrvoloč-iieje morili kmetske in delavske bolgarske voditelje, prave demokratične krajinskega ^ri^nSe strenke^K praT dobra pernica in kažipot kam Pangalosa romajo v zapore. Pangalo Krajinskega zbora naše stranke, ki se na, krenemo, da nam v bodoče ne bo sa samega je zatekla »revolucija« na junija ™',,ndilit' Admiral KonduriotU i« ... spravlilve Juioslovanc, so Mtaistr?” •” "Tl r8‘preJ<*Seo umoru poštenega srbskega prosvetnega delavca Spasoje Hadžipo-poviča. Organizator umora, neki Londrov, po vojni radi mnogih zločinov obsojen na smrt, ni bil skrit na pravice delovnega ljudstva Poleg uničevanja socialnih pridobitev delavstva vidimo, da se gazijo tudi politične pravice, — v Sloveniji njivosti vojno-zaključnega in pariško- svoboX°ampak javno velik "prijatelj lomije m mirovnega gesla »Samoodločba naro- prijatelj in zaupnik radikalskega velikega župana v Bitolju. Naravna posledica vsega tega so n. pr kršenje občinske avtonomije in mirovnega gesla »Samoodločba naro poslabšanje volilnega zakona v večjih dov« so Makedonci razdeljeni ali nAnso n «« a ^ f I «.! a- _ Sv* 1 1 |. ^ 9 * 1 kakor pravijo, »priznani« trem državam: SHS, Bolgariji in Grčiji. Ob to- občinah, v celi državi pa zavlačevanje volitev v oblastne skupščine itd. Če dodamo še vedno hujšo gospodarsko krizo, ki tare predvsem in najbolj delavski razred, imamo dovolj podlage za določitev smernic lemu delu, na- liki »iskrenosti« gesla o samoodločbi narodov je seveda jasno, da se nobena od! teh treh držav ne strinja z geslom »Makedonijo Makedoncem««. Vsaka si prizadeva, od Makedonije kar mogoče največ vzeti. Radi Make- ... - ■ , — — doncev se že od nekdaj prepirajo Srbi delavske mase drugod vse bolj zani- in Bolgari. Eni pravijo, da so Makedon majo za vprašanja, ki tangirajo inte- ci Srbi, drugi pa, da so Bolgari. Da bi rese proletariata. Razumem, da smo pa Makedonce priznali za Makedonce mi organizatorično še daleč za prole- in makedonsko zemljo za makedon-tariatom drugih držav. Vendar pa sko last, pa ne pade ne enim, ne dru-mishm, da so pri nas akcije širokih, gim na um. Ako zasledujemo gibanja proletariata v drugih državah, vidimo, da se neprestani nemiri: nekolikokrat obupna dejanja po krivem obdolženih in preganjanih, mnogokrat pa v gotove svrhe dogovorjene in uprizorjene •pustolovščine prijateljev in sorodnih duš z ene in druge strani, ki se cinično igrajo z rojaki ravno tako, kakor z Makedonci. Širite naš list! Volilno borbo zo Trgovsko In obrtno zbornico o Ljubljani. Agitacija za volitve v Trgovsko in obrtno zbornico za Slovenijo se vrše v znamenju politike. Pravijo, da se vrši boj med centralisti in avtonomisti, kar pa ne pomeni nič drugega kakor ohlajanje drug drugega. Ne podcenjujemo gospodarskega interesa Slovenije, toda volilni boj, ki ga tvori agitacija medsebojnega smešenja in blatenja v najbolj občutljivih točkah za Slovensko in za srbsko bur-žuazijo, je znak demagoške politike. Toda ta stran agitacije nas toliko ne zanima. Zanima nas pa bolj to, da v tej volilni borbi agitatorji na obeh straneh izigravajo delavsko socialno zakonodajo, ki potrebuje popolnitve, ne pa razdiranja. Ob tej priliki se zopet kaže prava stran nerazsodnih klerikalnih in demokratskih podjetnikov, ki, dasi bi morali poznati, pomen socialnega zavarovanja in drugih delavsko varstvenih zakonov za današnjo družbo, vendarle hujskajo proti tem ustanovam. S tem ustvarjajo ne-razpoloženje napram socialnim ustanovam v javnosti ter obenem olajšujejo boj radikalno radičevskega reakcionarnega režima proti delavsko-varstveni zakonodaji. Ne čudili bi se tej škodljivi agitaciji, če bi se je posluževali le neizobraženi demagogi in hujskači, naravnost nezaslišano se nam pa zdi, da s to parolo agitirajo celo v listih ljudje, o katerih bi človek menil, da imajo nekaj narodno gospodarskega znanja in umevanja z asocialna vprašanja. Veliki državniki in narodni gospodarji uvidevajo potrebo socialne in delavsko varstvene zakonodaje in jo zagovarjajo. Pri nas pa vpletajo boj proti socialnim ustanovam v tem primeru v politično agitacijo in sicer v škodo delavskega varstva. Resnica je, da je socialna zakonodaja nepopolna, tudi starostnega zavarovanja in zavarovanja za nezaposlene še nimamo. Kako pa hočete to zakonodajo zboljšati, če jo blatite, če hujskate javnost vobče in nerazsodno maso proti njej? Taka volilna borba znači »majhne« ljudi, ki ne znajo odvezati niti jermenov s čevljev narodnega gospodarstva. Z nesmiselno agitacijo za Trgovsko in obrtno zbornico, se otvarja za zbornico polno vprašanj, ki bodo črpala s svojo neresno polemiko mnogo preveč sil — v škodo narodnega gospodarstva. Obenem pa pomenja ta agitacija, da si hočeta obe struji osvojiti zbornico prav posebno zaradi tega. da udarita po delavskih pridobitvah in pravicah. To je že vnaprej slab omen. te noš list! Šolstvo In narodno opraianle. V nedeljo, dne 19. t. m. je govoril na javnem shodu v Karlovih varih predsednik dunajskega mestnega šolskega sveta s. Oton Gl okel o demokraciji in šoli. V razgovoru o novem dunajskem šolstvu je izvajal ob burnem odobravanju, pri čemer se je obrnil k navzočemu vladnemu komisarju: »Na Dunaju imamo tudi češke šole. V smislu mirovne pogodbe smo dolžni ustanavljati za češke otroke avstrijskih državljanov češke šole. Lojalno smo se ravnali po pogodbi, storili smo še več, ker ne nudimo le češkim otrokom avstrijskih državljanov brezplačen pouk, nego tudi onim čehoslovaških državljanov. Zavedamo se, da je minula doba Habsbur-govstva, ko se je češke šole s smešnimi ugovori zapiralo ali se jih ni puščalo otvarjati. Na rdečem Dunaju se pa pravica češkega otroka do narodne izobrazbe popolnoma priznava. Češki otroci vživajo v čeških šolah iste pravice in dobrine kakor nemški otroci. Dobivajo pra^tako učne pripo močke brezplačno ter se nahaja v čeških razredih, enako kakor v nemških, povprečno po 28 ali 29 učencev. Zahtevamo pa, da se ravna tudi v Čehoslovaški z nemškimi otroci enako kakor se ravna s češkimi na Dunaju. Socialni demokrati so vajeni priznavati vsem enake pravice, ker to, kar priznavajo v teoriji, izvajajo 'kot resnični demokrati tudi v praksi.« V teh besedah šolskega strokovnjaka je dovolj jasno označeno stališče razredno zavedne socialne demokracije v narodno šolskem vprašanju. Isto stališče priznavamo tudi mi. — In meščanske stranke? Kako smešne in krivične so v tem vprašanju pri nas, v Italiji in tudi d*.ugod, ker jim je pri srcu le politična oblast, teror, ne pa izobrazba naroda. DARUJTE ZA GRADBENI ODJEK ..SVOBODA", SPODNJA SISKA! Dnevne novice. da eden par nogavic x Jlgoaj la anamko (rdečo, modro dl alato) C3-. vu ,,ključ“ traja kakor fttlrj« pari drugih! Kupit« eden par, pa boste ve* ■ovali. Nogavice bre* Ugg ,.WJuč* io ponarejene. Novi davčni zakon. V finančnem odboru narodne skupščine obravnavajo te dni načrt o izenačenju davkov v državi. Načrt tega zakona pa ne pomeni zenačenja davkov, marveč novo obremenitev, zlasti naših krajev, ker bo največji vir davkov obstojal v indirektnih davkih, po katerih bodo prizadeti v prvi vrsti naši delovni sloji, delavci, uradniki in konzumenti sploh. Vprašali smo nedavno, kakšno stališče zavzemajo v vprašanju tega načrta meščanske stranke in njih voditelji dr^ Korošec (ljubljanski poslanec), dr. Žerjav in Pucelj? Odgovora pa nismo dobili. Kako zagovarjajo nameravani davčni zakon? Zakaj vsi vi »ljudski« zastopniki ne nastopite kot politični faktorji za pravičnejše obdavčenje? Zakaj ne zahtevate obremenitve bogatih posestnih slojev? V svojih listih javkate o težkih socialnih razmerah neimovitih slojev, sedaj pa, ko je čas, da ta bremena olajšate siromakom, se pa potuhnete in molčite tako vztrajno, kakor da bi bil režim proglasil kontumac nad vami. Gospodje, besed je dovolj, sedaj pa dejanja, ali pa recite, da farbate narod. Radič tja, Nikič sem. Zadnje čase so listi polni domnevanj o usodi bivšega Radičevega ministra Nikiča, ki noče in noče iz vlade, čeprav mu je gazda Radič že večkrat zažugal, da ga bo nataknil na kol, če ne zapusti takoj mehki ministrski fotelj. Ne vemo sicer, če je res vredno, da se o tem gospodu toliko piše, toda če je usoda taka, da si morajo jugoslovanske novine preganjati dolg čas s to zadevo, potem naj nam bo odpuščeno, če povemo tudi mi o tej velevažni in pereči državni zadevi svoje modro mnenje. In to naše mnenje je, da se Nikič drži raje vlade kakor Radiča, ker je pač dognal, da je bolje čepeti tri mesece v mu-čeniški Uzunovičevi vladi, kakor tri dni v Radičevi. Pri Uzunoviču vsaj ve, da se razvija vse lepo in prav in da je vobče vse dobro, pri Radiču pa ne bi več vedel, ne komu služi, ne zakaj gre in kako stvari stojijo. Pri Uzunoviču se lahko živi kot minister, pri Radiču bi se pa ne smel niti kot povprečni «kaputaš«. Ne more pa ne škodovati ne koristiti niti kot minister niti kot zvesti Radičev agitator. Bolje za njega, da je minister, bolje za nas, da imamo enega agita-torja in govornika Radičeve neizčrpnosti manj. Prav ima Nikič, nimajo pa prav novinarji, da o njem toliko pišejo. Sicer se bo prevzel in postal radičevsko zgovoren še on. V tem slučaju bi ga pa mi nič več ne branili in podpirali . . . Spor z Bolgarijo spada že v drobno dnevno kroniko, saj se je takorekoč sam izživel. Najprej je naša vlada skoro mesec dni sestavljala noto, ki se je počasi razvila v demaršo, končno pa pretvorila v neke vrste spomenico, na katero so pristale tudi Rumunija in Grčija. Sedaj se ravna po istem pravilu tudi Bolgarija. Najprej je grozila z odklonitvijo odgovora, nato je rekla, da bo izročila vso stvar Zvezi narodov, ko so pa rekle velesile v Sofiji, da je Belgrad bližji kot Ženeva, je bolgarska vlada rekla, da bo odgovorila z daljšim odgovorom vsem na omenjeni spomenici podpisanim državam. Tedaj bo treba samo vzeti na znanje njen odgovor in tudi ta neprijeten spor bo končno rešen — vsaj do prihodnjega komitskega vpada! Tuzla junaška leži v radikalni Bosni, pa se je naš Radič odločil, da jo uprav zato obišče. Kaj je vse tam povedal, ne bomo tu navajali. Naj samo omenim, da je šel Radič v I uzlo v glavnem zato, da se bo vedelo, da se bliža Belgradu in Šuina-diji. Svoj odhod v Belgrad je Radič v Tuzli tudi slovesno naznanil, nakar so ga bistri bosanski seljaki opomnili: »Nemoj Stipa! V Belgrad preko Bosne je še bolj nevarno, kakor v Pašičevo vlado preko republike!« Ruski sleparski zdravniki. Med ruskimi caristi-begunci je veliko sleparjev. Nekateri so prav premeteni, druge pa vzbuja in vzdržuje neumnost, po kateri naj bi bila današnja Rusija brez inteligence, begunstvo pa pravi cvet ruskega naroda. Naj že bo, da se vsak drugi caristični begunec, ki brenka na balalajko ali pa tihotapi kokain, izdaja najmanj za plemiča in gardnega oficirja, naj slepari norce, ki se mu dajo, odločno se pa mora zapreti pot raznim sleparskim ruskim strokovnjakom, ki niso samo požeruhi za domačine tako pičlega kruha, marveč tudi zločinci. Posebna špecijaliteta med temi so sleparski zdravniki. Pred leti so imeli enega v Zagrebu, ki je pa imel k sreči več posla z mrtvimi kot pa z živimi, sedaj so pa drugega, nekega Ivana Semjonoviča Patalo razkrinkali v Sarajevu. Zdravniško društvo pravi v sodnijski ovadbi, da je kvalifikacija večine ruskih zdravnikov prav dvomljiva, k nas delavski voditelji zapustili, mi je Ernst mirno razložil, kako se bodo najbrž vršili dogodki. ' (Dalje prihodnjič.) ko je pa človeško življenje i:a tako nizkem kurzu. Važni razgovori. Režim v nasi državi jo podoben čarodej iiemu kotlu, v katerem se vedno nekaj kuha, a nihče ne ve, kaj. Dan na dan čitamo v oficielnem in neoficielnem časopisju o odločilnih sejah vlade, o važnih avdijencah, o važnih razgovorih in na koncu teh »senzacionalnih« vesti pa še kopo ugibanj, ki se končno razprše v prazen nič kakor 'iskre, kadar se zvezda utrne. Ir, či-tatelji zro predse kakor vol v nova vrata, ne da bi vedeli, o čem se je vršil razgovor, konferenca, ali o čem se je sklepalo. Čudni so ti običaji, ki kažejo, kako malo se menita režim kakor tudi opozicija za javnost in kako malo jima je za delo s širokimi plastmi naroda. III. kongres In VI. skupščina Uje-dlnjenia jugoslovanskega učiteljstva v Belgradu se je vršil od 7. do 10. t. ■m. Verifikacijski odbor je priznal 387 delegatov, od katerih jih je bilo iz Slovenije 60. Kongres pa je bil vsekakor premalo pripravljen, ker je izzvenel prej v politično državotvornost, ki ni naloga stanovske organizacije, kakor pa v stanovsko-interesni kongres. Učiteljem ne zamerimo prosvetnega idealizma, pac pa obsojamo, če se hoče tak kongres postaviti v službo političnega, četudi prikritega terorizma. Razprave na kongresu so deloma pokazale, da je slovenska organizacija učiteljev jako napredovala, dočim se bodo nekatere učiteljske organizacije še morale učiti demokracije, stvarne organizacijske politike in spoznavanja svojih ‘interesov. Gustinčičevi komunisti so izdali svoj list, ki so ga krstili za »Enotnost«. Lep list, naravnost vstvarjen za pospeševanje enotnosti delavskega pokreta, tako lep, da si ga lahko vtaknejo možakarji za klobuk, pa zavriskajo zraven. Na vse plati se liže delavstvu in čita levite tistim, ■ki. so jih pregledali in niso za zedinjenje z njimi, tako da so prav podobni tercijalkam, ki na vse plati o-bračajo oči in obžalujejo s težkim srcem grehe svojega bližnjega, da bi napravile vtis poštenih ženic. Ta manever je za vsakega delavca jasen. Delavstvo ne mara več razdira-čev delavske solidarnosti, zato bi možakarji radi s to novo taktiko vtihotapili razdirajoče elemente v organizacije. Inž. Gustinčič je bil že sam vstopil v čevljarsko organizacijo, pa so ga vrli ljubljanski čevljarji prav lepo izkomplimentirali iz organizacije. Gospa »Enotnost« naj bo le brez skrbi. Delavstvo se organizira in združuie, toda na načelih razrednega boja, ker med njimi ni več prostora za komedije. V bodoče delavske organizacije ne bodo nikdar več postale torišče kakršnihkoli »gift-mišerjev«, ki bi zastrupljevali z razdori razredni pokret delavstva. Žolta železničarska organizacija je sklicala prejšnji teden javen železničarski shod v Mariboru, da bi zvezarska gospoda »protestirala« proti nameravanim, oziroma že izvedenim redukcijam delavcev in znižanju bornih mezd. Ampak ti /e-zarji so čudni patroni. Še pred kratkim so potom letaka zatrjevali, da ni nobene redukcije, ampak da je to samo hinavščina socialistov. Sedaj pa ie sam neizogibni papež Deržič, ki je dolgočasil maloštevilno družbo —- večinoma malih uradnikov, katerim je na dolgo in široko pripovedoval o umetnostih železniških proračunov, o »partijah« in’o — »virmanih«. To vse še je naučil, ‘ko je še bil poslanec. 120 ljudi je prišlo od 4000 železničarjev se dolgočasit, ki so po veliki večini’ apatično poslušali že pred par leti mnogo obetajočega Deržiča, ki je pp tri-četrturnem hripavem govoru klaVef-n° končal s povdarkom, da je Z/eza mnogp yQde iz morja znosila, da pa x i^V-l0 čist° zastonj, Češ: »Smo pac slabi, toda upam, da ne bo več dolgo, ko bodo vsi jugoslovanski železničar), včlanjeni pri Udruženju rjacionalnih železničarjev!« Ker si je g. Derzič privoščil proti koncu svojega referata’tnalce tudi Amsterdam in pa Savez Zelezničara Jugoslavije, mu je sodrug Bahun malo vest izprašal. Bahun je spravil zvezarje v veliko zadrego. Njegove bombe so bile vedno bolj silne, ko jim je očital dvojno igro. Gospoda zna biti na shodih silno radikalna in udriha po upravi, da je joj, ko pa obhaja svoje »kongrese«, tedaj pa se hlini visoki birokraciji, da ni konca niti kraja. Kakih 50 zvezarjev je jelo tuliti, kot divje zveri v menažeriji ter kazali zobe in pesti s. Bahunu. Deržič ;e moral potem še celo uro ppprav-ljati, kar mu je s. Bahun pokvaril, tako, da se je popolnoma zahripal. S. Bahun mu je spretno delal medklice in tako večinoma vse doprinesel, kar so mu hudi zvezarji preje zabranili. Deržič pač težko sliši očitek, da je glasoval za zakon o zaščiti države, ki ni bila nikoli v resni nevarnosti, pač pa ni nikoli glasoval za zaščito železničarjev in si je tako vse mostove za seboj podrl. Naši delavci so šli samo enkrat ne led! Iz stranke SIJ. V nedeljo, dne 19. septembra se bo vršila v Celju pokrajinska konferenca Socialistične stranke Jugoslavije za Slovenijo, Z ozirom na organi-zatorično važnost te konference vabimo vse krajevne organizacije SSJ, da store takoj svojo dolžnost do stranke ter sporoče svojo udeležbo vsaj teden dni pred konferenco. Istotako je predložiti do istega roka pokrajinskemu upravnemu odboru predloge in nasvete za konferenco. Prostor, v katerem se bo vršila ta izredna konferenca, se objavi pozneje. Opozarjamo vse naše strankine člane na današnji uvodnik! Pokr. tajništvo. Plenarna sela Del. zbornice. V posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega se je vršila v nedeljo druga plenarna seja Delavske zbornice. Udeležba skoro polnoštevilna. V ospredju razprav je stalo poročilo o dosedanjem delovanju zbornice. Iz predloženega poročila je bilo razvidno, da je Delavska zbornica izvršila v tem času ogromno koristnega in pomembnega dela. To so morali vsi priznati, in v kolikor so posamezni klubi izražali v tej ali oni stvari svoje posebno mnenje, se to ni tikalo toliko glavnih nalog zbornice, ki je bila v tem času v vsem svojem ustroju in z vso svojo iniciativnostjo na višku. To priznanje je toliko bolj dragoceno, ker je morala Delavska zbornica v polpreteklem času, ko je brezposelnost bolj in bolj razsajala in so se delovne, socialne in mezdne prilike bolj in bolj slabšale, delati v najneugodnejših razmerah ter le s teža.vo obvladati položaj In pomagati delavstvu iz najhujše krize. Sejo je otvoril predsednik sodr. Cobal. Pozdravil je navzoče delegate in zastopnike raznih organizacij, še posebej predsedniT ka zagrebške Delavske zbornice sodr. Marijanovima ter zastopnika .vestfalskih Slovencev, Bolho. Tajniško poročilo je podal sodr. Uratnik. O svojem dosedanjem delu je zbornica izdala podrobno pisano poročilo, ki ga tudi v našem listu objavljamo, vsled česar ga ne bomo tu ponavljali. Sodr. Uratnik se je v svojem poročilu še posebej dotaknil vprašanja naše socialno politične zakonodaje, bolj in bolj nAraščajoče brezposelnosti, podpiranja brezposelnih, izselja-vanja kulturnih in socialnih nalog zbornice i r , °iasn*l ie postopanje vlade v pogledu sklada za brezposelne, zavarovanja starostnih in onemoglih. Surnega delovnika ter po-vdarjal, da ni naša država doslej podpisala niti ene mednarodne konvencije. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. — Blagajniško poročilo je podal spdr. Celešnik ter predlagal, da naj se dovoli zbornici začasno prekoračenje proračuna. — V imenu finančne kontrole je poročal sodr. Ošlak, ki je predlagal oclobritev blagajničnega poročila ter priporočal njegove predloge. Leskošek se je. zavzemal za svoj oddeljeni predlog*,. ki pa ni prišel v poštev. Ošlakov predlog za odobritev proračuna je bil z absolutno večino glasov sp.rt;jejt . Ip Leskošek in Pevec nista glasovala. Sodr.rSedej je predložil posebni predlog, v kater.em se ostro ^protestira proti posto-,panj.u -tninistrstva ža šoČialno politiko, k! 'se ne ozira'na avtonomno poslovanje Del. zbornice in Je zato samovoljno odredilo, da se mora dosedanji odstotni prispevek zavarovancev, za Del. zbornico znižati. Tudi za ta umesfhi predlog so razen Leskojjeka In Pevca glasovali vsi navzoči! O pravilniku za kulturno prošvetnl odsek Dol. zbbrnicp je poročal dr. Milavec, ki je obenem pojasnil važne naloge odseka za delavsko kulturo ter dubovijo zavrnil neumestne ugftvore Obeh bernotovcev. O ‘delavski pomožni blagajni Je poročal Žužek, ki je pojasnil pomšn pomožne blagajne, zlasti z ozirom na, problem starostnega zavarovanja, brezposelnosti, onemoglosti in štednje vobče. Povdarjal je potrebo, da se „za delavsko, pomožne blagajne izdela poseben načrt, O stanovanjski zaščiti in o postopanju delodajalcev, ki mečejo odpuščene delavce tudi iz stanovanj, je poročal sodr. Makuc: sodr. Bučan je predlagal reorganizacijo obrtnega sodišča, sodr. Golmajer je poročal o sodišču za delavske zavarovance ter stavil več konkretnih predlogov. O davku na ročno delo je govoril sodr. Ošlak, ki je omenil več drastičnih slučajev protizakoniteoa odtegovanja tega davka, zlasti mladoletnim in starejšim delavcem. Sodr. Vospernik je govoril o privatnih' posredovalnicah dela, ki so brezposelnim bolj v škodo kot v korist ter predlagal, da naj se pri vladi zahteva ukinitev vseh privatnih posredovalnic. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. O bratovskih skladnicah, o njihovem poslovanju in finančnem položaju ter o pomanjkljivostih tozadevnega pravilnika sta nato govorila sodruga Krušič in Ravnik. Terseglav je izrazil željo, da naj zastopniki Del. zbornice informirajo o rezultatih svojih intervencij pri podjetjih zaupnike vseh organizacij v dotičnem podjetju. K temu je govoril tudi sodr. Golmajer, ki je izrazil svoje pomisleke. Razvila se je nato daljša debata o študijskih potovanjih v tujino. Zastopnika Strokovne zveze (kršč. socialistov) Žužek in Tetseglav sta ta potpvanja deloma hvalila, deloma grajala; odgovorila sta obema sodruga Sedej in Golmajer, zahtevajoč, da se delo komisij, ki potujejo v inozemstvo, objektivno presoja. Leskovšek je nato prečital več zelo dolgih interpelacij o razmerah pri OUZD. Interpelacije same so izzvale med poslušalci bolj veselje kot razburjenje. Odgovorila sta mu Čobal in dr. Bohinc, ki sta podčrtala prozorni namen teh interpelacij ter energično zavračala, ob odobravanju cele zbornice, pavšalne trditve sestavljalcev dotičnih interpelacij. Predlagalo se je končno, da naj se čim-prej razpišejo volitve v OUZD. Druga plenarna seja Delavske zbornice je pokazala, da se ogromna večina zbornice zaveda, da je treba v teh težkih časih’ resnega in složnega dela. Kultura. »Pod lipo«. Izšli sta v zadnjem času 7. in 8. številka tega edinega delavskega leposlovnega družinskega lista v Jugoslaviji. Vsebina št. 7. je sledeča: Mile Klopčič: Sonet; Rudolf Golouh: Naš jubilar (Spominski spis ob 851etnici nestorja slov. vpodabljajo-čih umetnikov sodruga Ivana Franketa); Tone Maček: Noč; Čulkovski: Griška Onu-čin in njegova žrtev; Historicus: »Ameriški Slovenci« I. (Promatranje Amerike ob 150-letnici njene osvoboditve izpod angleške nadvlade z ozirom na knjigo sodr. Jože Zavertnika »Ameriški Slovenci«.); Ivan Vuk: Samo, da ne razžalosti mater; Tone Čufar: Dekletu v spominsko knjigo; Hermann Wendel: HristO Botjov (Ob 501etnici smrti mladega bolgarskega borca za svobodo); A. K.: O početkih socialističnega gibanja na Slovenskem; dr. Ernst Griinfelg: Duhovne korenine žadrugarstva; Karol Te-kavč: Iz mojih zapiskov in Listek. — Vsebina štev. 8. jp pa sledeča: K, Munding: Stavbna in stanovanjska zadruga kot celica socijalne organizacije; R. Rehar: Napotil sem se Tano...; D. Šarašidže: Spominu Nikole Cajdžeja; Čulkovski: Griška Onučin in njegova žrtev; Tone Maček: Planinski svet; R. Rehar: Naši dnevi; Lovro Kuhar: Sektor št, 5; Čulkovski: Dajte luči; Historicus;. »Ameriški Slovenci« II.;; Wilgans-Kopriva: Uboštvo; dr. Ernst Griinfeld: Duhovne korenine žadrugarstva; A. K.: O početkih sočijalističnega gibanja na Slovenskem; Cv. Kristan: Ahtonln Nemec tfii Listek. — Naročajte in berite ta svoj edini leposlovni list. Letna naročnina 36 Din. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Prule 15. Iz delavskega sveta. Delavsko gibanje v Maroku. Interpelacija, ki sta jo vložila v Francoskem parlamentu socialistična poslanca Fontanier in Renaudel, je opozorila svet na delavsko gibanje v Maroku. Poslanca se v interpelaciji pritožujeta, da so bili aretirani voditelji delavskega strokovnega in političnega pokreta. Te aretacije so bile izvršene, ko ni bil navzoč francoski resident Steeg. Izvršili so jih uradniki, ki žele nadaljevati s potlačevalni-mi metodami bivšega francoskega govemerja Lyauteyja. Kljub temu preganjanju socialistične stranke v Maroku, ki tvori del francoske socialistične stranke, je stranka stalno rasla od njenega kongresa v mesecu decembru leta 1925. Invazija kapitalistov v to deželo, ki je izredno bogata na naravnih zakladih, je povzročila, da se je zbudilo številno delavstvo, ki nima nobenih pravic in je izročeno na milost in nemilost kapitalističnemu izkoriščanju. Dežela, ki je pod francoskim protektoratom, ima avtonomno administracijo. Ona ima dve posvetovalni zbornici, ki imata pravico izreči svoje mnenje o aktih vlade. Poslance v tej zbornici pa izvolijo samo trgovci, industrijalci in farmarji, delavci pa nimajo volilne pravice. Zato so zakoni, ki jih priporočati zbornici, nasprotni interesom delavstva. Delavci še sedaj nimajo pravice združiti se v združenih strokovnih organizacijah. To je vzrok, da so delavci neizmerno izkoriščani in da poganja pšenica le za kapitaliste. V teh težkih razmerah se je odločila socialistična stranka bojevati se za pravice združenja in zborovanja in za Čarobna krasota valovitih las, svileno mehko usipajočih se v rahli obilici, zanesljivi uspeh očiščenja z Elida-Shampoo. Brez sledu škodljivih ali jedkih primesi očisti Elida-Shampoo lahko pa temeljito lase in kožo na glavi z nežnim posebnim milom. Daje bujne, močne pene, ki z milijoni mehurcev zagrnejo vse nezaželjeno. Elida-Shampoo daje lasem trajno diskretno vonjavo, varuje in krepča prirodne vale. Uporabljajte vsled tega vedno sode prosti ELIDA S H A M P O O Jngoslov. d. d. Georg Sdikhl, Oiljct. Oddelek »HLIPA«.' Pošljite mi brezplačno originalni zavojček i/l Elida-Sh ampoo Imej.................................1................. ,, Naslovi....................................................4?.. iVosirao, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite kot tiskovino. vse politične pravice, dokler ne bodo izvojevane. Izgledi za socialistično stranko so izredno dobri, posebno v Casablanci, v kateri je bila ustanovljena socialistična okrajna organizacija, ki postaja trdnjava socializma v Maroku. Meyer Londonova zapuščina. Ameriški kapitalistični listi priobčujejo kot veliko senzacijo, da je zapustil pokojni socialistični voditelj Mey-er London samo 4000 dolarjev imo-vine, ki jo dobita njegova soproga in hčerka, kakor se glasi oporoka. Sodrug London je bil žrtev avtomobilske nezgode dne 6. junija. Mala zapuščina je iznenadila newyorške kroge, ker so domnevali, da ima London precej veliko premoženje. Njegov brat Horace London, ki je bil Meyer-jev drug v odvetniškem poklicu tekom petnajst let, je pojasnil, da je pokojnik večino svojih dohodkov žrtvoval za socialistično delo in v dobrodelne namene. Dasi je imel veliko pravniškega posla, so bili njegovi dohodki manjši, kot se je v javnosti domnevalo, kajti mnoge pravne zadeve je prevzel brezplačno, ker je rad pomagal ubogim. Ako bi bil London kapitalistični advokat, bi bil s svojim talentom spravil skupaj premoženje vredno par stotisoč dolarjev. Tmco pa je London socialist delal za ljudstvo kot socialist. Zapustil je ženo m hčer brez premoženja, vzlic temu znata obe ceniti velike zasluge pokojnika, ki ni bil samo borec ampak človek. Ni čuda, da m imel v New Yorku še nihče takega pogreba, kot ga je imel Meyer London. Ni bil pompozen, kajti v tem pogledu je bi* lo v New Yorku nešteto »lepših« pogrebov. Ali udeležilo se ga je okrog pol milijona ljudi — ljudi, ki so čutili, da se je poslovil od’ sveta človek, ki je vse življenje delal za ljudstvo. Hmlbor. Kaj nameravajo z mariborčani V nedeljo, dne 12. septembra. Listi vedo poročati, da se je tukajšnja vojaška uprava odločila za nov-način dodeljevanja k tej ali oni armadi, v slučaju mobilizacije. Ne glede nato, da smo socialisti prijatelji miru in nasprotniki vojne in da stoje nad Nin- čičevo zunanjo politiko razsodnejši |n miruljubni možje v zunanjem svetu in da bo vsled tega precej vode po Draivi steklo, predno se bomo iO-pet začeli vojskovati, je vendar bila po vsej Evropi doslej navada — vsaj v oni mali Evropi, ki je militaristična, kot mi, — da so dodeljevali vojaške obveznike k temu ali onemu polku, ne da bi ti imeli vsled tega kake sitnosti. Obvestilo se jim je dostavilo ra dom, pa mirna Bosna. Pri nas bodo pa morali vsi mariborski letniki od 1871 do 1904 v nedeljo, dne 12. septembra na Tezno, kjer bo vojaška uprava na licu mesta uradovala in jih poučila o praktičnem vojaškem življenju ... To je tedaj mobilizacija za en dan! Vsak bo moral prinesti seboj jesti za ves dan, ker bo marsikdo lahko boga hvalil, če bo do večera na vrsto prišel. Nimamo besed, da bi dovolj obsodili ta napoleonski sistem, ker visi nad nami Damoklejev meč v podobi tiskovnega zakona. Želimo le eno: Če je še kaj vplivnih mož pri nas, naj skušajo to na nek način preprečiti. Morda spregovore o tem kako besedo naši poslanci. Buržujski smeh. Delavci vedo> kaj je »Marburger Zeitung« ne samo v razrednem, temveč tudi v političnem pogledu. V slednjem igra ta list opozicijo, če niso — samostojni demokrati na vladi. Mar bi nam bile vse te neresne igre, če se tu pa tam ne bi pokazala hote ali nehote tudi brutalna protisocialna taca! Te dni je obravnaval ta list — štrajk. Hptelo je biti duhovito, izpadlo je pa neumno. Najprej pravi, da je »za rešitev socialnega vprašanja samo dvoje: kompromis in sila in da smo se najpriročnejše (billig-keitshalber) odločili za silo, za štrajk«. Potem sledi nekaka medla graja dejstva, da je »pravica« vedno na strani delodajalca, da vlade po nauku hudega angleškega štrajka ne smejo biti popustljive, konča se pa z opisom, kako je neki silno »jovi-jalni« podjetnik pred kakimi 30. leti poravnal spor ali štrajk svojih delavcev s — silnimi batinami, ko si je obrisal brke od idilično zavžitega piva. S poskusom ironije se sicer še pristavlja začudenje, da take metode ne uporablja naš zunanji minister, ko že več tednov štrajkajo v Dalmaciji cementarji, a vse skupaj je vendarle pravo buržujsko zasmehovanje. Navedba, da so bili delavci iz solnčnega juga, dela celo stvar še nižjo, pa naj bo laskanje gotovi tendenci še tako priročno ali za »Mbr. Ztg.« »billigkeitshalber«. Delavci niso ločeni na sever in jug. — Ko že tako vratolomno skače od samostojno-demokratske politične komande med svoje raznolične čita-telje, naj se rajši tudi na posebnem mestu, s posebnim imenom in črkami ogiblje socialnega polja. Obup državnih uslužbencev — In stanarina. Iz krogov državnih u-radnikov, ki jim je že sedaj poplava odnesla najmanj po 100 Din mesečno in s tem rešila našo dično državno upravo, se slišijo obupni glasovi. Zdaj so jim že začeli zmanjševati doklade in za november jim še grozi povišanje stanarine, ako se uveljavi novi načrt stanovanjskega zakona. Splošna zahteva drž. uradnikov je, da naj se vsaj stanovanjski zakon podaljša za eno leto, ako so že morali res odtrgovati za poplave in drugo. Saj tu naj bi vlada pomagala in preprečila povišanje stanarin. Ako pa še to dovoli, potem je našim državnim uradnikom, ki so že do vratu zadolženi, naravnost obupati in skočiti v vodo. Državnim u- radnikom pa kličemo, naj se tako kot na Francoskem in drugod, organizirajo po sindikalnem vzorcu in naj pokažejo svoj stanovski ponos, ne pa, da se dajo kot kuliji izmo-zgavati od vladnih strank do zadnje kaplje krvi. Tezno, Občinske volitve, ki so se vršile v nedeljo, so pokazale, da med volilci ni bilo pravega zanimanja za nje in da mnogi ne pojmujejo izredne važnosti občinske samouprave. Vendar pa je naša lista pri teh volitvah prav dobro odrezala, kar je iz naslednjih rezultatov razvidno: Naša lista je dobila 40 glasov in tri odbornike, lista dela in reda 48 glasov in 2 odbornika, neodvisna delavska stranka 8 glasov in nič odbornikov, nepristranska strankarska lista 23 glasov in enega odbornika, klerikalci 17 glasov in 1 odbornika (z ostankom), demokratsko fašistična lista 49 glasov in 2 odbornika. Od 344 volilcev jih je prišlo 185 na volišče, med onimi, ki so ostali doma, je večina delavcev, ki se svoje dolžnosti niso zavedali, dočim so demokrati in fašisti spravili svoje ljudi — takozvano inteligenco — do zadnjega moža na volišče. Toliko jih je in nič več in sedaj naj tudi vedo, da so v občini silna manjšina, ki tudi v novem občinskem svetu ne bo imela prilike odločati. Tezno ne boste dobili nikoli v svoje roke. Proti fašizmu gre vse kar misli demokratično! Tržit Šolsko leto 1926-27 se prične na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču v soboto, dne 4. septembra ob 8. uri v župni cerkvi. Vpisovanje bo za vse razrede v sredo, 1. in četrtek 2. septembra v ravnateljevi pisarni. Na novo vstopajoči učenci naj pridejo v spremstvu staršev in naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisovanju se sprejmejo tudi priglasi za šolarsko kuhinjo. Razredni in ponavljalni izpiti se začno v pondeljek, dne 30. avgusta po redu, ki je objavljen na oglasni deski ravnateljstva. Gornja Lendava. V Prekmurju, kjer so doslej lovile meščanske stranke svoje kaline in varale prekmursko kmečko delavstvo, pričenja doba socialističnega prebujenja. Za nedeljo, dne 29. avgusta, ob 11. uri dopoldne sklicuje Socialistična stranka Jugoslavije javen shod v gostilno Maršik, v Gornji Lendavi. — Že organizirane sodruge in somišljenike vabimo, da se shoda polnoštevilno udeleže. —r. • ■ MntO. - V nedeljo, dne 22. t. m. se jevršil pri nas ustanovni občni zbor »Svobode« katerega so se udeležili vsi tukajšnji člani. Občnemu zboru je predsedoval s. Sahdmig, v imenu centrale je poročal o pomenu in namenu kulturne organizacije s. Pete jan iz Maribora. Po končanem poročilu se je izvolil sledeči odbor podružnice: Sa-hornig Ferdo, predsednik, Schauber-ger Rudolf, namestnik, Gerold Josip, tajnik, Sušek Marko, namestnik, Gi-gerl Ivan, blagajnik, Hude Franc, namestnik. Oti Jožef in Fittmeyer Ferdo v kontrolo. — Za telovadno enoto: Schauberger Rudolf, načelnik, Schauc Kristian, namestnik, Sahornig Jože, ekonom. Pušnik Viljem, namestnik, Semacher Ivan in Urnaut Konrad, sa-maritanca. Podružnica ima lep in številni telovadni in dramatični odsek. Ustanovil se bo tudi pevski odsek ter čitalnica. 4. Da ostane naložen ves preostanek za leto 1925 in eventuelni preostanek za prvo polovico 1. 1926 pri Središnjetn uradu v Zagrebu kot fond za zgradbo poslopja zbornice. Od tega preostanka bo treba oddvojiti znesek 425.000 Din kot prispevek za zgradbo poslopja centralnega tajništva Delav. zborn. v Beogradu. ne zbornice in posebne odobritve od strani ministrstva za socialno politiko. Tako je s tem rešenjem ministra za socialno politiko znatno približana svoji rešitvi vroča želja slovenskega delavstva, da dobi njegova zbornica svoj dom. Skrb za brezposelne. Predvojna statistika za bivšo Kranjsko je izkazovala 1 odstotek brezposelnih, pri čemur prevžitkarji in rentniki niso bili všteti, temveč tisti, ki niso imeli rednega posla v svoji stroki. Za prehrano tega števila ljudi bi bilo treba 2.3 milijona zlatih kron, ali najmanj 23 milijonov dinarjev. Po vojni se je število brezposelnih seve povečalo. Iz tega se vidi, da z enostavnim podpiranjem problem brezposelnosti vsaj z našimi sredstvi ni rešljiv. Treba je predvsem izpopolniti organizacijo delovnega trga, iskati delovnih prilik. V to se mora porabiti glavni del nabranega, za brezposelne namenjenega denarja: denarne podpore pa morajo ostati omejene za slučaje največje sile. Pri nas se pobira pri bolniških blagajnah prispevek za Borzo dela, ki bo od 1. avgusta t. 1. enak prispevku za Delavsko zbornico. Vsako leto se nabere v ta namen v področju naše zbornice nad 1,500.000 Din. Ta denar pa je ostal neizrabljiv. Tudi v času najtežje krize, kakor jo sedaj preživljamo, se ni mogel vporabiti in sicer ne za organizacijo dela, ne za podpore. Kdor zahteva rešitev vprašanja podpiranja brezposelnih iz denarja Del. zbor., mora prvič predvsem vedeti, da so zneski, ki jih more zbornica za to nameniti, le kaplja v morje, drugič, da je tu istitucija, ki pobira prispevke za ta namen, v isti višini, kakor so celokupni prispevki Del. zbor. Prvo, kar se mora od DZ zahtevati v interesu brezposelnih je, da podvojijo svoje napore v tej smeri, da se prispevki, ki se pobirajo za Borzo dela, za svoj namen tudi vporabijo. Tozadevno je naša zbornica skupno z drugimi zbornicami in centralnim sekretariatom v preteklosti vse storila in bo v bodočnosti svoje napore v tej smeri podvojila. Ako bodo ti napori zaman, se bo postavila na čelo gibanja, da se prispevki za Borze dela sploh odpravijo, ker ne gre, da se pobirajo, h ne vporabljajo ne za organizacijo dela, ne za podpore, nasprotno, da je prišlo tako daleč, da morajo vzdržavati Delavske zbornice celo že obstoječe Borze dela in vršiti naloge, ki bi jih morale predvsem te. Naša zbornica je storila za omi-ljenje brezposelnosti v rudarskih revirjih vse mogoče. Za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti je sklenila prispevati do najvišjega zneska 47.000 Din. Vkljub temu je v proračunu določila, da bo pod gotovimi pogoji brezposelne v najnujnejših slučajih tudi direktno podprla. S svojimi nezadostnimi sredstvi si je morala staviti pri tem le omejene naloge. Sklenila je vporabiti svojo kvoto za podpiranje brezposelnih tako, da pridoda posebno doklado k brezposelnim podporam, ki jih izplačujejo registrirane strokovne organizacije brezposelnim. S tem je zasledovala dva namena: Prvič je hotela vplivati na strokovne organizacije, da bodo skrb za brezposelne izpopolnile, neorganizirane delavce pa, da se oklenejo organizacij. Na drugi strani pa je hotela vporabiti kontrolo strokovnih organizacij, ki svoje članstvo poznajo in doseči, da se izrabijo te podpore le za podpiranje najpotrebnejših. Na brezposelnih podporah je izplačala DZ v prvi polovici 150.000 D. Te podpore so se razdelile na vse registrirane strokovne zveze, od katerih pa se je zahteval natančno specificiran obračun o vporabi. Samo ob sebi umevno je, da mora vpo-števati institucija, v katero prispeva vse delavstvo, pri tem tudi vse de* lavske organizacije. Po.seben odsek zbornice, v katerem so bili zastopani vsi klubi, je izdelal nov pravilnik, po katerem se bo v bodoče pri razdeljevanju brezposelnih podpor postopalo. Načela bodo ostala pri tem dosedanja. Pred vsem je treba obdržati pred očmi: da Delavska zbornica ni društvo, ki bi delilo predvsem podpore za brezposelne, temveč razredna predstavnica delavstva v vseh njegovih težnjah; da brezposelne podpore niso za nikogar sredstvo za pridobivanje političnih prijateljev, in da mora biti prav posebno izključena vsaka taka misel pri instituciji, kakor je DZ; da je pri podpori, ki je kakor kaplja v morie, nemogoče podpreti vse, ki so potrebni in da vstvarjajo take podpore prej nasprotnike, kakor prijatelje. Uvidevni zaupniki, ki so zasledovali delo zbornice ob priliki krize v naših rudnikih, ob obustavitvi tovarne v Mostah, ki vpoštevajo naše napore in denarne žrtve za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti, ki si bodo predočili, da je pri dovoljenih kreditih od 710.000 D za prvo polletje, od katerega je bilo treba poslati 110.000 Din še za centralno tajništvo DZ, tako da ji je ostalo le še 600.000 Din razpoložljivega denarja, vporabila 150.000 Din, torej četrtino za neposredno podpiranje brezposelnih, pa bodo morali priznati, da zbornica ne zasluži očitkov, da se ni brigala za brezposelnost. JAKGJT PRI/IN CIT Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo i ' (Konec.) Ostanek bo znašal po 1. avg. 1927 predvideno nad 2 milijona dinarjev in bo ostal rezerviran za zgradbo poslopja naše; zbornice ter bo naložen pri Suzoru na naše ime. Da pa se bo mogel vporabiti za svoj namen, bo treba glede eventu-elne nove gradnje, odnosno glede eventuelnega nakupa poslopja zbornice še konkretnega sklepa skupšči- Nabirajte nove naročnike Ko M M konto nam alndko »panje da kozarček zdravega A. JERAS in drug Uomjona-Noste. TUkar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani. — Izdajatelj: Pokrajinsko