XIV., štev. 246
Ljubljana, petek 20. oktobra 1933

CeilžN.- Din
o^ravuidivo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — TelefOD št. 3122, 3123, 3U4. 3125. 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova UL 3. — Tel. 3482, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
ŠL 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Teleton št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodib: Ljvb-Ijana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Skoro dva milijona
glasov za JNS
Z nedeljskimi občinskimi volitvami v vardarski, zetski in dravski banovini Je končana ena največjih in najvažnejših nalog našega novega nacionalnega življenja. V vseh banovinah so obnovljene občinske uprave. Občine so zopet izročene v roke izvoljenih zaupnikov ljudstva, ki so z izvolitvijo prevzeli nase veliko dolžnost, da urede občine in jih do-vedejo v sklad s predpisi in duhom novega, enotnega in modernega občinskega zakona.
Rezultat občinskih volitev je zopet nov dokaz za konstruktivni in pozitivni duh, ki je prežel najširše množice našega naroda. Klavrno so propadli vsi poskusi, zapeljati mase volilcev na stranska pota. Politika jugoslovenskega programa je triumfalno zmagala tudi v občinah, teb osnovnih edinicah našega na-rodno-državnega organizma. V tem pogledu pomenijo občinske volitve ogromen doprinos h konsolidaciji naših razmer. Z njimi je v veliki meri okrepljena in povečana notranja in zunanja moč našega naroda in naše države.
Nosilka jugoslovenskega delovnega programa pri teh volitvah je bila Jugoslovenska nacionalna stranka. Njena moč se je tudi pri tem velikem poslu pokazala za realno dejstvo in njen vpliv na narodno politično življenje stalno narašča. Občinske volitve so dale novi vsedržavni stranki prvič priliko, da preizkusi moč svoje organizacije. Jugoslovenska nacionalna stranka je pri tem dokazala, da je dostojna in vredna zgodovinske naloge, in je izvojevala zmago, kakršne še ne pomni zgodovina političnih strank našega naroda.
Po službenih podatkih je za liste JNS v vseh devetih banovinah glasovalo 1,878.005 volilcev, to je nad 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev v celi državi. Te številke so ogromnega pomena, ker dokazujejo, da je ogromna večina vseh državljanov Jugoslavije, ki imajo do ustavi in zakonih pravico govoriti in soodločati v javnih zadevah, v tabora Jugoslovenske nacionalne stranke, odnosno njenega jugoslovenskega programa. To dejstvo daje politični organizaciji JNS posebno avtoriteto, na drugi strani pa povečuje tudi njene dolžnosti, ker na njena usta govori danes večina celokupnega jugoslovenskega naroda. Od njene patriotične službe za kralja in domovino pa je odvisno, da bo ta volja naroda realizirana vedno v skladu z nacionalnim programom kraljevega manifesta. Ogromni kapital zaupanja mora sedaj JNS koristno uporabiti tudi za sistematično izvajanje svojega državno-političnega, gospodarskega in socialnega programa. Strankine organizacije so obenem postavljene pred n->ve naloge, ki zahtevajo od vseh strankinih funkcionarjev, od najvišjega do najnižjega, še večjo vdanost in požrtvovalnost za delo med narodom in za narod.
Krasni uspehi pri občinskih volitvah so v prvi vrsti zasluga strankinih organizacij JNS. Vsa čast jim in vse priznanjeNajlepša nagrada za ogromne žrtve in za neumorni trud pa jim je sijajna zmaga sama! Naj jih bodri i vztrajnemu delu tudi v bodoče, da se bo stopnjo za stopnjo izvrševal lepi in veliki program JNS na korist države in naroda kot celote, a s tem obenem na korist vsakega posameznega državljana.
Dobro se ie izkazala strankina disciplina JNS. Le osamljeni so bili primeri njene kršitve. Povzročeni so bili deloma po predsodkih, ki so še posledica bivše razdvojenosti, deloma pa ni še povsod v dovoljni meri prodrla podrejenost osebnih ambicij ciljem velike politične organizacije. Vse take pomanjkljivosti in napake bo treba odpraviti. Vendar pa moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da je organizacijski aparat, četudi je bil tako rekoč šele ustvarjen, funkcioniral prav dobro in da se je ogromna večina strankinih funkcionarjev pokazala vredno veličine svojih nalog. Vsem tem požrtvovalnim delavcem gre po zaključku občinskih volitev v državi še posebno priznanje.
Zgodovinskega pomena so bile občinske volitve zlasti v hrvatskih in slovenskih krajih, kjer se je nacionalna fronta pod vodstvom JNS spopadla s poskusi separatističnih in protirežimskih voditeljev, da ljudstvo oddvoje od konstruktivne jugoslovenske politike. V savski in primorski banovini naj bi služila tem ciljem parola abstinence, v dravski banovini pa dobro premišljena, z verskim terorjem, zlorabo plemenske občutljivosti in sistematičnim ekonomskim in osebnim pritiskom delujoča punktaška ofenziva. Oba poskusa sta doživela katastrofalen polom. V hrvatskih krajih se je z živo akcijo Jugoslovenske nacionalne stranke in njenih funkcionarjev, kakor tudi z globokim smislom hrvatskega ljudstva za konstruktivno delo v občinah, brez velikih težav posrečilo zavrniti vse nakane separatistov, da bi odvrnili narod od udeležbe pri občinskih volitvah.
Mnogo težja je bila borba v Sloveniji,

NEMČIJA V ZAGATI
Tudi Italija opušča spričo solidarnosti Francije in Anglije vsako misel na reševanje Nemčije iz vedno večje osamljenosti — Francija odklanja nove koncesije
Pariz, 19. oktobra, č. Tisk se še nadalje intenzivno bavi s stališčem, ki ga mora Francija zavzeti napram Nemčiji zaradi poslednjih dogodkov v ženevi. Novi list »Le Jour« pravi, da se Francija ne bo branila proučiti nemških načrtov, vprašanje pa je, ali ne bodo ostali tudi ti načrti, kakor vsi dosedanj:, ie na papirju. Dne 26. oktobra bo Francija nadaljevala svoje delo v ženevi v okviru Društva narodov in se bo znala izogniti izolaciji, v katero jo skušajo spraviti njeni nasprotniki. »Petit Bleu« ugotavlja, da Nemčija Franciji ne more škoditi, ker je dovolj močna in si je v zadostni meri zavarovala svoje meje. Nemci pa tudi ne smejo pričakovati nadaljnjih francoskih koncesij, ker je Francija že vse preveč dokazala, da so njene zahteve zmerne in da se nanašajo le na zavarovanje evropskega miru. Tudi desničarski list »Ordre« poudarja, da je.Francija sila, ki si bo ohranila zaupanje svojih prijateljev m postala strah svojih nasprotnikov, če se ne bo dala razorožiti. V ženevi pravijo, da se bo delo nadaljevalo. To je za Francijo zeli neugodno, ženeva bi morala sedaj govoriti le še o gospodarskih in političnih sankcijah proti Nemčiji.
Popolno soglasje Francije in Anglije
Pariz, 19. oktobra, d. Angleški poslanik v Parizu lord Tyrell se je sestal z ministrskim predsednikom Daladierjem in mu sporočil v imenu svoje vlade, da se francosko in angleško stališče glede na mednarodni položaj povsem skladata. Listi poudarjajo. da je sedaj sporazum med Francijo in Anglijo glede nemškega vprašanja popoln in da je pričakovati tudi v bodoče solidarnega nastopa obeh velesil v vprašanjih, ki se nanašajo na razorožitev.
Konec pakta štirih?
Pariz, 19. oktobra, d. Včeraj se je prvič po parlamentarnih počitnicah sestal zuna-nje-politični odbor poslanske zbornice. Glavni predmet razprave je bil položaj, ki je nastal po izstopu Nemčije iz Društva narodov in zapustitvi razorožitvene konference. Člani zunanje-političnega odbora zbornice :o bili mnenja, da je zaradi postopanja Nemčije postal tudi pakt štirih praktično neuporabljiv. Odbor je naprosil zunanjega ministra Boncourja, naj takoj po zaključitvi tekočih diplomatskih pogajanj obvesti člane odbora o mednarodnem položaju in nadaljnjem razvoju razorožit-venega vprašanja po izstopu Nemčije.
Italija na umiku
Rim, 19. oktobra, d. »Giornale d* Italia«, ki je še včeraj poudarjal, da so se dogodki razvijali po intencjjah ministrskega predsednika Mussolinija, danes v svojem uvodniku nenadoma zopet zagotavlja, da je bila Italija po nemških sklepih prav tako presenečena kakor vse ostale velike sile ter postavljena pred izvršeno dejstvo, o katerem prej nj oiia prav nič obveščena. V ostalem naglaša list, da je treba sedaj še dognati, kakšne so konkretne nemške zahteve v smi.slu sedanjih povsem splošnih izjavah kancelarja Hitlerja in njegovih poslanic nemškemu narodu. Italijanska politika bi morala biti obveščena tudi o teh konkretnih nemških zahtevah, če bi se bila že pred usodno preteklo soboto pripravila za nadaljnje sodelovanje z Nemčijo.
»Gazeta del Popolo« odločno zanika, da bo Italija posredovala in naglaša, da takšne iniciative nj pričakovati. Če se razmere ne izpremene na bolje, za Italijo pač ni razloga, da bi prevzela iniciativo, ki ne bi v sedanji razmerah imela nobene nade na uspeh.
»Tudi »Stampa« pravi, da je sedaj napočila doba čakanja. Kulminacija krize je sicer minila, toda nespametno bi bilo vdajati se neutemeljenemu optimizmu. — »Giornale di Genova« opisuje politiko Nemčije kot ofenzivo na vsej črti in pravd med drugim: Hil-lerjevsko Nemčijo odlikuje večja mera navdušenja kakor pa politične modrosti. 2r samo pomanjkanje politične modrosti <ie bilo dovolj, da je nastala svetovna vojna, ki je izolirala Viljemovo Nemčijo in povzročila njen poraz.
»Lavoro Fasaista« celo trdi, da nemSka teza, po kater] bi sedanje oboroževanj« drugih držav spravljalo Nemčijo v nevarnost, nikakor ne drži. Nemčiji ne grozi prav .lobena nevarnost Ravno Francija bi se morala bati Nemčije, kjer je zaradi teritorial-fl'h izgub želja do revanši silno narasla.
kjer so morale zastaviti organizacije naše stranke vso svojo moč za to, da zaščitijo svoje pristaše pred terorizmom punktašev, ki so se borili proti nacionalni fronti s fanatizmom na smrt obsojenih. Toda tudi v tej srditi borbi je na celi črti zmagala JNS in zbrala na nacionalni fronti v politični zgodovini Slovencev doslej še nikdar zabeleženo število zavednih pristašev jugoslovenskega programa. Zaradi tega je ravno nacionalna zmaga v dravski banovini najpomembnejša in je vzbudila po celi državi izredno zadoščenje in veselje, čeprav so šte-inlčni uspehi po drugih banovinah enaki ali celo še večji.
Tudi se ne smejo pozabiti nemška izzivanja v Poreniu po volitvah 6. marca in druge nemške demonstracije, ki morajo vznemiriti vsakogar, komur je za mir.
Italijansko svarilo Nemčiji
London, 19. oktobra, g. »Morning Post« poroča iz Rima, da je dala italijanska vlada razumeti nemški vladi, da ne bo dala pobude za posredovanje, kakor so to želeli v Berlinu, dokler ne bo Nemčija dejanjsko dokazala svojih mirovnih namenov. V Rimu so v osta'em glede Simonovega govora vseskozi zadovoljni.
V Berlinu so razočarani
Berlin 19. oktobra. A A. Nemške liste močno vznemirja skrajna rezerviranost italijanskega tiska nasproti Nemčiji. Tako navaja »Berliner Tageblatt« včerajšnji članek lista »Giornale d' Italija« in pravi, da ga zelo preseneča. Tudi rimski dopisnik »Vossische Zejtung« ugotavlja, da je italijanska javnost sicer v početku s simpatijami spremljala nemške težnje, sedaj pa je postala silno rezervirana. Ta rezerviranost je posledica bojazni Italije, da ne bi izgubila iniciative iz rok, če bi posredovala v sedanjih negotovih političnih razmerah.
»Berliner Borsen Kurier« izraža v članku o splošnem političnem položaju, nastalem z nemškim korakom, razočaranje in pravi: »Ni dvoma, da se položaj sicer ni poslabšal, toda še vedno vlada na svetu dovolj sovraštva in nerazumevanja nasproti Nemčiji. Nemčija bo morala še mnogo storiti, da napravi vrzel v zidu nezaupanja, ki jo sedaj obdaja z vseh strani, če naj pride do boljšega medsebojnega razumevanja med narodi Toda dotlej 'bo treba še mnogo hudega prestati in živci našega naroda bodo postavljeni pred trdo preizkušnjo.«
Hitlerjevi načrti
Pariz, 19. oktobra, s. V pariških političnih krogih menijo, da poznajo načrte berlinske diplomacije, ki se mora sedaj uravnati po politiki narodno-socialističnega voditelja. Hitler smatra za možno, da bi generalna štaba Franoije in Nemčije izdelala načrt za obojestransko kontrolo, in sicer s pogojem kvalitativne enakopravnosti Nemčije. Nena-padalna in prijateljska pogodba, ki: bi podkrepila garancije po locarnski pogodbi, bi lahko odstranila pravno obstoječi dualizem, ki obstoja v tem, da velja Nemčija kot članica Društva narodov in sveta Društva narodov sicer kot enakopravna, a na podlagi versailleske pogodbe teh pravic faktično ne more uporabiti. Ce bi se ustvari! nov sistem pogodb po vzorcu nenapadalnih, bi bilo to istovetno z revizijo versajlleske pogodbe in z efektivno enakopravnostjo Nemčije kot članioe Društva narodov. V tem primeru bi Nemčija lahko uveljavila revizijski Člen pakta Društva narodov za ureditev teritorialnih vprašanj (koridor, Gdansk, Gornja Šleziija, klajpedsko ozemlje). V današnjih prilikah se ta postopek ne da uporabiti, ker so po paktu Društva narodov mirovne pogodbe nedotakljive. Hitler namerava doseči svoj cilj po naziranju poučenih krosov v štirih etapah, in sicer:
1.	Z rešitvijo razorožitvenega vprašanja z nenapadalno in prijateljsko pogodbo s Francijo.
2.	S politično enakopravnostjo v svetu Društva narodov.
3.	S sprožitvijo vprašanja revizije teritorialnega statuta na vzhodu Nemčije.
4.	Z revizijo pakta Društva narodov, ki naj bi dobil drugačno podlago kot jo imaio »diktati iz Saimt Germaina. Versaillesa. Lo-carna in Trianona«. Pri Hitlerjevem sklepu, da bi ponudil Franciji neposredna pogajanja, igrajo naj;brž važno vlogo tudi gospodarski razlogi.
Kaj vse hoče Nemčija
London, 19. oktobra. AA. Hitler je posebnemu poročevalca »Dailr Mailac, Wardu Priceu, izjavil o poljskem koridorju in Gdansku, da Nemčija dejansko zahteva revizijo te točke vereailleske mirovne pogodbe, misli pa. da se bo dala doseči s pogajanji.
Nato ga ie dopisnik glede na njegovo izjavo, da Nemčija nikoli več ne bo podpisala neenakih doeovorov, izrečno vprašal: Ali naj to pomeni, da se čuti Nemčija prosto tudi vseh dosedanjih mednarodnih obveznosti, ker Ji doelei še niso priznali de-janjske enakopravnosti?
Hitler se je izognil direktnemu odgovoru in je odvrnil: Čeprav smo te pogodbe podpisali, jih bomo izvršili le v toliko, v kolikor bomo mogli.
Na dopisnikovo vprašanje o preobljude-nosti Nemčije, je Hitler odgovoril, da si Nemčija želi vrnitev kolonij, dodal pa je. da se bo dalo tudi to vprašanje, kakor vsa ostala urediti s pogajanji. Naglasil je, da ne bo Nemčija nikoli šla v vojno, da bi si pridobila kolonije.
Glede morebitne vrnitve Nemčije v ženevo, je Hitler vnovič poudaril, da ne bo moslo biti prej o tem govora, dokler se ji ne prizna popolna enakopravnost.
Preprečena nemška spletka
London, 19. oktobra. AA. Kakor znano, je imel angleški zunanj5 minister v soboto v ženevi govor po radiju, v katerem je očrtal angleško politiko glede razorožitvenega vprašanja. Njegova izvajanja je snoči toplo pozdravil angleški vojni minister lord Hailsham v govoru, ki ga je imel v Liverpoolu. Lord Hailsham je pri tej priliki izjavil, da je zunanji minister Simon v svojem govoru očrtal kolektivno stališče angleške vlade v tem vprašanju. Nato je prečital v listih objavljeno brzojavko iz Berlina, da je nemška vlada uradno posvarila nemško časopisje, naj ne napada Velike Britanije kot države, marveč naj svojo sovražno kritiko naperi individualno proti posameznim angleškim ministrom, zlasti proti zunanjemu ministru Simonu. Smatram, je nadaljeval lord Hailsham, da je šlo za. ustvarjenje umetnega nesoglasja med zunanjim ministrom in njegovimi tovariši in pa med njim in angleškim javnim mnenjem, če je to res, potem moram naglasiti, da zunanji minister v ženevi ni govoril osebno in kot posameznik, marveč kot zastopnik angleške vlade, v sporazumu z vsemi svojimi tovariši in v soglasju z vlado. Simon in Eden sta svoji vladi vedno poročala o poteku pogajanj. Od časa do časa sta prihajala domov in sta se o vseh spornih vprašanjih posvetovala z vlado. V ženevi je Simon govoril na željo predsednika razorožitvene konference. Govoril je o sadovih dosedanjih pogajanj. Njegovi tovariši vemo. da je govoril resnico, saj nam
Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon fit 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
je govoril dan za dnem podrobno tako, da ni dvoma, da so bile vse njegove trditve v skladu z dejstvi. Pri njegovem govoru so bili prisotni tudi zastopniki Zedinjenih dr--žav, Italije in Francije, ki so vsi čestitali Simonu in ni nihče ugovarjal, da bi bil rekel nekaj, kar ne bi bilo -resnično. Lord Hailsham je končno poudaril, da se noče spuščati v meritorno razpravo o položaju. Velika Britanija si želi miru in varnosti, ki je nujno potrebna za stalnost miru. Tu je njen edini cilj in edini narr-n.
Tudi Švica misli na samoobrambo
Bern, 19. oktobra, d. Na včerajšnji izredni seji zveznega sveta je izjavil zvezni predsednik Motta, da mora Švica glede na poostritev političnega položaja izvajati posledice. po katerih naj bi se ojačila pripravljenost zveznega sveta in vsega švicarskega ljudstva za obrambo domače zemlje z lastnimi silami ter izpopolnila švicarska vojska v tehničnem pogledu, da bi zbudila volja po samoobrambi spoštovanje tudi v inozemstvu.
Mussolini snuje četrto internacionalo
Dunaj, 19. oktobra, n. »Reichspost« je objavila vest iz Rima, da se vršijo tam velike priprave za »kongres mlade Evrope«, na katerem naj bi se združile vse evropske fašizmu slične organizacije v tkzv. četrto internacionalo, ki naj bi postala protiutež ženevskemu Društvu narodov in sličnim mednarodnim organizacijam. Fašisti si v veliki meri prizadevajo, da bi se združile fašistične organizacije iz vseh delov sveta. Mussolini je že pred letom dni napovedal, da bo v 10 letih vsa Evropa fašistična. Nova mednarodna fašistična organizacija naj bi imela nalogo, da izpolni ta Mussolinije-va prerokovanja.
Zaključek zasedanja Narodnega predstavništva
Danes se sestaneta obe zbornici k otvoritvi novega rednega zasedanja z izvolitvijo novega predsedstva v
obeh zbornicah
Beograd, 19. oktobra, p. Danes je bilo zaključeno poletno zasedanje senata in Narodne skupščine, ki se v smislu določb ustave sestaneta jutri ob 9. k otvoritvi novega rednega zasedanja. Zaradi otvoritve novega zasedanja morata obe zbornici izvoliti novo predsedstvo in posamezne, po poslovniku določene odbore. Jutrišnjim sejam bosta v obeh zbornicah predsedovala najstarejša člana, v senatu senator g. Ivan Hribar, v skupščini pa poslanec Mita Isakovič.
Kluba senatorjev in narodnih poslau-cev JNS sta danes na svojih sejah razpravljala o izvolitvi novega predsedstva. Na seji kluba senatorjev je bila izražena želja, naj bi se izvolil za predsednika senata sedanji minister za kmetijstvo g. dr. Ljubomir Tomašič, za podpredsednika pa gg. senatorja dr. Miroslav Ploj in dr. Uroš Krulj.
Na seji poslanskega kluba JNS je predsednik g. Nikola Uzunovič obširno poročal o občinskih volitvah in podčrtal pomen zmage JNS. Stranka je dobila s tem tako silno moralno oporo v naroda, da lahko mirno prevzame nase vso odgovornost za npravo države in ji ni treba sklepati kompromisov ne na levo ne na desno. Zato predlaga, naj bi se solidarnost v stranki manifestirala tudi o priliki volitev novega predsedništva Narodne skupščine s tem, da se v celoti zopet izvoli dosedanje predsedstvo z g. dr. Kumanudijem na čelu. Poslanski klub je poročilo in predloge g. Uzunoviča sprejel z velikim odobravanjem.
Popoldne je imelo svojo sejo tudi predsedstvo stranke, nakar se je vršila še seja ožjega glavnega odbora, ki je razpravljal o internih strankinih zadevah v zvezi z dokončanimi občinskimi volitvami.
Seja Narodne skupščine
Beograd, 19. oktobra, p. Današnja seja Narodne skupščine je bila kratka in je potekla brez incidentov. Poslanec g. Alojzij Pavlič je vložil interpelacijo o upokojitvah pri upravnem sodišču v Celju, za katero je zahteval nujnost. Po odobritvi zapisnika je skupščina soglasno odobrila poročilo administrativnega odbora o pregledu računov za dobo od 7. julija do 8. oktobra. Nato je poslanec Pavlič utemeljeval nujnost svoje interpelacije, ki pa jo je skupščina odklonila. Sledilo je poročilo imunitetnega odbora o izročitvi poslancev sodišču. Osem zahtev, med njimi tudi zahtevo po izročitvi poslancev gg. dr. Rape-ta in Antona Cererja, je skupščina odklonila, pristala pa je na izročitev poslancev gg. Ivana Radiča in Božidara Glavickega.
Ker je v poletnem zasedanju ostalo nerešenih še nekaj zakonskih predlogov, prošenj in pritožb, je predsednik gotp. dr. Kumanudi nato predlagal reso'' i , po kateri naj se vse nerešene zadeve z izjemo interpelacij prenesejo na novo zasedanje. Skupščina je ta predlog sprejela.
Nato je notranji minister g. žika Lazič prečital naslednji ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, na predlog našega notranjega ministra, po zaslišanju ministrskega sveta
ln na osnovi členov 32 in 60 ustave reša-vamo in rešujemo, da se Narodna skupščina, sklicana z ukazom od 19. oktobra 1933 v redno zasedanje za 20. oktober 1932 in otvorjena z ukazom od 30. oktobra 1932, zaključi s čitanjem tega ukaza in da se Narodna skupščina skliče v redno zasedanje 20. oktobra 1933.
Narodni poslanci so poslušali čitanje ukaza stoje ter so priredili Nj. Vel. kralju dolgotrajne ovacije. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne ob 9.
Seja senata
Popoldne je imel sejo tudi senat. Po odobritvi zapisnika je odobril konvencije, ki jih je včeraj sprejela Narodna skupščina. V imenu odbora je poročal o teh konvencijah senator g. Milan Popovič, ki je zlasti poudari važnost konvencije o likvidaciji dvolastniških posestev z Bolgarijo, nakar je v krajšem ekspozeju pojasnil splošne cilje gospodarske politike vlade minister za trgovino g. dr. Hija šumenko-vič. Senat je vseh šest konvencij soglasno odobril. Enako kakor skupščina je senat z resolucijo sklenil, da se vse nerešene zadeve prenesejo na novo zasedanje, nakar je minister notranjih del g. žika Lazič prečital kraljev ukaz o zaključitvi zasedanja senata in o sklicanju senata v novo zasedanje za jutri. S tem je bila seja senata zaključena.
Nova balkanska politika
Bukarešta, 19. oktobra. AA. Listi soglasno poudarjajo veliko važnost rumunsko-turškega dogovora o prijateljstvu in arbitraži, ki so ga podpisali v Ankari, ter na-glašajo, da pri tem dogovoru nikakor ne gre za osamljeno diplomatsko akcijo, temveč za cel sistem, ki se ustvarja v vzhodni Evropi. »Dimineata« pravi, da pomeni t3 dogovor prvi korak k preureditvi Balkana v politični blok, ki bo mogel vzajemno sodelovati z Malo antanto in Poljsko. S svoii-mi obiski v posameznih prestolnicah pomaga Titulescu polagati temelje za novo. stvarno delo v tej smeri. V tem okviru se bo zboljšalo tudi razmerje med Rumumio in Rusiio.
»Cuventul« misli, da predstavlja ankar-ski pakt glede na izredno prijateljskega duha, ki ga preveva, pot k zvezni pogodbi.
Tudi »Argus« pozdravlja ankarski pakt in naglaša, da dokazuje svečani f prejem, ki ga je bil Titulescu deležen v Turčiji, koliko pomena pripisujejo sodelovanju med Turčiio in Rumuniv* Dele za miroljubno obnovo Balkana napreduje v naglem temr'i
Litvinov v Ttirčui
Smirna, 19. oktobra. AA Ruska delegacija pod vodstvom Litvinova bo 31. t. m. prispela v Smirnn. da se udeleži zakliučn h svečanosti ob 10 letnici obstoja turške republike.
Nsoetost med Rusijo in Mandžurijo
Mukden, 19. oktobra, d. Ruske čete sc obstreljevale na Amurju parnik mandžur-ske vlade, ker je baje prešel na rusko ozemlje. Parnik je nato zaplenila ruska topničarka in era	v Blaeoveščen.=k.
Mandžurska vlada pripisuje temu dosrodkn velik pomen in računa z možnostjo resne poostritve spora.
Nemška secesi ja In Madžari
Zaupna šefa vlade — Priprave za Izstop lz Društva narodov — Pravi vzroki madžarskega revizionizma
Bratislava, 13. oktobra.
Nikjer ni našel nemški korak v Ženevi tako živahnega odmeva, kakor v Gombo-sovi Madžarski. Celo v umerjenih Listih se podčrtava solidarnost Madžarske z Nemčijo v vprašanju enakopravnosti oboroževanja. Radikalnejši del javnosti pa odkrito govori o potrebi, da tudi Madžarka sledi nemškemu vzgledu in obrne Društvu narodov hrbet.
Takoj, ko se je izvedelo o nemškem izstopu, se je madžarska vlada sestala k zaupni seji, h kateri so bili pritegnjeni tudi razni vplivni voditelji izven vlade, med njimi predsednik zveze madžarskih nacionalističnih organizacij, baron Perenyi. O sklepih vladme seje je bil izdan le zelo skromen komunike, ki ne pove ničesar. Toda v peštanskih političnih krogih se zatrjuje, da je posvetovanje vlade veljalo vprašanju, kako naj se zadrži Madžarska napram ženevskim dogodkom in napram Društvu narodov.
Baje je bil zunanji minister Kanya oni, ki je načel vprašanje, ali naj v novih okol-nostih Madžarska še vztraja v Društvu narodov, ki ga je zapustila glavna podpornica revizionistične politike. V politični javnosti se vzdržuje trditev, da je Kanya zahteval, naj Nemčiji sledi tudi Madžarska. Radikalizem šefa madžarske zunanje politike sicer ni prodrl, ni pa tudi bil storjen nasproten sklep in je bila odločitev vlade odgodena, dokler se mednarodni položaj bolj ne razjasni. To stališče čakanja utemeljuje intimni Gombosov sotrudnik, bivši ministrski predsednik grof Bethlen, pa obenem v svojem glasilu označuje nemški afront proti Društvu narodov kot »edino možno posledico politike zmagovitih držav, ki stalno ogražajo varnost premagancev in ki sicer obetajo občno ravnopravnost, pa najdejo vedno nove izgovore, kadar bi morale preiti od obljub k dejanjem.« Zelo se je opazila tudi opomba Gombosa samega, ki je naglasil, da se bliža trenutek, ko se začne boj za »osvobojenje Ogrske«, kar je razumeti kot boj za uresničenje revizioni-stičnih ciljev.
Gombos in Kanva sta odpotovala v Turčijo in verjetno je, da bo Madžarska iz-pregovorila končno besedo še le po njunem povratku. Kakor pa se poroča, je v teku akcija, ki naj v odsotnosti vodilnih politikov pripravi tla za radikalno odločitev. Glavna vloga je baje odmerjena centralni organizaciji nacionalističnih društev, ki jih vodi baron Perenyi. Iz njenih vrst se ima pripraviti serija manifestacij, ne le v Budimpešti, temveč tudi v provinci, ki vse raj pripravijo razpoloženje za soglasno zahtevo po izstopu Madžarske iz Društva narodov. Nastopi ulice pa naj najdejo zaključek v skrbno pripravljeni debati v madžarskem parlamentu, ki se sestane 24. oktobra. Pravi se, da je zagotovljen soglasen sklep, ki bo pozval vlado, da takoj sledi nemškemu zgledu. Madžarska politična javnost je prepričana, da se te priprave za parlamentarno zasedanje vršiio z vednostjo Gombosa in Kanye, ki želita pred svetom vzbuditi vtis, da bo k zunanjepolitičnim ukrepom napram Društvu narodov vlada prisiljena po »spontanem« izrazu ljudske volj«.
Do Gombosoveg« povratka in do seje parlamenta je le kratka doba in imeli bomo tedaj prav kmalu priliko videti, ali so zakulisne spletke uspele in ali bo oficielna Madžarska v resnici riskirala podobno izolacijo, kakor jo je za Nemčijo rodila hitler-
jevska politika. Ni dvoma, da bo za to odločitev v obilni meri inerodajen Rim. Saj je bila odločitev vlade pred vsem zato odložena, da se poprej izve mnenje Kvirin-ila
in po možnosti doseže njegova predsankci-ja za nameravane korake.
Situacija Madžarske je v današnjih razmerah nedvomno kočljiva, ker si tjdi pristaši ostre smeri ne prikrivajo, da bi utegnil afront proti Društvu narodov roditi da-lekosežne. morda usodne posledice. Na drugi 6trani pa se Madžarska zaveda, da bo njena revizionistična politika v okviru Društva narodov imela še mani šans, kakor doslej, ko je imela v Nemčiji kot stalni članici sveta DN močno oporo in ozadje.
Ni pa samo vezanost na Berlin vzrok gibanja za secesijo. Gre za kardinalno vprašanje oficielne madžarske politike, za teritorialno revizijo. Uspeh ali neuspeh madžarske teze utegne pomeniti »biti ali ne biti« ne le za današnjo vlado, nego za vso današnjo vladajočo kasto.
Madžarska je edina država v Evropi, ki je ohranila predvojni fevdalni sistem. Ni Madžarskem imajo besedo fevdalni veleposestniki in poleg njih le še bančni kapitalisti. Kmetsko ljudstvo, pretežna večina naroda, ee nahaja ne le v političnem brez-pravju, nego tudi v gospodarski odvisnosti. 0 kaki potrebam časa odgovarjajoči agrarni reformi, ki bi vsaj del ogromnih latifuir dij razdelila med resnične poljedelce,_ ni niti govora. Tako je mogoče, da v deželi, ki ie skoro izključno poljedelska, mali kmet in poljski delavec v pravem pomenu besede stradata, ker ie vse gospodarstvo, javno in zasebno, prikrojeno po interesih agrarnih tnagnatov. Ni čuda. če nezadovoljnost malih ljudi stalno narašča in da celo v stoletnem tlačanstvu vzgojena poljedelska masa razodeva vedno večjo upornost in se pripravlja na borbo proti magnatski oligarhiji. Samo upravne represalije ne bi bile v stanu zajeziti nevarnost političnega upo ra, zato skuša vlada obrniti pozornost širokih mas drugam.
Notranja propaganda, ki menda v nobeni drugi državi ni tako razvita, z besedo in tiskom dopoveduje ljudstvu, da je samo krivica zunanjih sovražnikov zakrivila današnjo bedo, ker je odtrgala od krone sv Štefana velik del madžarske zemlje. Treba je pridobiti izgubljene meje nazaj, pa bosta zavladala sreča in izobilje. Revizionistična politika ni tedaj samo produkt imperialistične miselnosti, temveč — in morda v prvi vrstii _ sredstvo za samohraini-
tev vladajoče klike. Zato so v službo revizionizma postavljene ne le vse državne institucije, marveč pred vsem tudi državne finance. Za Inozemsko propagando in za naravnost fantastično oboroževanje se trošijo nešteti milijoni, pristradani od brezpravnih širokih slojev. Jasno je, da bi končna likvidacija revizionizma pome. njala konec režima in sploh vladnega sistema. Razumljivo je tedaj, če si vladajoči krogi po nemški secesiji obetajo več od nemškega zavezništva, kakor od ženevske mirovne organizacije i.n da se želijo po nemškem vzorcu tudi izogniti kontroli oboroževanja, ki bi morala priti do poraznih rezultatov za Madžare.
Za države Podunavja je v tem trenutku politika Madžarske prav tako velike, al' morda še bolj neposredne važnosti, kakoi politika Nemčije same. Zato bodo madžar ske sosede prav storile, če pozorno zašle dujejo razvoj, ki se onstran njihovih mej pripravlja, da bodo pravočasno mogle čuvati svoje interese, če bi tudi v Srednji Evropi nastopila ofenziva proti mirovnemu stanju io mirovni organizaciji.
Zbližanfe Avstrije in ČSR
Francoski listi pripisujejo dunajskemu sestanku dr. Beneša in dr. Dollfussa velik političen pomen
Dunaj, 19. oktobra, č. Službeno glasilo avstrijske vlade »Politische Korrespon-denz« poroča o včerajšnjem razgovoru dr. Beneša in dr. Dollfussa, da sta razpravljala o sedanjem političnem položaju, kakor tudi o dogodkih v Ženevi. Posebno obširno sta obravnavala probleme, ki se nanašajo na trgovinsko - politične odnošaje med obema sosednima državama. Sklenjeno je bilo. da se bodo takoi pričela pogajanja glede dopolnilne pogodbe za povečanje medsebojnega trgovinskega prometa. Pogajanja 6e morajo tudi čim prej zaključiti. Tudi glede italijanske spomenice o reorganizaciji srednje Evrope jim je uspelo razjasniti nekaj točk. Problemi, ki jih navaja ta spomenica, pa bodo ostali še nadalje predmet razgo vorov med zastopniki velesil ter pOdunav-skib držav. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da sta bila dr. Dollfuss in dr. Beneš zadovoljna s potekom in uspehom svojega razgovora.
Po vesteh iz drjgih virov sta ee oba državnika posvetovala o srednjeevropskih vprašanjih na osnovi Tardieujevega načrta in italijanske spomenice. Dognala sta, da se oba načrta v nekaterih točkah strinjata.
Med potjo z Dunaja v Prago je dr. Beneš sotrudniku dunajskega lista >Neue Freie Presse« izjavil, da je s svojim po6etom na Dunaju izredno zadovoljen, ker je brez dvoma pripomogel k poglobitvi dobrih odnošajev med Avstrijo in češkoslovaško republiko. Posrečilo se je doseči v vseh vprašanjih na gospodarskem področju za dovoljiv uspeh, tako da se more računati z izpopolnitvijo trgovinsko - političnih odnošajev. Tudi v razgovor j o italijanski spomenici glede Podunavja se je mogel ugotoviti napredek.
Pariz, 19. oktobra, n. Dunajskemu sestanku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z avstrijskim zveznim kancelar-tem dr. Dollfussom pripisujejo francoski listi prav velik političen pomen. V svojih komentarjih izražajo zadovoljstvo, da je imel ta sestanek značaj prijateljstva in prisrčnosti. Listi napovedujejo zbližanje Češkoslovaške in Avstrije zlasti v trgovinsko-političnih odnošajih; pa tudi za politični razvoj razmerja med obema sosedoma sestanek ne bo ostal brez konkretnih pozitivnih rezultatov.
Mussolini avstrijskim monarhistom
Milan, 19 oktobra, n. Mussolini je objavil v današnjem »Popolu d' Italia« vehe-menten članek, v katerem pobija trditve voditelja avstrijskih legitimistov, polkovnika Wolfa, da bi Italija v primeru poroke med bivšim avstrijskim prestolonaslednikom Otonom Habsburškim in hčerjo italijanskega kralja Marijo, odstopila Avstriji Južno Tirolsko. Mussolini ugotavlja, da je to velik nesmisel. »Naj se kdo ženi ali ne, Poadižje ostane italijansko ozemlje že zaradi geografskih in zgodovinskih razlogov. To bo tudi ostalo, čeprav bi se oženilo tisoč ljudi.«
Gombos v Carigradu
Carigrad, 19. okt. n. Madžarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya sta ob 10.20 prispela v Čari-grad. Na postaji so jima priredili svečan ^prejem Pozdravili so ju zastopnik 'ministrskega predsednika, poveljnik mesta in zastopniki vrhovnih carigrajskih oblasti Sprejema se je udeleži: tudi jugoslovenski poslanik Jankovič. Ob 18 sta madžarska vninistra odpotovala v Ankaro, kamor prispeta jutri dopoldne.
Preganjanje hitlerjevcev v Avstriji
Dunaj, 19. oktobra. AA. Policija je odkrila novo narodno socialistično centralo, katere član' so se shajali v hiši neke meščanske rodbine. Več mladih ljudi je po licija na sestanku presenetila in jih aretirala. Policija nadzira zlasti strogo vseučili-ške kroge, ker so se pred kratkim pripetili neredi na univerzi in je ugotovila, da narodno socialistični dijaki, katerih društvo je razpuščeno, nadaljuje svoje delo pod plaščem drugih nacionalnih skupin.
Poraz siamskih vstašev
Bangkok, 19. oktobra, d. Glavne čete vstašev se umikajo proti Koratu. Na ta način se je vladnim četam posrečilo odvrniti nevarnost, da bi vstaši zasedli siamsko glavno mesto. Posadka v Pečaburiju. ki se ie uprla proti vladi, se ie vdala vladnim četam Do kapitulacije posadke je prišlo po poletu 18 vojaških letal nad mestom in po grožnji, da bodo pričela metati bombe, če se vstaši ne bodo vdali Ker je upor v Pe-čaburiji zatrt, se ie moftel zopet obnoviti železniški promet med Bangkokom in juž-no-zahodnim delom država
Priprave za Hitlerjev plebiscit
Berlin, 19. oktobra, g. V državnem zakoniku so danes izšle nekatere izpremembe tehničnega značaja za ljudsko glasovanje dne 12. novembra. Priprave za volitve bo vodil minister za propagando Gobbels. Zaradi plebiscita v Nemčiji se v Londonu ne vdajajo nobenim iluzijam. »Daily Express« piše, da bo imel po svetu prav tako malo odmeva, kakor ga je imel plebiscit Napoleona III. 2. decembra 1852.
Glasovnica, s katero bodo dne 12. novembra glasovali pri nemškem plebiscitu, ima naslednje besedilo:
AH odobravaš, nemški mož in nemSka žena, politiko svoje državne vlade Ln aH jo hočeš priznati kot izraz lastnega naziranja in lastne volje ter se svečano izreči zanjo?
Pod tem tiskanim besedilom sta dva kva-dratična prostora izpopolnjena z besedicama
»da« in »ne«.
Državni kancelar Hitler je odredil, da morajo narodno socialistični ministri prekiniti svoje uradne odnošaje nasproti ua-rodno-socialističnim listom. Hitler sam je dal prvi zgled s tem, da je dal črtati svoje ime z glavne lista »Volkischer Beobachter«. Kmalu nato je tudi ministrski predsednik Goring zaprosil »Essener National Zei-tung«, naj z glave lista odstrani njegovo ime. Samo v »Angriffu« je še kot izdajatelj podpisan državni propagandni minister Gobbels. Ta ukrep državnega kancekrja ima očividno namen, prikriti oficijelni značaj listov, ki bodo imeli lahko odslej pn obravnavanju zunanje-političnih in vojaških vprašanj večjo svobodo.
Švedi za nemške begunce
Stockholm, 19. oktobra. AA. Tu se je ustanovil odbor za podpiranje intelektualcev, ki so morali iz političnih razlogov zapustiti svojo domovino. Odbor bo delal sporazumno z mednarodnim odborom, ki se je ustanovil v Ženevi. V proglasu, ki ga je izdal, naglasa, da je treba priznati delo, ki so ga storili za evropsko kulturo intelektualci. ki so sedaj v stiski. Zato jim je treba dati na razpolago sredstva, da bodo mogli svoje delo nadaljevati Poziv za podpiranje intelektualcev je podpisalo okoli 200 oseb, med njimi več članov kraljevske rodbine in nmogo oseb iz najodličneise švedske družbe.
Obdavčenje inozemskih delavcev v Franciii
Pariz, 19. oktobra. AA. Finančni odbor poslanske zbornice je danes v razpravi o vladnem načrtu za finančno in gospodarsko obnovo sprejel dodaten člen, po katerem naj se uvede 10%-na taksa na inozemske rokodelce. Donos takse naj bi služil za strokovno vzgojo domačih delavcev.
Volilkam in volilcem
v Delavsko zbornico
Volitve v kranjskem srezu
Kranj, 18. oktobra.
Menda na noben srez ni bilo obrnjene v nedeljo toliko pozornosti kakor bas na naš kraniski. Vsakdo je z napetostjo poslušal rezultate, ki jib je sporočal radm. Ni to čudno, kajti imena Šenčur in druga so po žalostni zaslugi punktašev še vsakemu v živem spomh.u. Nihče ni pričakoval, da bodo tudi v teh svojih »trdnjavah«, kakor so se sami izražali, doživeli punktaši tako
hud poraz.	, x
Kranjski srez ima 24 občin: punktaši so jih dobili samo pet v svoje roke. V vseh ostalih občinah so propadli, ker je ogromna večina volilcev volitve pravilno razumela. Vsi so dobro vedeli, da — po krivdi punktašev — ne gre tokrat samo za izbiro dobrih občinskih voditeljev in gospodarjev. ampak za to. da se prepreči punktaški napad na politiko narodne sloge. Bridko je danes razočaranje punktašev, ki so mislili, da jim ljudje še vedno verujejo in slepo
sledijo.	.	,
Poročila iz vseh občin govorijo o hudem terorju, ki so ga izvajali na volilce punktaši. Vseh mogočih stvari so se posluževali za časa volilne borbe: vere, podkupovanja, groženj, izsiljevanja in še drugih lepih sredstev. Posebno je zanimivo poročilo o volitvah iz Šenčurja, kier je kandidiral znani Umnik. Prišlo je tekom dneva v nedeljo do zelo dramatičnih nastopov. Se rožni venec ie igral precejšnjo vlogo. In, ko so nasprotniki proti večeru videli, da je njihova katastrofa neizogibna, so zopet naščuvali nekaj nerazsodnih ljudi, da so začeli razgrajati. Prav kakor lani. samo da ni prišlo do tako hudih izgredov. Nacionalni ljudje pa so proslavili zmago povsod z velikim navdušenjem, vendar nad vse do-stoino.
Zanimiva je bila volilna borba tudi v Kraniu samem. Stari volilci pravijo, da take še ni bilo nikoli. Nasprotniki liste župana Pirca so napeli vse sile. da bi se po lastili občine in strmoglavili dosedanjega dolgoletnega župana g. Cirila Pirca. Pa jim ni uspelo. Lista g. župana je dobila 113 glasov več. kakor 'ista g. dr. Semrova. Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da ie ta razlika tako majhna. Kdor pa pozna razmere in hudo borbo nasprotnikov za glasove, se ne bo čudil. Pristaši Semrovo-ve liste so operirali zlasti z raznimi brzojavkami, pismi in gostobesednimi lepaki. Da je bil tudi drugačen pritisk na mnoge volilce, v Kranju ni nikaka tajnost. Na dan volitev, že zgoda; zjutraj, so bila vsa po slopja prelepljena s kričečimi lepaki, s katerimi so okrasili nekateri trgovci tudi svoie izložbe. Tudi drugače so pristaši Sem rovove liste napeli vse moči. Kljub temu je bila Pirčeva lista ves dan v večini. 2e od prvih volilnih ur dalje je znašala večina okrog 70 glasov. Le okoli 1 ure se je ta večina zmanjšala na 33 glasov, ker so poslali pristaši Šemrovove liste zadnjo rezervo ▼ ogenj, kmalu po 1 uri pa je imela Pirčeva lista zopet nad 50 glasov večine. To število se je nato vedno večalo, tako da je župan Pire končno zmagal z večino 113 glasov.
Ves dan je bilo na Glavnem trgu pred voliščem zbranih ogromno ijudi. ki so z na petostjo sledili borbi Proti večeru pa se je zbrala tam ogromna množica k' je ob razglasu končnega izida priredila g Pircu navdušene ovacije. V mogočnem sprevodu je množic? krenila proti Narodnemu domu m nato nazai sknz< nv*«tn med neprestantn vzklikanjem županu Pircu, JNS'in Jugoslaviji.
Volitve v Delavsko zbornico so v soboto in nedeljo. V soboto volijo le nameščenci in delavci onih podjetij, ki imajo svoja lastna (obratna) volišča. Vsi drugi delavci in nameščenoi volijo v nedeljo na rednih voliščih, ki so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju ter po vseh krajih, kjer se nahaia zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Volitve se vrše v dveh skupinah, v delavski in nameščenski. V obeh sta vloženi nacionalni listi, ki edini nudita jamstvo, da bo delo Delavske zbornice res na korist delavstva in ob enem v skladu z državno politiko. Delavska zbornica, ki bi po svoji sestavi pomenila demonstracijo proti jugoslovenski državni politiki, ne bi mogla storiti ničesar koristnega ne za delavce, ne za nameščence.
Delavci in nameščenci, preudarite dobro, komu boste oddali svoje glasove. Ali jih hočete zaupati marksistom, ki so skrahirali že po vsem svetu in tudi pri nas niso delavstvu prinesli drugega kakor škodo in nesrečo? Pomislite le na usodo njihovih gospodarskih institucij in na milijonske zneske, ki jih je zaradi njih izgubilo dekmo ljudstvo. Ali pa hočete mar zaupati svoje glasove punktaški politiki, ki skuša razdreti vse, kar ne služi njenim temnim ciljem? Oni punktaški politiki, ki je ravno preteklo nedeljo doživela med slovenskim ljudstvom tako strahovit poraz?
Ne! Ne marksizmu, ne punktaštvu ne morete dati svojih glasov. Volite zato vsi le nacionalno listo, nameščenci in delavci! Toda ni dovolj, d: volite sami! Storite vse, da pridobite za nacionalno listo čhn več volilcev med znanci in prijatelji. Agitirajte in delajte še zadnie dni z vsemi močmi.
A tudi vi delodajalci, šefi podjetij, trgovci in obrtniki, gospodinje in gospodarji — tudi vaša dolžnost je, da pomagate k čim lepšemu volilnemu uspehu. Poučite svoje uslužbence, ki se sami tega morda ne zavedajo, kako važne so tudi volitve v Delavsko zbornico. Priporočajte jim, naj gredo prav vsi volit. Priporočajte jim. nai vsi volijo listo nacionalnega delavstva, nameščenoi pa listo nacionalnih nameščenskih organizacij.	„ . _ Kako se glasuje?
Ko pride velike ali volilka na volišče, pove komisiji svoje ime. Za vsak slučaj naj vzame s seboj kako legitimacijo (krstni list, domovnico. davčno knjižico, društveno izkaznico ali kako podobno listino), da se lahko izkaže, kdo je. Nato dobi od predsednika vol'in e komisije kuverto in tri listke (glasovnice). 2 njimi odide v zato določeni zaprti prostor, kier belo in rdečo glasovnico pretrga na dvoje, modro (plavo) glasovnico pa pusti celo. Vse tri glasovnice (celo plavo ter raztrgano rdečo in belo) da v kuverto in jo zalepi. Potem se vrne k volilni komisiji in izroči predsedniku kuverto z glasovnicami.
Nameščenci volijo na enak način, samo s to izjemo, da dobe od predsednika štiri glasovnice, poleg prejšnjih še zeleno. Tudi nameščenec pusti plavo glasovnico ceJo, tri (zeleno, belo, rdečo) pa pretrga.
Pozor na volišča!
Na številna vprašanja volilcev pojasnjujemo še enkrat, da bodo volili volilci pri .olitvah v Delavsko zbornico v okraju, kjer so zaposleni, to ne tam, kjer stanujejo. Volilec ali volilka, ki sta zaposlena na primer na Miklošičevi cesti, stanujeta pa v Mostah, bosta volila na sodišču, ne pa v Mostah, ker ima Miklošičeva cesta to volišče.
Kdo voli ?
Vzlic vsem navodilom, še ne vedo vsi, kdo voli v Delavsko zbornico. Zato ponov. no opozarjamo volilce, da voli v Delavsko zbornico vsakdo, ki je bil 16. avgusta zavarovan pri kaki bolniški blagajni. Volijo vsi brez izjeme: delavci in delavke, natakarji, natakarice, pisarniško osobje, trgovsko osobje, gospodinjske pomočnice, kuharice, kuharji, strežniško osebje, sobarice, služkinje, z eno besedo vsi oni. ki bo bili na dan 16. avgusta bolniško zavarovani. Opozorite drug drugega, da bodo vsi volilci obveščeni. Vsi volilci pa volite s plavo glasovnico. To pustite celo, ostale glasovnice pa pri volitvi pretrgajte na dvoje.
Gospodinjskim pomočnicam!
Te dni ste prejele rdeče in bele letake, ki vas vabijo, da oddajte bele in rdeče glasovnice. Ti, ki so vam poslali te letake, vas poznajo le ob volitvah. Vi imate svojo Zvezo gospodinjskih pomočnic, ki je postavila na nacionalno listo svojo predstavnico. Zato volite vse le to listo, ki ima plavo glasovnico. Tudi za vas velja geslo: vse na volišče in vse plavo glasovnico!
Delodajalce, posebno gospodinje, vljudno prosimo, da dado v nedeljo svojim poslom prost čas na razpolago, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Opozorite vse svoje uslužbence? da pojdejo gotov« na volišče. Dajte jim prost čas.
Nedopustna agitacija
Prejeli smo: V nekaterih podjetjih, kjer m lastniki sicer nacionalni ljudje, si dovolijo marksisti, ki imajo za enkrat v podjetju še veliko besedo, način agitacije, ki je nedopusten. Strahujejo naiureč podrejeno jim delavstvo in žugajo, da bodo vsi. ki ue bodo volili rdeče, odpuščeni z dela V nekaterih tovarnah se delavci sprašujejo, ali je mogoče, da bi izgubili službo, č« bi volili nacionalno. Vsem tem delavcem sporočamo, da bomo strogo pazili, če jlb bo kdo preganjal zaradi tega. ker izpove-•ujejo nacionalno ide'o Prosimo V6e delavce tovarn, kjer se izvaja teror, da to takoj sporočijo vodstvu podjetja in tajni-
štvu NSZ, v palači Delavske zbornice ▼
Ljubljani. Taka agitacija je nedopustna in po zakonu kazniva. Tudi teror in žuganje ne bosta rešila marksistov: delavci se takih groženj ne smejo ustrašiti in naj pogumno volijo le plavo. Nacionalna ideja Je na pohodu in bo snela internacionalno r«ie-čo zastavo tudi z Delavske zbornic«.
Za volitve ne dobite posebnih legitimacij
Nekateri volilci so v zmotnem mnenju, da jim bo glavni volilni odbor posls.1 na dom legitimacije, s katerimi bodo 811 na volišče. Glavni volilni odbor ne bo razpošiljal nikakih legitimacij. Vsak volilec naj gre sam na volišče in naj vzame s seboj kakršnokoli legitimacijo (listino), da se izkaže, kdo je, če ga na volišču ne bi nikdo osebno poznal. Ne čakajte torej na uradne legitimacije ali pozive, pojdite samd na volišča in opravite svojo volilno dolžnost! Oddajte glasove listi nacionalnega delavstva in nameščenstva! Volite vsi s plavo gla&ovnico!
Nameščenci! Namesčenke!
Štiri kandidatne liste se potegujejo za vaše zaupanje. Izkažite zaupanje kandidatom plave nameščenske liste, ki so jih postavile spodaj navedene nameščenske strokovne organizacije. Od njih je bila vložena naslednja
stanovske lista nacionalnega nameičenstva:
1. Zemljič Jožko, industrijski uradnik, Ljubljana; 2. Vrančič Vlado, bančni uradnik, Ljubljana; 3. Gilčvert Dragotin, odvetniški uradnik. Maribor; 4. Klemen Rado. rudniški uradnik, Hrastnik; 5. Melicer Fran jo, trgovski sotrudnik, Ljubljana; 6. inž. Rudeš Alfred. industrijski uradnik, Jesenice; 7. Pleško Albin, bančni uradnik, Ljubljana; 8. inž. Pipuš Iskren, industrijski uradnik, Celje; 9. Cof Bogomir, industrijski uradnik, Kranj; 10. Pogačar Rudolf delovodja Ljubljana.
Namestniki so: 1. Likar Ciril, carinski deklarant, Ljubljana; 2. Skasa Franc, bančni uradnik, Maribor; 3. Doležal Lojze, knjigovodja, Maribor; 4. Kuščar Avgust, rudniški nadpaznik, Rajhenburg; 5. Lozar Edo, trgovski sotrudnik, Ljubljana; 6. Torkar Franc, livarski mojster, Jesenice; 7. Rabič Viktor, bančni uradnik. Ljubljana; 8. Med-vešek Albert, odvetniški uradnik, Celje; 9. Kališnik Ivan, industrijski uradnik, Tržič; 10. Kobentar Franc, industrijski uradnik, Ljubljana.
Te liste so podpisale naslednje organizacije: Zveza društev privatnih nameščencev, Savez bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije (podružnica Ljubljana), Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, Organizacija praktičnih elektrostrojnih tehnikov, Podsa-vez gradbenih poslovodij. Ljubljanska sekcija Saveza apotekarskih saradnika, Društvo nameščencev Nabavljalne zadruge, vse v Ljubljani; Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani s krajevnima društvoma na Jesenicah in v Kamniku; Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah (krajevne skupine Črna. Hrastnik, Zagorje, Rajhenburg. Laško. Krmelj. Trbovlje in odsek Kočevje); Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru; Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, Društvo nameščencev KID na Jesenicah; Društvo nameščencev Združenih papirnic Vevče-Goričane; Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kranju (pododbora v Tržiču in v Skofji Loki); Krajevni plačilnici ljubljanskega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev na Jesenicah in v Trbovljah; Društvo privatnih nameščencev za Savinjsko dolino v Sv. Pavlu pri Preboldu.
Nameščenci! Nameščenke! Naša glasovnica je plava! V volilno kuverto dajte modro glasovnico celo, rdečo, belo in zeleno pa pretrgane! V boj za zmago stanovske zavesti nacionalnega nameščenstva!
Za delavske žulje
Amsterdam, 19. oktobra, d. »Telegraph«
je objavil senzacionalna odkritja o tinanč-nem škandalu v nizozemskih strokovnih organizacijah. List dosazuje, da je bila porabljena skoro petina vseh članskih prispevkov nizozemskih strokovnih organizacij, in sicer sedem milijonov goldinarjev za izredno visoke plače funkcionarjev strokovnih organizacij. Za propagando izdani zneski so naravnost fantastični Ta denar je bil izdan v prid socialno-demokratsk« stranke, čeprav štejejo strokovne organizacije okoli 200.000 članov, ki so nasprotniki socialno-demokratske stranke. Ni izključeno, da bo ta finančni škandal privedel do iazkola v nizozemski zvezi strokovnih organizacij.
Vlom v žužemberški občinski urad
Novo mesto, 19. oktobra.
V pretekfli noči so med 1. in 3. uro neznanci vlomili v žužemberški občinski urad, navrtah železno blagajno in odnesli okrog 14.000 Din gotovine. V hišo so vdrli po lestvi, s katero so dosegli visoko pritlično okno. ki so ga razbili. Skozi okno so prišli v v predsobo občin, urada, kjer je stala ski arhiv, od tam pa v pisarno, kjer je stala v kotu težka vvertheimska blagajna, ki so jo navrtali s »svinjsko nogo«. Denar so odnesli, druge važne listine in dokumente pa razmetali po uradu. Za seboj so skušali zabrisati vse sledove ter so s cunjo obrisali celo tSa. vendar pa o v naglici pozabili na svoje prstne odtise, ki se na pokrovu blagajne v debelem prahu prav dobro poznajo.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ea danes: Deževno, vetrovno, precej hladno. — Situacija včerajšnjega dne: V Primorju je pritisk narasel za 2 do 5. v ostalih krajih pa ?e padel za 1 do 3 mm. Temperature so ostale po večini nespremenjene.
Dunajska vremenska napoved za peto' Večinoma Sp jasno vreme* opoldne bod: temperature višje kakor doslej.
Naši kraji in Ifudje
Trojanski umor pojasnjen
* __ — _ ___hidkav 1trat in svak. da
Posestnika Trdino sta umorila njegov brat in svak, da M se Slahko polastil pokojnikove žene - Strašni rfočin ie ogorčil vse tamošnje prebivalstvo
Zagorje, 19. oktobra.
Skrivnostni umor, ki se je bjjtflv soboto zvečer pod trojanskim klancem md posestnikom Valentinom Trdino, 3e razburii vso okolico. Poleg ležečega trupla so našli dva neizstreljena revol-verska naboja kalibra 9 mm in tulec izstreljenega naboja kalibra 6.5 mm. Zaradi tega je bila splošna sodba, da sta umor izvršili dve osebi.
Orožništvo iz Trojan je pričelo pod svojim komandirjem g. Pavšnarjem vestno preiskavo na vse strani. Že takoj spočetka je nastal sum, da so zločinci domači ljudje. Posebno je letel sum na pokojnikovega brata Franceta, ki se je vrnil iz Holandije. Kakor so trdile ljudske govorice, se je brat France zagledal v lepo Valentinovo ženo, ki je znana krasotica. Dalje se je dognalo, da je bila žena delavca Jožeta Herleta iz Kot-redeža, ki je sestra umorjenega, na domu brata v soboto, in da je tudi tam prenočila. Ljudje so tudi videli, da se je Herle odpravil proti večeru od doma._
Vse to je rodilo sum, da je bil izvršen umor po dogovoru med najbližjimi sorodniki pokojnika. V torek so bili v Zagorju orožniki iz Trojan, ki so v Kotredežu iskali Herleta, katerega pa ni bilo doma, ker je šel na pogreb svoje žrtve v Št. Gotart. Drugega dne, to je v sredo, so Herleta aretirali in ga na zagorski orožniški postaji dolgo brez uspeha zasliševali. Odvedli so ga nato vklenjenega na Trojane v ondotno postajo, kjer je po vztrajnem zasliševanju
davi ob 3. uri priznal umor.
Trdil pa je, da je bil samo žrtev svojega svaka, pokojnikovega brata Franceta, ki mu je ponudil 5000 Din, da spravi s sveta Valentina, da bi tako France dobil njegovo ženo. Za umor sta se dogovorila že za časa košnje in je takrat Herle prejel 3 tisočake na račun.
Po tem priznanju so takoj trdo prijeli Franceta, ki je naposled tudi priznal, da je izpoved svaka Herleta točna. Zločin je torej pojasnjen. Ali sta bili tudi Herletova žena in pokojnikova žena udeleženi pri umoru, bo dognala preiskava. Obe sta bili obenem s Herletom in Francem Trdino aretirani in oddani sodišču na Brdu.
Davi je orožništvo ponovno napravilo v Kotredežu na Herletovem domu preiskavo in našlo na vrtu zakopana oba samokresa. Herle, ki je preteklo leto prišel iz Holandije, je na zelo slabem glasu, številne tatvine v zadnjem času so ljudje kar naravnost očitali njemu. Ko je bil pomladi pri nekem vlomu v Trbovljah prijet in zaprt, so ga osumili tudi vloma v občinsko blagajno v Zagorju, odnesel je takrat iz blagajne okrog 20.000 Din. Kljub temu, da je pričel takoj po vlomu zidati hišico in da je plačal razne dolgove, mu sodišče ni moglo dokazati vloma in ga je seveda izpustilo. Herle je bil tudi posredovalec sleparja iz Krasne, ki je prodajal falsi-ficirane čeke po zagorskem okolišu. Vendar je bilo sleparstvo kmalu odkrito, da ni bilo žrtev prevar.
že štiri žrtve bolestne nezaupljivosti
Tasti Halickega so Italijani pridržali z avtom vred
Sušak, 19. oktobra V nedeljo 8. t. m. je odpotoval z avtomobilom s Sušaka v Trst uradnik podružnice Hrvatske banke na Sušaku Julije Ha-licki. V Trstu se je zadržal nekaj ur in se zvečer z istim avtomobilom vračal proti domu, kamor pa ni prispel. Vsa prizadevanja njegovih sorodnikov in naših oblastev, da bi se zagonetka pojasnila, so ostala brez uspeha. Možnost nesreče je izključena, ker to kategorično izključujejo celo italijanska oblastva. od katerih se je zahtevala pojasnitev tega primera.
Po zasebnih informacijah je bil Halicki zadržan med potom od italijanskih oblastev, ki so avtomobil zaplenila in njega aretirala. Razlogi aretacije niso znani. Verjetno je, da gre za denunciacijo
Italijanska oblastva zopet nočejo dati nikakih pojasnil o tem, kam so spravila Halickega, nego celo trdijo da jim ni nič znano, kaj se je z njim zgodilo. To postopanje je nerazumljivo, vendar pa ne preseneča, ker se je v zadnjem času dogodilo že več podobnih primerov, da se od italijanskih oblastev niso mogla dobiti pojasnila o usodi našil državljanov, ki so bili zaprti v italijanskih zaporih. To, kar se je zdaj pripetilo Halickemu. je doletelo
pred meseci sušaškega trgovca Pasorčida, ki je moral zaradi laške denunciacije prebiti v italijanskih zaporih mesec dni. Tudi o njegovi aretaciji niso hotela italijanska oblastva dati pojasnil.
Enaka neprilika je doletela, kakor je »Jutro« že poročalo, inž. Frana Dedeka, ki je bil pred dobrim mesecem aretiran na Reki in je zdaj interniran v Kopru, še vedno pa ni znano, kako ravnajo z njim, onemogočen je vsak stik z domom. A o aretaciji našega državljana Mekinde v Postojni je »Jutro« poročalo preteklo sredo. Tudi njegova usoda je povsem neznana. Kratko: Že štiri žrtve italijanskih obmejnih oblastev.
Živahno zborovanje primorskih akademikov
Ljubljana, 19. oktobra Pri Mikliču so imeli primorski akademiki snoči svoj šesti občni zbor, ki se je razvil v prav živahno zborovanje, na katerem je prišlo zanimanje vseh prisotnih članov za organizacijo in njeno nadaljnjo usodo do polnega izraza. Po nekoliko nepopolnih poročilih o dosedanjem delovanju, v kate-
PRVIČ V LJUBLJANI!
BOLJŠE OD JANA KIEPURE POJE
JUTRI!
RADIO TENC31 JOSEPH SCHMIDT
OCARUJOCE PETJE. TENOR, KI PREKAŠA VSE DOSEDANJE.
CHARLOTTE ANDER — VIKTOR DE KOWA —
FRITZ KAMPERS
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
PREGLED
Za pravilno slovansko usmerjenost
' - Murko, dr. Karel Krejči in voditeljica slovansko usmerjenega ženskega gibanja ga. B. Smolareva - Capkova. Dr. Kamil K r o f-ta je zastopan e člankom »Slovanska vzajemnost nekoč in sedaj«. Z narodnim m državnim osvobojenjem ee je za Cehe marsikaj spremenilo in tudi odnos do slovan-stva je dobil novo obliko in nove naloge. Nekdanji romantični sen o ustvaritvi politične ali gospodarske celote iz vseh slovanskih narodov je neizprosno pokopan. V novo življenje so se predramile tri svobodne slovanske države, obenem pa je izginila stara Rusija. To je bistveno preusmerilo ves kompleks slovanskega vprašanja. Tudi zdaj so ostale med slovanskimi narodi razne razprtije in težkoče, ki so delno utemeljene v posameznih slovanskih narodih 6amib, v njihovem preteklem razvoju in v sedanjih težnjah in interesih, ki v veliki men takisto koreninijo v preteklosti. Vidimo da ni nič lažje, da, celo težje je danes zabrisati te razlike in poravnati spore, kakor je bilo mogoče prej. ob starem stanju. Zakaj z osvobojenjem slovanskih narodov je izginilo to, kar jih je prej silno zbliževalo, namreč njih skupna nesvoboda, skupni odpor zoper tlačitelje. skapno prizadevanje, da dosežejo svobodo; obenem pa so se v posameznih slovanskih narodih močno raz-
Kulturna komisija Zveze češkoslovaškega dijaštva v Pragi je pravkar izdala v redakciji dr. Karla Krejčega, asistenta slovanskega seminarja Karlove univerze, drobno. a vsebinsko tehtno brošuro »Slovan-e k 4 spoluprace« (Slovansko sodelovanje). Ob koncu čitamo besede, ki bi lahko stale na uvodnem mestu: >V zadnjem času je v češkoslovaški javnosti silno zraslo zanimanje za slovanske reči. Ta pojav je razveseljiv, saj misel slovanske vzajemnosti sodi med najizrazitejše in najprodaktivnejše prvine miselnega razvoja našega naroda od preporodne dobe dalje. Nič mani ni razveseljiv drugi pojav: da slovanska ideja vzbuja podobne odmeve tudi pri ostalih osvobojenih slovanskih narodih. Važna ulo-ga gre pri tem mlademu izobraže^tvu, ki ni poklicano samo k idejnemu. mnr ♦udi k praktičnemu vodstvu narodnp c^ote. Ce nai misel slovanske vzajemnosti vodi k za-želienemu smotru, zahteva, da ^odi vsak delavec vestno pripravljen; z.i1 '«va strokovnega poznanja slovanskesa sveta in sistematičnega, smotrnega dela že od za-
Te bpsede dobro označujejo pomen in namen brošure, ki so zanjo prispevali svoje članke opolnomočeni minister dr. Krojita, vseučLUžka prof. dr. J. Horak in dr. M.
rega središču je bila znana in uspela počitniška ekskurzija v južne kraje naše države, se je razvila mestoma prav vehe-mentna diskusija o spremembah v dosedanjih pravilih.
Društvo si je spremenilo ime in se bo odslej imenovalo Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. Tudi nadaljnje spremembe so bile sprejete, vprašanje, kdo more postati član organizacije in ki je očividno imelo še svoje posebno ozadje, pa je bilo slednjič pravilno urejeno šele po ponovnem glasovanju. Pri volitvah je bil z nad dvetretjinsko večino izvoljen odbor pod vodstvom agilnega dipl. phil. Viktorja Hrovatina. Kljub nekoliko razburjenim duhovom so akademiki zaključili zborovanje z zadoščenjem, da so tokrat uredili vprašanje, ki bi moglo postati odločilno za nadaljnje delo in usodo organizacije.
Dr. Andrej Druškovič v svobodi
Skoplje, 18. oktobra
Danes proti večeru je bil iz centralnega zapora v Skoplju prepeljan na policijsko upravo znani odvetnik dr. Andrej Druškovič, ki mu je bilo sporočeno, da je preiskava proti njemu ukinjena. Takoj nato je dr. Druškovič zapustil policijo in se s svojo gospo podal na promenado. Njegova pojava je vzbudila precejšnjo senzacijo. Kakor se je poročalo, je, bil g. dr. Druškovič pred časom prepeljan iz Maribora, kjer je bil na oddihu, v Skoplje, ker ga je ovadil eden izmed njegovih pomočnikov v odvetniški pisarni, da mu ni vrnil kavcije 8000 Din. V preiskavi so se nato zvrstile še nekatere druge ovadbe, vendar pa je dr. Dtu-škoviču gladko uspelo, da je odbil sleherni sum in da je opravičil vse svoje ravnanje. Čim se je pobotal s svojo pisarniško pomočjo, je bila preiskava proti njemu ustavljena.
Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastaianje v trebušnih
• « v "
tro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece-rijskih trgovinah.
Prvi vtis ostane, — določa pa ga videz Vaših zob. Samo z negovanimi zobmi ste simpatični in samo prij'eten dih in vonj iz ust da občevanju vso prijetnost. Pri negi ust in zobovja ne morete pogrešati Odola. — Samo
ima prijetni dvojni učinek: Da namreč čist in prijeten dih in vonj ter desinfiscira istočasno usta in zobovje. Odol je antiseptičen.
Dan prometnih nesreč
Dve smrtni žrtvi avtomobila in vlaka
trebno zastran pogreba. Zadevo samo natančno preiskuje policija, da ugotovi, koliko je nesreče kriv voznik avtomobila i«i v koliko pokojnik sam.
Še ena avtomobilska nesreča
Ljubljana, 19. oktoDra
Gosposvetska cesta je postala zadnji čas prizorišče vedno češčih prometnih nesreč. Često se dogajajo tamkaj karamboh med raznimi vozili, bilo pa je tudi že nekaj takih nesreč, da so žrtve morale s polomljenimi udi ali sicer kako poškodovane v bolnico. Danes okrog 12.30 pa se je primerila na Gosposvetski cesti, nasproti koli-zeja nesreča s smrtnim izidom.
Po Celovški cesti in naprej čez železniško progo je privozil neki avtomobilist v smeri proti mestu. Tisti čas je vladal na cesti precejšen promet in je bilo tamkaj poleg vozil tudi veliko pešcev. Baš ko je privozil avto do bližine Novega sveta, je prav tedaj privozil po desni čez cesto neki kolesar, ki je očividno nameraval zaviti na dvorišče imenovane gostilne, kjer je znana mehanična delavnica in poprav-ljalnica koles. Voznik v avtomobilu je kolesarja sicer opazil, hotel pa ga je. da se izogne nesreče, prehiteti. Baš tedaj je pritisnil na pedal tudi kolesar, ki se avtomobilu ni mogel več izogniti. Posledica je bila da se je zadel v desni blatnik avtomobila nad osjo kolesa in ga je avto odbil. Nesrečnež je odletel v loku s kolesa in treščil z glavo na kamen, kjer je obležal nezavesten. Voznik avtomobila je takoj ustavil vozilo, med tem pa so se poleg ponesrečenca že začele zbirati gruče pasan-tov. Prenesli so ga v vežo gostilne »Novi svet«, kjer so ga jeli močiti, istočasno pa so tudi telefonirali po reševalni avto, ki je prišel nemudno na kraj nesreče in odpeljal nezavestnega in krvavečega mladeniča v splošno bolnico. Komaj pa so ga tam položili na posteljo, je zdravnik ugotovil, da je nesrečnež izdihnil.
Ko so preiskali ponesrečenčevo obleko, niso našli pri njem nikakih dokumentov, razen kolesarske legitimacije, iz katere je bilo razvidno, da je pokojnik 261etni Peter Pustavrh, sin posestnika s Črnega vrha nad Polhovim gradcem št. 95. Bržkone je prišel v mesto po raznih opravkih pa ga je dohitela zla usoda. S policijske uprave so o smrtni nesreči takoj poročali na Črni vrh sorodnikom, da bodo ukrenili vse po-
vnele sicer naravne težnje, da bi dosegli tudi take narodne smotre, ki jih je težko opraviti v sklad s cilji in težnjami katerega drugega slovanskega naroda. In taki notranji razpori se z osvobojenjem, kakor je to že navadno, niso zmanjšali, marveč v marsičem povečali.«
V čem so torej današnji pogoji in sedanje naloge slovanske vzajemnosti? Slovanska misel prav nič ne trpi, če se otresemo nekaterih varljivih predstav, ki se prej ali slej spremene v gorjupo razočaranje. Kulturni pogoji ostanejo slej ko prei najtrdnejša osnova slovanske misli. Predvsem pa ostane najnaravnejša vez med Slovani »tesna sorodnost slovanskih jezikov, čije neizmerni pomen cenimo tem bolj, čim živahneje se razvijajo mednarodni stiki slovanskih narodov med seboj in z drugimi narodi. Možnost, da se hitro in lahko naučimo kateregakoli slovanskega jezika vsaj toliko, da se razumemo med seboj, je vredna neizmerno veliko in bi jo morali izkoriščati čim bolj izdatno. Možnost lahkega razumevanja med seboi pa zopet v veliki meri omogoča medsebojno globlje poznanje različnih slovanskih kultur in s tem duhovno zbliževanje slovanskih narodov. Prav to, v čemer po pravici vidimo osnovni pogoj boljših odnošajev med narodi, namreč temeljitejše medsebojno poznanje, boljše medsebojno razumevanje vrlin in slabosti, bolesti in hrepenenj tega in onega naroda. prav to bomo slovanski narodi najlaže dosegli sami med eeboi.« Iz tega torej izhaja naravna in prav nič »fantastična«
Precej huda avtomobilska nesreča se je pripetila danes tudi na križišču ceste med Želimljami in Pijavo gorico. Okrog 16.30 se je peljala v smeri proti Želimljam na kolesu 231etna posestnikova hči Angela Podlogarjeva, doma iz Kopačnika pri Že-limljah. Za njo je privozil neznan avtomobilist, ki je zadel naravnost vanjo. Vrgel jo je s kolesa in ceste daleč na travnik, kjer je Podlogarjeva obležala z zlomljeno levo nogo, manjšimi poškodbami po životu in s strgano obleko. Avtomobilist je ustavil in skušal dekletu pomagati, prihiteli pa so tudi drugi ljudje in pozvali orožnike. Ti so ugotovili, da je nesreče res kriv avtomobilist, ki je vozil po desni strani ceste in se premalo ognil kolesarki. Avtomobilist je ponesrečenko sam naložil na avto in jo prepeljal v ljubljansko bolnico.
Smrtna nesreča na savinjski progi
Celje, 19. oktobra
Kakor znano, se je v torek okrog 18.30 pri karambolu voza s savinjskim osebnim vlakom na železniški progi med Žalcem in Št. Petrom težko ponesrečil 321etni hlapec Miha Radišek iz Vrb j a pri Žalcu. V sredo je vlak na savinjski progi povozil neko kravo, danes dopoldne pa se je dogodila smrtna nesreča med St. Petrom v Savinjski dolini in Polzelo.
Ob 10. dopoldne se je vozila okrog 30 let stara služkinja Angela Zalokar jeva iz Presečnega v okolici Slivnice pri Celju s kolesom iz St. Petra proti Polzeli. Na prelazu čez železniško progo pri km 14.01 je hotela prehiteti osebni vlak št. 9113, ki je privozil s Polzele in ki prihaja ob 10.30 v Celje. Bilo pa je že prepozno. Lokomotiva je podrla Zalokarjevo, ji zdrobila lobanjo in odrezala desno roko na dveh mestih.
Vlak se je takoj ustavil. Zalokarjevo so pre nesli v službeni voz in jo odpeljali v Celje, a je izdihnila že med vožnjo od Petrove do Celja. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Zalokarjeva je služila do nedavnega pri posestniku Jezerniku v Bukovem žlaku pri Celju.
Osemdesetletnica naprednega gospodarja
Včeraj je obhajal v krogu rodbine svoj 80. rojstni dan splošno ugledni in spoštovani posestnik Luka Mele v Skalcah pri Konjicah. Po rodu je iz Dolenje vasi pri Cerknici. Bil je že tam ugleden posestnik
do 1906. Tedaj se je preselil na sedanje posestvo v Skalcah. V Dolenji vasi se je izkazal kot požrtvovalen in marljiv podna-čelnik in načelnik gasilcev. Že od 1. februarja 1892 je član Kmetijske družbe. Kot četovodja se je udeležil z Janezi pohoda v Bosno in Hercegovino leta 1878.
Vse življenje je delal in skrbel za domačijo kakor mravlja. Ustvaril si je * vzornim delom lepo posestvo v vinorodnem kraju v Skalcah ter obsežno posestvo v Slovenski Bistrici. Oboje kljub lepi starosti oskrbuje sam. Je vzoren poštenjak, krepka narodna in napredna korenina. Ob 801etnici mu želimo še dolgo dobo zdravja in sreče v družini.
potreba medsebojnega sodelovanja Slovanov, in v takem sodelovanja svobodnih slovanskih narodov so pravi temelji današnjega slovanstva. Slovanski narodi naj postavijo zoper grobi nacionalizem drugih svoj plemeniti nacionalizem, e čimer bodo koristili tudi vsemu človeštvu — sklepa dr. Krofta svoja tehtna izvajanja.
Prof. dr. Jiri Hor&k, dekan filozofske fakultete Karlovega vseučilišča, je prispeval »Beležke o študiju slovanskih jezikov in literatur«. Naj omenimo samo nekatere su-marične podatke. V šolskem letu 1932./3. je bilo na štirih univerzah Češkoslovaške deset rednih protesorjev za češkoslovaški jezik in literaturo in štirje privatni docenti. Za slovanske jezike in literature je bilo rednih stolic s 3 priv. docenti. Specialnih stolic za posamezne slovanske jezike in književnosti je bilo: rednih profesorjev 5. 1 pogodben profesor, 1 priv. docent. Za praktične vaje: 23 lektoratov. To kaže, kako dobro je na Češkoslovaškem poskrbljeno za studii slovanskih jezikov in slov-
6tGV.
O pomenu študija slovanskega narodopisja piše univ. prof. dr. K. C h o t e k.
Daljši članek o Slovanskem institutu v Pragi je iz peresa našega odličnega rojaka, univ. prof. dr. M. Murka. Pisec seznanja dijaštvo z ustanovitvijo, značajem in nalogami tega važnega osredniega instituta za proučevanje slovanstva. Navaja iz govora ministr dr. Hodže na ustanovnem zboru tele pomenljive misli: »Jezikovna in narodopisna sorodnost še ni slovanstvo. Danes
nam v slovanski vedi ne zadoščajo več filo-logija in narodopis, kulturna in politična zgodovina. Tudi politični zemljepis, filozofija, filozofija zgodovine, zlasti pa sociologija in v prav posebni meri narodna psihologija utegnejo biti one discipline, ki bodo s svojimi izsledki enako varno kontrolirale slovanski kulturni, socialni in gospodarski razvoj, kakor prej filologija in narodopisje.« Slovanski institut je med slovanskimi kulturnimi napravami docela edinstven in samosvoj zavod in šele pred dvema letoma je dobil posnemalca v »Institutu elav-janovjedjenija pri Akademii nauk Svazu socialističeskih sovjetskih republik« v Leningradu. Prof. dr. Murko apelira na mladino, ki bo morala izpopolnjevati tudi vrste Slovanskega instituta, da si pridobivaj čim temeljitejše znanje slovanskih jezikov m slovanskih zadev, »zakaj brez učenja ni možno resnično in delotvorno 6lovanstvo.«
Dr. Karel K r e j č i podrobno poroča o organizaciji praktičnega slovanskega dela na Češkoslovaškem. oT delo je razdeljeno med organizacije: Jugoslov. - češkoslovaška liga. Društvo prijateljev Lužice. Ceškoslovaško-poljsko društvo, Ceškoslov. - bolgarska vzajemnost, Društvo za gospodarsko in kultjr-no zbližanje z novo Rusijo. Vseslovanska enota, Ceško-rueka enota in Ceškoslov. ukrajinsko društvo prijateljev ukrajinske pesmi. To eo samo osrednja društva; večina njih ima podružnice v provinci, kjer obstoje tudi samostojna slovansko usmerjena društva. Slovanski institut je prevzel izpod-budo za večjo koncentracijo vsega elovan-
Domače vesti
♦	Gospodinje! Opozorite svoje pomočnice, (kuharice, sobarice, služkinje itd.) da morajo v nedeljo tudi one voliti. Poučite jih tudi, kako se voli: Na volišču bo dobila vsaka od predsednika kuverto in tri glasovnice, modro (plavo), rdečo in belo. Nato bo odšla v poseben prostor poleg volilnega lokala, kjer bo sama. Tam mora rdečo in belo glasovnico pretrgati na dvoje, plavo pa pustili celo. Vse tri glasovnice, tudi obe pretrgani, naj da v kuverto in kuverto zalepi. Potem se vrne na volišče in tam kuverto odda predsedniku. Opozorite jih zlasti: plava glasovnica je nacionalna ta mora ostati cela, ostali dve glasovnici sta punktaška in marksistična, ter ju je treba pretrgati. In še to: ako Vaša uslužbenka nima drugačne listine, s katero bi se lahko legitimirala, ji napišite Vi potrdilo, da je pri Vas uslužbena. Podpišite svoje ime razločno in s točnim naslovom. V krajih, kjer je več volišč, je na lepakih označeno, kje kdo voM. Objavljena bodo ta volišča za Ljubljano in Kranj tudi v »Slovenskem Narodu«, za Maribor v »Večerniku«, za Celje pa so v današnjem >Jutru< v celjski rubriki.
♦	Trgovci, obrtniki, gospodarji! Poskrbite, da bodo v nedeljo volili v Delavsko zbornico vsi Vaši nameščenci! Poučite jih, kako naj volijo. Ako si niste popolnoma na jasnem, p.rečitajte gornja navodila gospodinjam. Opozorite vse svoje nameščence, da je nacionalna kandidatna lista le ona, ki ima modre (plave) glasovnice. Druge barve so nasprotniške. Zato naj ostane samo plava glasovnica cela, ostale je treba pretrgati. Tudi nedeljske volitve so važne, zelo važne zlasti za Vas, ker Vam ne more biti vse eno, kdo bo gospodaril v Delavski zbornici. Zato se tudi v lastnem interesu pobrigajte za volitve!
♦	Dopisnike, ki nam pošiljajo poročila o poteku občinskih volitev In proslavah volilne zmage, prosimo malo potrpljenja. Vsa poročila pridejo na vrsto, ako prej ne, pa v nedeljski številki.
♦	Spomenik kralju Tomislavu v Zagrebu. Kakor Javljajo zagrebški listi, Je vlivanje spomenika kralju Tomislavu, ki ga je izdelal kipar Frangeš-Mihanovič, že dovršeno. Spomenik predstavlja kralja Tomisla-va na konju. Postavljen bo na Trgu kralja Tomislava v bližini glavnega kolodvora.
♦	Odlikovanje. Upravnik železniške delavnice v Mariboru Aca Jovič je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje.
Zvočni kino Ideal
Buster Keaton
prinaša smeh v
Za ljubezen nI zdravilo
Film smeha in zabave.
Uoilv Moran, Irene Parceli, Roland Gilbert, Mona Maris.
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
♦	Z zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi je bilo v rednem roku inskribi-ranih okroglo 4000 slušateljev za zimski semester. Pričakuje pa se, da se bo v izrednem roku vpisalo še kakih sto slušateljev. število študentov se je letos znatno zmanjšalo v primeri z lanskim letom, število slušateljev se manjša od leta do leta.
♦	V Banji Luki je zraslo 510 novih poslopij. Kot prestolnica vrbaske banovine se Banja Luka zadnja leta naglo razvija. V 5:adnjih petih letih je zraslo nič manj kakor 510 novih poslopij, za katera se je potrošilo nad 300 milijonov Din. Zlasti lepa je palača banske uprave, banovinski dvorec in nova pravoslavna cerkev.
♦	Novi grobovi. V Mariboru je umrl v 73. letu g. Edmund Kan dol i nI. Pogreb uglednega pokojnika bo jiutri ob 16. Na Proseku pri Trstu je umrla ga. Viktorija Luža. Pokopali so jo IS. t. m. na on-dotnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Osrednji odbor SPD toplo priporoča članom, da subskribirajo Badjurovo knjigo jZimski vodni k po Sloveniji« in tako orno-
Dovršeni gentleman uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
gočijo pisatelju, da izda že dolgo pričakovano knjigo, ki bo dobro služila vsakemu smučarju in zimskemu športniku.
♦	Slaba trgatev v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je letošnja trgatev grozdja za kakih 30% slabša od lanske, to pa zlasti zaradi tega, ker je v dobi cveta vinske trte močno deževalo.
♦	Za poplavi]ence. V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Ljubljanski velese-jem, razstavna zadruga z o. z. 2000 Din, Zveza slovenskih zadrug T. z. z o. z. v Ljubljani 2000 Din, Uprava bolnice za duševne bolezni v Toponloi pri Nišu (zbirka uradništva in uslužbencev) 530 Din, Hranilnica in posojilnica v Vuzenlci 200 Din, I. drž. deška osnovna šola (Ledina) v Ljubljani 176 Din, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Hrastniku 132 Din.
Iskrena hvala!
♦	Ruski književnik v Jugoslaviji. V Ce-tinju se že dalje časa mudi znani ruski književnik in predavatelj, veliki prijatelj Jugoslovenov profesor Sergije Vladimiro-vlč štajn, bivši kustos Puškinovega doma in Doma ruske akademije znanosti. V ce-ttajskem arhivu zbira ruski učenjak podatke o odnošajih črnogorskega vladine Petra I. z Rusi. 2e kot študent petrograj-ske univerze je štajn propagiral slovansko vzajemnost. Ustanovil je društvo Slavjan-sko besjedo. V zborniku >Slavenski pes-niki< je zbral svoje prevode Jugosloven-sklh pesnikov, med drugimi Antona Aškerca in Otona Župančiča. Kot docent na univerzi v Dorpatu je uvedel obvezni tečaj zgodovine Jugoslovenske literature.
♦	Meštrovičev mavzolej Je dograjen. Kakor poročajo lz šlbenika, Je bil te dni dogotovljen mavzolej •Ivana Meštroviča v njegovem rojstnem kraju Otavicah pri Dr-nišu. Zgradba ima obliko gršKega križa; visoka je 15 metrov, obložena z belim kaminom, a notranji zid je iz močnega betona. Majestetična zgradba je postavljena na majhnem gričku. Znotraj dominira kip Krista, visok 4 metre. V kripti je rodbinska grobnica, kjer bo gorela >večna luč«.
♦	V črni gori Je pol metra snega. V črni gori in v Sadžaku je v zadnjih dneh nastal hud mraz. Padlo je nunogo snega, tako da je v nekaterih krajih visok nad pol metra.
♦	Koncert slepih otrok. Slepi otroci lz Zagreba so prired»li te dni koncert na Sušaku. Koncert je bil prav dobro obiskan ter so vse točke programa bile sprejete z velikim navdušenjem številnih poslušalcev. Mnogo pevskih točk so slepi otroci morali ponoviti.
♦	Zveza rlbarsklh društev dravske banovine sklicuje v nedeljo 29. t ni. ob 9.30 dopoldne v hotelu Orel v_ Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. volitev novega tajnika, 2. slučajnosti.
♦	Zahvala. Ob priliki smrti blagopokoj-nega gospoda Hanna Luckmanna so njegovi dediči naklonili za siromašne otroke osnovne šole Jezero 500 Din. Za velikodušni dar se vodstvo v imenu otrok naj-
topleje zahvaljuje. _ Vodstvo osnovne
šole Jezero pri Preserju.
♦	Dar. Društvo nameščencev K>ID z Jesenic je darovalo namesto venca na krsto pokojnega Inž. Luckmanna za poplavljence 150 Din.
♦	Sleparski prodajalec preprog aretiran. V Splitu je bil aretiran Josef Schmidt, tnj državljan, ker je z neko preprogo osle-paril frančiškanskega provinclala v Zagrebu za 25.000 Din. Policija je Schmidta odpravila v Zagreb.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje.
♦	Namesto v Alžir so prišli v zapor. Pred odhodom parnika >Mosorja« lz Splita je kapitan našel v SKladišču ladje tri potnike, ki niso imeli voznih kart in so se brezplačno hoteli prepeljati v Alžir. Med črnimi potniki je bil tudi neki kleparski pomočnik lz Ljubljane. Policija Je vse tri kaznovala z zaporom, po prestani kazni pa jih bo odpravila v pristojne občine.
♦	Ukradeni denar zakopal v gozdu. Na Maksimirski cesti v Zagrebu je bil predvčerajšnjim ponoči aretiran Lovro Lonča-rič, nameščen kot sluga, pri hišnem posestniku Ivanu šimuniču. Pri šimuniču je bil preteklo soboto izvršen vlom ter je vlomilec odnesel 38.000 Din. Vlom je izvršil sluga Lončarič, ki je denar odnesel v Maksimir ter ga tamkaj v gozdu zakopal. Policija ga je zalotila baš v trenutku, ko je denar odkopal in ga nesel v Zagreb, ker je nameraval pobegniti. Lončarič je bil izročen sodišču.
♦	Izgubljeno. Zelen športni klobuk z značko SPD je izgubil udeleženec Grego-ričevega izleta dne 8. t. m. na povratku iz Ljutomera. Takisto so bila na istem izletu izguibljena očala, shranjena v črnem etu-lju. Poštena najditelja naj pošljeta oboje v inseratnl oddelek »Jutra« v Ljubljani. Stroški se povrnejo. Oboje je tako rekoč drag spomin.
skega gibanja in delovanja na Češkoslovaškem. V doslednem čaisu se 6e9tanejo pod vodstvom Slov instituta zastopniki 150 slovansko usmerjenih društev Češkoslovaške, da se dogovore o skupni akciji. Pisec poroča tudi o slovanskih knjižnicah in čitalnicah v Pragi. — Brošuro zaključuje poziv predstaviteljice ženstva ge. Smolarove-Čapkove h konkretnemu dela za stvarno mogočo slovansko vzajemnost.
Ta knjižica je vredna izčrpnejšega poročila, saj dokumentarično kaže, da ee češkoslovaška visokošolska mladina vrača k slovanskim idealom, ki imajo dane9 kajpak povsem novo obliko. Misel slovanske skupnosti živi tudi v mladi generaciji, ki pa jo razumeva življenjsko in konkretno: novo slovanstvo je daleč od sna o politični ali celo o kulturni spojitvi, daleč od slehernega imperializma. Samo tako pojmovano slovanstvo, ki so mu realistično usmerjeni Cehi že pred vojno dali pravilno formulacijo, bo obrodilo obilo zdravega sadu.
—o.
Cankar in 2upanči? t knjižnici »Lufac.
Zadruga Jugoslov. profesorskega društva namerava izdajati biblioteko z naslovom >Luča<, ki naj bi prinašala izbiro najboljših domačih in tujih pisateljev. V prvih dveh serijah izideta izbor iz Cankarjeve proze (v redakciji Toneta Potokarja) in antologi-. ja lirike Otona Žjpančiča.
Veter Aleksandra Cerepnina bo v nedeljo. dne 22. t. m. v dvorani Kolarčevega
ljudskega vseučilišča v Beogradu. Tudi ljubljanski koncertni publiki znani avtor bo sam izvajal svoje skladbe-
Češko - nemški slikar in Jugoslavija. V prostorih Društva prijateljev umetnosti v Pragi je razstavil svoja olja, akvarele m grafiko slikar Helmuth Krommer, češkoslovaški Nemec. Razstava obsega pretežna motive iz Jugoslavije, pa tudi lepo število slik in grafik iz Slovaške, zlasti iz Tater. Med jugoslovenskimi motivi so predvsem slike iz Dalmacije in južne Srbije, nekoliko pa jih je iz Beograda in Zagreba. Slovensko pokrajino zastopa samo dokaj ^cromen motiv z Bleda. Helmuth Krommer je v prvi vrsti krajinar in se oblikovno giblje na prehodu impresionizma v ekspresionizem. Njegove, ponekod kar preveč očitne simpatije do močnih barv, iti dajejo zlasti primorskim motivom svojstveno življenje, razodevajo, da je bližji impresionizmu. V splošnem diha iz Krommerjevih motivov ljubezen do naše zemlje in umevanje za njene svojstvene lepote. Nemški slikar fe narisal tudi narodne noše in nekatere značilne figure iz srbske province. Razstava je v splošnem zanimiva zlasti za Jugoslovana.
—o.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
Ali potrebujeta čistilno sredstvo ?
Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiitenje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ART1NA. Dobijo se v vseh lekarnah. • 'sebina I škatlice
zadostuje za 4 do 6 krat.
Odobreno od Ministir. toc. politik* in aarodatft idrivja San. oddcL S. Br. 12258 od 12. julij* 1932.
Iz Ljubljane
u_ Jesensko vreme. Luka je sicer pritiskal z mrazom in snegom, toda zaenkrat se je moral še umakniti jesenskemu soln-cu. V sredo je bilo prav mrzlo, po Gorenjskem je celo v višjih nižavah snežilo. Včeraj pa je spet nastopilo milo jesensko vreme. Mogoče bodo zadnji trije meseci 1933. v pogledu padavin zmernejši, tako da Ljubljana letos ne bo dosegla posebnega rekorda nasproti zadnjim 12 letom. Nekatera leta je padlo prav malo padavin, tako 1921. le 931 mm, naslednji 2 leti sta bili bogatejši dežja in pojavljale so se tudi povodnji. L. 1924. je padlo 1315 mm padavin, posebno huda pa so bila leta od 1925 do 1928, ko Je padlo od 1700 do 1800 mm, dočim sta bili leti 1928. ln 1929. zelo zmerni. TaKrat je v prvem padlo 1400, v drugem pa 1329 mm. V naslednjih dveh letih so se padavine znova pojačale na 1666 odnosno 1502.5 mm. Lani pa Je padlo le 1300.5 mm. Letošnje leto že daleč presega v padavinah lansko leto, kajti do 15. t. m. je padlo 1386.7 mm dežja. Na ozemlje ljubljanske občine se Je po računih meteorologov letos zlilo 554,680.000 hI dežaa. Najbolj mokri so bili letos meseci: marec (102.4), maj (305.5), Junij 149.9) in september (341.3).
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Samo še danes
Ako se hočete dobro nasmejati, oglejte si
CSlas srca
zvočno opereto ljubezni, dovtipov in smeha.
Jutri
»Pesem sveta"
Predstave ob 4., 7% in 9% zvečer.
u_ Proslava češkoslovaškega narodnega
praznika bo v Ljubljani v petek 27. t. m. ob 20. na oficielni prireditvi češkoslovaško-jugoslovenske lige v veliki dvorani Uniona. Prirejen bo slavnostni koncert z raznim; najodličnejšimi sodelavci.
u _Trboveljski slavčkl nam zapojo v soboto 21. t m. ob 20. v veliki dvorani Uniona celo vrsto umetnih in narodnih mladinskih zborov: Prelovec: Očka moj je delavec; Grgoševič: Karneval in pastirčk.; Tajčevič: Pjesme dodolske; Pahor: Pravijo; Osterc: Kvartet; Pregelj: Zlato v Blatni vasi; dalije Adamičeve: Stoji mi polje, Drežnioa, Mau čez izaro, Lepo mi poje črni kos in Vandrovc. K sklepu še Mo-kranjčevo Bolno čedo in Adamičevo Pesem rudarskih otrok, ki Je postala himma Trboveljskih slavčkov. Poleg mladine nastopijo pianist profesor Ciril Ličar in mošid zbor trboveljskega »Zvona« pod vodstvom g. Oskarja Molla. Slavčke vodi njihov zborovodja g. Avgust Suligoj. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncertni spored je umetniški, namen koncerta pa dobrodelen, zato so vsi najlepše vabljeni.
u_ Transformatorska postaja. Družba
>Elektra« je v D. M. v Polju zgradila novo transformatorsKo postajo in je te dni ban-sko upravo zaprosila za uporabno dovoljenje. Postaja ima priključek na aerodrom. Glavna komisija za odobritev zgradbe se bo vršila 30. t. m. na licu mesta v Polju.
u_ Posredovalni urad mestne občine, ki
ga je doslej vodil sod. sv. g. Andolšek, se je preselil iz II. v I. nadstropje. Ker je g. Andolšek že dalje časa bolan, vodi začasno posredovalne posle pripravnik g. Petrov-čič. Stanovanjski urad mestnega magistrata, ki izvršuje občinsko posredovanje pri deložacijah, se je pa preselil iz I. v II. nadstropje magistratne hiše.
u_ Dražbe. Ta mesec je bilo prav malo
dražb in zadnji čas je bilo več dražbenih postopanj ustavljenih, ker so zavezanci izpolnili svoje obveznosti nasproti davčni upravi in mestni občini. Za 21. oktobra Je določenih 12 dražb raznih predmetov v skupni vrednosti 9110 Din. Gre za premične stvari, ki so bile zarublijene zaradi neplačanih občinskih davščin. Davčne dražbe so bile v tem mesecu drugače prav redke.
u_ Nesreča na stavbi. Na stavbi neke
nove hiše ob Vodovodni cesti se je včeraj dopoldne pripetila huda nezgoda. Delavec Mehmed Aličajič, stanujoč v Gramozni jami, je stal na odru, kamor je donašal opeko in drugi gradbeni material. Naenkrat pa Je izgubil ravnotežje, padel z višine več metrov na tla med opeko in si zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
u_ Aretacije. Jetniški urad ljubljanskega okrožnega sodišča je gotovo v sredo zabeležil po dolgih letih rekordno število novih aretirancev, ki so bili sodišču izročeni zaradi raznih deliktov. Mnogo jih je prišlo z dežele tako iz Kranja, Vrhnike in Logatca. Ti so večinoma brezposelni delavci. Iz Dola pri Zalogu so orožniki prignali 3 osebe, nekega gostilničarja in posestnika ter še dva Kmečka fanta, ki so zapleteni v staro afero, ko je bil lani izvršen atentat na stanovanje šolskega upravitelja g. Eirspielerja. Ljubljanska policija je sodišču izročila 3 tičke. Skupaj je bilo v sredo sprejetih v sodne zapore 11 aretirancev.
u— Suhe gobe so mu ukradli. Pavel Kristan lz Puštala pri fikotfji Loki J« prišel
predvčerajšnjim v LJubljano in se je ustavil v Fritzevi gostilni v Tavčarjevi ulici. S seboj je imel nad 7 kg suhih gob. Med tem ko se je razgovarjal z nekim gostom, mu je neznan tat ukradel zavoj gob.
u_ Zasledovana služkinja. Pri Hedviki
Sepinovi v Ljubljani se je zgasila pred dnevi mlajša ženska, češ da je prijateljica kuharice Grete Srebotnjakove, uslut-bene v orožmiški menzi na Jesenicah. Povedala je, da prihaja po njenem nalogu ta zahtevala pri Sepinovi spravljeno obleko Srebotnjakove. Sepinova ji je obleKo dala. Zdaj so dognali, da je izvršila drzno prevaro 32 letna Ana N. iz Cerknega v goriškem okraju. Sleparko zasledujejo.
u_ Okraden na klopi. Anton P. se ga je
v neki gostilni ponoči malo nabral, potem pa je odšel v Zvezdo, kjer Je sedel v parku na klop in zadremal. Ko se je zbudil, je ugotovil, da mu Je neznan tat odnesel nov plašč temnozelene barve in pa zelen klobuk.
u_ »Glas srca«, pesem ljubezni ta pesem smeha — se danes zadnjič predvaja v Elitnem kinu Matici, šala se vrsti za šalo. Publika se smeje in res prijetno zabava. Gustav Frohlich in Pavel Kemp pa pripomoreta k temn. Opereta, ki je vredna imena Geze Bolwaryja. Predstave bodo še danes ob 16., 19.15, in 21.15. Jutri slavni tenorist Josepf Schmidt v filmu »Pesem sveta«.
u_ Velika parada. ZKD Je pridobila v
predvajanje velefilm »Velika parada«. Naj si ga ogleda vsak, ki hoče vedeti, kaj je vojna. Film predstavlja boj ameriških legij na francoski fronti. Napadi topništva, pehote, tankov in napadalnih čet, ječanje ranjencev in kriki napadalcev, vse pomešano z ropotom zrakoplovov. To delo najbolj nazorno predstavlja vojno. Posetite ta film, ki naj bo nam v spomin, drugim v opomrn in svarilo. Matere in očetde, pošljite sinove in hčere k tej predstavi, da bodo znali ceniti, za kako ceno smo dosegli svobodo. Predstave v kinu Matici so dnevno ob 14. v nedeljo ob 11. RenSe Ado-rše ,ki igra v tem filmu glavno žensko vlogo, je nedavno umrla.
u— Prihodnja plesna vaja 80 preporoda bo jutri v soboto v Trgovskem domu Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Sodeluje Ronny. Vodi g. Jenko. Vljudno vabljeni.
u_ Predavanje o važnosti obleke v družbi
in poklicu. Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici za TOI bo priredil v ponedeljek 23. t m. ob 8. url zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta) predavanje za obrtnike in pomožno osobje oblačilne stroke o važnosti obleke v družbi in poklicu ter istočasno tudi predavanje o zgodovini in razvoju mode ter obleke v zadnjih 200 letih. Predavala bosta: o prvi temi gdč. Sarčeva pooblaščena lastnica strokovne krojne šole, o drugi te. mi pa odlični krojaški mojster g. Alojzij Paulin. Predavanje bo brezplačno dostopno vsakomur. Izvajanja predavateljev bodo spremljale skioptične slike.
u_ Vabimo članstvo in prijatelje naše
organizacije, da se polnoštevilno udeleži javnega sestanka v zvezi z volitvami v Delavsko zbornico, ki se bo vršil drevi ob 20. v dvorani gostilne pri »Levu«, Gospo-svetska cesta. Govori tov. Vrančič in drugI. Zveza bančmiihi-zavarovalnili-trgovtskih in Industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana.
u_ Predavanje. Sokol I. priredi v soboto 21. t m. ob 20. v lutkovni dvorani na Taboru predavanje o gibalnih silah srednjega in novega veka. Predaval bo profesor br. Aplenc. Bratje in sestre, pridite!
u_ Izredni občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev In upokojencev v Ljubljani bo 22. t. m. v dvorani hotela Uniona v Ljubljani na podlagi člena 8. pravil po delegatih, člani lahko prisostvujejo občnemu zboru, nimajo pa pravice glasovanja.
u— Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini, bo drevi ob 20. Posebne plesne ure vsakodnevno.
u_ JNAD Jadran. Drevi ob 20. v društveni čitalnici važen članski sestanek. Tovariši, vsi in točno!
Iz Maribora
a_ Nova kulturna postojanka v mariborski okolici bo novo prezidani Sokolski dom v Studencih. Agilno društvo je z lastno močjo in s podporo svojih mariborskih in drugih prijateljev ustvarilo krasen gledališki oder in povečano telovadnico. Tudi knjižnica je prenovljena tako, da bo prihodnja sobota za Studence velepomemben dan novega kulturnega razmaha v mariborski okolici.
a— Da ne bo zopet kake nove avtobusne nesreče! V četrtek popoldne je delil mestni šofer mariborskega mestnega avtobusnega podjetja Grgič, ki vozi na progi Glavni trg—Studenci, med vožnjo propagandne volilne letake mariborskih marksistov za sobotne in nedeljske volitve v Delavsko zbornico. Mnenja smo, da je taka agitacija y popolnem nasprotju z obstoječimi predpisi, ki veljajo za mestne šoferje, katerim je vsako pogovarjanje z občinstvom med vož-nio prepovedano, še manj pa seveda smejo izpuščati krmilo iz rok in deliti voiUne letake. Kaj lahko bi se pripetila med tem nesreča in vsakomur je jasno, kdo bd odgovarjal za škodo in kdo bi jo mora: p.ače-
vati.	. .
a— Žrtev napada. V Partlnjah je neki viničar med prepirom udaril 261etnega viničarja Alojzija Zajška iz iste vasi z motiko tako močno po glavi, da mu je skoraj prebil lobanjo. Zajšek je bit prepeljan na zdravljenje v mariborsko bolnišnico.
a— Posledice streljanja z možnarjem. Ob priliki nedeljskega cerkvenega proščenja v Žegarcih je streljal z možnarjem med drugimi vaškimi fanti tudi 17Ietni dninar Vinko Merčnik, ki mu je pa naboj že med nabijanjem eksplodiral in ga težko ranil na levici. Merčnik je moral v bolnišnico.
a— Obračun z nožem. V Pečkah pr. Ma-kolah sta se rredsinočnjim sprla stara sovražnika 26Ietni poljski deiavec Ro* Kolar in njegov sosed. Med prepirom je sosed potegnil iz žepa nož in ga zabodel Kolanu štirikrat globoko v pleča in v 'evo roko.
a— Nesreča pri delu. Včeraj ie padlo pri spravljanju lesa težko deblo na desno nogo 42letnemu gozdnemu delavcu Ferdu Za-vratniku iz Renčnika in mu jo z! »milo pod kolenom. Zavratnik je moral poiskati po-pomoči v Mariboru.
Iz Celja
e— Za volitve v Delavsko zbornico so v Celju poleg obeh obratnih volišč v cinkarni in Westnovi tovarni določena še tri volišča. Na obratnih voliščih volijo v soboto le delavci in nameščenci obeh imenovanih podjetij, vsi drugi volilci pa volijo v nedeljo na rednih voliščih in to: 1.) na meščanski šoli v Strossmajerjevi ulici uslužbenci pri delodajalcih v mestu Celju za začetnimi črkami A do J ter pri delodajalcih iz okoliških krajev Košnica, Breg. šmiklavški hrib, Pečovnik, Gaberje, Nova vas, Ložnica; 2.) na osnovni šoli v Gregorčičevi ulici uslužbenci pri mestnih delodajalcih z začetnimi črkami K do P in pri delodajalcih iz okoliških krajev Leveč, Ostrožno, Babno, Zg. Hudinja, Lokrovec, Dobrova, Lisce, Sava, Polule, Zavodna in Zagrad; 3.) v občinski pisarni celjske okolice uslužbenci pri podjetjih z začetnimi črkami R do ž. _ Nameščenci in delavci, gospodarji ln gospodinje, prečltajte tudi navodila na 2. strani današnjega »Jutra«.
e— Modernizacija mestne plinarne v Celju. Za stalno naraščajoči konsum plina na področju mestne in okoliške občine je postala tudi sicer že doslužena retortna peč premajhna in je nemoteno obratovanje plinarne močno ogroženo. Ob poplavi 23. septembra je voda prvič od obstoja plinarne vdrla v obratne prostore in zalila retortno
f>eč. Z največjimi težavami se je posreči-o staviti v pogon reservni dvojnoplinski generator in ga opremiti z napravo za kar-buriranje; le na ta način je bilo mogoče preprečiti ustavitev obrata v mestni plinarni. Med tem si je mestna občina zagotovila posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, ki mu moramo biti hvaležni, da je pokazal kljub hudemu denarnemu položaju tako spoznavnost. Posojilo bo služilo za postavitev nove peči, za kritje škode, nastale ob poplavi in za našim razmeram primerno modernizacijo obratnih naprav. Peč, ki je že naročena in bo v najkrajšem času postavljena, bo opremljena z modernimi retortami. Plin bo visokokaloričen; za njegovo enakomernost bo jamčil avtomatični kalorimeter svetovno znane tvrdke Junkers. Kljub boljši kvaliteti plina bo mogoče zaradi večje rentabilnosti obrata njegovo ceno znižati, tako da bo stopilo tudi Celje v vrste velikih mest, v katerih predstavlja plin najidealnejše gorivo.
e_ Nacionalno in jugoslovensko orientirane delodajalce prosimo, da priporočajo svojim nastavljencem polnoštevilno udeležbo pri volitvah ln oddajo modrih (pla-vih) glasovnic!
Zvočni kino Dvor
Telefon 2730
Samo še danes

„Frankes!Steui
film napetih prizorov, strahu in groze. — Umetni človek z možgani zločinca. — Film, katerega prenesejo samo močni živci.
Jutri
TOM MIK
Predstave ob 4., 7. ta 9. uri zvečer
LJUDSKE CENE: 2, 4 in 6 Din (balkon 8 Din)
. .. •. iS" j. :	-'Aifi-.'
e_ V gledališču uprizori ljubljanska drama v torek 24. t. m. ob 20. znano dramo Miroslava Krleže »V agcciji«. Režira g. dr. Branko Gavella, v posameznih vlogah nastopijo ga. Nablocka, gdč. Mira Danilova in Kukčeva ter gg. Gregorin, Sancin in Potokar. Vstopnice se dobe v predprodajl v knjigarni K. Goričarja vdove.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
zvočini film »človek z dvema obrazoma« in zvočni žumal.
e— Gradnja zasilnega mostu čez Savinjo. V notico, ki smo jo objavili pod tem naslovom 17. t. m„ se je vrinila tiskovna pomota. Pravilno bi se moralo glasiti, da je banska uprava odredila (ne pa odrekla), da se takoj začne z delom za leseni zasilni most čez Savinjo poleg porušenega kapucinskega mostu.
e_ Obnovitev porušene brvi čez Savinjo pri parku lepo napreduje. Stavbno podjetje g. Vinka Kukovca gradi sedaj nova mostna polja. Brv bo dvignjena za pol metra, da se zmanjša nevarnost ob poplavah. Prehod od Grofije mimo brvi do Masary-kovega nabrežja je začasno prepovedan, prehod na Masarykovo nabrežje je mogoč skozi vežo hiše Na okopih št. 9.
e_ Plesne vaje Društva absolventov
državnih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani, pododbor v Celju, se pridno Jutri ob 20 30 v vrtni dvorani hotela »Evrope« z otvoritvijo najnovejšega slow-foxa. Vabljeni!
Iz Trbovelj
t_ Volitve v Delavsko zbornico. Za naše delavstvo je velike važnosti, v čigave roke pride Delavska zbornica, saj je to institucija, ki se vzdržuje samo z delavskim denarjem. Vse delavstvo se zaveda, da je imelo doslej od DZ zelo malo, saj so v nji gospodarili marksisti. Neobhodno je potrebno, da se tudi v tej delavski instituciji napravi enkrat red in da pride tudi narodno delavstvo do svojih pravic. Narodno delavstvo je pri občinskih volitvah oddalo toliko glasov za narodno listo, da upravičeno lahko upa, da si pribori večino v DZ. Zato bo vse narodno delavstvo, pomnoženo z onimi nezadovoljneži, ki so izpregle-dali, da marksistično delovanje v DZ za delavstvo ni prineslo sadov, oddalo svoje glasove narodaim delavcem. Delavci in nameščenci, zaposleni pri rudniku, Dukiču, Haucku in cementarni bodo volili v soboto 21. t. m. na obrainih voliščih, ki bodo na osnovni šoli na Vedi. Drugi uslužbenci, trgovski sotrudniki, obrtni pomočniki, posli itd pa bodo volil: v nedeljo 22. t. m na rednem volišču, tudi na osnovni šoli no Vodah. Narodno zavedni gospodarji in gospodinje skrbite za to, da se vaši uslužbenci in posli volitev gotovo udeleže. Poučite jih tudi. kolike važnosti je za nje same. da tudi pri teh volitvah zmaga narodna li rta. Volijo vsi upravičenci ne glede na spol. Naša glasovnica je plava!
% Jesenic
s— VoHtve v Delavsko zbornico za delavstvo in nameščenstvo KID bodo v soboto 21. t. m. od 6. do IS. v tovarnisk. kazini. Od 10. do 12. bo volilo nameščenstvo. Volitve v splošno skupino pa bodo v telovadnici osnovnt šole v nedeljo 22. tega meseca od 9. do 17.
I* hrastnika
, , „ bov Sokolskem b- Dam* 'ob pol 18- ™eščencev. Go-
domu sbod	^ Bohinjec iz Ljubljane
voril bo g. cr J^ZLco. Delavci in SJSS^SS?nameščenke. pridi-
te vsi! iz Konjic
. osebna vest. Pretekle dni je odse n^.f£ovo službeno mesto k davčni na 3Tcelje dosedanji tukajšnji šef davčne
SSSftT
■lelu tudi njuni hčerki. Želimo g. insPefc Torju na novem službenem mestu mnogo
uspeha.	„
Iz Ptuia	.
Volilno gibanje za Delavsko zborm-
co^NaVm0!šče°nc1 in ^delavci « Pripravijo 7a voliri-c v Delavsko zbornico. Vmp e skoro dnevno seje in
na delu tudi nasprotniki ki hočejo prešle piti narodno zavedno delavstvo da bi od dali zanje glasove. Naše delavstvo pa se
cele plave glasovnice. »Ta plava je ta
Prt-! Mrtvec, ki so ga našli blizu P<»taje
Hajdine na travniku, je 70 letni pilar škro-har St.rčck je umrl za srčno kapio«^torej o nasilni smrti ni govora. Pokopan je bil na pokopališču v Hajdini.
Iz Ljutomera
lj— Občinskih volitev se je udeležilo v mestu 89 odst. (od 370 volilcev 329;. Ze opoldne je bito videti, da bo 7 Z mavca z veliko večino, ^večeru jc ta večina še narasla in je P™ . nagala z 236 proti 93 g^sovom Ko se je
,nalo za izid. je zaplapolalanaobcmski
h-ši državna zastava, potem pa je krenila mastna godba po ulicah in^^ *odok-nico županu g. ŽmavCu. Snrem ^la o e velika množica ljudstva. G. župan jo je nagovoril ter se zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali volilci. Govoril je se go-snod Škof. ki je sporočil, da je tudi v okolici
zmagala JNS. Okoliška občina je volila v Mestni hranilnici; tudi pret1 ■to se je zbrala velika množica, ki je čakak na ^ id. Zmagala ie lista g. Bobnjarja proti lish •g. Slaviča. OkMiška občina bo imela začasno svoje uradne prostore v mestni h,^ kjer že popravljajo sobo bivšega davčnega
nadzornika v to svrho.
lj- Obrtna vest. G. Franc Renič e preselil svojo trgovino iz hiše g. Žemljica v hišo dedičev dr. Grossmana.
Iz Prekmnrja
pm_ »Celjski grofje« na sokolskem odru v Dolnji Lendavi. V soboto 21. t. m. bo
predstava »Celjskih grofov« na tukajšnjem sokolskem odru. Dokaj drzna je bila odločitev režiserja, da spravi na nas oder to lepo, a težko dramo, vendar smo pa prepričani, da jo bodo nodali igrald prav dobro. Kulise za to predstavo je napravil g M>-kolj, a kostume je nosodilo Narodno gledališče v Mariboru. Tako bo občinstvo prijetno presenečeno, ko bo videlo, da je nas oder kos tudi večjim delom. Osebe, ki bodo nastopile, so nam že znane, delno so pa vlooe te drame zasedene r. novimi močmi.
rm- Trgatev v lendavskih goricah se je ori čela 19. t. m.Nekateri vinogradi kažejo leno in bo $e precej moSta. ponekod pa so skoro prazni. Po okoli§k;h občinah so t>a začeli br*ti že v ponedeljek. V snlos-nem bo pridelka malo in tudi po kvaliteti bo slab.
nu siuij.
Iz sivllenla na deirf?
LJUBNO OB SAVINJI. Lista nosilca Sema Antona ni kompromisna, nego opo-ziciiska. Toliko v popravek!
SEMIČ. Lista Matije Vidmarja, ki je dobila 72 glasov (2 odbornika), nima nika-kih stikov z JNS, kakor se je pomotno po-ročalo
STUDENEC PRI KRŠKEM »Jutro« je V- oročalo. da je v naši občini lista JNS (Jane Alojzij) dobila 285. (15 odbornikov) ?n druga lista JNS (Stoja Franc) 223 (3). To ni točno, nego je lista JNS dobila 354 (16) a lista Stojsa Franca, ki je pa opozicijska, le 154 glasov (2 odbornika).
S <1 U O I
Okrožne prosvetne konference
Sokolska župa Ljubljana objavlja: Da se dokončno morejo formirati prosvetna okrožja in da pride ZPO v osebni kontakt s prav vsemi brati prosvetarji edinic naše župe, je sklenil ŽPO, da skliče okrožne prosvetne konference. Prva okrožna prosvetna konferenca bo v nedeljo 22. t. m. v Sokolskem domu v Domžalah za edinice kamniškega okrožja. Pričetek točno ob 9. Dnevni red: 1. otvoritev in poročilo predsednika ZPO. 2 delovni program za zimo, 3. predlogi delegatov, 4. volitev okrožnega prosvetnega nadzornika in 5. slučajnosti. 2.PO opo/arja vse brate, društvene in četne nrosvetarje kamniškega okrožja, da so dolžni brezpogojno udeležiti se te konference, na katero naj se pripravijo, da bodo mo«1i podati notrebne podatke predsedniku 2PO. V kolikor so s statističnimi mesečnimi prosvetnimi poročili še v zaostanku. naj iih prineso s seboj — Naslednia okrožna prosvetna konferenca se bo vršila za dolenjsko okrožje v nedeljo 29. t. m. v Sokolskem domu v Ribnici s pričetkom ob dpvetih in istim dnevnim redom, a tega dne bo tudi okrožna konferenca notranjskega okrožja in to ob 9 v Soko'skem domu v Dolnjem Logatcu in ne na Rakeku, kakor ;e	v zadnji okrožnici javljeno. T-idi
7a prosvetarje ;z teh dveh ->krožij velja V vsem isto kakor zn one iz kamniškega okrožja Pri tej priliki ponovno opozarjamo na sokolska predavanja v radiu.
Šport
Ilirija : Hermes
Prvenstvena tekma — Jesenski derby
V nedeljo se spoprimeta na igrišču Ilirije v podsavezni l"gi Ilirija in Hermes, glavna lokalna rivala in dobimo tako naš der-by v novi formaciji. Za ta nastop sta se oba kluba prav dobro pripravila. Hermes je prestal doslej že dve težki preizkušnji na tujih tleh, v katerih je dosegel neodločen rezultat, kar moramo smatrati za novega člana podsavezne lige za lep pozitiven rezultat. Ilirija pa je zadnje čase oja-čila svoje vrste s Primorjaši.
Večji izgled na zmago ima vsekakor Ilirija z ozirom na večjo rutino igralcev, oja-čanje moštva in prednost lastnega igrišča. Vendar so Hermežani znani kot izredno žilavo moštvo, ki so baš v odločilnih tekmah pripravili protivniku neljuba presenečenja ter bodo tudi v tej za nje važni tekmi dali vse iz sebe v borbi za točki.
Da bo tekma potekla v redu je jamstvo tudi zagrebški sodnik, na katerega sta se sporazumela oba kluba.
Tekma se vrši ob vsakem vremenu in prične glavna tekma ob 15.15, predtekma obeh rezervnih moštev pa že ob 13.30.
Službeno Iz OZDS pri LNP. Za nedeljo 22. t. m. so delegirani tile sodniki: v Celju: Jugoslavija : Laško, igr. Atletikov, ob 13.30, Janežič; Celje : CšK, igr. Celja, ob 15.15, Cimperman iz Ljubljane; v Kranju: Korotan n : Bratstvo II ob 13.30, Potu-šek; Korotan I : Bratstvo i ob 15.15, Vidic iz Ljubljane; v Trbovljah: Doberna : Retje, igr. Amaterja, ob 15.30. Jordan iz Ljubljane- v Zagorju: Svoboda : Zagorje ob 15.30,' Zupan iz Ljubijkne; v Hrastniku: Delavec : Rudar ob 15., Ochs iz Celja; v čakovcu: Gradjanski : Svoboda Mb, ob 15., Nemec iz Maribora; v Murski Soboti: Panonija : Ptuj ob 15., Bizjak (rez. Ves-nauer) iz Mb.; v Domžalah: Domžale :Svo-boda, Vič, ob 15., Dolinar iz Ljubljane; v Ljubljani: Ilirija II : Hermes n ob 13.30, inž. Medic; Ilirija I : Hermes I ob 15-15, delegira OZDS pri JNS; Korotan : Reka, igr. Korotana, ob 15.15, Deržaj; Mars : Jadran, igr. Hermesa, ob 10., Lukežič; Slovan : Grafika, igr. Hermesa, ob 15.15, Ra-movž. Naprošamo gg. savezne sodnike, da javijo event. zadržke, ki bi jih ovirali za vodstvo tekem naslednjo nedeljo, do vsakega četrtka OZDS pri LNP.
V nekaj vrstah. Prihodnio nedeljo se bodo vršile tri tekme nacionalne lige. V Zagrebu se bosta srečal-3 domača kluba Con-cordia in Hašk (sodnik g. Willer), v Beogradu bo prestolniški »derby« Jugoslavija: BSK sodnik g. Knifer, v Splitu pa bo Hajduk najbrže imel lahak posel s sarajevsko Slavijo. Sodil bo g. Petkovič.
Znani srednji krilec Gayer, ki je hotel preko Turopolja prestopiti v BSK, se je zopet vrnil v Hašk, tako da bo Hašk v nedeljo nastopil kompleten. Savez iz nekih formalnih razlogov ni sprejel Turopolja, katerega se je med drugimi hotel za prehod v drug klub poslužiti tudi Bivec. Tudi njega je sedaj vleklo nazaj v njegov prejšnji klub Gradjanski, pa ga je ta odklonil. Menimo, da je imel Gradjanski prav.
Sestanek saveznih sodnikov v Celju. Danes ob 20 bo v hotelu »Hubertus« v Celju strogo obvezen sestanek saveznih nogometnih sodnikov iz območja celjskega po-verjenižtva. Zlasti je vabljen g. Oberlint-ner iz Laškega.
SK Ilirija (hazenska In damska lahkoatletska sekcija). Jutri in v nedeljo starta-mo na državnem prvenstvu v Zagrebu, v nedeljo pa igramo poleg tega še s Concor-dio tekmo za državno prvenstvo. V svrho navodil za potovanje naj se zglasijo danes ob 18. v klubski sobi kavarne Evropa Ivi-va, Ela, Omanova, Darinka, Vida, Nika, Mica, Joža, Boža, Marta, Anči. V svrho pisanja naslovov za vabila za naše plesne večere naj se zglasijo tam tudi ostale članice. Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa sestanek vsega članstva. Zaradi bližnjih nastopov in občnega zbora kluba udeležba obvezna. Na sestanek vabljeni tudi vsi nekdanji člani sekcije. Plavalna sekcija. Drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa važna seja načelstva. Gotovo naj pridejo gg. Ulaga, Skaberne, Kramaršič, žirovnik in Svetek Leo.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Redni treningi redno vsak ponedeljek, sredo in soboto od 16. naprej, v nedeljo ob 10. dopoldne. To v opozorilo vsem atletom zaradi klubskega metinga 4. in 5. novembra ter teka uedinjenja 1. decembra. Opozarjamo vse atlete, da morajo treningi biti skupni. — Nogometna sekcija. Danes ob 16. strogo obvezen trening za ligino skupino. Vsi in točno.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek pri Beliču. Pridejo naj Mikluš, Burja, Ferjan, Sernec, Daneu, Kovačič, Prešern, Močnik, Brečič, Brodnik, Primar, Barducky, Oze-bek, Flujhar, škrjanc, Simčič n. Jutri od 18. do 19. naj se javijo načelniku na igrišču: Oblak, Klančnik, Pepo, Kretič, Ko-šenina, čebohin, Glavič, Kariž, Mokorel, Zalokar, gkrajnar, Kos. — Uprava igrišča. Danes sestanek rediteljev za nedeljsko tekmo ob 19.30 pri Beliču: Habiht, Tekavc, Merjasa, Kesič I in n, Arhar, Aubel, Ker-pan, Simčič I, Konič, Burjevc I in n, Zore. Ob 20. istotam seja odbora uprave igrišča.
SK Grafika. Drevi ob 19. sestanek I. in rezervnega moštva v društvenih prostorih palače Grafika. Igramo v nedeljo prvenstveno tekmo s Slovanom. Igralci naj gotovo prinesejo slike, ki jih še niso oddali. Udeležba strogo obvezna.
TSK Slovan. Drevi ob 19. pri Sokolu članski sestanek prvega in rezervnega moštva zaradi nedeljskih tekem.
SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek članstva pri Oblaku. Nace in Pepe Habicht sigurno.
SH Domžale (nogometna sekcija), v nedeljo ob 15. igra I. moStvo prvenstveno tekmo s Svobodo-Vič na našem igrišču. Tile igrači nai bodo ob 14. v naSi garderobi: štiftar. Krek, Kovač, Roman. Može, Janežič n in in. Jovič. Zabret, Cerar, Blejc. Rezerva igra predtekmo ob 13.30. Ob 12.30 n8 j bodo v garderobi Zule TI. Vidmar, Košak, Miro, C?d, Domine, Pire, Amon, žitko. Bitenc, Oto.
Kolesarska dirka." Kolesarsko društvo Zora priredi v nedeljo kolesarsko tekmo Start ob 12.30 ori postaji v Trbovljah, cilj pri Malp-ani v Gabprskem. Tekmuiejo lahko vsi člani Koturaškega saveza kraljevine Jusroslaviie.
Jugr©slovenska akademska smučarska organizacija. Danes bo ob 17. na univerzi
v fizikalni dvorani danski sestanek. Pozivamo vse smučarke in smučarje, da se tega sestanka gotovo udeleže. Poverjeniki in odborniki naj pridejo četrt ure prej.
TKD Atena. V soboto ob 16 ter v nedeljo ob 10. lahkoatletski trening na igrišču. V nedeljo popoldne klubski Izlet. Zbirališče na igrišču ob 13.30.
Gospodarstvo
še o seznamu najemnikov in podnajemnikov
K vprašanju seznama (spiska) najemnikov, ki ga naj po zahtevi davčnih oblastev predložijo lastniki zgradb skupno s prijavo za zgradarino, je »Jutro« že ponovno zavzelo svoje stališče.
Na vprašanje interesentov utemeljujejo sedaj davčna oblastva, da je zahteva po predložitvi tega seznama najemnikov in podnajemnikov odnosno po izpolnitvi stavljenih vprašanj osnovana v § 108. zakona o neposrednih davkih. To tolmačenje § 108. pa je pogrešno. § 108. davčnega zakona pravi, da morajo v zvezi s poizvedbami v priredbenem postopanju dajati poleg davčnega zavezanca na zahtevo potrebne podatke tudi: »lastniki posestev, oddanih v zakup, glede svojih zakupnikov in zakupniki glede lastnikov in podzakupnikov.«
Tu se najprej govori le o zakupnikih (ne najemnikih) in o lastnikih posestev (ne lastnikih zgradb). To je treba strogo ločiti, kajti naš davčni zakon £ovori, kadar gre le za oddajo stanovanjskih prostorov, samo o najemnikih in o najemninah; o zakupih pa govori, če se odda komu v izkoriščanje zemljišče, orodje, oprema itd. Tudi leči zakon lastnika posestva od lastnika zgradbe kadar gre za zemljarino odn. za zgradarino. Zato se določba § 108. tiče le priredbenega postopanja glede zemljarine (če lastnik zemljišča to zemljišče odda v zakup in eventuelno zakupnik naprej pod-zakupnikom). To je docela razumljivo glede na določbo, da mora lastnik zemljišča plačati rentni davek na presežek zakupnine preko vsote katastrskega čistega dohodka (§ 60., točka 6.). Določba § 108. pa je tudi po strukturi zakona dejansko potrebna le glede zemljarine odn. glede zakupov zemljišč, ker se zemljarina ne odmerja na podlagi zakupnine, kakor je to pri davčni prijavi za zgradarino, kjer mora najemnik potrditi višino najemnine že v sami prijavi za zgradarino. Praktično prihaja pri zgradbah določba § 108. v poštev le v primerih, kjer se stanovanje odda v najem skupaj z zakupom zemljišča (in tudi tu le pri poizvedovalnem postopanju).
Pojem najemnine in zakupnine je ločen tudi v sami davčni prijavi za zgradarino. Pri najemu samih stanovanjskih prostorov se uporablja v obrazcu prijave le izraz »najemnina« (rubrika 6). pri najemu stanovanja skupaj z vrtom, zemljiščem itd. pa izraz »najemnina-zakupnina« (rubrika 7).
Da je navedena določba § 108. zares tako mišljena, kakor gori navedeno, nam potrjuje tudi § 41. zakona, kjer je zakonodajalec smatral za potrebno vnesti določbo, da se kaznuje (po § 138.) oni najemnik, ki v davčni prijavi za zgradarino poda netočna potrdila ali na stavljena vprašanja (glede dejanskega stanja najemnega razmerja in ne glede podnajemnikov) netočne izjave. Ta vprašanja pa se morejo seveda staviti le, kolikor so potrebna »za ugotovitev pravega dejanskega stanja« v zvezi z odmero zgradarine (in ne tudi v zvezi z drugimi davčnimi oblikami). Če pa bi bila določba § 108. mišljena tako, da naj bi veljala na splošno tako glede lastnikov posestev zakupnikov in podzakupnikov kakor glede lastnikov zgradb najemnikov in podnajemnikov, potem bi bil § 41. nepotreben, ker bi se tudi brez § 41. lahko kaznovalo onega, ki bi podal netočna potrdila v prijavi za zgradarino, saj velja kazen po § 138. ?a vse osebe, ki so z davčnim zakonom zavezane predlagati prijave in podatke (poleg davčnih prijav, za katere velja v pogledu
kazni § 137.).
Pa tudi če bi § 108. dejansko veljal tako za zakupnike in podzakupnike ter najemnike in podnajemnike, še s tem ne bi bila dana zakonita podlaga za uvedbo spiska najemnikov in podnajemnikov, ki se naj izpolni na splošen poziv, ker predpisuje § 108. dolžnost prijave le za individualna vprašanja davčnih oblastev v priredbenem postopanju, kadar jo treba »dopolniti, popraviti in preskusiti vse podatke v predloženih davčnih prijavah (§ 108. 1. odst). Vrhu tega določa zakon, da se oblika davčnih prijav predpiše s pravilnikom. Tudi obrazec, ki se rabi pri popisu davkoplačevalcev v januarju (po § 110.) je v pravilniku točno določen, čeprav glede tega popisa ne velja nobena zakonita dolžnost davkoplačevalca, da obrazec sam izpolni :n podpiše, temveč se to le mimo zakona tako prakticira, čemur v principu ni ugovarjati, dokler se formular drži v pravilniku določene oblike.
Gospodarske vesti
— Dodatni davek na poslovni promet za peke, slaščičarje in izdelovalce testenin.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede dodatnega davka za predelovalce moke. Dodatni davek 3% se pobira od cene za predelano blago, ne pa od vrednosti materiala, iz katerega se dela. Tak davek morajo po uredbi z dne 13. maja t. 1. plačati peki, slaščičarji, tovarnarji in izdelovalci tes>ta od prodajne cene, to je od cene, ki se dobi s prodajo ta-kih predelav.
= Obilna žitna letina v Italiji in Avstriji. Kakor smo že poročali, so Francija, Nemčija in Češkoslovaška letos s povečanjem posejane površine dosegle, da se je domača žitna produkcija tako dvignila, da omogoča kritje vse domače potrebe brez uvoza. Kakor sedaj poročajo iz Rima, tudi Italiji ne bo treba v letu 1933-34 uvažati pšenice. Zaradi ugodnih vremenskih prilik, deloma pa zaradi povečanja površine je imela Italija letos rekordno žitno letino. Pridelala je nič manj kakor 82 milijonov meterskih stotov krušnega žita. to je prav toliko, kolikor potrebuje letno za prehrano prebivalstva. Lani je znašal pridelek 75 milijonov meterskih stotov. V kako znatnem obsegu ie Italnia zadnja leta povečala svojo produkcijo .ie razvidno z okolnosti. da je znašal leta 1927. pridelek le 52 milijonov, leta 1928. pa 57 milijonov meterskih stotov. — Tudi v Avstriji so znatno dvignili
J/iti Asiedic od ptHuya,
ni videti na Vaših rokah če upora j/Jjate
ALBUS
terpeniinovo milo.
Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vase perilo.
domači pridelek žjta, kii sicer še ni dosegel višine potrošnje, vendar pa bo omogočil znatno skrčenje uvozne potrebe. Avstrija je letos pridelala 4.73 milijona meterskih stotov pšenice (lani 3.31). 8.15 milijona meterskih stotov rži (lan; 6.15), nadalje 3.72 milijona meterskih stotov ječmena (land 2.74) in 5.44 milijona meterskih stotov ovsa (lam 3.89).	_
^^^^^mm—am——*■■^mm^mmmammam^mr
Hmelj
Žalec, 19. oktobra. Položaj je nespremenjeno miren. Zakfcjučki so bili le neznatni
od 65_68 Din, izjemno tudi 70 Din za kg.
žatec, 19. oktobra. Nekoliko živahnejše nakupovanje na deželi po 1800—2200 Kč za 50 kg.
+ Niirnberški hmeljski trg. Na nurnber-škem trgu je tendenca nadalje mirna. Pre^ tekli teden so znašale cene za prvovrstni hallertauski hmelj 270 _ 280 mark za 50 kg (94.50 — 98 Din za kg), za gorski hmelj 200 — 235 mark (70 _ 82.30 Din), za spaltski 305 mark (107 Din), za tettnan-ški pa 295 — 315 mark (103.50 — 110 Din). V tekočem tednu so cene ostale v glavnem nespremenjene, le za tettnanški hmelj plačujejo sedaj 315 — 325 mark za 50 kg (110 — 114 Din).
Borze
19. oktobra 1933
Na zun. tržiščih sta se devizi Newyork in London po včerajšnji oslabitvi zopet pre. cej okrepili in so biLi tudi tečaii na ljubljanski, borzi povišani. Berlin, ki je včeraj popustil se je prav tako popravil. Avstrijski šfilLngi so se v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 8.75 (v Zagrebu po 8.58, v Beogradu po 8.6250). Grški boni pa so se trgovali le v Beogradu po 41 in 40.50
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 242.50 in 243. Dolarski papirji so za malenkost popustili. V ostalem je bil promet samo še v 7-oastotn,ih obveznicah dolarskega_ posojila Državne hipotekarne banke po 45.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2303.96 - 2317.32, Berlin 1352.91—1363.71, Bruselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 178 19—179.79, Newyork 3858.27—3886.53, Pariz 223.88—225.—, Praga 170.01—170.87, Trst 300.57—302.77 (premija 28.5%). Avstrijski šiling / privatnem kliringu 8.75.
Curih. Pariz 20^0, London 16.37, New-york 360.50, Bruselj 71.875, Milan 27.1/5, Madrid 43.20, Amsterdam 208.05, Berlin 123 05 Dunaj 57.35, Stockholm 84.40, Oelo 82.15, Kobenhavn 73.10, Praga 15.33, Var šava 57.90, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.60, London 28.95, Milan 47.90, Newyork 633.64, Pariz 35.58, Praga 25.63, Oanh 176.10, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 242 50 — 243, za december 242 — 244, 7°/o investicijsko 51 - 52, 4°/o agrarne 26 — 28, 7% Blair 33.50 - 35, 8«/o Blair 36 - 37, 7°/o Drž. hipotekama banka 45 — 48; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 221 do 224, Narodna banka 3565 den.; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 135 — 170,
Trbovlje 100.
Beograd Vojna škoda 240.50 zaklj., za oktober 241.50 zaklj., za december 244.50, 244 zaklj., 4°/o agrarne 27 zaklj., 6°/o begluške 36.90. 36.30 zaklj., 8% Blair 37 do 37 50 7°/o Blair 34 den.. Drž. hipotekama banka 3625 den., Priv. agrarna ban ka 222 zaklj.	„
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.45, Državne železnice 16.10, Alpine-Montan. 9.32.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago. 19. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 76. za maj 80, za julij 7.625- koruza: za december 41.75, za maj 48.125; rž: za december 63, za maj 61,
za julij 69.25.
+ Winnipeg. 19. oktobra. Začetni tecap: Pšeniea: za december 57.25, za marc 62.625.
+ Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za žito mirna. — N idijo 9e (vse slovensko poslaio, plačljivo v 30 dneh): Pšeniea (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg 14 — 147 50; baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145- sremska. 78/79 ks 142.50 - 145; koruza (po mlevski tarifi): za oktober 112 50 — 115; moka: baška >0« 250 — 2oo; banatska 265 - 270.
4- Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca stalna. Prometa je bilo 45 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, baška potiska in baška ladja Tisa 98 — 99; baška, okolica Sombor, gornjebanatska. sremska in slavonska, baška ladja Dunav in Begej 97 — 98; grednjebaška 99 — 100; cornjebaška 101 - 102; južnobanat-ska 91 _ 92. — Oves: baški, sremski m slavonski 52 - 54 Ječmen: baški. sremsk\ 64/65 kg 61 — 63. Koruza: baška. okolica Sombor "65 _ 67: slavonska 67 - 69; baška bela 80 - 82.50; banatska 61 - 63; baška ladja Sava 65 - 67: ladja Dunav. Tisa
66 — 68; baška, srem. nova za oktober, par. Indjija 58—60. Moka: baška, banatska >0g< in »0gg< 187.50 — 207.50; >2< 170 do 190; >5« 150 — 170; »6« llo — 120; >"< 80 — 90; »8« 55 — 60; sremska in slavonska »Og* in »Ogg« 177.50 - 192.50, »2< 157.50 - 177.50; »5t 137.50 — 157.50; >6< 102.50 - 112. 50; >7« 72.50 - 82.5fl; >8* 52.50 — 55. Otrobi: baški, sremski 46—48; banatski 43 — 45. Fižol: baški, sremski beli 130 — 135.___
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob 20
Petek, 20. ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Dijaška predstava p^ znatno znižanih cenah (6edeži od 5 do 14 Din, stojišča 3.50 in 2 Din). Sobota, 21.: Zajec. A.
Nedelja. 22. ob 15.: Okence. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pravica do greha. Izven. Znižane cene.
OPERA.
Začetek ob 20. Petek, 20.: Zaprto.
Sobota, 21.: Havajska roža. Premiera operete. Izven. Nedelja, 22.: Havajska roža. laven.
Dijaška predstava t drami. Danes ob 15. 6e vrši druga dramska dijaška predstava v letošnji sezoni. Uprizori ee »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk. Opozarjamo, da so cene za dijaške predstave sedaj mnogo nižje, kakor pa so bile prej. Parterni sedeži so po 14, 10 in 8 Din, balkonski po 8 Din, galerijski po 6 in 5 Din, ložni po 12 Din, stojišča pa po 3.50, odnosno 2 Din na galeriji. Na osnovi teh cen je ob&k pač vsakomur omogočen.
Nedelja v drami. V nedeljo 22. t. m. bo v drami prva nedeljska popoldanska predstava po znižanih cenah. Uprizori se izvrstna veseloigra »Okencec, ki je dosegla pn vseh dosedanjih uprizoritvah vselej popoln uspeh. — Zvečer bo pa prva repriza češke veseloigre »Pravica do greha«. Tadi ta je imela pri premieri v četrtek absoluten uspeh ter je izvrstno zabavala občinstvo. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene.
Premiera operete »Havajska roža«, v soboto 21. t. m. zvečer bo v operi premiera Abrahamove operete »Havajska roža«, ki je ena najbolj U6pelih operet poslednjih sezon. Po glasbi in vsebini je izvrstna, kjerkoli ie bila igrana, se je občinstvu tako priljubila, da so jo igrali večer za večerom skozi celo leto. Naša premiera je na.i-vestneje pripravljena, zasedba posameznih ulog pa naslednja: havajsko princeso po;3 ga. Policeva, princa g. Gostič. \ drugih ulogah nastopajo: ga. Španova, gdč. Smer-koljeva, dalje gg. Peček, Zupan, Marjan Rus. Magolic, Joško Rus, Simončič, Jelmkar, Škabar, gdč. Kiirbosova. ga. Jeromova m mali igralki Drenovec in Mauzer. Dirigira dr Svara. režija je Kreftova. Prva repriza bo v nedeljo zvečer. Premiera in repriza sta izven repertoarja.
Mariborsko gledališče
Za 6-tek ob 20. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Roksi. Znižane cene. Nedelja. 22. ob 15.: Pastirček Peter in Kralj Briljantin. Otroška predstava. Premiera.
— Ob 20: Rože v snegu.
★
Sobota in nedelja v gledališču. >RoksK
Connersova veseloigra, ki se je pn vseh dosedanjih uprizoritvah občinstvo izborno zabavalo, se ponovi v soboto 21. t m. prvič po znižanih cenah. — V nedeljo, 22. t. m. bosta dve predstavi. Popoldne uprizore kot prvo letošnjo otroško predstavo Wuehner jevo pravljično igro »Pastirček Peter in Kralj Briljantin«. Večerna predstava bo Love - Jascbeva opereta »Rože v snegu«. Io delo si je zaradi krasne glasbe in divnih pevskih točk takoj osvojilo mariborsko otr činstvo.________
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, t. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10.
7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 19. oktobra LJubljana 7, 760.2, 6.7, 90, SW1, 10, _ —; Ljubljana 13, 758.8, 13.3, 54, mirno, 4, —, — Maribor 7, 758.9, 8.0, 78, NW4, 10, 3.1 dež; Zagreb 7, 759.4, 8.0, 80, SSW3, 10, 2.0, dež; Beograd 7, 755.9, 8.0, 90, WSW3, 10. 5 0 dež Sarajevo 7, 759.2, 5.0, 90, mirno, 10, o.O dež Skoplje 7, 757.0, 9.0, 90. E3, 10, 10, dež; Split 7, 756.8, 10.0, 70, WW3, 9, 1.0, dež; Kumbor 7, 754.0, 12.0, 90, mirno, 10, 11.0, dež; Rab 7, 759.6, 9.0, 70, NNE10, 7 — Temperatura: Ljubljana —, 6.3; lo.O, — Maribor 10.4, 7.0; Zagreb 10.0, 8.0; Beo-grad 12.0, 8.0; Saraeevo 10.0, 5.0; Skoplje 16.0, 2.0; Spl.-t 12.0, 9.0; Kumbor 12.0; Rab 8.0.
HITLER
contra
d dr. Zubaka
JE KNJIGA, KI
STALIN
VSAKOGAR ZANIMA!
Izšla ie te dni v hrvatskem Jeziku. - Cena Din 66 -, s poštnino^ Din 70'-. Dobiva se v vseh knjigarnah ali pri razposiljalcu:
Knjigarne J. Kratina, Zagreb, Hadišina nI. 10
Iz življenja in sveta
Kosilo za en cent
V New Yorku dobe brezposelni kosilo za en cent. Naval na jedilnice v opoldanskih
urah je ogromen
Serum proti raku"
Vohunske pustolovščine ruskega emigranta
Policija v Moravski Ostravi je aretirala dva pustolovca, ki sta se udejstvovala kot vohuna in ki se je eden med njima na podlagi ponarejenih listin izdajal za zdravnika s-clr. Leontiča Verkova«. Zanimivo je, kako so češkoslovaške oblasti po dolgih letih prišle na to, da si je mož po nepravem lastil doktorski naslov in pravico do zdravniške prakse. Policijski zdravnik mu je pri zasliševanju zastavil nekoliko vprašanj v latinščini in ga vprašal po nekih kemičnih formulah. Verkov ni znal odgovoriti in tako je prišlo počasi na dan, da se skriva pod zdravniškim naslovom prevejan in nevaren slepar. V Pragi pa je bil »dr.« ■Verkov na glasu kot strokovnjak za proučevanje raka ...
Star je sedaj 38 let in je iz Odese doma. Ko so ga tam izključili iz gimnazije, je obiskoval realko, med vojno pa se je povzpel do častniškega čina v ruski armadi. Po prevratu ie vstopil v Denikinovo vojsko, pozneje se je ooril na Poljskem pod generalom Bula-Balakovim. V tem času si je naplenil manjši zaklad, ki ga je zakopal v rusko zemljo ob poljski meji. 1922. 1. je pribežal v Prago, nato se je mudil po raznih češkoslovaških mestih, v Berlinu si je pridobil na sleparski način potrdilo, da je absolviral medicinsko fakulteto v Odesi, nakar je začel izvrševati zdravniško prakso po češkoslovaškem, med drugim v raznih sanatorijih. Nastopal je kot strokovnjak z? raka in kot izumitelj posebne-
Nevarni golob
Na Novi Gvineji je že dalj časa razsajala skrivnostni bolezen, ki se je v mnogih primerili končala s smrtjo, v primerih, ko so pacienti ozdraveli, pa jim je ostavila vsakovrstne organske motnje, kakor oslabel vid, delni mrtvoud. izpadanje las itd. Angleški zdravniki so iskali vzrok te bolezni in so ga končno našli v nekem golobu, ki ga domačini imenujejo mrtvaški golob.
Ta živi v močvirnatih ozemljih sredi visoke praproti in barva njegovih peres je takšna, da ga le težko opaziš v tej okolici. Ptica skoraj ne ume več leteti in tako se lahko zs:odi, da človeka, ki stopa rrimo nje. useki, s trdim in zelo ostrim kljunom, človek, ki je ni opazil, pa meni, da ga je zbodel kakšen trn. Kmalu po ugrizu se pojavi mrzlica m drugi znaki gori omenjene bolezni. Tega so krive, kakor kažejo raziskavanja. strupene izločine mrtvaškega goloba, ki ga hočejo sedaj iztrebiti.
DOBRO JE, ČE VEŠ...
da je umrl v Berlinu sloviti ginekolog prof. Alfred Diihrssen, ki se je proslavil v zdravniških krogih s svojo metodo cesarskega reza;
da so v Indiji odstavili maharadžo iz De-wasa, ker je zapravljal davke svojih pod-ložnikov;
da bodo ruski letalci vrnili obisk Franciji s krdelom 70 letal, ki se bodo medpo-toma ustavila v Varšavi ;n Pragi;
da se pojavljajo v Bolgariji tropi vollkov, k^ napadajo sela, iz česar sklepajo kmetje na hudo zimo;
da so v Novem Delhiju prijeli »besnega fakirja« Levanaija. ki velja za poglavitnega povzročitelja lanskih nemirov na afgan-sko-indijski meii:
da se ie te dni smrtno ponesrečil znani finski literarni zgodovinar dr. Erik Kihl-man. ker je niegov šofer v temi zapeljal avtomobil v neko jezero:
da ie postal bivši ameriški milijonar Gra-ham \Vevnes. ki so ga še 1. 1926 cenili na pet milijonov dolarjev, čistilec čevljev;
da se je v francoskem premogovniku v Sfvnt Etienneiu utrgal koš za rudarje v dvigalu in treščil 2M m globoko, pri čemer so se štiri osebe ub'le.
da ie senat v Ou'tu odstavil predsednika Merasa ter mu določil naslednika v osebi prezidenta Montalva;
da so dobili praški civilni detektivi te dn; službene revolverie;
da so določil' pariški modni saloni za le-tošnii modni barvi zeleno in rjavo v tem-neiših odtenkih:
da je preletelo novo letalo čsl. zračne družbe »Avia« pot med Prago in Brnom v 49 minutah, kar odgovarja brzini 236 km na uro:
da ie na angleškem dreadnoughtu »Re-solution«. ki je 7as'dran pri Gibraltarju, izbruhnil ogenj, ki pa ko ga kmalu udušili.
ga »seruma« proti tej bolezni, ki je bil seveda brez vrednosti, pa ga je le znal spretno natveziti svojim žrtvam. »Izumil« je tudi podobno lečilo proti tuberkulozi, nadalje zobno pasto, ki jo je pod imenom dr. Verkova spravila na trg neka praška tvrdka in nazadnje neko sredstvo proti kajenju — ki se pod imenom »Antiseptol« prodaja še danes!! Stroški za izdelovanje tega sredstva znašajo na škatlico 1.55 Kč, prodaja pa se po 35 Kč... In vendar ni bilo človeKa, ki bi opozoril oblasti in javnost na sleparsko delovanje tega pustolovca, ki je nasprotno imel velik krog znancev tudi v strokovnih krogih in je kot zdravnik nastopal zelo samozavestno.
V Bratislavi se je seznanil z nekim drugim ruskim emigrantom, ki si je bil isto-tako po krivem pritaknil naslov zdravnika in s katerim sta skupno dalj časa izvrševala zdravniško prakso, predvsem s »serumom« proti raku. To pa je bila le krinka, kajti združila sta se v prvi vrsti za izvrševanje in organiziranje vohunske službe. Verkov je že pred desetimi leti stopil v zvezo z angleško špionažno centralo, ki ji je po Češkoslovaškem pridobival agente posebno med ruskimi emigranti. Nekoč, ko je bil odšel na P.usko, da izkoplje svoj zaklad in so ga boljševiki prijeli ter vtaknili za dva meseca v ječo, pa se je vrnil kot sovjetski vohun. Pred tremi leti so ga češkoslovaške oblasti izgnale na Poljsko, a se je kmalu vrnil. Med tem časom je pobegnil njegov bratislavski kompanjon, ki so ga začele oblasti sumiti špionaže. Verkov pa se je seznanil z bivšim avstrijskim podčastnikom Smrt-schko, ki se je pod krinko skladiščnika in slikarja vneto udejstvoval v vohunski službi hitlerjevskega režima. Tudi Verkov si je poiskal zaslužka na to plat in je špio-niral po češkoslovaških obmejnih ozemljih kot prodajalec Smrtschkovih slik. Pred kratkim sta so oba lepa kompanjona sprla in stepla. pri čemer je Verkov Smrtschko treščil z električnim likalnikom po glavi. V ta pretep se je vmešala policija in tako je končno prišle vse na dan.
Kulturne vest! iz Nemčije
Tiskarski Škrat pod ključem
Essenska policija je zaprla lastnika, glavnega in odgovornega urednika ter metteur-ja »Essener Allgemeine Zeitung«, ker je list priobčil dve sliki z zamenjanima naslovoma. Pod sliko, ki je predstavljala novo zastavo nekega režimskega naskakoval-nega oddelka, je stalo besedilo »Prizor iz vesele komedije«, ki bi moralo pojasnjevati zamenjano sliko. Aretiranci pravijo, da se je zgodila tehnična pomota. Toda vlada rjavih srajc zahteva liste brez pomot in tiskarskih škratov, zato bodo vsi štirje aretiranci obsojeni zaradi zasmehovanja re-
žima.
Docenti ln taborišča
Nemški prosvetni minister Rust je izdal navodila, po katerih je zanaprej presojati habilitacijsko postopanje za docenture. Za potrditev docenture na kakšni visoki šoli v bodoče ne bo zadoščalo samo spričevalo fakultete o znanstvenih sposobnostih prosilca za razpoložljivo službo. Habilitant bo moral priložiti fakultetnemu spričevalu tudi izjavo kakšnega delavskega taborišča, da je služil v njem več mesecev. Poleg tega bo moral vsak habilitant absolvirati poseben tečaj v režimski akademiji za docente.
Izobčenec
Prosvetno ministrstvo r Turingiji je izdalo seznam pisateljev, katerih knjige nimajo več mesta v rajhovskih knjižnicah. Na prvem mestu indeksa stoji ime Thoma-sa Manna. Izvzeti sta samo njegovi knjigi »Budde-nbroocks« in »Betrachtungen eines Unpolitischen«.
Zločin in kazen
v Tretjem carstvu
»Obtoženec je kriv in je obsojen na šest mesecev ječe!«
»Nemudoma v koncentracijsko taborišče s tem sovražnikom države!«
Polnilno pero za prepisovanje
Zelja po polnilnem peresu, ki bi deialo prepise, je pač tako stara kakor polnilno pero samo. Stekleno polnilno pero nas je temu cilju nekoliko približalo, toda smotra še ni doseglo Zdaj poročajo o novem napredku v nizu izumov za polnilna peresa. Iznašli so pero iz kovine, ki ne zarjavi in je tako trdo, da piše in prepisuje obenem. Tvrdka. ki je spravila v promet prve primerke tega tipa polnilnih peres, je tudi izboljšala sesalno napravo za polnitev peresa s črnilom ter napravila svoj izum trpežnejši od dosedanjih polnilnih peres.
Oživljene tradicije
PRAVKAR JE IZŠLA
NOVA ŠTEVILKA
ilustrirane tedenske revije
,»ŽIVLJENJE SVET44
z naslednjo vsebino:
Naslovna slika: DE2EVNI DAN (foto) IZUMIRANJE ŽIVALSKIH VRST
(s slikami) DINAMIT — DOBROTNIK ČLOVEŠTVA (s slikami) ORJAŠKI JEZ NA KOLORADU
(nj — s slikami) Leo Gerwille - R e a c h e: TRAGEDIJA V PREPADIH ANDOV
(nadaljevanje — s sliko) PRELAZ VELIKI SV. BERNARD
(s sliko) SLOVANSKA GRANICA ULTRAVIOLICA STI ŽARKI PROTI
SLABEMU ZOBOVJU SVEŽE ALI POSNETO MLEKO? SAMCI BREZ PREBAVNIH ORGANOV
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Tone Cufar:
RAZVOZLJANA SKRIVNOST (povest)
Heinrich Freytag: SADNO DREVO (risba) POMEN SUROVE HRANE (s slikami)
I
PREVEČ VITAMINA Frank B u c k:
DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (Himalajska ljudstva in njih čudovite pti-ce-pevke) SLONI POMAGAJO PODIRATI
GOZDOVE (s sliko) NAJSTAREJŠA BOLHA ČLOVEK IN DOM (Dve gospodinji
— dvoje naziranj — s sliko) ANEKDOTE
ZA MISLECE GLAVE (s sliko) •LEGENDA O KIKLOPIH ŠAH
ALI ŽE VESTE
Na platnicah:
KAKO RASEJO OTROCI LOCEN-
CEV HUMOR ADAMSON
Slika na ovitku: ČLOVEŠKI TORPEDO
Zvezek vsebuje poleg tega Se dosti zanimivega drobiža in lepih slik.
I
»ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne Številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 6.
Boljševiški konservator in „buržujska"
umetnost
Proces, ki nima para v človeški zgodovini
V	Tizianovi dvorani leningrajske umetnostne akademije, ki jo je zgradila carica Katarina Velika pred 160 leti, se vrši te dni proces proti ravnatelju tega zavoda prof. Maslovu in njegovemu asistentu Samojlovu. Obtožena sta, da sta
uničila
nič manj nego 60.000 starih, a tudi novejših slik in nekoliko tisoč mavčnih odlitkov. Takšnega procesa menda še ni bilo v zgodovini človeštva, a tudi ne takšnega zagovora, kakršnega ima pripravljenega prof. Maslov. Mož namreč ni počenjal svojega uničevalnega dela enostavno iz veselja do uničevanja, temveč iz praktičnega izvajanja strogih boljševiških načel.
Maslov je vdljal v sovjetskih umetniških krogih za enega izmed voditeljev radikalov, ki
zaničujejo umetnost preteklosti
kot buržujsko in jo hočejo celo popolnoma uničiti, da bi na njenem mestu nastala nova, po nobeni tradiciji omadeževana »pro-letarska« umetnost. Možu s takšno ideologijo so dale vrhovne sovjetske oblasti v čuvanje ustanovo, ki Je bila od vrha do tal prenatrpana s starimi slikami in to Se v času, ko ne dobiš na Ruskem platna za nova dela niti za drag denar. Kaj je potem bolj naravnega nego to, da je Maslov dal svojim
učencem na razpolago
zadnje plati neštetih slik, ki bi jih moral čuvati, da bi se na njih vadili v komponi-ranju »ideološko neoporečnih« del?! Recept Je znan in so ga že neštetokrat uporabili, a v takšnem obsegu — nikoli.
Seveda je treba priznati, da je šlo ▼ pretežni večini za dela, ki jih je romanovski dvor zbiral poldrugo stoletje brez vsakih kriterijev za drag denar in ki niso imela najmanjše umetniške vrednosti. Premnoga med njimi je bil tudi že uničil zob časa ali brezbrižnost, s katero so gledali na te stvari v revolucijskih letih. Toda mnogo je bilo tudi
veliko vrednih del, ki jih Je sistem Maslova uničil samo kot utelešenje ideologije, ki je sovjetskemu duhu nasprotna in ki pred vsem ne vstreza umetnostni ideologiji radikalov maslovske
Zločin
zdravnikov
V	madžarski javnosti je povzročila areta clja štirih debrecinskih zdravnikov dr. Ma-roasvja, dr. Moskowitsa, dr. Tukacsa in dr. Gacsa nepopisno senzacijo. K njim se je pred dnevi zatekla 19 letna Piroska Foldes-sy, ki je menila, da je ▼ blagoslovljenem stanj«. Zdravniki so jo operirali, toda pri tem je izkrvavela in umrla. Ko so zdravniki videli, kaj se je zgodilo, so sedli v avtomobil in javili njeni sestri, da je Piroski pozKlo zaradi injekcije. Prosili so, naj vzame sestro domov. Kmalu nato se je četvo-rica pripeljala, toda namestu žive Piroske je hotela izročiti mrliča. Sestra pokojnice je videla, da so zdravniki okajeni od vina. Obvestila je o tem policijo, ki je uvedla strogo preiskavo. Dognali so, da Piroska sploh ni b*1a blagoslovljena in da so zdravniki med operacijo zakrivili takšne napake, ki se morejo pojaviti 1« ▼ vinjenosti psihozi. Trebušina je bila preluknjana m del črevesja ie sploh manjkal. Zdravniki so operirali Pirosko šestkrat zaporedoma in so jo usmrtili, čeprav sta bila med njimi dva ginekologa.
Smrt izumitelja vazeline
V	New Yorku je preminul Robert A. Chesebrough, odkritelj vazeline. Učakal je visoko starost 96 let. L. 1876 je iznašel v današnji farmacevtski stroki _ neizogibno potrebno mineralno mast, ki jo poznamo pod imenom vazelina in je osnoval družbo, ki je imela pet let monopol na izdelovanje tega produkta. Kupčija se ie sijajno obnesla in Chesebrough je kmalu postal milijonar.
»Debela tM-.rca«, model nemškega 42 cm topa, s katerim so skušali Nemci med svetovno vojno zavzeti Pariz, je zdaj razstavljen v Berlinu Unter den Linden nemški mladini v dokaz »veličine« predvojne do zob oborožene Nemčije
ZA KRATEK ČAS
Ona- »Meni se vidi prav lepo, če nosijo gospodje s črnimi lasmi črno obleko, in gospodje z rjavimi lasmi rjavo!«
On; >Tako, in kako naj se oblečejo ple-Sci?«
vrste. Vse to bi bilo še nekam razumljivo. Stvar pa postaja kompliciranejša zaradi tega, ker oficielna justica Maslovu noče verjeti njegove vneme za čisto prole-tarsko umetnost in ga je obtožila zlobne
sabotaže
in uničevanja državne lastnine, kar se seveda ne more končati s pohvalo in redom rdeče zvezde, temveč prej z običajno smrtno kaznijo. Zanimivo je, da si oficielna justica po šestnajstih revolucijskih letih ni več zmožna predstavljati toliko stroge boljševiške vneme v praksi, kolikor je je pokazal prof. Maslov, čeprav takšno prakso na stotinah primerov še vedno priporočajo stotine režimskih marksističnih knjig. Tako si stojita Maslov in »buržuj-ska« umetnost kot sovražnika nasproti, boljševiška justica, ki popušča v svojem fanatizmu, pa zastopa nevede interese te umetnosti...
„Mož s strojnico"
Ameriški gangster Kelly in njegova žena, ki sta bila te dni zaradi ugrabitve milijo« narja Urshela obsojena na dosmrtno ječo
ANEKDOTA
Lil Dagover, ki je v Evropi dovolj sna-na kot velika filmska igralka, v Ameriki še nima velike slave, zato je bil tiskovni šef filmske tvrdke. ki jo je angažirala za Ameriko, precej v skrbeh, da bi našel zanjo učinkovito reklamno krilatico. Končno je dobil idejo. Anonsiral je: »ženska z najlepšim hrbtom na svetu...« In ker je bil partner njenega prvega ameriškega filma karakterni igralec Lewis Stone, je dodal: » ... pravi; sanjarim samo o starejših gospodih.«
VSAK DAN ENA
»Oh, kako srčkani piščančki! Koliko jih pa imate?«
»Dvanajst, gospa.«
»Jej, jej, uboga kura, ta jih pa res težko podoji!«
^»P^	S
\
P. H.:
5
v
Življenje — film
Roman
Cez pol ure mora stati na odru provizornega atelierja »Pantheon-Filma«, ki snema tu že nekaj tednov odlomke svojega filmskega
velecikla »Lov za srečo - po vsej Evropi«.
Lra Lindi - nedavno tega »odkrita« duva. Pred pol leta je bila navadna statistka. Slučaj ki vlada v nestalnem svetu filma, jo je zanesel na vrh Kdo ve, aii bo čez leto dni še dava. A Lia Lindi upa, da postane dotlej prijateljica generalnega ravnatelja. Nihče ne sluti globin ki zevajo v duši te zale, ljubke, otroško-koketne ženske. Pač Nekdo jih sluti. Dr. Milkovič, ki jo pozna že z Dunaja. Ta
je ima dovolj.
V tem potrka nekdo na vrata garderobe. Garderobarica, stara gospa Komutatova, ženica katastrofalno obilne postave, ki je dorasla in se postarala v ozračju umetniških garderob, odpre in vzame strežaju pismo iz rok.
»Prav, mali.«	-
Mali še hitro pogleda skozi režo, zakaj Lindijeva sedi zelo ne-prisrlieno in v sami kratici srajčki na robu mize, a Komutatova mu režč se zaloputne vrata pred nosom. Malo manjka, pa bi mu ga
PnTvni2fi, malopridni paglavec!« vzklikne patetično in poda Lindi-
jevi pismo.	, v. .
»Tole je prišlo za vas,« dž z gostolečim glasom.
Lia Lindi preneha z barvanjem. Pisavo pozna.
Varujemo
Milkovič ji piše.
»Draga Lia!
Samo nekaj vrstic — namestu vidne zaključne črte pod to, kar je bilo zate zmerom samo epizoda. Ko si bila nedavno tega baje bolna im nisem mogel govoriti s teboj, v resnici sd se pa imenitno zabavala na' avtomobilski vožnji s produkcijskim vodjo, sem že ugani, da sem bil bedak. Kolikšen bedak — tega ti seveda ne bom povedal.
Dovofj bodi priznanje, da neumnost zaljubljenega moža v naj-boljišh letih ne ostaja dosti za neumnostjo brenčečega petošolca.
Pa to je zgolj skromna opazka.
Razume se, da smeš obdržati in tudi boš obdržala vse, kar sem ti podaril. Prepričan sem, da bo tvoja karijera v bodoče še sijainejša kakor doslej, toi privoščim ti jo iz srca.
Ponižni odvetnik se poslavlja. Srečen je, ker čuti, da to ne
bola.
Torej — good bye, Lia!	. .
Reci kar hočeš, obogatila si me za lep kos življenjske izkušnje. Zato bi se ti prav za prav lahko zahvalil.
Nu, tak — hvala lepa!
Z Bogom, madame!
Dr. Peter Milkovič.«
Pismo je nemara hudobno, a Milkovič si ni mogel kaj, da ga ne
bi bil napi«al.
Človek mora imeti čiste račune!
Lia Lindi kratko, besno zaškriplje z zobmi.
»Bebec!«
Jezno zmečka pismo m ga vrže v kot; nato plane za njim, ga raztrga na drobne kose in jih strese skozi okno.
»Prehlad/ili se boste, zaprite okno,« reče Komutatova. »Sad ste skoraj nagi. Taka nespamet!«
In stopi tja in s svojo lastno roko zapre okno. »Kdo bi se toliko razburjal,« zašušlja očitajoče. »Vam je res treba!«
Lia se krčevito zasmeje. Seveda ji ni treba, to sama ve, zaradi Milkoviča že celo ne. A takšnole bedasto, paglavsko pismo! »Obleko!«
Komutatova jo ima že pripravljeno in jo natakne Lindijevi čez glavo. Taka je, kakor srebrne in sinje sanje. Zvonec snemalnega vodje zabrni. Lia Lindi se prestrašena zdrzne. Napravljena še davno ni: tisoč podrobnosti ji manjka. Lase in tilnik je treba namazati s kremo in napudrati, pričeska je še v neredu. Novih nogavic je treba, novih čevljev. Komutatovka puha od vneme. Spet zabrnii zvonec.
»Moj Bog, saj že grem!« se jezi Lindijeva. Nekdo potrka na vrata. Režiser, dr. Berger, stoji na pragu. Sirokopleč, po »ameriško« oblečen mož v dokolenkah, s kratko pipico v kotičku ust. Malce izžit je videti.
»Ali, Lia, kje tičiš? Bing je že v dekoraciji. Vse je postavi,eno. Samo ti — nu, kakšna pa si?«
Dr. Berger je dober poznavalec žensk. Takoj vidi, da je Lindijeva slabe volje.
»Nu — človek bi dejal, da si se kisa napila, Lia,« zagodrnia. »Kaj ti je? Malce višnjeve si še namaža v obraz, da ne boš podobna
utopljenki. Alo!«
Z desnico ji stisne čopfč v roko, z levico jo potaplja po ramenu. On si to lahko dovoli. Odkril je Lijo — nu, in tudi drugače — hm, hm!
zdravje!
Naši zajamčeno nepremočljivi Hubertus plašči
Vas varujejo pred dežjem in mrazom
Radio
Sobota. 21. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče - 12.45: Dnevne vesti. - 13: Cas, plošče. _ 1». Plošče, stanje cest. _ 18.30: Zabavne»predavanje. - 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. - 19.30: Zunanjepolitični PJ^d. ~ 2n- Prenos iz Uniona: Koncert TrbovelisKid slavčkovl pevskega zbora ^eg^ zvon« in pianista Cirila Ličarja. - 22. cas.
poročila, plošče.
BEOGRAD 17: Narodne pesmi. -Orkester. _ 21: >Seviljski nv^ na pj ščah. - Plesna glasba. - ZAGREB ^-Plošče. - 17: Godalni trio. — 2O.lo. &ia virski koncert. - 21.45: Plesna PR\GA 19.25: Mešan program. — Godba na pihala. - 21.30: Koncert orkestra — 22.15: Prenos iz Brna. _ BttiNU 19*5- Prenos iz Prage. - 22.15: Orkestra-len koncert I VARŠAVA 18.20 Lahka godba — 20: Orkestralen in pevski koncert — 21.15: Chopinove Sirske skladbe _ 22 25: Godba za ples. — DUNAJ iz. Orkester. - 15.46: Orkester mandolin -20 35- Študentovsko življenje. — <;-\fu ■ Plesna glasba. _ BERLIN 20.05: Mešan program. - Plesna glasba - KO^lUb BERG 20.10: Humor na ploščah. - 21. te ster program. - Plesna glasba iz Berlina. _ M0HLACKER 20.10: Mešan program -22 45- Lahka glasba. - 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.15: Zborovsko petje __ 20: Operetni večer. - Plošče - KiM 17.15: Koncert orkestra. _ 20.15: Pesmi. -20.45: Plošče. - 21: Opera >Aida<.
Mestno načelstvo mariborsko, gtev. 13.460/2379—1933. V Mariboru, dne 16. oktobra 1933.
O
Razglas Ifcitaeiji
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za izvršitev popravila lesenih ramp pn carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici v Mariboru.
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 31. oktobra 1933 ob 11. uri v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Pojasnila ln ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov istotam, soba št. 3.
ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna ,ki znaša Din 48.574.53.
Ponudbe je kolkovati s kolkom za 100
Din.	„
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kra-i ievske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO
Mestni načelnik: 11093	Dr. Llpold 1. r.
*
V odsotnosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je naša ljuba, dobra mati in stara mati, gospa
C01G ter lia £uxa
dne 16. t. m. na Proseku pri Trstu Bogu vdano preminila.
Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 18. t. m. na pokopališče v Proseku.
Kranj — Rogaška Slatina, dne 18. oktobra 1933.
11094
Julij Luxa (Kranj) in Marino Luxa (Rogaška Slatina), sinova, Mara Luxa, sinaha — Ljubo in Marijan, vnuka.
Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan
za 10.000 Din!
Gosje perje, čohano, mešano kg Din 30 kokošje drobno, Din 10 Čist bel gosji puh Din 150
IGNAC FELDMAN, Zagreb
Taimi nova 9	10997
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sožalja ob prerani smrti našega blagopokojnega soproga odnosno očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Jtcmolda Jvatia
starešine sreskega sodišča v Slovenjgradcu
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu predsedniku celjskega okrožnega sodišča dr. Vidoviču Franu m sodnikom iz Celja zl poklonjeni venec, gospSdu predsedniku pa še posebej, da je prišel osebno v SlOTenjgradec in ^e s prelepimi besedami poslovil od pokojnika ob odprtem ^obu! go^podu sodniku Tomincu Milanu in vsem nameščencem tukajšnjega sreskega sodišča za poklonjeni venec, gospodu sodniku Se po^ f P* besede pri grobu, vsem ostalim predstavnikom uradov m oblasti, učiteljem osnovne šole za njihovo in šolske dece udeležbo pri pogrebu, vsem gospodom zdravnikom in sestram usmiljenkam tukajšnje bolnice za vso pokojniku posvečeno nego prečastiti duhovščini za spremstvo, pevskemu društvu za g o-boko občutlne žalostinke, sokolskemu društvu za častno spremstvo, nadalje vŽm darovadcem prelepih vencev in cvetja, slednjič vsem prijateljem m znan-i, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakomur iskrena hvala!	°
Slovenjgradec, 18. oktobra 1933.
cem
Z vdanostjo v voljo božjo naznanjamo v neizmerni žalosti, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in svak, gospod
19 oktobra po težki in mukepolni bolezni, previden s sve-totajstvi, v 73. letu svoje starosti umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 21. oktobra popoldne ob 4. iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi pri očetih frančiškanih v ponedeljek 23. oktobra ob pol 9.
Maribor, dne 19. oktobra 1933.
Cecilija roj. Pirkmajer, soproga Lizi Paluc, Justina, Marija, Pavla Bregant, hčerke — Leopold Paluc, posestnik, Ivan Bregant, strokovni učitelj zeta — Pavlica, Slavko, vnukinja m vnuk.
ZAHVALA
Ob smrti našega predragega
ing. Hanna Lutkmanna
smo prejeli toliko dokazov sočutja, da nam žal ni mogoče se primerno zahvaliti vsakemu posamezno.	iskreno zahvalo za
vso	- »	~
rajnkega na njegovi zadnji poti.	ekaekutivnemu odboru jugoslovenskih in
Zlasti se moramo zahv^t, cenjenemu	odho^ ravnateljstvu
centralno evropskih železarn v	K^ki industrijski družbi na Jese-
in uradništvu železarne Zenica v Bosni ter ^rai j	večletnega ravnatelja
nicah za	Podpečf za požrtvi-
oziroma predsednika, oaije g. ^uiuiu j	obitel« Rabiča Janeza in vsem
roCj^ion^r^TrM-SNrr^ £2 — - »--j.
ležili pogreba.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1933
Žalujoči ostali.
Kdor nosi gumijasto ob u
se ne boji ne dežja, ne snega, ne blata
Vel. 27-34	Vrsta 9892-82
Za živahne dijake in učenke v dežju, snegu in blatu. Ni jih treba čistiti .operemo jih z vodo. Vel. 23-26 Din 59.—, ženski Din 99.—.
Vrsta 1865-00
V teh snežkah lahko hodite v najslabšem vremenu. čevlje in noge boste ohranili popolnoma suhe. V njih nosite naše čevlje iz lasti-na za Din 49.—.
7045
MIKADO. Kadar ste doma in delate v kuhinji ter hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. — Otroške Din 25.—.
Vrsta 9817-61
Zdravje in drago usnjeno obutev Vam ohranijo najbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kakovost.
Vel. 27-34
NAŠE COPATE IZ SUKNA. Doma, na dovorišču in na polju boste najbolje opravili svoje delo v naših toplih copatah iz sukna z gumijastim podplatom. Izdelane so iz najboljšega volnenega sukna z znanim našim gumijastim podplatom. Tople so in neraztrgljive. Gumijasti podplat omogoča, da jih lahko nosite tudi po mokrem. Vel. 35-38 Din 29.—, vel. 39-46 Din 39.—.
Pravočasno si nabavite toplo obutev za jesen in zimo! — Obiščite nas!
Vrsta 1845-54
Crnl ali rjavi iz žameta, kombinirani z njem. Elegantni in udobni; za vsako nogo in vsak žep. Obujete jih lahko% v snežke.
Vrsta 2055
Udobni in elegantni čevlji iz toplega vol:: 3-ga sukna z okrašenim robom iz Karakula. Za občutljive noge v zimskem času nenadomestljivi.
Vrsta 0167-30
Za delo na polju, pri gospodarstvu in pri gradbah najkoristnejši čevlji iz mastnega usnja z gumijastim podplatom.
Vrsta 9397-82 Za dež in blato in za vsako opravilo, ki ga imate po mokrem terenu, Vam bodo najbolje služili gumijasti škornji, ki ne propuščajo vode.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm J.—. Po Din l.— za besedo S4 zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto<r, »Kapital«, »V najem«, »Posestc, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroju, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali*, •Obrt« in »Lesi ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če »e tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača rm
Za odgovor
3 DlH ® znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
mmm
Baaeda 1 Dia; u	dajanj« naslova aii	ca iifro 5 Din. Dijaki, ki i&Jej« instrukcije,	pla čajo vsako besedo 50 psir; za iifro aii ta	dajanj« n»*1ova S Dtn.	(4)
Večerni trg. tečaj
pri Trgovskem učnem za vrni« t Pražak-ovi nI. (Vil. ZaSetek tečajev 16. okt. Tnfo-macije brezplačno pri vodstvu zavoda. 277-4
Dijak
(neboleč) hi poceni poučeval kakega nižješolca. Nislov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39444-4
Vajenko
sprejmem v špecerijsko trgovko. NaViov v 0g>36. odd-lku »Jutra«. 39480-44
v&ika Ot*«da 50 psi;
za dajanje naslov« aH u iifro pa S Din. (1)
Kuharico ali kuharja
za močnata jedila. išče posredovalnica Ogrinc. Mi k.ošičeva cesta štev. 28. _____3&516-'!
Krznarski delavec
dobro raurjen. do-bi zapo-s'itev za nekaj večerov. Naslor v oglasnem oddelku »Jut..-a«.	39543 1
Več načrtov za naslovne strani in plakate
p »trebujemo. — Slikarid-g afiki. ki bi imeli interee. ntj se oglase pn Putniku v Ljub! jam. Ljubljanska keditna banka, Ul. nadstr.
39495-1
Prodajalko in
blagajničarko
sprejmem. Predpogoj fced ni zunanjost Id pred vsem fin nastop ter prijaznost v občevanju s strankami — Simo teke prosi'ke. ki tem pogojem odgovarjajo. naj s« javijo Ponudbe na o<jl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Fin in prijaven nastop«.
39509 1
Prodajalko
s k a v a i ' o do 6000 Din sprejmem ta vodstvo podružnice. Ponudbe n« og'.. oddelek »Jut.™« ood 4ifr» »Stalno mesto prodajalke« 39508 1
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme Kaoitler Jernej, ievliar, Ov-ožno Ster 4!> pri Celju.	39536-1
Pletilje
prvovr«tne sprejmem tako] za stalno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39445-1
Prodajalko
simpatične zunanjosti sprejmem takoj. Naslov v »g!, oddelku »Jutra«. 39531-1
Damskega frizerja
prvovrstnega v svoji stroki. išče takoj Ivan Lisac, Trbovlje.	39481-1
Službe išče
Peči
izvrsten patent, eo veled opustitve zaloge selo »godno naprodaj. Povzve se v Nunski ulici 17, pritličje lesno.	39401-6
UlfJlirMI
Vsaka beseda 1 Dia: z« dajanj« matov« ali za iifro pa s Din. (10)
Vsaka beseda 50 par; «a dajonje naslova aK a šifro p« 3 Din. (2)
Gospa
srednjih let, z lastnim pohištvom. išče dobro eitaira nega gospoda aii damo — kateremu bi vodila gospodinjstvo. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« poti šifro »Dobra gospodinja«.
39514-2
10.000 Din
vk»ži trg. so t rudnik za najnežčenje. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno«.	39526-2
Dekle
išče službo v pekariji, kavarni, mlekarni alii kjer koli. Naslov pove oglasa: oddelek »Jutra«. 395:8-2
Mesto vzgojiteljice
želi aii tel j-: ca - a bi t u ri j en tk a. zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. — L. A u e r n I k, Ljubljana Aleksandrove cesta. palaC* »Dunav« — Petriček.
39540-2
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje nasl-o^a ali ta žifr« 6 Din. — Oglasi socialnega značaji vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslona ali ta *ifm p» 3 Din. (61
Majhen avto
potniški ali pogovorni — dobro ohranjen, kupim.0. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Potniški avto«.	39498-10
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta janje naslov« ati za šifro 5 Din. — Oglasi sociaki«ga su^aja t« ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ia Mire pa S Dtn. (X)
Krojači!
Nove volnene odrezlke v vsaki množini, proti t«; kojšnjemu plačilu k n p i Jo« Pollak. Ljubljana — Sv. Petre cesta štev. 7.
39492-7
Daljnogled
Zeis« rrieder 8 X (Marine-zlas mi; Stricheinteiilung), dobro »hranjen, kupim. — Ponudbe na ogla«, oddelei »Jutra« pod »Daljnogled«.
38541-7
Pohištvo
Bele ploščice
za ob.aganje kuhinj, kopalnic in Štedilnikov. v prvovrstni kakovosti se ioo« najceneje pri »Mate -ia-1«. trg dr. z o z — frršeTra eesta Štev. 86
263*
Posoda in kuhinjska oprema
naprodaj na Opeka reki e. št. 18.	39503 6
Dve moški kolesi
rlv« ciltojer šivalna stroja ter damsM. proda Rebolj, Vodov>dna 77. 39511 6
Lep zimski plašč
lestenec za jediHniifto im stensko nro prodam. Na slov pore oglasn' oddelek »Jutra«.	39531 6
Vsaka beseda 1 Din: u dajanje naslova ali «a iifro p« 5 Din. (18)
Spalnica
stara, p^itirana. * iimni nemi in več driigege po hištva poceni napi ndaj i Subičev.i uiioi St. 3 — pritličje, I»v o.	»487-13
Vsaka beseda J Din. »a dajan}« ruislov« al! za iifro pa 5 Din. (1«)
Vlogo
Ljubljanske kreditne banke
350.000 Din prodam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vloge 1933«.
39323-16
Finančnika-
družabnika
z& prevzem izvrstno pro-cvi ta joče restavracije iščem — Večkratne sigurnost na poseet-vu zajamJena. Kot delni kapital lahko služijo tudi hranilne vloge pri tu kajinjih zavodih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro« 39475-
Knjižice
Meitne hranilnic-e Kamnik, z vlogo cca 100.000 Din kupim proti takojšnji gotovimi. Ponudbe s ceno na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Mestna Kamnik«.
39513-16
Pošmt
Vnaka beseda l Din; za dajanj« nanlo<va ali /a šitro pa 5 Dia. (20)
Alanjšo delavnico
za m i-za rs.k o obrt, ali prostor za shrambo orodja išie Ferdo Primožič, Trnovski pristan štev. 4.
3949119
Obcesten lokal
takoj poceni odda drogerija iHermes, Miklošičeva cesta 300.	39524-19
Manjša trgovina
•/. mešanim Dlag->m dobv-tv*ideiin v lepem promet •e-m kraju na Doienjsken. laprodaj. Potreben ka.pi •aJ ca. 40.000 Din: na -e ,5un vzamem tudi vtoin* knj;žico Ljub kred. h»n ke do višine 25.000 Din Honndbe t>"d	»Bo
i>6nos:« ui u-g.asni odle lek »Jutra« v Ljubi iani 3S036 19
Za industrijo, veletrgovino, gostilno
ali drugi obrat oddam
enonadstropno hišo ntaia po 400 m', v širšem centra. — Eventuelrvo tud o-ode.m za hranilne knjiži ce tukajšnjih denarnih za vodov. Naslov pove ogl.
oddelek »Jutra«. 39474 20
Parcele
na zelo lepem prostoru na Mirju takoj ugodno naprodaj. Poizve se v Tehnični nisarni v Nunski ul!ei 17. Ljubljana. __38400-20
Hišo ~
v prometnem kraju blizu postaje, pripravno za vsako obrt, prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ceiju.	39537-20
Lokali
Praštedione
cirka 50.000 Din kupim. Ponudbe a ceno na oglas. oddei«k »Jutra« pod šifro >P-a$tediionac. 39512-16
Hranilne knjižice
copit« proda«'«, tanbai Urat* posojila oajkulam aeje ori: Poslovni z»v»o i <t. Tng-Bb Praška vi St. S'!l Ia ud govor prllo titj «namk-. u 8 Da.
1«
bosrKla 1 Dui. dajanje naslova ali iifr« pa 5 Din (19
Pozor I	Pozor I
Veleposestniki — veletrg. z vinom
Prvovrstnemu strokovnjaku oddam, evt>nt. tmdi prodam krasno vinsko klet
(zatožno in točilno) ter prvovrstno vpeljano p^istiJ oo na nejpromernejši toč k" Ljubljane. Ponudbe n.i oglas oddelek »Jutra« i«>d šifro »Primeren kapi'«:«
39173 19
rȴi
Vsaka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (34)
Namizna jabolka
prvovrstna. >br«na 12 Sa vinjske dolin«, ima na za logi Trgovska in gospo darska družba z o. t.. Ci galetova ulica št. 1 'poleg »odnije).	39522-31
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova ali ia i!fr« na 5 Di.n. (31)
Vsaka bese<1a' 1 Din: za dajanj« naslova aH <a ^ifri. pa 5 Din (17)
Enodružinsko hišo
5 minut od postaje v D. M. v Polju od-uam v najem mkoj ali pozneje. — Po:asnii<a daje Ivana Ambrož. D. M. v Polju.
39486-17
Gostilno
oddam z novembrom v najem. Naslov v oglasntm oddelku »Jutra«. 3".» 41)7 17
Pridelki
Vsak* Ona>-ii!> < l>iji ta dajanj« naslova ali u iifro pa 5 Din. (.13)
Suhe gobe
kupujem, razen lepih, tudi črne oU brane po najboljši ceni Sporočite ln navedite količino' Peter Setlna. Radeče
293-33
Zelje Ia
Va-ažd:«iftko. na vajine nudi Alfred fitern. Vido-veo. pri Varaždinu
39326 33
Vsaka o«3e.L> l Di.n: 'a lajanje naslova al! za šifro pa 5 Dm (15''
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plo-5če: jelševe
bukove, okirme in [wnwl. v ve
ikriSti 220/122. 200/12?. po najnižjih c.e>ish Tvom^kr rtki«d'l.šč»- * Ljubljani. Dt< najska e.e«t» 31 246-15
Stanovanje
celo visoko pritličje vile pod Rožnikom. 2 sobi po 30 ms, predsoba, velike kuhinja, zaprta veranla, kopalnica, parket, elektri ka. plin in telefon, oddam s 1. novembrom. Naslov in Ceno pove oglasni oiidelek »Jutro«.	39372-2!
Enosob. stanovanje
s kabinetom, takoj oddam stranki brez otrok t ko-seskecra uiici 20. Ko'ezra — Trnovo.____29502-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom, predsobo, pralnico, pritiklinami in vrtičkom oddam e 1 novembrom v Tovarniški ulici št. 25 — Moste.
39518-21
Gospodično
sprejme samostojna gospa kot sostano-va.lko v Fran koipaoski olica št. 23/11 — v neposredni bližini gorenjskega kolodvora.
393S8-23
Visokošolca (ko)
sprejmem takoj v oskrbo. Naelov v oglasnem oddelku .Jutra«,	39499 23
Opremljeno sobo
poleg nebotičnika, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	39510 23
Lepo sobo
z balkonom, oddam stalni gospodični v vili blizu cerkve enr. Jožefa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre«.
39520-23
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, kopalnico, pri tik lina mi in vrtom oddam v novi vili blizu cerkve sv. Jožefa. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39519-21
njj
Solnčno sobo
Čisto, z vhodom s etopnjic oddam poleg Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39529-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno, i 2 posteljama, parketom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutre 39523-23
Sobo
odde.m gospodični, event. z vso oekrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39544-23
Glasbila
Lipe, Ljubljena in okolic« Mesto 88, Mirna stranka, Marljiva, Mizar, Menično, Naglo potovanj«, Nova zgradba. Organizator 53, Osemnajst let naprej, Oktober 33. Odličen. Boceni, Poštena. Poštena in pridna. Portabil, Proetori, Štefka Peterlinova. Plačam do 850 Din. Prometne cesta. Pisalna miza, Pouk. Radio aparat, Rascheete Amorti-zation. Redko, Sposoben monter. Solidna, Staro in dobro ohranjeno, Sredi mesta, Sposoban. Stalno delo, Strogo, Sončno, Samostojen, Seikoč, Samostojna moč. Skromno. Separiran vhod, Stalen, Tričlanska. Točna, Točna plačnica. Takoj knjižice. Tkalec, Tkalnice, Ugodna prilika, Upe-ljana 54, Upeljana, Ugodno, Ugodnost, Udobna, Vila. Zanesljiva, Zanesljiva moč. Zanesljiva prodajalka, Zmerna cena. Zelo dobro, Zmožen, 5000, 8000, '28, 18.000. 30—45, 3333.
Metka
Dvignite pismo pod Šifro »Teden sreče«. 39517-24
Vsaka beseda 1 Dm: za dajan'« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (27)
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Črne pike, izrastki!
Razširjene znojnice!
Opazujte,
kc!;o Izginjalo!
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« oaslov« aii za iifro ps R Din. (26^
Vsaka poseda 50 par: za dajajij« naslova ali
za šifri' 3 Din. (23-ai
Souporabo pisarne
za nekaj ut dnevno (popoldne -ali zvečer) proti odš-kodnini išče gospod. — Pismene (lonudbe z navedbo ceue in kraja na ogl. oddelek »Jutna« pod šifro »Souporaba pisarne 17l?82o« 39493-23/«
Tehnik
išče opremljeno ali prazno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutre« pod Šifro »Akademik«. 39505-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par. sa dajanj« naslov« ali za Iifro S Din. (231
Opremljeno sobo
lepo v cenfcrn mest« od dam 2 gospodičnam* Na ti,ov pove 'Hfld-ni idleek »Jntra «	39527 23
Godbena pihala
celo partijo, v zelo dobrem stenjn, brez potrebe kakih popravil — proda kof. »Borongaj«, Zagreb. Hanambttšič&va 50. 39484-26
Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (34)
V oglasnem oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma: Avgust 18, Arora, Ameri-kanska miz«. Bodočnost. Brez rizike Blizu Ljubljane. Brez predsodkov. Cen ter. Četiri mlinski za6top niki. Cena Dolgčas mi je. Dvnamo maguet. Dobra toč-la. Dama. Doktor — Sombor. Dom 88. Dveletne Dobra kupčija. Dinamo. Ero Bnc:jan. 1. februar, N Fmnk-u, Gospod Garancija. Gnoj. Hakal. Her-moniia. Hmeij. Inventar. Jesenski dom. Iskrenost. Jesen X. J. B.. Krojaški stroj Kiveij« 30.000 Ku im. K>ngresoi trg Ljub na Lovski dom Lev.
pim
i jar
Rjava psica
jazbečarka
(dafcel) mi je utekla. Kdor mi y> pripel;« ali naznani, dobi nagrado. Dr. Bevk, Ljub'ia na, Aleksandrova c. St. 10.	39490-27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ta (lajanj« naslova ali n iifro pa 3 Din. (28)
Nagrada
Ljubljanica v Gruberjevem kanalu j« odplavila veliko
vagonsko plahto.
Najditelja prosim, da proti dobri nagradi sporoči astniku Ivanu Mačku v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje 17.	39530-28
Razno
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« oaslove alii za iifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Popolnoma novo kožo dobite v treh Hneh!
Nova lahka metoda!
Dandanes ni več potrebno, da bi gdo trpe! nedostatke na svoj'i koži. Novo odkritje, ki obnavlja kožo — krema Tokalon, hrana za kožo, (bele barve), ki ni mastna, prodre takoj, razkroji vso nesnago na dnu znojnic ter odstranjuje črne pike in vse izrastke. To sredstvo umiri razdražene kožne žleze, zo-žtre razširjene zno:nice ter napravi naiod-pornejšo in najtemnejšo kožo tako nežno in belo. da dobi v treh dr V nepopisljivo mladostno lepoto in divno polt, k? se na noben drug način ne more doseči. To Vam pove vsak dober lekarnar
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje ie zastoni Dri
Zavarovalnici ,,T1IGLAV1
Urejuje
Davono Kavljen. Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Naroono tiskamo d. d. kot uskarnarja Ftanc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoreD Alojz Novak. Vsi v Ljubljani