Št. 147.
V Gorici, dne 19. decembra*31901.
Tečaj XXXI.
Iihaja trikrat na teden r šestih lidaajlh, in sicer: vsak torek, Setrtek in soboto, ^Jntranje ia« daaje opoldne, režemo Izdaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter i »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana 'ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta .  . . . ,  ..„...,   fiL, 60,   ,    ,   3-30
Četrt leta.......3 ,-^W ,*ya''. "rTO—¦
Posamične štovilke stanejo 10 vin.' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni* A. Gabrsček vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 13. are. Na naročil« brez dopoalane naročnin* *e ne oziramo.
wrUIMOREf.«-h:haja neodvisno od «8o5e* vsal petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1 •»;<}.
«Soca» in »Primorec* st prodajata v Gorici v to-bakaroi Scbwarz "* Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v.Trstu v tobakarnLIj&vrehfiid na trgu della (Csserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
i Večerno izdartje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadirt*. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1« upraraištvu.
Oglas! in poslanic«
«e računijo po petifc-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr.. 3-irat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je pluga« loco Gorica.
„(ioriSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «8oče» in »Primorca* še -Slovansko knjižnico4*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol tet stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «8tov. knjiMoi» se računijo po 20 kr. petit-vratioa.
Odgovoril! urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po volitvah.
II.
Poleg najostudnejšega terorizma iz fa-rovžev in celo iz samostanov, poleg najškan-daloznejše zlorabe vere in cerkve, poleg podkupovanja in demoralizaeije ljudstva je igrala v klerikalnem volilnem splelkarenju veliko vlogo tudi slaboglasna in širokoznana farovška — hinavšcina.
Poglejmo ostudno igro z dr. A brani o m. Častitljiva starina je to, čist liberalec starega kova, kar pripbznava vsokdar, ko je treba. Vsiljevati njemu klerikalno krinko, ode-vati ga v jezuvitski plašč ter povzdigniti ga med kandidate pod geslom: »Vse za vero, dom, cesarja*, je tako drzna in ostudna igra s starim možem, ki se ne more braniti, da si ne moremo misliti večje lopovščine. — L. 1895. je romal Gregorčič po Krasu in držal filipike proti dr. Abramu, češ: da je prestar, da ni več za rabo v sedanjih časih,
—  in toliko nelepih rečij, ki so občutno žalile poštenega moža. — In letos, po 6 letih, je bil zopet dober, — seveda le v slučaju, a ko bi on pregnal jednega odločnega na-prednjaka iz deželne hiše. Hinavci 1
Po drugega kandidata so šli v Tomaj. Gosp. Čer no jim je posodil svoje ime, s katerim so se klerikalci malce ponorčevali. Resno Ž njim niso mislili, ker so vedno raje kaj slabega nego dobro rekli o njem. Le čudno, da jim je šel g. Čeme  na limanice.
—   Nazadnje so ga popolnoma zavrgli in mesto nj figa bi se bili zadovoljili celo z gosp. Š t r e k i j o m ! — Sama hinavšcina.
Prav žalostno igro so vprizorili z gosp. dr. Josipom Tonkli j eni, L. 1889. mu je napovedal don Gredolčič boj na življenje in smrt; proli dr. Tonkliju se je rabilo naj-ostudniSe orožje. Niti rodbine mu niso pustili na miru ter so ga žalili in sramotili po najobčutniši, najnesrečniši strani. In dr. Tonkli se je moral umaknili, na njegovi domeni pa je zagospodoval srečni don Antonio iz semenišča. In kakošno osebno sovraštvo!! — Letos pa je nakrat stalo v klerikalni listi kandidatov poleg Gregorčiča, Berbuča in Klavžarja tudi ime osivelega viteza Tonklija. On — v družbi teh treh junakov iz boja polupretekle dobe!! In vprašali smo se zapored: Ali je mogoča večja hinavšcina na jedni in — lehkovernost, zaupljivost na drugi! ? — Toda zopet so hoteli porabiti dr. Tonklija le v namen, da bi on izpodrinil naprednjake iz trgov ali iz veieposestva.  Le
v taki službi jim je dobro došel. Ako pa ne zmore tolike naloge, naj le zopet leže v grob pozabljivosti! Za kmečke občine na Tolminskem ali v goriški okolici, kjer je dr. Tonkli že bil poslanec.... so imeli prihranjena gorka gnezdeča grdemu defravdantu, sleparju in goljufu Gaheju ter njegovemu zvestemu tovarišu B e rb u fi u. Ti Tonkli pehaj se za mandat v trgih in v veleposestvu, končno si nam ljubši nego dr. Turna, ker upamo, da boš spokorjeno plesal tako, kakor bomo mi godli/— Toliko resnosti so imeli ž njegovo kandidaturo. — Dr. Gregorčič pa se kaj na lahko tolaži z napredno zmago, češ: pa Tonkli je padel!.... končno ne vem, kaj je bolje l Tonkli bi bil naposled še glavarjev namestnik in meni bi se utegnila še enkrat žolč razpočiti, kakor se mi je že enkrat razlila, ker so mi bili ostali Čerin, Tonkli itd. prehudo v želodcu 1! —- Kolika hinavšcina!
Že 1. 1895. so se uprli razni rodoljubi Gregorčičevemu diktatorstvu. — V veleposestvu je nastopila četica samostojno mislečih mož, med njimi tudi g. Anton Jakončič. Dr. Gregorčič je slutil, da je Jakončič celo nekak voditelj »Slogi* nasprotujočih elementov, — in vskipel je »svete* jeze: na ubogega Jakonciča se je vsula ploha napadov, 'grdih v jedru in strupenih v oblik). Da ni bilo pri »Soči* Andreja Gabrščeka, ki ni imel nikakega vzroka, ubijati Jakonciča pred svetom, bi bili napadi še grši. — Kdo se jih ne spominja? Tudi »Monte d i P i e t a* je privlekel Gregorčič radi Jakonciča v volilni boj kot nekak „bau-bau*, kakor je vlačil zadnji dve leti nažo »Goriško ljudsko posojilnico*. Letošnji ostudni boj v »Norici* in »Prismojencu* je torej le povečana kopija boja 1. 1895. radi Jakonciča in »Monta*. Kar cele fraze so letos mutatis mutandis ponovili! Don Gredolčič se pač ni nič naučil in — nič pozabil 1
In letos ? Kaj se je do letos spremenilo pri g. Jakončiču? — Čisto nič! Ali je sploh postal ud »Sloge*, niti tega ne vemo!! — In vendar so ga letos klerikalci vabili, kandidovali, volili! — Hinavci! Kislo grozdje! Vedo dobro, da misel o organizaciji veleposestnikov se je rodila v naprednih vrstah, ki edino morejo tudi kaj storiti za ta del našega prebivalstva, a g. Jakončič je predsednik novega društva. Vedeli so, da bo izvoljen, zato so prehiteli društvo in ga kandidovali sami. Zdaj pa ga štejejo kar med ... »Slo-gine* pristaše. Zvijačni hinavci!
Gosp. L. Bolko ni bil, ni in ne bo klerikalec;   liberalen  mož  je,  kar  je   tako
splošno znano, da je naravnost ... žaljenje časti, ako mu kdo vsiljuje kako drugo politično krinko. S »Slogo* ni imel nikoli opravila. — Kako je letos prišel do kandidature in tudi lepe izvolitve, ve" on najbolje. Klerikalci s »Slogo* vred so storili vse možno, da bi ga vrgli. Ali videli so že med agita-cijsko borbo, da bo izvoljen — in začeli so se mu dobrikati, češ: auch dem Teufel eine Kerze anzunden! ako bo izvoljen, se mu bomo vsaj lahko bližali, da ga le spravimo daleč proč od dr. Turne! — In res, Bolko je bil izvoljen proti »Slogi«, — pa vendar ga zdaj proglašajo za »Sloginega" pristaša, Štejejo ga med klerikalne poslance, češ: klerikalci jih imamo 7, liberalci pa le 3, — namesto da bi rekli: »zmagali smo od 10 s 5 poslanci!" — Hinavci I
Tudi o g. Klančiču bi lahko marsikaj povedali in dokazali — hinavščino klerikalcev do njega. Toda bodi, javno nočemo govoriti o tej občutni strani. Rečemo le: klerikalna stranka je potrebovala Klančiča in ne on njo, pa naj ga sicer še tako Štejejo za peto kolo. Za bodočo 6-letno dobo želimo le eno, namreč, da bi se g. Klančič ne dal zlorabiti ljudem, ki njegovega poštenja in moštva niso vredni!
Kako so klerikalci na Tolminskem agi-tovali med ljudstvom, češ: saj za Modrijana (t. j. Oskarja Gabrščeka) smo vsi, njega bomo tudi volili zraven Gregorčiča, -— smo že povedali. Hinavci in sleparji, pač vredni— sleparja m defravdanta Caheja!
To le kratka sličica klerikalne hinav-ščine! Kdo naj opiše vse epizode, ki so se dogajale v znamenju hinavščine ?!
Meminisse ju vabit!
Na Krasu, &n& 15. dcc. 1901. Ugodna poročila na prirojeni atrofiji m ožgan bolehajočega aparata »Sloginih* agitatorjev so vzbujala najboljše in najlepše nade v glavah kratkovidnih generalov .konservativne" stranke glede konečnega izida deželnozborskih volitev. Pričakovali so namreč z gotovostjo brezpogojno sijajno zmago na celi črti. Da se jim je to izjalovilo, in da so se klerikalni mogotci z .ljubljencem naroda* na Čelu močno varali, je danes po končanih volitvah obče znano. Ta izid, ki priča glasno o začetku konca upliva voditeljev nasprotne stranke, jim je seveda vse drugo nego všeč in vpliva tako mogočno na njih duševne sile, da se jim v glavi kar naravnost meša. Tega
glasilo »Sloge* tudi ne prikriva, marveč kaže javno duševno nagoto in umazan, ciganski značaj. Kajti »Gorica*, govoreča v članku »zmaga prave ljudske volje in zmaga — žepa* o izidu volitev na Krasu, se kar jeze peni in pretvarja Krafievce kar čez noč v prave pravcate brezumne divjake, v bitja brez razsodnosti in značaja, v kukavice, in Bog si ga vedi še kaj. Le-ti izbruhi umazane, slepe jeze seveda prav nič ne tan-girajo kraškega značaja, in zavedni Kraševoc ostane tudi zanaprej to, kar je bil, namreč navdušen boritelj za napredek, svobodo in omiko.
Mi gotovo ne bi reagirali na gori navedeni članek, da ni koncentrirana v njem truma lopovščine in rtobe napram vrlim, zavednim Kraševcem.
Že zaglavje članka »zmaga ljudske volje in zmaga — žepa* je skrajno žaljivo ne le za Kraševce ampak bre/.izjeimio za vsakega poštenega naprednjake. Kajti znano je, da so ravno klerikalci oni, ki z denarjem In pijačo korumpirajo ljudstvo; in da so le danes med gl' - ,ni kraškimi klerikalnimi agitatorji taki, katerim je kronska veljava prinesla že mar-sikako žalostno uro, je noovrgljiv fakt in znan po celem Krasu.
Ako bi bila prodrla »Sloga* na Krasu, pL-om bi se tudi o Krasu pisalo, da je zmagala »prava in zdrava ljudska volja", ne pa beda in tema ter — »madjarski terorizem", čeprav so »konservativni" mešetarjl po stari aprobirani navadi denar trosili in vino točili. Naš vrli zavedni Kraševec je pa ravno pri deželnozborskih volitvah eklatantno pokazal, da mu ni ne za denar ne za vino, temveč, da je nepodkupljiv, samostojen, zaveden na« prednjak.
Res »smešno obupni* so bili napori ne več »kierikalskih* slug ampak samih Črnih gospodov, ki so od hiše do hiše prosjačili glasov in obljubovali, edni šole, drugi nebesa itd. Ali zaradi take agitacije, katero »Gorica* imenuje »do nevrednosti poniževalno", mi Kraševci nismo bili tako brezobzirni, da bi bili očitali takim gospodom »izgubo pojma o j osobnem dostojanstvu*. Pustili smo jim pot — osebne prostosti. In da bi imela »Gorica* le trohico možgan v glavi, bi morala lepo molčati o taki agitaciji, ker spravi v prav neprijetno stisko svoje lastne pajdaše.
Zmaga »Sloge* na Tolminskem in na Goriškem je vzbudila v glavah magistrov okoli »Gorice* nevarno bolezen. Oni trpe na »Grossemvahnu*. Našemu kraškemu kmetu, ki je volil res iz globokega prepričanja na-
Quo vadis?
Roman.
Poljski spistd Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Kouec)
Njegovi najbližji prijatelji, videči, da se niti trohice ne briga za vojsko in druga primerna sredstva, marveč samo za primerne izraze, s katerimi naj izpove svojo grozo, so postali zbegani. Drugi so si zopet mislili, da samega sebe in druge mami s svojimi citati, pri tem pa se boji do dna. duš<3. Nekaka groznica je spremljala vsako njegovo dejanje.
Vsakega dne mu je na tisoče nakan šinilo v glavo, časih se je pripravljal, da se z begom umakne poginu, ter je aapovedal, naj nalože" na vozove citre in pljunke, naj se mlade sužnjice oborože nalik ama-zonkam ter se odpokličejo vse legije od vshoda. Časih si je zopet mislil, da ne z bojem, marveč s petjem potlači vstajo galskih legij. In du§a se mu je smehljala,' ko si je predočeval prizor, kako hoče s svojo pesmijo pomiriti uporne vojake. Legjjonisti ga obkoljijo s solznimi: očmi, on pa jim zapoje ,epinicium', na kar nastane zlata doba za njega in za Rim. Časih je znoviS
klical po krvi, časih je izjavljal, da mu zadošča vlada v Egiptu. Spominjal se je vedežev, ki so mu prerokovali, da bo vladal v Jeruzalemu, ali pa ga je razvnemala misel, da si bo kot potujoč pevec služil svoj vsakdanji kruh, in da ga mesta in pokrajine ne bodo častile kot cesarja, gospodarja celega sveta, marveč kot pesnika, kakoršnega še doslej niso videli ljudje.
In tako je omahoval, norel, igral, prepeval, spreminjal svoje sklepe, spreminjal svoje citate in spremenil svoje življenje v nekak čuden, fantastičen in ob enem strašen sen, v grozno zmes nadutih izrazov, slabih stihov, tarnanja, solz in krvi, med tem pa je nevihta na zapadu postajala vsakega dne" večja. Mera je bila prenapolnena, znorela komedija se je očividno približevala svojemu koncu.
Ko so mu dospele na ušesa vesti o Galbu in o tem, da se je tudi Španija pridružila vstaji,, pa je v pravem pomenu besede zbesnel. Razbijal je čase, pre-vrgaval mize na gostijah ter izdajal povelja, katerih si niti Helij, niti sam Tigelin nista drznila izvršiti.
Pomoriti Gale, ki so prebivali v Rimu, na to požgati še enkrat mesto, izpustiti zveri iz zverinjakov ter sedež moči in rimsko vlade prenesti v Aleksandrijo — vse to se mu je zdelo nekaj velikega, osupljivega in lahkega. Med tem pa so dnevi njegove vsemogočnosti že minili ter so ga celo sovrstniki njegovih starih zločinov jeli smatrati za norca.
Zdelo se je, da jo Vindeksova smrt in nesloga med upornimi legijami potegnila zopet tehtnico na nje-
govo stran. Nastale se zopet nove gostije, novi trijumfi, in nove smrtne obsodbe so bile izdane v Rimu, kar je naenkrat neko noč iz pretorijanskega tabora pri-jahal glasnik na penastem konju, ki mu je naznanil, da so se vojaki uprli Že v samem mestu ter proglasili Galba za cesarja.
Cesar je uprav spal v tem trenutku, ko je poslanec dospel; zbudivši se, ie zamfin klical stražnike, ki so po noči bdeli pri vratih njegovih soban. V. palači je bilo prazno. Celo sužnji so po oddaljenejših zakotjih plenili, kar se je sploh dalo ugrabiti. Ko so ga zagledali, so se prestrašili; on pa je kakor znorel letal po palači, obupajoč in tarnajoč.
Naposled so mu vendar oproščenci Faon, Spiro in Epafrodit priskočili na pomoč. Prigovarjali so mu, naj pobegne, zatrjujoči mu, da ne sme zapravljati dragega časa, toda on je še zmerom omahoval. Kajti ako bi oblečen v žalno opravo spregovoril k senatu, mar bi se senat vprl njegovim solzam in njegovim besedam? Ko bi pokazal vso svojo zgovorniško umetnost, vse svoje igralske zmožnosti, kdo bi bil na svetu še zmožen, da ga odbije ? Ali bi mu ne dali prefekture nad Egiptom ?
Oni pa so bili že do te mere navajeni prilizovanja, da si niso drznili mu naravnost ugovarjati ter so ga samo svarili, govoreči, da bi ga narod raztrgal na kosce poprej nego bi dospel na Forum, in ako takoj Ifte zasede konja, da ga z&puste" tudi oni.
predne kandidate, predbacivajo nesamostoj-nost. A kar znači vrhunec zlobe, vrhunec farizejščice, to je, da mu očitajo, da ne misli s svo^jo glavo in da je po večini Se jako omejen.
Zabeležite si to, Vi Kraševci, z neizbrisnimi črkami v Svoj spomin, zapomnite si do poznih rodov to žaljenje stranke »miru in sprave*. In zakaj se nam Kraševcem to očita? Le radi tega, ker smo mislili s svojimi glavami, ker smo pokazali, da smo samostojni in zavedni. »Gorica* in nje činitelji zahtevajo od nas Kraševcev, da se slepo pokorimo, da denemo glavo v žakelj in da stopimo v trag zapeljanih Tolmincev in Go-ričanov.
Ker se mi Kraševci nismo pridružili zmagi »Sloge« na Goriškem in Tolminskem, Šteje nam to .Gorica* v tako pregreho, da nas dela odgovorne, ako ne zavladajo na Goriškem zopet zdrave razmere in narodna sloga, ki je toli potrebna za vspeSno delovanje v splošno korist in blagor.
Mi Kraševci smo torej že danes odgovorni tudi za bodoče nevspešno delovanje klerikalnih poslancev v deželni hiši. Temu se pač moramo čuditi, da piše .Gorica*' tako prozorno o dvomljivi zmožnosti in volji do uspešnega delovanja svojih poslancev! Ker se .Sloga* ponaša z več ali manj že izkušenem* negativnimi delavci, je prepričana, da nje poslanci dosežejo i v bodoče le malo ali nič; treba jim .Prugelburscha*. Zbrali so si Kraševce in naleteli — hvala Bogu! — na trdo kraško skalo.
Povedano vam bodi, da mi Kraševci se nismo izneverili dobri slovenski stvari, ampak se je oklenili z mladostno unemo in čilimi močmi, a odrekli smo se enkrat za vselej v javnem življenju onim, kojih koristi so našim čisto diametralne.
Izvolili smo si svoja poslanca z globokim prepričanjem, da nam bosta koristila povsodi in kolikor v njih močeh. In tam, kjer pojde za sploSno korist Slovencev, bosta naša poslanca gotovo v prvi vrsti za skupno delovanje. Mi od naših poslancev pa ne zahtevamo, da nam omogočijo prekomorsko tržitev z brinjem, pač pa vsiljujejo magistri okoli .Gorice*, da nje v neznosni temi živeči pajdaši kupujejo za drag denar puhle fraze iz zmeSanih možgan .Norice*. — Sploh pa je Vaša grožnja tako bedasta in diši tako po ,GrOssenwahnu* in hudobiji, da se sami cmokate glede složnega delovanja v korist in blagor našega ljudstva po svojih farizejskih obrazih.
Denar, ki je delal to pot na Krasu, se je nedvomno stekal iz žepov »Sloginih* poštenjakov, in oni, ki so se dali podkupiti, so res pravi .Slogaši*, ki nimajo ničesar zgubiti.
Vašo  »lepo*   sodbo o Kraševeih si pa dobro zapomnimo, a tudi vi, ker: forsan et haec olim meminisse juvablt! Kraševec.
DOPISI.
Kopriva, 14. dec. 1901. — Našega g. kaplana Colja jezi, da smo ga malo požgač-kali v .Soči*. V nedeljo 8 t. m. je namreč zaključil propoved v cerkvi s tem, da je trdil, da kar je bilo navedenega o njem v .Soči* gledL zadnjih volitev, je sama gola laž, in je rotil dotičnega dopisnika, da mora
priti k njemu v farovž, mu prečkati .Sočo* in ga prositi odpuščanja, ker drugače bi ga on, Colja, smatral še vedno kot lažnjivca. Pa tudi za orgije je omenil občinarjem, da bo treba napraviti denar. Mi naprednjaki smo si pa mislili, da ako se Imamo njemu za orgije zahvaliti, potem ni treba nam vinarja žrtvovati za iste.
Kaj ne, g. urednik, kako fletno srednjeveško je diktiranje občanom s propoved-nice doli, kako se ima ta ali oni njemu ukloniti v političnih zadevah, ali moti se, ker Koprivci niso še vsi tako zaslepljeni, kakor žalibog nekateri. — Posebno pa v nekega mladega posestnika se g. Colja zaletava, ga direktno in indirektnp proti sovaščanon^ ponižuje, češ, da je komaj videl šolo, pa da hoče njemu kot izšolanemu gimnazijcu in bogoslovcu kaj zabavljati. G. Colja, mi napredno misleči Koprivci vsi dobro vemo, kako ste napredovali na gimnaziji in pozneje, saj ste bili kot kaka ničla vpoštet pri ljudeh in pri vaših predstojnikih, da niti službe Vam niso hoteli dati, in Se le potem, ko smo Koprivci pri ordinarijatu v Trstu prosili za Vas ter je Vas oče žugal, da pojdete v finančno službo, so se Vas usmilili in poslali v Koprivo. Kaj so takrat Vaši nekateri sedanji prijatelji in pristaši o Vas govorili, Vam lahko pozneje povemo. Kar se pa tiče mladega posestnika, naj g. Pepi nikakor ne misli, da ni nobenega drugega naprednjaka v Koprivi, kateri bi sposoben bil poslati kak dopis .Soči*; seveda g. kaplan sodi po svojih pristaših, ker med istimi ni res nobenega, kateri bi bil zmožen za kaj več kakor za lastnoročni   podpis,   izvzemSi gosp. učitelja
Sedaj še nekaj velevažnega za nas Kraševce, namreč tiste, ki spadamo pod tržaško škofijo, namreč to, da vprašanje, kdo bo tržaško-koperski škof, je rešeno. —
Ali se čudile, kaj ne Kraševci, kako je to mogoče, da smo mi Koprivci prvi zvedeli to, ali še bolj se boste čudili, ko Vam povemo, da nijeden drugi ni sedaj škof tržaški nego g. kaplan Colja s sedežem v Koprivi. Ja, dragi moji, tako je, aH vsaj mi napredni Koprivci kakor tudi klerikalni, posebno pa zadnji, ga smatramo kot takega, ker on si prisoja ravno iste pravice kakor jih ima škof v nekaterih zadevah. Nekateri Koprivci namreč, ne vem kako bi jih imenoval, ker še sami ne vedo, ali so napredni ali klerikalni, hodijo sedaj v postnih adventnih dnevih h g. Coiju vprašat, ali bi jim milostno dovolil kuhati mesna jedila, kar istim g. Colja tudi dovoli. Nam kot grešnim napred-njakom se zdi, da ima pravico določiti postne dneve in od istih dispenzirati samo škof in sicer vsako leto v svojem pastirskem listu. Torej, kakor vidite, imamo prav mi napredni Koprivci, ako trdimo, da je postal Colja vsaj koprivski škof. Addio, signor Petronio e Flappl Do svidenja na prižnici, g. Colja I Koprivski naprednjaki.
Cerkno, 14. grudna. — (Hudoben išče hudobnega). V zadnji št. »Gorice* zadira se nepoboljšljivi »Hribovec* iz Cerkna kar vprek na častivredne in spoštovane vaščane ter v svoji blodni fantaziji pogreva že tolikokrat ponesrečno čečkarijo, kažoč s tem duševno svojo nagoto, čeravno si je zbral okoli sebe vso mogočo srtinasto okolico, i Jaz bi temu črnemu duhu nikoli ne odgo-i varjal v časopisu, ker mi ni navada, a ker
se je ta srtana že tolikokrat obregnila ob mojo osebo, dasi mu nisem niti njemu, niti njega .okolici* učinil najmanje krivice — povem mu, da stojim vsikdar na strani resnice in da me cd mojega prepričanja nikdo ne odvrne, — najmanje pa ta nervozna .hribovska* reva. Da pa bo vedel ta žvečk in zvesti njegovi »trabanti*, kako trepetam pred zalezujočo me druhaljo, te po-zivljem, »uljudni Hribovec*, da se podpišeš s svojim pravim imenom, ter nastopiš v vsej svoji moči proti meni. In da ti ne bodem predolgo na poti v .Sibiriji*, ti svetujem, da se obrneš s pritožbo na mojo prvo oblastnijo, c. kr. Šolski svet. Jaz pa bodem prosi! istega za disciplinarno preiskavo,a ti bodeš irnefpnlikov šolskYm"po-slopju, v navzočnosti mojih predstojnikov, me uničiti — kar je menda tvoj namen. Jaz pa »grešen pritlikavec" bodem stal brezmočen pred tvojo prejasnosfjo in ostri sodnik izreče mi smrtno obsodbo na ljubo tebi! Pa jaz imam korajžo. Torej, zli duh, prikaži se! Iv. Hrast, nadučitelj.
Domače te razne novice.
Leto gre h koncu in treba bo skleniti račune v upravništvu našega lista. — Da ti računi ne bodo prečrni, preslabi, prosimo vse one gg. naročnike, ki kaj dolžujejo, da bi prav kmalu izpolnili svojo dolžnost. Prosimo 11
Bazni odjemnikl naše tiskarne so slušali naš svet ter so se oglasili z naročili, kar bodo potrebovali za praznike ali novo leto. — Tako naj naredi vsakdo, ne odlašati zadnji dan, ker čude?ev ljudje ne znamo delati. Nikjer ne morejo v par dneh vsem ljudem postreči! Kdor torej želi, da bo gotovo postrežen o pravem času, naj se takoj oglasi.
Osebne vesti. — Okrajni glavar na Voloskem pl. Scarpa je premeščen v Lo-šinj. Na njegovo mesto pride dr. Alfred vit. Manussi, kateri je pred leti služboval pri glavarstu na Voloskem ter ostal v dobrem spominu pri prebivalcih tega okraja, dočim Scarpa mrzi Hrvate.
G, A. Sorč, prov. učitelj - voditelj v Devinu, je imenovan definitivnim učiteljem-voditeljem istotam.
Poštni oticijal Artur Massari v Trstu je imenovan višjim poštnim oficijalom.
Diplomi za razstavljale« na grozdni in sadni razstavi v Kasovljah se kmalu ra-pošljejo, kakor nam poročajo od merodajne strani. Toliko naznanje onim ki povprašujejo po njih. Izdelala jih je naša tiskarna tako lepe, da takih v naši deželi še ni bilo.
Pevskemu In glasbenemu društvu v Gorici je daroval preč. gosp. dekan Iv. Nep. Vidmar v Bovcu 200 kron. Živeli posnemovalci !
Klerikalci o volitvi v trgih. — »Norica* trga po svoji nesramni navadi Tu-movo zahvalo svojim volHeem! Niti tega ne more pustiti v miru! Saj smo mi pustili .Slogo", dasi bi imeli mnogo odgovoriti!
Vrhunec nesramnosti pa je dosegla »Norica* z novico, da še dan pred volitvijo je stala Tumova kandidatura na slabem, ker so hoteli voliti — Oskarja Gabrščeka!
Da, res! Kaplan Seljak v Tolminu je dobil nalogo, naj bi skalil vodo vsaj v tem smislu, da bi Tolminci raje volili Oskarja Gabrščeka nego dr. Turno. — Trda Seljak je slabo naletel povsod; kmalu so mu sapo zaprli, da se je revček skril.
Ali niso nesramni ti klerikalci? Kaplan je dobil znani nalog, opravil ni nič, marveč ošteli so ga, — zdaj pa taka pisanja v »Norici* ! Kako naj se imenuje taka lopovščina?!
Ofer, ofer? — Božič in Novo leto sta blizu t Cujemo, da nekateri nuncr, ki so sicer I
grozno divjali med volitvami, postajajo čudovito »perjazni". Hudomušneži so jo pogodili tako: .ofer mu diši!" - Ali ni to čudno ?! Naprednjake kolnejo, zmerjajo, obre-kujejo, proti njim ščuvajo ljudstvo, podkupujejo volilce, a na vse to bi radi videli naprednjake .pri ofru", da bi jim ti nanesli s vitlih kronie za novo podkupovanje in za nove hujskanje I — Naprednjaki: pamet, pamet!
Iz Bolca je poslal žegnan lažnjivec »Norici* dopis, ki zasluži,  da ga omenimo.
—  Županu g. M. Jonku podtika v usta besede, katerih nikdar nt izrekel, namreč: .Rad bi držal s .Slogaši*, pa me »Soča* potop: v žlici vode; »Slogaši* pa so dobri, ki se nad nasprotnikom ne maščujejo!" — To laž je napisal oni žegnani pohajač, ki je malo vrst niže grozil z bojkotom »naprednim* Srčma1feW Takr^^
ne maščujejo! ~ Gosp. Jonko ni rekel onih besed, saj je trezen mož, ki ve, kje je maščevanje doma. Pozna hribovsko prišlovico, da: »far odpuščanja ne pozna nikdar*. Njegovo sovraštvo spremlja nasprotnika i onkraj groba! »Povsod išči odpuščanja, pri farju nikdar !* pravi druga poslovica, ki je že stara, je torej niso iznašli naprednjaki! — Enako bedasta laž je, da dan pred volitvijo se Andrej Gabršček cel dan ni ganil iz županove hiše, Res je, da je bil ondi le popoldne nekaj časa, ali farovški ogledubi so oblegali hišo dan na dan, da so držali kontrolo, kdo prihaja in odhaja, ter napenjali ušesa za ,bo-goljubno* špijonstvo na katoliški podlagi. Taka morala se zdaj uči po farovžih!
Na sodnem stolu. — »Gorica* igra vedno smešnejšo vlogo, odkar se postavlja v vsaki številki na sodnji stol, s katerega meče grom in strelo na naprednjake, jih sedi in seveda obsoja. Smejejo se ljudje njenemu sodnemu tonu, ker le predobro vedo, kaki možje stojijo za »Gorico*, torej kateri so tisti, ki izrekajo sodbo nad »Sočo* in naprednjaki. Gospodom pri »Gorici* pa seveda dobro de tisti pridigarski in sodni ton, ker si s tem pokrivajo svoje kosmate duše ter se tolažijo, da so boljši od drugih, čeprav je obratno resnica. Hinavski brezdomovinci mečejo svoje lastne krivde in pregrehe na ledja drugih, in da morejo grditi svojega bližnjega, si včasih kar na lepem kaj izmislijo, kar pri-bijejo potem v »Gorici* za golo resnico. Nato pa hajdi na sodni stol gromet in strele metat na naprednjake! Ko bi možje vedeli, kako se smešijo pri vseh pametnih in zavednih ljudeh v deželi, nikdar bi se ne po-spenjali na sodni stol. Seve tega oni nočejo sprevideti, ker računajo le na politikujoče nunce, katerim ugaja prav taka politika, ter na nerazsodne ljudi, ki ne smejo citati drugega nego le »Norico* in »Prismojenca*.
Ne sodi, da ne boš sojen! Stranka, ki tako sodi, kakor klerikalna, ter ima pri tem prostora za — Klavžarje, taka stranka je že obsojena  in  ima le še  pravico:  molčati.
—  Blamirati kajpada in izpostavljati se javnemu roganju v javnosti, tega ne more nikdo nikomur zabraniti, tudi klerikalcem ne. Torej le na sodni stol, klerikalni pojaci, da bosta roganje in blamaža vedno večja.
Njih dan, njihova zmaga. — Klerikalci so sicer dosegli nepričakovan vspeh ob volitvah, toda ob enem tudi poraz, ki je jako občuten; vljub temu se tolažijo in sami sebi dajejo poguma z naravnost smešnimi glo-sami o .... njihovem dnevu in o zmagah. Mi »Gorice* in nj» fanta .P. L." ne zavidamo v taki slepoti. Se že strezneta, pa kmalu. — Ljubljanski klerikalci tudi sleparijo svoje »bravce* (t. j. koštrune), da so dobili goriški bratci — 7 mandatov, liberalci pa le 3, dasi je zmagala »Sloga* le s — 5 kandidati. Isti listi poročajo tudi, da je na laški strani 9 liberalcev, 1 žid in 1 demokrat! Ta razvrstitev nam je pa res nova. Slišijo pač povsod travo rasti ti ljubeznivi »kavči*.
PoSten M& ali katoliški slepar? — Laški klerikalci so zelo razkačeni, ker je izvoljen v deželni zbor jeden — žid. V tej sveti jezi jih podpirajo tudi slovenski »kavči*.
, Faon mu ponudi zavetje v svoji vili za nomen-tanskimi vratmi. Čez malo Časa so že sedeli na konjih ter, pokrivši si glave s plašči, hiteli proti mestnim vratom. Noč je uprav bledela. Na ulici je bilo že vse j živo — znamenje nenavadnega časa. Vojaki so posa-| mezno ali pa v malih oddelkih korakali po mestu, i Nedaleč od tabora poskoči iznenadoma cesarjev konj, zagledavši mrliča. V tistem hipu so mu zmuzne plašč z glave in vojak, ki je ravnokar korakal mimo njega, spozna vladarja, toda, osupnen po nenadnem srečanju, mu skaže vojaško Čast. Jahajoči okrog tabora preto-rijancev so culi burne vsklike na čast Galbu. Polasti se ga strah in trepet.
Rekel je, da vidi pred seboj temo v podobi črnega oblaka in izza tega oblaka so se pojavljala pred njim lica, v katerih je spoznal svojo mater, ženo in brata. Zobje so mu trepetali strahu, a vendar je njegova komedijantovska duša nahajala nekaj mičnega v tem groznem trenutku. Biti vsemogoč vladar zemlje, pa nakrat izgubiti vse, to se mu je zdel krasen predmet za tragedijo, A zvest samemu sebi je igral v njej prvo vlogo do konca. Časih je klical, da hoče umreti, ter klical Spikula, kateri je med vsemi gladijatorji najbolje ubijal ljudi. Časih je deklamoval: »Maii, žena in oče me zoveio v smrt!« Žarki nadeje so se od časa do časa vzbujali v njem, toda bili so prazni, otročji. Vedel je, da prihaja smrt, a ob enem temu ni verjel.
Nomentanska vrata najdejo odprta. Jahajoči dalje so šli mimo Ostrijana, kjer je krstil in učil Peter. Ob svitu so bili pri Faonovi vili.
Tam mu oproščenci niso več dalje tajili, da je že čas, da umre.  Torej si je dal izkopati grob ter se
vlegel na tla, da so mogli vzeti mero. Pri pogledu naj izkopano prst se ga je znovič polastil strah.
Debelo njegovo lice je obledelo, znoj mu je v| podobi rosnih kapljic zalival čelo. Jel je omahovati, I trdeč z drhtečim, a ob enem z glumaškim glasom, da še ni odbila ura, in na to ponavljati svoje citate. Naposled je prosil, naj ga zažgd. »Kakšen umetnik tu! gine!« je ponavljal kakor brez uma.
V  tem hipu prihiti Faonov poslanec z naročilom, da je senat že izdal obsodbo in da ,parricida' ima biti kaznovan po starodavnem običaju.
»Kakšen običaj je to?« vpraša Nero z bledimi ustnicami.
»Vrat ti vtaknejo v jarem, pretepo* te do smrti, truplo pa vržejo v Tibero!« odgovori surovo Epafrodit.
Torej odgrne plašč na prsih.
»Že je čas U reče ter pogleda v nebo.
A on ponovi še enkrat:
»Kakšen umetnik umira!«
V  tem hipu se začuje topot konjskih kopit. Cen-turij na čelu svojih vojakov je že jezdil po Aheno-barbovo glavo.
»Požuri se!« zakličejo oproščenci.
Nero si priloži nož k vratu, toda roka se mu je tresla in videlo se je, da se ne zareže globoko. Med tem mu Epafrodit iznenadoma pritisne roko in nož mu prereže goltanec, Nero pa izbulji strašne, velike in osupnjene oči.
»Prinašam ti življenje U zakliče centurij vstopivši.
»Prepozno!« odgovori Nero s hripavim glasom.
Na to pa doda:
»To je zvestoba !..«
V naslednjem trenutku mu je že smrt pokrila glavo. Kri je iz debelega vratu v črnem curku oblivala cvetke na vrtu. Noge so mu jele kopati zemljo... in umrl je.
Zvesta Akta ga je naslednjega dne zavila v dragoceno Akanino ter sežgala na gromadi, obilno poškropljeni z dišavami.
In tako je zibnil Nero, kakor zibne vihar, burja, požar, vojska ali kuga, toda Petrova bazilika vlada še doslej z vatikanskega griča nad mestom in svetom.
Poleg starodavnih kapenskih vrat pa stoji dandanes mala kapelica z nekoliko že oguljenim napisom: Quo vadiš, Domine?
KONEC.
—  Katoliška cerkev pa uči, da so vsi ljudje med seboj jednaki, da treba celo vse enako ljubiti in ne le — spoštovati. V praksi pa delajo klerikalci drugače! Udri po njem edino zato, ker je slučajno — Žid, Cesar sam ni kriv. Ne sodijo po zmožnosti ali delih, ampak gledajo na rojstvo! — Po drugi strani pa se zadovoljujejo z defravdantora, s sleparjem,, .z goljufom, ker je slučajno —• krščen. Ali ni Čudna takateorala¦$*&'
Kažipot. —• Zadnje oglase sprejemamo do BožiCa. — Ako je zapazil kateri naš trgovec ali obrtnik doslej kako* napako o svojem podjetju, da je kdo izpuščen itd., naj se takoj oglasi, da se popravi.
VIpavskft žcfosnlcft-------V poskusnem
predoru pri Dornberga se je vdrlo kakih 50.000 kubičnih metrov sveta. RaCunaje meter po 80 kr. znaša Skoda do 40.000 gld,
Sllvestrovo. — Možki in ženski zbor ter salonski orkester .Glasbenega in pevskega društva" se pridno pripravljajo, da oskrbe Članom in gostom imenitno zabavo v velikem salonu ,pri Jelenu*.
Kobarlški kaplan Ciril Vuga je kaj ošabno in strupeno, pisaril po farovških listih ter se bahatih tK a j na m  pa  morejo!*
—  No v soboto 7. t. m. so ga Kobaridci izplačali. — Naše volilce, ki so se vračali iz Tolmina, je Čakala godba, in pozno v noC je vladalo v Kobaridu oduševljeno veselje. Cirilčku pa so godli in peli: »Kaj nam pa morejo !* — Dobro so ga izplačali i — Tudi letošnji »ofer* bo medel 1! Skoda! Morda, v slučaju »dobre letine*, bi prinesel »SoCi* kaj na račun onih 500 gld., saj je to dober sinko! Da bi ga!
Dekan v Kobarida je bil doslej miren mož; poslušal je nasvet rajnega vitežkega J e k š e l a! — Ali dobri nauki rajnkega dekana so se razkadili pred  ukazi  iz Gorice,
—  in mož se je spustil v volilno bitko in celo v — agitacijo. Celo na Bolško je pošiljal dalje prejete ukaze in rotil, kako naj delajo. V Tolmin je tudi šel 7. t. m. po — blamažo. Zaslužil jo je. Naši vrli Kobaridci so si to njegovo nastopanje dobro zapomnili, a naj ne misli, da bo žel od njih hvaležnost.
—  Dobri, mirni ljudje so naši Kobaridci, ali dražiti in izzivati jih pa le ni varno! To naj si zapomni g. dekan Pelernel in naj si drži na pameti tudi to, da so bili Kobaridci vajeni... vrlega moža. Jekšeta ter da znajo primerjati!
1 »kaveev* t Kobaridu. — Znani pobiC v Črni suknji se je hvalil, da je šlo 7. t. m. 7. , kavče v* v Tolmin volit dr. Tonklija, kar znači, da Kobarid ni takošna napredna trdnjava, kakoršno radi slikamo itd. — Od 7 volilcev so šli v Tolmin: dekan, bivši deževni poslanec Lapanja in me2riar Šlunder; zadnji v resnici nima volilne pravice. Ostali so torej še štirje! -<- Mesarja Gruntarja so nunci prisilili, ker bi ga sicer bojkotovali in mož se je udal terorizmu, gotovo le sebi v škodo. Nunci so najeli znanega Urha, katerega Kobaridci radi privoščijo klerikalcem. „ G liha vkuji štriha*. Ostaneta edino dva volilca, o katerih duševni vrednosti pa je bolje moiCati. — Vkljub vsemu temu se predrzne pobiC Ciril Kobaridce sramotiti po umazanih farovških listih l »Ali mu kaj morejo*, bo že utegnil še videti mladi doroišljavec!
Izpred sodnlje. — V Hruševlji v gostilni Iv. Ušaja sta se nekaj prerekla Jos. Nemec in neki Cigoj. Nemec je starejšega Cigoja vrgel ob tla, kjer ga je obdelavah Na to je prihitel na pomoč sin Cigojev, 16 leten dečko ter je z »britvijo* Nemca v levem ledju nevarno poškodoval, da je moral biti 32 dnij v bolnišnici. Te dni je stal radi tega mladi Cigoj pred tukajšnjo okrožno sodnijo, katera mu je, vpoštevaje olajševalne okoinosti, prisodila 5 mesecev ječe.
20-letni Al. Jevšek iz Gorice je prišel v navskrižje z nekim svojim tovarišem An-tenna, katerega je težko telesno poškodoval. Radi tega je dobil Jevšek 5 mesecev jeCe.
Svoj Cas smo poročali o deklici delavske družine SušiCeve, katera je bila zgorela tisti Cas, ko je šla mati v Stračice po opravkih. Radi tega je morala nesrečna mati pred sodnijo, katera jej je prisodila 3 dni zapora radi pomanjkanja potrebne pazljivosti.
Iz Šempasa smo prejeli poročilo o precudni reklami poslanca Grče za — drage maše. Dejal je, da tiste navadne maše po 70 kr. ali 1 gld. niso dovolj dobre, ker pri maši nosi le navadni plašč, kateri je predpisan v isti cerkveni dobi. Ako pa se ; plaCa vsaj 3 krone, si odene GrCa — Cm plašC, in to je »ta pravo*. Tudi je dobro, plačati 60 kr. organistu (GrCa skrbi za svoje agitatorje!) — Ali ni zanimiva ta novica ?
Gtča je obljubil Vitovljam šolo. — Pravijo pa, da je ondi nikdar ne bo, ako jo bo Grča dajal. — Tako je!
Utonil. — V Prvačini so otroci v nedeljo potiskali male vozove za materijal, katere rabijo pri gradnji vipavske železnice, ter se spenjali po njih. Med otroki je bil tudi 13-letni Alojzij SiliC (?), kateri je na mostu Cez Vipavo nakrat zgubil ravnotežje ter padel v vodo. Vsi poskusi, rešiti ga, so bili brez-vspešni. Tudi trupla niso mogli dobiti.
Na Vltovljan nad Šempasom imajo tudi policijsko uro ob 10., ali pri znanem klerikalnem poštenjaku Antonu Marinčiču se je dogodilo 15. t. m* o polnoči to-le:
Anton Marin Cič je napravil z Jožefom PavšiCem neko pogodbo v namen... »da le j vino poteče* za zgradbo občinske poti. F>r J podžupana Franca ni bilo,   ie naredil »po
godbo« brat Anton, da bi le vino teklo, katero bi plaCal »palir* BadaliC iz strahu, da bi tista pogodba ne bila veljavna. Pogodba je namreč oddajala po nižji ceni delo PavšiCu in ne BadaliCu, ki pot že dela tri leta. Ako bi pa »vino teklo*, bi pogodba ne imela veljave. Čudno, Čudno klerikalno poštenje!
V papirnici v Podgori so odpustili pretekli teden*zopet 60 delavcev iz navede-afiga .vzraka*4a ni deia. Dalje je povedalo vodstvo, da tovarne za papir kakor one za celulozo zapre v kratkem za dobo nekaj tednov. Nekaterim odpuščenim delavcem hočejo glede" na zimski Cas pomagati s podporami.
iz Dornberga smo Citali v »Norici* dolg izbruh tolstega Lovreta ToCobrana, ki si ondi lisoCake zbira in vodi vse slepe' ov~ Cice za nos. Na ostudnosti tega žegnanega I "zabavijacarae bomo odgovarjali T~Taapostol 1 ljubezni sramoti v dopisu domačine na prav podel način edino zato, ker nočejo plesati po piščalki Lovretovi in njegove Perpetue!
Napaden In ranjen. — V soboto dopoldne je bil 26-letni Jos. Vuga iz Krom-berga v gostilni Val. Ravnika, kjer so bili tudi še drugi mladeniči, ki so se končno opili. Vuga se je odstranil, ali ko je stopil iz hiše, sta ga napadla dva mladeniča ter mu prizadjala tO ran na glr vi, obrazu, rokah in po životu ; ranila sta mu tudi pljuča. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico, sodnija pa išče napadalce, katerih Vuga ne pozna.
Nnnca je nasmakal. — Naša vest pod tem naslovom je klerikalce hudo razjezila, gotovo župnika Kranjca v Smarijah tudi 1 Košpetno zelje! 600 gld. niso maCkine solze, pa fuč so, fuč! In vse to zakaj ? Ker je navihani Pičulin zmerjal Andreja Gabrščeka, kar je Kranjcu neizmerno ugajalo. Zato razumemo jezo, katero razliva »Gorica", kateri še svetujemo, naj si le sama shrani pridigo o morali 1 Mi pravimo: Ako se da katoliški župnik tako grdo nasmukati radi tega, ker je Pičulin udrihal po A. G., ga je takoj zadel prst božji za storjeni greh! In prav je! Naj bi jih le še dosti sledilo!
Da bi bil PiCulin naprednjak, to nam ni znano. Vemo pa, kako so se mu dobrikali nunci, da jim je podpisal izjavo za »Gorico*, s katero je potrdil laž za resnico prav po Liguorjanski morali. Res je namreC, da jo šel po podbrdskega župnika radi volitve z onim vozom, kateri je odnesla narasla Bača in požrla dva Človeka. In dasi župnik v Pod-brdu vse to dobro ve, je najel Pičulina, da mu je podpisal — grdo laž. PiCulin jo je tudi podpisal. Ako se župnik ne boji hudiča, Čemu se ga bo bal on, ki je napravil že hujših nerodnostij ? — In ono lažno izjavo je priobčila »Gorica*! Kaplan Derma-stia je bil silno vesel Pičulina, da mu je od veselja stiskal roke; malo da ga ni objemal. -— Zdaj pa ga v »Norici* proglašajo za naprednjaka! Taka je pač Liguorijanska morala! Da bi jih pes lopnil!
Efektna loterija prostov. gasilnega društva v Radovljici. — Društveni odbor naznanja, da se vrši žrebanje nepreklicno dne 31. decembra t. 1., ter opozarja vse p. i. društva in osebe, ki so prevzele razpeča-vanje srečk, da dopošljejo pravočasno sku-piček, ker veljajo po srečkanju le one srečke, ki bodo do 31. decembra opoldne plačane.
Ker so dobitki zares lepi in vrednostni, in ker se je njih število od prvotno določenega roka zdatno pomnožilo, upa si društvo do omenjenega dne razpečati še vse srečke. Zatorej prosimo, naj nihče z zavlaCenjem ne oškodi toli koristnega duštva, kojega je prireditev te loterije stalo ogromni napor.
Izžrebane številke objavile se bodo takoj potom listov in po razpečevalcih.
Bralno društvo »Jubilej* v Mar-htnjali je imelo svoj redni občni zbor dne 15. t. m. in volitev odbora. Izvoljeni so: predsednikom enoglasno gosp. Janko Urdih, podpredsed. g. Andrej Semolič, blag. g. Ivan Legiša, tajnik g. Karol Gabrovee, knjižničar, g. Anton Gruden.
Cirll-Metodov koledar za leto 1902. je kot stenski skladni koledar letos v prvo obelodanil kamniški tiskar Anton Slatnar. — Že poprej smo se uverili o tem, kako je tej novi tiskarni prav zelo mar lepe oblike in pravilnosti v tisku. In v tej sodbi nas potrjuje pričujoči koledar. Na Čelu nosi Slatnerjev nastenjač krasni podobi sv. Cirila in Metoda. Posneti ste po Jurij Šubičevem umotvoru, ki ga vidiš v stranskem altarju crkljanske cerkve na Gorenjskem. — Na to je tiskan koledar s svetniškimi imeni v taki Cisti slovenščini, kakor je dosedaj nismo brali niti v enem koledarji v naši besedi. S tem je povedano v koledarjevo pohvalo dovolj. Ta Cista slovenščina ustreza uprav namenom družbe sv. Cirila in Metoda, koje slednja izjava hoče tudi po pravilnosti svojih spisov poučevati svoj rod. Pod tem koledarjevim besedilom je skladovnik za vsak dan. Skladovniku na desni in levi pa je natisnjena družbina kronika, kakor je do sedaj ni bilo še brati nikjer. V tej kroniki je natančno leto in dan šestnajsterim družbinim velikim skupščinam, ter imena in letnice po družbi do sedaj ustanovljenih zavodov. — Ker je vsak deseti koledarjev izvod družbin dobiček, sezite Slovenci po njem! Ta koledar ni, kakor so časih podobnosti, čednim sobam le za navlako — ta Ciril in Metodov koledar je lep in najlepši sobani v pravi kinč. Naročite si ga in prepričate se resničnosti pričujoče priporo-čitve. Velja pa K 1'40 in na 12 naročenih koledarjev je eden brezplačen.
Drobiž. — Dela za most pri Zdrav-ščini je Soča, narasla po sedanjem deževju, znatno poškodovala ter prizadjala škode okoli 1000 K.
Čudno vreme imamo. V Gorici in sploh v nižini dež, v gorah pa sneži. V noči od torka na sredo pa smo doživeli za sedanji čas nekaj posebnega. Grmelo je in se bliskalo, da so ljudje začudeni gledali, odkod to v sedanfem "časif. """"'
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Začetkom seje 17. t. m. je ministerski predsednik dr. Kčrber odgovoril na vprašanje vsenemških poslancev dr. Barenther, dr. Schalk in tovarišev, da-li je resnična neka izjava krone, in_ali je res, da je že vse pripravQeno za državni prevrat in da je dr. Kčrber v soglasju s krono govoril tisto znano izjavo v zbornici poslancev dne" 2. t. m., iz katere je bilo možno sklepati, da nameruje vlada odpraviti konsti-tucijo?! Minister je izjavil, da je po vseh ustavnih načelih izključeno, da bi se krona vlačila v razpravo. Kar se tiCe izvajanj v seji dne" 2. t. m., je naravno, da imajo zanesljivo podlago, ter sicer ne bi se mogla izgovarjati na takem mestu. Jaz sem v teh izvajanjih svojih — je rekel ministerski predsednik — kakor mislim, podal zvesto sliko sedanjega političnega položaja, kar je bila tudi moja dolžnost in jaz vsprejemarn radi tega tudi vso odgovornost na-se.
Zbornica je na to nadaljevala razpravo o vladni predlogi glede" poljedeljskih zadrug. Točki 3. in 4. sta se vsprejeli v glavnem taki, kakor jih je predlagal odsek. Istotako so se vsprejele točke 5., 6., 7. in 8, skoraj neizpremenjeno. ToCke 9., 10., in 12, vsprejele so se, kakor jih je predlagal odsek. Dovršili so tudi razpravo o točkah 13„ 14. in 15.
Mej došlimi spisi je interpelacija posl. S p i nčiča in tovarišev do ministerskega predsednika radi zjednjačenja hrvatsko-sloven-skega jezika z italijanskim v deželnem zboru mejne grofije istrske.
V  razpravi o načrtu zakona tičočem se poljedelskih zadrug, so vsprejeti paragrafi 13, 14, 15, 16 in 17, kakor jih je določil odsek. Ker je zbornica odklonila neki dodatni predlog posl. Iro k § 16, je navstalo mej Vsenemci hudo razburjenje. Poslanec Malik je kričal, da se je štetje fdsifleiralo. Predsednik je v razsrjenem tonu zavrnil ta nepristojni izrek. (Živahno in trajno gibanje v zbornici).
Zbornica je dognala razpravo o kmetijskih zadrugah. Žitnik je predlagal, naj bo zadružna organizacija v tistih deželah, kjer nimajo deželnih kulturnih svetov, ločena po narodnosti. Ta predlog, dasi za Štajersko, Koroško in Primorsko največje važnosti, je bil odklonjen. Proti predlogu so glasovali tudi Čehi in Poljaki.
Minister za železnice je odgovoril na neko interpelacijo, da je žel. ministerstvo glede na železniške nesreče l. 1899. prisililo južno železnico na razne odredbe ter da ni potreba, dajati novih navodil južni železnici, ker je ta vstregla vsem zahtevam popolnoma.
V  seji 18. t. m. so stavili nekateri češki poslanci predlog, ki nalaga ustanovitev Čeških ljudskih šol na Dunaju.
Minister baron Ga 11 je odgovoril na Vukovičevo interpelacijo, da Lloyd je res nameraval odpraviti jedno tedensko vožnjo do Metkovičev ali je ta namen zopet opustil.
Finančni minister je izjavil, da vlada odklanja predloženi načrt o zboljšanju stanja dijurnistov, ker- mu nasprotuje zakon, ki daje prednost vojaškim doslužencem. Voljna pa je, urediti vse potrebno potom naredb, kakor hitro jej državni zbor preskrbi tistih 51/, milijonov kron, ki so v to potrebne.
Pravosodni minister se je izrekel tudi proti nameravanemu urejenju plač prakti-kantom in avskultantom, ker jih je toliko in bi toliko stalo, da bi preseglo naše denarne moči. — O jej l Dunajski listi so te dni povedali, da sam Rotšild bi moral plačali nad 20 milijonov dohodninskega davka, pa ga vsi Dunajčanje ž njim vred plačujejo le — 10 mil. Vlada ve, kje bi lahko dobila denar, pa
—  se boji, da Rotšild ne zbeži iz Avstrije z vsemi 11 miljardami.
Državni zbor je nastopil vCeraj božične počitnice.
Potres v Zagreba. — V torek so čutili v Zagrebu ob 3. uri pop. valovit potres, posebno na Prilazu in v Frankopanski ulici. Bobnenje strašno, dimniki so se rušili, stropi udirali, ljudstvo je bežalo iz hiš.
Razne vesti. — Iz Petrograda poročajo, da je več ruskih kmetov vrnilo mlekarske stroje, katere so jim poslale nemške tvrdke, z izjavo, da nočejo imeti več posla ž njimi. Povod temu koraku je znana krutost Nemcev proti Poljakom v Vrešenu. — Turčija nima denarja, zato tudi ne more plačevati svojih uradnikov. Francoski poslanik Constans je moral te dni tirjati pri turški vladi denar za Francoze, kateri so v njeni službi, ker niso dobili plače že več mesecev.
—  Na kolodvoru v Samoboru na Hrvatskem je eksplodiral 14. t. m. kotel lokomotive. Mašinist je bil nekoliko poškodovan, od potnikov nihče. — V Lizaboni na Portugalskem so deli v grob te dni živo neko Donno de Ga-razzo. Našli so jo bili kakor mrtvo v postelji. Ko so jo spuščali v grob, p* je prišla zopet k zavesti, ali se je zmešala in Cez par dnij res umrla. — Iz Amerike se je vrnilo
pretekli teden v domovino okoli 160 hrvatskih delavcev, ki so delali za morjem kaka 4 leta. •— V Švici so izbrali za predsednika republike dr. Jos. Zaupa iz kantona Luzeru. Zaup je bil šef švicarskih pošt in železnic. — Laški kralj namerava baje na spomlad s soprogo poseliti razne evropske dvore. Naj-prvo bi šel na Rusko, potem v Nemčijo itd. Na avstrijski dvor baje ne misli. — Nadškof v Brnu Kohn je tožil nekaj političnih nasprotnikov, ki so ga dolžili, da odira svoje uslužbence. Toženi so bili oproščeni, škof pa obsojen na sroške. Kaj nimajo drugega dela škofje nego ljudi odirati in potem tožiti tiste, kateri jim to očitajo?! — Spomin na okupacijo Bosne hočejo avstrijski veterani proslaviti na poseben način. Osnoval se je odbor, kateri ima nalogo, poskrbeti, da izleti v L 1903, kar največ mogoče veteranov, ki so se udeležili okupacije, v Bosno na grobove ondi padlih vojakov. — V nedeljo so osnovali v Brnu Čehi agrarno stranko za Slezijo. —
O Barih. — V Chesterfieldu je imel lord Roseberv govor, v katerem se je bavil z Buri in vojno v južni Afriki. Potegnil se je za to, da se za južno Afriko izda čim razsežneja in liberalneja amnestija ter da se vsem Burom, ki prilegajo zvestobe, podele vse državljanska prava, Gim hitreje bodo isti postavljeni v pozicijo državljanske odgovornosti, tem bolje bo,
V vsej zgodovini Anglije ga ni izgleda za sedanjo mržnjo in mmaklonjonuit, g katero vsi ostali narodi Evrope gledajo na Anglijo, Ta mržnja vzbuja skrbi in je an-gležka vlada zato v visoki meri odgovorna. Reseberv je neugodno kritiziral govore Cham-berlainove, katere je imenoval breztaktne, sicer pa je branil odločno nadaljevanje vojne do naravnega zaključka, ki naj bo v redni mirovni pogodbi. Zato ne bi bil govornik gluh za predloge in mirovna pogajanja % izseljeno bursko vlado, ki se zbira okolo Krugerja; ali pogajanja z voditelji Burov na bojišču so nemožna, ker isti nimajo nikakih pooblastil. Če tudi o dovoljenju nezaviinoati ne more biti govora, meni vendar govornik, da je sporazumljcnjo možno po dovoljenju razsežne amnestije, Govornik je zaključil i vaa liberalna stranka je sedaj tlobodna od zvez® z Irci, ki so so postavili v vrste sovražnikov dežele! Njegove moči io deželi na razpolago. Listi smatrajo ta govor kakor poziv za osnutje nove stranke.
MnjižDvnost .
<Jno Vadiš? — Ta prekrasni roman iz dob prvega preganjanja kristijonov pod Neronom končujemo danes. V par prihodnjih številkah podamo v abecednem redu tolmač vseh latinskih ali grških izrazov in fraz.
Knjiga, posebno lično tiskana, je debela 650 stranij in stane zdaj 3 krone, po pošti 30 vin. več. — Razpošiljali jo bomo najdalje 28. t. m., da se bo lahko kupovala za novoletna darila. — Elegantno vezana knjiga stane 4 K 80 vin.
O »Baski antologiji" piše jako laskavo g. Č (ern^ Adolf) v »Slov. Pfehledu*. Pravi, da smo dobili v tej knjigi antologijo iz ruske poezije, s kakoršno se Čehi ne morejo ponašati, jo je ne le zaslužno, marveč tudiizbornodelo, katero so tudi pesniki izvršili." Dalje pravi o knjigi, »da preseneča tudi po svoji v resnici salonski opravi; dela tiskarni čilega A. Gabrščeka vso čast*. — Mi pa pristavljamo, da bi se taka knjiga ne prodajala pri nobenem drugem narodu po tako nizki ceni, — 3 kron in da se naše občinstvo ne zanima niti za taka dela, katera občudujejo celd kritiki takega naroda, kakoršen je češki, ki se postavljala na tiskarskem polju pobok velikim narodom! Nase občinstvo čita kritike v časnikih, toda da bi sami kupili knjigo in jo prečitali, — abe-dne!; Rusko antologijo smo tiskali v 1200 ekscmplarijh, a razprodali do sedaj — čujte in strmite! — celih 68 komadov! Pa naj ima založnik še veselje, zalagat: knjige, imeti stroške za tiskarno, plačevati honorarje, da mu knjige trohne" v skladišču in ne pride niti do svojega denarja! Ako hočemo Slovenci imeti dobrih knjig, lepo literaturo, naj vsaj premožniši rojaki knjige tudi kupujejo.
»Slovanski Pfehled*. — (Izhaja pri 6. Simdcku v Pragi, Jeruzalemska ul. 11). Priporočamo to revijo vsakemu Slovencu, ki se zanima za slovanske razmere. Kajti kakor pove" že naslov, prinaša ta list poročila o vseh slov. narodih, o njih političnih zadevah, literaturi, gospodarstvu itd. in šteje med svoje sotrudnike najbolj znane in najboljše siovanske publiciste, 3. št. n. pr. prinaša fragmet o hrvatskem pesniku Mažuraniču iz peresa Poljaka Zdziechowskega, konec essava »zgodovina smerov v ruski družbi v XIX. stoli." od znanega ruskega filozofa Karžjeva, konec Štefana Radiča razprave o Juriju Križaniču kot najpopolnišem predstavitelju slovanske misli; dalje dopise iz Petrograda, Kranjskega, Koroškega, iz življenja Jugoslovanov (o naši univerzi). Tudi med »razgledom* prinaša poročilo o zvezi slovenskih posojilnic in v rubriki »umetnost in veda" o »Ruski antologiji*. — Priporočamo »Slov. Pfehled" zlasti Slovencem; ki čitajo nemške časnike, da ne bodo verjeli vsega, kar natvezajo ti svojim čitateljera o Slovanih, marveč bodo spoznavali slovanske razmere iz čistega vira. (Stane celoletno K 620.)
I Praktična božična darila za vsakega: „    ?--------?      t---------1       r---------1      ?—:—?
S
koŽuhovne ovratnike,
muffe, rokavice, nogavice,
Jaeger podcbleke
dežnike,
bluse,
predpasnike,
spodnja
krila, •
moderce,
srajce^........
ruske galoše,
voln. šerpe,
voln. rute,
kravate,
zavratnike,
lovske
nogavice,
pihijače,
otročje obleke, cepiče, jopice, čevlje,
-lr-tr-dr--

|_      ___________       ___________      ___________
¦   pri tvrdki J. Zornik, Gosposka ulica štv. 7.
Mlin ir Fnraaiiii. Frančeškin & Cjan.
Uijudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Prvačini z vsem  preskrbljen, da lahko zagotavljamo
točno in pošteno postrežbo, V bližini mlira 30 tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin.
Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo
Frančeškin ft. Cjan.
Naznanilo.
Podpisani si usoja uijudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da je otvoril
na Kornu št. 9.
Priporoča so toplo za mnogo-brojna naročila Slovencem v mestu in na deželi udani
Frane Frezelj,
krojaški mojster.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica & 23 (7 lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jest vin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič&Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
je otvoril
COTIČ PETEH
v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka
po ugodnih cenah.
Urarsko delavnico
ICO
ter zalogo ur
vseh vrst in velikostij, kakor žepne, na-zidne, budilke, nreznibalom itd. nadalje
šivalne stroje najnovejših sistemov,
vse po zmernih cenah priporoča
Jakob Šuligoj,
urar
Gosposka ulica štev. 25.
Vsako popravo ur jantfi jedno leto, šivalne stroje za pet let
prava rusko ##«##»*ee»»a
za dame in gospode se doM pri   » » © o
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka uliea št. 3.   »<»<*»»
Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja.
4
4!
„Krojaška zadruga*'
vpisana zadruga  z  omajano  zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. T.
Velika zaloga manufakturnega blaga
Priporoča eenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna Bukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), *Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombežasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pMS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd/ Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajee, za hribolazee itd. itd.
Vso po najnižjih in zadnjih cenah brez pobijanja.
Ha željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
I
Ifl 16. januvarja 1902.
Loterija za prta zato*
glavni dobitek 60.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: G. Gentili, V. A. Jona, Michelst3dter & Con p. in A. Pincherle v Gorici.
©©0©e©00©©0®e00©©©(
Prva slovenska trgovina z želozjern   v Gorici
Konjedic «fc Zejee
(prej G. Darbo) pred nadškoiijo šiv. 5. Podružnica konec Kašiela Siv  2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojiloični niši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnkaste, poeinjene in medene plo-icevine, orodja za razne obrti in ponižnega, itedilna ognjišča, peči, cevi in predpecnlfce, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse narocbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega ftcaioit in Breseian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
Gostilna
„AI!a eiifa d i Gorizia"
v Gosposki ulici št. 19.
loči izvrstna bela in črna vin« vseh vrst kakor tudi briška in TlpiiTska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem Času. Bojakorn v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani
Fric Šimenc.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognap, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Banih Ciril-Metodovo kavo in Ciril« Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blagv). Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim »poštovanj cm
Kopač & Kutin,
trgovca v SemeiiiSk! ulici St. I v lastni hi&i, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Dobre ure in po eeni!
s   3-lelnitn  pismenim  jamstvoi razpošilja na zasebnike
Haitiis Konrad,
tovarn« ur te» Izvoz zlatuluc!
Moti (Češko). Dobra ura Keiu iz niklja 11.3-7r> srebrna ura Rim. fi TrSO; stehtan verižica fl. 1 20: budilnik iz niklja fl.  t'95.
lvrdka je odlikovana s <•. kr. orlom; ima zlate in srobrne s-vetinje iz razstav tpr tisor-c? |>riznaln>.b p:sem.   - IlitRtrovan cenik zastonj t
Anton Potatzky v Gorici.
Xa sredi Kašfcelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje icupovališčo nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojači in čevljarje.
Stel injice. — Rožni venci. — Masne knjižice.
iišna obuvala m Yse letne čase. j|
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in
Najbolje   oskrbljena zaloga  za kramarje, srošujarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       i 35 - S
Zaičitni znamka: SIDBC,
UHOT. CAPSiGI GOMPOS.
iz Rlchtoijiva tokMM v Pragi pripoznano kot fzvrstnr/ bol ublažKJoie mazilo; za ceno 80 b, kron 1 10 in 2 kroni se dobi po v«eb lekarnah. Naj se zahteva to «|»lo?no priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orijr. steklenicah z nai« zaščitno znamk . s „SI-l>B03i" namreč, iz RICMTEHJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki jfi prevideua s u, zažčilno znamko.
Rlofiterjevm lekarna „pri ilateni tam"^
r PJtAOI.                 f.T
EličabeUig-aese št. 5.     nh