Verlaj unđ SchrlfUeltuw Bl^arckrtn|r IS, Portfach 115 1 Вмтпргек (Im roraua Mhlbar) moMtUch RM 1 — frel Haua (elmchUeBHch RM 0Л) ZuateUcriMlhr ADDMteuungen aer Zaltung fUr den zuiehfolfmden Uonat wcrdea nur adirUtllch mid nor Wa 36. dec laofeadm ICooata »genomimea Nr. 80. Kraiobarf, d« 9. Oktober 1948. Ж. lahrgSBf« lastni dan za karntnersko prebivalstvo Pozdrtvl It 10. oktobfi Oan KSrnten In nlegovi vojaki Zu svečanosti 10. oktobra je povabil Gauleiter dr. R a i n e r Generalobersta D i e 11 a In Generala der Gebirgsgnippen Ferdinanda SchSrnerja in Obersta KrSutlerJa, ki so se * pismom oz. brzojavko zahvalili Gaaleiterjn za povabilo in s prisr* čnimi besedami izrazili svojo povezanost z Gauom Kftmtnom. Odgovori visokih častnikov Gauleiterjn dokazujejo ozko tovarištvo, ki veže fronto in domovino med seboj. Odposlanstvo oborožene sile in godba sta že prišla v K&mten, da se udeležita svečanosti 10. oktobra. Spodaj objavljamo pisma In brzojavke. * Pismo Generalobersta Dietla Gauleiterju dr. Rainerju Visoko spoštovani gospod Gaideiterl Za Vaše povabilo k epo-minski svečanosti na zmagovito ljudsko glasovanje v Kaminu dne 10. oktobra se Vam zahvaljujem iz vsega srca. Radi svoje ozke povezanosti z Gauom Karaten, bi ee izredno rad odzval Vašemu ^ubesnivemu povabilu. Moja Mdanja služba pa mi ne dovoljuje daljše (^sotnosti od fronte, poeebno ker sem bil šele avgusta na dopustu. Radi tega mi ueojam, visoko spoštovani gospod Gauleiter, da Vam sporočim svoje najboljše želje za prireditve v tednu svečanosti. Jaz in vsi frontni vojaki 1$ alpskih Gauov se bomo kamtnerskega dneva svobode spominjali v posebnem po-čaščenju Њ zvesti povezanosti hrabrega kamtnerskega ljudstva, ki si je s svojim junaštvom in vzglednim zadržanjem priboril svobodo. Kamtnerski boj za svobodo bo radi tega nemškemu vojaku vedno simbol in mi frontni vojaki vedno samo stremimo za tem, da se izkažemo vredne tega junaškega duha tudi v sedanjem boju našega naroda. Nadalje si usojam, da se zahvalim Vam in vsemu Gauu Kamten danes Se enkrat naj-prisrčneje za ljubeznivo skrb, katero ste izkazovali vedno meni in mojim vojakom, tekom vseh vojnih let. Ta ozka povezanost * domovino daje frontnemu vojaku v prvi vrsti notranjo moč, da izvojuje boj zmago-yito proti boljševiškemu sovražniku navzlic vsem težavam. S tem pozdravljam danes Vas in ves Gau Karaten v rtari zvestobi kar najprisrčneje in zagotavljam, da se bo moja armada visoko na Severu v posebni ljubezni do domovine borila do končne zmage. Odgovor Gaulelterja dr. Ralnerja Generalobersta Metla. Vieokospoštovani dragi Generaloberst Dieti! Vaši pozdravi in želje za-10. oktober so izzvali v K&mtnu globoko zadoščenje. Vi. ete kot poklicani voditelj gorskih edinic v tej vojni, jtot prvi imetnik Eichenlauba in јицак Narvika naslovili kamtnerskemu vojaškemu stanu najvišje besede priznanja. Domovina se čuti povezano z Vaffii in 10. oktober " dan veltlcega apela »Tudi prihodnje leto in še naprej ge hočemo v oktobrskih slavnostnih dneh Kamtna zbrati na velikem apela stranke in poročati o storjenem. Ne poznam nobenega lepšega in za vsakega Karntnerja bolj vzvišenega povoda kot dan, na katerem se spominjamo kamtnerske zmage pri glasovanju. Je to dan vsega naroda in naj postane tudi ljudska slovesnost ter naj se edinstven in Kamtnerjem lasten način očitajo povezanost političnega pokreta Adolfa Hitlerja z narodom. Kar nam je potem dozorelo v preteklem letu iz posAnih smernic, naj se praviloma ustanovi na oktobrskih slavnostnih dnevih k&rnt-nerske dežele. Najvišje počastitve, ki jih K&mten lahko podeljuje, naj se 10. oktobra podelijo zaslužnim možem In Ž6nam. V središču slavnostnih dni stoji vedno pohod pokreta, pregled vojske najzveetejših, z obeležjem poljudnih prireditev, h katerim hočemo pozvati narod v pestrosti in svojstveno lepi raznoterosti njegoVih noš, šeg, pesmi in plesov. Kadar se bo pa povrnil splošen mir v deželo, takrat naj v teh dneh zveni neovirano vriskajof^ veselje po deželi, kot shnbol kamtnersk^a veeelja do življenja, kot Izbruh sončnega značaja Karntnerja.« (aauleltor dr. B«liier 10. oktober#, 1M2. т Klmgenfurtu.) (5 igao Vašimi vojaki v zvestobi in obljublja, da bo ravno tako neomajno in vztrajno izpolnila dolžnosti, ki jih je naložil FUhrer, kot sinovi Kamtna pod Va&lm vodstvom na fronti ob Ledenem morju. General der Gebirgstruppen Schomer Gauleiterju dr. Rainerju K 10. oktobru, častnemu dnevu Kamtna, sporočam Vam, Gauleiter Rainer, prisrčno se spominjajoč in v stari povezanosti pos-drave in želje mojega gorskega zbora. V nemški noči je kljubovalo K&rnten, čeprav je doprineslo v prvi svetovni vojni največje krvne žrtve, v neuklonljivi veri na Veliko Nemčijo in z vojaškim aktivizmom iz lastne nioči notranji zmedi in razrvanosti časa, je drzno dvignilo orožje zoper lokavega in premočnega sovražnika, je z hrabro zvestobo in vojaško ostrostjo premagalo tudi tukaj brezupne razmere in obdržalo v dveletnem dramatičnem boju čast in svobodo. Zavestno stavim radi tega pri svoji četi na bojišču že četrtič v svečanem ak^u 10. oktober v znamenje boreče se in na svojstven način zmagovite nemške obmejne dežele Kftmten iz leta 1918/20. Znam ceniti kot veliko in obvezujočo tradicijo, da je na čast vsemu nemškemu narodu K&mten skr-' b«lo za svoje vojaške vrline v svojem usodnem položaju. Zagotavljam Vam Gauleiter, da bomo vedno gojili te vrline. Sinovi K&mtna nosijo slavo in zmago večno mladega nacionalsooialističnega vojaškega stanu, v bojih sedanje svetovne vojne na bojnih poljanah Galicije, Francije, Rusije, pri Narviku in, Termopilah, v balkanskih gorah in v tundrah Ledenega morja in so bolj vdani Filhrerju, narodu in Reichu kot kdaj-koli preje. Trikratni Sieg-Heil hrabrim Kamtnerjem. * Gauleiter dr. Rainer Generalu der Gebirgstruppen Ferdinandu SchSmerju V tednu svečanosti za 10. oktober se čuti Kftmten na poseben način zvezanega z Vami, dragi častiti General Schomer, in Vašimi hrabrimi četami. Pod Vašim vodstvom so si pridobili KSmtnerji v slavnih zaključnih bojih proti Franciji, v vihravem predoru in pohodu skozi G№jo in v žilavi junaški obrambi na fronti Ledenega morja neminljivo slavo in se s tem uvrstili dostojno v tradicijo k&mtner-skega vojaškega stanu. Vi ste proglasili 10. oktober za dan tradicije Vaše hrabre železne divizije In s tem AUier-Ktibtfsdii Nemški bol Kamtna Skoraj skozi dve tisočletji se bojuj# Kamten kot nemška krajina, da se ude}* stvuje kot glasnik in bojevnik nemške pro* svete in nemškega značaja, kot dežela, ^ kateri so zadeli in trčili drug ob dmgeg# Germani s Slovani in Romani. Po dobi Rim« Ijanov je spadal Kamten državi vzhodno« gotskega kralja Theodoricha, potem k dr* žavi frankovekega kralja Theodoberta. Tu« di Langobardi so bili sosedi Kamtna, kUm Leben und Sterben«. Pesem »Uns tragt ein Glaube, den nichts zerbricht«, je tvorila prehod k spominskim besedam, ki jih je izpregovoril Gauleiter o Hubertu Klausnerju, s katerim je prikazal v kratkih, markantnih obrisih pojavo prvega. Gauleiterja Karatna. Gauleiter je govoril: Gauschule Wald a. d. Sawe je več ko v enem pogledu idealna. Toda ni zadosti blizu glavnega mesta Gaua, da bi jo mogli vsekdar do-seči; in marsikateri govornik žrtvuje ves dan samo zato, da ima lahko tam kratko preda« Vanje. Zlasti raz tega vidika se je stranka odločila da je določila prejšnji otroški dom NSV v Dellachu za novo Gauschule. Lega ob WOr-therieeu ni samo pokrajinsko lepa, temveč ima tudi ugodne prometne zveze. Lahko se pride do nje In bo ravno ta Sola s Klagenfurtom najtesneje povezana. Prvi tečaj se Je začel že 27. septembra. Štirideset Zellen- In Blockleiterjev iz vseh Krel- zapisan v zgodovini našega naroda! Vedno je bil Karnten nemškega mišljenja. Vsa njegova ljubezen, njegovo upanje, njegove skrbi eo veljale Nemčiji. Vsa leta od ljudskega glasovanja naprej je šel skozi deželo klic in opomin: »Bodite na straži na najjužnejši meji Nemčije! Bodite močni in v zdržite ,kajti Karawanke niso mejne gore Avstrije, ampak nemške očetnjave.« In Karnten je tudi kot prva dežela 1939. leta javil prevzem oblasti. Ko je prišel Fiih-rer, ni bilo nobenega bolj srečnega, pa tudi ne bolj ponosnega Gaua. Naj pride karkoli, vekomaj bo živel v Karhtnu duh 10. oktobra in vedno bo ostal Karnten »pogumen, hraber, in zvest« Flihrerju 1л Reichu. To izrekamo, spominjajoč «e 10. oktobra 1920. leta. »Sešli smo se tukaj, da počastimo Huberta Kiausnerja; ne, da otmemo to ime grozeče pozabljenosti, temveč da pridružimo spominu, ki si -ga je ustvaril v srcih vseh na-cionalsocialistov Kamtna in Ostmarke, ka-menit spomenik iz umetniških rok, ki naj ohrani potomcem nepozabne ljube izraze obraza tega borca za Adolfa Hitlerja in Reich. S Hubertom Klausnerjem —• rojenim v karntnerskem Kanaltalu — je dala dežela Karnten na(yonalsocialističnemu pokretu v avstrijskih deželah prvega moža in vodjo v odločilni borbi. Ni se potegoval za veliko nalogo, za katere izpolnitev ga je poklicalo zaupanje Fiihrerja, temveč so ga morali k temu naravnost prisiliti usoda in njegovi prijatelji. Čutil se je v prvi vrsti povezanega s.svojo domovino Karntnom in je deloval tu brez hrtipa in patosa samo z nujno silo svoje osebnosti. Medtem ko so postajali časi za pokret od dnevov prepovedi stranke vedno temnejši, je vedno bolj svetlo žarel sij njegove postave. Bil je samo ob sebi u-mevno središče pokreta v Karatna in vsi nacionalsocialisti so priznali v njem Gauleiterja in voditelja v borbi. Njegova mirna sov Gaua je prišlo. Vodja Gauschule Pg. Czeltschner jim je namenil posebno nalogo: ne bodo se šolali mamo teoretično, temveč tudi dejanslfo pomagajo prt pripravah za otvoritev Sole. Velilco dela je 4e; kajti napraviti Gauschule iz poslopja, ki je bilo nekoč hotel lil nato otroški dom, nI enostavna zadeva. Vodovod, ki je zadostoval za poletne potrebe, se je moral poglobiti, prostori, ki .so bili glede izmer popolnoma spremenjeni, še zelo potrebujejo ureditve. Celokupna opremltev je naloga mož. Ko so prisil, niso našli hotelsko prijetnih in takoj za bivanje prirejenih sob, temveč so si morali šele najprej postaviti postelje. Toda ravno to dela veselje, ta pomoč, ti lastni napori. Simbolično je za politično delovanje Gaua K&rnten, da so vsi Krelsi poslali zastopnike, ki vrSe to skupno delo. Tudi tisti tečaji, ki bodo sledili, bodo Imeli naloge za sodelovanje. Je Se mnogo dela. Čeprav je pravo glavno poslopje že gotovo — svetla učilnica, ki obenem služi za slavnostni prostor In je okrašena s simbolom Reicha jedilnica z lepo kmečko sliko umetnika iz Klagenfurta, čitalnica, glasbena soba pred veliko teraso — čeprav je gozdna hiša prirejena za sprejem 80 tečajnikov in se nahaja hiša za upravo sredi preurejanja — vseeno preostaja Se polno dela. Daljnovidni načrti sor razen kopališča na prostem, telovadni prostor In čolnarna, sauna (po finskem vzorcu napravljeno kopališče), vrtne naprave z okroglimi klopmi in stara drevesa, strelišče in na pobočju hriba prostor za zborovanje ni prostem Pri vsem tem naj pomagajo udeleženci tečajev, tako da ne daje Gauschule obiskovalcem samo pobude In novih smernic, temveč da ostane kot skupna naprava nekaj trajnega od dejavnosti kšmtnerskih mož. samozavest in naravno trezno presojanje političnega položaja in razvoja sta mu prinesla ugled daleč preko meja Gaua in sta ga napravila tudi za središče borbe NSDAP za svobodo v Ostmarki. Kot tak je nosil v marčnih dneh leta 1938. polno odgovornost za vse dogodke v Avstriji in je lahko potem, ko se je poslavil Reich za zaščitnika notranje svobode dežele, že po nekaj nrah javil FHlhrerju, da je nacionalsocialistični' pokret vrgel sistem z lastno močjo in prevzel oblabt, Hubert Klausner bi bil kot Gauleiter v Karntnu uvedel dobo ustvarjanja, o kateri ai lahko napravi jamo samo najlepše predstave. Usoda je hotela drugače in ga. je poklicala med velike mrtve može našega naroda. On sam pa je stopil s tem v vrste onih nesmrtnih mož Fiihrerja^ ki so z njim ustvarili pokret, si pridobili naro^, si priborili oblast in položili temelj za Velikonem-Ski Reich. Težka vojna nam ne dopušča zamišljenih opazovanj in s tem onemogoča potrebni razmak od stvari, ki so šele nekaj let za nami; Toda nekoč bo prišel čas, ko bodo dejanja teh železnih postav ustanoviteljev postale legenda in se bodo spominjale še dolge vrste generacij v hvaležnosti njihovega boja, njihove zvestobe, njihove žilavosti in njihove vere in bo v prvi vrsti teh paladinov Fiihrerja korakal v spominu naroda Hubert Klausner, s katerim je največ doprinesla naša dežela za nacionalsocialistični dvig. Ko bodo nekoč zrasle velike in lepe stavbe strankinega foruma v glavnem mestu Gaua Klagenfurtu, bo sezidana tudi dvorana in določena za to, da sprejme doprsne kipe karntnerskih Gauleiterjev NSDAP, ki bodo iz kamenja ali kovine, ne zato, da bi se iztrgalo posameznika zemeljski minljivosti, temveč zato, da se ovekoveči в skozi stoletja se nadaljujoče vrsto stalni obstoj naše politične in državne organizacije v kipih Hoheitstragerjev, ki so zastopali FUhrerja Velikonemškega Reicha v Gauu Kam-tei\.. V tej dvorani bo nameščen tudi nekoč po Josefu Dobnerju izklesani doprsfti kip. Dotlej bo postavljen na spoštljivem mestu паДе kiirntnerake deželne zgodovine, v ve-likerA Wappensaalu v Klagenfurtu, Јв doživel toliko znamenitih dogodkov zgodovine poznega srednjega veka in sedanje viharne dobe Karntna. Mi pa sklenimo, da bomo tako delali in se borili, da lahko stopimo zmeraj pred sliko nailega mrtvega Gauleiterja Huberta Kiausnerja z nemim naznanilom, da je njegova dediščina v dobrih rokah. S tem. izročam doprsni kip Huberta Kiausnerja kamtnerski javnosti in svojemu namenu. C Ko je Gauleiter končal, je padla zavesa s spoihenika, velikega doprsnega kipa iz marmorja, katerega je napravil mojster profesor D o b n e r. Med petjem pesmi Gebiets-Singschara »Nichts kann uns rauben« je položila mladina Karntna'na doprsni kip kite cvetja. Potem, ko je spregovoril Kreisleiter. dr. Pototschnig pozdrav Fiihrerju, so za zaključek svečanega akta zazvenele himne nacije po starem Wappensaalu, v katerem naznanja poleg mnogih prič naJčastitJjivej-še preteklosti preprosti spomenik velikega začetnika Kamtna novo dobo. Gau Earnten in njegovi vojaki (Nadaljevanje s 1 strani.) prevzeli delo k&rntnerskih borcev za svobodo v tradicionalno negovanje nacionalso-cialistične oborožene sile. To Vam zagotavlja posebno hvaležnost vseh karntnerskih obrambnih borcev. Kamten se spominja pri prvih in dostojanstvenih svečanostih slavnostnega tedna v zvesti povezanosti svojih vojakov in Vam pošilja pozdrave domovine. Prebivalstvo obljublja po meni, da bo hrabro in poslušno izpolnilo splošne dolžnosti domovinske fronte in radi najnovejših dogodkov pomnožene in otežene naloge obmejnega naroda v zvestobi do FUhrerja in kot skala trdnem zaupanju na končno zmago. Vam, dragi General Schorner, in Vašim vojakom Kampf- in Sieg-Heil in še nadalje vojaško srečo. , ^ Nadaljnje pozdrave za 10. oktober je poslal poveljnik nekega Gebirgsj&gerregimen-ta Oberst KrSutler Gauleiterju, na katere . mu je odgovoril. Svečana olvorilev Ganschnle Dellach ob Ml.S. Gauleiter dr. FriedriA Rainer o deiu nove šole in nalogah za stranico v lepem poslopju pri Dellachu ob Worthe^ Seeu, kjer so bili lansko leto na • odpočltku Se otroci, se nahaja sedaj G a u-schulungsstatte, katero je Izročil v ponedeljek Gauleiter dr. Rainer svojemu namenu. Medtem ko so se zbrali v ponedeljek zjutraj tečajniki na zborovalnem prostoru Gauschule, je prispel Gauleiter in Relchs-statthalter v spremstvu Stellv. Gauleiterja Thimla, ff-StandartertfQhrerjft Maier-Kaibitscha, Gauschulungsleiterja dr. Seebalda in Pg, K o 11 e k a. Gauschu-luBgsleiter je javil Gauleiterju dogotovitev prezidave Gauschule. Nato se je podal Gauleiter na zborovalni prostor, kjer mu je javil Lehrgangslejter,Pg. Czeltschner nastopivie Ortsgrtt^feleiUrje Karntna in tečajnike, kalcrDi vrste je' obSel. "NaFo Je poveril Obergemeinschaftsfiihrerju Czeltschner ju vodstvo tečajev in mu dal nalogo, da naj kot prvo dejanje razobesi zastavo pokreta. Ob zvokih fanfar tro-bentažke skupine Hacka je bila razobesena zastava, nato je sledil rek od Ingeborg Teuffenbach »Es war alleln der Glaube«, katerega je prednažal igralec E n g e 1, Po skupno odpeti pesmi se je podal Gauleiter 3 svojim štabom k ogledu Gauschule. Gauleiter je bil 8 prezidavo Gauschule zelo zadovoljen in se je izrazil zelo pohvalno. Medtem so se zbrali tečajniki v skupnem prostoru, da obhajajo po prihodu Gauleiterja svečanost, ki je stala pod geslom »Flir Freiheit und Vaterland«. Pri izvedbi te svečanosti eo bili udeleženi igralci k&mt- nerskega Grenzlandtheatra E n g e 1, tro-bentaiki zbor Цаска in kvartet Schmeidtnerja. Po pesmi »Heilig Vaterland« je povzel besedo Gauleiter, ki je med drugim rekel; »Nad tem delom stoji lahko izrek, ,pa se je vendar posrečilo', za to se moramo zahvaliti samo našemu skupnemu delu in naporu. Ce se ne bi bil vsak poprijel in 'doprinesel svojega deleža, bi se ne bili sestali k današnji svečanosti«. Gauleiter je opozoril posebno na zasluge Gauschulungsleiterja dr. Seebalda in arhitekta, ki zaslužita posebno zahvalo za to delo. »To je lepo«, je nadaljeval Gauleiter »da se nahajamo v hiši, v kateri lahko poslujemo dalje, katero smo si napravili in je radi tega resnično samo naša. To je prvo vidno skupno delo naše skupnosti in Sedaj naj ta veliki ,grad moških' Izpolni Svojo nalogo. Vsi možje, ki gredo skozi to šolo, naj jo zapuste vzvišeni nad vsakodnevnim življenjem, utrjeni z doživetjem nacionalsociali-etične skupnosti in polni znanja, ki so ga tukaj dobili. 6olska metoda, naj bo popolnoma v znamenju življenja«. Gauleiter je nadaljeval : »Tukaj se bomo sestajali mi, strankini tovariši, in dobivali novih moči za nadaljnje delo. NoviGauschuli pa dajem nalog: ,naj bo trdnjava Adolfa Hitlerja, naj bo vrelec nacionalsocialiatičnega svetovnega nazora, naj bo prispevek k zmagi in s tem temeljni kamen za bodoči velikogermanski Reich nemške nacije!'« NoVia Gauschule začenja sedaj s svojim delom, bo izpolnila zastavljene ji naloge in bo 8 tem mnogo doprinesla, da se goji dalje nacionalsocialietifcni duh v Gauu Kamten. nova Gauschule za Karnien e^bofa, Д. oktobra 194.4. K АВЖТГ ANK EN stran — itpr; 90. Јдб v«> ^^-Oberjfriippenfuhrwr In General dcr Wiif-Sepp Dietrich se razgoviirja v driK'Iil Oaulelterja dr. Rainerja na zahvalnih doželkih Gaua Karntna v Volkermarktu. Zgoraj: Prpstol karntnerskeg.a vojvode na Zollfeldii, zgodovinskem jedru dežele Kiirnten. Na njem »e je vršil drugI del obredov po poeta-vlUl karntnersklh vojvod. V njegovi bližini se je leta 1920. vršila velika manifestacija, na kateri je v »vojl veličastnosti prlila do Izraza enotPa volja karntnerskega naroda do svobode In edinosti. — Na desni: Reiclvsminlster Alfred Rosenberg, ki bo v nedeljo govoril na manifestaciji v Klagenfurtu. N» Iml: Gauleiter jpv nedeljo jwlotii venec ob ćantnein epomenl-ku v ' Volkermarktu (A padle bojevnike pH obrambi v boju KHrnt-nerjev ra svobodo. Na dcsDii: Na sredi slike prawtarl knežji kamen v Kiirntnu, ki se je nekoč nahajal v Karnburgu v Karolinški PfaW. Na njctn sc je vr^ll vo1p;)0-nienibiil obred po;it!i-\itvB vojvod v Kiirntnu. Na desni nerodna potvorba, ki je hotela »zgodovinsko« •jodKldatl jugosluvan-»ko roparsko zahtevo po Karntnu. slaunostnega tedna za K), ofilofjcr r ^\dniinu odkritju poročamo na dnigcm mestu. 3# 0ve sUkJ o avečanostlh 10. oktobra Iwirtega liBta: Generalni aj^l N80AP v X«ndhaushofuv Klagenfurtu-In mimohod formacij pred Gauleeterjem na Adolf-Hltler-Platza v KJinrenfurtu I Stran 4. — štev. 80. KARAWANKEN BOTE Sobota, !). oktobra 1948. \ boju zoper lelalske napade o priliki slovesnosti za 10. oktober se jo vršil v Klagenfiirtu generalni apel Reichsluftschutzbuncla, na katerem je imel govor Stellv. Gauleiter Thimel, ki je med drugim prebral Gauleiterjevo proklamacijo. Ob tej priliki objavljamo v naslednjem načelu članek o nalogah, ki jih ima Reichsluftschutzbund. Dne 29. aprila 1933, torej komaj tri mesece potem, ko je Fiihrer prevzel oblast, je ustanovil takratni Reichskommissar fUr die Luftfahrt, Hermann Goring, Reichsluftschutzbund (RLB, državno zvezo za protiletalsko obrambo). Dalekovidno je že takrat spoznal ta najzvestejši paladin FUhrerja nevarnosti, ki groze iz zraka nemškemu narodu v bodočih neodvračljivih bojih za njegovo svobodo in je pokrenil potrebne ukrepe za protiletalsko zaščito, posebno za samozaščito. V ustanovitvenem pozivu za RLB je Goring v jasnih formulacijah po-godeno opisal naloge RLB, da bi skoro mis-y lili — če jih beremo sedaj v času terorističnih napadov — da je pisal nalašč za te težke čase. Naloge mladega RLB je opisal sledeče: RLB naj prepriča nemški narod o živ-Ijenjskovažnem pomenu protiletalske obrambe in ga pridobi za dejavno delovanje. Pokaže naj prebivalstvu sredstva in pota za učinkovito samozaščito, ne da bi se izgubljalo v brezbarvnih teorijah. Vzbudi naj v širokih masah nravne moči, ki navdušujejo za nesebično delo in žrtve. Ustvarijo naj se v prvi vrsti moralični predpogoji brez katerih noben narod ni zmožen prenesti modeme letalske vojne; kajti samo trdno odločena, od neupogljive volje do brambe prešinjenja nacija se bo lahko branila proti tem nevarnostim. Narod, ki se brez dejavnosti in brez volje izroči sovražni samovolji, je zapravil svojo eksistenco. Narod pa, ki nosi v sebi železno voljo za samoohranitev, bo lahko kljuboval uspešno nevarnostim, ki mu prete iz zraka, c Te naloge so bile zakonito ustanovljene in pobliže opisane v zakonu za protiletalsko zaščito, odredbi o RLB, s katero je bil povzdignjen za združbo javnega prava in v pravilih RLB. Zato mora RLB v okviru predpisov zakona o protiletalski zaščiti, njegove izvršilne naredbe in določil za izvajanje, 1. izvesti organizacijo samozaščite in Izobraziti moči samozaščite, 2. svetovati prebivalstvu ter javnim in zasebnim uradom ter o>bratom samozaščite in razširjene samozaščite. 3. sodelovati pri nadzorovanju izpraznitve podstrešij, preskrbe orodja za samozaščito, zatemnitve in pomožne naprave zaklonišč. Nadaljnje naloge naloži lahko RLB Reichsminister der Luftfahrt in Oberbe-fehlshaber der Luftwaffe s pravnimi predpisi ali upravnimi določbami. Ob izbruhu vojne so bili podrejeni uradi RLB pri organizaciji samozaščite in izobraževanju moči za samozaščito uradom notranje uprave (županu). Iz teh zadanih nalog jasno izhaja, da je potrebno najožje sodelovanje RLB z NSD AP. Čeprav RLB ni oddelek ali priključena zveza NSDAP, ni — po besedah Reichs-marschalla — izven ali poleg pokreta, temveč sredi v njem. Uradni voditelji HLB poslujejo častno v več kot 99 odstotkih. S tihim, žilavim podrobnim delom je bila zgrajena in bo zgrajena samozaščita civilnega prebivalstva proti letalskim napadom in se pripravljajo ljudje za skrajno zaposlitev. V področju Gaubezirksgruppe Kfimten posluje 7340 vodij uradov, od teh 3365 žensk, pri tej nalogi. Z neumorno zaposlitvijo, pogosto pod najtežjimi razmerami, bo pripravljena domovina za protiletalsko obrambo. Pri tem se posebno opozarja na največjo nevarnost, napadna sredstva, ki povzročajo požare, in boj proti njim. Požar, ki nastaja, ni nikak nepremagljiv sovražnik! Vodni pljusk, ročna brizgalna protiletalske zaščite in ostala orodja samozaščite so močno orožje v roki srčnega! Preskrba teh orodij, njihova pravilna uporaba, preskrba zadosti peska in vode, naprava potrebnih zaklonišč, prva pomoč pri poškodbah, pravilna zatemnitev, vse to so ukrepi s katerimi seznanja RLB celokupno prebivalstvo. V ta namen se poslužuje šol za protiletalsko zaščito, v katerih je bilo izvedenih v Karntnu dosedaj ie več kot 3000 tečajev za moči samozaščite. Nadalje je bilo v skupnosti za protiletalsko zaščito izvedenih za obrambo več kot 10.000 hišnih poučevanj in okoli 8000 hišnih vaj. Z iniciativo RLB bo v ozkem sodelovanju s stranko in policijo in v kmečkem ozemlju z Reichsnahretandom storjeno vse, kar zahteva poostrena letalska vojna glede pripravljenosti za obrambo. Vsak posameznik mora nuditi skrajno, da se poveča ta pripravljenost naroda In tudi zagotovi, pa naj pride, kar hoče! Cim manj časa in moči ima na razpolago RLB za Izpolnitev svojih nalog, tem bolj se trudijo vodje uradov, Izenačiti to pomanjkanje s povečanim delovanjem. Tako kot brani vojak na fronti vsak kos zemlje, tako se moramo v domovini boriti za ohranitev vsake hiše in vsakega stanovanja trdo in odločno. Vsakemu vodji urada RLB in vsaki moči samozaščite so vtisnjene v dušo besede Сб-rlnga: »Letalska zaščita pomeni odgovornost — odgovornost pomeni čast! Vsak borec protiletalske zaščite Ima ravno toliko časti In odgovornosti kot vsak vojak na fronti!« Na seji velikonemškega Relchstaga, dne 19. julija 1940, je pohvalil PUhrer storitve RLB. To priznanje iz ust FUhrerja pomeni za vsakega vodjo urada RLB največjo obveznost. Odbili napadi v inžnem in srednjem odseitn Potopitev treb sovjetskih rušiicev - Zračno orožje Je bombardiralo cll)e v Londona Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. oktobra objavilo: Na tamanskem polotoku in na fronti med Melltopolom in Zaporožjem so se vrSUI le krajevni boji. V odsekih vzhodne fronte ob katerih je težišče boja, so bili tudi včeraj odbiti sovražni napadi večinoma z nasprotnimi napadi. Južno od Velikljega Lukija so Sovjeti napadli z močnejšimi, po skupinah letalcev podprtimi silami pehote in oklopnjakov. Boji so v polnem teku. Od fronte med Ilmenskim in Ladoškim jezerom poročajo o živahnem krajevnem delovanju. Nemški strmoglave! so v Črnem morju napadli skupino treh sovjetskih rušilcev, ki je poskušala obstreljevati južno obalo Krima. Po bombnih zadetkih so bili potopljeni vsi trije rušUcI. V hudih obrambnih bojih ob kubanidcem mostišču, kakor tudi v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte so se posebno odlikovali n. bataljon 290. grenadirskega polka, 9. oklopnjaška divizija Iz Ostmarke, 306. rheinsko-wesitfalska in 337. bavarska pehotna divizija. " V Južni Italiji smo ponovno in večinoma • protisunkom odbili sile sovražne pehote in oklopnjakov, medtem ko se v Južnih Apeninih naše zadnje čete, ki so se ubranile močnih sovražnih sunkov, počasi Izogibajo proti eeverozapadu. V prostoru pri Termoliju še trajajo srditi boji s sovražnikom, ki se ojača. Zračno orožje je v pretekli noči bombardiralo z razstrelnimi bombami težkega kalibra cilje na londonskem ozemlju. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Krafevni napadi Sov|eiov hrvavo odbili Podmornice so pred afriško obalo potopile sedem ladij s skupno 59.000 brt Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. oktobra objavilo: Ob kubanskem moetiSču smo krvavo zavrnili močne prodorne napade Sovjetov. Ob srednjem Dnjepru, v sredini in na nekaterih severnih mestih vzhodne fronte so se izjalovili sovražnikovi krajevni napadi. Pri tem je prišlo zlasti v ozemlju ob Izlivu Pripjeta in zapadno od SAolenska do silnih bojev, ki tačas Se trajajo. V Južni Italiji je sovražnik ojačil svoj pritisk proti vzhodnemu odseku fronte in se hkrati izkrcal tik za našo fronto pri Termoliju. Močne nemške sile so prešle v nasprotni napad. V zvezi s prevozom vseh na Sardiniji u-porabljenih nemških čet na Korziko je bil sedaj po ukazu izpraznjen tudi ta otok in Hndi boji ob izliin Pripjeta Odbiti sunki v Južni Itallii-16 ladil s 130.000 brt pogodenlb pred alžirsko obalo Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. oktobra objavilo: V severnem delu Tamanakega polotoka je bilo le krajevno bojno delovanje. Sovražna skupina, ki se je bila izkrcala zahodno od izliva Kubana, je bila uničena v srditih bojih na nož. Ob srednjem Dnjepru so spodleteli sovražni napadi. Po lastnih nasprotnih napadih so bila sovjetska mostišča še bolj zožena. Na obeh straneh izliva Pripjeta še trajajo boji. Južno od Gomla in zahodno od Smolenaka so ostali brez uspeha ponovni sovražnikovi prodorni poskusi. Na raznih mestih južnoitalijanske fronte je sovražnik s stotaijami in bataljoni sunil proti na&im zadnjim četam in je bil povsod odbit z izgubami. Boji s sovražno vojno skupino, ki se je izkrcala pri Termoliju, eo še v teku. Brza nemškft yojna letala to м uSioko« vito bojevala proti zbirališčem oklopnjakov in vozil in potopila tri velike čolne za izkrcanje z nad 5000 brt. Pri bojnih čiščenjih v Istri smo pripeljali številne ujetnike in obširen plen. Vrh tega so banditi utrpeli visoke krvave zgube. Po zaključnih poročilih so pri že javlje-nem napadu na nek sovražni konvoj pred severnoafriško obalo odredi zračnega orožja pogodili z bombami in torpedi vsega skupaj 16 ladij s 130.000 brt. En del teh ladij se lahko smatra za uničenega. • Močne skupine zračnega orožja so včeraj napadle neko sovražnikovo oporišče v vzhodnem Sredozemlju in zažgale v Bgej-ekem morju neko tovorno ladjo srednje velikosti. Sovražnik je včeraj zgubil v preetoru Sredozemskega morja in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 21 letal, večinoma težke štirimotome bombnike. Pri bojih na otoku Korziki м j# poMbno odlikovala neka M-Sturmbrigad#, (mmw iм^^ Ust »Tokio NlCi Niči«, poroča, da Je bilo od začetka velokovzhodnoazljske vojne skupno potopljenih 150 eovražnlli podmornic. Iz vojaških krogov v Alžlru se izve, da ee Je Badogllo Se pred sklepom premirja podal za nekaj dni v Eieenhowerjev glavni stan, kjer Je dal potrebni material za izvršitev bombardiranja italijanskih meat. Samo v Kairu In Aleksandrijl Je okrog lOOOO otrok, ki se klatijo okrog, ki nimajo ne strehe niti pe vedo za svoje starše; tako poročajo egiptovski listi. Ti otroci kradejo, plenijo in v izredno obžalovanja vrednih moralnih in higienskih razmerah. v Mareeillu so v prisotnosti Številnih nemških in francoskih osebnosti slovesno otvoriU razstavo »Boljševizem proti Evropi«. Celd v krogih angleškega delavstva nava* Jajo, kakor poročajo španski dopisniki iz angleškega glavnega mesta vojno utrujenost, kot vzrok vedno pogostejše odklonitve dela. Praw vljo, da Je vojna prišla do točke, kjer nI nl6 več nujnega. AAglo-amerlkansld bombniki so v nedeljo popoldne zopet podvzell zastrahovalni napad na Pariz in preleteli Jugovzhodni del pariškega ozemlja. ^ Kot poročajo Iz Londona izjavlja Ust »Arrli ba«, da zadržujejo v tajnosti resnično število potopljenih ladij anglo-amerlkanskih konvojev. Kot poročajo Iz New Yorka so se odločile ameriške oblasti, da pod vzamejo ukrepe proti rastočemu pomanjkanju presnega masla. New-yorSki župan Je odredil, da se od srede tega tedna dalje ne sme v hotelih in restavracijah dervirati nobenega presnega masla več. »New York Herald Tribune« ugotavlja, razpravljajoč o pomorski vojni, da »so bile nemške podmornice samo zato umaknjene Iz Atlantskega morja, da dobe novo opremo. Očitno Je, da je ta nova oprema dobra«. Sevemoamerišlta novinarka Dorothy Thompson, katere članW izhajajo v milijonski nakladi v več ko sto' časopisih Zedlnjenih držav, je izrazila svoje razočaranje o anglo-ameri-kanski politiki v Italiji. Dorothy Thompson pravi, da Je angleško-amerlkanska politika v Italiji očiten konkurz državniške modrosti. i^Ceear Sovjeti pomladi in poleti niso dosegli, se Jim gotovo ne bo posrečilo pozimi«, takega mišljenja je vojaški sotrudnik Usta »ABC«. Izjavlja, da ne more StaUn, tudi če uporabi veUke sile, radi dolge poti za nove pošiljke nikoli p odvzeti take ofenzive, kakor jo Je podvzel zadnji dve zimi. vse čete, vštevši njihova težka orožja, topove, oklopnjake, avtomobile in vsa orodja, so bile prepeljane na kopnino. Pod vodstvom Gcneralleutnanta pl. Senger und Et-terlin, ki je s svojim štabom kot zadnji zapustil otok, je bila tukaj znova izvršena edinstvena storitev v trajnem boju proti pritiskajoSim Badoglijevim četam, Gaulli-stom in Amerikancem in proti močni sovražni premoči na morju in v zraku. Niti vkrcanja naših zadnjih. rušilnih čet sovražnik ni mogel preprečiti. Ravno tako kakor odredi vojne mornarice, ki sta jih vodila podadmiral Meendsen — Bohlken in Kapitan zur See Engelhardt in ki so večinoma z malim ladijskim prostorom izvršili ogromno prevozno delo, so se posebno odlikovali tudi prevozni odredi zračnega orožja. Lastne izgube pri celotni operaciji so izredno majhne. Dne 3. oktobra se je začela na vzhodnem Sredozemskem morju operacija Izkrcanja vseh delov oborožene sile proti severno od Rodosa ležečemu otoku Kosu. V dvadnev-nih bojih je bil sovražnikov odpor razbit in otok zaseden. Ujeli smo 600 mož britanske posadke in 2500 mož Badoglijevih čet, uple-* nili 40 topov, 22 letal in eno ladjo, čiščenje otoka od zadnjih razkropljenih sovražnikov je v teku. Nemške podmornice so potopile v Sredozemlju, pred sevemo-afrikansko obalo iz zavarovanih sovražnih konvojev sedem ladij z 69.000 brt in enega rušilca. Odredi bojnih letalcev so v istem delu morja napadli nek konvoj in po doslej dospelih poročilih težko poškodovali osem večjih ladij. Skupine sovražnih letalcev so podvzele podnevi in ponoči zastrahovalne napade na kraje v ozemlju ob Rheinu, Mainu in Saari. FoMbno težko po bila zadeta rtuovanjska ozemlja mesta Frankfurt am Main. O na-nadaljnjih porušenjih poročajo iz krajev Offenbacha, Mannheima, Ludwigshafna, Worioea in Saarlautema. Sile sraio^ Or brambe so včeraj sestrelile 41 sovražnih Ittal, večinoma težke bombnike. Nemško zračno grožje je v minuli noči izvršilo celo vrsto posameznih napadov na važne objekte v Angliji. Na zapadnofranooski obali je prišlo v no« i na 4. oktober do bitke med lahkimi nemškimi pomorskima bojnimi silami in britanskimi rušilci. Torperdiran je bil nek sovražni rušilec in nekaj drugih je topništvo pogodilo s številnimi zadetki. Nemški odred ee je vrnil z majhnimi poškodbami v svoje Vse ženske sposobne za orožle Bem, 8. oktobra. Težko se da presoditi, če je v Sovjetski zvezi po velikanskih trajnih krvnih zgubah že resno pomanjkanje ljudi. Razne podrobnosti kažejo že dalj časa kaj takega ,toda razumljivo je tudi, da lahko v ljudski četi 150 ali več milijonov ljudi dolgo časa prenašajo puščanje krvi in da je najprej vedno znova mogoče, zadelati vrzeli na fronti in v oboroževalnih tovarnah, zlasti če ne prenehajo metode čeke, pa najsi še tolikokrat menja svoje ime. Kot opozorilo na to, da se v Sovjetski zvezi vedno bolj občuti pomanjkanje ljudi, lahko pač služi novi sklep sveta ljudskih komisarjev, po katerem je bilo naloženo vsem industrijskim podjetjem vštevši oboroževalne tovarne, da morajo takoj dati na razpolago za fronto 20 odstotkov svojih moških delavcev v starosti od 16 do 45 let. Hkrati naj se potegnejo iz tovarn vse »ženske, ki so sposobne za orožje«, vseeno kakšne starosti. Ne da bi hoteli iz te moskovske odredbe izvajati dalekosežne zaključke, so v njej vendar vprvič odjeknile težke zgube, ki so jih utrpele boljševiške divizije na Vzhodu in o katerih je bilo ponovno govora v poročilu oborožene sile. Lakota v Indiji Stockholm, 8. oktobra. »Daily Herald« objavlja, kot poroča londonski dopisnik »Aftondiningna«, grozen opis lakote v Indiji. V smislu tega poročila krožijo stalno ambulance po cestah Kalkute, da zbero in prepeljejo v bolnišnice može, žene in otroke, ki so se sesedli radi lakote po ulicah. Bolnišnice so prenapolnjene ter se dan in noč polnijo s noviim žrtvami velike lakote< Bolniške sobe, ki imajo po 40 postelj, so sedaj natlačene z 80 do 90 posteljami. Zelo primanjkuje bolniškega osobja. Pride namreč samo po ena bolniška strežnica na vsakih 53.000 prebivalcev indijskega naroda, M Šteje 400 milijonov duš. Samstag, 9. Oktober 1948. KARAWANKEN BOTE Spite 5. — Nr. 80. Beispiel Smolensk Deutung einer Absetzbe\yegung — Das deutsch-sowjetische Krafteverhaltnis Von Kriegsberichier Kiekheben-Schmidt (PK.) Mit đem Welirmachtberidit vom 17. September teilte die deutsche Fuhrun; mit, daB im Siid-und Mittelabsdinitt dcs oslllchen Kriegsschtuplatzes sine groSziigige Ftontbegradigung im Gauge sei. Durch diese Bckannlmadiung babe« die dortigen £r-eignisse im Osten cine Erkliirung erhalten. die leden Zweifel an der Logik und Konsequroz der Vorgange a.usschlieCt. Das bciSt, dafi die im Augenblitfc er-folgte Zuriicknahffie der Hauptkampflinie ganz be-wuCt In den deutsdien Absichtcn licgt und nicht etw& vom Gegaer erzwungen 1st. Der Gegner driingt je-dcch stark nach. Die Griinde biefiir sind blnreichend bekannt. Die Hoffnung, noch ctwas тм finden, was ibrcn Hunger stillcn kann. treibt, die Sow)Cts zu dera Vcrsuch. den deutschcn Absetzbcwcgungen zu-vorzukommen. Gleicbzeitig aber scheint man aidi in Moskau verschlcdcner Tatsachcn klar bewuBt jewor-den tu sein. Hiezu gehort erstens die trestlose Er-kenntnis, daB die von den Dentschen jufgegebencn Gcbiete als Versorgungsbasis fiir die Tnippen so gut wie ganz ausfallen, da in ibnen in Ihrem derzeitigen Zustand weder etwas Wesentiidies fiir die Erniiirung der Soldaten zu emten, noch an RUstungsmaterial zu gewinnen ist. Ja, nicht unbetraditllAe Sorge madien sogar die Unterkunftsfragen nach winter-festen Quartieren. Im Zusammcnhang mit dieter Tatsache steljt das Problem der zwangslSufig terlan-gerten Nachschubwege vom Hlnterlund zur Front, in seiner I.osung noch erschwert durch den bald begln-ncnden Winter und durch die griindliche Zerstorung alier Verkehrseinrichtungen durch die deutsdien Truppcn, ein Vernichtungswerk, destscn Auswirkun-gcn in der Schiamm- und Ftostperiode kaum not-diirftig. im iibrigen aber auf lange Zcit hinaus tibcr-baupt nicht einigermaBen ordentiich beseitigt werden konncn. Die zweite widitige und stark erniichternde Tat-sadie, der man sich auf Sowjetseite bewuBt gcworden 1st, iiegt In der Ubcrlegong, daB die dentschen Ab-setzbewcgungen einmal aufhoren werden und daB man sich in diesem AuJenbliA mit stark geediwach-ten eigenen Kraften einer infolge der Fr:ntverkiir-zung verstSrkten dentschen Hauptkampflinie gegen-(iberstehen'wird, deren Verteidiger auf engerer Tuch-fiihlung llegen werden und hinter der die deutschen Batterien bedeutend dichter stehen werden als bis-her. Angesichts der eigenen groGen Menschen- und Materialverluste und im Hinblick auf die bitters Erfahrung, daB die Offensive den Deutschcn keine substanticllen Verluste zuzufiigen vermochle, sind die Aussichten der Sowjets sehr bcdenkliA, und so тег-stcht man auch ihr dringliches Vcrlangen an die Anglo-Amerikaner. nun endlich die ,,Zweite Front" zu errichtcn, damit die Peutsdien gezwungen wfir-dcn, aus dem Osten mlndestens 50. nach der For-derung des Kreml-Botschaftere Maisky in London sogar 60 und gemaB den AuBerungen bolschewisti-scher Militiirsadiverstiindigen wcnigstena ein Drittel ihrcr Divisionen abzuzichen. So sdiatzen die Sowjets ihr Krafteverhaltnis selbst ein. Taglich haben die Sowjets Gelegenhelt, lire l.age nach alien Richtungen bin zu priifen. Einen HBhe-punkt der deutschen Defensivstrategle haben sie In Smolensk eriebt. dessen Gewinnung ihncn schon des-halb, als ein crstrebenswertee Ziel vorschwebtt, well hier ostwiirts der Stadt lange Zeit die deutsche Front auf knapp 300 km Entfemung an der groEcn Auto-ptraBe Minsk—Moskau in bcdrohlicher Niihe Ihrer Hauptstadt verlief, Immer wieder setzt'n sie die .stark-sten Unternehmungen in diesem Absdinltt ins Werk. bis sie ihre Angriffe im Rahmen der Sommeroffen-eive abermals erneuertcn, und zwar am 6. August vom Raum von Wjasma and am 13. August aus dem Ranm von Belyl. Sechs Wochen hindurch scheiterten die Angriffe des Gegners, der gegen Smolensk nicht wcniger als vier Armeen anfgebotcn batte, an dem hcldenmiitigen und erbltterten Widerstand der deutschen Truppcn. Ihre Aufgabe war es, diesen Pfeiler der Frontstellung Smolensk—Rcslawl—Brlansk so lange zu halten, bis ohne die Gefahr einer Flanken-bedrohung die iQzwischen erfolgten planmaBigen Ab-aetzbewcgungen im Siiden durchgefuhrt waren. Nach der Erfiillung des Auftrages zogcn sich nun die deutschen Verbiinde auch In diesem Abschnitt der Mittel-front befehlsgemaB zuriid( und riumten mit Roslawl, vom Gegner vollig ungehindert, Smolensk am 23. September. Nodi wiihrend der Nacht gingen die groSen Dnjcpr-Briicken boch, und zwar, um die PlanmiiBigkeit der Raumung besonders zu veranschau-lichcn, zu einer Zeit, als die Bolschewlsten sich noch weit wcg von der Stadt befanden. was daraus her-vorgeht. daB sle Smolensk mit ihren Kanonenbatte-rien, das heiBt also aus einer Entfemung von 12 bis 15 km, besdiossen. Die Bolschewlsten haben nidit die 150.000 Eln-wohner zablertde Gebietshauptstadt der „sozialisti-echen federativen Sowletrepublik" mit Mnnitiona-fabriken, Flugzeugwcrken. Reparaturwerkstitten, Textil- und Holzverarbeitungsindustrle, nicht die Gamison mit ausgebauten Kasemenanlagen und PlugplStzen, sondern den klaglichen Torso einer Stadt, ein mensdienleeres, Sdes Gerollfeld flber-nommcn. Da der Ort bereits In der Schladit von Smolensk 1941 schatzungsweise 80 y. H. eine Ruilienstadt gcworden war 1st es erklarlich, daB die Reste der noch benutzungsfahigen Gebande, Anlagen und Einriditungen schon unter deutscher Besetzung kaum ausrtiditcn, die militarischen Bediirfnlsse lu befriedigcn, Nachdem die nodi Cbrlggcbliebene Zivilbevolkerung die Stadt verhssen hatte, flel da-her elles, was irgendwie militSrisdien Zwecken die-n»n konnte oder ale krlegswichtig verwendbar war, der volllgen Vernlchtung durdi Sprengung und Brand anheim, und das war sdilecbthin alles mit Ausnahme tines Lazaretts, in dem sich noch einige nidit trans-portfahige Zivilisten befanden. ferner einlgt kultu-rellcn Zwedten dienende GebKude und sdillefilldi die berilhmtc Aufcrstehungs-Kathedrale. Smolensk, im weiteren Slone des Begrlff«« eine Gefeditsbezeiduiung In der groBen AbwehrsAladtt, ist aber auA Detjtung der deutsdien Defensive sdiledithln. Denn nidit nnr die St&dt let der dent-sdieiv VerteldlgTing mm Opfar eeftllen. sendtra nit diesem Namen verknfipft ele die RnWwIgkelt mehrerer sewietledier Агшееи, dl# tmter den Hammer der deutschen Abwehr gerleten. Pflr 41« deutsdien Tnippen aber bedeutet Smelensk, wl« elnit 1941, •!< Im Zqg* der damaHgeu OffmMv# A# ptdi d«T Stadt ђаш&пм KeMtltcUidit Ein klassisches Beispiel britischer Heuchelei f«*' zwooo ви in м siunden Untergaog der 18.000 Tonnen groflen „Ceramic" naA zehn Monaten eingestanden Berlin, 8. Oktober. Mit einer Vefspiitunj ron мћп Monaten wurde britisAeroeite jetžt der Unterjanj des von dem U-Boot d« Kapitiinleufnants Werner Henke «m 6, Dcxember 1942 westlich d«r Агоген verecnk-ten britisdien Ffthrguudiirfts „Ctrtmie" (18.713 Brt) bekanntgegeben. Die Bciiordto Siid«friicita, «o bcmerkt Reuter, hatten Ittzt ihrc Zostimmuai za einer Veroffcntlidiung jejcben. Um den von London gtn: o(fenb«r jt^Onschten Kindruek, dkC nicht engilscht. nondern #ildifrlkanl»(he Stellen die Ve«uit*ortang fiir die«et Totschweiie-Manbvcr trajen, zu erharten, litB tidl Renter eine Melduiij «0« K«pstadt kabeln. in dtr ei wortlich iielfit; „Eine der eNchiitteradaten Tragodicn des Kricjes auf dem Ozean, der apurloti Untcrjanj d ca 18.000 Tonnen jroBen britischcn Patsajieriampfcts „Ceramic" mit mehreren hundtrt PatMgieren und der Mannschaft en Bord, wird hier von den SecfaHrte-behorden bedtiltigt. Die „Ceramic" wurde im vcr-ganjenen November auf dem Weje von England nach Kapttadt vereenkt. Da jeJoch da* Sčhicksat der Rei-wnden nngewlR blieb, wurde biaher eine amtliche Mitteilnnj! nicht jiemacht," Dicse Darsteilung ist al# ein geradezu klaasischer Beitrej zum Thema ..britische Hcuthslei" *a bezeich-nen. Die Briten sind uber das Sdilcksa.1 der an Bord dicsee Schiffcs beflndlidien Passagiere und Mann-schaften nicht Im unklaren jcblieben. denn drel Tage nach der Verscnkunj des Schiff«, am 9. Dezcmbci 1942, j«I) d&s Obcrkommando der Wchrmacht Im Rahmen einer Sondermcldung aiich die Versenkung der „Ceramic" unter namentlichcr Ncnnung des Schiffci bekannt. AI» die Britcn, wie iiblidt, den Verlust dieses groBen und wcrtvollen Schiffes ableugneten. wurdcn deuMcherseitu suf Grund dcs Bcrichtcs von Kapitiin-Icutuant Henke weitere Einzclhelten bekaontgcgebcn. die an dem S chicks*! des Schiffes wie der Schiffs-insassen nicht die Spur eincjj Zweifels lieBen. Ferner wurde — audi Jn deutschen Rundfunksendungen — die AuMagr <Гев britischen Pioniersoldaten Eric Munday. Dienstnummer 2.148.745. aus Thornton Heath. Foulsham Road. 19. Surrey, veroffcntlicht, der vcnl dem U-Boot zwischcn Schlffstriimmern und Hun-derten von Toten, die in ihren Schwimmwesten hln-gen. aU einziger Oberlebender aufgefischt werden konnte. Trotz diesen Tatsadien verschwicgen die Briten damale den Verlust des Schiffes und sprechen hente noch von dem ..spurlosen Untergang" und der . „UngewiSheit Obcr d«e Schidcsal, der Reisenden". und zwar nur. um nicht zugcben zu mlisscn. daB die Mel-dung' dcs deutschen U-Boot-Kommandantcn zutraf. Lieber begingen sie die Grausamkeit. die Angehori-gen der mehr als. fiinfhundert Opfcr iiber deren SchlAsal fast ein Jahr laijj im Ungewissen zu lassen. Voibereitung in den USA auf Stalins Absichten VerOffentlldinng eines Teiles der ExpansionspISne und „Mindestforderungen" hw. Stockholm, 8. Oktober. (Hijcnberidit.) Stalin hat im AnsdiluB «n di« demonstrntiren Frcund-sohtftsbekundunji№. mU denen er Roosivcit durdi seinen neucn Wuhingtoner Botichafter UberhituCcn licB. dnrd> eine amcriktniSche Ajentur »inen Vir-suchsbillon tufsttljcn lessen. d«r die OSA-Offent-lichktit iiber jjewitse lowjttiadic Abiiditen turklliren soU. Es h«ndelt «ich hierbei nur uw einrn btschel-denen Ttil der Plane Moskau«, d«r ledsčh sehr deut-lidi »erdtn liiBt, d«fi lich iif BoUchewisten keines-fall* tn die sojcnannte Atlentik-Chitt« edcr eUdsre Bluffjjrundiiitie ihrer Verbiindeteii м halten je-denken. Uftter Berufung «иГ eini „beeonddrs qoalifizUrte diplom«tisdie Quelle" ♦irbreittt „International News Service" in der Nacht xum Mittwoch folgende funf Punkte. enthaltend di# „Mindeetfordcrungen der Sciwiet*" fiir Beaprechungen iwischcn ihnen und den Plutokrttien: 1. Einglii^erang der baltischen Starten Beatandteil der Sovfetunioll. 2- Qttpolen bis aogenanntrn Guraon-LIni*. 3. BeasaraHen. 4 finnlech« Gtblct entjiptsch»nd dch urspriinjlich^-n sowjetindisn Forderungen vOf dem Winterkricj 1939. 5. Starker Elnflne Aaf ..freundschaftlich elngentellte. aber nidit notwcndljjerweUie kommunliti^dte Regie, rnngeo in Ruteanien. Bulgariea. Si)d«Iawien und Iran". AuBenmininter Cordei Hull hat am Di(n«M.g tine Iktigere Konferenz mit RooseTcIt gehabt. is der ^er amerikanisdien Agentur zufolge die amerikanivdie Teilnahme an einer Konferen* mit den Sowjets be-eprochen wurde. Hall aei nun bereit. rermutlidi nodi in der zweiten Hillfte dei Oktober nadi Moskan zu rci«en. Die in Wa-ihington rerbreiteten fiinf Punkte dienen offensiditlich genau via friiher iimlidi bruch- itiickhafte Veroffcntlichmijcn durch emcrikanische Agenturcn dcm Zwcck, der amerikanischcn Offcatllch-keit den ..Puis zu fiihlen" und euf die koramcndc De«iI!u«!onierung vorzubereiten. Das erscheint un-umjiangllch. шп die Bekannt«chaft mil den wahren Absichten der Sowjets. die vielleicht In absehbarer Zeit bekannt werden diirftcn. vorauberclten. Die sowictiachen Absichten sind bishct nicht nur von Moskao eondern noch mehr von den plutokratischen Rcgiernngen alt Kompijcen dc.s bolschcwiftischen Expansionsdranges im Dunkel gehalten wordcn. Man hatte wohl durch gleichzeitigc emcrikanische und eng-lische PressciuSerungcn darauf vorbcreitet daS natUrlidi dor ganze Atlantik-Bluff nicht aufrecht-erhalten werden konne. daB Riicksichten ftuf die ..Sicherhcits"-Bcdurfni8se der Sowifts gcnommen. ihre hohcn Blutopfer belohnt und die Interesesn der kleinen Staaten denen der Sowjets untergeordnet werden mUl^teti. Die fiinf Punkte enthalten praktisch nnr eine zag-hafte Andcutung dessen. was Moskau wirklich will. Mit den territorialcn Vcranderunjcn. die darin ge-nannt werden. wird der von London und Washington liingst erkannte Einbrudi In den Norden. Siiden und die Mitte Europas lediglich skizziert Neo 1st da ran nur in Punkt 5 die Formel fiir die Bevormundungs-iind Vorherrschaftsabsicht gegen iiber einer weiteren iteihe von Gebielen. Die schone Umschreibung ..freunJschaftlich eingeVtelltc. wenn auch nicht not-■ wendlgerweise kommunistische Reglernngen" wird liberal! verstiindnlslnnlgc« Grins en. bel den bedrohten Volkem Grauen hervorrufen. Die gonze Veroffent-lichnng der amerikanischen Agentur 1st somit nm fin echwacher Begriff von dem. was wirklich kame. wenn die Sowjets siegcn wiirdcn. Gleichbleibender Wert der deutschen Reichsmork Minister 6raf Sdiwerln von Kroslflk iiber Krlegsaufgalben der Finanzvervvaltung Hannover, 8. Oktober. Geltgentllch der Amts-einfilhrung dee neuen Oberfinenzpr^ldenten von Hannover Dr. Rudolf Rinkefell, sprach Rclclumini-«ter fUr Flnanzcn Graf SchwerJn ton Krosijk fiber die Aufgabe* der Finan^verwaltunj im Krlege. Sle konntcn nur jelSst werden, wenn In der gcsamten Verwaltnng die denkbar jroSten Vereinfachungen durdigefiihrt wiirden. Jeder Voradilag, der diesem Zl«l diene. werde geprOft. Als entacheidend bezeichnete ee der Minister, die Mittel der Kriejiffihrung herbeizuacbaffen nnd die Wahrunj itabil zu erhalten. Die Frage, ob die« niog-lich sei, mlwse mit einem eindentigen ]a beantwortct werden. Auf alle hiermit in Verbindung itebenden Probleme hlnweisend, zelgte Relchsmin'.ater Graf Schwerin-Krosigk den Weg der Rationiernng und Јег Pteiskontrolle auf, Durdi diesen Wcg verliere daa Geld zwar einen Tell der Kaufkraft. werde aber auf der anderen Seite zwanjsmafiig gehertet. Das G^ld behalte seinen Wert, to daB wir vor dem PhSnomen stehen. eine ainkende Kaufkraft bel einem ■ bleibenden Wert des Geldes zu haben. Es werde »i® zeigen, d«fi diejenigen riditij jehandelt haben. die ihr Geld gespart haben und umgekehrt di'jfnigfn verkehrt gehandelt haben. die heutc »erstichten. ihr Geld ..wertbestSndig" anzutegen. Der Minister setzte sidi dann audi r.iit alien Fra-gen der SteuererhShung im Kriege auseinander und wiee auf die Gefahren bin. die vom Gsl.3e drohm. daa sidi einer »esnnden Hortung entzisht. Er ver-mlttelte In diesem Zn-sammenhang einen nmfe.«end:n Einblidt In alle Frajen nnserer KriegsOnanzlening wobel er »Idi mit Nađidrnd? gegen alle Cefuthte wendetc. als ob daa Aufkommen ies WHW zur Finenzlcrung des Kriege« verwandt wlirie. Die*« Mittel wurden selbstveretandlidi den Aufgibcn zu-Xefiihrt. fiir die sle bcstimmt sind. In seinen weiteren Ausilihrunjjen f»Ric der Minister die Aufgaben der Finanrverwaltung In drel grunJsatzliclien Punktcn zusammen: 1. Unbedinjjte Gerechtijjkeit. lis miisse die voile Gewahr dnfiir jejeben sein, daC unter jibichen Ver-haltn'jiscn niemand mehr oder »eniger St«uern wh-len miisse als andere. 2. Wirtschaftliches Vcrstandnis fiir jiejebene Not-vendlgkeiten 3. Soziales Verstandnis fiir alle Note und Leiden der Menschen. Diese Heltung miisse sidi auch in den tiiglichen Formen dee Verkehrs zeigen. Berlin, 8. Oktober. Der bereits im Ictztcn OKW-Bericht auf Grund der ersicn unvollstiindijcn Mel-dungcn engedeutete Erfolg deutschcr Kumpffiicjer-vcrbande gcgcn eincn fcindlichcn Gclcitzug vor der afrikanlschcn K (iste laBt sich jctzf ir. seinen vollcn AusraaBcn iibcrschcn: cs handclt sich dannch um eincn der groBtcn und schwcrstcn SchlSgc von denen der feindlichc Nachschubverkchr im Mittelmccr bis-her durch deutsche Flugstrcitkrafte gctrolfcn wurde. Nicht wcniger als 16 Handclsschiffe und Transporter wurden in Sichtweite der algcrischen Kiiste am Abend dcs 4. Oktober durch Flicgcrbombcn und Torpedo: bcschadigt bzw. ausgcschaltct. Unter den getroffcticn Einheiten bcfindcn sich mchrere groBe Truppcntrans-portcr, die neue Krafte an die europaifche Sild-front bringen sollten. Nimmt roan zu diesem ncucn, auBerordcntlichen Ergebnis unserer Luftwaffe den im gleichcn Seeraum erzicltcn iiingstcn U-Boot-Vcr-scnkungs-Erfolg von 59.000 Brt hinzu. dann wird die verstarkt aufflackerndc britisch-amcrikanische Nervositat verstiindlicli, die bereits zu ncuen krafti-gcn Erhohungcn der Versicherungspramien fiir See-transporte gefiihrt hat. Im Vcrlauf von etwa 24 Stundcn bilBte der starkstcns angcstrcngte Ton-nageraum der Alliiertcn im Mittclmcer damit an-nshernd 200.000 Brf ein. die daueind oder auf lange Zeit fiir den Nach.schub nach Siiditalicn ausfallen. London: „Sowjetolfensive gestoppt" Stockholm, 8. Oktober. Der britische Rynd-funkkommcntator Patrick Lacy gab ein Kom-mcntar zur l.age im Osten. Er erklartc, die so-wjetische Offensive sel jctzt angehalten wordcn. Dies sei unvermeldlich jiewcsen, denn erstens seien die Sowiets |etzt am Dnjcpr angekommen und die Oberschreltung dcs Musses sel mit groBen Schwicrlgkeltcn verbunden: zweitcns sei es sclbstverstandllch, daB der Vorniarsch einer groBen Armee fiber groBe Fliichen nlcln cwig fortgehen konne. da mit der Zeit die Nachschub-schwierigkeiten wachsen, besonders da das riick-croberte Gebict vollig zerstort war. Drei Sowjet-ZerstSrer versenkt Berlin, 8. Oktober. Deutsche Stutzkampfflieger crrangen im Laufe des 6. Oktober im Schwarzen Meer bci der Bckampfung sowjetischer Seestreit-krafte einen groBen Erfolg. Auf Grund von IVlcl-dungen deutscher Aufklarer, die in der Nacht zum 6. Oktober Im Schwarz-Meer-Gebiet siidwestlich der Krim drei sowjetische Zerstorer gesiclitet halten, wurden von der Morgendammerung ab Sturzkampfflugzeuge gegen die feindlichen SrhifFselnhclten nngesetzt. Sie griffen die so« wjetischen ZerstBrer wiederhoft mit Bomben an und versenkten sie. Unter den versenkten Sowjet-zerstdrem befand sich der moderne Zerstdrer „Charkow" der im Jalire 1936-37 erbaut wurde. Er hatte eine Wasserverdrangung von 2200 Brt und lief 43 Knoten. Sowletbauern „vergessen" die Ernte tc. Helsinki, 8. Oktober. Ober den Stand der Erntceinbringung in der Sowjetunion gib der Spredier des Senders Kuibysdicw am Diensta^ folgende Einzelhetien bekannt: Zahlreiche Leiter der Kollektivwirtsdiaften haben da: erste Gebot der Landwirtsdiaft. die Bereitstellung des Getrei-des fiir den Staat ansdieinend vergessen. l^iese Tatsadie bedeutet einen unerhorten VerstoB gegen die Interessen des Steates. In zahlreichen, landwirtsdiiftlich wichtigen Gebieten ist das Ge-treide in Hunderttau&enden von Hektar bis heute nodi nidit abgemaht worden. In anderen Gebieten wieder wurde es noch nicht gedrosdien, was zu betraditlidien Verlusten liihrt. Besonders alar-mterend ist die Lage in dieser Beziehung in Si-birien und in den Wolgagebieten. Starke U-Boot-Besorgnis in den USA Madrid, 8. Oktober. Wie aus New York je-meldet wird, hat die wieder zunchmcnde Aktl-vitiit der deutschen U-Roote in den Vereinigten Staaten starke Besorgnis hervorgerufen. Die letzten Verlustzlffern losten in der Offentlich-kelt, der Presse und Kundfunk. da stets weis-gemacht wurde, daR die U-Boot-Gefahr endguitig gebannt sei, einen starken S chock aus. Wie stark die U-Boot-Psychose bereits wieder umsichge-griffen hat, beweist auch die Haltung der nord-amerikanischen Versicherungsgesellschaften, die jetzt ihre von 15 auf 5 v. H, herabgesunkenen Seepramlen erneut erhoht und weitere Steige-rungen angekiindigt haben. Wall-Stieet-lnteiesse on Europas Industrien Emigranten wollen Besltze Ihrer Irflheren Helmatiander an Juden versdiadiem ' Stockholm, 8. Oktober. Nordamerlkanlsche und briti.sche Banken sind, nach .Meldungen schwe-(tischer Handelszcitungcn, mit Vertretern der Emigrantenrcgierungen in Verbindung getreten und haben die.scn VorschlSge zum Erwerb von Industricn und Grundbesltz In verschiedenen Lan-dern gcmacht. Die amcrikanischen Finanzln*er-essenten, insbesondcre die Wall Street, hatten, wie in einer Londoner Eigenmeldung berichtet wird, vor allem Interesse fiir tschechische Industrle-unternehmungtn. In der „Financial News" weist Paul Einzig darauf hin, daB die F.mlgranten-kreise dringend Devisen benotigen. wurde, aut der 360.000 Sowjetarmlsten den Wej in die Gefangeneditft antrtten und in der *wel bolsdie-wlitiadi« Armeen »Sllij vemichtet wurden. so audi heute In der Defensive wtedcr eine lelstnng er-sten Rinjea. Gegen eine »ielfadt rahleniniiRlje Ober-legenhelt hielten die deutschen Inftmerle-, Panicr-grenadier. und Pan*er-Dlrlelcncn audi an dlcser Front, herrorrajend топ der Luftwaffe onteratiitzt. den tlglidi in mehreren Wellen vorjettagenen sowjetlichen Panier* md Infaot«rieangtiffReif«, gelbllch und besonders sUS rU Renklode. befreidigt sie gleichermaBen Auge und Gaumen. Wahrhaft kOnigllche Frlichte aber miissen die schweren Trauben genannt werden, die mlt Ihren hellen oder dunklen Beeren, auf grUne Blatter gebettet, In duftender Reife ruhen. Mehr als tausend Spielarten z&hlt die edle Die duilenden Gaben des Heibstss - die FrQciite / Em Apfel -Symbol der Hebe / Blme - die Raschvergttngllche u. a. Rebe und elne elgene Abteilung der systema-tlschen Botanik, die Ampclographle, befaSt sich mlt Ihnen. Allerdlngs, die Weintraube 1st auch anspruchsvoll. Sie verlangt vlel Sonne, Wilrme, milhsame Betreuung, ehe sie Ihre kost-baren Frlichte bietet. Und der Sonne und WKrmc bedarf auch dcr Pflrslch, der persls^he Apfel, der slch gerne in Welnbergen pfianzen laBt, w'o er besondere SilBe entwlckelt. Samten, groB und saftig wirU seine Frucht am Spaller, das dem Sonnen-lichte zugewendet 1st. Seine WftrinebedUrftlg-kclt beweist seine nahe Verwandtschaft mit dem sUdllchen Mandelbaurae. Neben so vlel Vornehmheit wirht die behft-blge Melone beinahe ein wenig derb. Dennoch 1st sie elne nicht zu unterschStzende wohl-schmeckende Gabe auf der herbstlichen Obst-schU.'sel. Wenn auch jede Frucht In ihrer Makelloslg-kelt als Schonheitskonigin Ihrer Art angespro-chen werden kann, gibt es doth auch durch Wahl erkorene Sch6nheitsk6nigiimnen. In klel-nen PaplerschUsselchen barren die Anwarte-rlnnen auf diese Auszeichnung des Richter-spruches. Neben ihnen, im wassergefUllten Glase, steht ein Zweig ihres Baumes. Nach ge-wissenhafter und eingehender Prtlfung, die nicht nur auf die Schiinheit, sondern auch vor allem auf Vitamin- und Zuckergchalt und andere fUr die Auswahl zur Zucht wichtige Eigenschsften erfolgt, werden die schonsten Frlichte mit Preisen ausgezeichnet. Dies ge-achieht z. B. auf den Mariilenschauen, die zur Hcbung der Obstkultur veranstaltet werden. Und da wir bei dem Obstsegen des Herbstes der Aprikose, der >FrUhretfen«, uns schon im Sommer Beschenkenden gedachten, woilen wir die Kirsche gleichfalls nicht vergcssen, die uns als elne der ersten ihre lockenden Frlichte reifen ladt und die uns im Winter mit ihren »Barbarazwcigcn« am warmen Ofcn' das BlU-hen des Friihiings vorzaubert, indcs wir be-haglich die reichen Gaben des Herbstes, vor allem unsere rotbackigen Apfel, verzehren. Die Klangwunder von Cremona / Marie Tomas. Antonio Stiadivaii zum 300. Geburlstag Dei gieeie Geigenbouet ailer Zeiten Vor ЗСО Jahren 1643, wurde zu Cremona in Oberitalien Antonio Stradivari, der greute* Geigenbauer aller Zeiten, geboren. Es vergeht Itaum ein Monat, in dejn man nicht davon h6rt oder liest, daB irgendwo eine pchte Amati oder Stradivari aufgefunden wor-dcn 1st. Dieser Meldung foigt oft prompt die Nachricht auf dem Fulle, daB mlt dieser Ent-dockung das >Geheimnis« der aiten, italieni-schen Meistorgelgfi endiich gel6st worden ware. In Wirkllchkeit handelt cs sich bei derartigen Funden haufig um Fftlschungen oder Nach-ahmungen. Das >Geheimnis« des edlen Klan-ges und Wohliautes soicher Instrumente aber i.4t weniger in der Art der Lacklerung, als in der QualitHt des Holzes und der Behandlung durch ihren Besitzer begrtlndet. Der groBte Geigenbauer alter Zeiten war der Itailpner Antonio Stradivari, dessen Ge-burtsdatum bis heute umstritten blieb. Frllher giaubte man, dnB der Meister 1044 oder gar erst 1G8G In Cremona das Llcht dcr Welt erblickt habe. Aus einer Eintragung in dem echten Instrunacnt des Geigenvirtuosen Adoifo Busch geht jedoch hervor, daB Stradivari 1643, also vor nunmehr dreihundert Jahren, geboren wurde. Der groBe Italiener, der einer alten Cremoneser Pstrizierfamilie entstammte, war ein SchOier von Nicolo Amati, zeichnete seine ersten, fiir dirsen Meister angefertigten Vio-linen noch mit dessen Namen, verheiratete slch 1667 und flng wohl um diese Zeit an, fUr Mikrobe im Wartezimmer / Geschichie eines begreiiiichen Mifiveisttindnisses Von Steffen btaigg Thomas Blasius war ein unglUckllcher Wurm. Seine Gestalt war schlank wie ein ver-schfi.mter Haferstrohhalm, die Arme hingen schiaff und mUde neben einem halbeinge-drilckten Brustkasten herunter. seln Gcslcht war fahl, seine Knie ausgemergeit. Nicht nur sein korperlicher Zustand aber lieR sehr zu wUnschen Ubrig. Man sah Thomas Blasius selbst bei totaler Dunkelhelt auf fUnfzig Schrllt Entfernung an, dali er sce-lisch litt. Nicht nur, dafl er seelisch litt, sondern, daU er geiadezu gebrochen war. Thomas Blasius war krank. Da Thomas auHerdem Mitgiied einer Kran-kenkasse war, glng er oft zum Arzt. Seine bessere Haifte begieitete ihn auch getreu auf die.sen seinen Lebenswegen. Immer, auch dlesmal, wurde er vom Doktor grUndlich untersucht. Dann meinte der Be-brilltc: »Wj??cn Sie, mpin lieber Herr Bin.sius, ich wUrde Ihnen ja gerne hclfen. Aber Ich mu& heute einmal ganz off en zu Ihnen sprechen; JahrzehnteJang hat elne helmtUckische, b6s-artige Alikrobe Ihnen die besten Leben.s.safte ausgesaugt. Jshrzehntolang hat sie an Ihnen genagt, Ihnen das Dasein mit alien mogli-Chen Unannehmlichkeiten erschwert und ver-bittert, jahrzehntelang Ihren Korper und wohl auch Ihre Seele gequaU.c Thomas Blasius Mickt auf den Doktor und nickt. Der Arzt redet sich immer mehr in Auf-regung. >Und diese z&hleblge Mikrobe, gegen die noch keine Medizin erfunden und kein Kraut gewachsen ist, gegen die wir stets vergeblich ankftmpfen, dieses elende Bicst also ...« Das wird selbst Thomas Bl"siu.* zu vlel. »MKRigen Sie sich, Hcrr Doktor,« meinte er beschwichtigend. »Sle konnte uns horen. Sie sitzt drauUen im Wartezimmer!« eigene Rechnung zu arbelten. Stradivari hat voile drelBig Jahre dazu gebraucht, seine Kunst des Geigenbaues zu hOchster Vollen-dung zu entwickeln. Er wfthlte fUr den Bo-den, das Griffbrett und die Zargen seiner Mei-sterinstiumente ausschlielllich Ahornholz, wah-rend er fiir den Steg, die Inneren Versteifun-gen und die Wirbel Pappholz verwandte. Dieser Borgfaltigen Holzauswahl sind wohl die wunderbare KlangfUlIe und Tonrelnheit zu verdanken, die den Geigen Stradivaris Welt-ruhm verschafften. Der Meister baute jedoch nicht nur VloUnen, sondern auch Bratschen, Celli, Gamben, Gitarren, Lauten und Mando--linen. Die letzte uns bekannte Geige von seiner Hand trKgt die Jahreszahl 1730. Stradivari, dcr mlt seinen Instrumenten noch zu Lebzei-ten marchenhafte Summen verdiente, starb am 18. Dezember 1737 in seiner Heimatstadt Cremona. Sein Werk wurde von seinen beiden SOhnen Francesco und Omobono fortgesetzt. Letzter^r scheint allerdings mehr mlt der Beschaffung des Materials und dem Vertrleb, als der Her-stellung der Instrumente zu tun gehabt zu ha-ben. Belde SOhne wurden nach ihrem Tode In dem Grabe beigesetzt, in dem schon ihr grofter Vater ruhte. Es ist in diesem Zusammenhang bemerkenswert, daB die Wiege der berUhmten itallenlschen Gelgenbaukunst im deutschen Al-penraum stand. Kaspar Tlefenbrucker, der 1514 im Lechtal bei Fiissen geboren wurde, war der Mann, der sie begrUndet hat. Seine Nachkommen und SchUler eroffneten nicht nur in Italien, sondern auch in Frankreich und der Schweiz eigene Werkst&tten. Namentlich Amati, Guarneri und Stradivari bauten ihre Kunst auf den Erfabrungen und dem Wissen auf. das der deutsche Gelgonbau ihren LanU.4-Icute^' vcrmlttelt hatte. Wufiten Sie schon... ... daB es in England vom 12 bis 16. Jahrhun-dert Seidnertruppen gab, die wegen ihrer man-gelnden Disziplin und besondcren Ziigellosig-keit von der Bovdikerung >Tausendteufek und »Schindcr« genannt wurden? ...daB man ursDrpncilch untor dem Wort »Museum« einen Musentempel verstand, einen liberhaupt den Musen, also den KUnsten und Wisssnschaften geweihten Ort? .. d?B Nitroglyzerin, das man eigentlich nur als gefahrlichen Sprengstoff kennt, auch zu Arznefwecken, und zwar in alkoholischer Jjosung Oder Tablettenform gegcn Migrane verwondet wird? 'Ujiset SCHATZKASTLEIN GEORG STAMMLER Spriiche von Goff und gofl/fchen Dingen Darinneii licfft eben die Tragik der Meiwch-lichkflt! Von Gott ewlg bewegt, aber auch pwig- an ihm Irrend, micht wle ihn ewig wiwier fpstxuhaltpn. Und sle niorkt nicht, daB Im Festhalten eljcn die Entfremdiing llegt; daB Pin sichprpr und e.lngefangener Gott nichtn ist als ein affender Schatten — wahrend da# We-sen ungPHchatit und uncrkannt tilK-r die Berge Rohrcitet und slch ewig nur dem Wesen offen-bart. * Gerade die hochsten, also aus der Ewigkelt staMmenden Wahrhpiten werden insofem wie-der zur Augenblickssache, als man ea nur augenblickHweise auf ' ihrpr sternenhaftea Hohe aushalt; sie nur in Spannen wirklich begrelft dam heiUt imigreift, im vollen Um-fang ihrer Verastungen auskostet. Es ge-schieht vor uns in solclipn Augenblicken wle pin ]>lbtzliches, weltenweltee Aufdiimmern und Einklingpn von urtliniiich gpwaltigen Daseine-miichten; das, sobald man ihm mlt den Bilk-ken nachsplirpn will, wieder verlpuchtet und uns im Dunkel zuriickliiBt. Abpr in der Seele hleiht etwas von dPm Bilde stehen, und dies кигке Schausplpl in seiner geisterhaften U.n-au»n>cBh-.irkpit ist es liprnach, das den Weg in die Lebenswclten bestiuimt. Es 1st torlcht, die Erde zu verachten, well man den HlnimeJ ergrelfen will. Denn was Ist er ohne seine Werkstatte; ohne diese knl-stemde, flammenzeugende Bcriihrung! Nur i m Leuchten der Dinge wird Gott s 1 c h t b a r. * DuB dpr Mensch fiir sich selber etwae seln will, (las macht Ihn kleln. t)berall, wo tr Weg, Oder wo er Beauftragter 1st, gewinnt er GroBe. Wo ein Mensch slch hlnstellt, um Ordmung zu gebleten, steht er fiir Gott. Diese PlatihuJ-terschaft muB er im Gewiseen tragen, oder er wlrkt A erhangnis. * Wcr vor dcm reinen Antlitze steht und die Furchcn und die Bewolkung In der eigenen Seele spUrt, der kann nur tief schmerzlich die Biicke senken; oder auch er wird sie um м Innlger emporschlagen und sein ganzes Wesen wird Bitte und Liel>c sein: nimm mich hln, gib dich mir! Und dann wlpdpr nilt diexem Hcrxen voil 1Ие1>с hiiipln in Dunltel und Schmntz und Arbeit, und fpst zugppackt und gprungpn und nicht gpfragt was wird aus niir, oder wie bleiben meine Hande! Damn llegt wirklich nicht so vlel, auch wenn nichts, gar nlchts in delnem erke rein auf-gchpn Mill. Kwlgps I/Chen ist elne Macht, die nicht rechnct, sondern leuchtet. Hier etehe Ich, irh kann nicht andere. T>ae ist der Trotu und die Macht, die je d e r echt« I^ebensetreiter In slch tragt: Nennt e* Ehre, nennt en WeKpnstreuc, nennt e* Gewiseen; пнг aim diesem ictzten, schweren und doch so un« handig frohen Mussen licraus emeuert sich die Welt. Da Musikleben in Karnten / Yon Anton Andeiiuh Am Freitag den 8. Oktobor wtrd Gauleiter Dr. Friedrlch Ralner den Muslkpreis des Gauleiters dcr NSDAP in Kftrnten verleihen, der im Vorjahre erstmallp von der Gebictssingschar der Hitler-Jugend Karnten erworben wurde. Aus diesem AniaB verdffentiichen wir folgenden grundlcgenden Artikel Uber das Musikleben in Karnten. Der Gauleiter in Kitrnten hat verschiedene Einrichtungen geschaffen, die bestimmt sind, dem Kilrntner Musikleben neuen Antrieb zu geben. Er kntlpfte einerseits an bestehende Einrichtungen an, lieB slch anderseits aber auch von neuen. anderw&rts' bewahrten Einrichtungen leiten und schuf schlleBlich auch voilkommen Neues, das, von starken Impulsen getragen, die Voraussetzungen fUr vielver-eprechende Aufstiege in sich tragt. Eine gutp tJberiieferung wies in Karnten scit vielen Jahrzehnten das Gesanggwesen auf, dss auf der Vorliebc des Karntners fUr sein hel-matliches Lied fuBt, jedem Voiksiied, das in seiner Arteigenhcit einmalig im ganzen deutschen Sprachgebiet ist. Durch seine Neigung zum Akkordiichen muBte seine Gianzzeit mit der Entwickiung des Mannerchorwesens im deutschen Lande zusammcnfalien und es 1st aua diesem Grunde keine Zufiilligkeit, daB wir der BiUtezeit des Karntnerliedsingens gerade ипг die Jahrhundertwende begcgncn in der eich eine groBe Zahl von Sangeirunden un'i Maonergesangvcreinen in alien grSSercn Siedlungen des Gaues blldeten, die dem deut-achen Licde, vor allem dem Karntncrlicde hul-digtcn. Diese Siingerschaften wuiden gerade zu der Hort uiid die Pflegeat&tte des Karntner Volksliedes, da v'.el st&rTier als in anderen deutschen Gauen die SangerbUnde sich um das bodenst&ndigp Voikslledgut annahmen. Bald blldeten sich in diesen Sangerrunden einzelne Quartette und Quintette, die sich fast aus-echlleBlich zum Singen des Kiiintnerliedes in gemUtilchen Stundcn unter der Dorflinde, im eigenen Haus oder In einer Gaststube zusam- menfandem bald waren diese Quartette und Sangerquintette die GrUndungszellen fUr die Sangerschaflen und Mftnnergesangvereine. Immer neue Lieder befruchteten dieses selbst-lose begelsterte und begeisternde Singen, so daB Karnteri in einigen wenlgen Jahrzehnten sich einen Stock von heimatllchen Lledern er-sang, wie er in anderen Gauen — vielleicht noch mlt Ausnahme dcr Stelermark — fremd ist. Hierin zeigt sich die groBe Vorliebe des Karntners fiir das Singen, die nur in den Tirol zugewandten TKlern etwas zurllcktritt, dort der instrumentalen Kapellenmusik den Vor-tritt lassend. Das Sjngen schien das instrumen-tale Musizieren geradezu zu unterdrUcken. Aus diesem Grunde ist es nicht verwunderlich, dafi wir in Kftrnten vlel weniger Blfiser und Volks-geiger aufzuweisen habcn als unsere Nachbai-alpengaue. Da aber auch in KKrntep fUr die Blasinstrumente gute Voraussetzungen in dcr l&ndllchen Bev61kerung vorhanden sind, soli in der kUnfUgen Zeit durch EinfUhrung von eigenen Blascrklasscn in den Kreismusikschu-len dem Streben nach Vermehrung der In-strumentalisten Rechnung gctragen werden. Von diesen offen daliegenden Tatsachen aus-gehend, hat der Gauleiter, Ubcrzeugt von dei hohen Musikbegabung aes Karntners, Einrichtungen geschaffcn, die bestimmt sind, die Vor aussetzungen fur eine neue BiUte des Karntnei Muslklebcns zu biiden. Es ist klar, daB man einem Volke mlt einer OberfUlle auch bextoi Konzerte ohne mu.«ikalische Schulung und ohnr gute Muslkschulen nur KuBerlich dient. Die Kultur wKre in diesem Faile nicht eine orga-nisch gowachsene, sondern eine nur ftuBerliche, rlie bei einer einmal eingatretenen Unmbglich keit die Konzerte In gleichek- Zahl und Quall-tat fortzusetzeh, sehr bald bedenklich absln-ken wUrde. Eine gute, grlindliche Musikschu-Umg hst die Jugend dee Gaues in moglichster Breite zu erfassen und das kilnftige, ideale, muslkhungrige Publikum heranzuziehen, da> aua dem eigenen Musizieren das Verlangen, die hoheren Werke der MvuUcliteratur kennen- zuleiiien, in sicli tragi. Uenn wic Kaum in anderen Sparten dev Kulturarbcit ist die Ge-fahr des Abainttens einer gesunden Kultur-einrkhtung zu einer solchen dcr ZivlUsatlon gegeben. In dieser Erkenntnls hat der Gauleiter den ■ Zweckverband des Karntner Muslkschulwer-kes gegriindet, dem die Landrftte, Oberbiirger-melster und BUrgermel.ster der Kreisstftdte und groCeren Siedlungen des Gaues wie die Vertreter der Kultureinrichtungen und der elnzelnen Qliederungen der NSDAP im Gau nngehoren. Das Musikschulwerk hat den Auf-trag, in alien grofleren Orten KSlrntens Mu-sikschulen fUr Jugend und Volk zu errichten, welche die musizlerfreudlge Jugend in brelte-ster Form zu erfassen haben. neben Kunst-instrumenten auch Volksinstrumente zu pfle-gen, gemelnsames Singen und Musizieren zu iihen und die Grundlagen fUr die Musik-Fach-echulen der Krelsstadte zu biiden haben, welche eine gehobene Ausbildung in alien Mu-slkf&chern eimijgllchen. Ubev die Kreismusik-schulen ragt nun schlleBlich der Oberbau der Landesmuslkachule, das derzeitige Konserva-torium In der Gauhauptstadt, mlt Komposi-tion.Kklasscn, Ausblldungsklassen, Opern- und Chorschule, Collegium muslcum und Mu-slkerziehersemlnar fUr die hoherc und beruf-gerichtcte Ausbildung. Diesen Muslkschulen zur Selte steht die Gebletsmuslkschule der Hitler-Jugend In St. Andia im Lavanttal -die »usPchlieBlich BerufsCOrchesterimuslker her-anzieht. Aus diesem Aufbau geht herfor. daU alle Musikschuleinrichtungen auf das engste mit der Hitler-Jugend und der Deutschen Arbeitsfront zusammenzuarbelten haben, well sie einerseits die Jugend wie auch (las schaffende Volk muslkerzicherisch zu erfassen haben, andererseits den Singscharea ■ nd Musikziigenwie Betriebskapellen den Nach-wuchs zu stellen und Ihn zu schulen haben. Der Muslkverein fUr Karnten selbst wurde vom Gauleiter im Vorjahre mlt neuen, erwel-lerten Aufgaben betraut. Er hat in seiner Kon-zertabteiluiig das geeamte MuslkauffUhrungs-wesen zu betreuen, fUr wertvoile Konzerte in der. Gauhauptstadt, und In den KrelsstSdten wie a^ch idi' eincii entsprcchenden KUnstleraus-tausch zu sorgen, kurz das Kftrntner Konzert-leben neu und erfolgreich zu befruchten. In der Abteilung fUi Mueikerzlehung ist eine gedeih-liche Zusammenarbelt aller Musikschuleinrichtungen des Gaues im Verein mit den Prlvat-erzlehern herzustellen, die Zlele der Musik-erzlehung im Gau herauszuarbeiten und eine Nachwuchsf6rderung zu betreiben, die der groBen Musikbegabung des Karntners ent-spricht. Die Abteilung III des Muslkverelnee hat den heimischen Komponisten Betreuungs-stelle zu sein, die AuffUhrung ihrer Werke zu fOrdern. Muslkbegabungen ausflndlg zu ma-Chen und sie einer Ausbildung ziuufUhren, wle auch die musikwissenschaftllche For-schungsarbeit vorzutreiben, Arbelten, For-schungsergebnisse und Musikwerke von Karnt-nern zu veroffentlichen und zug^ngllch za machen. Hand In Hand mit diesen Einrichtungen wird die Karntner Sangerschaft arbelten, der nach dem Kriege Aufgaben zufallen werden. Sie unterhS.It heute in Klagenfurt berelts einen ansehnllchen Stadtischen Chor, der bei grS-Beren ChorauffUhrungen vor die Zuhorer-schaft tritt. Es sollen auf diese Weise auch die erwachsenen Sangesfreudigen dem aktiven Musizieren erhalten bleiben, und Ihre Lust, die lebendlgste Form der Musik, (Jen Chor-gesang zu treiben gefdrdert werden. Zur FBrderung aller dieser Bestrebungen, dte naturgemaB Im Kriege etwas gehemmt Bind, aber nach dem Kriege um so sichtbarer auf-blUhen und In Erscheinung treten werden, hat der Gauleiter den Muslkpreis des Gauleiters dcr NSDAP In Karnten geatlftet, der im Vorjahre erstmalig verliehen wurde. Erster Prels-trager war die Gebietssingschar der Hltler-Jugend Karntens fiir ihre Verdlenste um die Chorlled- und insbesondere Heimatlledpflege, die welt-Uber die Grenzen des Gaues hinaus Anerkennung' gefunden hat. Am 8. Oktober wird nun zum zweltenmal der Muslkpreis des Gauleiters verliehen, der alien Musikschaffenden Karntens ein Ansporn seln soli, in den kommenden Jahren zu den . Preietrftgera zahlen 2u,dUrfen. Sobote, 9. oktobra 1943, KABAWANKENBQTE stran 7. — štev. 80. Osire kaini za narodne škodljii/ce Iz Gorenjske Smrtna kazen in ječa za saboterje vojnega gospodarstva - Jasen opomin In zadnje svarilo vsem Strafkammer fUr die besetzten Gebiete Karntens und Kraine je po večdnevnem razpravljanju proti 21 obtožencem iz Gorenjske, ki so zakrivili obzirno veriženje in hude prestopke proti predpisom ureditve o potrošnji razsodilo sledeh: Peter P o p o v i 8, premožen Žagar in mlinar v Heiligenkreuzu je bil radi neopravičenega nakupa več tisoč pik oblačilnih nakaznic in prodaje istih, radi neopravičenega nakupa tkanin, usnja in moke in prodaje po pretiranih cenah obsojen kot narodni škodljivec na smrt. Melitta E n-gelsberger, nastavljenka pri Wirt-schaftsamtu v Krainburgu je bila kazno-vajia radi zlorabe uradne oblasti, tatvine več tisoč pik oblačilnih nakaznic in neopravičene oddaje istih kot narodna škodljivka na dosmrtno ječo, Franz S c h o b e r, trgovec v PrieStau ,radi neopravičenega nakupa in prodaje pik oblačilnih nakaznic kot narodni škodljivec na deset let j e-če in 10.000 RM denarne kazni, Franiz Debelak, mlinar v Laaku, radi neopravičene prodaje 7.200 kg pšenične moke po pretiranih cenah in radi napačnega vpisa v seznam, ki ga je predložiti Er-nahrungsamtu, kot narodni škodljivec na osemletječein 10.000 RM denarne kazni, Franz Rotter, trgovec v Neu-marktlu, radi prodaje tkanin po pretiranih cenah kot narodni škodljivec na šest let ječe in 5.000 RM denarne kazni. Ostali obtoženci, ki so zakrivili manjša kazniva dejanja so bili kaznovani po uredbi o vojnem gospodarstvu na zapor in denarne kazni. Petru Popoviču, kateri je bil glavni krivec, je bilo zaseženo vee premoženje. Medtem ho se nahaja nemški narod v usodnem boju, ko nemško domovina ustvarja z uporabo vseh moči potrebna orožja za fronto in ko mora trpeti pri tem še pomanjkanja, ki 90 v zvezi z vojno ,so obtoženci izrabili splošno stisko, da se z vojno obo-gate. Ta tip ljudi je v splošnem poznan k prve svetovne vojne in je bil tudi vzrok zloma leta 1918. Naučili pa smo se iz prejšnjih izkušenj in smo skušali sedaj od začetka vojne dalje to zlo radikalno iztrebiti, radi česar smo izdali zakone in uredbe, ki se zde na prvi pogled zelo stroge. Toda z ozirom na to, da so bile te uredbe izdane za zaščito splošnoeti, se pokaže upravičena ostrost, kajti kdor hoče z vojno zaslužiti. je narodni škodljivec, ki nima nobenega smisla za narodno skupnost. Kdor pa se navzlic splošno znanim ostrim predpisom vkljub temu udejstvuje kot vojni dobičkar, .zasluži vso ostrost zakona. Pri obtožencih gre vseskozi za prebivalce Gorenjske, torej ozemlja, ki pozna vojno šele največ dve leti in kateremu je v pogledu žrtev in pomanjkanj vojna doslej skoro popolnoma prizanesla. Če se tedaj obtoženci,ki so v ostalem vsi premožni ali pa vsaj žive v urejenih gospodarskih in finančnih razmerah, hočejo obogatiti z vojnimi razmerami, je to tem bolj kaznivo, ker se ne morejo niti opravičevati s stisko. Kmečko poklicno vzgojno delo \ Karninn Spisal Qaubeauftragter za I(mečI(o poklicno vzgojo, kmet Alfred Falkner Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Fried-rich Rainer je otvoril v četrtek, 7. oktobra 1943. v Kammermusiksaalu v Klagenfurtu kmečko vzgojno delo za Gau Kamten. Ob tej priliki objavljamo sledeče: Dne 29. novembra 1942. je naznanil Staatssekretfir Backe na velemanifestaciji Reichsgaua Wartheland v Posnu »kmečko poklicno vzgojno delo«, ki naj ga izvede NS DAP. Reichsnahrstand, torej kmetstvo, HJ in šola naj bodo v ozkem sodelovanju nosilci poklicnega vzgojnega dela. Naloga poklicnega vzgojnega dela se poda 3 kratkim pogledom nazaj na biologični razvoj in sedanji položaj nemškega naroda. V preteklosti je izkoristil liberalizem enostransko nudeč prednost vsem pridobitvam tehnike in znanstva vsa sebična stremljenja in pri tem izpodrival na domačih tleh vkoreninjeno Prve posledice nemške obrabne siralegiie Ob koncu tretjega meseca velike sovjetske poletne ofenzive je trenutno brez dvoma nastopil odmor v važnih odsekih boja. Sovražnik je sicer, sledeč naravno nemškim odmikanjem, na mnogih mestih dosegel .Dnjeper in tu poskušal, priti čez to široko. in večkrat zamočvirjeno reko; njegova topogledna prizadevanja pa so obtičala. V ozemlju, kjer se izliva Pripjet, kakor tudi v prostoru zahodno od Smolen-eka poskušajo Sovjeti še prodreti, toda gledano v celoti se izkaže Dnjeper kot velika zapornica, ki vsiljuje sovražniku novo postavitev in pregrupacijo svojih sil. S tem stoje Sovjeti zopet ob začetku svojih trimesečnih naporov ,ne da bi dosegli niti en operativni predor ali tudi eno samo odločilno bitko. Ce bi sovražnik v tej bitki na Vzhodu objavil račun dobička in izgube, bi mogel le malo zapisati na strani uspehov. Sovjeti so sicer lahko poročali, da so zasedli nekaj tucatov mest in nekaj sto vasi, v resnici pa operirajo njihove čete, kakor je poročal nek angleški radijski glasnik, »v po Nemcih ustvarjeni puščavi«. Na drugi strani stoje sovjetske gigantske zgube ljudi in njihove neizmerne zgube materiala vsake vrste. Vodstvo nemških čet Je z vso doslednostjo napravilo veliki prostor Vzhoda za instrument svoje obrabne strategije in s tem dalo vojakom vojske na Vzhodu možnost, da so z elastično vodeno obrambo nevtralizirali naval sovražnih mas in sovražnega materiala. Trenutno se še ne more presoditi, kako dolgo bo trajal odmor ob Dnjepru, toda vsako odlašanje med ofenzivo lahko nujno povzroča, da se je treba odreči nadaljnjim napadom. kmetstvo. Tega ni mogel izbrisati niti navidezni proč vit začetkom 20. stoletja; tako je pač z velikanskim podvigom tehnike vedno bolj rastoče industrije zacvetela razgibana svetovna trgovina, ki je pokazala posameznim narodom že hude biološke škode. šele leto 1933. je prineslo spremembo. Rabimo pa ljudi, da imamo za obdelovanje zemlje zadosti delovnih moči na razpolago. Poleg tega Je nemška oborožena sila pridobila nadaljnji prostor na Vzhodu. Plug mora to obdržati, kar je zasedel meč. Kot nadaljnjo veliko nalogo poklicnega vzgojnega dela smatramo pridobitev in vzgojo nemških ljudi za velike naloge Vzhoda in Jugovzhoda. Sredi vojne se pridruži sedaj Se pripravljalno delo za povojni čas. Prostoren prostor je odprt za velikonemški Reich in narod stoji pred načelnim obratom svoje zgodovine. Nemško gospodarstvo in prehrana sta se ukoreninila, sedaj morajo prikrojiti ljudje svoj življenjski način in kulturo svoji domaČi zemlji, kajti v njej Je vkoreninjena polna moč naroda. Bele potem, ko se bo ukoreninil celokupen narod v mestih in na deželi in postane kmečki v vsem svojem žitju in bitju in se ne bo kmečko delo več zaničevalo in omalovaževalo, bo zadostilo kmetstvo tudi zopet svojim narodnim nalogam, da je Vrelec in prehranjeva-lec nacije. Zato si je poklicno vzgojno delo zastavilo veliki cilj, da popelje ves narod na n.tegov kmečki izvor. Zato hoče: 1. vzbuditi domače, s krvjo povezane običaje in šege, 2. ohraniti kmečko mladino deželi, 3. zopet pridobiti meščane, ki še kmečko mislijo in čutijo, za deželo in 4. tako izobraziti in vzgojiti vse, ki služijo domači zemlji, da bodo kasneje postali svobodni kmetje na lastni grudi in zagoto-ve s svojimi otroci bodočnost. Z odvračanjem od dežele je ozko povezano podcenjevanje kmečkega dela in obenem duševno pomeščanjenje pojmovanja življenja in načina življenja samega. Zato je neodložljiva nujnost, da se povede celokupen narod nazaj h kmetstvu. Naše vasi morajo svojo kulturo aktivirati. Nemška vas mora postati ogledalo nemške narodnosti. Vaško življenje z vsemi svojimi šegami in navadami in svojimi praznovanji, posebno naše gorske kmečke vasi zahtevajo za svoje praznike popolnoma drugačno oblikovanje kot mesto. Meščan išče po delu razvedrila, da se odpočije, kmet hoče zbiranja in premisleka. Dobre stare šege in navade so vko-reninjene v kmetstvu, na njihove prvotne oblike hočemo navezati. Toda vse te velike naloge se morejo izvesti samo, če se nam kljub vojni posreči, da se uredi vprašanje podmladka na deželi. Nemško poljedelstvo zahteva letni podmladek 200.000 mladeni-čev. V zadnjih letih se je temu samo polovično lahko zadostilo. Reichsamt za kmečko ljudstvo je v spoznanju tega položaja pokrenil v ozkem sodelovanju z Reichsnahrstandom priprave za ustanovitev poklicnega vzgojnega dela. Z neutrudnim delom se trudijo uradi Reichs-nahrstanda in HJ v tej dobi ustanovitve. V prvem polletju 1943 se je intenzivno vabilo za kmečke poklice. Če se je v enem Kreisu posrečilo, da se je uvedlo 93 odstotkov šolo-zapuščajočih, ki izhajajo iz poljedelstva, v redno učno razmerje, je to majhen dokaz za živahno delovanje. Popisu mladeničev sledi odgovarjajoča oskrba po taboriščih za prosti čas, šolanjih, obiskih posameznikov itd. Če bi hoteli v Kamtnu to knjižiti kot uspeh, potem bi bilo bolje, da bi poklicno vzgojno delo ne bilo ustanovljeno. Kajti ti uspehi so samo nadaljevanje že večletnega dela, ki Je bilo nekaj bolj močno. Veliko je bilo že storjenega; služba na kmetih, leto, prebito na deželi, Reichsarbeitsdienst, so nastali in pridno pomagajo. Reichsamt fUr das Landvolk je ustanovljen in upamo, da se nam posreči, da ohranimo in pridobimo v bodočnosti deželi potrebne IjudL Poklicno vzgojno delo jih bo izobrazilo in kmečko delo bo postalo poklicno delo. Da se morajo napraviti sedaj novi učni obrati, da se lahko mladeniči svojemu stanju izobrazbe ustrezno nadalje izobražujejo, je velika naloga bodočnosti. Nadalje morajo biti izšolani in še izobraženi za svoje naloge učni ''gospodarji in učne gospodinje. Mestna in kmečka mladina se morata seznaniti z mnogimi poklicnimi možnosti^ У poljedelstvu, pa tudi odrasli se morajo aktivirati za nastopajočo dobo, ko nastopi velikonemški Reich kot kmečka država svoje pot v bodočnosti. Pričakujemo, da se nihče ne odtegne tem velikim nalogam. S sodelovanjem stranke, šole in vseh, ki jim je poverjena vzgoja, mora veliko delo uspeti. Diplom..Opllke, C. KRONFUSS Klagenfurf, Sabnhofsfrol^e fS Bls auf welteres jeden Vormittag geachlossen Rolf Liennar: 37 Sfomijewdu, Ш tu шаеен HUMORISTIOBN ROMAN . in tako zaključujem svoja izvajanja 8 tem, da se izjavljam solidarnega z besedami svojega tasta. Slovesno odlagam naslov profesorja in doktorja in prevzamem iz njegovih rok naslov vodečega direktorja. Od danes zanaprej sem torej Schvvabe, čisto priprosto Schwabe. Za ožje sorodstvo Bruno. In staršem moje žene bi se rad na tem mestu zahvalil za to, da sem bil sprejet v imenitno Soltmannovo hišo. Anita naj postane srečna. Ljubim jo neizrečeno. Postati mora najsrečnejša žena na svetu. Ona je vsebina mojega skromnega bitja. Ona je iz mene napravila človeka. Ona je ...« Opazi, da so se A niti nevzdržno ulile solze, in se prestrašen usede ter ji skrivši stisne roko pod mizo. ^ Slede srečni dnevi. Samo nekaj бе tare Schwabeja, in razglabljala, kako bi poravnal tudi ta račun. »čiij, Anita —« začne, »prav za prav se moram Wemerju vendar zahvaliti za mnogo«- »Kaj pa?« »Na primer za tebe«. Ce je Anita poštena, ne more tega za-nikatL »To je pa tudi njegova edina zasluga« V sporazumu s svojo malo nevesto sklene, poiskati Wemerja in se ž njim' spraviti. Stopa po stopnicah do Wemerjeve pisarne in se prijavi, da bi rad govoril z gospo- dom drom. Hellwigom. Schwabe je njegovo ime. Werner sedi skromno za masivno pisalno mizo. Ko Schwabe vstopi, vstane. Ne Ve, kako bi si razlagal njegov obisk. Schwabe hiti k njemu, mu proži roko in reče: »Werner! Prisegam ti: ni bila moja krivda!« Werner mu verjame. Ponudi mu cigarete, in potem govorita o prejšnjem življenju. Schwabe se veseli, da zopet srečno oživlja njuno prijateljsko razmerje. Naravnost ganjen je, ko mu Werner odkrije: »Ti, veš kaj — prav za prav sem te vzel s seboj na potovanje kot »spremljevalca, ki ni nevaren«. »In sedaj sem postal amejoči se spremljevalec«. Obžaluje ubogega Wemerja, toda kaj se da tukaj storiti? »In še nekaj«, nadaljuje Werner«, »— da ne bo nikoli več nobene laži med nama —« Schwabe je radoveden, kaj še pride. »Varal sem te še pri neki drugi priliki«. »Tako?« Schwabe se spozna. Toda dela se, kakor da bi ničesar ne vedel. »Toda ne namerno!« se razvne Werner. »Kdaj pa?« »Imel sem dekle zelo rad. In sama je prišla k meni!« »Kdo pa?« »Uršula.« »Oh?« »Dobro bi bilo, da sem se ž njo poročil«. Schwabe se sedaj domisli, v eni izmed njegovih desetih tajnoglobokih žepov mora vendar še tičati Ursulina posetnica z njeno telefonsko številko. »Ti, jaz sem srečal Uršulo«, Werner je takoj vnet. »Srečal? Uršulo? Ti?« »Da. Hudimana kje le tiči,posetnica?« »Kje pa?« »V vlaku D«. »Kakšna je pa bila videti?« »OhI Prav dobra! Dovršena dama«. \yerner molči. Kakopak o njem nista govorila. »Govorila sva tudi o tebi«, ga vzpodbuja Schwabe premeteno. »O meni?« »To se pravi prav za prav — ona je vprašala po tebi«. »Po meni?« »Kako se ti godi. Če si oženjen«. »Ali je ona omožena?« »Se ne. Občutek imam, da čaka na tebe«. »Na mene? Uršula?« »Da dala mi je posetnico s svojo telefonsko številko, da bi jo ti enkrat pozval po telefonu«. To je bila laž, ampak blaga. Končno se pojavi posetnica. Močno je že zmečkana, toda Wernerju pomeni čitljiva številka u-panje na srečno bodočnost. »In to mi poveš šele danes?« se razsrdi Werner. Schwabe razbere iz te njegove ogorčenosti zanimanje za Uršulo, in se veseli za oba. Kar premore on s svojimi slabimi močmi bo storil. Namuzne se: »No, še vedno je čas za to«. Werner navija Številko ena-enft-ena-nič-čla-štiri. čisto tiho postane v prostoru. Schwabe se usede k vratom. Ursula se javi. Werner tudi: »Tukaj je Werner Hellwig. Ali si ti 04 sebno pri aparatu, Uršula?« »Da... dober dan. Ui^ula... da, veš kaj^ Ursula ... Schwabe je namreč tukaj.. < kako se ti godi?--Ah? — Ti, to me paj zelo veseli — Tako ... ? tako ...« Schwabe ve, kako se bo pogovor nadalje^ val. On si tudi lahko misli, kaj se govori na drugi strani. Vidi, vse je v najboljšem teku. Werner mu kaže hrbet in je čisto po^ globljen v telefonski pogovor. Previdno prime Schwabe svoj klobuk, pritisne nesliš^ no kljuko, se pririne ven skozi ozko odpri tino, zapre zopet brezslišno kljuko, tipa p« veži, isti manever pri vežnih vratih, ta spa-* ka pa zahrešči, toda to mu je vseeno, oit skače po stopnicah navzdol, kar po tri пач enkrat, in je že zunaj na cesti. Mimoidoči obstanejo in začudeno gledajo mladega gospoda, ki ima klobuk veselo po strani, si žvižga pesmico in коггЉа svojo pot. Schwabe je vesel krasnega vremena in — česa je še vesel —, da ima ljubeznivo ženko in dobrega prijatelja. Kaj pa hoče še več na tem svetu? * To je konec. Tako je neznatni učitelj iz Schievelbeina v Hinterpomernu zaradi prednosti svojega značaja kljub svojim skromnim kosmatin* dohodkom 186.72 RM postal Aniti nevaren in s tem solastnik svetovne tvrdke Solt-mann. Vzlic vsem nasprotnim trditvam vsa« kojakih možnih in nemožnih ljudi se je zopet pokazalo, da ne vlada svetu denar, ampak srce. • - ^ t Konee, stran 8. — štev. 80. K ?■ R A W ANK EN BOTE Sobota, 9. oktobra 1943. I^a^o se )q keneaia '^ugo&iavija Spisal Danilo Grcgorić copyright 1943 by Wllhelm Goldmann Verlag in Leipzig 5 Ta vlada je nedvoumno usmerjena srbsko. Hrvatje z Radićem in Srbi Iz Hrvatske s Prl-blčevlćem na čelu so izločeni iz vladnih poslov. Vedno bolj pridobiva vlada obeležje, da zastopa srbske interese, opozicija pa hrvatske. Da Se več. S Hrvati gredo tokrat tudi Srbi iz bivših avstrijskih pokrajin. Vlado obtožuje opozicija separatizma in de-etrukcije. Opozicija grmi proti poželjenju kabineta in strank večine za vclesrbsko hegemonijo iVi hočete državo raztrgati«, kliče gospoda iz vladnih klopi opoziciji. >Vi boste uničili državo z vašo korupcijo tn vašim velesrbskim šovinizmom«, kličejo ti nazaj. Prišlo jo bilo cel6 do pretepov. Radič je bil očital vladi s svojim jasnim visokim glasom, da je falzificirala volitve. In oljnati bariton Pribičeviča mu je sekundiral ob spremstvu levice. Napadajo posamezne visoke uradnike, posajnezne ministre. Kot Se nikoli preje, izvajata bivša kompromisna nasprotnika Radič in Pribičevič, ki skleneta te dni trdno politično zvezo, z vsemi sredstvi parlamentarne ob-strukcije, boj proti vladi. Tu Srb, tam prečanin (»prečanec«), kakor so, se, imenovali Hrvatje, Slovenci in Srbi iz. pokrajin zahodno in severno od Save in Donave, bivših srbskih mejnih rek. 2e so bile padle težke žalitve. Besede, ki jih ni bilo več moči popraviti. Besede, ki so vbrizgale strup v valujočo kri obeh skupin ki so tako ranile. Vedno znova je prišlo do spopadov. Vedno znova je opozicija obdolževala zastopnike vlade, da nameravajo cel6 s sredstvi Izvenparlamentarne diktature hegemonije Ve-leerbov. »Mi Srbi smo žrtvovali nad 1 milijon naših najboljših sinov za svobodo te države, za vašo svobodo! In samo nam se morate zahvaliti, da ste danes svobodni!« je zatrjeval z glasom najvišje ogorčenosti nek govornik večine. >Vi ste nas napravili za sužnje, osvobodili smo se mi sami, dokler niste vi položili svoje roke na nas«, je donelo ravno tako ogorčeno zopet od levice nazaj. »Gore srbskih kosti so označile meje te države!« »Kaj stanejo vaše kosti? Hočemo vam jih plačati, da ne bomo morali vedno tega poslušati!« In med dejanskim spopadom med levico in desnico je bila prekinjena seja. Težko so mogli lomiti bojujoče se drugega od drugega. Potegnili so samokrese, tako se je zatrjevalo pozneje. Odtod težko, razburjeno razpoloženje, v katerem so se poslanci dne 20. junija 1928. 1. premikali iz raznih klubov do sejne dvorane. Zato kratka, sovraStva polna prerekanja, ki so se razvijala že na hodnikih, na stopnicah, kot huda bliskavica pred veliko vremensko katastrofo. V klubski sobi radikalne stranke je stal čokat, širokopleč, trdovraten mož. Črni lasje so mu jjokrivali robato lobanjo. Pod košatimi obrvmi bodeče, ostre, črne oil. V najostrejših izrazih je bil grmel proti Hrvatom in proti Radlću. obdan po pristaših stranke, ki so mu odohravaje vzklikali. S kratkimi, odsekanimi gestami svojih velikih rdečih rok je potrjeval krepke Izraze, ki jih je bil Izpustil na nasprotnike. Bil je to Punlša Račič. črnogorski Srb, bivši četnik v času bojev proti turški vladi v Ma-cedoniji. Užival je ugled zaradi svoje bojevite odločnosti, ki jo je bil prinesel iz četnlškega boja v politično areno. Toda pravega prijatelja nI imel. Bil je vedno predivji, presilovit. In kljub temu se je bila zadnje dni zbrala majhna skupina okrog njega, ki je ž njim šuS- Ijala v temnih kotih parlamenta In malih kavarnah ter kovala načrte. >Zato se je moral staviti predlog, da naj da predsednlštvo skupSClne Radića preiskati glede njegove duievne nerazsodnosti. Psihiatri bodo brez dvoma morali potrditi, da Imajo opraviti z blaznežem*. >A11 pa ne bo tole na drugi strani preveč razburjalo«, je opomnil nek previdnež. »Kaj, razburjalo! Kot Srb ne dopustim, da bi me žalili. Sedaj je dovolj tega. Radič mora obmolkniti«. Račlćev plameni predlog je Sel od roke do roke. Imel je že precejšnje število podpisov, kot prvi je bil okorni podpis Punlša Račiča. Izpadi Stjepana Radlća. tako se je glasilo v Opozarjamo, da traja zatemnitev odslej od 19. ure zvečer do 5. ure zjutraj. predlogu, se ne dajo razlagati drugače, kakor samo z duševno neprlStevltostjo. Zakon pa prepoveduje, da bi nerazsodni Imeli mandat v skupščini. Zato je predsedništvo skupščine, dolžno, da nastopi In d4 Radlča preiskati po psihiatru. Od Izida te preiskave bo odvisno, ali bo obdržal svoj mandat ali ne. »Ta mož je norec, In to vendar ne gre, da bi nekaznovano žalil Srbe v zbornici«, je zaključil Račič in se v spremstvu svojih prijateljev podal v sejno dvorano. Tukaj je bila debata že v teku. Cisto spredaj, v prvi klopi centruma, sta sedela Radič in Pribičevič, zraven njih Radičev nečak Pavle Radič. Pribičevič, z naprej porinjeno spodnjo čeljustjo pod širokimi debeloustnatlmi usti, s čisto črnimi, pretirano načičkanlmi lasmi na gladko počesani, nekoliko nazaj upognjeni glavi. Nervozno so se poigravali njegovi dolgi prsti na pokrovu pulta. Zraven njega je sedel Stjepan Radič, ki je imel kratkovidne oči % debelimi naočniki čisto tik spisa, ki je ležal pred njim na pultu. Z okroglimi belimi mehkimi rokami je, čisto naprej nagnjen, listal v papirjih In tu pa tam Izmenjal kratke opazke s svojim nečakom, ki je sedel poleg njega, tog in velik s svojim mršavim, temnim obrazom asketa. Zopet je bil vlado obtožujoči govor, ki ga je imel Radičev pristaš dr. Pernar na govorniškem odru. Vedno bolj se je govornik razvnel, ivedno močnejši so postajali medklici. Visoki grlnl glas Stjepana Radiča je vrgel zbadljive, porogljive opazke k sedežem večine. In kadar je boj medklicev vzplamtel prav visoko, je skočfl tudi Pribičevič Iz svoje klopi in s potegnjenim kazalcem dal odgovor na klice članov vladne koalicije. Znenada zadoni oster medklic na klopeh desnice. Račič je bil prekinil govornika. Pernar je pogledal kvitiku od svojega lista, ki ga je Imel pred seboj. Spoznal'je, odkod je bil prišel klic. Od Račiča, ki je dal pobudo za predlog, naj se vodjo Pernarjeve stranke proglasi za nerazsodnega, od najbolj brezobzirnega Izmed vseh nasprotnikov. »Da molčiš!« je zaklical Pernar nazaj. »TI si ukradel turškim begom njihove gozdove!« Po vsej dvorani je nastal hrušč. Toda čisto nenadoma, kakor da bi vzniknil iz tal, se je pojavil Račič poleg Pernarja na odru. »Prekllčl, kar si rekel!« je zakričal Račič Pernarju v obraz (Nadaljevanje prihodnjič) Lep uspeh narodnih ■lovesnosil Kreira Kadmannsdorf ▼ Kronauu Zaliialni doželki \ Gornjem Posai ju Tudi gorenjsko prebivalstvo je praznovalo velike zahvalne dožetke zadnjo nedeljo v prekrasnem Kronauu, ki leži ob vznožju Julijskih Alp v višini 850 m nad morjem, z razgledom na krasni 2500 metrov visoki Razor kot prednjo stražo gigantskega Triglava. Ta dan so se pomešale pestre, žive narodne noše iz gorenjskih dolin z u-niformami predstavnikov stranke, države in oborožene sile, kakor tudi množico navzočih civilnih oseb. Da so se vršili ti prvi zahvalni dožetki Kreisa Radmannsdorf rav no v Kronauu, naj bo kmečkemu ljudstvu Gornjega Posavja priznanje in zahvala, ki sta se mu izkazala za njegovo ustvarjanje in za njegovo marljivo^užbo. Občine Kro-': nau, Ratschach in Lengenfeld stoje v biUa mlečnega izdelovanja na prvem mestu. To dejstvo zopet dokazuje, da je tam, kjer je ena volja, vedno ena pot. S kakšnim veseljem so sodelovali pri oblikovanju prvih zahvalnih dpžetkov, so kazali v slavnostnem sprevodu smejoči se dekliški obrazi v prir kupnih narodnih nošah, žene vseh starosti ki sta jim ponoi in veselje sijala iz oči. Veselje zaradi tega, ker so občutile, da Ve-likonemški Reich razume njih živelj in njih tradicijo in ker čutijo, da kaže globoko pravo čutenje za njihovo slavje. In vse to ^o oznanjali žareči se obrazi na žetvenih vozovih v slavnostnem sprevodu, ki se je ob 14. uri premikal pred Kreisleiterjem Kreisa Radmannsdorfa. Z zadovoljstvom in veseljem je Kreisleiter pozorno opazoval lepo okrašene vozove, katerih okras je pričal o marljivosti kmečkega prebivalstva in zlasti o blagoslovu žetve, ki ga je Vsemogočni podelil temu delu naroda v Velikonemškem prostoru. Dolgi sliivnostni sprevod se je pomikal skozi Kronau in se razvrstil na slavnostnem ju, da so se kmetje po kratki dobi, v kateri so bili gorenjski kmetje sprejeti v Veliko« nemško narodno občestvo, v pretežni večini ravno iz tega gorenjskega dela popolnoma uveljavili in s tem sovražnikom Velike Nemčije izbili iz rok njihovo domnevno najostrejše orožje, izstradanje nemškega naroda. Tudi za bodočnost lahko obljubi v imenu kmetstva svojega Kreisa, da bo kakor doslej, napelo vse sile, da se bo zmagovito bilo v bitki proizvodnje. Po izvajanjih Stabsleiterja Mayerja so trije skušeni Orts-bauernfiihrerji izročili kot znak svoje zahvale Kreisleiterju žetveno krono ter sol in kruh. Nato je povzel Kreisleiter dr. Hochsteiner besedo. V velikih potezah je Kreisleiter orisal globlji pomen te velike borbe nemškega naroda, in opozarjal na edinstvene uspehe, ki jih je doseglo nemško kmetsko ljudstvo in na podlagi katerih je bilo mogoče, ob začetku 5. vojnega leta povišati krušne obroke in tako dati sedaj nemškemu narodu več kruha na razpolago kot ob začetku vojne v letu 1939. Zahvalni dožetki torej niso samo slavje nemškega kmečkega ljudstva samega, ampak celokupni nemški narod se z globoko zahvalo udeležuje tega slavja. Fiihrer je postavil nemškemu kmečkemu ljudstvu velike naloge in ono jih je izpolnilo v polni meri. Posebno je treba podčrtati storitve kmetic. Na njihovih ramenih je sedaj posebno veliko breme. Kreisleiter je potem poudaril, da ne zadostuje samo pridelovanje, ampak da ima isti pomen kot pridelovanje tudi oddaja. Tudi tukaj lahko z veseljem ug^ tavlja, da Gornjega Posavja ni bilo treba opominjati, ker je v odlični meri izpolnilo svojo dolžnost oddaje. Po besedah Kreis-leiterja, ki ga je gorenjsko prebivalstvo sprejelo s pozornostjo in globokim čustvovanjem, je Ortsgruppenleiter s počastitvijo Fiihrerja zaključil oficielni del prvih zahvalnih dožetkov v Posavju. Sedaj se je začela ljudska veselica, za katere uspeh je zlasti prispeval Kreisamt za kmečko prebivalstvo in Reichspropagan-daamt s podaritvijo dobitkov za zmagovalce pri streljanju, kegljanju, metanju in ple- Dr. F. J. Lnkas Aueschneiden! Aufhewahren! nDent^eb metUediSoh iitid ptaUtiSflt 216, STUNDE, 1. 3. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Von. Wovon sprichst Du7 Von Dir! Von mir aus konnen Sie kommen. Von morgen an wirst Du mehr arbei-ten. Vor (wo? wann?) Ich warte vor dem Hause. Vor drei Uhr komme ich nicht. Heute vor sechs Wochen war ich in B. Kommen Sie knapp vor der Abfahrt des Zuges. Gebt mir was zu essen, ich sterbe vor Hunger! Mit warmen Kleidem schiitzt man sich vor Kalte. Zu. Kommen Sie zu mir! Wann gehen Sie zu Bett? Der Hund ging von Tisch zu Tisch. Wann ist die Vorstellung zu Ende? Von Zeit zu Zeit schrieb er mir. Wir sahen uns zum ersten Mai. Wir sind jeder zur Hiilfte beteiligt. Ich mache Ihnen das zum Geschenk. Er ist zu allem fahig. Ich wiinsche Ihnen alles Gate rum Ge-. burtstag. Od, 0, raz, z, • O čem govoriš ? O tebi! Zaradi mene lahko pridete. Od jutri naprej ne boš več delal. Pred, iz, od Čakam pred hi$o. Pred tretjo uro ne pridem. Pred šestimi tedni sem bil v B. Pridite tik pred odhodom vlaka. Dajte mi kaj jesti, umiram od lakote! S toplimi oblekami se varujemo pred mrazom. k, h, do, za, o, ob, po Pridi k meni! Kdaj greste spat? Pes je hodil od mize ic mize. Kdaj se konča predstava? Včasih mi piše. Videla (i) sva (smo) se prvič. Udeležena sva vsak do polovice. To vam podarim. Vsega je zmožen. Za vaš god vam voščim vse dobro, (najboljše). . - ■ - Slika o dožvtkih v Kroniiuii z h'po žetveno krono In s Itmetlcaml v narodnih noAah. Bild: Kleeweln, Kllschee: NS-Gauverlag. travniku na jugovzhodu kraja. Ko je bi) Ortsgruppenleiter iz Kronaua dal Kreislei-. terju poročilo, in ko so bila dekleta kmetijske šole v Politschu razvile zastavo, je len-genfeldski Ortsgruppenleiter pozdravil številne častne goste. Po slovesni pesmi »Erde schafft das Neue«, ki so jo zapele Sing-gruppen der Hitler Jugend in taborišča KLV in pomenljivem reku, ki ga je predna-šalo učiteljišče Wald, je govoril Stabsleitei Mayer od Kreisernahrungsamta Radmannsdorf. Stabsleiter-Mayer je javil Kreis'e'ter zanju. Frauenschaft je dala na razpolago torte in sladkarije za mladino. Za olepšavo slavnosti so si razen prej omenjenih mest stekli zasluge vsa strankina službena mesta in župan, voditeljica okrevališča NSV gdč. Fett in mnogo drugih. Ti prvi zahvalni dožetki, so popolnoma ugajali domačemu prebivalstvu in so bili začetek vseh bodočih zahvalnih dožetkov, ki jih bo obhajalo gorenjsko prebivalstvo v trdni povezanosti s kmeti ostm'"]? R?i-cha. Zupan občine Goriadi izloči prebivalstvo katastralne občine Hart Po narecibi šefa civilne upi a ve z dne 21. 8 občini ABllng. To je dalo županu občine Hart z veljavnostjo 1. 10. 1943. Iz občinskega področja občine Goriach in se priključi mestni občini ABllng. To je dalo županu občine Goriach priliko, da se poslovi od prebivalcev katastralne občine Hart In jih pri tej priliki posebno opozori na njihove, s tem na novo narasle pravice kot tudi dolžnosti. župan je opozarjal pri tej priložnosti na dobo, ko se je pred poldrugim letom pri politični vključitvi tega ozemlja poslovil od svojih prebivalcev. Danes pa je že tako daleč, da se je tudi upravno izvršila priključitev ABlingu. 2u-рал ве je pri tej priliki zahvalil prebivalcem le katasLralne občine v svojem Imenu In imenu občine za njihovo stalno pripravljenost za sodelovanje in je označil vse kot dobre in po-Atene občane, tako da je lahko trdno prepričan, da se bodo priključili z enakim zaupanjem tudi njihovi novi občtal. Občina Goriach izroča svoje občane Karta ABlingu v prepričanju^ da mestna občina vse rada sprejme in da ho Sla vsem z zaupanjem in razumevanjem na roko. Zupan občine Goriach je zagotovil v imenu svoje občine vašča-nom Harta dobro in tovariško soseščino in jih je pozdravil kot nove občane mesta ABllnga. FnincoMkl vladni Sef Pierre Laval je Izjavil v nagovoru na pariški mestni svet, da nI v svoji politiki napram Angliji nikdar ravnal iz sovraštva, temveč ker se je postavila Anglija vedno med Francijo in Nemčijo. Solr^ta, 0. clitcb-a 1913. KARAWANKEN BOTE stran 9. — lt»v. SO. Antlifher Sonntaasdienst Kralnburg: Am 10. OktobPr IMS: Dr. Jo-ecf Mcmclirk, Krainburg, Ve'.-■ deser StralJe 21. Fernrnf 153. J>o^Ier je sadno drevfe ćolo je čas za uničenje pre-zlmujočlh škodljivcev s Selinon-Neu Dobi se pri: R M ES'' ING. J. JANŠA Krainburg poleg hotela „Stara pošta" Gtftn Einktufflditint, Sperrpiatten; Buche, Fidit«, Ptnelplttten • Eidisfeldet Spcrrniren. Ohnt EtnktHfsIchein. Furnierc o.8 bis) mm iniiindifche uad ausltndiidi« Herkunft (iir aufien und >nn«n. HANS TRANINGER I Klaganfurt, V<>lli«rmarkt«r SIraB« • Rut 159S ANION lESCHE Ncumarkfl • Obcrkrain SEIT JAHRZEHNTEN DARMOL-WERK Dr.AiiL5CHMID, l.s. SCHUHFABRIKS. UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H. I^EUNAlPIKri EIGENE VERKAUFSTEUEN IN: NEUMARKU, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG Unntttlg LIcht verbrdU« Chen heiOtkrlegswichtiger Arbelf Strom entzlehen. Deshalb LIcht sofort aus-icholten, wenn es nicht bendtlgt wird, und eni« behrllcne OS RAM -Lam-pen ausreichend locker schrauben. OSRAM , 1^(ии(и.бИнш fttedfd£U! Morkif razkužilo ]e uporabl)lvo enostavno in suho kot leresan-suho razkužilo. Dobi se pri: ER ME S" ING. J. JANŠA Kr a i n b u r g poleg hotela „Stara pošta" OuteAnlage Hirer Erfpamme vcilanonSlcdm koften-lotcii A[iia0c-Rdrgcbcr iiberltcucrbcoflnmglcs buliidtm und dđsVcmifr gmsrpanm bd dcrgr^cn undiltcftrn BaufparkalTr mdcnDonau-Alpnigeucn I attb*wdhrt«n ^UinuS-Pr&paroU L (Togescr«me • fettfr«i • ubtrUtt«!) " onwendaa Nur wenn unbedingt noHg • sponam ouHrogen« fto rei^t di# heute settenef g«word«n« Dose (onge ZeH fOurth di4 RUckgaiM f##fw Ooten am ihr Foehgeameftutirdaudthier KohUnkJau dm ITtf versptrru |WALTE8 KOIBE &CO^ STETTIN j У9пи»'Наи$ ESSIG Pabrlk C Wenget, Rtagenfurt inseriraile v našem listi! Vorlac »md Dnick: NS.-Gau-vorlas und Dnickerei KHrnten, GinbU. Klaiipnfurt. — Vcrlsw* loiter: Dr. Emil Heitjan (im Wehrdlenst). — HaupUchrift-loiter; Frledrleh Horotmann. — Zurzeit iat Aiiaei«eiili*t* Nr. 1 srtlltie. stran 10. — štev. 80. KABAWANKBN BOTH Sobota, 9. oktobra 1949, XicAtfspiele Allgemeine Film.'reuhanđ 6.ffl.b.H.-ZweigitelleVeldes AssUng 8. X. um 19 Uhr 9. X. um 16 und 19 Uhr 10. X um 14.30, 17 und 19 Uhr 11. X. um 10 Uhr Hab mich lieb FUr JugendllcUe nlcht jnigelassen! W. X. um 19 ХЛјг 13. X um 19 Uhr 14. X. um 19 Uhr Am seideneh Faden Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! Oomschate 9. X. um 19.30 Uhr 10. X. um 17 und 19.30 Uhr Front-Theater FUr Jugendliche zij^elaesen! 13. X. um 19.30 Uhr 14. X. um 19.30 Uhr Mann fUr Mann Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelasoen! Krainburg 8. X. um 19 Uhr 9. X. um 16.30 und 19 Uhr 10. X. um 16.30 und 19 Uhr * II. X. um 19 Uhr Der dimkle Tag FUr Jugendliche nlcht zugelasaen! 12. X. um 19 Uhr 13. X. um 16.30 und 19 Uhr 14. X. um 19 Uhr Frau Sylvelin Ji^gendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! taab 8. X um 19.15 Uhr 9. X. um 19.15 Uhr 10. X. um 16.30 und 19Д5 Uhr 11. X. um 19.15 Uhr Der groBe Schatten FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 12. X. um 19.15 Uhr 13. X. um 16.30 und 19.15 Uhr 14. X. um 19.15 Uhr Einer zuviel an Bord FUr JugendUche nlcht zugelassen! Littai 9. X. шп 19 Uhr 10. X. um 15 und 19 Uhr 11. X. um 19 Uhr Melne Freundin Josefhie FUr Jugendliche nlcht zugelasF.-n: 13. X um 19 Uhr 14. X. um 19 Uhr Zwischen den Eltem FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Miess 9. X. um 20 Uhr 10. X. um 16 und 20 Uhr Die heimliche Grafin Jugendliche unter 14 Jahren nlcht ssugelassen! NeumarUtl 8. X. um 19 Uhr 9. X um 19 Uhr 10. X. um 14, 16.30 und 19 Uhr 11. X. um 19 Uhr Stimme des Herzens FUr Jugendliche nlcht zugelaeseni 13. X. um 19 Uhr 14. X. um 19 Uhr Der Streit um den Knaben Jo FUr JugendUche nlcht zugelaesen! Rađmannsđorf 9. X. um 19.15 Uhr 10. X um 16 und 19.15 Uhr Der groBe Schatteo FUr Jugendliche nlcht zugelaesen! 13. X. um 19.15 Uhr 14. X. um 19.15 Uhr Flitterwochen FUr JugendUche nlcht zugelasaenl Stein 8. X. um 19.30 Uhr 9. X. um 17 und 19.50 Uhr 10. X. um 17 imd 19.30 Uhr 11. X. um 19.30 Uhr Rembrandt F41r Jugendliche nlcht zugelaasenl 13. X. um 19.30 Uhr 14. X. um 19.30 Uhr Der Kleinstadtpoet FUr JugendUche zugelaasen! Veit 9. X. um 19 Uhr 10. X. um 16 und 19 Uhr 7 Jahre GlUck FUr JugendUche nlcht zugelaasen! Schwarzenhach 9. X. um 20 Uhr 10. X. um 16 und 20 Uhr Was eine Frau im FrUbling traumt FUr Jugendliche nlcht zugetaseen! Velđes 8. X. um 19.15 Uhr 9. X. um 16.45 und 19.15 Uhr 10. X. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr 11. X. um 19.15 Uhr Wir machen Musik FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 12. X. um 19.15 Uhr 13. X. um 19.15 Uhr 14. X. um 19.15 Uhr Ein Madchen geht an Land FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Wart 9. X. шп Ifi und 18.80 Uhr 10. X. um li, 16 und 18.30 Uhr Diesel FUr Jugendliche tugelaaeenl llTocfteincrfal 9. X. urn 13.30 und 19 Uhr 10. X. um 15.30 Uhr Hinmelhunde FUr Jugendliche zugilaasen! Za Jedem Film die Oeutecbe Wocheiuchau KAUFHAUS НЕШИ KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN durdi Raparahir von SirOmpUn und TrikolwMsche i Bianalnc, veme pred ognlem In vlomom. Omare za tplse In knjige. UNS WERMfi. Klagenfurt.Heydrlchitreee 3? yKmwutatUm tHAawftc- u. WitlknMawen WILHELM PIRMANN KUGENFUBT H*ydrifhtfratM 22 MAE: 'OeiJlSI Nove &ГП* ,J^eitho«c" za menjam za tpumparice Službo dobi Vajenca, ki ga veseli mizarska obrt, sprejmem takoj. Pogoji po govoru. Sdie- tina Anton, Swille 82, Post Flodnig. 1139-1 Deklica 15 let z Znanjem nemJči-ne in Pfliditjah-rom, se želi iz« uiid v trgovini 2 mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Maria Smolej, AG-lin II. Almweg 1. 1152-1 čevljarskega pomočnika sprejme Josef Brunner, Sdiuhmadier-meister Spittal-a. D. Karnten. 5581-1 Strojno-kljuiav-nifarskcga vajenca, ki ima veselje do samostojnega dela na strojih, takoj sprejmem. Franz Kremser, Masdii-nenbau, St. Veit Save, 1154-1 Zahvala Za številne Izraze Iskrenega sočutja ob preranl Izgubi naš4 жубпо ljubljene žene. mamice In sestre ' * Milke Jemetz Izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo doIšAI tu« kajSnemu gosp. župniku za skrbno duhovno spravo na njehl smrtni postelji In za spremstvo pri pogrebu, šentviškim pevcem za v srce segajoče žalo-stlnke ter darovalcem krasnega cvetja, številnih vencev in rož. Prav tako veljaj iskrena zahvala vsem tistim dobrim dušam, ki ste se naše Milke na ta ali oni način spomnile ob dolgotrajni bolezni, In končno vsem tistim, ki ste jo v tako Izredno velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Wlschmarle, б. oktobra 1943. Salujoa rodbini: Jemetz-'Zediluik Gospodinjska po-mocntca, starej-Sa, krepka — doki v Kreinbur-gu takoj stalno mesto. Pogoj: pomoč bolniku. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na K. B., Krainburg pod 1163-1. Vajenca za šče-tarsko obrt — sprejmem. Predstaviti. osebno. Sprejrriem tudi žensko ali mo- Лко delovno moč, ki je vaje na te stroke. — Kari Zaiz, Wir-je 4, Zwischen-wassern, Biirsten-binder. IIOG-I 15 letna deklica, veSča nemSčine, s 3 rezr. Haupt-sdiule, se želi izučiti v trgovini z me!, blagom. V _ vpohev pridejo samo trgovine v prometnem kraju in T mestih. Dopise na K. B. Krainburg pod „Maria" 1144-2. Vajenca, starega 14 dp 15 let гл kleparsko obrt sprejme Lebar Rockus, Spengle-rei, Wart По. пеб-1 Kovalkega ^ jenci takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Anton Bukov-nik, kovač. Ob. Seeland. 1169-1 Sprejmem takoj več čevljarskih pomočnikov. — Stanovanje in hrana preskrbljena. Franz Mi-klaučič, Sdjuh-madier tn St. Veit - Save. 1173-1 Službe Išče Ključavničarju ali kovaču prodam majhen res-kalni stroj z delilno glavo in shaping 350 mm oba starejša modela toda v uporabnem stanju. Franz Kremser, St. Veit-Save. 1153-6 Želim nadaljevati učenje krojaške obrti kje na Spodnjem Štajerskem in kjer bi bila cela oskrba itd. v hiši. Cenjene ponudbe na K. B Krainburg pod značko „Weternik". &68б-2 Išče v najem Sobo s posebnim vhodom — ali sobo s kuhinjo, išče samostojna gospa v Krain-burga za takoj. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 1164-4., Prodam Prodam dobro ohranjeno harmoniko za RM 230. Jagoditz Gotlieb, Breg 6, Kommenda. 1148-6 Zamenjam vijak za sadno prežo, močan, s kompl. vrtilno glavo, ev. ga tudi prodam. Tsdiarman Lo-renz. Jauerbur 26. 1 ■ Prodam štedilnik za vzidati levi. Jojef Jaudi, Naldas 2. 1142-6 Prodam čistilnik za žito „najti", znamke Krem-žar. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1134-6. Kupim globok otroški voziček. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Ugodna prodaja" številka 1151-7. Kupim dobro o-hranjen globok otrolki voziček. — Ponudbe na Antonia Cigole, Ob. Gamling ^ pri St. Veit -Save. 1161-7 Nov ali star, dobro ohranjen pisalni stroj, kupim. Cenjene ponudbe na K. B., Krainburg pod „Nujno" 1171-7. Koplm Kupim čevljarski stroj za prebijanje zgornjega usnja na elektr. pogon v dobrem stanju, po možnosti z motorjem, kakor tudi levoročni »troj. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Stane-mašina" 1117-7 Hiini telefon (dva aparata) takoj kupim. — Cenjene ponudbe na Fr. kremser, Masdtinenbau, St. Veit-Save. 1156-7 Kupim brzopa-rilnik od 80 do 130 L lahko tudi rablj'en. Poleg denarja dam tudi kot zameno fine, suhe češnje-vc deske za mizarstvo. Ponud' be poslati pod „Ugodnost" h. llo9-7 na K. B> Krainburg. 1169-7 Kupim dobro o-hranjeno dam-sko kolo in gramofon $ ploščami. Josef Du-gar, Afiling, VeldeserstraRe 61. lloO-T Dopisi 24 Naslov pri Kar. sept. je bil v Bote Krainburg Steinu, domnev-pod št. 1163-15 no v bližini postaje ^ ali pošte zgubljen rumen, _—. usnjat etui s poN - letni, osam- nilnim peresorni Ijen mladenič, (»empo), vrtljiv išče znanja z go- .»vmčnikom, spodično, katera l; . , tnostrilcem. Od« bi . ravnotako dati proti do^ J it * nagradi, ket družbi krajšati je drag spomin, dolge jesenske v šoli Neul pri večere. Sl^a, ki Steinti. 56ČB-23 se diskretno vr- Z Г:-- ne, zaželena. _ I« T U t Г) • _ _ dnu »em zgubil Dopise na K. B. „sti od Krainburg pod Krainburga do „Hrepenim po Feiditinga prekflf ljubezni", štev. Kalvarije „Кеппч 1149-20. karto". Najdite^ Kupim traktor sam ali z vsem priborom. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Wald" št. 1170-7. Žarnico za višinsko sonce, komplet ali samo, kupim. Ponudbe na K. B., Krainburg, pod 1174-7. Smrekove storže vagonske množine od vteh postaj Gorenjske kupim po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Storži" 1175-7. Меп1аш Dobro ohrwijen globok otroški voziček zamenjam za damsko kolo. Razlika doplačam. Naslov pri K. Krainbur B Izfluhlieno v soboto, 2o. bil m čajem uradniki ali 1158-23 letno razoča- J® МПО dekle v lju- bežni se želi _ »'« spoznati z 80 do E ."t 45 letmm go- Kramburg. _ spodom z resnimi nameni, ki jo v nedeljo, dne^ P. Г °kt. sem zgubil Ponudi^ s ,h- Hulben do ko pod diskre- kolodvora cijo. Dopise po- Krainburg mew ' j *•(* i) ''^ninasto taSka pod sifro „Pnd- (MessingtasAe) na gospodi^ . oj zapravijivčka, 5^80-20 Najditelja se -g——-prosi, da jo ргоч ZenltVe ti nagradi vrne na Hulben 70, Vdova, dobro o- pri Krainburgu. hranjena, stara 1162-22 v trafik! KusA-kompletnim sta- ^ Krainburg novanjem, ter pozabljeno modernim novim denarnico z pohištvom, več manjšo vsoto de« tasoč RM- pre- narja dobi last-, moženja. Radi nik istotam. samote In nepo- znanstva želim sebi enakega so- _ z dobrim V sobota v via- 1168-22 Razno proga --------- ------ mirnim zna- 12.30 uri Državni {f °j Krainburga do Jošta L,i-» • ■ • (postaja) zamc-( boljše „tuiram ^^^j , gospodje, prosim bino klot, vata, naj se oglasijo, kontenina itd z* Samo resne po- 4 m barhanta nudbe s sliko, (pisan). Lastnik katera se dis- klota naj se oh kretno vrne, taj- proti vrnit« nost zajamčena, Г barhanta pri prosim na K. B. fj: ""T v . , , ter wessmtz 8, Krainburg ^d kjer dobi svoj značko „Srečen zavoj« dom". 5686-21 1160-23 SENF Fabrik C. Weoger, Rlagenfurt Radio Schmidt Klagenhirt, Lidmanikyg. 29 (libernimmt laulend Reparaluron иШшп Fabrik CWenger, Klagenfurt HralnliAi Bi- und Flinlifabrlk Zabret ft Co., Q. m. b. H. — Frelthof bal Krainburg, Ruff 264 Kauft alfe Olsaafen oder Ubsrnlmmt dies* InLohnverarbeltung HlodecMiec Hut lesUt АпбВеШ AniaaUch dee imereetalichen Ver* luatee uneerer herzllch gellebten Mutter, Schwlegermutter und OroBmlit-ter, Frau O priliki nenadomeetljlve naJe erCno ljubljene matere, taMa in Btara matere, gosp« Anne Pirz geb likosar, Stedtsparkaeeen-^ kassiers-Witwe erhlelten wlr unz&hlige Beweise herzlichen Hltleides. Wir danken alien, die auf Irgend eine Weise der teuren Verbiichenen die letzte Ehre erwieaen haben, herzUchst. Besonders danken wlr fUr die reichen Blunien-spenden, 'das letzte Gelelte und fUr das bekundete Beileid. Krainburg, am 6. X. 1943. Die tleftrauemden hlnterbllebeneo Familien: Pin, SchArWh, Wimlk. roj. likoear, vdove po btagajnlka mestne hranilnice, smo sprejeli neStevllne dokaze Iskrenega sožaija. Zahvaljujemo se prisrčno vsem, ki so Izkazali na kateri koli način dragi pokojnici poslednjo čast. Posebno se zahvaljujemo za obilo cvetja, poslednje spremstvo in za izraženo sožalje. Krainburg, 6. X. IMS. Globoko žalujoče rodbine: Pins, Scharlach, Uimik.