Štev. 13 Vlil. leto Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 10. maja 1926. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne št. 1*50 Din. „NAS GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40-— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina.....IO— Za inozemstvo je dodati poštnino. —Oglasi po ceniku. ■■ ........-■ Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Se enkrat — komorska doklada. Č. Glasnik poroča, da zahteva finančno ministrstvo, sklicevaje se na čl. 242 zak. o ustr. vojske, vzlic podanimi ugovorom in ne da bi naveidllio razloge, še nadaljnje plačevanje komorske doklade od drž. uslužbencev. Clankar nadaljuje: Mi smo pa vendar mnenja, da nasprotuje odbijanje komorske doklade zakonu, in da je sklicevanje na čl. 242 zak. o ustrojstvu vojske in čl. 14 zak. o proračunskih dvanajstinah za VIII—XI 1925 neumestno, iz sledečih razlogov: Ö1. 242 zäk. 0 ustr. vojske govori samo 0 uvedbi te nove doklade, ne generalizira pa nikjer ali celo ne zahteva, da bj jo plačevali oni davčni obvezanci, ki so voibče oproščeni plačevanja vseh državnih, občinskih in samoupravnih doklad, kakor zatrjuje čl. 127 zak. o drž. uslužbencih. Če bi pa zakonodajalec vendarle zahteval, da morajo plačevati doklado tudi drž. uslužbenci, tedaj bi moral v omenjenem členu to izrecno naglasiti in povedati, da morajo plačevati doklado tudi le ti!, to pa vzlic čl. 127 zak. o drž. uslužbencih, ki jih oprošča. Oba zakona sta bila zgrajena in donešena ob istem času! »Pa prema torne, kad izričnog naredjenja ,u torne smislu nema, ne može se izvoditi da ovaj prirez plaćaju i činovnici, samo po tome osnovu, što je u čl. 242 zak. o ustr. vojske rečeno: da ovaj prirez plača-ju svi po reski obveznici, jer i oficiri, kao i ostali vojni činovnici i obveznici, koji su čl. 243 istog zakona oslobodjeni od plaćanja ovog prireza, plačaju porizu bez i-kakvi'h prireza, ne po vojnom, več po zakonu o činovnicima gradj. reda, koji je to plačan je, uopšte za sve državne Činovnike, i regulisao čl. 127 z. o činovn. i čl. 157 fin. zak. za 1924/25 god. — pa bi nelogično bilo 1 pretpostaviti, da je zakonodavac Meo činiti podilu medju činovnicima, odnosno plaćanja prireza, i jedne oslobadjati ove a druge opterečivati sa plača,njem iste, pošto su i oficiri i ostali vojni službenici isto što i ostali drž. službenici, dakle samo državni službenici i kao takovi i opterećeni plaćanjem sam0 neposredne poreze a svi oslo-hodjeni od plaćanja svih ostalih prireza, bili ovi državni opšti ili samoupravni — čl. 157 fin. zak. za 1924/25. god.« Vse to je jasno razvidno iz samega besedila čl. 14. zak. o proračunskih dvanajsti-naih za VIII—XI 1925, ki se glasi: Dokler ne stopi v veljavo zakon o izenačitvi neposrednih davkov v vsej državi, se pobira komorska doklada, katere pobiranje je ustanovljeno s členom 59. zakona o proračunskih dvanajstinah za april-julij 1915 povsem po čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od vseh obveznikov v državi, ne glede na to,, ali že plalčujejo p o dobne d a v k e po prejšnjih zakonih. Ce bi bila zakonodajalca volja, da morajo to doklado plačevati vdbče tudi uradniki — proti čl. 243 z. o ustr. vojske in proti zmislu čl. 127 zak. o civ. uradnikih etc., tedaj bi moral skončati pravkar podčrtano besedilo zakona s pristavkom: ati ne. Iz takega besedila bi se dalo vsekako sklepati, da morajo plačevati to doklado, tudi drž. uslužbenci; ker omenjenega pristavka zakon nima, menimo, da je naš sklep pravilen. To pa tem bolj, ker citirani čl. 14 niti ne omenja čl. 243. za. o ustr. vojske in mornarice, ter bi potemtakem rooir ail i od bi-jati komorsko doklado tudi oficirjem in drugim, ki so po tem členu oproščeni plačevanja te doklade. »Najzad, kad su i fin. zakon za 1924/25 god. i čl. 59. zak. o budž. dvanajestinama za april-julij i ČL 14. zak. 0 budž. dvanaestina-ma za avgust-november .925. god., kojim je naplata ovog komor, prireza i ustanovljena docnijeg datuma no sto je čl. 242 zak. o ustr. vojske, kojim1 je isti prirez samo pred-v j d j en onda se ni u kojem slučaju ne može vršiti naplata ove prireze protivno izrič-nem naredjenima čl. 127 zak. o čin. i ČL 243. zak. o ustr. voj. samo za to što je u čl. 242 zak. o ustr. v. rečeno, da svi po reski obveznici podleže plaćanju komorskog prireza, pošto je prednjim fin. zakonirna ova naplata — od svih po-reskih obveznika modificirana i iz-menjena te se, kao takova, odnosi samo u jedno n a p o r e s k e obveznike po zakonu o neposrednoj porezi, a nikako i na poreske obveznike po s p e c i j a 1 n om zakonu — čl. 157 fin. zakona za 1924/25. god.« Jasno je sedaj za vsakogar, da je odbitek za komorsko doklado protizakonit. Clankar opozarja zat0 pristojno direkcijo v finančnem ministrstvu na veliko odgovornost, ki si jo je naprtila s tem odbitkom, tako napram zakonu samemu kot tudi napram ozlo v oljenemu »radništvu. Naloga Gl. Saveza je, da ukrene vse, kar se mu zdi primerno, da se odpravi ta nezakoniti postopek. —č. Iz avstrijske republike. Uradništvu se v Avstriji ne godi dosti boljše, a ne slabše kot pri nas. Z ozirom na desolatne valutne razmere v »premagani državi« bi človek menil, da primera z našim položajem šepa. Toda premaganci so z mogočno moralno oporo sotrpeče iNemčije okre-nili gospodarski čoln s krepko roko v mirnejši pristan konsolidacije in .skoro bi se lahko trdilo, da se avstrijskemu uradništvu sorazmerno boljše godi kot jugoslovanskemu. Avstrijsko »radništvo je dobro organi- zirano, vedno borbeno, in samo temu dejstvu se morajo zahvaliti, da je njih eksistenca kolikor toliko znosna. Ce človek prebira njih uradniška glasila, se mora Čuditi, s kakšno žilavo vztrajnostjo se njih organizacije bore za svoje pravice. Frapira vas, če primerjate njihovo borbo in pa bitke, ki jih bojujemo mi z našo vlado in s parlamentom. Kolikšna sličnost! Na eni strani skopi finančni minister s poslušno vladno večino, ki kima vsakemu vladnemu predlogu, ma drugi strani uradniške organizacije, ki očitajo vladnim strankam popolno omaloževanje njihovih najvitalnejših interesov. Avstrijsko uradništvo ima svojo prag-matiko in ž njo zajamčene pravice. Te pravice jim pa parlament utesnuje, 'krči, sistematično krade. Po pragmatiki garantirano automatiko so jim vzeli, za odmero polne pokojnine določeni odstotek 90% so jim znižali na 78.3%, službeno dobo za dosego polne pokojnine so zvišali za 5 let (sedaj 40 let!) in odtegnili so vsem vojnim, oškodovancem posebno doklado 15 S, ki jim jo je naklonil § 14 pragmatike. Princip štednje! ori pomenljivo po vladnih klopeh; brezobzirno gaženje že pridobljenih pravic! odmeva ob stiskanju pesti iz hrastovih gajev uradniških organizacij. V novembru je naklonila vlada vsem nameščencem podporo in jo izplačala, toda samo 88%. Za marec je obljubila, da izplača ostanek, pa ni bila mož beseda. Organizacije pritiskajo s polno paro, da dobe ostanek — do danes brez uspeha. Kot že rečeno, gre pa boj v prvi vrsti za pridobljene pravice. Weimarska ustava (republ. Nemčije) vsebuje določilo, da se pridobljenih pravic ne sme nikomur kratiti. Ga ni skoro strokovnega članka v avstrijskih uradniških glasilih, 'kjer ne bi kazali na to nemško ustavno določilo in ne bi očitali parlamentu površnosti in neznanja. Nadalje imajo v Avstriji celo serijo upokojencev: novo upokojence, staroupokojence, staro-stamipokojence in provizorične staroupokojence. Ti poslednji so že prav trhli členi v verigi staroupokojencev, zaradi katerih je vlada že sama v dvomu, ali jim näj še izplačuje borno, penzijo, ali ne. To so upokojenci od danes do jutri, pariji, med upokojenci1; to so oni nesrečni ljudje, ki so' bili upokojeni na teritoriju bivše Avstrije, pa so op-tirali za Avstrijo in se preselili v Avstrijo. Ob nakazilu pokojnine so jim pripomnili na dekretu: Provizorično proti naknadnemu obračunu z nadsledstvenimi državami. Naj omenimo še, da dobivajo vsi staroupokojen-ci svoje prejemke še vedno — v kronah. In se. ne bi smehljali? Ali je pri nas v Jugoslaviji boljše, slabše?... Kakor v Avstriji, tako so tudi pri nas uradniške organizacije — ki pa še zdaleka niso tak0 kaljene in borbene kot avstrijske — v večnem in ostrem boju z vlado in s parlamentom. Zdi se nam, da se pri nas gazijo že pridobljene pravice prav tako, le z manjšim stidom. In da se ne zmislimo one znamenite »diference«! Z nami vred hodijo veterani, kronski penzijonisti okoli vremenske hišice. Menda se res nami vsem, skupaj ob tako hudo pokvarjenem političnem barometru — gotovo je defekten, ker cika vedno na dež — vremena nikdar, nikdar ne bodo zjasnila. •—č. Zedinjenje društev državnih upokojencev v Sloveniji. Iz »Upokojenca« št, 4, ki je glasilo separiranih državnih upokojencev, prinašamo naslednji odstavek, ki ga pozdravljamo in le želimo, dla bi ga venčal uspeh: V Ljubljani je več društev upokojencev. Tudi naše društvo je ljubljanskega pokole-nja in je bil sedež le slučajno in začasno premeščen v Celje. Novo načelstvo je spretne' nilo društveni naslov in tudi društvena pravila. Prvo splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani obstoja pod novim pravilnim in splošnim naslovom: »Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo« še naprej in porablja mesečnik »Državni upokojenec« kot svoje glasilo. Pristopnina znaša 3 Din, članarina mjesečno 2 Din, za katero malenkost dobiva vsak društveni član tudi še omenjeni list. Načelstvo je bilo prepričano, da bo pod tem društvenim naslovom mogoče vsa ljubljanska društva upokojencev izediiniti v eno enotno društvo in njegov sedež zopet prenest} v Ljubljano', kamor sliši. Z radostjo je pozdravilo na 7. marca t. 1. v Ljubljano, na Gosposvetsko cesto št. 14 sklicani shod predsednikov im tajnikov društev in upokojencev. Ta shod ni imel za-željenega uspeha. Bil pa je vendar nek začetek. Ideja je bila pravilna, izpeljava želje pa ni uspela, upamo pa, da je to le začasen neuspeh. Žalibog je kot prvo »Društvo upokojenih javnih nameščencev, za Slovenijo v Ljubljani« sklenilo, »da je in ostane brez pomena in haska taka spojitev, če se ne včlani pri Osrednji Zvezi, kjer edino more dobiti zaslombo in krepko oporo v stremljenju za zboljšanje prekernega položaja upokojencev v solidarnem sočustvovanju aktivnih tovarišev in njih v Osrednji Zvezi včlanjenih organizacij. Vsako Posamezno društvo državnih upokojencev pa lahko pristopi k Osrednji Zvezi, kjer se najbolj lahko očuvajo in propagirajo njegove zahteve po njegovih odposlancih.« To je le pogojna odklonitev. Pri- stop k Osrednji Zvezi naj pač izedinjeno društvo sklene. Načelstvo bi torej prosilo, da vsa ljubljanska društva pooblastijo po dva odposlanca, kateri se povabijo na skupen sestanek. Na tem sestanku se naj cela zadeva. katera je za vse upokojence zelo važna, natančno pretrese in končnoveljavno sklepa. Načelstvo je mnenja, da se mora najti sporazum med vsemi državnimi upokojenci na ta način, da se izvoli v načelstvo iz vseh treh skupim, za katere obstojajo posebni zakoni, po eno tretjino članov. Ti člani pa izvolijo iz svoje sredine glavne funkcionarje: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, preglednike računov in določilo število namestnikov. Tako bi prišle vse tri glavne panoge do enakega vpliva in bi bilo vsaj v načelstvu izključeno vsako nadkriljevanje ene ali druge teh treh glavnih skupin. Ker stremijo vsa društva upokojencev v glavnem za ureditvijo pokojnin z zakonom in je skoraj čisto gotovo, da bo vlada vzela za vse tri panoge popolnoma enako podlago, je v eminentnem interesu vseh upokojencev, da se dogovore sami o tej podlagi in predložijo v smislu tega dogovora formulirano skupno prošnjo. Taka prošnja bo imela pri vladi in tudi; pri poslancih čisto drug uspeh, kakor cela kopica prošenj raznih društev. Ne obupajmo in delajmo naprej za ujedinjenje, pa ne posamezno, ampak na skupnih sejah! Vestnik. Zdravljenje uradnikov in njihovih rodbin v bolnicah. Odlok inšpektorja- min. nar. zdr. v Ljubljani z dne 31. marca 1926 štev. 3914 (Uradni leist št. 35/36) /e v.zbudil med prizadetimi mnogo ogorčenja ter se vsa krivda vali na imenovanega inšpektorja. Od dobro poučene strani smo prejeli sledeče pojasnilo: Člen HIB. uradn. zakona določa, da imajo drž. uslužbenci in njih rodbine pravico do brezplačnega zdravljenja, nikakor pa ni v tem členu določen oskrbni razred. Ministrstvo narodnega zdravja je kar samo odredilo, da se zdravijo uradniki brezplačno y lil. ali I. oskrbnem razredu. Ker -pa je 'bila ta določba zvezana z občutnim bremenom za bolnice, je isto ministrstvo z odlokom z dne 25. lil. 1936, Z. -br. 8339 odredilo, da velja brezplačno zdravljenje tudi za uradnike in njihove rodbine samo v HI. oskrbnem razredu, da na ta način nekoliko olajša težko stališče bolnicam, ki se morajo od 1. aprila t. 1. vzdrževati iz lastnih sredstev. Da se -pa uradnikom in njihovim rodbinam, ki nimajo razen -plače, odnosno -pokojnine drugih dohodkov, omogoči zdravljenje tudi v -II. oskrbnem razredu, določila se je oskrbna taksa za ta razred za uradnike z Din 40 (namesto z Din 75), in plačajo potem takem uradniki in njihove rodbine dnevno samo Din 10, inspektor za narodno zdravje pa plača iz skromnih kreditov, ki so mu v ta namen na ra-zpolago, razliko na oskrbnini za IM. razred, t. j. Din 30. Zadeva torej nikakor ni tako tragična, in bo vsak uradnik, ki se hoče zdraviti v II. razredu, lahko zmogel malenkostni dnevni prispevek v znesku Din 10 za vso oskrbo, zdravljenje, event. operacije, obveze itd. Informativni sestanek Nabavljalne zadruge drž. nameščencev na Vodnikovem, trgu se bo vršil 14. t. m. pri -Mraku na Rimski cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. Na tem sestanku bodo podali člani načelstva izčrpno situacijsko poročilo osobito o čevljarni. K obilni udeležbi vabi: Upravni odbor. Vzorni davkoplačevalci. Človek bi mislil, da gre v toli hvalisanj in disciplinarni državi kot je Nemčija, vse gladko in strumno; da se ondi spoštuje zakon in da deluje upravno kolesje brezhibno 'ter točno kot v uri. -Pa ni tako. Nemško ča.šolpisje naMreČi poroča," da je v Bernik a st lu demonstriralo več -tisoč viničarjev, proti davčni preobremenitvi ju proti trgovski pogodbi s Španijo. To -ne bi bilo šg.ni^ hudega, če ne bi ob tej-priliki demonstranti — navalili' tudi na davčni urad, ga demolirali in-zažgali. Vse spise so uničili; poslopje je pogorelo do tal. Tudi so napadli urad--nike, ki so si s pobego'm rešili življenje... Časopisje poroča nadalje: »Napadi na davčno upravo in njeno uradništvo so sedaj na dnevnem redu! Posledice teh napadov so na uradno •poslovanje P a tudi na privatno 'življenje prizadetih nedogledne. Nikakor jn nihče ne more -zdržati, da bi- sc ga smatralo parazitom na ljudskem- telesu, ko sc vendar ruši pod pezo delu in odgovornosti. Kar ne moremo odpustiti finančnemu ministru, da ne nastopi z vso strogostjo proti tem pojavom. Po -navadi morajo vedno podrejeni in Pa najnižji po kostanj v žerjavico. Pa to ne gre! -»Odgovorni« so za to takoj, da ščitijo svoje izvršujoče organe z vso silo državne avtoritete.« Če se ne okrene na boljše, se zna tudi pri nas dogoditi kaj sličnega. Ljudstvo je nahujskano do skrajne mere. Samo iskrice — in -požar je tu. V avstrijski republiki se mali rentniki bridko pritožujejo, ker jih je zapustil parlament s finančnim ministrom na 'čelu. Prej so jim vedno obetali, da jim- priskoči vlada na -pomoč, sedaj je pa izjavil -zakladni minister, da je zadeva definitivno urejena ,e zakonskim- načrtom, ki določa s čl.,94, da še zamore z 1 S povrnit-i 10.000 bivših solidnih kron iz mirnega časa. Zakonski načrt predvideva za male rentnikc nekako državno podporo, ki jo bodo deležni samo moški, ki so že preko -60. leta in ženske preko 55. leta. Izvzeti pa so penzijonisti javnih ustanov (tudi vdove in sirote) delavci, ki so bil j zavarovani itd. Toda n-c samo, da imenovani stari upokojenci, vdove in sirote, ki imajo vrednostne papirje, ne Fr. Rojc: Zidajmo naprej! Zidajmo torej -naprej, seveda sedaj samo na papirju, ker še nimamo potrebne denarne podlage, da- bi moglj zidati z njeno pomočjo na zemlji. Iz teli besed pa naj nihče ne sklepa, dla- jaz nisemi resen in podjeten zidar. Pred vo-jn-o sva imela s tovarišem v Radovljici stavbeni svet in za enonadstropno hišo izgotovljen stavbeni načrt, ki sem ga sam narisal z vsemi podrobnostmi. Bila sva odločena. dai si na vsak način postaviva skupni dom; toda nemila usoda je tovariša pognala v inozemstvo, a jaz sem bil premeščen v Ljubljano- na lastno prošnjo. Zato sva morala misel na zidanje v Radovljici opustiti za vedno in prodati stavbeni svet. Preko 20 let sem v radovljiškem okraju komisijelno pregledoval nove in prezidane hiše različnih tipov v svrho obdavčenj-a in odmere hišnega davka ter sestavljal o teh stavbah uradne zapisnike. Pri tem službenem poslu sem si prid-oM mnogo praktičnega in teoretičnega znanja v stavbenih zadevah in nisem tak zidarski nevednež, za kakršnega me morda smatra gosp. arhitekt Zupan, ki m-j odgovarja z visokega stavbenega stališča v »Našem Glasu« št. 12 na moj podlistek »Kako bi zidal jaz«. Ta odgovor sem že prej bral v »Delavski Politiki« št. 89. V »Našem- Glasu« pa ic obnovljen le s to razliko, da se tukaj dvakrat omenja moje ime, a tam le enkrat. Prvotno nisem mislil zagovarjati svoje stvari, ker ni v odgovoru ničesar tako- težkega, da bi se pod pritiskom krivila, moja šibka pleča, in ker se nij zdi prav, pošteno in koristno, da vsakdo iznese tudi v javnost svoje misli, ako so dobre in imajo služiti splošnemu blagru. To pravico privoščim tako dirugim kakor sebi. Ker pa se gosp. Zupan sedaj oglaša še v »Našemi Glasu«, smatram to- za nekak poziv na zagovor. Stavbarstvo ni tako težavno in učenja-ško znanstvo, da bi ga zamogel dobro voditi in izvrševati le v stavbarski stroki izšolani veščak. Zidajo mravlje, čebele, nekateri ptiči in razne druge živali-. . . Zidaj-oi otroci, pastirji, kmetje in mnogii pripadniki različnih stanov. Dober zidar in zidarski mojster lahko postane navadni zidarski delavec, ako dlje časa opazuje zidarska dela z marljivim, umnim m premišljenim zanimanjem. Ce zna brati, sj svoje znanje lahko izpopolni iz knjig, kjer se dbbe stavbeni predpisi in vsakovrstna navodila; ako pa je branja nevešč, mu lahko stavbene knjige prečita dober, izšolan znanec. Tak samouk pa bj pri nas seveda ne dobil pravice za izvrševanje zidhrske obrti sedaj, ko je dovolj vsakovrstnih strokovnih šo-1 ter strokovno nizko in visoko- izobraženih mojstrov. In -to je prav, Z odklonitvami iz-vrševalnih obrtniških pravic neizšolanim ljudem se podpirajo šole. Vendar ni pametno in umestno-, brezobzirno prezirati vsak trud in prizadevanje samoukov ali takozvani!!) la-jikov. Samouki so preobrazili ves svet in ustvarili tudi vse prvotne šole, ker nihče ne pri-kobaca učen na svet. A pri nas se je -udomačila nekoristna navada, da se vsakega smo-lca, ki svoj predolgi nos vtakne v kako neposmoljeno- reč, krene po nosu kar z zna mm Prešernovim receptom: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Nič se ne pomisli, da se tu in tam dobi) tud j kopitar, ki nekaj razume o zidanju hiš in verzov. Človek mora imeti več ali manj prirojen© nadarjenosti in sposobnosti za stanovski poklic, ki si ga izvoli; drugače ga vkljub raznovrstnemu Šolanju ne more dobro- in brezhibno izvrševati. Ker pa se povsod v vsak stan vrine s tujoi pomočjo- mnogo takih mojstrov, kil nimajo prave sposobnosti za svoj poklic, tudi Pri nas niso redki takozvani mojstri-skoze. Ti navadno vse polomijo, kamor se naslonijo; in vse skaze, kar narede. Nasprotno pa bj marsikako stvar boljše po godili nepoklicni veščaki-samouki, ako bi se jim zadeva prepustila v izvršitev. Tudi na- dob«; podpore, le-ti bodo morali tudi plačevati, ker so po veliki večini vsi najemniki, še prispevek za fond malih rentnikov. Tudi mladoletniki, ki so njih premoženje naložili za vojno posojilo, ne dobe ničesar. [Razumljivo, da se ie polfstilo vseh prizadetih silno ogorčenje in da protestirajo z vsemi silami proti uzakonjenju tega načrta. Dnevničarji ne izgube pravicp do rodbinskih pokojnine. Centralna komisija za izvrševanje rad-niškega zakona je na številna vprašanja o rodbinski pokojnini dneVničarjev podala izjavo, da osebe, ki se kot dnevničarji nahajajo v državni službi, ne izgube pravice do rodbinske pokojnine v smislu člena 154 uradniškega zakona. Proračun za 1926/27 je bil že itiskan, a se je moral v vseh odtiskilh uničiti zaradi amandmanov, ki so brli sprejeti poslednje dneve ob proračunski razpravi. Sedaj je gotov nov proračun, ki bo razdeljen v doliglcdnem času. Za tiskovni sklad «Našeoa Glasa» so darovali: g. ing. ligo Kraut v Kranju 32.50 Din, g. Adolf Arko v Ljubljani in g. Drago Selim it v Trebnjem vsak po 5 Din. Iskrena hvala vsem! — Uprava. Mednarodni kongres duševnih delavcev na Dunaju. Dne 6.. 7., 8. in 9. 'aprila se je vršil na Dunaju mednamokitili kongres duševnih delavcev. J,u-goslovenska narodna zveza lintelektualnih delavcev, ki iima svojo pokrajinsko sekcijio 'Za, Slovenijo v Ljubljani, je bila zastopana po profesorju beograjske univerz e g. Andonovieu, profesorju ljubljanske univerze dr. L. Pitmicu ter pddna-čelnikih v finančnem ministrstvu dr. iM. Jovanoviču ,in V. iDli'Ur i čič u. KongircSa so' se udeležili zastopniki avstirljlskih, firancoslkili, angleških, češko slovaških, mm mrskih, poljskih in ni- zozemsikih organizacij. Dunajski »Zentrairat der geistigen Arbeiter« je priredil Vsem tem društvom, ki so člani inltarnaciijmalne konfederacije duševmiih delavcev s sedežem v i Parizu, sijajen sprejem, (Ro svojem iznačalju in 'svojih ciljih skuiša. navedena internacij on,a In a organizacija delovati v ozkem stiku z dvema napravama, dfušltvia narodov: s 'stališča, duševnega dela z internaeijo-nalnim instiitutlom iza intelekt,uaitao kooperacijo, v iParizu, 's i stališča ongianilzacije dela, kar se ma-nerijalne strani' tiče, pa z inltamaoifonalniim uradom dela v Ždnevi. Zlasti vstop v Upravo tega urada bi 'bil v svrhe 'zboljšanja materiijalnega položaja duševnih delavcev velike važnosti. Temu so pa 'sedaj na polti velike tdžlkoče. Zato je dunajski kongres sklenil naprašiti upraVo irnterna-cijanalne zveze, naj po'škulša Sporazumno z ravnat e ijem 'interna,cijanalega urada dela doseči polnovredno zastopstvo intelektualnih delavcev pri tem uradu. Izmed referatov, ki so se bavili iz uradniškim vprašanjem, je bil niajlzanitoivdjši angleški. Na Angleškem obstojajo mešane komisije iza, ureditev uradniških vprašanj zlasti kar se tiče plač; nad posameznimi komisijami za vsako posamezno uradniško stroko, pa je centralna komisija »a celo 'državo, sestoj e ča iz 27 zastopnikov uradniških organizacij in fz 27 zastopnikov vlade. Za slučaj, da se ta konti sij a ne more Zldžfti, odlolča razsodišče, sestoj eče iz enega zastopnika urad» ništva, enega zastopnika vlade in nevtralnega predisednika. Angleška delegacija je priporočala ta štetem, ki uspešno deluje, tudi ,za druge države, čemur se je kongres pridružil. Jugoslavenska delegacija se je zlasti zavzela za izboljšanje materijalnega položaja uradnikov. Kongres je tudi po avstrijskem referatu o privatnih uradinikih izrazil iželjo, naj bi 'se dosegel sporazum med uradniškimi organizacijami raznih držav pod vodstvom internacijonalne zveze v sVrho dosege socijalne zakenddaje za uradnike na podlagi najboljših in najnaprednejših zakonov. Češki delegat je poročal o delovanju ratznih sekcij (n. pr. umetniške, univerziteltne) mternaeijo-nalnega 'imstitulta za intelektualno' kooperacijo v Parten. Poljski delegat je poročal o raznih načinih 'intenzivnejšega sodelovanja organizacij duševnih delavcev. Gradivo o Item vtorašainju se bo za proučavanje poslala vsem udruženim organizacijam. Dunajski kongres pomenja. etapo v razvoju gibanja duševnih delavcev m njihovega 'stremljenja, doseči boljšo bodočnost v materijalne,m in duševnem oziru. Seveda pa je prva podlaga za dosego (tega cilja čim boljša organizacija 'teh delavcev v vsaki deželi. Zato je potrebno, da se tudi v naši državi vsa obstoječa društva uradnikov, 'literatov, profesorjev, zdravnikov, inženjer-jev in kar še Vse deluje z umom, pridružijo naši narodni zvezi, v Sloveniji naj bolj še potom »Zveze duševnih delavcev ,za Slovenijo« ki ima svoj sedež v Ljubljani, iKouigresni lord št. 7. Prihodnji kongres se bo vršil menda v Beogradu. ♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦.»♦♦«♦.».k« Kdor os*, to napreduje! Listek. »Poreska služba«, glasilo udruženja davčnih uradnikov cele kraljevine SHS je izšlo za mesec januar in februar 1906. ,»Poreska služba« je zelo dobro urejevan finančni časopis, ki strokovnjaški tretira vsa daVčna vprašanja in ki prinaša obilico zanimivega davčnega gradiva iz cele kraljevine. List toplo priporočamo tako finančnemu uradništvu kakor tudi javnosti. »Zdravje št. 4, je izšlo. Zanimiv je opis takozvane »angleške bolezni« ali rabit ide. Naroča sc v higijenskem zavodu, Zaloška cesta 2 v Ljubljani. Naročnina 30 Din za leto. za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke In pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja. 1 LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Modna manufakturna trgovina Janko Cesnik Llngarjeva ulica Ljubljana Stritarjeva ulica Opozarja pri nakupu za pomladansko letno sezijo, na svojo lepo zalogo, vseh novosti za dame in gospode. ----- Po najnižji ceni in solidni postrežbi. - ■ i še preprosto ljudstvo dobro pozna razne posiljene mojstre in mojstrice. Njirn na čast so si izmislili dovtipne liudomušnice o šivilji Klari, ki podnevi šiva, ponoči para ter O' krojaškem nerodnežu, ki se je tri leta učil kroja-štva in sam še rjuhe ni znal narediti. Ta predstojeći odstavek pa prav nič ne zadeva stavbene zadruge »Stan in Dom« in njenega voditelja, ampak ima čisto pavšalen pomen za boljše 'razumevanje tega članka. Po večini je vse to, kar tu pišem, kar sem že pisal in bom še pisal o zidanju, namenjeno naši širši' javnosti, zlasti pa. tistim interesentom, kj se resno bavijo z mislijo na pridobitev lastnega doma. Go-spod Zupan v svojem odgovoru navaja in obširno popisuje razne okolnosti, ki so povzročile zidanje hišic z visokimi in str-nrimj strehami ter hvali način tega zidanja kot jako praktičen in cenen. Po njegovem zatrdilu je iskati glavni vzrok za to moderno novotarijo v naziranju stavbene oblasti in v željj zadružnikov. Stavbena oblast je namreč Priporočala visokOpritlične hiše. To pa se dandanašnji kaj čudno sliši. Ljubljana hoče Postati moderno velemesto, a njena stavbena oblast se zavzema za zidanje pritličnih hiš v mestnem okolišu. Bilj so tudi, zadružniki zadovoljni s temi pritličnimi hišanni, toda ker hoteli imeti v njih mnogo več prostorov, kakor jih more vsebovati pritličje, so jih zaceli nameščati v podstrešju — in zato se je morala streha dvigniti do skrajne višine. Ta- ko so nastale visoke strehe*. To je zares salamonski moder recept. Drugače se res nista mogli zahtevi magistrata in zadružnikov združiti in zaidbvoljivo rešiti. Ali je pa tudi res, da bi stavbena oblast ne odnehala od svojega priporočila in ne dovolila zidanja nadstropnih hiš z nizkimi strehami?! Moje mnenje, ailj če kdo hoče, tudi moj recept je ta, da naj bi se bila stranska zidava dvignila v popolno nadistropje, zgoimji del strehe pa naj bi se primerno znižal in razširil v navadno nizko ali ploščato streho. Ta recept bi morda hiše nič ne podražil, a prostori v nadstropju bi bili večji in tudi brez odrezanih sten; imeli bi lahko okna na vse strani in v podstrešju bi bilo še dovolj praznega prostora, najbrž še več, kakor v sedanjem grebenastem slemenu. Tudi' zemljišča bi take nadstropne hiše ne rabile nič več kakor sedanje pritlične. Tisto dolgovezno naštevanje šahovskih potez pri razdeljevanju stavbenega zemljišča v male parcele ne igra torej med mojimi in zadružnim receptom nobene pozitivne rešilne vloge. Ta moj recept je sicer že znan iz mojega prejšnjega podlistka, a je tu njegova povrnitev za današnji zagovor potrebna. Bodočnost bo pokazala, kateri recept, moj ali zadružni, je boljši. Meni ni nič ležeče na tem; jaz sem samo povedal svoje misli z dobrim namenom, ki je razvidčn iz vsebine tega Sanka. Je vendar najboljši! *$• & & & & TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihajlo v a ulica 4. Neprekosljivi so le EXCELLA šivalni stroji Nedosežni v konstrukciji In materijalu. Izredno nizke cene. Oglejte sl jih pred nakupom! J. GOREČ, Ljubljana (palača Ljub. kreditne banke. SAVEZ NABAVLJAČKIH ZADRUGA DRŽAVNIH SLUŽBENIKA - BEOGRAD. POZIV za petu redovnu godišnju skupštinu Saveza Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika, koja će se održati u Beogradu, na dan 23. maja 1926 godine u 9 časova pre podne, u domu „Kola Srpskih Sestara“, Frankopanova ulica broj 11. DNEVNI RED: 1. Imenovanje perovodje i izbor trojice overača (potpisnika) skupštinskog zapisnika ; 2. Izveštaj Upravnog i Nadzornog Odbora o radu u 1925. godini; godišnji račun za 1925. godinu i davanje razrešnice Upravnom i Nadzornom Odboru ; 3. Predloži i žalbe pojedinih zadruga (prema čl 39. Pravila); 4 izbor članova i zamenika Upravnog Odbora (u smislu čl. 13 Pravila); 5. Izbor članova : zamenika Nadzornog Odbora (v smislu čl. 22. Pravila); 6. Izbor mesta za iduću glavnu skupštinu. PRIMEDBE: 1. Ako na dan 23. maja 1926. godine ne bude prisutan Pravilima odredjeni broj predstavnika Zadruga, skupština će se održati 24 maja 1926. godine pre podne u 9 časova na istom mestu i sa istim dnevnim redom i rešavati punovažno bez obzira na broj prisutnih predstavnika (čl. 36. Pravila); 2. Godišnji račun stoji na uvidjaj u kancelariji Saveza i u jednom primerku dostavlja se svakoj Zadruzi s ovim pozivom (čl. 33. i 57. Pravila). Za Upravni Odbor: Upravnik: VLADIMIR N. VUJNOVIČ s. r. ' Predsednik: DUŠ. P. LETICA s. r. I. Račun izravnanja. Aktiva. na dan 31. decembra 1926. Pasiva. Blagajnica Glavnica: Gotovina 85.651 78 a) udeli zadruga 261.705 Tekući računi b) 10 o/o obustave po čl. 70. oz. uredbe 67.050 41 a) zadruge 1 novčani zavodi 36,033 506 99 v) 1 o/o obustave po čl. 70. ozak. uredbe 50.590.372 73 50,919.128 14 bj liferanti i ostali 4,174.245 28 40,207 752 27 Fondovi: Hartije od vrednosti 3,097.300 — a) rezervni 93.655 33 b) penzioni 106.876 30 Roba v) za prosvetne i humane svrhe. . . . 16 859 14 a) u magazinu 4,213.014 67 g) rezervni zadruga po čl. 6. Uredbe. . 14.328 50 b) u komisionu 305 304 50 4,518.319 17 d) za pokriće gubitaka kod zadruga . . 35.918 12 Ostave 29,949.918 73 dj) za osiguranje robe 19.507 66 287.145 05 Nameštaj i pribor (po otpisu) 186.995 — Poverioci 99 755 Depo hartija od vrednosti Ostavljači ostava 29,949.918 73 kot Prve hrv. štedionice u Beogradu 12,400.000 — Deponovanje hartije od vrednosti Razna aktiva 154.346 95 kod Prve hrv. štedionice v Beogradu 12.400000 - Dobitak 4.510.476 37 Rezerva za amortizaciju raznih potraživanja 1,454.813 35 95,110.700 27 95,110.760]27 1 1 1 Razhod Ražijski troškovi a) upravni........................... b) kirije............................ v) porez i osiguranje................ g) razni ............................ Revizije zadruga i zadružna propaganda Otpisi . .................................. a) otpis na robi..................... b) otpis sumunjivih potraživanja . . v) otpis razni....................... II. Račun gubitka i dobitka na dan 31. decembra 1925. godine. Prihod. 1,376.394 81 202.450 205.514 62 172.860 23 3,260.240 1,454.813 140.638 1,957.219 168.432 4,855.692 13| 091 6,981 344 Kamate a) po tekućim računima . . . b) na hartijama od vrednosti . Zarada na hartijama od vrednosti Gubitak....................... . . 1,619.390 85.590 1,704,980 02 765 887 70 4,510.476 37 6,981 344 _l 09' Maile Ji cur Najboljši 4 šivalni stroji in kolesa edino le ‘Josipa Pelelinta znamka Eitei ioFiiis za rodbino, obrt In industrijo Ljubljana hlit« PnStrmnga pomniki Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica sa popravila. Na veliko Telefon 913 Na malo Priporoča se modna trgovina v' A. Sinkovič Elito LJUBLJANA, Mestni trg 19. L. Mikuš Ljoblianz, Mestni tis 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno In solidno. F. Szontner, LjuMjnnn Šeienburgova ul. I. Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon Int. 438. Najboljši so: ^faff šioalm stroji Pouk v vezenju brezplačen. Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke Jgn. Vok Ljubljana. Jančarjeva ul. 7. £ e LI51HI Sin H Vam nudi naisolidneišl vir nakupa perila, opreme nevest Vo Jo riOlilfltiiif novoroienžkov. neria in modnih notratašžin. Ljubljana novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.