162. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. julija 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, lzimBi nedelje in prazniku, ter velja po polu pruj«^... *» ««mio-osraa* dežele za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden meneč 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za po) leta 11 K, za četn ieta d & dO h, n jeden m^seo t K 00 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poBtnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnin <i se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h le se dvakrat, in po 8 h, če bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se tavoio tiv.nfcos.iu. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne atvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34.      „Naroina tiskarna" telefon št. 85.
Kmetijske razmere Kranjskem.
na
n.
Bodočnost našega kmetijstva je po včerajšnjih izvajanjih skrajno tužna, in ker se od leta do leta množe in jačijo vzroki propadanju, je, Če gre tako naprej, popolni gospodarski pogin skoro neizogiben.
Napredek v kmetijstvu je pri nas sila počasen, zato dohodki od kmetijstva neznatno rasto, a stroški rasto od leta do leta v veliko večji meri in delajo kmetijstvo vedno bolj neuspešno. Kaj nam pomaga počasno napredovanje, če ni možno s svojim uspehom vzdrževati ravnotežja z veliko hitreje rastočimi stroški.
Davki se ne manjšajo, nasprotno, večajo se in ni misliti, da bi se v dogled-nem času znižali.
Potrebščine za hrano in obleko ne-razmerno rasejo, kajti ljudstvo hodi vedno bolj med svet, hrepeni po udobnejšem življenju, kakor ga vidi drugodi, in tako se razvija drago razkošje v zadnji kmetski koči, in to silno otežuje izhajanje.
Kmetijskih delavcev je vedno manj in jih bo v bodočnosti še manj. To in pa drage mezde so med poglavitnimi vzroki slabega uspeha v kmetijstvu.
Dolgovi rasto in seveda z njimi obresti, in v tem tiči eden najbolj občutnih vzrokov nazadovanja našega blagostanja.
Ne da se pa tudi zanikati, da bo v bodočnosti izhajanje prt kmetijstvu še bolj oteženo, ker je čisto gotovo, da usahne marsikateri vir postranskega zaslužka. Gozdovi se vedno bolj pustošijo, njih do-rastek je neznaten, domača obrt, kolikor je je še, vedno bolj izgublja na veljavi in ob splošno kazoči se bedi je vedno manj mogoče zaslužiti tistim kmetovalcem, ki se postransko pečajo s kako kupčijo ali obrtjo. Ne dajmo se motiti, saj nam izgledi kažejo,  kako težko je trgovcu in
obrtniku pri velikanskem tekmovanju v vseh strokah priti le z največjim naporom do primernega zaslužka, ki je sploh le mogoč, Če sta na razpolaganje obrtovalni denar in strokovno znanje. Brez teh sredstev je vsako početje zastonj.
Na domačo obrt naj se pa tudi nikar ne stavijo še kaki posebni upi, kajti tvor-niško izdelovanje s stroji izpodrine še zadnje ostanke te obrti. Pred upeljavo gotovih domačih obrtij na kmetih pa moram odločno svariti, ker so kmetovalcu-posestniku le na veliko škodo. Vprašajte kmetovalce v pokrajinah, koder je upe ljana in se razvija na pr. čipkarska obrt. Namesto da bi šla dekleta služit h kmetovalcu, rajše žive ob pičlem zaslužku, samo da so proste in delajo v zakurjeni sobi ali v senci, vsled česar se omehku žijo; kmetovalcu  pa manjka delavnih sil.
Ako vse to prevdarimo, se nam kaže jako tužna bodočnost, v katero gotovo zaide naše kmetijstvo, če se pravočasno ne zdrami iz svoje zaspanosti in si s svojo močjo hitro ne opomore, kajti prava moč iz stiske si pomagati leži edino le v kmetijskem stanu samem. Če kmetovalci menijo dobiti pomoč kje drugje, se zelo motijo. Naloga poklicanih krogov je pa, kmetovalce vzbuditi iz samopomoči ter jih k temu usposobiti.
Pospeševanje kmetijstva ali katere druge obrti more biti dvojno, in sicer glede na razmere, v katerih se nahaja. Koder se kmetuje z izgubo, ker je gospodarjenje slabo, kakor pri nas, tamkaj je drugače kmetijstvo pospeševati kakor v deželah, koder se že popolnoma ali vsaj približno dobro gospodari in se zato dobro ali vsaj za silo izhaja. V prvem slučaju je prvi pogoj, kmetovanje dovesti do izhajanja sploh, v drugem je pa izhajanje okrepiti in izboljšati.
Če torej hočemo našemu kmetovalcu pomagati na noge, ga moramo najprej privesti do tja, da bo izhajal, to je on mora najmanj toliko zaslužiti, da lahko pokriva vse svoje stroške.
Kako naj torej pomagamo našemu kmetijstvu? V tem oziru piše Pire:
Ker nihče izmed vseh onih, ki se brigajo za gmotni položaj našega kmetijstva, ne dvomi o njegovem propadanju, zato se pojavljajo na vseh straneh možje, ki z nasveti ali dejansko hočejo pomagati našemu kmetovalcu. Naš kmetijski stan se mi zdi kakor onemogel bolnik brez vsake svoje volje, ki ga zdravijo z zdravili, ki jih nasvetujejo dobri sosedje, razne botre in slednjič konjederke. Pravega zdravnika, ki bi bolezen in njen vzrok spoznal ter predvsem vzrok bolezni odpravil, kar je pri zdravljenju prvi pogoj, tega pa ne pokličejo, ker v pravega zdravnika nimajo zaupanja. Proti zdravniku so najbolj konjederke, ker se boje za svoj zaslužek in ker vedo, da zdravnik spozna njih sleparije. Naš bolni kmetijski stan se ravno tako zdravi.
Poiščimo vzrok propadanju našega kmetijstva, odstranimo tega in kmetijstvo si zopet opomore.
Edina naloga tega mojega spisa je ravno ta vzrok najti in nanj opozoriti, kar se mi je menda posrečilo. Jaz sem iz dna duše prepričan, da leži edini vzrok propadanja našega kmetijstva v tem, da nas" kmetovalec ne izhaja, ker so njegovi strošk i večj i k a k or dohodki, in to zaradi tega, ker noče ali ne zna dovolj dobro in ceno pridelovati.
če je ta vzrok resničen in torej znan, potemjeleeno sredstvo, da si k m e t o v a 1 e c p o m a g a, into je: povišanje in izboljšanje pridelovanja.
Kranjsko kmetovanje se mora predvsem tehniško korenito preustrojiti in izboljšati. Šele v drugi vrsti, a veliko manj važne, dasi za »boljše« gmotno izhajanje neobhodno potrebne, so socialne preosnove, ki jih je kmetovalec kot najvažnejši stan zavezan in opravičen zase terjati. Sama socialna pre-osnova je brez vsake vrednosti, ker korist
od nje niti ni v stanu tisto pokriti, za kolikor ima naše kmetijstvo vsako leto večjo izgubo, kajti ta od leta do leta rase, kolikor neugodnejše postajajo ra.zmere in kolikor je več obresti plačevati od rastočega dolga.
V naši deželi sta dve struji glede pospeševanja kmetijstva; prva zastopa mnenje, da je poglavitno, izboljšati tehniško stran kmetijstva, druga pa vidi edino rešitev v socialni preosnovi. Zastopniki druge struje so o bj avi1 i n a * l e d n j kot načelo: Tehniško izboljšanje produkcije edino ne more« rešiti kmetijstva pretečega pro p-a d a , t o more doseči le obsežna socialna p r e o s n o v a. ' .
V IJublJaul, 17. julija Iz vsenemškega tabora.
Demonstracije v Ilebu proti Schone-rerju dokazujejo, da se je razkol med vsenemškimi volilci razširil ter da vlada tudi med volilci kakor med poslanci veliko nasprotje. Schonerer in Wolf bosta s svojimi osebnostmi razbila celo stranko, kar je državnemu miru seveda le na korist. Sedaj mora posl. Ilerzog odložiti mandat, ker to zahtevajo njegovi volilci in tudi S tein u so izrekli volilci nezaupnico. \V o 1 f pa je izjavil, da se po svojih sodnih aferah ne misli umakniti. Mož ima pač debelo kožo, ki se mu pa že še preluknja ! Vshodnji Nemci in Vsenemci, liberalci, kršč. socialisti in socialni demo-kratje se bore na nemškem ozemlju Češke med seboj z ljuto besnostjo. Schonerer je danes močnejši od Wolfa, \Volf pa močnejši od liberalcev, katerih pristaši pa se zopet množe. Tako vlada med češkimi Nemci največja nesloga in najostrejši boj-Stranke tekmuje med sebo j v radikal nosti in v divjih demonstracijah druga proti drugi.
Izpremembe v angleški vladi.
Razen Salisburvja odstopi tudi zakladni kancelar Hic'-is-Beach. Listi trdijo, da odstopi, ker je najboljši prijatelj Salis-
LflS T £K«
Na deželi med Slovenci.
Zapiski in misli popotnika. Ruski spisal dr. Damov.*) Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
Jenko.
Ječe" pod težkim jarmom sini Slave!
PreSeren
O Slovanih se dokaj piše v ruskih in drugih slovanskih časnikih, toda ne vem, če se odmerja v tem obziru tudi Slovencem primeren prostor. A člen verige, združujoče slovanski zapad in jug, so tvorili in tvorijo še sedaj ti praroditelji slovanske misli in kulture na zapadu. Resnica, da Slovenci, zavzemajoči nekoč od Bodenskega jezera, ki se je imenovalo radi tega v starodavnosti lacus ve-nedicus, obširna prostranstva na tej strani Dunava, so sedaj kaj maloštevilen, komaj P/s milijona broječ narod; toda ne glede na to je še pri njem oblika, duša in srce slovansko! To neveliko pleme bori se celo zoper dva sovražnika! Slovenec se bori  ne  samo  zoper   groznega Nemca,
*) „Haličanin" je prinesel celo vrsto felj-tonov o Slovencih in slovenski domovini. Te feljtone prinašamo, ker so zanimivi kot sad opazovanj Rusa. Op. ured.
marveč razun tega čimdalje bolj smelo odbija napade zvitih, obmorskih fratellov.
Kot iskren poklonik dejanskega, ne ozaljšanega slovanofilstva, izbral sem si v letu 1901 za kraj svojega oddiha slovensko zemljo in njene prekrasne planine. Želeč deliti se s čitatelji »Haliča-nina« z vtisi in jemajoč v poštev tesno odmerjeni prostor v časopisu, se dotaknem le površno in z nekaterimi črtami svojega prebivanja v slovenskih deželah. Pustivši deloma na strani zgodovinski, zemljepisni in topografski opis, spregovorim zgolj o delih, dotikajočih se narodno-slovanske strani vprašanja. Pričnem s prestolnico Štajerske.
I. Gradec.
Gradec je košato in veliko mesto! To je moderni Dunaj svoje vrste in po Draždanih pripada Gradcu jedno izmed prvih mest na vsej črti novejših mest. Prekrasna lega na obeh bregovih Mure, visoki in redki grad z mičnim razgledom na planine in jug, široke ulice, razkošne hiše, vile, palače in končno nenavadna čistota in snaga, vse to pridobi zase takoj vsakega ptujca. Velelepa gledišča, orfeji in razkošni parki pa večajo še bolj redko lepoto Gradca. Mestno življenje se steka tu v široki struji v vseh odnošajih, in to mesto, zdi se ti, predstavlja na jugu kom-fort, prijetnosti in pomen severnega Dunaja.
človek - Slovan pa ne živi samo ob kruhu in ob estetiki, radi tega je treba pogledati tudi na drugo stran medaljona! Prekoračite jedno in drugo ulico, končno tudi središče mesta, toda zdi se vam, kakor bi v Gradcu ne bilo nobenega Slovana. Na ulici srečavate visoke, navidezno jetične bosenske vojake, saj tudi pogo-stoma res umirajo na jetiki, čujete glasni slovanski razgovor služabnikov, ali delavcev, bolj poredkoma dijakov, a to je vse! Med tem, ko poleg vas celo krivo-nogi debeluh, židovski bankir, kriči v nemško - židovskem žargonu glasno na ulici ter se čuti enakega z Nemcem, svoje vrste gospoda • pretorijanca, je slovanski element v Gradcu ponižen in potlačen. O življenju ali vseslovanski organizaciji, bodisi še tako neznatni, ni možno najti v Gradcu doslej niti sledu. Občevanje slovanske posvetne inteligencije, ki bi moglo služiti kot središče slovanskega življenja, je v Gradcu že davno propadlo, in strankarski prepir ni prizanesel niti društvu slovenskih delavcev »Naprej«. Življenje v nemaloštevilnih krogih vseuči-liščne mladine se predstavlja navadno v poredkoma se vršečih zabavnih večerih in sejah. Nerazumljiva ozkosrčnost je že davno prevzela graško slovansko mladino sploh, in odkrito je treba povedati, da ne dela niti Gradec v tem obziru izjeme.
Jeden del slovanske mladine, zlasti Slo. venci, se vsaj še ukvarja z učenjem, večina pa — »ni Bogu svečka, ni čortu ko-čerga!« (burklje).
Ako se tudi pojavlja kulturno življenje v dijaških društvih, vsekako ne stopa nikdar iz okvirja kratkovidnosti, in v tem nosijo zlasti Hrvatje zvonec. Protest zoper Rusijo vsled dijaških nemirov, ki so ga priredili Hrvatje 1. 1901., predstavlja bilanco širše delavnosti graške mladine... Gizdava obleka, gostije, popivanje, sploh življenje brez cilja — to je ideal dijaške mladine v Gradcu. Tajiti ni možno, da so razmere v Gradcu sploh neznosne; resnica je, da razun dovršene formalne germanizacije (tu so n. pr. celo vasi dobile druga imena in gora Sokol je imenovana čudovito Schockol), tudi materijalna germanizacija urno in drzno puli povsod ostanke slovanske kulture. Resnica pa je tudi to, da vsled skrajnega terorizma ne beže samo slovenski poslanci, marveč tudi zasebniki v poslednjem času iz Gradca. (V novejšem času je radi taksnega terorizma ostavil graško vseučilišče znani učenjak in rodoljub profesor Krek.) Ne glede na vse to pa bi vsekakor slovanska mladina, razpolagajoča z mladostjo, s časom in močjo ne smela odstopati raz polje obrambe, marveč bi morala smelo dvigniti občeslovansko misel
burvja, drugi pa, da je užaljen, ker ni postal naslednik svojega prijatelja v ministrskem predsedstvu. Hicks-Beach je bil poleg Chamberlaina najvažnejša oseba ministrstva. On je s svojim predlogom, da se predlagani davki odklonijo, vrgel Gladstonov kabinet, on je bil, ki je zmagal proti bimetalistoma Chamberlainu in Balfourju ter se je ohranila vrednost zlata, in on je bil, ki je skrbel ves čas vojne z Buri za denarna sredstva. Nadejal se je, da postane vsaj vodja spodnje zbornice, v kateri sedi že 38 let, a to mesto zavzame Chamberlain, Balfour pa pre vzame vodstvo gorenje zbornice. Chamberlain postane tudi zakladni kancelar, njegov sin Austin pa minister. Sorodniki v ministrstvu so na Angleškem nekaj navadnega. Balfour ima v ministrstvu kar štiri sorodnike. Ministrsko predsedstvo na Angleškem je prav za prav brezplačno, zato prevzame Balfour službo lorda shra-njevalca tajnega pečata in kot tak ima plačo. Salisburv je tudi imel plačo kot tak lord pečatnik. Kralj ga je odlikoval z velikim križem kraljevskega reda Vikto rije z briljanti. Balfour, novi predsednik, je bil doslej prvi lord zaklada. To je le naslov, ki ni zvezan z nobeno službo. V parlamentu sedi že od leta 1874, ko je bil 26 let star. Od 1. 1878.—1880. je bil privatni tajnik Salisburvja, svojega strica ter ga spremljal povsod. Od 1. 1891. je prevzel vodstvo konservativne stranke v spodnji zbornici. Balfour je osebno prepričan pristaš volilne pravice ženžtva ter se bavi s filozofijo. Baje je nenavadno vljuden, ljubezniv in prijazen mož.
Novi nemiri v Vshodnji Aziji.
Na zahodu reke Amur se pripravlja med Kitajci nova velika ustaja. V Blago-veščensku se trgovci že boje vojn in ne sprejemajo naročil, ki segajo preko avgusta. Tudi pred ustajo boksarjev je nastal nemir najprej v okrožju Amurja. Med ruskim, v vshodnji Sibiriji bivajočim vojaštvom ter med mongolskimi organiziranimi roparskimi tolpami se je vršilo v zadnjem času več krvavih bojev. Obe stranki sta imeli hude izgube. Roparje podpirajo izdatno Kitajci. Na pritožbe Rusije se Kitajska oblastva ne ozirajo prav nič, nego roparje celo skrivajo.
Najnovejše politične vesti.
Istrski deželni zbor se je zaključil. — Pri volitvi nemškega odbornika v češki deželni zbor se je sklenil med Vsenemci in nemško ljudsko stranko kompromis, vsled katerega je iz voljen posl. Legler nemške ljudske stranke, namestnikom pa Vsenemec Peters. — Princ Louis Napoleon je imenovan poveljnikom rusko-kavkaške kavalerijske divizije. — Med Nemčijo in Nizozemsko se snuje trgovsko - politična zveza. V Utrehtu je zboroval v ta namen nedavno kongres nemških in nizozemskih
ter stopiti že enkrat iz ozke, smešne in ničevne uloge samoljubnega politikarstva. V življenju se ne doseže ničesar brez boja in brez žrtev, in slovanska mladina v prestolici slovanske Štajarske morala bi korakati naprej pred tihim, korektnim slovanskim gibanjem.
Takšne in enake misli mi niso mogle priti iz glave, ko sem, zapustivši Gradec, potoval dalje na jug v slovensko deželo. Bližajoči se Mariboru, oddaljenemu za dve uri vožnje od Gradca, spoznamo, da dobiva stvar povsem drugo, za Slovane kaj tolažljivo lice. V vagonu III. razreda, pre-napolnenem s prostaki, se začuje že skoro izključno mili in zvoneči slovenski jezik. Prostaki, ki znajo kolikor toliko tudi nemščino, le poredkoma vporabljajo tuji idi-jom v razgovoru in v tem pripada priprostim ženskam prvenstvo. Hotel sem dejanjski poskusiti »jezično« sorodstvo, vsled česar sem začel s svojimi sosedami razgovor. Izpočetka se razgovor ni ujemal. Črnooke Slovenke zasanelega lica so za-rudele ter me s svojim čudnim, toda nekako simpatičnim »a, kaj?« spravljale v zadrego. Toda pozneje se je ta babilonska zmešnjava pri nekoliko večji pozornosti in pri počasnem izgovarjanju nekako odstranila. Nikakega dvoma ni, da priprostomu narodu, kakor tudi razumništvu, ko se uho privadi zvokom in naglasu tegai ali drugega slovanskega jezika, tuj slovanski jezik ne dela nobenih težkoč več . . . (Dalje prih.)
zastopnikov. — Reakcija med Buri narašča z vsakim dnem. Z mirom nezadovoljni Buri, ki se hočejo nadalje bojevati, nosijo posebna znamenja — Grun-wald-proslava dunajskih Poljakov se je razpustila. — Avstrijski in ogrski ministrski predsjednik prideta v nedeljo, 20. t m. v Išl k cesarju. — Novo ogrsko parlamentno poslopje se otvori v kratkem zelo slovesno ter bo cesar prvič pri otvoritvi obeh zbornic. — Car je imenoval italijanskega kralja šefom 14. litavskega dra-gonskega polka. — Sultana zanzi-barskega je zadela kap. — Vstaja v Macedoniji. Bolgarski podpolkovnik v rezervi, Jankov, organizator bolgarsko-macedonskih strelcev, je izdal z nekaterimi bivšimi bolgarskimi častniki oklic, v katerem se proglaša za poveljnika revo-lucijskih čet.
Dopisi.
Iz Smlednika. Ker ste ravno zad njič pisali, da ne poznate bliže smledni-škega kapelana in ker vem, da se bode tudi njemu prav dobro zdelo, če ga še enkrat omenite v Vašem cenjenem listu, Vam ga hočem nekoliko opisati, da spo znate vse še bolj njegove velike čednosti in vrline.
Kakor večino njegovih prednikov, je tudi njega poslal škof v Smlednik pokoro delat k strogemu g. župniku in še strožjim njegovim kuharicam. In kakor njegovi predniki, tako je tudi med njim in župnikom nastalo kmalo nesporazumljenje. Kapelan, vesel dečko, je rad ostajal zvečer v gostilni in domov grede rad tudi obiskal kake punice, kakor imajo pač fantje na kmetih navado. Župniku to seveda ni bilo prav všeč in če kapelana le ni bilo predolgo domov, zaprl se je v župnišče in šel mirno spat, gospod kapelan pa je do jutra imel čas hladiti si svojo vročo glavo in prehudo kri sprehajajo se pred župni-ščem in cerkvijo. Lahko se je pripravljal pri tem tudi na strogi ukor, katerega mu je župnik navadno po taki noči dal.
Toda korajžni kapelan se ni dosti brigal za vse opomine svojega župnika, popival, fantoval in vasoval je še nadalje in morda bi delal tako še sedaj in ne bilo bi mu treba iz Marijine družbe izključevati deklet, da ni prišel pri vasovanju navskriž s kmetskimi fanti. Teh pa se je mož zbal, akoravno se preje ni udal ne škofu in ne župniku. Sedaj pa je na šemu kapelanu predla. V gostilno ni smel, ker se je bal fantov, v župnišču mu je bilo tudi dolg čas, ker ga župnik prav nič ni maral. Toda sreča ga ni zapustila. Prišle so deželnozborske volitve in sedaj si je mislil prebrisani naš kapelan, po skusimo svojo srečo! Morda mi gospodje iz škofije in dr. Žlindre pisarne vendar odpustijo moje precejšne kozle, ako se jim sedaj z agitacijo prikupim in še g. župnik mi potem ne mere in ne sme do živega. In res, kapelan je obletal svojo precejšno faro, oblezel vse hiše, agitiral za posebno za Gorenjsko prezaslužnega dr. Brejca in zabavljal seveda bolj po tihem zoper barona Lazzarinija. Gospodje v Ljubljani pa so mu dali za to odvezo, da, tudi g. župnik in menda tudi župni-kove kuharice so odpustile lepemu kapelanu. Kapelan pa še ni bil zadovoljen in pokazati hoče, da je bil v resnici tudi vreden te milosti škofove in Šusteršičeve. Kakor je bil preje goreč pijanec in krokar, tako je sedaj postal goreč in fanatičen pristaš dr. Žlindre. Povsod stika za liberalci, katere si je moral šele sam izmisliti in kdor se mu slepo ne pokori, gorje mu!
Prva njegova žrtev je bil obče priljubljen g. nadučitelj. Nad tem se je znosil zaradi tega, ker ga ni prišel prosit milostno dovoljenja, ali sme prirediti s svojim pevskim zborom neko veselico v prid kranjske dijaške kuhinje. Vsled vodnega nagajanja je bil g. nadučitelj primoran opustiti cerkveno petje, katero sedaj vodi kapelan sam. A to mu ni za dostovalo, v njegovo nemilost so padli tudi vsi udeležniki preje imenovane, v tako blagi namen prirejene veselice.
Zadnji čas pa se je znosil posebno nad gostilničarji. Kaj so se mu ti zamerili, pa res ne vem. Misliti se da različno. Veliko je gotovo to vzrok, ker ga nikjer ne marajo in marsikam si sploh ne
upa, ker ve, da bi mu bitro pokazali vrata. Ker jim torej drugače ne more škodovati, obira jih seveda, prav kakor uči katoliška vera, na priinici in pretepa njih otroke v šoli. A to mu še ne zadošča, ker si le ne upa v šoli pokazati vso svojo metodo poučevanja krščanskega nauka, povabi otroke po šoli v župnišče, kjer jih prav živinski pretepa. Da, prišlo je že tako daleč, da pogumnejši možje sploh ne pošiljajo svojih otrok v šolo, kadar on poučuje. Kaj poreče k takemu početju zato poklicana šolska oblast?
Maščevanje je sladko, si misli tudi naš kapelan. Fantom nikakor ne more prizanesti, da so mu pri vasovanju nagajali. Ustanovil je zatorej prepotrebno Marijino družbo. V tej sedaj pašuje med de kleti tako nekako, kakor turški sultan v svojem haremu. V pest pa se smeji fantom, ki mu ne morejo na ta način do živega.
Tako je delovanje katoliškega kapelana, ki se ga že vse želi proč. Morda, morda bo pa le kmalu imenovan župnikom, saj se je že- vendar veliko pisalo o njem v »Slov. Narodu«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. julija.
— Župan Hribar poda se z deputacijo, ki je bila izvoljena včeraj v ob činskem svetu, danes na Dunaj. — Med počitnicami uradoval bode župan vsako soboto. Ostale dneve nadomeščal ga bode magistralni ravnatelj V o n č i n a , do katerega — ali pa do magistratnega tajnika Laha — se je obračati tudi v zadevah, o katerih kdo želi, da se poročajo naravnost županu ali da jih on sam reši.
— Škof Jeglič in obstrukcija v deželnem zboru. Iz Novega mesta smo dobili velezanimivo naznanilo, ki je
— ako se izkaže kot resnično — očiten dokaz, da stoji škof popolnoma na strani d e ž e 1 n o z b o r s k i h obstruk-cionistov, da odobrava razgrajanje in psovanje dr. Šusteršiča in da brani Šusteršičevo kliko proti tistim duhovom, ki z ob-strukcijo niso zadovoljni. Iz Novega mesta nam doposlano poročilo se glasi: Škof je novomeškega kapiteljskega vikarja gos p. \V a t z e 1 n a zaradi njegove, oziroma g. prosta Elberta obsodbe obstrukcije v deželnem zboru premestil — kam, še ni znano.« Beležimo danes to vest brez daljnjega komentarja, saj se bo o njej še govorilo, če se izkaže kot resnična. Radovedni smo, kaj poreče ministrski predsednik g. dr. pl. Korber, saj je škof Jeglič — ko je bil takoj po zaključku deželnega zbora pri njem — vse drugače govoril, kakor pa sedaj
— dela.
— Divjanje davčne administracije. Pritožbe zaradi odmerjenja personalne dohodarine so že dolgo časa na dnevnem redu in nevolja občinstva raste od leta do leta. Ta nevolja je povsem opravičena in mora naposled dobiti izraza vnajradikalnejši formi, kajti kar se godi, to presega že vse meje. Pri nobenem bremenu se d a v č n i vijak ne nateza tako brezobzirno in tako kruto kakor pri personalni dohoda-rini. Seveda se davčni organi izgovarjajo na odmerjevalne komisije, ah te komisije nimajo prav nobenega pomena, ker v njih zastopniki finančne oblasti vedno preglasujejo zastopnike davkoplačevalcev. Odmerjevalne komisije so samo »Siindenbock« finančnega erarja. Ravno zato, ker zastopniki davkoplačevalcev nimajo nobenega vpliva, bi bilo še najbolje, da vržejo svoje mandate f i n a n č n e m u e r a r j u p o d noge. Naj finančni erar tudi sam nosi odgovornost za svoje počenjanje. Svet bo kar strmel, kadar izve, kako se v nas davkoplačevalcem kar s svedrom pušča, kajti zgodili so se že slučaji obdačenja, ki so naravnost škandalozni in se mora vsakdo vprašati, čemu se polagajo službene p r i se g e , če se pod s 1 u ž b e n o prisego tako postopa, kakor se godi pri nas. Nezaslišani škandal, ki se je primeril prima riju gosp. dr. Šlajmerju, ni jedin svoje vrste. Podobnih slučajev kar mrgoli. Tako se je zgodilo, da je bilo nekemu gospodu, čegar premoženje se uradno hrani,
zaračunano ravno toliko več dohodkov, da so ga potisnili v višjo stopnjo in mogli iz njega izprešati nekaj več davka, dasi je financa na vinar natančno in to uradno vedela, da nima tolikodo-hodkov kakor jih je zaračunila! Ravno sedaj se zopet dostavljajo plačilni nalogi za letošnje leto in zopet se je kar po vrsti ljudem z v i š a 1 davek, popolnoma svojevoljno, brez vsake zakonite podlage. Samo jeden slučaj naj navedemo: Nekemu privatnemu uradniku so lansko leto izračunali 3430 K dohodkov. Od lanskega leta ima ta uradnik, to se lahko dokaže do zadnjega vinarja, dosti manj dohodkov kakor jih je imel poprej, in davčna administracija ga je kar za dve stopinji potisnila kvišku in mu zaračunila 4350 k r o n dohodkov, z a celih 920 K več ko lani, za kakih tisoč petsto kron več, kakor jih ima do-tičnik v resnici. Tako se postopa pod službeno prisego! Če to ni škandal prve vrste, ne vemo, kaj naj se še tako zove. Kvečjemu to, da se sprehajajo po Ljubljani možje, ki imajo po 10000 K in več dohodkov, pa plačajo manj davka, kakor kak ubog pisar. Občinstvo vsaj molče ne sme več pripuščati, da bi se godile take reči. Čujemo, da se bo na občnem zboru »Trgovskega in obrtnega društva« predlagalo, naj to društvo zbere gradivo za primerno osoljeno interpelacijo v državnem zboru. Ta misel je dobra, in želeti je, da se uresniči in da se gosp. Kittagu posveti kakor zasluži.
— Klerikalen pamflet. Klerikalci pripravljajo pamflet proti napredni stranki, in »Sloveneca ga že naznanja prav po — židovsko. Pričakujemo ta pamflet z veliko ravnodušnostjo. Značilno pa je, kar se govori v klerikalnih kresih. Klerikalci pripovedujejo, da se pamflet izda v obliki brošure, da ne bo mogoč »popravek« in da ne bo mogoče prijeti pisatelja, ampak k večjemu samo faktorja katoliške tiskarne, glede katerega so prepričani, da bo v najhujšem slučaju kaznovan z nekaterimi kronami, češ, da on vendar ne more biti odgovoren za vsebino tiskanega spisa. Tu se vidi, kaki poštenjaki so ti klerikalci. No, pa se morda vendarle zmotijo.
— Majhen polom pri stavbi škofovih zavodov v Št. Vidu. Kakor znano, je škof — preziraje domače obrtnike — oddal stavbo svojih zavodov v Št. Vidu stavbeniku H o 1 c u iz Sarajeva. Gospod Holc je pa sedaj škofu stavbo odpovedal in ustavi dne 6. avgusta vse delo. Škof mora iskati druzega stavbenika in tečejo že pogajanja s »kranjsko stavbinsko družb o«. Gospod Holc je menda prav vesel, da se stavbe škofovih zavodov znebi, ker pretila mu je velika izguba. Za podjetje samo je pa to majhen polom, ki bo veljal lepe krajcarje. Holc je prevzel delo po izredno nizkih cenah, tako da bi bil komaj prišel do svojih faktičnih izdatkov, tudi če bi bilo delo šlo gladko od rok. Temu pa ni bilo tako! Vedno so bile težave in Holcu so z vseh strani metali polena pod noge. Najprej so mu odjedli ves zaslužek pri opeki. Mož je seveda računal na dobiček pri nakupu opeke, a stavbno vodstvo ga je prisililo, da je jemal opeko od tega stavbnega vodstva, ne direktno od producenta. Stavbno vodstvo dobi opeko od stavbinske družbe, ajozdobičkom prodaja Holcu. Kam je šel dobiček, ne vemo! Prišle so pa še druge reči, škofov »arhitekt« Trummler, klerikalen nemški nacionalec, ni pravočasno izgotovil detajlnih načrtov in tako se je prav dostikrat zgodilo, da so delavci počivali, Holc pa jih je vzlic temu moral plačati. Končno se je Holc vsega skupaj naveličal in odpovedal delo. V Št. Vidu se je govorilo, da prevzame stavbo »arhitekt« Trummler. Kajpak, da je to le šala. Kaj bo prevzemal tak srakoper, kakor je Trummler, katerega še o sv. Jakobu zebe po vseh žepih. Pa tudi Klanfarjev Tone ne bo prevzel dela. Saj še kamna ni znal zvoziti, da so ga morali prekladati, sploh pa ne vživa več pravega zaupanja pri škofu, odkar mu je ponujal »tragerje«. Kakor rečeno, prevzame delo skoro gotovo stavbna družba. Seveda se zdaj stavba podraži, ker za tisto ceno kakor Holc, ne bo delala stavbna družba. Diferenca bo znašala najmanj 100.000 kron, brž-
čas pa še več. Tako nam zatrjujejo strokovnjaki. Toda — kaj zato! Polom ne bo zadel škofa; plačal bo zopet kmet. Škofovi eksekutorji bodo tudi še teh 100 ali 150 tisočakov, ki jih je stavbno vodstvo zašoštralo, iz kmeta izprešali, kakor so že toliko drugih in kmet bo v svoji brezmejni neumnosti še rad plačal, ker misli res, da bo od tega imel kaj koristi po smrti!
— Župan Hribar poklonil se je včeraj na Bledu bivajočemu šefu generalnega štaba baronu Becku. Le-ta izrazil se je jako pohvalno o svojem bivanju v raju kranjske dežele ter je z velikim zanimanjem povpraševal po raznih gmotnega napredka dežele in njenega prebivalstva tičočih se zadevah. Zlasti živahno se je zanimal za razvoj mesta Ljubljane in za vsa vprašanja, ki so v zvezi s ta-mošnjo garnizijo.
— Abiiurijenti ljubljanske gim nazije in realke prirede v soboto, 19. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« na korist družbi sv. Cirila in Metoda svojo veselico s sledečim sporedom: 1. Titel: »Slovanska uvertura«, orkester. 2. »Avstrijska himna«, jednoglasno z orkestrom. 3. Foerster: »Domovini«, mešan zbor in tenor-solo. 4. Parma: »Triglavske rožea, valček, orkester. 5. Foerster: »Njega ni«, moški zbor, op. 31. 6. Zaje: »Domovini i ljubi«, pesem, orkester. 7. St. Pirnat: »Žalost«, osmeroglasen mešan zbor, besede narodne. 8. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«, orkester. 9. a) Risto Savin: »Poroka«, b) R. Schumann: »Nikar me ne vabite«,   poje gosp. Ivan Završan.
10. Jenko: »Sutra rano«, pesem, orkester.
11. Foerster: »Mladi mornar«, šesteroglasen mešan zbor s samospevi, op. 61. 12. Dvorak: »Slovanski plesi št. 8«, orkester. Prosta zabava in ples. Cene prostorom: Sedeži I. do III. vrste a 4 K, IV.—VI. vrste a 3 K, ostale vrste a 1 K 50 vin. Stojišča a 80 vin., dijaške vstopnice a 50 vin. Z ozirom na dobri namen se preplačila hvaležno spre jemajo. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. P. Lozarja na mestnem trgu in na večer veselice pri blagajni. Pevske točke izvajajo pevci višjih razredov gimnazije in realke ter različne ljubljanske gospice, skupaj okrog 50 oseb. Poleg znanih, obče priljubljenih skladb, kakor so Foersterjeva »Domovini«, »Njega ni«, Smetane »Prodane neveste« i. dr. zaslužita zanimanje zlasti pevski solotočki g. Ivana Završana, ki je našemu občinstvu že dobro znan, predvsem pa prekrasna, umetniško dovršena skladba našega velezaslužnega skladatelja g. A. Foersterja »Mladi Mornar«, šesteroglasen mešan zbor s samospevi, ki se v soboto v Ljubljani prvikrat javno izvaja. Začetni »allegro vivace«, nas povede na razburkano, viharno morje; čujemo obupni krik mladega mornarja, ki plove sam sredi neskončnih, vzburkanih valov, gotovemu poginu v naročje. V trenutku, ko ni pričakovati nikake rešitve več, se razlije po morju nebeški svit, na uho nam udari nežen andantino, pianissimo (sopran, alt in tenor solo), kot angeljsko petje iz daljnih višav. Skozi temo in vihar se približa mornarju rešilni angel. V zaupnem »allegro moderato« se izroči mornar an-geljevemu varstvu in božji ljubezni. Proti koncu se še enkrat povrne karakteristični začetni motiv, ki se razveže v mogočen, zanosen »adagio«, ko plava čoln »mirno sred voda« v varen pristan. Vsled zanimivega programa in dobrodelnega namena je pričakovati dobrega obiska, zlasti ker je ta nastop letošnjih gimnazijskih in re-alskih abiturijentov prvi po presledku več let. Naše občinstvo se boji vročine; toda kdor je bil prešlo soboto na koncertu učiteljskih abiturijentov, se je lahko prepričal, kako hladna je velika dvorana, med koncertom ni bilo niti govora o kaki vročini. In glavna stvar je vendar koncert. — Ce kdo izmed občinstva, ki se misli vdeležiti veselice, ni še prejel vabila, naj blagovoli to oprostiti. Pri tolikem številu se lahko zgodi, da se kdo prezre.
— Gdč. Jaromila Gerbićeva, hčerka gosp. Fr. Gerbića, ravnatelja »Glasbene Matice«, je absolvirala operno šolo praškega konservatorija ter dobila diplomo z odliko. Gdč. Jaromila Gerbičeva jo bila poleg hčerke skladatelja Dvofaka najboljša absolventka med vsemi gojenkami operne šole ter je prejela najodličnejše spričevalo s pripombo »vvnikajfci talent«. Gdč. Ger-hićeva se je izobrazila za gledališko dra-
matično pevko ter se posveti gledališki karijeri. Početne in nadaljne pevske študije je dovršila gdč. Gerbićeva v štirih letnikih »Glasbene Matice« v Ljubljani ter jo je poučeval oče, ki je bil sam prvi operni tenor na praškem, zagrebškem in lvovskem gledališču.
— Iz Spodnje Šiške. Včeraj se je vršila v Spodnji Šiški zopet občinska seja, pri kateri se je mej drugimi odobrila tudi parcelacija Seidlovega sveta na ta način, da se cesta, katera bo peljala čez ta svet, napravi v širokosti 12 m. To pa se je doseglo le vsled pritožbe na dež. odbor, kateri je razveljavil prvi sklep občinskega sveta, da se napravi cesta samo 8 m široka. Imenovalo pa se je včeraj tudi 28 ulic oziroma cest, katere se nahajajo v občini. Tako smo dobili sedaj ceste, kakor : Fran Josipa I. cesta, Celovška cesta, Kauschegova cesta, Vodnikova cesta, Sv. Jerneja cesta, Kozlerjeve ulice, Gasilne ulice, Knezove ulice in dr.
— Šulferajnska šola na Slatini, štajerski deželni zbor je sklenil dosedanjo šulferajnsko šolo v Rogaški Slatini prevzeti v deželno oskrbo ter jo izšolati iz šol. področja Sv. Križ. Nemški šulferajn »podari« deželi svoje poslopje v ta namen na Slatini pod pogojem, da prevzame dežela dolg na hiši v znesku 16.713 K ter da bo učni jezik vedno nemški. Istočasno pa se da Sv. Križu za zgradbo nove dekliške šole 10.000 K iz deželne kopališČne blagajne.
— Živinozdravniška šola za planinske dežele. Koroškemu deželnemu zboru je došla prošnja rektorata živinozdravniške visoke šole na Dunaju, naj bi dežela dovolila letnih 3000 K za štipendije. Deželni zbor pa je prošnjo odbil ter znova naročil deželnemu odboru, naj posreduje pri vladi, da se že enkrat ustanovi za planinske dežele živinozdrav-niška šola nižje vrste.
— Nezgoda na električni železnici. Marija Bončarjeva, pleskarjeva žena, stanujoča na Rimski cesti št. 14, je šla danes dopoludne po Prešernovih ulicah proti frančiškanski cerkvi po hodniku ob desni strani. Pred novo Perlesovo hišo je šla Bončarjeva na levo stran ulice, v tem hipu pa je privozil po električni cestni železnici električni voz in je podrl ženo na tla. Marija Bončarjeva si je zlomila roko v podlehtih in se na obrazu nad desnim očesom poškodovala. Odpeljali so jo v deželno bolnico. Voznik električnega voza baje ni zvonil, dasi je moral videti, da gre ženska Čez tir.
— Konj in jezdec na tleh. Vojaški sluga majorja pl. Laningena — Franc Psotter, jezdil je danes zjutraj konja po Šelenburgovih ulicah. Konju je na hodniku spodrsnilo in je padel z jezdecem vred na tla, skočil takoj spet pokoncu in zdirjal. Sluga Psotter je obvisel z eno nogo v strmenu in konj ga je vlekel nekoliko korakov za seboj, potem pa se je k sreči sezul Psotterju črevelj z noge in on je obležal na cesti, med tem ko je konj s črevljem dirjal naprej do Bleivveisove ceste, kjer ga je užitninski paznik Jakob Po nikvar ustavil in ujel. Psotter bi se bil brez dvoma ubil, če bi ga bil konj še dalje vlekel za seboj.
— Nepreviden kolesar. Na Blei-weisovi cesti je včeraj popoludne mizar K. J. s kolesom podrl na tla Mihaela Re-zarja, hlapca pri Bngganigu na cesti na Rudolfovo železnico. Mihael Rezar ima na desni rami in na desnem stegnu več kožnih odrtin.
— Tat na državnem kolodvoru.
Predvčerajšnjim je zasačil neki železniški uslužbenec v podstrešju državnega kolodvora nekega človeka, ki se je skrival za zaboji. Uslužbenec je sumljivega človeka prijel, a ta se mu je iztrgal iz rok in je ušel proti mestu.
— Omamljene ribe. V Gradašci so bile včeraj popoldne skoraj vse ribe omamljene. Otroci so jih z rokami lovili. Dosedaj se še ni dognalo, na kak način so bile ribe omamljene in če se je to zgodilo iz zlobnosti ali iz nevednosti.
— Desno roko spahnil si je delavec v tobačni tovarni Josip Peklenk, ko se je po končanem delu v šali ruval z nekim tovarišem.
*   Najnovejše novice. Brezžično brzojavljenjeje kazal i znajdi talj Marconi te dni pred italijanskim kra-
ljem in ruskim carjem. Brzojavil je uspešno na 1600 angleških milj. Marconi upa, da bo s svojim popolnjenim sistemom kmalu brzojavil okoli sveta. — Umor v železniškem vozu. Na progi Pariz-Versailles je neki Chabaniev napadel Nemca dr. Ordensteina ter ga umoril. — Dvojni samomor. Znani vodja delav cev v Moravski Ostravi, Kolar, se je ustrelil s svojo ljubimko vred, ženo nekega delavca. — Delavsko majnikovo praznovanje — vzrok za odpust. Najvišji sodni dvor je v neki pritožbi razsodil, da imajo delodajalci pravico takoj odpustiti iz službe delavce, ki ostanejo 1. majnika z dela ter je proglasil praznovanje 1. majnika za sistematično prirejeno delavsko demonstracijo. — Dva velika soda smodnika sta se razletela v rudniku P. Citty pri Newyorku. Izmed 150 delavcev so dosedaj izvlekli 27 mrtvih in 21 težko ranjenih. — Napad na turško pošto. Alban Malk Bey, poglavar hajdukov, ki se bore za albansko avtonomijo, je oropal med Mo-nastirom in Janino turško pošto za 1800 funtov. — Najmlajši odlikovanec s svetinjo za hrabrost. Perzijski šah je odlikoval v Karlovih varih sina nadvojvode Friderika, 5letnega nadvojvodo Albrehta s perzijsko kolajno za hrabrost. Deček je pokazal svojo hrabrost, ker se ni bal puškinih pokov pri neki slovesnosti.
' Zagrebški f ijakarji — prijatelji Burov. Te dni se je mudilo 7 Zagrebu več angleških Častnikov, da pre-vzemo konje za angleško vojsko v Južni Afriki. Rabili so lijakarje, a dobili niso nobenega, ker so se vsi fijakarji zavezali, da Angležev ne vozijo za noben denar. Angleži so si morali naročiti voz z Dunaja. Tako so zagrebški fijakarji dokazali svoje prijateljstvo do Burov.
* Zopet jeden. V nemškem Rimu, v Koloniji, je bil te dni aretiran ondotni dekan in župnik Ropperz, radi hudodelstva proti nravnosti. Žrtve tega hudodelstva so dečki, katere je dekan poučeval v veronauku. Ropperz je že kakih 30 let duhovnik v Koloniji in je vžival velik ugled. Delal se je tudi jako krepostnega. Svoj čas je v cerkvi prijel svojega kaplana in ga ozmerjal zaradi grešne zveze z neko omoženo žensko. Kaplan je na to župnika napadel in ga v cerkvi pretepel.
* Ruski semeniščniki se puntajo. Na Ruskem je vse nezadovoljno, sedaj pa se celo semeniščniki puntajo, ker nočejo biti kot popi več vladno sredstvo ljudstkega poneumljenja. V Pambovu so bili v semenišču izgredi. Šola se je nehala in semenišče straži vojaštvo. Tem semeniščnikom pa so se pridružili še drugi. Knez Meščerski bo mogel carju marsikaj novega poročati o svojih opazovanjih po Rusiji.
* Kralj Edvard. Angleški kralj Edvard je že toliko krepek, da se je odpeljal 15 t. m. v ambulančnem vozu na kolodvor in od tam v Portsmouth sprem ljala ga je kraljica. Voz, v katerem se je kralj peljal, je bil nalašč v ta namen narejen. Kralja so nesli pomorščaki na neki zofi v voz, in ko se je pripeljal na kolo dvor, so ga nesli zopet na isti zofi v železniški voz. V Port8mouthu so nesli zopet pomorščaki kralja na ladijo, odkoder se je odpeljal na otok Covves. Vožnja je bila povoljna in se kralj dobro počuti.
* Višnjeve vrtnice. Vrtnarsko društvo v Londonu je hotelo prirediti za časa kronanja tudi veliko razstavo vrtnic. Veliko začudenje so vzbudile krasne višnjeve vrtnice, ki jih je prinesel neki ameriški vrtnar v navlašč zato zidanem rastlinjaku preko morja. Te cvetlice ne prenašajo pomorskega zraka, zato je bilo treba pri prevažanju največje pozornosti.
Društva.
— Društvo tiskarjev na Kranjskem je nameravalo prirediti letos običajno Gutenbergovo slavnost v Postojni z namenom, da pridobi tudi tiskarje on-dotne tiskarne za društvo, kateri edini na Kranjskem niso še društveni člani. Ker so pa ti že v naprej izjavili, da no čejo pristopiti, je postal ta izlet v tem oziru za društvo brezpomemben ter je odbor sklenil, da se priredi v nedeljo, dne 2 0. julija t. 1., celodnevni izlet v Kamnik, kjer ima društvo svoje člane. Pri popoldanski veselici, ki se začne ob pol 5. uri v Fischerjevi restavraciji in h kateri je vsakomur prost vstop, sodeluje slavni kamniški salonski orkester in ad hoc sestavljeni pevski zbor. Prijatelji društva dobro došli!
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi dne 27. t. m. izlet v Škofjoloko spojen s prireditvijo popoldanske vrtne veselice na Štemarjih. Vse podrobnosti objavijo se pravočasno.
— ,,Moška podružnica sv. Cirila in Metoda" v Kamnikn sklicuje v nedeljo, dne 20. t. m., ob 2. uri popoldne v prostore narodne čitalnice svoj običajni letni občni zbor v svrho volitve novega odbora.
— Gasilno društvo v Karlovcu priredi 7., 8. in 9. septembra t. 1. v proslavo 30 letnice svojega obstanka in 25 letnice blagoslovljenja društvene zastave veliko slavnost.
Šolska izvestja.
Ljubljanske ljudske šole. Dobili smo poročila naslednjih mestnih ljudskih šol, ki povedo o njih stanju:
I. mestna petrazredna deška ljudska šola z obrtno pripravljal nico. Razun 5 razreda so bili vsi raz-daljeni na paralelke 3. in 4. razred celo trikrat. V statusu je bilo na zavodu 12 stalnih in 5 pomožnih učnih močij, a izmed stalnih jih je bilo ob koncu leta na dopustu pet. Učencev je bilo koncem leta 524 in sicer 466 iz Ljubljane in 58 iz okolice. Ukovine je plačevalo 44 učencev. Za vstop v srednje šole se je oglasilo 84 učencev. Obrtno pripravljalno šolo je obiskovaln 138 učencev.
II. mestna petrazredna deška šola. Na tem zavodu |e poučevalo s katehetom vred 15 učnih močij. Učencev je bilo 549, iz Ljubljane 534, od drugod 34. Ukovine je plačalo celo ali pol učencev 515 K. Za vstop v srednje šole se je prijavilo 99 učencev. Razredi so bili razdeljeni kakor v I šoli. Obrtno pripravljalno šolo na tem zavodu je obiskovalo koncem šolskega leta 95 učencev.
III. mestna" petrazredna deška ljudska šola. Učiteljski zbor šteje razum voditelja še štiri stalne učitelje, kateheta in pomožnega učitelja. Učencev je bilo koncem leta 249, iz Ljubljane 194, iz okolice 55 Ukovino je plačevalo celotno ali napol 39 učencev. Za vstop v srednje šole se je prijavilo 30 učencev. Obrtno pripravljalno šolo na tem zavodu je obiskovalo koncem leta 107 učencev.
Mestna slovenska osemraz-redna dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu. Letopis prinaša sliko nove šole in opis slovesne otvoritve te šole 1. oktobra 1. 1. iz peresa voditeljice. Na zavodu je razun voditeljice in dveh katehe-tov poučevalo 7 stalnih in štiri pomožne učiteljice. Učenk je bilo koncem šolskega leta 609, in sicer 595 iz Ljubljane in 16 iz okolice. Ukovino je plačalo 38 učenk celotno, 29 pa polovično, skupaj 542.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj 17. julija. Projekt o avtonomiji Trentina jeres ponesrečil.   Deželni zbor tirolski se zaključi.
Budimpešta 17. julija. Oficiozno se razglaša, da pride Szell dne 20. t. m. le zaradi poročanja o ogrskih notranjih zadevah k cesarju v Ischl, ne zaradi nagodbe.
Petrograd 17. julija. Italijanski kralj se odpelje danes popoldne iz Pe-terhofa domov.
Berolin 17. julija. Listi silno vpijejo, ker so Poljaki v Gneznu zmago poljske armade nad nemškim viteškim redom pri Grunewaldu slovesno praznovali in je neki kanonik daroval v proslavo tega dne posebno mašo. Listi vpijejo, da je to žaljenje nemškega naroda in izzivaDJe pruske armade.
London 17. julija. Bivši predsednik burske republike Oranje, Stejn, je z rodbino vred je odpotoval v Evropo in se ne vrne več v Južno Afriko.
Poslano.*)
V 159. št. „Slov. Naroda" z dne 14. t m. priobčil je neki Franc Volčič iz Gorenje vasi „Poslano", s katerim se uprizarja z zlorabo imena nevednega kmetica umazan konkurenčni manever zoper podpisano tvrdko.
Duševni oče in provzročitelj tega napada je, kakor iz „Poslanega" samega jasno razvidno, neki gosp. Ivan Komatič, agent s kmetijskimi stroji v Ljubljani; in ako sedaj, prisiljeni po takem postopanji, povemo, da je bil ta gospod še le preteklo jesen sodno kaznovan zaradi obrekovanja naše tvrdke in hudobne poškodbe naše lastnine, tedaj bo nam pač odpuščena vsaka nadaljna polemika ž njim.
Kot ob sebi umevno naglašamo končno le še, da nima podpisana tvrdka v službi nikakršnih mešetarjev in da vsled tega tudi dejanjske navedbe omenjenega „Poslanega" ne morejo niti najmanj odgovarjati resnici.
Sodbo o dobroti našega blaga pa prepuščamo z mirno vestjo svojim cenjenim odjemalcem.
Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno 1« toliko, kolikor določa zakon. (1663)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne* 16. julija 1902.
Skupni državni dolg v notah  .... J01-75
Skupni državni dolg v srebru • •  •  • JJJ S
Avstrijska zlata renta....... oo^r
Avstrijska kronska renta 4°/o  .   .  •  • J™
Ogrska zlata renta 4°/........07 S
Ogrska kronska renta 4°/......,«Xo
Avstro-ogrske bančne delnice  .... leuz —
Kiaditne delnice......... g»—
London vi sta......•  •  •  • ""J °u
Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117-10
20 mark............ J™
20 frankov...........«JLb
Italijanski bankovci........ ~
C. kr. cekini...........11'25
Žitne cene v Budimpešti
dne" 17. julija 1902. Termin.
PSenica za oktober ....  za BO kg K 684
„ april 1903 ..... 50 „ „ 714
R2 „ oktober......50 „ „   5 84
Koruza   „ avgust   ....    „ 60 „ „ 481
„ maj 1903 .....T» . .   4 84
Oves      „ oktober ....   „ 60 „ »51» Efektiv. Nespremenjeno.
Kufeke-jeva
NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE iN
v črevih  boln9 orpoke
1357
moka za otroke)
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melonsine ustnam zobna vofla
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zalojfa. ——
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalniJh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519— 20)
Deželna lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu.
Mateorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306-2 m. Srednji mračni tlak 736-0 min.
		Stanje			
S"	Čas opa-	baro-		Vetrovi Nebo	
>s	zovanja	metra	i s		« ■
		v mm.	si		
16.	9. zvečer	7343	20-6	sr. j vzhod oblačno	
17.	7. zjutraj	733 5	19-5	brezvetr. pol oblač. »	
a	2. popol-	732 0	261	sr.szahodj nevihta	00
Sredrja včerajšnja temperatura 23 0°, nor-male: 19-8°. Včeraj popoludne nevihta.
Izšla Je brošura:
bstrukcija
v deželnem zboru
ter se dobila
v „jtarodni tiskarni" v Cjubljani.
Cena SO vin., po pošti 9-t vin., lOO komadov lO kron.
0
Učenec J
za prodajalno z mešanim blagom se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri
J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku.
Krojaški pomočnik
se sprejme takoj pri (i66i-i)
Tomo Kunsteljnu, Vrhnika.
Kavarna
bodisi v Ljubljani ali v kakem kranjskem mestu na deželi se išče v najem ali v zameno. V najem bi se vzel tudi kak primeren lokal za ustanovitev kavarne v Ljubljani na ugodnem prostoru.
Cenjene ponudbe do I. avgusta t. I.
na upravništvo »Slov. Naroda«. (1665—1)
vm" T7"ri.i6-oote '
11 lx
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-125)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
Najboljša studenčna sesalka na svetu!
Genial-sesalka
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko  položeni nabiralnik,   a (1088-12)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalkl Ant. Eunz
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice
(Mahriscb-ffeisskircheii).
papir za svalčice brez glicerina in cigaretne
Ct*. kr. avstrijski *u držami žiliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod ls vj ubijane j ni. kol. Proga 6«» Trbli. Ob 12. ari 24 m po no«i osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno; fie* Selzthal v Aosaee, Solnograd, če* Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dona) čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m cjatraj oeobni vlnk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno. Dunaj \ ces Selzthal v Solno nad , Inomost, <5ea Kleio - Reifling v Line, Bndejevice, Plzea, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cea Amstetten &a Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Duaaj. — Ob 3. ari 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Fraszensfeste, Monakovo, Ljabno ; čes Selzthal v Soluograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezero, Ino* inoct, Bregenc, Carin, Oeaevo, Puriz j fiez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Donaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, FranzeiisfeHte, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Proga v 3ovom«sto In v Kodevjo. Osobui vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoladne istotako, ob 7. uri 08 qa zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ i.Jabijttjjo jat. kol. Prog* ls TrDlta. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda;, Inomosta, Fran-BenstesUs, Soluograda, Linca, Sieyra, Aiisaeea, Ljabna, Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra) osobui vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m uopoidue osobni vlak s Dunaja čez Amsteteeu, 12 Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budojevic, Solnograda, Lanca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Luo-mosta, /..-Ha ob jezera, Lend-Gastc..>a, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 44 m popoladne osobui vlak a Dunaja, iz Ljabna, Seizthal&, Beljaka, Celovca, Monakova, luomosta, Fraczeusfeste, Pontatila. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari iia m zvečer iz Podnar ta -Krope. — — Ob S. uri 51 m zvečer osobu> vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Ceiovca, P lutabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proge, ia Kovega mesta ls Kočevja. Osotim vlaki: Ob o. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob s. uri Si m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 3d m zvečer, istotako. — Odaoa lz I^abLj&ao drž. kol. v Kaia-ulk. Mešani vlaki: Ob .. ari xb m zjutra,, oL a uri L' m popjluaiie ob i ari jO m iu ob 10 uri 25 lu zvečer, poslednji vlai> le ob nedeljah ia praznikih.
Prihod v l^)aal|«vno drž. Is Kamnika. Mešani vlaki: Oti o. uri 49 m zjutraj, ob ii. ari 6 iij dopolnilne, ob '. uri 10 in in ob 9. ari 55 m zvečer posieHnii vlak le ob .-..edeljah in ^resnikir-— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 miuute spredi. 1517;
Edina zaloga na Kranjskem:
lekarna Pieeoli
,,Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
■v Zeleznah vino	LEKARJA Pieeoli -ja v Ljubljani. Dobim sevlekamah
^ krepca malokrvne, nervozne in slabof ne osebe	
BB<t 11 ltf*(-Mk» stekleniea veljn 'S 14.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar CJabrlJel Pieeoli v l»Jtinljani točno, ako se mu pošlje (1507)      znesek po poštnem povzetja.        2 (2)
Odvetniški uradnik
is6e   postranskega   zaslužka v
prostih urah kot knjigovodja ali kaj ena-cega. — Naslov: ,,F. H. poste restante Ljubljana". (1598—2)
.Yleblovana
mesečna soba
za gospoda ali damo odda se takoj.
Vpraša naj se: Židovska steza št. 2, I. nadstropje. (1641—2)
Sprejme se takoj pošten in priden
krojač
lepega vedenja za delo v trgovini na deželi. Plača po dogovoru.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. (1660—1)
Spreten deček
13—14 let star, kateri ima veselje do trgovine, sprejme se v pouk takoj pri
Antonu Zurc-u (i658-i)
trgovina mešanega blaga v Črnomlju.
Krojaška obrt
na lepem prostoru v sredini mesta, dobro vpeljana, se pod prav ugodnimi pogoji z blagom in z vso pripravo takoj proda,
ali pa se sprejme drug (kompanjon).
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. ____(1653-2)
Gostilna „pri zlati ribi".
*5ak ?ant» a Iti
S spoštovanjem (1629—3)   Fran Rozman, gostilničar.
rediva
vsako množino kupim po 28 gld. 100 kg., kar se ga dopošlje do 23. t. m.
finlon l(olenc v Celju.
_ (16-19—2)
Ferdo Primožič
mizarski mojster (1645 ~2> Ljubljana, Gradišče, „pri Cenkarju"
se priporoča slavnemu občinstvu
za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave.
Preskrbujem in polagam parkete iz prve kranjske toitBme Frana Kotnika na Vrhniki.
1	l^cnril^KcndciLjabijana. i	
9M		
Uf	u prasne najnovejše SVUC ZB prati in elegantne c trpežne svilene foulard obleke so ravno j * * * *  v veliki izberi dospele. * * * * j Czcrei na zar}teuanje fronte preti urnitui.	
1		
Slovita
pristna bizeljska naravna vina!
Priporočam gg. interesentom večjo količino svojega 1901 lastnega vinskega pridelka in ob enem tudi letošnjo trgatev.
Kupcu je dano na prosto voljo, biti pri trgatvi, da sam vodi na licu mesta sortiranje.
Prevzetje vina se vrši v vinogradu Bizeljsko proti takojšnjemu plačilu.
Ob enem se kupijo stari, dobro ohranjeni vinski sodi od 15 do 60 hektolitrov.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda" pod „Mengiška pivovarna". (I662-1)
Št. 595.
Razpis službe.
M. S. sv.
Na II. mestni deški petrazrednici je stalno popolniti učno mesto.
Prosilci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo najkasneje
do 10. avgusta t. 1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Lijubljani
dne 15. julija 1902. (1659—1)
(1643-3)
Advokat
ima cd 1£. julija 1902 naprej '^ueje pi5arnc
na Miklošičevi cesti št. 26,
t. j. poleg noi»e jujtične palače u JJaljeueeui b'5'> R«»mcr 5e S     julijem prejeli.
HI 4
Iidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavfiar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«