Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 33 - LETO 55 - CELJE, 17. 8. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
PRIJAZNE POTI ZA DOMAČE LJUDI
Tisto, kar najbolj vleče na okoliške vršace, so čudoviti razgledi,
v naši poletni akciji vas tokrat vabimo na Resevno. Stran 11.
Življenje po življenju. Stran 10.
»Zbila me je
voznica, ici je
videla
rumeno luč
na semaforju
in pospešila,
zapeljala je v
rdečo in me
zadela s sto
kilometri na
uro. Taicrat
sem imela
devet let.«
z DARILI DO DENARJA
Naval na študentske servise. Kdo reže pogačo zasluženega denarja? Stran 6.
ISKANJE PODGANJEGA PASTIRJA
V Drešlnjl vasi se otepajo poplave neprijetnih glodalcev, stran 15.
AMERIČAN UCI GOLF
OBSOTELJČANE
Tudi ženske so enakopravne
na igrišču. Golf je vse bolj
priljubljen, stran 40.
PODJETJA ZA
POČITNICE
Spomin na zlate čase sindikalnega turizma še ni zamrl, le domov je vse manj. Stran 5.
2
DOGODKI
Začetek volilnega odštevanja
Včeraj, 16. avgusta, so začeli teči roki za volilna opravila - Najprej določitev volišč in volilnih odborov - Krajši dopust za 88 sodnikov - Enomesečna volilna kampanja se zače
sredi, vsi kandidati znani konec septembra
Predsednik države Milan
Kučan je 27. julija podpisal
odlok, s katerim je za dan
razpisa državnozborskih vo-
litev določil 16. avgust, za
dan izvedbe pa 15. oktober.
To pomeni, da so včeraj zače-
la teči takoimenovana volil-
na opravila, ki so nujna za
izvedbo volitev, nas volivcev
pa se neposredno še ne tiče-
jo. Drugače bo po 15. septem-
bru, ko se začne enomesečna
volilna kampanja, v njej pa se
bodo stranke, vsaka zase,
skušale prikazati v čim lepši
luči in čimbolj prepričati vo-
livce.
Včeraj se je širom Slovenije
začelo določanje volišč in ime-
novanje volilnih odborov za
posamezna volišča. To nalogo
morajo v 15 dneh opraviti
okrajne volilne komisije, ki so
izvoljene za 4-letni mandat,
vsako med njimi pa vodi sod-
nik. Glede na to, da avgust velja
za čas sodnih počitnic, bo mar-
sikateri med 88 slovenskimi
sodniki, ki predsedujejo okraj-
nim volilnim komisijam, leto
2000 pomnil tudi po tem, da je
moral prekiniti dopust ali pa ga
iz običajnega poletnega časa
premakniti v drugo polovico
oziroma konec oktobra. 15 dni
časa, torej do konca avgusta,
imajo tudi v posameznih
upravnih enotah, ki vodijo regi-
ster prebivalstva, da za svoje
območje določijo volilne ime-
nike in jih javno razgrnejo, saj
imamo volivci pravico vpogle-
da vanje.
Natančen datum, do katere
ga bo treba vložiti kandidatne
liste, še ni določen, saj se bo
državna volilna komisija sesta-
la šele proti koncu meseca. Ve-
lja pa, da je kandidatne liste
treba vložiti pri volilni komisiji
v posamezni volilni enoti.
Na slovenskem političnem
prizorišču je zdaj 33 strank; kot
zadnja je bila v začetku avgusta
v register vpisana Nova Slove-
nija - Krščansko ljudska stran-
ka, tik pred registracijo pa je še
Glas žensk Slovenije, katere
pobudnice in pobudniki so se
na ustanovnem zboru zbrali v
ponedeljek v Mariboru. Večina
teh strank, zraven pa verjetno
še kar nekaj neodvisnih list, bo
15. oktobra iskala zaupanje ter
volilno podporo pri državlja-
nih, res pa je, da bodo v vseh
osmih volilnih enotah nastopi-
le samo največje.
Kot je znano, lahko po zako-
nu o volitvah v državni zbor iz
leta 1992 kandidatne liste pred-
lagajo politične stranke ali sku-
pine volivcev, pri čemer morajo
politično stranko, ki želi vložiti
kandidatne liste v vseh osmih
volilnih enotah, s podpisi pod-
preti trije državnozborski po-
slanci, na vsaki listi pa je lahko
največ enajst kandidatov, koli-
kor je v posamezni volilni enoti
volilnih okrajev. Posamezni
kandidat lahko nastopi v naj-
več dveh volilnih okrajih, ker
pa so državnozborski poslanci
odpravili takoimenovane na-
cionalne liste, bo letos še pose-
bej zanimivo, kje bodo zaupa-
nje volivcev iskali vodilni mož-
je (žensk tako skorajda ni) slo-
venskega političnega življenja.
Zakonska določila 'glede
kandidiranja so bolj kot ne
pisana na kožo parlamentar-
nim političnim strankam, ven-
dar se lahko za glasove voliv-
cev potegujejo tudi zunaj par-
lamentarne stranke oziroma
skupine volivcev. Če gre za
kandidatno listo stranke, po-
tem ob vložitvi zadošča v vsa-
ki volilni enoti po 50 podpisov
podpore volilnih upravičencev
s stalnim bivališčem na ob-
močju volilne enote ali 100
podpisov, če podpisniki stalno
ne živijo na območju, kjer vla-
gajo kandidatno listo. Prav to-
liko podpisov podpore pa mo-
rajo zbrati tudi neodvisni kan-
didati.
Seveda je pred uradno vloži-
tvijo kandidatur, ko se preverja
tudi zakonitost vloženih kandi-
datur - po letošnjem volilnem
koledarju bodo vsa imena kan-
didatov znana konec septem-
bra - potreben tudi pisni prista-
nek, da se kandidati strinjajo
nastopom na volitvah.
Druga polovica septembra i
prva oktobra, vse do zaukaz
nega 24-umega volilnega molli
pred nedeljo, 15. oktobrom, p
bo tudi čas, ko bo Slovenija i
glede na vreme in jesend
temperature živela v svojstva
vročici. Tudi tisti, ki jih politi)
ne zanima, se ne bodo mo(
izogniti kampanji in prepričev
nju, zakaj bi bilo vredno in pn
na volišču obkrožiti prav dol
čeno ime. In nenazadnje, čas,
ga živi Slovenija, državljana
še ne omogoča volilne (in pd
tične) abstinence, zato bo tiS
dni res dobro in prav skrbi
razmisliti. Državnozborske p
slance namreč praviloma (če i
pride do predčasnih volitev) vi
limo za 4 leta, za to obdobje l
jim zaupamo pravico, da v n
šem imenu krojijo podobo d
žave in našega življenja v njej.
IVANA STAMEJČ
Znano je, da so poslanci |
dolgotrajnih ^jeripetijah in
kanju najustreznejšega vo
nega sistema za Slovenijo
ustavnimi spremembami m
konili nekoliko spremenj(
obstoječi proporcionalni \
lilni sistem. Za razliko od U
1996 letos ne bo več naciooj
nih list (s katerimi so si
strankah, ki so se uvrstile
parlament, za najbolj zaslu
ne vnaprej rezervirali ix)sla
ske stolčke), uveljavljen pa
tudi 4-odstotni prag za vstop
državni zbor. Kot kažejo pi
računi volilnih rezultatov i
pred štirih let, naj bi to poni
nilo manjše (za 1 ali 2?) števi
parlamentarnih strank, Vi
(za kakšniji 10?) poslancev f
bo v državni zbor izvoljeni
neposredno.
Cerkveno premoženje vrniti
z delnimi odločbami
Pred kratkim opravljen
upravni nadzor v upravnih
enotah Mozirje, Krško in
Radovljica je bil osredoto-
čen na denacionalizacijske
postopke. V njih so največ-
krat upravičenci cerkvene
pravne osebe, v mozirskem
primeru konkretno ljub-
ljanska nadškofija.
V zadnjih letih se je v po-
stopku vračanja po vojni od-
vzetega premoženja dogajalo
marsikaj, med drugim so za-
deve stale tudi zaradi triletne-
ga moratorija, ko ni bilo prav-
ne podlage za vračanje nadš-
kofiji. V tem času, nam je
pojasnil načelnik mozirske
upravne enote Darko Repen-
šek, niso stali križem rok, saj
so vso dokumentacijo poslali
na ministrstvo za notranje za-
deve, kjer so jo pregledali in
jim jo vrnili, kar je navsezad-
nje potrdil tudi opravljen
upravni nadzor. Dejstvo je,
pravi Repenšek, da so uprav-
ne enote kaj malo krive za
počasno vračanje zahtevkov.
Ljubljanska nadškofija je
na mozirskem območju vlo-
žila zahtevek za vračilo 11.254
hektarjev zemljišč, od tega ji
je bilo z delnimi odločbami
vrnjenih slabih 24 hektarjev.
Večji del, 22 hektarjev, leži na
Menini, kjer naj bi po načrtih
države stala vojaški in civilni
radar. Upravna enota Mozirje
je po mnenju načelnika vse
postopke vodila korektno,
dosledno in časovno neopo-
rečno, ob tem pa se pojavlja
zanimivo pravno vprašanje.
Na območju, ki je predmet
denacionalizacije, so v letih
po vojni zgradili od 50 do 70
objektov, ki niso bili nikoli
zemljiškoknjižno vpisani,
prav tako niso bile opravljene
odmere funkcionalnih zem-
ljišč. Gre predvsem za objek-
te, ki so v lasti agrarnih in
pašnih skupnosti, na teh po-
vršinah poteka tudi 120 kilo-
metrov cest, ki so jih zgornje-
savinjske občine (izjema je
Solčava, ki je odlok že spre-
menila) z odloki »lastninile«.
Gre torej za precej zapleten
položaj, saj veljavna zakono-
daja ne dopušča prisilne spre-
membe odlokov. Proces to-
rej, ki se lahko vleče neskonč-
no dolgo, ugotavlja Darko Re-
penšek. Geodetska odmera
kilometra ceste stane 600 ti-
soč tolarjev, to pa je številka,
ki lahko občinske proračune
spravi na boben.
Po strokovnem mnenju bi
lahko nadškofiji z delnimi od-
ločbami vrnili premoženje,
izvzemši vse objekte in cest-
ne površine z obvezo, da mo-
rajo biti pozneje dosledno
vpisani v zemljiško knjigo in
urejena odškodninska raz-
merja.
v	EDI MAVRIČ
Vse manj bolniških
Po temeljni analizi zdravs-
tvene odsotnost z dela so se
leta 1996 v Premogovniku Ve-
lenje odločili za projekt Skrb
za zdravega delavca. V letu
2000 so rezultati že vidni.
V letošnjem pifvem polletju
so zabeležili 5,65-odstotno bol-
niško odsotnost zaposlenih, v
juliju pa celo 4,45-odstotno (la-
ni v istem času 5,04 odstotka).
Leta 1995 je bil bolniški stalež
7,88-odstoten, leta 1999 pa je
padel na 5,97 odstotka.
Rezultati projekta so vidni
tudi v številu na novo ocenje-
nih invalidov na invalidski ko-
misiji ter v številu nezgod pri
delu. Slednje upadajo; leta
1995 so jih zabeležili 358, leta
1999	211, v prvem polletju leta
2000	pa še samo 100. Leta
1995 je bilo invalidsko ocenje-
nih 50 delavcev, leta 1999 26, v
letošnjem prvem polletju pa
je številka padla na 15.
Pomemben strateški cilj
Premogovnika Velenje je
vsem zaposlenim omogočiti
največjo stopnjo varnosti in
humanosti pri izvajanju de-
lovnega procesa. Tako nad-
zorno-tehnično osebje izo-
bražujejo s temami s področ-
ja vodenja, medsebojnih od-
nosov, komuniciranja, zasvo-
jenosti, prepoznavanja in ob-
vladovanja stresa, zaposlene
pa ozaveščajo, da je bolniški
stalež splet večih dejavnikov.
V internem glasilu v stalni
rubriki zdravnik seznanja za-
poslene z najpogostejšimi
obolenji in načinom prepre-
čevanja le-teh. Ozaveščanju
delavcev za aktivno in odgo-
vorno skrb za svoje zdravje
pa je namenjen tudi 10-dnev-
ni preventivni oddih ter orga-
niziranje celoletne preventiv-
ne rekreacije.
MG
Del udeležencev ustanovnega zbora Nove Slovenije na Polzeli.	v
d
Nova Slovenija na Polzeli	t
v mali dvorani kulturnega doma je bil v petek ustanovni odbor in izvolitev občinskego
odbora Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranke. Pripravil ga je občinski iniciativi j(
odbor, v katerem so bili večinoma člani nekdanje SKD, ki se niso strinjali z delom no4
združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke.
Privrženci nove stranske premiera dr. Andreja Bajuka so na polzelskem sestanku za predsedni)" 3
soglasno izvolili dr. Janeza Cukjatija. Kot so povedali nekateri bivši člani SKD, so bili zelo razočara) i
nad vodstvom SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki je štiriletna skupna prizadevanja ' i
spremembo volilnega sistema izničila. Zato so nekateri še isti dan izstopili iz združene strank &
Polzelski občinski odbor Nove Slovenije je bil prvi v Savinjski dolini, vanj pa so se včlanili tu s!
nekateri posamezniki iz sosednjih občin, tako da trenutno šteje 62 članov.	T.TAVČ)^
DOGODKI
3
Ko se avtodom utrudi...
V Celju odpirajo mestno počivališče za avtodome - Prihodnje leto v mednarodnem katalogu postajališč?
2adnja leta narašča število
jjjdi, ki se med dopustom
Izločijo za najem avtodoma
J, z njim potujejo po svetu,
ffiročno, če si želiš ogledati
jar največ krajev, a dokaj
leprijetno, ko se je treba os-
jbeti s svežo vodo in elektri-
[0, ko je treba izprazniti stra-
(jjče in na trenutke kar straš-
jjvo, ko se potujoči sodobni
lolži utrudijo in ugotovijo,
la njihova hišica na temač-
lem robu ceste ni najbolj var-
10 mesto za počitek...
Vsaj v Sloveniji je še vedno
ako, kajti pri postavljanju tu-
istične infrastrukture še nih-
(ni resno načrtoval ureditve
lostajališč za avtodome. V Ce-
u so po besedah podžupanje
anje Romih, zadolžene za tu-
izem, po tihem upali, da bodo
prvi, ki bodo urejeno počiva-
lišče ponudili turistom. Odprt-
je so načrtovali že pred začet-
kom turistične sezone, vendar
se je urejanje varovanega poči-
vališča za 4 avtodome ob Ga-
ražni hiši Glazija časovno za-
vleklo, saj je bilo najprej po-
trebno pridobiti vsa soglasja
lastnikov parkirnega objekta.
V Sloveniji so tako prvo poči-
vališče za avtodome odprli ob
avtocesti dobrih 10 kilometrov
iz Ljubljane, celjsko počivališ-
če pa bo zaživelo v sredo, 23.
avgusta, ko v mestu ob Savinji
pričakujejo tudi ministra za
malo gospodarstvo in turizem
Janka Razgorška.
Ideja za ureditev počivališča
za avtodome se je porodila
podjetniku Vidu Gradišniku,
direktorju podjetja Vigrad, v
mestni občini pa so jo sprejeli
z obema rokama. V Vigradu so
za postajališče brezplačno pris-
pevali tudi posebno napravo,
imenovano čistilno-napajalni
vozel, ki bo uporabnikom av-
todomov še kako prav prišla.
Sicer pa se bodo sprva popot-
niki na postajališču lahko os-
krbeli s svežo pitno vodo in
elektriko, izpraznili stranišča
ter na postajališču, ki bo varo-
vano z video-kamerami varno
prespali. Kmalu pa v Celju po
besedah Jožeta Smodile iz Ko-
munalne direkcije načrtujejo
še ureditev ročne avtopralni-
ce, kjer si bodo lahko vozniki
osebnih avtomobilov ali upo-
rabniki avtodomov ob nakupu
žetona sami očistili in oprali
vozila. Ob počivališču bo sča-
soma zraslo še postajališče za
izletniške in turistične avto-
buse, saj Celje zdaj nima pri-
mernega. V bližini načrtova-
nega, pa je parkirišče, kjer
bodo potniki lahko za dan,
dva ali več varno pustili parki-
ran svoj avtomobil.
Ureditev počivališča za av-
todome je mestno občino ve-
ljala okoli 3 milijone tolarjev,
do srede, ko bodo počivališče
tudi uradno odprli, pa bodo
na mestnih vpadnicah name-
stili še potrebne označevalne
table, da bi za počivališče iz-
vedelo kar največ uporabni-
kov avtodomov. »Naše počiva-
lišče sicer ne bo prvo v Slove-
niji, zato pa ima veliko pred-
nost, da je v samem središču
mesta in si bodo, upamo, turi-
sti ogledali tudi številne mest-
ne znamenitosti,« je optimi-
stična Romihova, ki si želi, da
bi celjsko počivališče za avto-
dome že prihodnje leto vklju-
čili v mednarodni katalog to-
vrstnih postajališč.
I. STAMEJČIČ
Klecanje pod težo prireditev
Občina Žalec bo ob svo-
sm prazniku skoraj klec-
ila zaradi bogatega in pe-
Irega programa prireditev,
ričele se bodo 23. avgusta,
o bodo f)oložili temeljni
amen za telovadnico Os-
ovne šole Petrovče, nada-
jevale pa 26. avgusta z od-
jitljem razstave likovnih del
jrfeležencev likovnega sim-
lozija 2000. Ta bo do 8.
eptembra v dvorcu Novo
elje, na njem pa bo sodelo-
alo devetnajst priznanih
omačih in tujih likovnih
stvarjalcev.
Zadnji avgustovski dan bo v
vorcu Novo Celje monodra-
la Mračni veter ali Fani piše
rancetu, dva dni kasneje pa
o na zanimivem prizorišču
ntičnega parka v Šempetru
redstava Zeus in Evropa, mi-
)loška zgodba o ljubezni. Pe-
september bo v znamenju
avnostne seje Mestne skup-
osti Žalec v Savinovi hiši,
aslednji dan pa bo natrpan z
ilprtjem odseka ceste Sv. Je-
rt- Rinka, odprtjem razstave
kovnih del udeležencev IMBS
OOO v Savinovem likovnem
ilonu in slavnostno sejo Ob-
nskega sveta Občine Žalec s
odelitvijo priznanja v domu
II. slovenskega tabora. Osme-
ga septembra se bodo na šport-
nih tekmovanjih pomerili čla-
ni Zveze društev upokojencev
Žalec, najbolj veselo pa bo v
parku Novo Celje, kjer se bo-
do na družabnem srečanju ob-
čani in občanke vrteli na kon-
certu vitezov polk in valčkov,
okušali pečenega vola in vzdi-
hovali ob ognjemetu.
Naslednji dan bo v telovad-
nici 1. OŠ Žalec mednarodni
karate turnir za pokal občine,
v Športnem centru Žalec pa
prvo slovensko teniško sreča-
nje županov in poslancev, tur-
nir v odbojki na mivki ter
košarki, zvečer pa še koncert
za mlade. Planinci bodo ob
50-letnici PD Zabukovica na
Dragovem domu na Homu raz-
vili prapor. V domu 11. sloven-
skega tabora bo 11. septembra
Kabare Nike Vipotnik, čez dva
dni pa bodo odprli razstavo
mineralov, ki jo bo pospremi-
lo še predavanje. Naslednji
večer bo v Občinski matični
knjižnici napolnjen s sloven-
skimi literati, rojaki in jubi-
lanti z Nežo Maurer, Milošem
Mikelnom, Vasjo Predanom,
Ervinom Fritzem.
Kolesarji bodo navdušeni 15.
septembra, ko bo na vrsti ot-
voritvena vožnja po kolesar-
ski poti spodnje Savinjske do-
line. Tiste dni bo 30-letnico
praznoval tudi tenis klub Ža-
lec z Vebrovim memorialom v
Športnem centru Žalec, turi-
stična društva podeželja Slo-
venije pa se bodo v Gasilskem
(lomu Žalec zbrala na četrtem
srečanju. Praznovanje bodo
zašpilili 17. septembra s sreča-
njem Savinjčanov in Zasavcev
na Mrzlici.
T.TAVČAR
Kaj pa šolarji?
z reformo lokalne samou-
prave in določitvijo šolskih
okolišev je pravno urejeno
financiranje osnovnošolske-
ga izobraževanja, ki žal mno-
gokrat posega v ustaljeno
življenje ljudi, najmlajšim
pa onemogoča osnovno izo-
braževanje in odraščanje v
domačem okolju. To bi bilo
mogoče urediti v okviru jav-
ne mreže osnovnih šol, in
sicer z vpisovanjem otrok iz
drugih okolišev v matično
šolo in obratno.
Seveda pa pri tem igrajo
glavno vlogo ustanovitelji jav-
nih zavodov za vzgojo in izo-
braževanje, torej občine ozi-
roma župani. Tako so se mi-
nuli teden na skupnem sestan-
ku zbrali župani in predstav-
niki občin Mislinja, Dobrna,
Vojnik, Žalec, MO Velenje in
Celje, da bi se dogovorili o
vzajemni poravnavi obvezno-
sti med občinami (približno
40 tisoč tolarjev na učenca),
ki jih ministrstvo za šolstvo le-
tem ne poravnava, dejansko
pa nastajajo in jih pokriva šola
ter občina ustanoviteljica. Te-
žave nastajajo v primerih, ko
otroci obiskujejo osnovno šo-
lo izven svoje občine, matična
občina pa zanje ne pokriva
navedenih stroškov šolanja.
Po številnih predlogih za spo-
razumno rešitev problemati-
ke se prisotni niso uspeli do-
govoriti, zato bo v kratkem
sklican nov sestanek, na kate-
rem naj bi se dokončno spora-
zumeli o možnostih rešitve
problema. Precej občin ima
namreč v svojih šolah otroke
iz drugih okolišev in v poveza-
vi s tem dodatne stroške. Ne-
katere med njimi jih kompen-
zirajo, drugje pa to še vedno
ostaja nerešeno vprašanje. Naj
bodo predlogi takšni ali dru-
gačni, prešolanje malčkov prav
gotovo ne bo rešilo problema.
B. JANČIČ
Nova konjiška deponija
Odlagališče v Konjiški va-
kamor odlagajo odpadke
febivalcev konjiške, zreš-
® in vitanjske občine, sku-
24 tisoč ljudi, bo kmalu
•^Ino. S sortiranjem in loče-
^njern odpadkov skušajo po-
^Ijšati rok uporabe deponi-
Konjiški občinski svet je
otrdil strategijo ravnanja z
''padki, ki med drugim za-
'•^a izgradnjo Centra za rav-
^nje z odpadki.
Občine uporabnice morajo
■"oblem odlagališča rešiti vsaj
^ prehodno obdobje, dokler
^ bodo zgradili republiške
'ritralne sežigalnice ali regij-
^^ deponije. Konjiška občina
ima na razpolago dva hektarja
zemljišča ob obstoječem od-
lagališču, kjer je mogoče ure-
diti sodoben center za ravna-
nje z odpadki. Zajemal bi iz-
vorno ločevanje, sortiranje in
pripravo odpadkov ter stiska-
nje z baliranjem.
Novi center za ravnanje z
odpadki naj bi, če se bo država
držala svojih rokov glede iz-
gradnje sežigalnice, zadoščal
za najmanj petnajst let. Vedno
manj naj bi predstavljal depo-
nijo in vedno bolj zares le
center za sortiranje in obdela-
vo odpadkov. Graditi naj bi ga
začeli prihodnjo pomlad v treh
stopnjah. Najprej reciklažno
asfaltirano dvorišče, ki bo
omogočalo ločevanje odpad-
kov, pa tudi zajem in odvod-
njo vod.
V dveh do treh letih po izve-
deni prvi stopnji bi uredili še
deponijsko dno za odlaganje
preostanka odpadkov, ki se jih
ne da predelati. Ti bodo bali-
rani in začasno skladiščeni na
deponiji. Prav baliranje naj bi
rešilo problem vetra, ki je raz-
našal odpadke v okolico, na
minimum pa bo zreduciran
tudi problem izcednih voda in
smradu. Tretja stopnja naj bi
zajela sanacijo obstoječega od-
lagališča.
IF
POSVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Vojska ZRJ
aretirala
slovenska turista
Pripadniki jugoslovanske
vojske so v bližini Skadr-
skega jezera aretirali slo-
venskega državljana in nje-
govo dekle.
Proti 36-letnemu državlja-
nu Slovenije, menda črno-
gorske narodnosti, ki je v
priporu v Sužu na severu
Črne gore, je vojaško tožils-
tvo že napisalo obtožnico.
Njena vsebina ni znana, naj-
verjetneje pa je obtožen vo-
hunjenja, saj naj bi ga prijeli
v bližini vojaškega območja.
Starše aretiranega in sloven-
sko zunanje ministrstvo je o
dogodku obvestilo njegovo
dekle, ki so jo kmalu po
aretaciji izpustili. Starši are-
tiranega so že odpotovali v
Črno goro in najeli odvetni-
ka. Za izpustitev slovenske-
ga državljana se preko tujih,
najverjetneje zahodnih diplo-
matskih predstavništev v
Zvezni republiki Jugoslaviji
pogajajo tudi slovenske ob-
lasti.
Zaradi vse bolj napetih raz-
mer v Črni gori je slovensko
zunanje ministrstvo držav-
ljane pozvalo, naj bodo med
potovanjem oziroma letova-
njem v tej republiki previd-
ni. Odsvetovalo jim je zadr-
ževanje v bližini vojaških ob-
jektov in mejnih območij s
Kosovom in Albanijo. Sicer
pa je jugoslovanska vojska v
zadnjih nekaj tednih, odkar
je zvezna skupščina v Beo-
gradu sprejela tako imeno-
vani protiteroristični zakon,
v Črni gori prijela že več kot
deset tujcev. Vojaške oblasti
ob tem poudarjajo, da ne
bodo dovolile vtihotapljenja
teroristov in tujih plačancev
na ozemlje Zvezne republi-
ke Jugoslavije, katerih na-
men je razbiti skupno drža-
vo Srbov in Črnogorcev.
12 mrtvih V
bombnem
atentatu
Eksplozija podtaknjene
bombe je odjeknila v pod-
hodu postaje podzemne že-
leznice Puškin v središču
Moskve v času, ko je bilo
tam največ ljudi.
Na kraju dogodka je umr-
lo osem ljudi, štiri osebe so
za posledicami poškodb umr-
le v bolnišnici. Napad je ter-
jal tudi 97 ranjenih, od tega
se jih v bolnišnici zdravi še
več kot 50. Eksplozija kakih
500 gramov TNT je povzro-
čila pravo razdejanje. Iz pod-
hoda podzemne železnice pa
se je še dolgo potem, ko so
reševalne ekipe, gasilci in
policija končaU delo, valil
gost črn dim. Preiskava o
■ bombnem napadu Še poteka,
oblasti domnevajo, da so bili
spet na delu čečenski terori-
sti, ne izključujejo pa mož-
nosti, da je bil motiv za na-
pad razočaranje zaradi vse
slabšega gospodarskega po-
ložaja v državi in pomanjka-
nja socialne varnosti. Obla-
sti so močno poostrile nad-
zor v mestih, še posebej v
Moskvi. Policija sistematič-
no pregleduje javne stavbe,
ulice, dvorišča, železniške in
avtobusne postaje, tržnice,
letališča in trgovine. Doslej
so odkrili in zasegli že več
kot tono različnega eksplo-
ziva, 50 granat, ter ročnih in
doma izdelanih bomb. Pre-
jeli so tudi več deset lažnih
opozoril o podtaknjenih
bombah, obvestil o sumlji-
vih predmetih pa niti ne šte-
jejo več. V zadnjem letu dni
je v bombnih napadih v Rusi-
ji umrlo že več kot 300 ljudi.
Najhujši napad so neznanci
izvedli 9. septembra lani, ko
je v eksploziji podtaknjene
bombe v stanovanjskem blo-
ku v Moskvi umrlo 94 ljudi.
Usmrtili
duševnega
bolnika
V	ameriški zvezni državi
Teksas so z injekcijo usmr-
tili dva moška, eden od nji-
ju je bil mentalno zaostal.
36-letni Brian Robertson
si je smrtno kazen prislužil
pred štirinajstimi leti, ko je
napadel, oropal in ubil upo-
kojenski par. Val protestov
nasprotnikov smrtne kazni
pa je v ZDA in tujini sproži-
la usmrtitev 33-letnega du-
ševno prizadetega OUverja
Cruza, ki so ga obsodili na
smrt, ker je leta 1988 ugra-
bil 24-letno uslužbenko zrač-
nih sil, jo večkrat posilil in
nato zabodel. Številne člo-
vekoljubne organizacije so
se zaman zavzemale za po-
milostitev mentalno zaosta-
lega kaznjenca. .
Nesreča ruske
podmornice
V	nedeljo se je v Barent-
sovem morju potopila ru-
ska jedrska podmornica
Kursk. Vzrok nesreče še ni
znan, po mnenju general-
štaba ruske vojske pa ob-
staja precejšnja verjetnost,
da je podmornica trčila v
kako tujo ladjo. ,
Podmornica se je potopila
kakšnih 100 metrov globo-
ko, v njej pa je ujetih 116
članov posadke. Podmorni-
ca naj ne bi nosila jedrskega
orožja. Reševanje otežujejo
nevihte. Podpredsednik ru-
ske vlade llija Klebanov, ki
vodi posebne preiskovalne
komisije, je povedal, da bo-
do posadki kljub nevihti s
pomočjo posebne sonde sku-
šali dovajati kisik, vodo in
elektriko za preživetje. V re-
ševalni akciji sodeluje okoli
15 ruskih ladij. Rusiji so Nor-
veška, ZDA in Velika Britani-
ja ponudile pomoč pri reše-
vanju potopljene podmorni-
ce, vendar je Rusija pomoč
zavrnila.
□
DOGODKI
MODRI TELEFON
Je ograja
potrebna?
Aljoša s Polul je opozoril,
da bi za varnost šolarjev na
Polulah do začetka šolskega
leta morali postaviti vsaj 100
metrov odbojne ograje ob ploč-
niku Ceste v Laško, saj je
hoja po ozkem pločniku vzpo-
redno z magistralno cesto za
najmlajše vse prej kot varna.
Še zlasti odtlej, ko so brežino
med pločnikom in šolskim
poslopjem očistili grmičevja
in se razrahljana zemlja veli-
kokrat vsipa na površino, na-
menjeno za hojo.
Iztok Uranjek, ki je v Mest-
ni občini Celje zadolžen za
prometno ureditev, odgovar-
ja, da so si člani Sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu pred dnevi po-
drobno ogledali okolico vseh
šol, tudi polulske OŠ Frana
Krajnca. Za to območje so
ugotovili, da je prometno var-
no in do začetka šolskega leta
niso potrebni nikakršni ukre-
pi za večjo varnost šolarjev.
Dodaja še, da je med magi-
stralno cesto in pločnikom,
kjer hodijo šolarji, zelenica,
ki otroke še dodatno varuje.
Vendar pa krajani Polul z
odgovorom najbrž ne bodo
zadovoljni, saj opozarjajo, da
se vsaj trikrat ali štirikrat let-
no zgodi, da kakšno od vozil
zaradi prevelike hitrosti z ma-
gistralke zdrsne na sicer »var-
no« vzporedno cesto in ploč-
nik, zato bi bila odbojna ogra-
ja še kako potrebna.
Varni ali nevarni
ležeči policaji?
Josip iz Celja je že pred
tedni opozoril, da so - potem,
ko so si okoliški stanovalci
ter vrtec in šola ob Ljubljan-
ski cesti dolga leta prizade-
vali, da bi na vozišče pred
hotelom Merx namestili hi-
trostne ovire - na hitro, sko-
raj čez noč z Ljubljanske
izginili ležeči policaji. Zače-
tek šolskega leta je pred vra-
ti, prometna varnost otrok
pa skrbi tako starše kot tudi
vodstvo II. OŠ Celje.
Odgovor smo znova poiska-
li pri Iztoku Uranjeku, ki
pojasnjuje: »Komisija Sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu je pregledala pro-
metnice na območju šol v ob-
čini Celje, še zlasti pozorno
prav območje Ljubljanske ce-
ste pred 11. OŠ Celje. Ugotov-
ljeno je, da je bila hitrostna
ovira na Ljubljanski cesti naj-
prej izvedena z asfaltnimi tra-
kovi. Zaradi pritožb predvsem
voznikov avtobusov je bila ka-
sneje preurejena v izvedbo s
polnimi platoji. Zaradi pri-
tožb lastnikov okoliških ob-
jektov, ki so prijavljali poš-
kodbe na svojih stavbah zara-
di tresljajev na območju hi-
trostnih ovir, in zaradi kritič-
nih ter prometno nevarnih pro-
metnih situacij, ko so se voz-
niki oviram izogibali, smo hi-
trostno oviro nazadnje odstra-
nili. Ne gre torej za ukinitev
območja umirjenega prometa,
ampak za vzpostavitev normal-
ne prometne situacije. Praksa
je namreč nedvoumno pokaza-
la, da so se vozniki izogibali
hitrostni oviri na levi nasprotni
vozni pas in celo na kolesarsko
stezo ob desnem robu vozišča.
S takšnim početjem so mnogo
bolj ogrožali udeležence v pro-
metu, kot pa jih ogrožajo brez
hitrostne ovire.«
Umazane jeklenke
Viktor iz Celja se pritožuje
zaradi umazanih in zamaš-
čenih jeklenk plina, ki jih
vedno znova prejema na ben-
cinskem servisu na Dečkovi
cesti v Celju. Pravi, da mora-
ta jeklenko doma z ženo naj-
prej pol ure čistiti, preden jo
lahko postavita v kuhinjski
element. Vrne očiščeno, prej-
me pa zopet umazano. Me-
ni, da bi dobavitelj moral
poskrbeti za čiščenje jeklenk,
preden jih pošlje na trg.
Kako je s čistočo jeklenk
smo se najprej pozanimali na
bencinskem servisu, kjer nam
je prodajalec povedal, da na
željo stranke sicer poskušajo
odbirati čiste jeklenke, a teh
hitro zmanjka. Poklicali smo
še dobavitelja plinskih je-
klenk, podjetje Celjski plini,
kjer so se opravičili za nelju-
bi dogodek. Vedno namreč ni
mogoče zagotoviti čistih je-
klenk, saj je to izdelek, ki
kroži po celotni Sloveniji. V
prihodnje bodo poskušali za-
gotoviti večji delež čistih je-
klenk na trgu.	IS, MC
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Brane
Jeranko. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 ga lahko
pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do
17. ure zastavite tudi po tele-
fonu 03 42-25-000.
Mariborska tik
pred zdajci
V Celju bomo mestno prometnico odprli 5. septembra.
čeprav se vozniku, ki gle-
da, kako napredujejo rekon-
strukcijska dela na Maribor-
ski med križiščema z Dečko-
vo in Bežigrajsko cesto ter
Kidričevo in obvoznico vzhod-
zahod zdi, da bi lahko mest-
no prometnico že jutri odprli
za promet, bo vendarle treba
počakati do 5. septembra.
Delavci CM Celje bi morali
dela po pogodbi zaključiti do
konca oktobra, vendar so že
ob prevzemu oziroma začetku
del obljubljali, da bodo pro-
met po Mariborski - pa čeprav
začasno - odprli v začetku sep-
tembra, tako da ne bo ogrože-
na največja sejemsko-gospo-
darska prireditev v Sloveniji,
33. Mednarodni obrtni sejem.
Zdaj je po zagotovilih Andre-
ja Kamenška mL, ki v CM
Celje bdi nad deli na Maribor-
ski, in Iztoka Uranjeka iz
MOC povsem jasno, da bo pro-
metnica v celoti odprta za vož-
njo v torek, 5. septembra.
Delavci te dni opravljajo še
manjša dela na cestišču in ob
njem, zadnji konec tedna v av-
gustu pa jih čaka še zadnji večji
zalogaj, prevezovanje vodov v
križiščih z Dečkovo in Bežigraj-
sko ter Staro Dečkovo cesto. Do
prvih dni septembra, ko bo na
gradbišču opravljen tehnični pre-
gled, bo seveda postavljena in
urejena tudi vsa prometna sig-
nalizacija, od 5. septembra pa
bodo do pomladi 2001 vozniki
lahko povsem nemoteno vozili
po vsej Mariborski. Tista dela,
kar jih bo na območju ob Mari-
borski med obema križiščema
še ostalo, namreč ne bodo mo-
teča za promet, saj bodo le še
urejali zelenice in podobno.
Po ocenah, ki veljajo nekaj
dni pred odprtjem prenovljene
Mariborske, je jasno, da je 2.
faza rekonstrukcije minila brez
večjih pretresov; razen seveda
težav z obvoznimi cestami na
začetku del ter dejstva, da so
okoliški stanovalci zadnje me-
sece preživeli dobesedno na
gradbišču. Težji zalogaj pa Ce-
ljane čaka pomladi 2001, ko se
bo začela 3. faza rekonstrukci-
je Mariborske od križišča pri
vojašnici proti mestnemu sre-
dišču. Za ta odsek so zdaj v
izdelavi projekti, dejstvo pa je,
da bo Mariborska med preno-
vitvenimi deli zaprta vsaj pol-
drugo leto, saj gre za izjemno
zahtevno prenovo.
1. STAMEJČIČ
Foto: MIŠO
Prehod do začetka šole?
Dela pri rekonstrukciji nevarnega železniškega prehoda in izgradnji nove ceste v
Šempetru v Savinjski dolini v teh dneh potekajo pospešeno.
Tako so delavci Slovenskih železnic v nedeljo delali ves dan pri menjavi tirnic na novem
železniškem prehodu (na sliki). Pogodbeni rok za izvedbo del je 70 dni. Želja krajanov Spodnjih
in Zgornjih Grušovelj je, da bi dela končali do začetka šolskega leta, saj ta železniški prehod
prečka veliko šolarjev.	T. TAVČAR
Stari most je
odslužil
v Vitanju so še pričela dol-
go in težko pričakovana de-
la, ki obsegajo obnovo mo-
stu na osrednjem križišču in
širitev obeh ozkih delov ce-
stišč ob vstopu v kraj. Skoraj
leto dni bo promet v kraju
zaradi del otežen in bo pote-
kal izmenično enosmerno.
Zato pa bo končni izgled prav
gotovo potolažil prebivalce
in voznike, ki bodo morali ta
čas potrpežljivo prenašati te-
gobe.
Zahtevno investicijo, vred-
no kar 170 milijonov tolarjev,
bo v večjem delu financirala
država, občina pa bo za komu-
nalno ureditev prispevala okoli
20 milijonov. Letos bodo na-
redili vsa večja gradbena dela,
ki pa jih bo predvidoma usta-
vila zima, tako da je zaključek
del - vključno s preplastitvijo
ceste - predviden šele v pri-
hodnjem letu. Križišče z novi-
mi komunalnimi vodi, ploč-
nikom, cestno kanalizacijo,
javno razsvetljavo, razširjenim
mostom in obeh ožin ob cest-
nih vpadnicah (tako iz smeri
Dolič kot iz smeri Stranice)
bo končano do junija leta 2001.
B.P.
PO DRŽAVI
Dolg za pokojnine
IJUBUANA, 10. avgusta.
Vlada je dala dovoljenje
vodu za pokojninsko in invj
lidsko zavarovanje (ZPIZ), d;
se bo lahko zadolžil za okolj
30 milijard tolarjev, s čimer
bo lahko izpolnil vse svoj^
obveznosti. Pokojninska bla.
gajna naj bi se zadolževala na
domačem finančnem trgu.
Požgana cimpracd
JURŠINCI, 12. avgusta
Sakušaku v občini Juršinci
okrog 4. ure zagorela hiša, i
kateri so štiri leta urejali mu
zej in spominsko sobo, pos
vetili pa so jo rojaku, znane
mu izumitelju in tovarnarju
Janezu Puchu. Kljub hitremu
posredovanju tamkajšnjih ga-
silcev je zgradba zgorela do
tal. S slamo krito hišo, ki soji
domačini rekli cimprača, so
nameravali opoldne slovesne
odpreti v počastitev praznika
občine Juršinci.
Kučanovi nasveti
NEW YORK, 13. avgusta
-	Komentator časopisa New
York Times Anthony Lewii
se je med obiskom v Sloveni-
ji pogovarjal s predsednikom
Milanom Kučanom o mož-
nih ukrepih zahoda za pre-
prečitev agresije na Črno go-
ro in predsednikove odgovo-
re objavil v sobotni številki
časopisa. Kučan je Američa-
nom svetoval, naj povečajo
navzočnost šeste flote v Ja-
dranskem morju in naj bodo
pripravljeni, da črnogorske-
mu predsedniku Milu Dju-
kanoviču pomagajo z vojaš-
kimi inštruktorji.
Ženske dvignile
glas
MARIBOR, 14. avgusta
V Mariboru je bil ustanovni
kongres stranke Glas žensk
Slovenije. Stranka se zavze-
ma za večje in pravičnejše
sodelovanje žensk pri oprav-
ljanju javnih funkcij in v or-
ganih oblasti. Kongresa se je
udeležilo 129 članov, med
njimi večina žensk. Za usta-
novitev mora stranka zbrati
200 overovljenih podpisov.
Posojilo za mlade
UUBUANA, 14. avgusta
-	Na vseh pooblaščenih po-
štah v Sloveniji so začeli pro-
dajati vloge za prijavo na 31.
razpis dolgoročnih stanovanj-
skih posojil Stanovanjskega
sklada RS. Vloge bodo m
voljo do zaključka razpisne-
ga roka, to je do 9. septem-
bra letos. Posojila v višini 2
milijard tolarjev so name
njena družinam in parom, ki
prvič rešujejo stanovanjske
vprašanje.
Nadškof pozval
vernike
BREZJE, 15. avgusta - Nč
praznik Marijinega vnebov
zetja je bilo najbolj slovesne
na Brezjah, kjer je nadško
Franc Rode v pridigi vernik«
pozval, naj zavzamejo svoj«
mesto v Sloveniji in se polno
pravno vključijo v življenj«
naroda. V Katoliški cerkvi f^
po njegovem ni nobene želj«
po oblasti in dvigu nad demo
NASI KRAJI IN UUDJE
5
Podjetja za počitnice
Spomin na zlate čase sindikalnega turizma še ni zamrl - Podjetja, ki so počitniške zmogljivosti ohranila, se jim ne odrekajo
fja pragu tretjega tisočletja se le še redko kdo spomni, da
J delavska pravica do letnega dopusta, kaj šele tistih v
pvprečju 25 plačanih dni odsotnosti z delovnega mesta, do
jterih smo upravičeni zaposleni, stara manj kot stoletje.
j\o pa je toliko bolj živ spomin na leta, ko so bile poletne
M^itnice v obmorskih ali gorskih krajih omogočene prav
jjem. Vsi, vključno s strokovno javnostjo, se namreč stri-
njamo, da je pravi dopust le tisti, ko za nekaj dni odpotuje-
ffl, spustimo možgane na pašo in pozabimo na prav vse
Ijbi, tiste v službi in one doma...
Z devetdesetimi, ko se je
Ifžava Slovenija osamosvoji-
li in v gospodarstvu začela
fisegati na tržno ekonomijo,
(bilo zlatih časov sindikalne-
|} turizma nepreklicno ko-
lec. Počitniški domovi ob Ja-
Iranu, južno od Lucije, so
gubljali sapo zaradi neureje-
nih meddržavnih in lastnin-
skih odnosov, z lastninjenjem
pa je prenekateri, prej sindi-
kalni počitniški dom postal
odvečno premoženje, ki se ga
je bilo treba čimprej znebiti.
Podatkov o tem, koliko pod-
jetij je svoje počitniške zmog-
ljivosti, namenjene cenejše-
mu letovanju zaposlenih,
sploh ohranilo, v Sloveniji ni-
ma na enem mestu zbranih
nihče. Nekdanji sindikalni tu-
rizem pa je tudi tisto področ-
je, nenazadnje ena od vej turi-
stičnega gospodarstva, s ka-
terim se v državi nihče več
sistematično ne ukvarja.
V sindikatih so od turizma
in organiziranega letovanja
delavcev dvignili roke; preveč
je dela z obrambo drugih os-
novnih delavskih pravic, po-
gajanji z delodajalci, zagotav-
ljanjem pravne pomoči zapo-
slenim ter tistim, ki so ostali
brez dela. Državi se. če gre
sklepati po tem, da nočitve v
počitniških domovih podjetij
v Sloveniji niso zabeležene ni-
ti v osnovni evidenci zasede-
nosti turističnih zmogljivosti,
ne zdi vredno tovrstnega de-
lavskega turizma niti statistič-
no spremljati.
In kako dopustujemo Slo-
venci? Zadnja leta se razpon
med tistimi, ki pri odločitvi za
počitnice ne gledajo na stroš-
ke, in onimi, ki letni dopust
preživljajo doma, vse bolj širi.
Poletne počitniške spomine
zato v jesen in zimo za neka-
tere barva eksotika, drugim
pa greni dejstvo, da so še
tistih nekaj tisočakov za po-
letno kolonijo svojim najmlaj-
šim morda zmogli zadnje le-
to.
Delavskih letovanj
ne bodo opuščali
Na Celjskem je bil še sredi
osemdesetih let sindikalni tu-
rizem močno razvejan, po-
tem pa so se nekateri počit-
niški domovi zapirali zaradi
lastninjenja podjetij, drugi za-
radi neurejenih meddržavnih
odnosov s Hrvaško, tretji pre-
prosto zato, ker jih je vase
vsrkala stečajna masa...
Vseeno pa so med večjimi
podjetji na Celjskem še tak-
šna, ki skrb za svoje zaposle-
ne negujejo tudi tako, da jim
omogočajo cenejše letovanje.
In kot smo izvedeli, so v veči-
ni podjetij zadovoljni in o
opuščanju ali prodaji počit-
niških zmogljivosti za svoje
delavce ne razmišljajo.
Med podjetji, ki imajo za
svoje delavce na voljo kamp
prikolice, je Vital Mestinje.
Njihova kamp prikolica že 8
let stoji v Izoli, v njej pa lahko
počitnikuje do 6 ljudi. Zase-
dena je vso sezono. Moti pa
jih, da morajo kljub visoki
najemnini sami urejati okoli-
co. Za mestinjski Vital je še
značilno, da znajo poskrbeti
tudi za otroke svojih zapo-
slenih, saj s pomočjo Zveze
prijateljev mladine že vrsto
let organizirajo 10-dnevna le-
tovanja otrok v Pacugu pri
Piranu. Zaposleni vsak me-
sec plačujejo prispevek, ki ga
namenijo za plačilo počitnic
svojim otrokom od 6. do 15.
leta starosti. A, ker je večina
otrok že presegla starost 15
let in se je letos letovanja
udeležilo le še 9 otrok, so
pred dvema mesecema uki-
nili plačevanje prispevka in
se v podjetju še odločajo, ali
bodo v prihodnje še ohranili
tovrstne počitnice.
V	Banki Celje imajo počit-
niške zmogljivosti na Rogli, v
Izoli, Atomskih toplicah in
Bovcu. Vsi objekti so 90-od-
stotno zasedeni, organizirano
počitnikovanje zaposlenim
bodo zagotavljali tudi prihod-
nja leta, nastanitvenih zmog-
ljivosti pa zaenkrat ne name-
ravajo širiti.
V	Aeru Celje imajo apart-
maje v Nerezinah, Maredi,
Červarju, na Rogli in v
Atomski vasi. Vsi, razen Ro-
gle, kjer beležijo 90-odstot-
no zasedenost, so vso sezo-
no polno zasedeni, počitniš-
ki dom v Velem Lošinju pa je
skorajda pretesen. Uprava
Aera o prodaji svojih apart-
majev zaenkrat še ne raz-
mišlja.
Steklarna Rogaška ima
apartmaje v Dajli, Novigradu,
Umagu in na Rogli, vsi, razen
slednjega, ki bo polno zase-
den le ves avgust, pa so skozi
vso sezono polni. Steklarna
prenavlja obstoječe objekte
in kupuje apartmaje v Morav-
skih Toplicah.
V	Tekstilni tovarni Pre-
bold imajo delavci na voljo
počitniški dom TTP v Piranu,
ki lahko naenkrat sprejme 26
ljudi, ter 3 prikolice na Belve-
derju, ki omogočajo počitni-
kovanje kakšnim desetim lju-
dem hkrati. V počitniškem
domu TTP so termini teden-
ski, v prikolicah pa 10-dnevni.
Cene so različne za delavce,
člane družine ter goste, mo-
goče pa je obročno odplače-
vanje.
V	Tovarni nogavic Polze-
la imajo na voljo 2 garsonjeri
v Maredi, kjer se lahko na-
stani v vsaki po 5 ljudi, počit-
niški dom v Bohinju z osmi-
mi sobami, kjer skupno lah-
ko počitnikuje 18 ljudi, ter
počitniške hišice v Čatežkih
toplicah. V Maredi so termini
tedenski, v Čatežu 5-dnevni,
v Bohinju pa poljubni, saj je
dovolj sob. Cene oblikujejo
glede na delovno dobo; tako
delavci z več kot 20 let delov-
ne dobe počitnikujejo ceneje.
Cene so različne za tudi za
delavce, njihove svojce ter
goste.
MC, PC, SK, NP, IS
Prakristjani tudi v Celju
v Sloveniji trenutno delu-
[ 30 verskih skupnosti. Za
lekatere dobršen del javno-
liše nikoli ni slišal. Mednje
ržkone spada tudi verska
kupnost Univerzalno živ-
enje.
»Univerzalno življenje je
lakristjanska verska skup-
Dst ljudi, ki se vsak dan tru-
i^o, da na vseh življenjskih
rarfročjih uresničujejo Deset
apovedi in Govor na gori,
ečni Božji zakon,« piše na
jihovi predstavitveni spletni
'rani. Njihova načela so svo-
oda, bratstvo in enakost, v
rojem nauku pa se vračajo k
prvotnim kristjanom, ki naj
ne bi poznali ne duhovnikov
ne obredov.
Skupnost uradno obstaja
že več kot 20 let, v Sloveniji pa
so se registrirali 1991. Romanj
in uradnega članstva ne poz-
najo. svoj nauk pa razširjajo s
pomočjo knjig, kaset, radij-
skih oddaj in brezplačnih
publikacij, zbirajo pa se v
Kozmični nedeljski šoli, vsa-
ko nedeljo ob deseti uri do-
poldne v osmih slovenskih
mestih. V Celju se sestajajo v
restavraciji Majolka, imajo pa
tudi odprto linijo, na kateri
jim lahko postavljate splošna
vprašanja v zvezi z aktualni-
mi življenjskimi vprašanji.
Celje tako postaja reli-
giozno vedno bolj pestro in
odprto mesto. Poleg prevla-
dujočih rimokatoličanov in
priseljencev muslimanske in
pravoslavne veroizpovedi,
imajo v Celju svoje sedeže
tudi adventisti, Jehovove
priče in mormonska skup-
nost. Izbira med verskimi
skupnostmi je bogata, a
strpnost med njimi, ki je v
preteklosti ni bilo veliko, je
še vedno prvi pogoj, da bo
Celje dovolj veliko za vse.
PRIMOŽ CIRMAN
Vskladu z 8. členom Zakona o volilni kampaniji (Ur. L. RS 62/94 in Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampaniji Ur. L. RS 17/97)
MESTNA OBČINA CELJE
>
objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE
DO UPORABE PLAKATNIH MEST V
MESTNI OBČINI CELJE ZA VOLITVE
V DRŽAVNI ZBOR RS
Mestna občina Celje bo v skladu z 8. členom Zakona o volilni
i^ampaniji (UrL. RS 62/94 in Zakona o spremembah in dopolni-
tvah Zakona o volilni kampaniji Ur.L. RS 17/97) rezervirala:
1.	24 oglasnih mest velikega formata (jumbo pano) od tega:
•	brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanije 1 oglasno
mesto,
' ostala oglasna mesta pod komercialnimi pogoji, ki jih organiza-
tor dogovori s podjetjem Premena d.o.o. Celje, Na zelenici 10,
Celje.
2.	300 plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm od tega:
•	brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanije 10 plakat-
nih mest,
•	ostale pod komercialnimi pogoji, ki jih organizator dogovori s
podjetji Reklama d,o.O., Ul. XIV. divizije 6, Celje ali PORTAs.p.,
tržne komunikacije. Ljubljanska cesta 16, Celje.
Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno in bodo
kršitelji ustrezno sankcionirani.
ostalih podrobnostih in pogojih oglaševanja se organizatorji
'^Ogovorijo z izvajalcem, ki ima ustrezno dovoljenje za opravljanje te
dejavnosti.
^ogoj za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na podlagi
objave bo izpolnil organizator volilne kampanije, ki se bo pisno
^'ijavil na Mestno občino Celje, Komunalna direkcija, Prešer-
nova 7, najkasneje do 6. 9. 2000 in ki bo do tega datuma
r^stavil na zgomji naslov tudi potrdilo o odprtju ŽR za potrebe
''^'ilne kampanije.
Grajski Vojnik za turiste
v okviru projekta Celostni razvoj podeže-
lja in obnova vasi so si tudi v občini Vojnik
zadali nalogo obogatiti turistično ponudbo
v okolici, ki bi s svojimi lepotami lahko
privabila še več domačih in tujih gostov. Po
besedah Alenke Vodončnik, ki skrbi za tu-
kajšnjo kulturno dediščino, bi na ta način
občina lahko zaživela kot pravo turističijp
področje, ki je bilo doslej pogosto prezrto
na račun Zreč in Dobrne, ki ju turisti že
dobro poznajo.
Projekti, ki so jih prijavili na razpis mini-
strstva za kulturo, tečejo že vrsto let, gre
pa za obnovo graščine Tabor, gradu Lem-
berg pri Novi Cerkvi, Socko in vas Polže,
ki je pod spomeniškim varstvom. Grad
Lemberg nujno potrebuje novo strešno
kritino, pojavljajo pa se tudi razpoke na
južni steni, od koder kamenje preko žive
skale pada na spodnje naselje. Za letos
načrtujejo obnovo vhodnega dela gradu,
notranjega arkadnega hodnika in južne
stene. Za investicijo bo država namenila
10 milijonov tolarjev, delež občine pa je
30-odstoten.
Graščino Tabor se rešili pred propadom,
ponovno postavili dva stolpa, čaka pa jih še
prizidek, ki je tam stal nekoč.
Ali bo prizidek zgrajen ali ne,
je odvisno od investitorja,
nemškega podjetja, ki tudi
sicer gradi hotele in objekte
ob gradovih. Pogovori o vla-
ganjih se vlečejo že tri leta.
Do sedaj je obnovljeno os-
trešje graščine in streha, v
naslednjem letu pa bodo na-
redili še kamnite okvirje za
okna. Z investitorjem se po-
govarjajo tudi o gradnji hote-
la z vinsko kletjo, dunajsko
kavarno, poročno dvorano in
manjšo glasbeno oziroma
muzejsko sobo, kjer naj bi
prirejali razstave in glasbene
recitale, pa tudi o igralnici v
zgornjem nadstropju razmiš-
ljajo. Investicija za prihodnje
leto bo predvidoma vredna
3,1 milijona tolarjev, občina
pa bo prispevala polovico.
Vas Socka se lahko pohva-
li z graščino iz začetka 15.
stoletja, kjer je bila še do
nedavnega šola. Za izdelavo
projektno gradbene doku-
mentacije in posnetka graš-
čine je ministrstvo letos
odobrilo 1,8 milijona tolar-
jev, s čimer naj bi obnovili
streho, del pa namenili za
izdelavo načrtov. V graščini
naj bi naredili tudi vinsko
klet, sušilnico suhega sadja,
apartmaje, ki bodo starin-
sko opremljeni, ter restavra-
torsko delavnico.
Precejšen zalogaj bodo tu-
di Polže, kjer trenutno gradi-
jo oziroma obnavljajo Gajš-
kovo hišo, v prihodnje pa
načrtujejo tudi postavitev
muzeja v Borkovi hiši s 150-
letno zgodovino. Pozabiti ne
gre na starodavni Soržev
mlin, kjer ponujajo gostom
poleg ogleda mlina in žage
venecijanke iz leta 1872 ter
kozolca toplarja tudi degu-
stacije dobrot iz domačih
pridelkov, za naštanitev pa
so na voljo trije apartmaji.
Soržev mlin so nedavno obi-
skali tudi dijaki Srednje go-
stinske šole Celje, ki so v
okviru raziskovalne naloge
po kmetijah oz. vaseh ugo-
tavljali, kaj se je nekoč ku-
halo. Izsledke naloge, ki bo
tekmovala tudi na državni
ravni, bi lahko uporabili
prav na turističnih kmetijah,
kjer bi s ponudbo starih
kmečkih jedi dodatno pris-
pevali k promociji teh po-
dročij oziroma občine v ce-
loti.
BOJANA JANČIČ
Vrata dvorca Tabor kot naslednika vodniške-
ga grada Hochenegg, ki je bil v zapisih prvič
omenjen leta 1164.
□
TEMA TEDNA
Z bonbončki in taroic Icartami do
študentslcega denarja
V juliju in avgustu povečan naval na študentske servise - Kdo reže pogačo zasluženega denarja?
Veliko mladih izkoristi
poletni čas za to, da bi kaj
zaslužili. Pri tem jim lahko
pomagajo podjetja, kjer so
zaposleni njihovi starši,
mnogi pa se napotijo na
študentski servis v upanju,
da jim bodo tam našli kak-
šno priložnostno delo. V
Celju delujejo štirje štu-
dentski servisi. Najstarejši
med njimi. Študentski ser-
vis Maribor, deluje v Celju
že trideset let, Študentski
servis Celje je v mestu od
leta 1993, Formica od 1995,
Študent pa od lanskega de-
cembra.
Študentski servis Mari-
bor, ki ima svoje prostore v
Vodnikovi ulici, ima najdalj-
šo tradicijo. »Po podatkih za
avgust 2000 imamo 2750 čla-
nov,« nam je povedala Kar-
men Kerin. Da bi pritegnili
še več mladih, jim ponujajo
številne ugodnosti. Tako bo-
do od 21. avgusta ponovno v
prodaji boni za prehrano,
skozi celo leto pa so na voljo
kupončki za bazen in pizze-
rijo 100 na uro, fotokopira-
nje po 8 tolarjev, posredniš-
tvo pri prodaji delnic in raz-
ni drugi popusti. Poskrblje-
no je tudi za ljubitelje špor-
ta, ki lahko kupijo cenejše
karte za badminton (600 to-
larjev), tenis (800 tolarjev),
bazen Golovec (500 tolar-
jev) ter karte za smučanje
na Rogli in na Pohorju. Zgo-
di se, da kdo s temi ugod-
nostmi sploh ni seznanjen,
ampak pri njih dvigne na-
potnico le zato, da dobi ta-
rok karte.
Študentski servis Celje,
po novem nasproti Krčme
pri Zamorcu, po številu čla-
nov in ugodnostih ne zao-
staja za svojim tekmecem.
Njegovi člani se med prebi-
ranjem ponudb dela lahko
posladkajo z mbdro-rume-
nimi žele bonbončki, s pra-
vim zaščitnim znakom ser-
visa. Kopiranje stane 7 tolar-
jev, karte za bazen 450 tolar-
jev, za badminton je treba
plačati 600 tolarjev in za te-
nis 500 tolarjev. Cenejša od
redne cene sta tudi kegljanje
in savna. Študentski servis,
ki ima največje število čla-
nov, dijake in študente še
zlasti razveseljuje z zelo
dolgim seznamom popustov
v trgovinah, avtošolah, fri-
zerskih in kozmetičnih salo-
nih, optikah, zlatarstvih, pi-
cerijah itd. Poleg tega nudijo
vsem, ne samo tistim s sta-
tusom, potovanja po ugod-
nih cenah.
V kletnih prostorih Rim-
Ijanke že peto leto deluje po-
slovalnica Študentskega ser-
visa Formica, ki ima sicer
sedež v Mariboru. Kot vsi
ostali študentski servisi svo-
jim članom nudijo 100-od-
stotno takojšnje izplačilo ob
vrnjeni napotnici. To z drugi-
mi besedami pomeni, »da za
izplačilo akontacije zadostu-
je že potrjena napotnica s
strani podjetja, ne pa tudi
dejansko plačan račun za
opravljeno delo,« nam je po-
jasnila Saša Burdian iz For-
mice. Na njihovi listi ugodno-
sti izstopajo karte za nočno
smuko na Celjski koči, po-
sebno pozornost pa priteg-
nejo torbice za okoli pasu, ki
jih dobijo člani.
Povprečno je dijak oziro-
ma študent včlanjen v dva
študentska servisa. Pred
mladim in neuveljavljenim
servisom je težka naloga -
kako prepričati mlade, da bi
se včlanili še v tretjega? Na
servisu Študent, ki ima svo-
jo poslovalnico nasproti
Gimnazije Celje-Center, so
tako ponudbo ugodnosti po-
pestrili z žrebanjem. Sodelu-
je lahko vsak, ki je pri njih
dvignil napotnico. Drugače
pa se njihov seznam ugod-
nosti bistveno ne razlikuje
od ostalih servisov.
V službah mam in
očetov
Ponudba ugodnosti ni os-
novna funkcija servisov. De-
lujejo lahko le, če dijaki in
študenti pri njih dvigujejo
napotnice za delo. Delodaja-
lec, ki študentu izplača nje-
gov čisti zaslužek, je k temu
primoran dodati še 10 od-
stotkov, ki po koncesijski
pogodbi pripada servisu.
Vsekakor je tak način zapo-
slovanja zanimiv za podjet-
ja. Po eni strani je študent-
sko delo neobdavčeno, po
drugi pa nadomešča redno
zaposlene na dopustu. Po-
čitniško zaposlovanje pa iz-
boljšuje tudi družinski pro-
račun redno zaposlenih de-
lavcev. Vse bolj so namreč
opazne težnje, da podjetja
zaposlujejo otroke svojih
delavcev. Vsi otroci nimajo
sreče, da bi njihovi starši de-
lali v dobro stoječih velikih
podjetjih. Če pošljejo proš-
njo na tako podjetje, obstaja
velika verjetnost, da jih bo-
do zavrnili z obrazložitvijo,
da so pri izbiri imeli pred-
nost otroci njihovih delav-
cev.
In katera podjetja se naj-
več odločajo za sodelovanje
s študentskimi servisi? Vse-
kakor prednjačijo uspešnej-
ša. Od Etola, Cinkarne, Kovi-
notehne, Petrola, Aera, Ceti-
sa. Banke Celje, Celjskih pli-
nov, Potrošnika, Pošte Slove-
nije do Telekoma, Alpeksa,
Intereurope, Agencije za pla-
čilni promet, ministrstva za
finance ...
Poleg tega, da so mladi že
tako ali tako cenejša delov-
na sila, skušajo nekatera
podjetja še dodatno zasluži-
ti na njihov račun. Na prob-
lem je opozorila Marjana
Volf s servisa Študent: »Nik-
jer ni zakonsko določena
najnižja urna postavka za
določeno delo. To pomeni,
da imajo podjetja še vedno
možnost, da študentu plača-
jo manj, kot predlaga ser-
vis.«
Atraktivne
plesalke
Najbolje so plačana fizič-
na dela in inštrukcije, cene
pa se gibljejo od 800 do 1500
tolarjev na uro, v nekaterih
primerih tudi do 2000 tolar-
jev. Z delom za računalni-
kom se da na uro zaslužiti
od 800 do 1200 tolarjev, z
degustacijami od 600 do
1000 tolarjev, z administra-
tivnimi deli od 400 do 600
tolarjev, z varstvom otrok
okoli 500 tolarjev in s strež-
bo od 350 do 500 tolarjev.
Največ povpraševanja je še
vedno po dekletih za strež-
bo, čeprav velja, da deklet
takšno delo ne zanima pre-
več. Delodajalci včasih po-
nujajo tudi malce bolj nena-
vadna, če ne celo eksotična
dela. Tako so na celjskem
servisu iskali gogo plesalke,
na Študentu pa »posebno
atraktivna dekleta s kariz-
mo za strežbo slovenske eli-
te«, ki bi zaslužile 2000 tolar-
jev na uro.
Po končanem delu štu-
dentski servis izda račun.
Podjetje ga plača, zadostuje
pa že kopija računa, da ser-
vis še isti dan pohiti z izplači-
lom denarja. Mesečni znesek
ne sme preseči 106.570,16
tolarjev, ker bi ga v nasprot-
nem primeru študent moral
prijaviti kot dohodnino. Ta
znesek se določi na podlagi
višine povprečne mesečne
plače.
Zlorabe
Dogaja se, da študent ali
dijak dvigne napotnico za de-
lo, ki ga ne opravi sam, tem-
več kakšna druga oseba, ki
nima statusa. Član servisa je
lahko namreč le tisti, ki ob
vpisu predloži potrdilo o šo-
lanju, davčno številko in
osebni dokument. Po bese-
dah Sabine Lipovšek iz Štu-
dentskega servisa Celje je te
zlorabe zelo težko izslediti.
»Zaposleni v servisu smo ob
tem nemočni, saj je naša na-
loga zgolj izdajanje napotnic,
kar tudi počnemo. Kaj pa se
dogaja z njimi izven servisa,
ne moremo vedeti. Fizično je
namreč nemogoče spremljati
pot napotnice od izstavitve
do izplačila.«
V	primeru, da podjetje »po-
zabi« plačati študentu zaslu-
ženo delo, ima skoraj vsak
servis lastnega odvetnika. Če
podjetje zamudi s plačilom,
mu servis najprej pošlje pisno
opozorilo oziroma opomin. V
skrajnem primeru pa lahko
pride tudi do tožbe, kar se
zgodi zelo redko.
Študent dobi več
kot zasluži?
Koliko denarja se obrne
preko servisa, nam slikovito
pove podatek, da je na dan v
večjih in uveljavljenih servisih
izdanih tudi čez sto napotnic.
Ob tem se poraja vprašanje, v
kolikšni meri se ta denar vra-
ča študentom. Od desetih od-
stotkov koncesijske dajatve,
ki pripada servisu, se po 6.
členu zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer
brezposelnosti določen del
sredstev (glede na čisti doho-
dek posameznega študent-
skega servisa) odvaja za de-
lovanje neprofitnih študent-
skih organizacij.
V	knežjem mestu se tako
določen del sredstev koncesij-
skega denarja odvaja Klubu
študentov celjske regije
(KŠCR), ki finančno podpjj
Dijaški klub Celje (DKC) j
okoliške klube, ki nimajo sv(
jega servisa. V že imenovanet
6. členu so med drugim opr^
deljene tudi interesne in obštu
dijske dejavnosti, za katere j,
denar namenjen. Kako den^
porabijo v celjskem študem
skem klubu, nam je njego
predsednik Matej DeIakor(i
povedal: »Podpiramo mlade j
obetavne glasbene skupine,
dajamo časopis, organiziram,
večje koncertne in športne prj
reditve, na primer CRKNU j,
Dan mladosti, prireditve oj
dnevu državnosti, turnirje
košarki, rafting na Soči, poho
de ... Poleg tega z različnim
subvencijami, kot so donacij
za potovanja, vstopnice
koncerte ali cenejše karte ^
kino, skrbimo za izboljšanj
socialno-ekonomskega polo
žaja študentov in dijakov. NaS
dejavnosti so predstavljen
tudi na internet naslov
www.kscr.org.« Ugodnosti s
namenjene članom in člani kit
ba so lahko le študentje.
Dijakom je namenjen DK(
ki je od lanskega marca sa
mostojna organizacija, a f
nančno odvisna od radoda
nosti kluba. Ob tem se odpii
povsem nov problem. Gled
na to, da je dijakov v Celj
neprimerno več kot študei
tov in da s počitniškim deloi
prav tako prispevajo v blagaj
no KŠCR, je vprašanje, ali n
bi bilo pravičneje, da bi s
denar iz servisov neposredn
stekal tudi v dijaško organiza
cijo.
HELENA KOJNI
URŠKA KNE
Bom danes našel kakšno dobro plačano delo?
Delo si iščejo sami
v Celju smo ustavili nekaj
mladih in jih povprašali o
izkušnjah z delom preko
študentskega servisa. Sodeč
po odgovorih, se zelo veliko
mladih odloča za delo, tako
med počitnicami kot med le-
tom, s ponudbo in poslova-
njem študentskih servisov
pa so na splošno zadovoljni.
Katarina Kaukler, 23 let,
študentka: Julija sem delala v
NLB in dobila 600 tolarjev na
uro. Delam vsake počitnice,
včasih tudi med letom. Na-
potnice dvigujem na Študent-
skem servisu Maribor v Ljub-
ljani, delo pa si poiščem sa-
ma.
Iša Marovt, 21 let, študent-
ka: Delo si poiščem sama,
včlanjena pa sem v Študent-
ski servis Celje. Popustov, ki
jih ponujajo, še nisem izkori-
stila. Denar vedno redno iz-
plačajo. S tistim, kar sem za-
služila, si bom letos privoščila
potovanje. Najverjetneje bom
izbrala kakšno ugodno turi-
stično ponudbo s celjskega
študentskega servisa.
Aleš Oprešnik, 22 let, štu-
dent: Včlanjen sem v Študent-
ska servisa Celje in Maribor.
Počitniško delo sem opravljal
že v srednji šoli, kot študent
pa delam tudi med letom.
Najraje se lotim fizičnih del,
ki so dobro plačana.
Natalija Košec, 16 let, dijak
nja: Preko servisa sem dob3
delo le eiikrat, in še to samo z
en dan. Zdi se mi, da je dijakoi
težje priti do dela. Vse sošolki
ki letos delajo med počitnicam
so dobile delo preko zvez. ij
prisluženim denarjem bi si rad j
kupila opremo za kolo. j,
Matej Pinter, 20 let, štii^|
dent: Zadovoljen sem s pc
nudbo in poslovanjem mafp,
borskega servisa. Še nikoli i^st
sem imel težav z izplačilen'S(
Tam tudi redno kupujem kaUc
te za smučanje, drugače pa' h)
delo poiščem sam.
INTERVJU
□
Evrope še nismo
prepričali
Dr. Tomaž Subotič, podjetnik na Češkem, je član nadzornih svetov treh velikih slovenskih družb
»Res sem že več kot deset let v Pragi. Tam
pjam firmo Intertrade, toda zelo sem pove-
^ s Celjem in Slovenijo. Tudi poslovno,
^jbrž zato lažje objektivno presojam, kaj
^dogaja v gospodarstvu obeh držav in kje
^vtem trenutku Slovenija,« meni dr. Tomaž
Ubotič, eden izmed uspešnejših slovenskih
penedžerjev na tujem.
Kako presoja in primerja gospodarske raz-
lere na Češkem in v Sloveniji menedžer, ki
na svojo firmo v Pragi, veliko posluje s
lovenijo in je v nadzornih svetih Mure, Ra-
enske in Etola?
»Čeprav sem v svojih komentarjih večkrat
ritično opozarjal na napake prejšnje vlade,
pomnim naj na svoj prispevek v SP Dela
ircalna slika zgodbe o uspehu<, ostaja dejstvo,
a je od vseh držav na prehodu Slovenija
ajuspešnejša. Edina je uspela doseči gospo-
arsko rast z lastnimi viri. Rast ni temeljila na
vozu tujega kapitala ali na tujih naložbah.
ojavlja pa se mi dilema. Ali
i morda za strukturno spre-
lembo našega gospodarstva
niaj napočil čas za nov pri-
;op pri zagotovitvi tujih na-
)žb? Nekaj se premika, ven-
kr prepočasi. Seveda mora-
sabiti pozorni, da ne posne-
namo Poljske in Madžarske,
mata sicer trenutno nekoliko
išjo rast bruto družbenega
roizvoda kot Slovenija, toda
b visokem proračunskem in
lačilno-bilančnem primanj-
Ijaju.«
Kaj da lahko Sloveniji tuj
apital?
Slovenija bi lahko s struk-
imimi spremembami, ki bi
l omogočil tudi tuji kapital,
ne le ta, dejansko dosegla
atus Švice na sončni strani
Ip. Vendar je en pogoj. Drža-
i naj čim manj upravlja gos-
3darstvo. Omogoči naj tak-
le razmere za gospodarjenje,
bodo zagotovile normalno
hanje firmam in stabilno rast.
še nekaj je treba vedeti pri
ijem kapitalu. Dela red in
igotavlja demokracijo.
Ali je na Češkem podobna
tuacija? Ali ima Češka še
fednost pred Slovenijo v
jOdbi o uspehu in v pribli-
Jvanju EU?
Češka je v drugačnem polo-
>ju. Zadnja tri leta jim je
idal bruto družbeni proizvod,
fieli so celo negativno rast.
■■ezposelnost se povečuje, v
l^oči plačilni bilanci so ime-
izreden deficit. Če primerja-
' podatke o produktivnosti
oritev in proizvodnje ali o
isebni potrošnji, pa tudi dru-
^ se tehtnica nedvomno na-
ba v korist Sloveniji. Vendar
jasno, da je strateška pred-
^st Češke njen geopolitični
^ložaj v Evropi. Tudi če go-
^rimo o približevanju Evro-
> ne bodo odločali samo ma-
''ichtski kriteriji. Je pa novi
^cialdemokratski vladi uspe-
Zaustaviti negativno rast BDP.
podatki so ugodnejši.
Kaj pa privatizacija in od-
nos do tujega kapitala? Kdo
je olastninil Češko? Tujci?
Način privatizacije na Češ-
kem je bil slab, saj se govori,
da je bilo ukradenih 20 mili-
jard dolarjev družbenega pre-
moženja. Privatiziralo se je
državno premoženje, brez last-
nega kapitala. Tega so posoja-
le banke, ki pa so bile v veliki
meri takrat še v državni lasti in
so ravnale, milo rečeno, neod-
govorno. Njihova tranzicija po-
teka nekoliko drugače. Češka
je iz vzornega učenca postala
najbolj kritiziran učenec. V
veliki meri so za to zaslužni
tuji svetovalci, ki jih Slovenija
k sreči ni poslušala. Moram
priznati, da sem v začetku mi-
slil drugače in sem oporekal
dr. Jožetu Mencingerju. Poz-
neje sem mu priznal. Imel je
prav. Čehi so v primerjavi z
drugimi tranzicijskimi drža-
vami največ vložili v sanacijo
bank. Gre za okrog 9 milijard
dolarjev, to je okrog 21 odstot-
kov letnega BDP. Šlo je pred-
vsem za prevzem obveznosti
iz časov realnega socializma.
In do tujih naložb so mno-
go bolj odprti kot Slovenija.
Podatek o tujih naložbSli je
prepričljivo zgovoren. Lani so
dosegle rekordno rast. Znaša-
le so 5,1 milijarde dolarjev ali
493 dolarjev na prebivalca.
Tuj kapital je pomagal odpreti
7000 novih delovnih mest.
Zakaj so Čehi pri tujih vla-
ganjih uspešni?
Na Češkem se s podporo
tujim naložbam ukvarja vlad-
na agencija Czech Invest. Za to
leto načrtujejo 7 milijard do-
larjev tujih naložb. Samo Phi-
lips bo na severnem Morav-
skem, kjer je brezposelnost
največja, saj so zaprli precej
premogovnikov in prestruktu-
rirali železarstvo, z naložbo
pol milijona dolarjev omogo-
čil takojšnjo zaposlitev 3000
delavcem. Posredno bodo z
njo odprli 10.000 delovnih
mest. Vlada daje tujim vlaga-
teljem privlačne pogoje. Za-
stonj zemljišče, brezplačno in-
frastrukturo, davčne olajšave.
Predvsem tam, kjer je brezpo-
selnost največja.
Češka je torej na boljšem
kot Slovenija.
Ne. Slovenija je po kvaliteti
življenja in kulturi daleč pred
drugimi. Vsak poslovni part-
ner, ki ga pripeljem v Sloveni-
jo, je šokiran. Tudi če analizi-
rate gospodarsko sodelovanje
med Slovenijo in Češko, ne
more biti edino merilo bilan-
ca v blagovni menjavi. Lani je
znašala okrog pol milijarde
dolarjev. Slovenija več uvaža
iz Češke, kot tja izvaža. Toda
izvažamo izdelke z več doda-
ne vrednosti. In to je kako-
vost. Uvažamo izdelke, ki jih
doma ne želimo delati. Pred-
vsem železo. Glavni uvozniki
so Avtoimpex, Alpos, Merkur,
Kovinotehna, Kovinar.
Izvozniki?
Lek, Revoz, Krka, Henkel,
Gorenje.
Etol, Mura, Radenska?
Etol je včasih izvozil na Češ-
ko za 4 milijone DEM. Zdaj se
razmere spreminjajo, pa ne po
krivdi Etola. Domača trgovina
ni več v domačih rokah. Tuj
lastnik pa ni vezan na tradicio-
nalne blagovne znamke. Pravi-
la igre se spreminjajo. Za Mu-
rine obleke ni kupne moči.
Radenska je uspela. Češka, pa
ne le Češka, je med vzhodnimi
trgi, ki so perspektivni. Osebna
potrošnja bo rasla. V vzhodni
Evropi so tržne možnosti za
slovensko gospodarstvo.
Vaše izkušnje pravijo, da
je s končnimi proizvodi tež-
ko prodreti na tujem trgu. Je
tako?
Je. Receptov ni. Izvoznikom,
ki uspevajo, je treba izreči
veliko priznanje. Poti je več.
Lastna distribucija, lastne pro-
dajne točke. Strateške poveza-
ve so lahko koristne. Lahko so
bumerang, saj je takoj ogrože-
na domača produkcija. Osnov-
no vprašanje pri prodaji na
tuje pa je. ali so lahko naši
proizvodi tam prepoznavni. Ali
je lahko blagovna znamka pre-
poznavna, če ni prepoznavna
država? Na tuje trge lahko vlo-
žimo toliko, kot imamo. To je
lahko malo, a naj bo strateš-
ko. Naših veleposlaništev in
njihove uspešnosti ne more-
mo meriti samo po številu
člankov, ki jih objavijo o Slo-
veniji. A saj že teh ni dovolj.
Zakaj ne bi bilo merilo tudi
število naložb v Slovenijo?
Ali v nadzornih svetih
družb, kjer ste član, razmiš-
ljajo, kot zahtevajo globalni
gospodarski procesi? Kako
usklajujete interese zunanji
in notranji lastniki?
Interesi lastnikov so različ-
ni. Zunanji lastniki želimo dol-
goročni stabilni razvoj, uspe-
šne finančne rezultate, varne
naložbe. Vse tri družbe, Mura,
Radenska in Etol, se prilagaja-
jo spremembam na svetovnem
trgu. Prestrukturiranja gospo-
darskih družb pa še ni konec.
In tudi omenjene družbe, če-
prav imajo različna izhodišča,
bodo morale v določene struk-
turne spremembe.
Na kaj mislite?
Glede na hitre spremembe v
okolju, v katerih poslujejo,
poskušam pri delu v nadzor-
nem svetu zagotoviti usklaje-
nost med teorijo upravljanja
in dnevnimi zahtevami, ki so
odvisne od trga. Ta je nepred-
vidljiv. Cilj je doseči največji
donos in dosegati konkurenč-
nost. Predvsem me zanima dol-
goročna stabilnost podjetja.
Mnogokrat se namreč dogaja,
da imajo posamezne firme do-
bro pripravljene razvojne stra-
tegije, strateške projekte, toda
zaradi nestabilnih pogojev gos-
podarjenja na določenih trgih
je potrebna hitra in učinkovita
prilagoditev spremenjenim raz-
meram. Nadzorni svet mora
predvsem nadzirati doseganje
poslovnih ciljev in usmeritev
vodstva. Hkrati pa mora poi-
skati soglasje med željami last-
nikov in upravljavcev.
Kakšen zaveznik je lahko
uspešnim izvoznikom drža-
va?
Slovenija ni in ne sme biti
del nekdanje balkanske drža-
ve. Smo del Srednje Evrope.
Mnogi to dejstvo podcenjuje-
jo. Ne mislim, da si naj naše
gospodarstvo zapre vrata pred
nekdanjimi trgi. Toda za ug-
led Slovenije v Evropi in njen
gospodarski prodor je njena
srednjeevropska prepoznavnost
bistvena. Ne gre samo za pre-
poznavnost. Govorim o pozitiv-
ni prepoznavnosti. Slovenija iz-
važa blago in storitve v višini
okoli 9 milijard USD. Večja
pozitivna prepoznavnost bi nam
lahko prodala za 10 odstotkov
več blaga. In v to se splača
vlagati. Predstavljati se mora-
mo kol država na višji ravni.
Pogosto prihajate,v Celje,
Zelo pogosto. Dom imam
tukaj in v Pragi. Celje je moje
mesto. Po hudem gospodar-
skem kolapsu so spremembe
prepočasne. Toda Celje ima
toliko lepote kot srednjeevrop-
sko mesto, da ga moraš imeti
rad. Verjamem v nov vzpon
mesta ob Savinji.
Ali je naključje, da je na
vašem belem mercedesu oz-
naka SLO, CE in PRAGA?
Ne. Tako kot ste opazili vi, to
opazijo drugi, ko potujem po
Evropi. Ali ni to promocija Slo-
venije? Evrope še nismo prepri-
čali, da Slovenija ni balkanska
država. Saj berete raziskave,
koliko so Evropejci navdušeni
nad članstvom Slovenije v EU.
JOŽE VOLFAND
Dr. Tomaž Subotič
Povezovanje žalskih trgovcev
Lastniki žalskega trgovskega podjetja Žana se bodo na
današnji skupščini odločali o pripojitvi Savinjske trgovske ■
družbe, prav tako iz Žalca.
V obeh družbah je večinski lastnik Emona Blagovni center iz
Ljubljane. V združenem podjetju bo zaposlenih okrog 300 ljudi, ■
skupni letni promet pa bo znašal 7 milijard tolarjev. Pripojitev bo
izvedena s pogojnim povečanjem osnovnega kapitala Žane za
264.240.000 tolarjev, menjalno razmerje pa bo 1:6,4, kar pomeni,
da bodo lastniki SM Savinjske trgovske družbe za 0,1556 delnice ^
dobili eno delnico Žane.
Delničarji Žane bodo danes odločali tudi o delitvi lanskega
dobička in nerazporejenega dobička iz preteklih let. Uprava
družbe predlaga, da lanskega dobička v višini 23 milijonov
tolarjev ne bi razporedili, za dividende pa bi namenili revalorizi-
rani dobiček iz let 1995, 1996 in 1998, ki skupaj znaša 21,5
milijona tolarjev. Bruto dividenda na delnico bi bila nekaj več kot
108 tolarjev.	JI
Z razžveplevalno napravo na bloku V bodo sklenili več kot desetletna prizadevanja za
celovito ekološko sanacijo Termoelektrarne Šoštanj.
Pred zaključkom ekološke sanacije TES
Najpozneje od novega leta 2001 naprej bo
prihajala iz Termoelektrarne Šoštanj eko-
loško sprejemljiva električna energija. Z
gradnjo razžveplevalne naprave na bloku V
bodo v šoštanjski Termoelektrarni zaključi-
li več kot deset let trajajoča prizadevanja za
celovito ekološko sanacijo tega elektroener-
getskega objekta.
Na bloku IV Termoelektrarne Šoštanj že
nekaj časa obratuje razžveplevalna naprava,
zgradili pa so tudi zaprti krogotok tehnoloških
voda, s čimer so odpravili onesnaževanje jezer
in reke Pake.
V razžveplevalni napravi na bloku V bodo
čistili dimne pline po mokrem apnenčevem
postopku, podobno kot jih že na bloku IV; na
uro bodo očistili 1,800.000 kubičnih metrov
dimnih plinov.
Novo razžveplevalno napravo na bloku V
Termoelektrarne Šoštanj gradi nemško sloven-
ski konzorcij Babcock Rudis; dela bodo veljala
okrog 14 milijard tolarjev. Pred časom so že
začeli s prvimi preizkusi.
Iz bloka V Termoelektrarne Šoštanj, v kate-
rem pokurijo na leto 1,700.000 ton velenjske-
ga premoga, so doslej spustili v ozračje 40.800
ton žveplovega dioksida, 2.300 ton prahu in
700 ton dušikovih oksidov. Potem ko bo začela
obratovati razžveplevalna naprava, pa bo blok
V »proizvedel« le še 2.000 ton žveplovega
dioksida .in 378 ton prahu.
M.L.
□
KUHURA
Zarja odpira
vrata
v Kulturno umetniškem
društvu Zarja Trnovlje po-
čitniški čas izkoriščajo tu-
di za pomladitev svojih
vrst.
»Za novo sezono priprav-
ljamo nove projekte, v njih
pa bo dovolj priložnosti za
vse, ki jim gledališka dejav-
nost pomeni izziv za pro-
stočasno udejstvovanje,«
pravijo v Zarji in od I. av-
gusta naprej vsem, ki bi si
želeli ljubiteljsko ukvarjati
z gledališčem, ponujajo do-
datne informacije po tele-
fonu 541-95-42 ali 041/727-
369.	IS
Ples za grajskim obzidjem
Plesno gledališče Celje pri-
pravlja v nedeljo, 20. avgu-
sta, ob 20. uri, na Starem
gradu nad Celjem plesno pre-
miero Transcendentalnost
smiselnosti, svoj zadnji in
hkrati največji letošnji pro-
jekt v okviru Poletja v Celju,
knežjem mestu.
Po besedah direktorja Zavo-
da za organizacijo in izvedbo
kulturnih prireditev Plesno gle-
dališče Celje Jureta Lukašči-
ka s premiero predstave so-
dobnega plesa Transcenden-
talnost smiselnosti zaključu-
jejo letošnjo kakovostno, pe-
stro in bogato poletno dejav-
nost. Po dveh avtorskih pro-
jektih; razstavah Izdelki iz ba-
bičine skrinje in Monitoring
ter plesni premieri Polet zdaj
sledi še nova plesna premiera,
ki se vsebinsko navezuje na
temo lanske predstave Totems.
»Letos torej prehajamo k smi-
selnosti s konceptualnim in
koreografskim pristopom,« pra-
vi Lukaščik in dodaja, da so
projekte Plesnega gledališča
Celje finančno podprli v mini-
strstvu za kulturo. Uradu RS
za mladino. Open Society In-
stitutu Slovenije, Skladu RS
za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti in sponzorji.
V predstavi Transcendental-
nost smiselnosti bodo v kostu-
mih Modne hiše Thaler plesali
Ana Trojnar, Dejan Gregi,
Gaj Žmavc, Igor Krhlanko,
Mitja Ramšak in Jure Lu-
kaščik, ponovitev pa se celj-
skemu občinstvu napoveduje
v petek, 25. avgusta, v Mladin-
skem centru Celje.
IS
Iskanja mlade Celjanke
v petek so v Mladinskem centru Celje odprli razstavo
likovnih del Ike Drame Iskanja, ki bo na ogled do konca
avgusta.
Ika Drame, absolventka likovne pedagogike na pedagoški
fakulteti v Mariboru, se tokrat prvič predstavlja javnosti. Med
njenimi likovnimi deli prevladujejo barvne grafike, izdelane v
linijah linoreza, lesoreza in jedkanice. 25-letna Celjanka je
nemirna iskalka. Med mehkobo telesa, ki ga zarisuje z ogljem,
in med ostrino misli, ki jo zarezuje z grafičnim rezilom, vodijo
iskanja k človeku.	HK
PRIREDITVE
KONCERTI
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 18. 8. ob 20. uri
koncert vokalne skupine DU
Škofja vas.
Mladinski center Velenje
19. 8. ob 21. uri ročk koncert
CZD N. e. w. s. iz Hellcata.
Terme Zreče 18. 8. ob 20.
uri večer z ansamblom Vaga-
bundi.
Zreška cerkev 19. 8. ob 20.
uri 5. orgelski koncert mladih
organistov iz Trsta.
Cerkev v Starem Velenju
17 8. ob 20. uri koncert slo-
venskega citrarskega kvarteta
in na Starem trgu v Velenju
18. 8. ob 19. uri srečanje ci-
trarjev, ljudskih pevcev in god-
cev, oboje v okviru prireditve
»Prešmentane citre 2000«.
RAZSTAVE
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina slikarska raz-
stava Vlada Geršaka, do 30. 9.
Mestna galerija Riemer Slo-
venske Konjice Franc Skerbi-
nek.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet diŠav in
stekla, do 30. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Osrednja knjižnica Celje
Celjski mestni park nekoč in
danes.
Avla hotela Dobrna Jože
Barachini iz Radeč, do 18. 8.,
nato Nejka Selišnik, do 8. 9.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Hotel Štorman Vlado Ren-
čelj-Ver, do 31. 8.
Galerija Otto Škofja vas Ida
Šprah, do 31. 8.
Galerija Borovo Toni Mo-
har, do 18. 9.
OSTALO
Mladinski center 17. 8. od
18. do 20. ure računalniška
delavnica; 18. 8. od 9. do 12.
ure likovna in od 18. do 20.
ure računalniška delavnica; 19.
8. ob 15. uri tekmovanje v
namiznem tenisu; 21., 22. in
23. 8. od 9. do 14. ure delavni-
ca »Kultura življenja«; 23. 8.
od 9. do 12. likovna delavni-
ca, ob 18. uri predstavitev gle-
dališke delavnice z Moliero-
vim Tartuffom.
Grad Rajhenburg nad Bre-
stanico 19. 8. ob 15. uri III.
državno prvenstvo harmoni-
kark, ki igrajo na diatonično
harmoniko.
Stari grad - 20. 8. ob 20.
uri premiera Plesnega gleda-
lišča Celje Transcedental-
nost smiselnosti.
Atrij Majolke - 23. 8. ob
20.30 koncert dua Dada &
Marko, vokalistke Dragice
Kladnik in kitarista Marka
Zaletelja.
Eden od nastopajočih. Gabriel Adorian.
Uspela šola Igorja Ozima
Po koncertu v Kristalni dvo-
rani v Rogaški Slatini, so
udeleženci mednarodne vio-
linske šole z zaključnim kon-
certom v Orgelski dvorani
glasbene šole Velenje, v pe-
tek zaključili 13. mednarod-
no poletno violinsko šolo prof.
Igorja Ozima ter profesorice
Christiane Hutcap.
Šole se je udeležilo osem-
najst slušateljev iz Nemčije,
Avstrije, J.Koreje, Italije, Švi-
ce in Slovenije. Ob vrhunskem
glasbenem doživetju so minu-
li petek uživali vsi prisotni.
Ravnatelj GŠ Velenje mag. Ivan
Marin, vodja organizacije prof.
Ciril Vrtačnik, profesorica Hut-
cap ter prof. Ozim, so ob za-
ključku evropske violinske šole
podelili spričevala vsem ude-
ležencem.
JOŽE MIKLAVC
Hvalnica
Poiiorju
v teh dneh je izšel zbor-
nik z naslovom Hvalnica
Pohorju, ki ga je uredil
Anton Gričnik. Narodopi-
sec in velik ljubitelj Po-
horja je v njem zbral del
bogate kulturne in narav-
ne dediščine Pohorja.
Zbornik vsebuje leposlov-
na dela bolj ali manj znanih
avtorjev, življenjepise po-
membnih ljudi s Pohorja,
zgodovinske podatke, dele
razprav, reportaž, člankov,
povesti in pesmi, ki so jih
napisali preprosti ljudje. V
njem je celo slovar nareč-
nih in manj znanih izrazov,
ne manjkajo pa tudi foto-
grafije kulturnih in narav-
nih znamenitosti.
Gričniku se je ideja za
zbornik porodila pred tre-
mi leti, ko je med pisanjem
povesti Noč ima svojo moč,
spoznal mnogo literarnih
ustvarjalcev. Na njegovo po-
budo so mu poslali svoje
prispevke in k sodelovanju
pozvali še svoje prijatelje
in znance, ki so bodisi pre-
živeli svojo mladost na Po-
horju bodisi jih je le očara-
la njegova lepota. Tako je
nastala 664 strani debela
Hvalnica Pohorju. HK
ZAPISOVANJA
Pokopališče mrtvih živali
Priznam! Zvenelo bo zelo
nesamokritično, zelo samov-
šečno in sploh povsem egoi-
stično. Kot da sam nikoli še
nisem zapisal nebuloznosti!
Toda, prebirajoč dnevniške za-
pise hrvaškega pisatelja in ese-
jista Predraga Matvejeviča, saj
veste, tistega disidenta, ki se
je pred oblastjo Franja Tudma-
na iimaknil najprej na pariš-
ko Sorbono, na koncu pa je
pristal na Univerzi v Rimu, ki
so nastali na poti po Srbiji
oziroma Jugoslaviji, si ne mo-
rem kaj, da se ne bi asociativ-
no spominjal velikih besed slo-
venskih mojstrov peresa. Ti-
stih besed, ki so nastajale v
trenutku, ko je bilo jasno, da
so slovenski pisatelji in pesni-
ki svojo državotvorno funkcijo
dokončno izživeli in. da je
skrajni čas. da se umaknejo v
varno zavetje leposlovne pisa-
ne besede. Sestop z oblasti, s
pozicije erotičnega doživljanja
oblasti in s tem življenja, je bil
težak. Je bil pravzaprav poni-
žujoč. Potem ko je bila ideja
udejanjena, ko je bilo izpo-
stavljanje na prvi bojni črti že
stvar prestiža in stvar določe-
nega statusnega ugodja, so bi-
li pesniki in pisatelji potisnje-
ni globoko v zaledje. Kot voja-
ki, ki so v prvih frontnih črtah
izbojevali vojno, ko pa so se po
vojni pojavih na paradi, so
bih potisnjeni tja nekam v
ozadje. Kot kakšni kuharji iz
zaledja. Ali pa saniteta. Nji-
hovih zaslug domala nihče ni
upošteval. No ja, na kakšni
državni proslavi je padla tudi
kakšna tehtna besedica na to
temo. Kar pa je žal tudi vse. In
to boli. Ostanejo le še besede.
Ki pa niso leposlovne. Ki so
besede užaljenega in zapušče-
nega. Zagrenjenega človeka.
In pisma bralcev. In pisma
raznoraznim institucijam. In
pisma predsednikom držav ii
predsednikom vlad. In pisi^
sodiščem. Govorjenje v prazi
nič.
Ja, v podobni situaciji t
treiuitek vidim velikega pisu
telja in esejista Predraga Mu
tvejeviča. Ki zgrožen nad mi
do Srbije in Jugoslavije, noj
usodo njenega prebivalstva
piše pisma srbskim sodnikom
da bi iz zapora spustih albai
sko zapornico. Lepo vas pn
sim! In pismo hrvaškemu pa
lamentu. v katerem podaj
zahteve, ki so skregane z vsi
kim političnim razumom. U
pa gesta in spoštovanja vrei
no dejanje, toda v kontekst
rezultata povsem brezsmis&
no. In brezpredmetno dejani
človeka, ki živi v svetu utvar,:
katerem imajo pesniki in pi
satelji, umetniki, intelektud
ci. še vedno dovolj moči. Ja
morda celo toliko moči. da
sposobni zrušiti vlado. Ah. Vi
ka Draškoviča in Radovan
Karadžiča se nihče ne spom
nja več kot pesnikov. V Rudij
Šeliga kot javni osebnosti n
prepoznavamo več dramat
ka. V Dimitriju Ruplu nifU
več ne vidi pesniškega navš
ha. In Šeligo ni minister
kulturo zato. ker je bil drama^
tik, kot Rupel ni bil zunaj}; ^
minister zato, ker je bil pisa
telj.
In potem naprej! Bral sen j
nek intervju starejšega datn^
ma, v katerem intervjuvanet ^
direktor in organizator neke.
ga poletnega etno festivala,
razlaga, kako je vegeterijaiu^
tvo plemenita reč. Kako so w j
tisti, ki jedo meso navadni
»pokopališče mrtvih živali<^
Prav. Vsak ima pravico do svo
jega mnenja. Toda, če to izjat)^
direktor in organizator festi^^
vala, ki je obenem še lastnil^
restavracije, v kateri streže me^ g
in si s tem mesom reže vsd^
danji kruh, potem je taka izja^
va zelo perverzna. In stva^
dvojne morale. Predvsem p'^
zrcalo nemoči človeka, ki ^
prizadeva svoje vegetarijanci
tvo filozofsko argumentirati i
Hja, dragi moji, za filozofski
interpretacije, je pač treba bit j,
filozof Ne pa le pristaš budil ^
ma. In joge. In nedeljski br^
lec zapletenih filozofskih tel^^
stov.	1(
Hmm, kaj imata torej skup ^
nega pisatelj Matvejevič in last j
nik restavracije ter organizA ^
tor festivala? Pravzaprav \
Zvesti oba primera na nai^
nost in romantičen pogled fii [
svet. bi bilo krivično za eneg^^ i
zvesti vse skupaj na pomanj (
kljivo izobrazbo in izjavljanja <
neumnosti pa krivično spet j
drugega. Nekaj pa ju le druži i
nietzschejanska volja do jnO\
či. Pri čemer je prvega za roi \
liko od drugega težko razum^
ti, ker to moč že ima. In
zapravlja za utopične cilje. |i
Piše: TADEJ ČATER
Odlična bušca Saša Pavček.
Bušca za sponzorje
V podjetju Fit media bi se letos radi na prav poseben način
zahvalili sponzorjem, ki so gmotno podprli prireditve Polet-
ja v Celju, knežjem mestu. Ugotavljajo namreč, da brez
sodelovanja in denarne pomoči pokroviteljev poletno in tudi
siceršnje kulturno dogajanje v mestu ob Savinji ne bi moglo
živeti v tolikšni meri, kot si organizatorji prireditev želijo.
Zato v zahvalo sponzorjem pripravljajo v soboto, 16. septem-
bra zvečer, na odrskih deskah SLG Celje odmevno monokome-
dijo Saše Pavček Bužec on, bušca jaz, po predstavi pa bo v
gledališkem foyerju še sprejem in pokušina vin Radgonskih
goric. Z monokomedijo Bužec on, bušca jaz se septembra v
Atriju Majolke zaključujejo tudi letošnji, zdaj že tradicionalni
sredini Večeri v Atriju. Ker so bile vstopnice za predstavo
ražprodane v nekaj dneh takoj po najavi programa, so se v Fit
medii odločili, da nekaj vstopnic za septembrsko predstavo v
SLG Celje ponudijo tudi za izven. Naprodaj so v prostorih Fit
medie na Brežigrajski 9 v Celju.	IS
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Za in proti, vselej z
argumenti!
»Skozi debato se naučiš gledati z obeh strani,« pravi še ne 17-letna Ana Jager, ki je
končala 2. letnik Gimnazije Celje-Center in bo februarja 2001 zastopala Slovenijo na
svetovnem prvenstvu debaterjev v Johannesburgu
Medspolna enakopravnost v gospodinjs-
tvoi ali enake možnosti vseh državljanov in
državljank Evropske unije... Temi, ki na
prvi pogled nimata dosti skupnega, drži pa,
ja se lahko o njiju pogovarjaš v nedogled.
Hazprava je lahl^o burna, razgibana, na
irenutke žolčna, polna takšnih in drugač-
nih trditev, a le, če so podkrepljene z argu-
menti, ki vzdržijo natančno sodniško preso-
^,sodi med mlade debaterje. In ena takšnih
f zadnje leto tudi Ana Jager, ki je junija
Itončala 2. letnik Gimnazije Celje-Center, v
lačetku februarja pa bo v 5-članski ekipi
ilovenijo zastopala na svetovnem prvens-
vu debaterjev v Johannesburgu.
m^' - ■ : mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Za in proti, vselej z argumentom, je osnovno
/odilo debatnih klubov, ki zadnji čas združuje-
0 vse več mladih, srednješolcev in študentov,
udi v Sloveniji. V Celju so kot prvi začeli
iebatiranje načrtno gojiti v Gimnaziji Celje-
Center, z mladimi pa delata mentorja, profeso-
ica angleščine Mateja Glušič-Lenarčič in Chri-
itopher Bedea. Debatno dejavnost v Sloveniji
o leta 1996 začeli razvijati v nevladni in
leprofitni organizaciji, v Zavodu za kulturo
ialoga Za in proti v Ljubljani. V tem času so
iripravili vrsto seminarjev re-
Drike in debate za mlade, med-
»Iskih in medfakultetnih sre-
!anj znotraj Slovenije ali na
ttednarodni ravni, javnih de-
iat, okroglih miz. debatnih in
retoričnih delavnic ter debat-
ah taborov, pripravljajo pa
udi seminarje za bodoče men-
orje mladim debaterjem. V
vetu je uveljavljenih več raz-
ifnih tehnik debatiranja, v
loveniji pa podobno kot še v
7 državah Vzhodne in Sred-
ije Evrope in nekaterih azij-
kih mladi debatirajo po me-
3di Karla Popperja, nemške-
a filozofa in logika, ki velja
a utemeljitelja pojma odprte
ružbe.
Kako se debatira?
Formalna oblika debate je v
loveniji novost, v državah s
"adicionalnimi parlamentar-
imi demokracijami, zlasti an-
losaksonskimi, pa velja za
sakodnevno prakso in pre-
tižno dejavnost, saj sodi med
ajzahtevnejše intelektualne
eščine. Kako torej debatirati?
Po metodi Karla Popperja,
i so jo za svojo vzeli tudi v
loveniji, se za osnovo postavi
ditev. Ta mora biti izbrana
iko, da je vselej aktualna,
Porna, takšna, ki omogoča
krati argumente za in proti,
'ekaj tem (Biti drugačen, Meh-
6 droge bi morale biti legali-
'rane. Tradicionalna družina
- edina oblika družine, ki
iiogoča zdrav osebnosini raz-
oj otroka, Kloniranje člove-
a bi moralo biti prepoveda-
0. Istospolnim partnerjem bi
korali dovoliti posvojitev
^rok, Natovi napadi na ZRJ
opravičljivi, V demokraciji
• civilna nepokorščina opra-
'^Ijiva ali Hollywood ima slab
Pliv na družbo), o katerih so
^ladi v Sloveniji doslej deba-
tah, to dokazuje.
Mladi debaterji se na debato
izbrani temi pod mentor-
skim vodstvom pripravljajo tu-
di po več mesecev, saj morajo
svoje znanje o določeni prob-
lematiki poglobiti. Ana pravi,
da se v Gimnaziji Celje-Center
debaterji, razen pred tekmo-
vanji, ko so druženja pogo-
stejša, srečujejo enkrat teden-
sko. mentorja pa jim pomaga-
ta zlasti z nasveti, kje in kako
poiskati čimveč gradiva o iz-
brani temi. »Potem, ko navr-
žemo prve ideje, ko počasi
izoblikujemo trditve za in proti,
pa moramo poiskati podporo
tem trditvam - sloneti mora na
trdnih argumentih in dokazih
- debata ne pozna razprave,
podkrepljene s pavšalnimi tr-
ditvami, z dejstvi na trhlih
nogah.« Gradivo o posamez-
nih temam mladi zbirajo v
knjižnicah, z brskanjem po
domačih in tujih časopisih,
zadnje čase pa si seveda največ
pomagajo z Internetom.
Enakopravnost obeh spo-
lov v gospodinjstvu, ženska
in moški si morata enako-
pravno deliti gospodinjska de-
la? Ana je prepričana, da čiste
enakopravnosti, ko bi časov-
no razdelili gospodinjske ob-
veznosti natančno na polovi-
co med partnerja, ki bi oprav-
ljala vsak svoja dela, ni. Hkrati
ženskam tudi ne gre toliko za
to, bolj si prizadevajo, da se
gospodinjsko delo vidi, da si
ga partnerja priznavata in
delita, za partnerski odnos,
torej. Zato: »Svojemu moške-
mu ne bom vse življenje zgolj
prala in likala, bom pa počela
tudi to.«
In kar je najbolj zanimivo,
vsaka debatna skupina, ki jo
praviloma sestavljajo 3 člani,
mora o določeni temi pripra-
viti tako zagovorniške kot nas-
protovalne argumente! Sama
debata, ki jo budno spremlja-
jo sodniki, pa ne sme potekati
med skupinama, ki zagovarja-
ta nasprotujoči si stališči, pač
pa mora vsaka skupina o svo-
jem pravu, o svojih argumen-
tih prepričati sodnike.
Debatira se v angleščini, ven-
dar je zanimivo, da pogoj za
debatne nastope ni odlično zna-
nje angleščine, kot bi človek
mislil na prvi pogled. »Sodni-
ki ocenjujejo vsebino, ne toli-
ko izgovorjavo in čistost jezi-
ka.« pojasnjuje Ana, vendar
pa je za debatiranje le nekak-
šen predpogoj bogat angleški
besedni zaklad, saj se le v tem
primeru debater lahko posveti
temu, kaj bo povedal, ne pa,
kako bo to storil.
Kdo lahko
debatira?
Ana pravi, da debaterjev ne
gre iskati v klasičnem vzorcu
pridnih odličnjakov, saj se v
skupini mladih, ki svoj um
razvijajo in bistrijo z debatira-
njem, najdejo tudi takšni s
kakšno enico v redovalnici ali
kakšno neopravičeno uro v
dnevniku.
Sama z učenjem nima težav,
zadnje čase pa namesto špor-
tu, kjer je bila v košarki in
tenisu aktivna še v osnovno-
šolskih letih v Šmarju pri Jel-
šah, prosti čas namenja bolj
branju in pisanju proze. »Za-
radi poškodb, ki sem jih stak-
nila pri športu,« hitro pojasni
in pravi, da se je za debatira-
nje odločila tudi zato, ker na
nek način vidi tesno preplete-
no s tem tudi svojo prihod-
nost, saj namerava študirati
komunikologijo na Fakulteti
za družbene vede. Pomembna
lastnost debaterjev je tudi tem-
perament. saj morajo sodnike
čimbolj energično prepričati
v svoj prav, strogo prepoveda-
ne pa so seveda neposredne
žaljivke. »Sodniki veliko dajo
na melodijo glasu, na kretnje.
pomembna je govorica vsega
telesa,« pripoveduje in dodaja
anekdoto s spomladanskega
mednarodnega srečanja deba-
terjev v Gimnaziji Celje-Cen-
ter, ko so se uglajeni Čehi prav
prestrašili zasliševalskih vpra-
šanj nasprotne skupine, sod-
niki, ki so temperamentu na-
klonjeni, pa so jih prav tolaži-
li, da povišan glas vendar sodi
v debato.
Debata tudi skozi
počitnice
Tema svetovnega prvenstva v
Johannesburgu še ni znana, a
Ana pravi, da bo časa za pripra-
ve vseeno dovolj, le nekoliko
težje bodo, saj 5 mladih tekmo-
valcev, ki bodo zastopali Slove-
nijo, živi širom Slovenije.
Bomo tudi Slovenci kot dr-
žavljani Evropske unije ime-
li enake možnosti kot ostali?
Ana je prepričana, da smo
Slovenci že del Evrope, člans-
tvo v uniji je zgolj še vpraša-
nje časa. Zato pa bi morali v
procesu vključevanja skozi
pogajanja zase potegniti ti-
sto, kar je najboljšega. Gre
zlasti za vprašanja konku-
rence, prostega pretoka de-
lovne sile in enakopravnosti
včlanitve; ki bo odvisna pred-
vsem od tega, kako priprav-
ljeni bodo naši pogajalci. Ali
na kratko: »Tudi Slovenija
mora znati postavljati svoje
pogoje, zahtevati tisto, za kar
je prepričana, da ji pripada!«
»Veliko nam bo priprave olaj-
šala elektronska pošta, sicer
pa se bomo srečavali ob sobo-
ta in nedeljah, enkrat pri enem,
drugič pri drugem,« je optimi-
stična Ana, ki je začetek julija
preživljala v Bovcu, na polet-
nem ekološko-debatnem tabo-
ru. Tudi poletna meseca sta
torej priložnost, da se uri v
kulturi dialoga, v tem, kako
uveljaviti svoja z argumenti
podkrepljena stališča. In prav
slednjega, je prepričana, pri
Slovencih manjka. »Po mo-
jem je problem Slovencev v
tem, da na posamezni prob-
lem nismo vajeni gledati z
dveh strani. Vsak lahko filozo-
fira, vsak lahko govori, ampak
sogovornika moraš prepričati
z argumenti. Žal pa bo večina
Slovencev >na svojem< vztraja-
la tudi potem, ko dobi pod nos
tako trdne argumente, da jih
ne more ovreči,« meni Ana, ki
pa večine Slovencev le ne vidi
v tako temni luči, saj meni, da
si tudi tisti najbolj zadrti sogo-
vorniki po tihem le priznajo,
da so v zmoti, če jih dovolj
vztrajno in z dokazi podprto
prepričuješ.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Ana Jager iz Šmarja pri Jelšah bo Slovenijo v
začetku februarja 2001 zastopala na svetov-
nem prvenstvu debaterjev v Johannesburgu.
Z MOJEGA OKNA
Šlamparija nam je v Icrvi
Ne vem, kakšno se vam zdi
Celje poleti, ampak jaz ob
vseh vzhičenih ocenah in
knjižicah in brošurah in pro-
gramih in kaj vem čem še
vse, ne opazim nobene bis-
tvene spremembe. Imam znan-
ca, ki ga včasih srečam na
sobotno dopoldne in je vsa-
kič čisto očaran: »A ni fajn?«
In mu vsakič pokvarim vese-
lje z uničujočim protivpraša-
njem: »Ja, kaj pa in kje pa?«
Pa mi našteje teoretično ob-
stoječe prireditve in dogodivš-
čine na običajno točno tistih
krajih, kjer sem pravkar bila
in kjer se ni dogajalo nič.
Dolgo je trajalo, da sem po-
gruntala, kje je napaka: jaz
sem človek točnosti, Celje pa
prakticira zamude. Ne tiste
domala uzakonjene četrtur-
ne, ampak ohoho zamude.
In spremembe v programih.
In ob vsem tem še vedno sa-
mozadovoljstvo »eh, glavno,
da nekaj je...«
Ne morem pomagati - meni
to, da nekaj je, ne zadošča. Če
mi obljubljajo razna imena,
pa jih ni, se mi zdi, kot da je
vse skupaj odpadlo. Če me
nekam zvabijo ob osmih zve-
čer, zadeva se začne razvijati
pa tri ure kasneje, bi zaradi
mene lahko stvar tudi odpove-
dali. Če me ob vseh silnih
komunikacijskih kanalih in-
formacija o nekem dogodku
doseže šele, ko je že mimo, je
kot da ga sploh ni bilo. In to se
mi dogaja kar naprej. Vedno
sem nekje prezgodaj ali pre-
pozno ali pa bi rada bila, pa za
zadevo nisem vedela. Na The
Stroj sem pred časom čakala
od osmih zvečer, ko ni bilo
nikjer nikogar, do skoraj dveh
zjutraj. Namesto Bernarde Ma-
rolt sem gledala otroški pev-
ski zbor in manekenko, katere
imena si nisem zapomnila. Mi-
mo naše hiše so švigali motor-
ji Harley-Davidson, tiha lju-
bezen mojega moža, pa sem
šele tri dni kasneje iz časopisa
izvedela, da so imeli v Celju
prireditev. Znanka je otroke
poslala na brezplačne urice
ustvarjanja v Mladinski cen-
ter. druga, ki za to ni vedela, je
odštela pa precej denarcev za
podobno reč v trgovini, ki je
znala svoj tečaj glasneje raz-
glasiti. Najemnik celjskega Sta-
rega gradu je obupal nad sla-
bim obiskom, njegove prire-
ditve so pa razglašali precej
neugledni plakati in čisto ne-
vsebinske najave v program-
ski knjižici Poletja v Celju.
Oprostite, ampak zdi se mi,
da si za razliko od prestolnice
v Celju časti in slave ni težko
ustvarjati. Lokalni mediji in
mnogi ljudje so pripravljeni
hvaliti in božati že samo pri-
pravljenost, da se kdo v kaj
spušča, da se komu ljubi mal-
ce pomigati. Kako to naredi, s
koliko napakami in napakica-
mi, s kolikšno dozo šlampari-
je (Slovar slovenskega knjiž-
nega jezika jo opredeljuje kot
slabo, površno opravljeno de-
lo), s kakšnim občutkom za
čas, kraj in načine privablja-
nja - to pa že ni več predmet
debate. Kot da je površnost in
hitro zadovoljstvo v značaju
mesta kot takega... In kot da je
večini res dovolj, da »nekaj
je«, pa čeprav tega na lastne
oči ne vidijo.
Prijatelji, ki se nameravajo
v kratkem odseliti proti do-
lenjski prestolnici, so mi v
rahlem šoku pripovedovali, ka-
ko se domačini v Novem me-
stu pritožujejo nad dolgčasom,
njim - skorajšnjim priseljen-
cem - se pa v primerjavi s
Celjem zdi, da novomeška do-
gajanja kar kipijo in da mesto
poka po šivih. Znanec, ki je
pred kratkim preživel delček
dopusta pri sorodnikih v Kra-
nju, je na vprašanje, kakšno se
mu to mesto zdi, z globokim
premislekom odgovoril, da je
Kranj v primerjavi s Celjem
velemesto. Žalostno, a ne, če
pomislimo, da se Celjani še
vedno nekaj bahamo s položa-
jem tretjega najpomembnej-
šega središča v državi...
Res je, da ne živim v središ-
ču, ampak do tja imam samo
20 minut peš. In po centru
Celja hodim v povprečju naj-
manj dvakrat na teden. S pro-
gramsko knjižico Poletja v Ce-
lju, knežjem mestu ali brez
nje v rokah, me ob vsakem
obisku zgrabi rahlo razočara-
nje. Saj lahko verjamem, da je
bolje kot je nekoč bilo. Čutim
pa ne. In ljubezen do mesta je
stvar srca, ne razuma...
P.S.: Kako je mogoče, da
ob programu, ki vključuje
več kot 160 prireditev skoraj
30 organizatorjev o razkoš-
ju dogajanja v knežjem me-
stu prav ničesar ne vedo ljudje
po drugih krajih Slovenije?
In kako je mogoče, da ob
spisku prireditev, ki jih je
več kot dovolj za vse tri po-
letne mesece, dogajanja v me-
stu na običajen dan enostav-
no ni čutiti? Vsega ni krivo
vreme. In vsega niso krivi
mediji. Vsega zagotovo ni
kriva niti lenobnost ljudi.
Piše: PIKA KUKERL
PLANINSKI KOTIČEK
Izleti v avgustu
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja do konca
avgusta še tri pohode.
Prvi bo dvodnevni in sicer 19. in 20. avgusta, ko se bodo
odpravili po poti prijateljstva in sicer na Grosser Rosennock in
Reisseck. Odhod bo ob 4.30 z avtobusne postaje na Glaziji.
V	soboto, 26. avgusta, bo 2. srečanje planincev Savinjskega
meddruštvenega odbora na Resevni, kamor bo z železniške
postaje v Celju vlak proti Šentjurju odpeljal ob 7.24.
V	nedeljo 27. avgusta pa bo pohod na Ojstrico in Planjavo.
Odhod bo ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji.
Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu na številki
452-927.	M. MAROT
10
REPORTAŽA
Življenje po življenju
Vozite počasi in po pameti, je sporočilo članov društva Vita, ki jih združuje bridka življenjska izkušnja na cesti
številne prometne nesreče
so že običajni del našega
vsakdanjika, ki je na žalost
vse prevečkrat siv. Moderno
življenje zahteva svoje - na-
glico, jeklene živce in pa-
met, ki naj bi nas popeljala v
blagostanje. Sliši se kot prav-
ljica, ki pa žal nima srečne-
ga konca. Krivci za to smo
sami, saj smo se brez vsake-
ga upiranja predali toku, ki
ruši tradicijo in človeka ropa
čustev ter pristnega razuma.
Posledica tega je med dru-
gim nenehno drvenje, po-
manjkanje časa, površno raz-
mišljanje (ali celo odsotnost
le-tega), uživanje takšnih in
drugačnih drog itd. K vsemu
temu bi lahko dodali tudi vse
pogostejšo značilnost časa,
v katerem živimo. Prometne
nesreče.
Nanje večinoma opozar-
jaj (m)o mediji, ki pa v glav-
nem poročajo le o dogodku
samem, o grozljivih posledi-
cah poškodovancev, ki jim us-
pe preživeti hude trke, pa se
bolj malo govori. Če bi več
ljudi slišalo njihove zgodbe o
boju za življenje, tragedijah,
ki poleg njih samih prizadene-
jo tudi najbližje, bi morda
začeli razmišljati drugače. Ta-
ko pa večina le zmajuje z gla-
vo ob televizijskih posnetkih
zverižene pločevine in truplih,
zavitih v črne plastične vreč-
ke. Tisti trenutek pomisliš,
dobro, da se to ni zgodilo
meni, naslednji trenutek pa že
sedeš v avto, pritisneš na plin,
ker moraš nujno nekam in
nimaš veliko časa, in kaj hitro
si spet tam, kjer si bil.
Da bi korenito spremenili
takšno razmišljanje in ljudi
vzpodbudili k večji strpnosti
in pazljivosti na cesti, se je
nekaj svojcev poškodovanih
otrok v prometnih nesrečah
pred osmimi leti odločilo, da
pod okriljem Svetovalnega cen-
tra za otroke, mladostnike in
starše v Ljubljani ustanovijo
društvo Vita. »V nasprotju z
otroki, ki imajo na primer
cerebralno paralizo, smo se
mi rodili popolnoma zdravi,
po prometni nesreči pa nam je
bilo zdravje odvzeto,« je poja-
snila ena od udeleženk tabora
na Lindeku pri Frankolovem,
ki se ga je udeležilo 15 članov
in prostovoljcev. V čudovitem
okolju so pet dni taborili in se
preizkušali v robinzonskem
življenju. V poljski kuhinji,
kot so jo poimenovali, na ne-
kakšnem zbirnem mestu so
bile na mizici razstavljene stva-
ritve umetniških dušic, ki jih
tovrstno ustvarjanje osrečuje
in pomirja. Med glinenimi iz-
delki je bil tudi otoček s pal-
mo, ki ga je naredil Gregor,
fant, ki je že sedemnajst let na
invalidskem vozičku. Ko ga
vprašam, kako se počuti tu-
kaj, mi odgovor napiše kar na
listič s pomočjo napravice, ki
jo ima ob sebi. »Tukaj je fajn.
Drugače sem doma. Doma de-
lam ročna dela,« je zapisal.
Kje je tu pravica, pomislim.
Fant je star 32 let, pa ne more
skoraj ničesar narediti sam. A
ko opazujem te mlade ljudi,
kmalu ugotovim, da so prav-
zaprav skupaj srečni in polni
življenja.
Za boljšo
prihodnost
Društvu, ki je nastalo z na-
menom, da bi poškodovanci s
pomočjo drugih in sebi po-
dobnih skušali premagati živ-
ljenjske ovire, se je sčasoma
pridružil še Klub prostovolj-
cev in društvo Vrstniška po-
moč. Ti mladi prostovoljci
spremljajo poškodovance, ki
so stari med 10 in 30 let, na
razna letovanja, na morje, ta-
bore v hribih in podobno. Nji-
hove poškodbe so različne,
odvisno od tega, kateri center
v možganih je bil ob nesreči
poškodovan in v kolikšnem
obsegu. Poškodovanci imajo
težave z ravnotežjem, hojo,
težko govorijo, nekateri ima-
jo slabši spomin in potrebuje-
jo pomoč pri vsakdanjih opra-
vilih. Ker so večinoma odvisni
od drugih, so ti izleti prilago-
jeni zanje. »Tabore oziroma
letovanja imamo na različnih
mestih,« je povedal vodja Klu-
ba prostovoljcev Franci Me-
stek. »Ta tabor še komaj omo-
goča udeležbo nekomu, ki je
na vozičku. To je letos Gregor.
Poudaril bi, da tokrat prvič
zares taborimo. Za počitnice
na morju ponavadi izberemo
takšno lokacijo, da se jih ne
glede na poškodovanost ali mo-
bilnost lahko vsakdo udeleži.«
»Dejavnosti društva so bolj
ali manj prilagojene skupini,
stremimo pa k temu, da so le-
te primerne za vsakogar, če je
to le mogoče,« je poudaril Fran-
ci. »Včasih za določene posa-
meznike, ki so dovolj pokret-
ni in nimajo hujših posledic,
te dejavnosti sploh niso zani-
mive, ker sami, brez pomoči
društva, zadovoljujejo svoje
življenjske potrebe, torej ta-
kega tabora ali letovanja na
morju niti ne potrebujejo. Si-
cer pa prireja društvo tudi raz-
lične kulturne, športne in dru-
ge družabne prireditve, ki se
jih lahko udeležijo vsi ostali.«
Preko Štiristo
članov
Ustanovitev društva je pove-
zana tudi z Vero Slodnjak,
mentorico in gonilno silo druš-
tva. Seveda pa so pomemben
dejavnik pomoči pri vsem sku-
paj v prvi vrsti starši, ki srčno
pomagajo in društvu name-
njajo svoj prosti čas. V društvo
je včlanjenih približno 120
poškodovancev in vsaj štiri-
krat toliko njihovih družin-
skih članov, prijateljev, stro-
kovnih sodelavcev in prosto-
voljcev. Posebnost društva je,
da vključuje ljudi, ki po krite-
rijih ne sodijo v nobeno od
invalidskih društev. Celotna de-
javnost društva se v zadnjem
času financira s sredstvi iz pro-
jektov, ki jih društvo prijavi
na javni razpis. »Vita je druš-
tvo, ki nima zaposlenih delav-
cev in pokriva celo Slovenijo.
Nima podružnic, kar je orga-
nizacijsko relativno slabo ozi-
roma je to slabo za člane,« je
pojasnil Franci. »Če se kaj do-
gaja, je to navadno v Ljubljani
in njeni okolici. Tako so naši
člani razdrobljeni po vsej Slo-
veniji. Marsikdo se ne more
udeležiti taborov, ker enostav-
no nima prevoza ali pa je pre-
voz zanj predrag. Če potuješ z
javnim prevozom, te nihče ne
vpraša kdo si in kaj si, zaraču-
najo karto in pika.«
Ob zaključku pogovora Fran-
cija povprašam, kaj je njegovo
sporočilo oziroma opozorilo
javnosti. »Rekel bi le to: Vozi-
te počasi in po svoji strani!
Večina, 98 ali več odstotkov
vseh poškodb teh ljudi je na-
stala v prometu. Vedno znova
ljudi opozarjajmo, naj vozijo
počasi in po pameti, še pose-
bej pa pazite na otroke! Pa ne
pijte alkohola. Pazite na otro-
ke, ker ko povoziš otroka, si
naredil najhujše zlo. Tega otro-
ka si zapečatil za vse življanje.
Ne bo znal niti brati niti pisa-
ti, če si ga povozil, še preden
je prvič prestopil šolska vrata.
Vedi, da nikoli ne bo imel
nobenih dohodkov, ničesar, pa
še kriv ne bo za to. Včasih si
misliš, življenje je pač takšno,
kot je. Nekdo je nesrečo izzi-
val in je dobil, kar je iskal.
Ampak, vendarle je kruto tudi
to. Najbolj tragično je, ko po-
voziš na primer otroka v prvem
razredu in mu zaustaviš življe-
nje najmanj za dve leti. Preden
okreva dovolj, da delujejo nje-
gove osnovne življenjske funk-
cije, se že začne kalvarija. To
življenje je zelo siromašno,« je
žalostno dodal.
O vtisih s tabora, njihovih
življenjskih zgodbah, prosto-
voljnem delu in drugem smo
povprašali nekaj najbolj zgo-
vornih članov Vite in Kluba
prostovoljcev.
Tomaž Muhič-Muha, 23 let,
Ljubljana: »Ponavadi hodim s
taborniki po taborih, tako da
mi preživetje v naravi ni tuje
in se znam prilagajati. Življe-
nja v mestu imam že preko
glave in se tam ne počutim več
tako svobodnega, kot hočem
biti. Takih taborov je bilo že
več, najboljši pa se mi je zdel
prvi, ker je bil to tisti pravi
izziv. Takrat smo šele začeli
postavljati neke temelje, na
katerih sedaj gradimo. S tem
ne bi hotel reči, da so drugi
tabori slabši. Vsako leto od-
krijemo kaj novega. Letos smo,
na primer, na tabor prvič vzeli
Gregorja, ki je na vozičku, kar
zahteva tudi malo več organi-
zacije. Peljati voziček po klancu
ni lahko. Sicer pa se imamo
lepo. Kuhamo, kar je prav ta-
ko nek izziv. Ker ne maram
hierarhije, sem imel na začet-
ku določene pritožbe, ampak
smo se zmenili. Zelo sem ve-
sel, če najdem kakšnega, ki mi
je podoben, je pripravljen po-
magati in se rad poda na potep
- s čim manj denarja.«
Lenča Skaza, 25 let, Fran-
kolovo: »Sem vodja tega tabo-
ra, sicer pa sem prostovoljka
že nekaj časa. Za Lindek sem
se odločila na predlog franko-
lovske mladine, od katere sem
slišala, da so tukaj res lepi
konci. Ko smo prišli sem po-
gledat, se nam je zdelo ideal-
no za naš tabor. Pri tem so
nam precej pomagali tukajš-
nji gasilci in predsednik KS
gospod Dečman, ki so nam
sem gor zastonj pripeljali vo-
do. Zemljišče nam je odstopil
gospod Operčkal, odličen kruh
pa nam peče gospa Operčkal.
Vsestransko sta nam pomaga-
la tudi zakonca Ramšak. Od-
stopiti sta nam hotela celo
hišo, če bi to želeli. Vendar pa
to ni naš cilj. Tale streha bo
sicer zdržala majhen dežek,
kaj več pa ne. Lani smo bili na
taboru, ko je tretjino časa de-
ževalo, pa smo kljub temu
rešili probleme. V društvu sem
začela povsem naključno. Lah-
ko bi rekla, da sem >padla
noten. Med študijem sem is-
kal možnost, da grem na mor-
je čim ceneje. Slišala sem, da
v Ljubljani potrebujejo pro-
stovoljce, ki bi šli zraven in
malo pomagali ljudem, kar
me ni prav nič motilo. Šla sem
zraven in vse skupaj mi je
takoj postalo všeč. Tako spoz-
naš, da nisi dober človek, če se
v življenju ukvarjaš le sam s
sabo. Da moraš misliti tudi na
druge. Prej sem se posvečala
le športu, za sebe, da bom bolj
zdravo živela. Sedaj sem to
bolj zanemarila in mi je pri
srcu lepše, saj živim z drugimi
in delam nekaj dobrega. Uži-
vam pa prav tako kot vsi osta-
li. Pomembno je, da prevza-
memo odgovornost zase.«
Iva Hladky, 23 let, Ljublja-
na: »Mene je zbila voznica, ki
je videla rumeno luč na sema-
forju in pospešila. Tako je za-
peljala v rdečo in me v križiš-
ču s 100 km/h zbila. Takrat
sem imela devet let. Sedaj sem
že precej okrevala, tako da so
posledice prometne nesreče le
še tresoča leva roka in poča-
snost. Bilo je zelo težko. Mo-
rala sem se naučiti sedeti, po-
žirati, seštevati ena plus ena,
povedati, kako mi je ime, vse.
Zdaj sem normalno pokretna
in delam za svoj napredek. V
nekem pismu sem zapisala, da
me nekje že čaka mirna roka
in hitrost. Sem športnica in
glasbenica, igram violino in
klavir, treniram plavanje, ple-
šem balet ter pomagam na
neki kmetiji, kar me tudi zelo
izpolni. To je vse. Moje sporo-
čilo javnosti je, bodite prijaz-
ni drug do drugega, kajti vsak-
do, ki ga srečate, bojuje težko
bitko življenja. Vozite počasi,
kajti nikoli ne veste, kaj vas
čaka za naslednjim ovinkom.
Morda nekdo, ki mu lahko do
konca uničite življenje.«
Martina Mertuk, 19 let, Kri-
ževci pri Ljutomeru: »Z avto-
matikom sem se vozila po de-
sni strani, voznik pa po svoj
levi in trčil je vame. Nogo sep
imela dvakrat zlomljeno, p
še kost mi je pogledala vei
Zlomljeni sem imela tudi ob
ključnici. Ena se je pravilu
zarasla, druga pa ne. Sed;
najraje rišem na steklo ali svj
lo, zelo rada pa tudi rišq
povečave. Ko vidim majhn
sliko, jo povečam in v tei
uživam.«
Nina Rupnik, 27 let. Ljub
.Ijana: »Ko sem doživela pro
metno nesrečo, sem bila star
štiri leta. Sem iz Ljubljani
tukaj pa imam babico, kje
sem bila tudi takrat na počil
nicah. Zbil me je avto. Tri dii
sem bila klinično mrtva, osen
najst dni v nezavesti. Sčasoni
se je moje stanje izboljšalo
Starši so se morali veliko ul
varjati z mano. Spet je bil
treba začeti od začetka, prav
zaprav, kot da bi spet imel'
dojenčka. Tako živiš dalje, i'
veš, da nisi več tako sposobei ^
kot nekoč. Pri tisti stari mani'
v Socki, kjer sem se poškodo!
vala, sem bila vedno zelo ra'
da. Še na smrtni postelji se m ^
je opravičevala, da me ni do(
volj pazila in ta občutek kriv i
de jo je spremljal vse življet
nje. V otroški razigranosti seno
med igro stekla čez cesto p«i
jopico in zbil me je avto. Če rt j
bi tisti gospod tako reagiral
kot je, ne vem, kaj bi bilO|j
Narejeni imam dve šoli - a
prodajalko in bolničarko, <
nikjer ne dobim službe. Pi
delu sem nekoliko okorna, pc
časna in zato se me povso
branijo. Poskusila bom v kaK
šnem invalidskem podjetju. \
glavnem je to problem vset
nas v društvu. Mnogi bi rad
delali, pa ne morejo, ker jif
javnost zavrača. To je za nas S
dodatna frustracija. Sedaj tu
kaj tudi pomagam kot boliii'
čarka.«
V petkovem poznem popol'1'
nevu se od zbrane druščinf
poslovim in jim zaželim prf
jetno taborjenje brez dežj^
Občutek topline, ki jo izžare
vajo ti ljudje, zbistri glavo if'
napolni srce. Ko bi le delček
tega začutili tudi tisti, ki vnelt
pritiskajo na plin, tekmujejo
po cestah, ki si komajda zaslu;
žijo tak naziv, brezobzirno iz
siljujejo prednost in vozijo <
škarje, bi to društvo kmai'
ostalo brez novih članov ali P^
bi jih bilo manj. Če ne drug^
če, pomislite na to, da si'"
lahko naslednja žrtev prav ^
ali vaši najbližji.
BOJANA JANČI^
Člani društva Vita in mladi prostovoljci so v taborjenju uživali kljub muhastemu vremenu.
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
11
Čudovit raigled in
gobarsici raj
Na severnih obrobjih Kozjanskega in južno od Šentjurja se vzpenja Resevna z razglednim stolpom
Tistega nedeljskega jutra
t nebo napovedovalo vroč
im, zato sem se v hribe
opravila karseda zgodaj,
jjano nevarna avtomobil-
lia cesta s ponorelimi voz-
jki je bila napol prazna,
bdi v Šentjurju je bilo vse
ibo. Za trenutek se mi je
azdelo, da cela pokrajina
espi. Morbidno vzdušje me
; nehote spemnilo na groz-
iva statistiko samomorilno-
j v Sloveniji, ki Šentjur uvrš-
a v sam vrh. Neljube misli
hitro pregnala iz spomi-
a in se osredotočila na po-
rajino. Kako živih barv je v
m času!
m
Po napotkih zemljevida na
jntjurski železniški postaji
m se peljala preko mostu in
dmo klavnice in se znašla v
raju Vodruž. Na poljih, str-
jenih med tolikimi hribi, ni
to ljudi, le tu in tam je
išen avto zapeljal mimo.
^azna starka me je napotila
0	asfaltirani cesti naravnost
1	takoj desno preko mostu
ri kapelici. Asfalt se je kma-
I spremenil v makadam, kar
prijetno vožnjo spremeni-
'V pravi boj za obstanek na
isti. Pokonci me je držalo le
panje, da sem na pravi poti,
ij je ta vodila navzgor. In res
I je naenkrat na majcenem
ižišču pojavila tabla: Dom
1 Resevni, ki je obljubljala
oj cilj. Avto je počakal ob
'sti, sama pa sem sledila
arkacijam, ki jih je bilo,
ede na to, da dosedaj pot ni
la označena, nenavadno ve-
liko. Cikcakast polurni vzpon
po gozdni poti, polni borov-
ničevja, me je pripeljal do
razglednega stolpa, malo niž-
je od njega je planinski dom.
Obiskovalcev ni bilo veliko,
več jih je spomladi.
Z listavci in iglavci poraš-
čena zgolj 682 metrov visoka
Resevna je dobila ime po niz-
kem drobno cvetočem resju,
ki po pobočjih cveti spomla-
di in jeseni. Zapriseženi nabi-
ralci gob se radi povzpnejo
nanjo, saj je tam pravi gobar-
ski raj, vendar vas moram
hkrati tudi razočarati: letos
gob baje ni.
Velik planinski dom je bil
zgrajen v počastitev spomina
padlih borcev I. celjske čete in
Kozjanskega odreda. Dom je
čez leto odprt ob nedeljah in
praznikih, v poletnih mesecih
pa tudi ob sobotah. Največ
gostov obišče Resevno med
prvomajskimi prazniki.
Peš ali Z avtom?
Gora, kakor ji pravijo do-
mačini, je dostopna iz več sme-
ri. Nanjo se lahko povzpnete
peš, ali se skoraj tik pod vrh
pripeljete z avtom. Pohodniki
potrebujete s šentjurske želez-
niške postaje skozi Hruševec
in naselje Šibenik kakšno uro.
Tisti, ki se boste odpravili iz
Štor skozi Prožinsko vas in
zaselke Straža, Spodnja in Zgor-
nja Krajnčica še kakšno uro
več. Če vam je bolj ljub vzpon
z avtom, pa lahko poleg moje
poti, ki je slabo označena,
uberete dobro označeno in manj
zamotano pot po lokalni cesti
iz Šentjurja skozi Hruševec,
kjer je odcep s ceste Šentjur-
Breze. Z avtom se lahko pripe-
ljete do spomenika padlima
herojema Dušanu Lahu in Cvet-
ki Jerinovi, ki sta svoji življe-
nji izgubila le dva meseca pred
osvoboditvijo. Nato jo ubere-
te po hribu navzgor seveda in
po petih minutah sprehoda pri-
dete na vrh. V planinskem do-
mu si lahko odpočijete, popi-
jete čaj ali medico in že ste
pripravljeni na naslednji vzpon.
Tokrat na razgledni stolp. No-
vi stolp stoji tam že štiri leta,
pred njim pa je razgled nudil
lesen Vojkov stolp. Razgled s
stolpa je res čudovit, saj sega
od Kozjanskega hribovja, Bo-
ča, Plešivca, Donačke gore,
Svetine, Tolstega vrha, vse do
Posavskega hribovja. Na seve-
rozahodu se razprostira Celj-
ska kotlina in v daljavi tudi
Savinjske Alpe. Na severni stra-
ni je Šentjur s Konjiško goro
in Paškim Kozjakom. Proti
vzhodu pa se razprostira zna-
no arheološko najdišče Rif-
nik. Za še boljši pogled pa
lahko pokukate skozi daljno-
gled, žetone zanj dobite v pla-
ninskem domu.
Če ste tudi po tem vzponu še
željni hribolazenja, se lahko
odpravite na Svetino, do ko-
der potrebujete kakšno uro.
Jasno nebo se je med tem
stemnilo in če sem se razvese-
lila dejstva, da dan le ne bo
tako peklensko vroč, sem ra-
zočarana ugotovila, da je bo-
lje, da se odpravim do avta, če
nočem, da me zajame nevihta.
Polna lepih vtisov sem se po
cikcakasti poti odpravila na-
zaj. Ko sem se peljala nazaj
proti Celju, se je Šentjur že
rahlo prebudil, toda ljudi po
ulicah je bilo še vedno bolj
malo, mogoče zato, ker jelDil
ravno čas kosila.
NATAŠA PEUNIK
Planinski dom, zgrajen v počastitev 80 padlih borcev.
Z razglednega stolpa se razprostira pogled daleč naokrog.
Mali nogomet na Korošici
V soboto dopoldan se bodo, verjeli ali ne, na nadmorski
višini 1808 m, v rajskem zavetju gora na Korošici, pomerile
ekipe v malem nogometu, na travnatem igrišču ob planin-
skem domu.
Ekipo bo predstavljalo šest igralcev (vključno z vratarjem).
Ekipe bodo tekale za žogo dvakrat po dvajset minut, igrišče bo
veliko 40 x 20 m, z dvojnimi vrati 3 x 2 m. Če bo prijavljenih
več ekip, odloča o vrstnem redu žrebanje. Kot je v vabilu
zapisano, drese prineso igralci s seboj, lahko pa so obuti v
navadne copate. In še: sodil bo kajpak izprašan nogometni
sodnik, kot se za tako resno početje spodobi. Zmagovalne ekipe
bodo dobile za svoj trud primerne nagrade.
Oglasite (prijavite) se po telefonu (063) 492-48-50 ali pa kar
na Korošico, telefon 0609 615-625.
Vabljeni na Svetino
Občina Štore, Krajevna skupnost Svetina in Prostovoljno
gasilsko društvo Svetina prirejajo v soboto, 26. avgusta, osred-
njo proslavo ob četrtem prazniku KS in 30. obletnici delovanja
PGD Svetina. Prireditev se bo pričela ob 15. uri s postrojitvijo
gasilcev pred gasilskim domom in parado ob spremljavi tam-
kajšnje godbe na pihala, nadaljevala pa s kulturnim programom
in slavnostnim prevzemom novega gasilskega vozila ter podeli-
tvijo zahval donatorjem. Po zaključku programa bo za dobro
voljo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka.
Ovčji bal
To nedeljo bodo na Menini planini vriskali ljubitelji ovac in
volnenih izdelkov. Na svežem zraku planinskega raja bo
namreč potekalo peto državno tekmovanje v striženju ovac.
Planšarski mojstri se bodo pomerili v dveh skupinah, z električ-
nimi strojčki in v striženju s starimi dobrimi škarjami. Poleg
ovac bodo vrteli tudi jagenjčke, te sicer nad žerjavico, vroče pa
bo tudi v petah plesalcev, ki se bodo vrteli na viže prisotnega
ansambla.
Gasilci na nočno tekmovanje
Prostovoljno gasilsko društvo iz Rečice pri Laškem bo
tudi letos pripravilo tretje, sedaj že tradicionalno odprto
nočno tekmovanje gasilskih društev na igrišču v Hudi Jami
pri Laškem.
Tekmovanje bo v soboto, 19. avgusta, s pričetkom ob 22. uri.
Pred tekmovanjem bo obiskovalce od 20. ure naprej zabavala
domačinka Olgica Trbovc s prijatelji, po tekmovanju pa bo
sledilo družabno srečanje s kvintetom Dori. Gostji bosta tudi
pevki Lidija & Amanda. Pripravljajo še bogat srečolov.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Dori na domačiji Razboršicoviii
Med letošnjim kratkim do-
pustom v domovini je župnik
Izidor Pečovnik - Dori, ki že
pet let mašuje v župniji sv.
Elizabete v Berlinu, obiskal
tudi domačijo Razborškovih
v Brodnicah pri Jurkloštru.
Na domačiji so doma bratje
Marko, Primož in Boris, ki
so sestavni del in motor vse
bolj popularnega in cenjenega
Kvinteta Dori, v katerem igra-
ta tudi Anti Gubenšek in Gre-
ga Podkoritnik. Obisk Izi-
dorja Pečovnika - Dorija na
Razborškovi domačiji je bil
povezan z blagoslovom ob-
novljenega kipa Matere božje,
ki ga je pred okoli 300 leti
izdelal neznani mojster. Kipec
velikosti okoli 50 cm je zani-
miv tudi zato, ker gre za pre-
prosto, ljudsko oblikovanje in
ker Materi božji v naročju sedi
dete. Kipec, ki ga je mojstrsko
obnovil Jože Napotnik, znani
slikar in restavrator iz Šmart-
na ob Paki, stoji v oknu stene
nove Razborškove hiše. Ob bla-
goslovu kipca Matere božje in
zaščitnika gasilcev sv. Florja-
na so se z zahvalno molitvijo
spomnili tudi lani urejene as-
faltirane ceste do domačije, ki
je močno olajšala pot fantom
na mnoga gostovanja, gospo-
darju Slavku pa pri gozdnem
in kmetijskem delu.
Izidor Pečovnik - Dori je
pred petimi leti spoznal tri
nadebudne mlade fante muzi-
kante in v njih zaslutil velik
talent. Marko igra trobento,
Primož klarinet in Boris har-
moniko. Marko in Primož obi-
skujeta glasbeno šolo in sta
prvi letnik končala z odličnim
uspehom. Primož je ob do-
brem šolanju vse boljši v ko-
njeniškem športu, kjer je os-
vojil že pet pokalov in dvakrat
zmagal! Izidor Pečovnik - Do-
ri je bil zraven pri njihovem
začetku, pa tudi danes je še
vedno njihov dober skrbnik.
Enega izmed vrhuncev v svoji
glasbeni karieri so doživeli le-
tos, ko so zmagali s polko na
festivalu slovenske polke in
valčka ter uvrstitvijo v finale
grand prixa Evrope za narod-
no zabavne ansamble, ki bo
jeseni v Italiji in bodo edini
slovenski predstavniki.
TONE VRABL
Člani Kvinteta Dori, oče in mati Razborškova ter župnik Izidor Pečovnik - Dori.
S prerezom traku sta nov odsek ceste predala namenu
Marija Forštner in braslovški župan Dušan Goričar.
Prvi metri asfalta v
severnem delu Dobrovelj
v okviru praznovanja kra-
jevnega praznika Krajevne
skupnosti Braslovče so v so-
boto popoldne na severnem
delu Dobrovelj slovesno pre-
dali namenu 800 metrov no-
ve asfaltirane ceste.
Zbrane je na otvoritvi v in
nu režijskega odbora pozdra
Franc Vratnik, nato pa sta spi,
govorila še predsednik sve
KS Braslovče Franci CilenS!
in braslovški župan Dušan G
ričar. Oba sta prizadevanje ki
janov za novo cesto pohvali
in tudi obljubila, da se bo
izgradnjo asfaltiranih cest v te
delu Dobrovelj nadaljevalo, i
gradnji ceste sta občina in 1
Braslovče prispevali šest mi
jonov tolarjev, kake tri miliji
ne pa ljudje, ki tu živijo alii
bodo, s prostovoljnim delo
in denarnimi prispevki. nc
odsek ceste je blagoslovil bn
slovški župnik Jože Zidanšd
Dobroveljski fantje pa so zapi
li nekaj pesmi. T.TAVČA
Harmonikarke v Rajhenburgu
Milan Bred, oče Zlate har-
monike na Ljubečni, se je pred
tremi leti odločil za organizaci-
jo državnega prvenstva harmo-
nikark, ki ne pridejo do veljave
na Ljubečni. Letošnje 3. držav-
no prvenstvo bo v soboto, 19.
avgusta, ob 15., na gradu Raj-
henburg, kjer bo nastopilo do-
slej največ tekmovalk, kar 22.
Za zlate, srebrne in bronaste
plakete (izdelane v Dekorju Koz-
je in zaščitene samo za priredi-
tev harmonikark), tri posebne
nagrade in najprikupnejšo po
izboru občinstva, se bodo pote-
govale: Brigita Pogačnik in Mar-
jeta Šolar iz Selc, Breda Horvat iz
Radomelj, Darja Brežnik iz Šmartna
v Rožni dolini, Indira Simunič iz
Kozjega, Darja Kodrič iz Krmelja,
Tina Blazinšek iz Velenja, Petra
Simonišek in Glorija Kukovičič iz
Brestanice, Jožica Vidmar iz Šent-
janža, Natalija Hgčevar iz Stu-
denc, Monika Mlinar iz Rečice
ob Savinji, Jera Habjan iz Želez-
nikov, Jožica Ogrizek iz Šmarja,
Marjanca Valenčak iz Bistrice ob
Sotli, Jasmina Travnokar iz Artič,
Kristina Pahor iz Kranja, Urška
Jere in Brigita Gabrovec iz Luko-
vice, Anica Udovič iz Jelšan,
Monika Ferme s Trojan in Jožica
Hočevar iz Studenc. Najmlajša
tekmovalka je stara 9, najstarejša
pa 64 let. Med mentorji se pojav-
ljajo znana imena uveljavljenih
harmonikarjev kot so: Domen Jev-
šenak, Toni Sotošek, Robert Go-
ličnik. Robi Zupan, Franc Rajgl,
Robi Stopar in mnogi drugi. TV
Završnica [e drugi dom
v peti izmeni planinskega tabora v Završnici na Gorenjskem že osmič naveza
zgornjesavinjskih in slivniških mladih planincev
V 2^vršnici pri Žirovnici
na Gorenjskem so v zadnjem
tednu julija taborili mladi
planinci iz planinskih dru-
štev Slivnica pri Celju, Mo-
zirje, Ljubno in Luče. 33 otrok,
starih od 9 do 15 let, je sku-
paj z vodjo Lijano Blagovič,
vodniki, mentorji, medicin-
sko sestro in dvema kuhari-
cama preživelo sedem pla-
ninskih poučnih, družabnih
in zabavnih dni.
Mladim planincem je letos
preglavice povzročalo vreme,
saj jim je zaradi njega odpadla
dvodnevna tura, na turi na
Roblekov dom pa so lahko
izkusili, kako je, ko lije kot iz
škafa, grmi, piha ledeni veter,
pot pa se vleče kot kurje čre-
vo. Kljub temu so osvojili tri
cilje: Ajdno, hrib, ki je znan
po arheoloških ostankih vasi
iz 7. stoletja. Stol, ki ni bil
»glih udoben« in Doslovško
planino.
Plarrinstvo in gorništvo sta
zelo povezana z orientacijo,
zato so mladi planinci dan, ki
ni kazal pravih znakov življe-
nja, izkoristili, da so se pome-
rili v znanju iz orientacije.
Najti so morali šest kontrol-
nih točk in odgovoriti na vpra-
šanja o planinstvu. Popoldne
pa je tabor obiskal šentjurski
alpinist Aco Pepevnik in z dia-
pozitivi otroke popeljal v svet,
ki se tudi začne z ljubeznijo
do hribov, v svet alpinizma.
Predstavil je svoje osvajanje
najvišje gore na svetu. Po od-
zivu sodeč je v marsikaterem
mladem planincu vzbudil kan-
ček želje, da zaplava v alpini-
stične vode.
Na planinskem taboru, ki
ga je letos že 17. leto organi-
ziral Savinjski meddruštve-
ni odbor v Završnici, se bo
čez poletje v osmih izmenah
izmenjalo 400 mladih pla-
nincev iz tega odbora. Za-
ključili ga bodo dijaki in štu-
dentje planinci. Slivniške,
mozirske, ljubenske in luč-
ke planince pa je poleg večje-
ga števila manjših sponzor-
jev z največjim denarnim de-
ležem podprla Zveza za šport
otrok in mladine.
V soboto so bili na obisku
starši. Nekateri so želeli videti
le, kje in v kakšnem so njihovi
otroci preživeli planinski te-
den, drugi pa so dan izkoristili
za pohod na Ajdno. Tokrat so
jim lahko pot kazali njihovi
otroci. Tiste otroke, ki so os-
tali v taboru, pa je vodnik
Matej peljal v plezalni vrtec.
Vozle, ki so se jih naučili ne-
kega deževnega dne v taboru.
so tokrat vadili v praktičnih
okoliščinah.
Razen himne, ki je postala
nekakšen obred ob tabornem
ognju, je bila vsak dan aktual-
na tudi igrica skrivni prijatelj.
Že prvi večer je vsak udeleže-
nec izžrebal svojega skrivnega
prijatelja, ki ga je moral raz-
veseljevati in razvajati z drob-
nimi pozornostmi, tako da ta
ni tega opazil.
Pa je prišla nedelja in z njo
najzoprnejše opravilo - pos-
pravljanje. Dobro, da je mla-
de planince zadnja dneva obi-
skal vodnik Sašo, ki je otroke
razveselil s kitaro, tako da so
svoje delo lažje dokončali, a
tabor težje zapustili, saj se je
spet začela zabava. Ostali so le
še močni objemi in obljube,
da se v oktobru spet vidijo in
skupaj pogledajo slike.
NINA GRADIČ
Pocilnišici dan s potapljač
Občinska Zveza prijateljev
mladine to poletje za osnov-
nošolce iz Slovenskih Konjic
in okolice prireja Počitniške
četrtke, kjer se mladi učijo
novih spretnosti in utrjujejo
stare, se ukvarjajo s špiortom
predvsem pa se zabavajo.
Prejšnji četrtek so se potap-
ljali v konjiškem bazenu.
Kakšnih trideset zabave želj-
nih osnovnošolcev se je od-
pravilo na konjiški bazen, kjer
jim je podjetje Bis trade brez-
plačno omogočilo prostor za
tečaj potapljanja z masko in
dihalko, za pogumnejše pa tu-
di s kisikovo bombo. Men-
torstvo je prevzela Silva Ribič,
za strokovno izvedbo tečaja,
potrebno opremo in varnost
so poskrbeli potapljači in čla-
ni Društva za preiskave voda
Celje: Mišo Madronič, Robert
Kolar in Branko Ravnjak ter
regijske plavalne reševalne eno-
te, ki so otrokom brezplačno
odstopile svoj čas in opremo.
Trideset otrok iz večinoma niž-
jih razredov se je tako vse do
popoldanskih ur zabavalo v
bazenu in ob njem.
Ribičeva je povedala, da |
poletna zaposlitev za otrol
zelo pomembna, saj se ob
nem zabavajo in učijo. V leto
njih počitnicah so se tako
sklopu svojih prireditev odpn
vili na ribnik Jernejček, na p(
hod na Konjiško goro, priredi
so glasbeno delavnico, kolesa
ski izlet v Žičko kartuzijo in '
ogledali filmsko predstavi
Kmalu se bodo podali na Boi
nato bodo ročno izdelovali p
pir, si ogledali graščino Tret
nik, tik pred koncem počitB
pa jih bo obiskal še čarodej.
Tečaj potapljanja v konjiškem bazenu.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Praznovanje z grenkim priokusom
Hmeljarji v Braslovčah praznovali že 38. leto zapored
Letošnje že 38. praznovanje dneva hmeljar-
jev je sicer imelo trpek priokus slabe hmeljske
letine, kljub temu pa so pestra povorka in
Šaljive igre razvedrile slovenske hmeljarje, ki
so za novega starešino izvolili Franca Šilaka,
spremljevalko pa Marjano Janežič. Slavje je
pritegnilo tudi precej obiskovalcev, ki so se
zbrali na nedeljski osrednji prireditvi.
Ta se je pričela s tradicionalno povorko voz,
na katerih so bili prikazi hmeljarjenja nekoč in
danes. Posebnost je bil voz Šempetranov, ti so
obudili spomin na požar v velikem skladišču
hmelja, ki je bilo last Kmetijstva Žalec in je
pogorelo do tal. Na prireditvenem prostoru je
zbrane najprej pozdravil predsednik turistične-
ga društva Braslovče Tone Ramšak, nato pa še
braslovški župan Dušan Goričar.
Potem je Martina Zupančič, ki je vodila
predaje starešinstva, dala besedo dosedanjemu
starešini Ivanu Povšetu iz Podloga. Ta je na
kratko orisal položaj hmeljarstva v Sloveniji, ki
je letos še posebno težak zaradi izjemno slabe
letine. Dejal je, da hmeljarji računajo na pomoč
države, saj je hmeljarstvo paradna kmetijska
panoga z najvišjim odstotkom izvoza. Simbol
starešinstva, hmeljarskega mačka, je izročil
Francu Šilaku s Ptuja, ki bo to častno funkcijo
opravljal za naprej. Novi starešina je med dru-
gim dejal, da so umni gospodarji, njihove pridne
roke, zavzetost in vztrajnost zaposlenih v hme-
ljarstvu, tradicija in stroka zadosten kapital, da
bodo zmogli in znali premagati težave, v katerih
se je znašla dejavnost.
Imenovali so tudi novo spremljevalko, to je za
naslednje leto Marjana Janežič iz Središča ob
Dravi. Sledile so številne zabavne igre. Pri pitju
piva se je najbolje odrezal Oskar Kolenc, pri
dviganju 12-kilogramske hmeljske »štange« je
zmagal Vinko Štorman, ki jo je z iztegnjeno roko
dvignil kar 73-krat. Obiskovalci, med katerimi so
bili tudi gostje iz Nemčije, so se ob veselem
razpoloženju zadržali do jutranjih ur.
Že v soboto zvečer pa je bil enajsti predizbor za
lepotico Slovenije. Sodelovalo je šest deklet, ko-
misija v kateri so bili braslovški župan Dušan
Goričar, polzelski Ljubo Žnidar in prvi uradni
hmeljarski starešina Anton Fonda, pa je za drugo
spremljevalko izbrala Celjanko Hano Grmič, za
prvo Polzelanko Mašo Dečman, najlepša pa se
jim je zdela Renata Zaharija iz Gornje Radgone.
Mladina pa je že v petek zvečer rajala na rok žur.
t. tavčar
Hmeljarski starešina Franc Šilak in spremlje-
valka Marjana Janežič.
Obiskovalci so si lahko ogledali prikaz hmeljarjenja nekoč in razne zabavne igre.
V ritmu dobrega filma
Vitanjska holcerija je v vrhu etnoloških turističnih prireditev
12. turistična prireditev
Holcerija, v organizaciji TO
Vitanje, je tudi z letošnjo po-
novitvijo dokazala, da se uvrš-
ča v vrh tovrstnih prireditev,
saj ima vsebino, dobro orga-
nizacijo in izvedbo, da o do-
brem obisku sploh ne govori-
mo.
Sržika prireditve je vsako le-
to z vso ljubeznijo pripravljena
povorka, ki pomeni uvod v ka-
snejše holcersko rajanje. Tudi
letos je povorko domiselno in
jasno komentirala Breda Ja-
kop, ki posameznih vozov in
skupin ni napovedovala suho-
parno, pač pa kratko, vendar z
izjemno dobrimi teksti. »Vse to
sem lahko naredila, ker sem
pred povorko vse ekipe obi-
skala na terenu,« se je upravi-
čeno pohvalila.
V letošnji povorki je bilo tri-
najst organiziranih skupin, na
čelu pa domače mažoretke, dr-
žavne prvakinje in domača
godba na pihala. Holcersko za-
stavo je nosil upokojeni gozdar
Gusti Lamut, za njim pa so se
zvrstili vozovi iz različnih kra-
jev ter gostje iz Nove Cerkve s
predstavitvijo Sorževega mlina
in iz Žirovnice na Gorenjskem,
ki so jo zastopali člani Konje-
niškega kluba Stol s prikazom
stare gasilske naprave, izdela-
ne leta 1895! Sledila sta najbolj
imenitna vozova »zeliščna le-
karna« kmečkih žena iz Sp.
Doliča in prikaz kuhanja črne-
ga olja članov KT društva Sv.
^id s Hudinje. Skupina s Te-
Panjskega vrha pri Slovenskih
Konjicah je predstavila čebe-
larstvo, moški pevski zbor Vi-
tanje je med vožnjo pel. Druš-
tvo kmetic je prikazalo izdelo-
vanje domačih rezancev, vaška
skupnost Ljubnica pa »perička-
nje« ali pranje na potoku. Mož-
je iz Skomarja-Bukova gora so
se lotili prikaza tesarstva, sode-
lovali so veseli kmečki godci z
Vinske Gore, pa skupina iz
Brezna s prikazom starega na-
čina ribanja kislega zelja. Žal so
to počeli v veliki plastični kadi.
Ponovno je bilo zraven Druš-
tvo upokojencev in krajani iz
Stenice. Povorko so zaključili
godbeniki iz Allerheigena v Av-
striji, ki so lani praznovali 120
let, vodi pa jih Konrad Mons-
berger.
Na medobčinskem holcer-
skem tekmovanju je nastopilo
šest dvočlanskih ekip v petih
holcerskih disciplinah. Že dru-
gič zapored je zmagala ekipa
Lovrenca na Pohorju (Jože
Mlakar, Franc Sitar) pred Vita-
njem (Vlado Pogladič, Srečko
Kotnik), Slovenskimi Konjica-
mi (Branko Mastnak, Igor Lo-
vrenčič), Šmarjem pri Jelšah,
Novo Cerkvijo in Socko. Za
lepo urejeno okolje so bili to-
krat nagrajeni: Ivan in Marica
Vovk iz Ljubnice, Jože in Cvet-
ka Skok iz Vitanja ter Slavko in
Dana Vetrih iz Sp. Doliča. V
Kulturnem domu je bilo več
zanimivih razstav, obiskovalci
pa so preko glasovalnih lističev
tudi izbirali spominek občine
Vitanje.
Posebne pozornosti je bila
deležna revija narodno zabav-
nih ansamblov, ki se bo po
besedah predsednika TD Vita-
nje in glasbenika Mirka Polut-
nika prihodnje leto spremenila
v tekmovanje. Nastopili so an-
sambli Pomlad Zreče, Prepih
Šentvid pri Planini, Veseljaki
Dobje, Trio Primoža Založnika
iz Vitanja, Bratje Slatinek, Mo-
drijani z Dobrne, odlični har-
monikar Dejan Vene, Frajerji iz
Nove Cerkve, Šentjurski muzi-
kantje, Vigred iz Laškega, Li-
povšek, Zeme in fantje izpod
Rogle. Po reviji so igrali Miro
Kline in Okrogli muzikantje.
Obiskovalci so si lahko ogle-
dali stare avtomobile in motor-
je ter njihove najnovejše izved-
be ali se popeljali s helikopter-
jem podjetja Hudournik ter si
Vitanje s Pohorjem tokrat ogle-
dali tudi z vrha.
V lepi poletni noči je kot pika
na »i« zagorel imenitni holcer-
ski ognjemet! Holcerija je pri-
reditev, ki bi jo moral videti
vsak.
TONE VRABL
Štiri izmed enajstih kmečkih žena s Sp. Doliča, ki so presenetile z odlično pripravljenim
vozom »zeliščna lekarna«, na katerem je bilo 40 vrečk z zelišči, 80 stekleničk s slivovko in
zelišči, šopki zdravilnih rož ter razna mazila, v drugem delu pa zeliščni vrt in travnik. Tri
mesece so pripravljale zeliščno lekarno, na sliki od leve Greta Repas, Marjana Špegelj, Terezija
Iršič in Agica Kotnik.
Člani Kulturno turističnega društva Sv. Vid s Hudinje, ki je
bilo ustanovljeno letos, so se spomnili možakarja, ki je pred
desetletji na Pohorju kuhal izredno zdravilno črno olje.
Domačim bodo obnovili črno huhinjo in kuhanje črnega olja
ter vse skupaj ponudili obiskovalcem. »Čmooljnika« je tokrat
upodobil Nace Grm, ki je pravega posebneža, ki je menda
zgorel v hiši z zdravili vred, tudi dobro poznal.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Dokazali gozdarske spretnosti
Območna enota Zavoda za
gozdove iz Nazarij je v ok-
viru lučkega dne že drugič
pripravila zanimivo vlcer-
sko tekmovanje, v katerem
so udeleženci prikazali zvr-
hano mero znanja in spret-
nosti. V primerjavi z lan-
skim je bilo letošnje tekmo-
vanje bolj pestro, z več zah-
tevnimi disciplinami, v ka-
terih gozdarji tekmujejo tu-
di na državnem prvenstvu.
Poleg Lučanov so se ga ude-
ležili tudi vlcerji iz drugih
krajev Zgornje Savinjske do-
line, iz Šaleške in celo Ko-
roške, kar je celotni priredi-
tvi zagotovilo dodaten čar
in v prvi vrsti kvaliteto.
Delo v gozdu terja veliko
znanja, spretnosti in izku-
šenj, je med drugim poudaril
Toni Breznik, vodja gozdar-
jev nazarske območne enote,
pri gozdnih delavcih pa je
potrebno krepiti zavest, da
kljub znanju in izkušnjam
terja primerno opremo in zvr-
hano mero previdnosti. Dejs-
tvo je, da smo po številu ne-
sreč v gozdu Slovenci v sa-
mem evropskem vrhu in res
je, da so se v preteklosti lučki
vlcerji dobro odrezali na vseh
tekmovanjih. Prikazano zna-
nje je zavidanja vredno, saj se
ga ne bi sramoval še tako
izkušen poklicni gozdar. No-
beno naključje torej ni, da
veljajo za favorite na vsakem
tekmovanju. Na državnem tek-
movanju prihodnje leto v Kra-
nju bodo območno enoto za-
stopali Slavko Bezovnik, An-
ton Planinšek in Ivan Voler.
Kvalitetno izvedeno tekmo-
vanje v Lučah pa ima očitno
vedno več privržencev tudi
med gledalci, zato tretja po-
novitev prihodnje leto ne sme
biti vprašanje.
EDI MAVRIČ
Vlcerji iz Savinjske, Šaleške in Koroške so na lučkem dnevu merili svoje spretnosti in znanje.
Ekipa Tmovelj pri sestavlja-
nju voza.
Namigi iz srednjeveške krčme
Lepo, sončno vreme si želi-
jo organizatorji Srednjeveš-
kega dne in Aronovih viteš-
kih iger za zadnjo soboto v
avgustu, kajti naklonjeno
vreme je porok, da se bo tudi
letos za grajskim obzidjem
Starega gradu nad Celjem na-
bralo več tisoč radovedne-
žev, ki se bodo od poletja in
počitniških dni poslovili v
temačnem, na trenutke straš-
ljivem, pogosteje pa seveda
razposajenem vzdušju sred-
njega veka.
Dogajanje letošnjega 26. av-
gusta bodo podrobneje pred-
stavili na današnji novinarski
konferenci, ki so jo v Turistič-
nem društvu Celje in Zavodu
Moj Aron sklicali kar v sred-
njeveški krčmi, ki se te dni še
gradi za grajskim obzidjem,
povsem nared pa bo do Sred-
njeveškega dne.
»Avgusta 1428 so grofinjo
Veroniko v Cele pripeljali ino
jo ovde pred sodbo postavili.
Njen tast grof Herman II. jo je
dolžil, da je ona sina očarala
ino ga s tem toliko omotila, da
jo je v zakon vzel. Zagovornik
jo je pa temu obdolženju nas-
prot tako čversto zagovarjal,
da so jo sodniki nedolžno spoz-
nali. Tej razsodbi vkljub pošle
razkačen tast nedolžno sneho
nazaj v Ojstrovec ino ukaže
Joštu Soteskemu, njo tamo v
kopeli vtopiti...,« je dogajanje
pred 572 leti na Starem gradu
v Celski kroniki opisoval vi-
kar Ignac Orožen, najboljša
popotnica letošnjemu Srednje-
veškemu dnevu pa je spomin^
na lanskega, ko se je znotraj
grajskega obzidja trlo ljudi.
Zvečine res novodobnih, a šte-
vilni organizatorji, odeti v sred-
njeveška oblačila, so za hip
pričarali pred oči tudi grajsko
gospodo; Veroniko, Hermana
in Friderika, pa služinčad, bi-
riče, grajske godce, glumače
in berače, da vitezov in njiho-
vih bojev mti ne omenjamo.
IS
Zabavno, pa
tudi naporno
V Sv. Lovrencu pri Preboldu
je bila že dvajseta tekma kos-
cev in grabljic. Organizator
prireditve je tamkajšnje gasil-
sko društvo, ki je letos istega
dne pripravilo tudi hitrostno
gasilsko tekmovanje. Med dva-
najstimi članskimi ekipami so
zmagali gasilci prve eldpe Žal-
ca, pri članicah pa so bile
najboljše Grižanke.
Tekma koscev in grabljic se
je pričela s povorko voz, ki se
je je udeležilo 9 ekip. Pomeri-
li so se v košnji, grabljenju,
postavljanju hmeljevk, v se-
stavljanju voza in molži mle-
ka, kar je bilo glede na pose-
bej za tekmovanje narejeno
kravo, precej naporno. Skup-
no je bila najboljša ekipa GD
Kaplja vas pred Trnovljami in
Marijo Reko. Najboljši kosec
je ponovno postal Jure Už-
mah, ki je tekmoval za ekipo
Mladih. Najboljše grabljice so
bile iz Marije Reke, najboljša
štangarja pa iz Kaplje vasi.
Najboljši voz so pripravili čla-
ni strojnega krožka Savinjska
dolina.	T.TAVČAR
Prizor iz Jajčnce, ki po ljubensko zveni posebej izvirno.
Uspela ljubenska Jajčnca
Ob občinskem prazniku ter flosarskem balu, se je na Ljubnem ob Savinji in okolici zares
vse sukalo na praznične viže. Po mnenju mnogih je bila med najboljšimi amaterska
gledališka etno predstava v štirih slikah, imenovana Jajčnca.
Veseloigra Urše Šolar, amaterske režiserke in avtorice z Ljubnega, pripoveduje o fantovski
šegi, ko so na predvečer praznika sv. Florjana (3.maja), odšli od hiše do hiše pobirat jajca.
Tradicijo so domačini zvesto spoštovali, na ta večer pustili odprte hišne duri, pa še veseli so bili,
če jih je fantovska druščina odprla in poiskala zanje pripravljena skrita jajca.
Ko se je ob zaključku zastor zagrnil, je po dvorani zadišalo po šnitah, saj so vsem v dvorani
ponudili še vroče, dišeče, v jajcih ocvrte posladkane kruhke, mladi igralci pa so kot nekoč na vasi
zaigrali in zaplesali na odru pred obnovljenim delom ljubenskega Kulturnega doma.
J. MIKLAVC
KOMENTIRAMO
izrojena različica
nekdanje veličine
Vedelo seje, da je bila izved-
ba letošnjega, že 31. lučkega
dne, vseskozi zelo negotova.
Porušeni medsebojni odnosi
po poplavi so pustili globlje in
trajnejše posledice, kot smo
vsi, ki prireditev spremljamo
že vsa leta. mogli in upali
misliti. In vendar se je zgodilo
prav to. Zapisano naj vsi tisti,
ki jim kljub vsemu ni vseeno,
kaj in kako se v Lučah dogaja,
ne vzamejo za osebno kritiko.
Vsa priznanja njihovemu tru-
du, vendar je bil letošnji lučki
dan brez njihove krivde zlora-
ba imena, ki je nekoč stalo na
samem vrhu takšnih priredi-
tev v Sloveniji. Pa v prvem
planu ni polomija, ki še tega
imena ne more zaslužiti, ker
je bila tokrat duša kraja pre-
prosto zatajena. bolj skrbi dejs
tvo, da vlada v Lučah mučna
psihoza, torej stanje duha, ki
lahko pusti globlje posledice,
kot je takšna ali drugačna
izvedba tradicionalne prire-
ditve.
Navsezadnje ni nobena sra-
mota priznati, da preprosto
ne gre več. Narejeno na silo ne
more biti uspešno - pevci, pre-
dice, perice, Bernarda Matijo-
vec. Valerija Robnik in ostali
ne morejo nositi in še manj
odgovarjati za breme poslans-
tva, ki je v zakupu celotnega
kraja. Lahko verjamemo vsem
objektivnim razlogom za tak-
šno ali drugačno odsotnost,
vendar je tudi v kraju kot so
Luče vzpostavljena določena
organizacijska in oblastna raz-
predelnica. znotraj katere so
razdeljene tudi večje in manj-
še odgovornosti. Podatek, da
nihče ne ve povedati, zakaj se
v vseh treh dneh ni prikazal
njihov župan, pomenljivo go-
vori sam zase. Komentar torej
ni potreben; Luče pač gredo po
poti Gornjega Gradu, kjer so že
pred leti ugotovili, da za iz-
vedbo njihove prireditve ni več
volje, znanja in hotenja. Pri-
merjava je lahko zgolj obrob-
na, vendar dovolj poučna za
same Lučane. Navsezadnje so
Luče njihovo skupno domova-
nje, žal nam je lahko samo,
da so veseli in radoživi ljudje
postali neobičajno zagrenje-
ni. Za vzroke se bodo povpra-
šali sami. tudi oblast si nena-
zadnje volijo sami: lučki dan
da ali ne pa navsezadnje ni
vprašanje eksistence posamez-
nikov in še manj kraja. Je
zgolj vprašanje medsebojnih
odnosov.
EDI MAVRIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Kje je podganji pastir?
Prebivalci dela Drešinje vasi se otepajo neprijetnih glodalcev - Jih lahko tako kot v pravljici reši le pastir s čudežno
piščalko?
»To je preseglo že vse me-
je,« je bila ogorčena Frida Aš-
l(erc iz Drešinje vasi, ko nam
je pripovedovala o svojih te-
žavah s podganami. Po nje-
nih besedah glodalci, veliki
kot mačke, bezljajo po njiho-
vi ulici in v svoji neskončni
požrešnosti zgrizejo vse, kar
jim pride pod zob. TUdi teme-
lje njenega stranišča.
Kosmata zalega naj bi si
njihovo ulico prilaščala že ne-
kaj let, letošnja suša pa je
sodu izbila dno, saj so ne
ravno simpatične živali v is-
kanju vode začele osvajati hi-
šo za hišo. Tako so v žejni
vnemi pregrizle tudi cement-
no oplato za njeno hišo in
vdrle v cev, ki se iz stranišča
spušča v greznico. Kar je bilo
preveč za načete živce Ašker-
čeve. Prepričana je, da se iz-
virni greh skriva v napol za-
puščeni hiši na začetku ulice,
ki jo obrašča bujna trava in
grmovje in v kateri se redi
podganji zarod ter odtod juri-
ša na sosednje hiše.
Da ne gre za paranojo Aš-
kerčeve, so potrdili tudi drugi
prebivalci v ulici. Ena od so-
sed je pred časom zgrožena
prišla domov in povedala, da
je z avtomobilom na začetku-sis
ulice povozila mačko. Ko so,^;
šli pogledat ubogo .žival, so-
našii mastno rejeno podgano^„.
Najbližji sosed zarasle, hiše
ima z betonskimi temelji*
ograje podobne težavr^kot
Aškerčeva, skozi njih se>"od-.
gane prebijajo na njegov vrt.
»Pred časom*'sem prekladal
kompostni.kup^nd^ vrtu in v
njem odkril- gnezdo^ polno
male golažhi,« pripoveduje.
Pozimi je zasledoval eno od
kosmatink, ki je po zaledene-
lem kupu snega histerično
krempljala proti zapuščeni hi-
ši.
Aškerčeva se je skušala ne-
prijetne živalske soseščine
znebiti na vse načine. Poklica-
la je sanitarno inšpekcijo, kjer
pa so le zmignili z rameni, in ji
dejali, da na zasebni lastnini
nimajo kaj iskati. Podobno so
jo odpravili na sekretariatu za
varstvo okolja in urejanje
prostora. Obrnila se je na
predsednika tamkajšnje kra-
jevne skupnosti, ko tudi to ni
pomagalo, je poklicala v pi-
sarno žalskega župana. Do
slednjega se sicer ni prebila, a
je dosegla vsaj to, da so iz
županove pisarne poklicali
vodstvo krajevne skupnosti.
Tako je prišla do naslova last-
nika hiše in ga poklicala. Ta je
sprva nejevoljno nergal, da
njegova hiša že ni neurejena
in da je vse pokosil in uredil.
Ko pa se Aškerčeva ni dala
tako lahko odpraviti, je oblju-
bil, da bo poskrbel za okolico.
Obljubo je tudi držal, saj je isti
dan, ko smo obiskali »podga-
njo ulico«, s sorodniki pridno
redčil zeleno džunglo in pos-
pravljal dvorišče.
Nas pa je zanimalo, kaj sto-
riti v primeru, ko živite v so-
seščini zapuščene zgradbe, v
kateri se redi takšna in po-
dobna zalega. Simona Bola-
rič, višja svetovalka za komu-
nalni nadzor na Občini Žalec,
je povedala, da to področje
urejajo različni zakoni. Tako
zakon o graditvi objektov
pooblašča republiško inšpek-
cijo, da ta lahko odredi ob-
vezno rušenje a^ sanacijo, če
je objekt"^ taki fazi, da je
nevaren za okolico ..Kar je se-
"veda skrajni poseg, ki v prak-
si -nt zelo pogost, sploh če
moteča zgradba ni ravno sre-
" di najhujšega razpadanja.
Epidemiolo^e razmere ureja
zdravstvena inšpekcija.VKak-
, t^	1 I .M"
šna njeua pooblastila in
^kako s| laJbko lotijo reševanja
podobnih težav, nam ni uspe-
lo izvedeti, saj je bil dr. Jože
Šamu z ministrstva za zdravs-
tvo, ki je očitno edini v Slove-
niji pooblaščen za dajanje iz-
jav v zvezi s sanitarno inšpek-
cijo, pač na dopustu.
Po besedah Bolaričeve ob-
činska inšpekcija opravlja
nadzor samo nad občinskimi
odloki. Eden od njih je odlok
o urejanju in videzu naselij, ki
med drugim določa, da mora-
jo imeti objekti, ki mejijo na
javne površine, obvezno izte-
kanj meteornih voda in ne
smejo ogrožati javne površi-
ne. Ali podgane, ki švigajo iz
objekta, ogrožajo javne povr-
šine, je tako stvar debate.
»Strankam, ki se počutijo
ogrožene, bi svetovala, naj se
pritožijo na ustrezno inšpek-
cijo kar v Ljubljani in zahteva-
jo odgovor, tako bodo imele
največ možnosti, da kaj dose-
žejo. Seveda pa obstaja še
bolj odločna metoda, lastnika
lahko preprosto civilno toži-
jo, ker jim s svojim ravna-
njem povzroča škodo. Kar pa
verjetno zaradi stroškov, dol-
gotrajnosti in medsosedskih
odnosov ni ravno najbolj pri-
ljubljena metoda med ljud-
mi,« je prepričana Bolaričeva.
Ta čas, ko sodni mlini me-
Ijejo vašo tožbo, pa lahko z
nabito puško in zalogo stru-
pov ter antibiotikov čuvate
svoj dom...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Frida Aškerc iz Drešinje vasi ne ve več, kako naj se ubrani podgan.
V SPOMIN
Šoštaiijčani so lahko pono-
sni in hvaležni, da so imeli
[Viktorja Kojca. Vse življenje
hi je namreč prizadeval za
lepše in boljše življenje v kra-
ju. ki se ga je iz mladih dni
spominjal po čisto drugačni
podobi. Zadnja leta je neko-
liko zagrenjen ugotavljal, da
se je morda včasih trudil za-
man. Prejel je Napotnikovo
priznanje in leta 1990 nagra-
do velenjske občine za živ-
ljenjsko delo na kulturnem
področju, kar pa je skromna
zahvala okolja za človeka
njegovega kova.
Zaradi bolezni je zadnje
desetletje preživel umaknjen
v zavetje svojega doma. Pri
75. letih se je končalo njego-
vo plodno delo učitelja, sli-
karja, kiparja, organizator-
ja, tajnika številnih društev
v Šoštanju, ustanovitelja in
vodje Napotnikove galerije
ter dopisnika številnih slo-
venskih časopisov, tudi Nove
tednika, zaradi česar so mu
pravih kar Šoštanjski Ta-
njug.
Vse življenje je preživel v
Šoštanju, kjer je bil oče Alojz
uspešen in priznan vrtnar
pri tovarnarju Vošnjaku,
nmma pa šivilja. Da je tudi
sam prislužili kak dinar, je
nabiral steklovino, za ogre-
vanje pa storže v gozdu, se je
spominjal v reportaži, ki
smo jo pred leti oUjavili v
našem časopisu. Priklenjen
na posteljo, vendar še vedno
živega spomina, je takrat
ugotavljala sodelavka Kse-
nija Lekič, ko ga je obiskala.
Že v mladosti je kazal na-
darjenost za risanje, zato so
ga poslali v uk k Milanu
Horvatu, ki je imel umet-
nostno lesno obrt v Šoštanju.
Pri njem se je učil dekorativ-
nega slikarstva. Po vojni je
postal prvi tajnik krajevne
skupnosti Šoštanj, ves čas pa
se je zanimal za umetnost in
organiziral številne likovne
razstave. Ustanovil je Na-
potnikovo galerijo in zanjo
zbral okrog 200 umetnin ter
bil do upokojitve njen
upravnik. Kot umetnik je
napredoval prav ob pomoči
Ivana Napotnika, pri kate-
rem je opravil izpit iz slika-
nja, imel pa je priložnost
delati tudi z Božidarjem Jak-
cem.
V Velenju in Šoštanju je os-
novnošolce učil risanja in ob
delu študiral likovno pedago-
giko. Opravil je tudi tečaj za
filmsko vzgojo in v šestdese-
tih letih je postal še upravnik
kina Kajuh. Ves čas se je tru-
dil, da je bil program pester,
čeprav je bilo ob ta^cratJii
skromni produkciji to težko.
Šoštanjčani se ga bodo spo-
minjali tudi po tem, da je
kraju vrnil kip Marije, ki ga
je postavila družina Vošnjak,
po vojni pa je izginil. Po na-
ključju ga je odkril v Laškem
in ga pripeljal nazaj. Kot kro-
nist je beležil dogajanje v kra-
ju in napisal in uredil knjigo
o Šoštanju, izdal knjižico o
175-letnici tovarne usnja...
Veliko načrtov in še več ener-
gije je imel Viktor Kojc, žal pa
za vse le eno, prekratko živ-
ljenje.
TC
DESKANJE
PO SPLETU
Primite prevaranta!
Naj vas potolažim, preva-
rant iz naslova ni podjetje
sumljivega kova, ki bi bilo iz-
vedlo kakšno posebej podlo
potegavščino na Internetu. S
tem sem mislil sporočila s sva-
rili pred strahotnimi virusi, ki
jih vsakodnevno dobivamo v
naše elektronske predale. In
ki seveda niso nič drugega kot
potegavščine. Saj veste, nekaj
takega kot »Če boste prejeli
sporočilo, ki bo imelo v naslo-
vu napisano C!alifornia, ga ni-
kar ne odpirajte. Strašen virus
vam bo uničil računalnik.« Ja
seveda. In potem svizec zavije
čokolado. In kar je najhuje, na
takšna sporočila postanejo
ljudje sčasoma imuni in po-
tem ignorirajo tudi tista redka
obvestila, ki dejansko opozar-
jajo pred resničnimi virusi.
Kaj nam torej ostane? Apatija
ali panika?
Nič od tega. O vsem tem sem
že nekajkrat pisal, saj vem. In
predlagal tudi nekaj naslovov,
kjer se da takšna obvestila pre-
veriti, namreč - ali so resnična ali
ne. Končno gre za zdravje naše-
ga računalnika. In obveščenost
je najboljše zdravilo. Torej, v
enem izmed teh zapisov smo
že ugotovili, da so ta sporočila
običajno lažna. Ugotovili smo
tudi to, da se dostikrat ponavlja-
jo. Sicer v več ali manj podobnih
inačicah izvirnika, a vendar. A
kaj, ko so miti o računalniških
virusih tako trdoživi. Potem
moramo biti trdoživi tudi mi, a
ne. Tudi v tem ni dileme.
Torej bi moralo zadostovati,
če se ob prejemu takšnega spo-
ročila najprej prepričamo o nje-
govi verodostojnosti na eni iz-
med strani, ki se ukvarjajo z
miti o računalniških virusih.
Vendar po mojih izkušnjah tega
ljudje ne počnejo. Že kar nekaj
časa sem se ubadal z vpraša-
njem, zakaj ljudje takšna sporo-
čila brez kaiička suma pošljejo
naprej in se s tem v najmilejšem
pogledu osmešijo pred znanci.
Zakaj se vsakič, ko se pojavi
kakšna nova verzija opozorila o
ultra nevarnem virusu, poštni
strežniki kar sesedajo od do-
bronamernih opozoril in pov-
zročijo veliko dima in nič ognja?
Odgovor je preprost: zato, ker
tudi večina znancev ne počne
tega. In ker ni časa. In nemara
tudi volje. Najlažje je opozorilo
avtomatično poslati vsem v
svojem imeniku elektronskih
naslovov in pozabiti nanj.
Pri tem je še najbolj zanimi-
vo, da so skoraj vsa opozorila
za resnični nadlogi, virusa Me-
lissa in I Love You, prišla veliko
prepozno.
Kaj hočem povedati? Da laž-
na sporočila, pa naj bodo opo-
zorila pred virusi, ki ne obstaja-
jo ali obvestila o bajnih zasluž-
kih, ki čakajo spletovljane, če
bodo le posredovali naprej do-
volj kopij istega sporočila, vna-
šajo zmedo v internetni prostor.
Ki ima hujše posledice, kot ko-
maj verjetno smešenje pošilja-
teljev pred znanci.
O tem in še marsičem dru-
gem pišejo na spletni strani
VMyths (www.vmyths.com),
kjer boste poleg novic in velike-
ga seznama obstoječih lažnih
opozoril našli tudi nekaj precej
zanimivega materiala, poveza-
nega s to tematiko. Preberite si
in oddahnili si boste, ko boste
videli, koliko je resnice v opozo-
rilih pred raznimi elektronskimi
nadlogami.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
Finalisti za Ljubecno
V Zrečah in Postojni sta bili polfinalni tekmovanji za
sodelovanje v finalu Zlate harmonike Ljubečna 2000. Iz Zreč
se je v finale uvrstilo 13, iz Postojne pa 15 harmonikarjev,
katerim se bosta pridružila lanska dobitnika najvišjih priz-
nanj, absolutni zmagovalec Primož Kelenc iz Gorišnice in
Andraž Kamnar iz Ljubljane.
Finalisti bodo nastopili 2. septembra dopoldne ob 10. uri v
telovadnici osnovne šole Ljubečna. Zaigrali bodo pred strokov-
no komisijo, ki jo bo vodil Albert Završnik, popoldne ob 16. uri
pa še pred občinstvom na prostoru pri gasilskem domu na
Ljubečni. Nastopilo bo tudi enajst veteranov za naj godca
Slovenije 2000. V programu bodo nastopili harmonikarski
orkester Mikola in verjetno Kurja koža ter Vraja peč. Organiza-
torji bodo predstavili obsežno knjižno publikacijo o nastanku in
razvoju Zlate harmonike na Ljubečni.	TV
Vilctor Kojc
16
ŠPORT
Za Rudarjevo vodstvo dovolj že remi
Velenjcani na vrhu prvoligaške nogometne lestvice - Prva zmaga CM Celja Publikuma - Začeli drugo in tretjeligaši
Domača nogometna scena je povsem oži-
vela: prvoligaško prvenstvo je v polnem
teku, z novo tekmovalno sezono pa so začeli
vsi člani II. in III. SNL. Zgoščen spored ob
koncih tednov (včasih tudi ob sredah) bo
trajal vse do konca novembra. Dotlej bomo
med drugim dočakali tudi prenekatero za-
menjavo na trenerskih klopeh.
Do prve je že prišlo, saj so iz Kopra sporoči-
li, da je nekoč reprezentančnega vratarja
Branka Zupana na trenerskem mestu zame-
njal Brane Oblak. Zamenjava sicer ni prav nič
presenetljiva, saj so jo napovedovali že po
drugem krogu, zanirfiivo pa je, da je Zupan
»usodni udarec« prejel na Skalni kleti, kjer je
nekoč že stal med vratnicama. Potem, ko so
na Bonifiki še prenesli nesrečen poraz z Mari-
borom PL v 3. krogu, je namreč vodstvu kluba
prekipelo po slabi predstavi v Celju, kjer so
domačini vendarle prišli do prve zmage na
uradnih tekmah v sezoni 2000/2001.
Rudar med favoriti?
Ključni igralec je bil spet »mali-veliki« mož
Damir Pekič, ki iz tekme v tekmo potrjuje
razkošen talent in dokazuje, da je trenutno
eden najboljših prvoligaških napadalcev. S
svojimi 175 centimetri je najnevarnejši v sko-
ku, minulo soboto je uničil Primorce prav z
goloma z glavo. Po asih kot so bili Bečirovič,
Golubica, Somalia in nepozabni Faik Kambe-
rovič na Skalni kleti spet navdušuje izvenserij-
ski strelec, ki po pravilu krona solidno igro
celotnega moštva. »Res, da smo prišli do prve
zmage, ki se je moramo veseliti, toda še
vedno nisem najbolj zadovoljen z izvajanjem
mojih taktičnih zamisli na igrišču,« opozarja
trener CM Celja Publikuma Marijan Pušnik.
V teh dneh zaradi reprezentančnih obveznosti
ni imel na.razpolago Pekiča, Žnuderla, Rado-
savljeviča,^obca, Sankoviča in Šelige, toda za
štajerski derbi z Mariborom PL obljublja na-
padalno igro in upa na presenečenje.
V soboto bo le uro kasneje kot obračun v
Ljudskem vrtu še en derbi - med Rudarjem in
HIT Gorico. Stadion Ob jezeru letos še ni bil
niti polovično zaseden, zato so napovedi o
boljšem obisku na derbiju smele in sila nehva-
ležne. Morda je tokrat celo lažje napovedati
razplet, kajti upoštevajoč trenutna razmerja v
slovenskem nogometu in tradicijo, je Rudar
absolutni favorit, čeprav »na papirju« ni tako.
So pa zato Velenjčani najbolje štartali v pr-
venstvo in prvi točki oddali šele v 4. krogu, ko
so na Fazaneriji »le« remizirali s sicer povpreč-
no Muro, pri kateri pa so si mnogi reševali
status: od trenerja do igralcev. Prav zato so
lahko »knapi« še posebej ponosni na neodlo-
čen rezultat, ki ga je zagotovil iznajdljivi Muja-
novič, in igro, s katero spet niso razočarali.
Zato lahko na napovedi izpred meseca dni, ko
so si v Velenju želeli prvenstvo zaključiti
okrog 6. mesta, pozabimo. Rudar danes delu-
je čvrsto, uigrano, odlično pripravljeno, z red-
kimi izjemami celo izjemno disciplinirano.
Zato se lahko zgodi, da bo tudi po 5. krogu
neporažen. Dodatna težava za sobotne goste
bo tudi verjetna utrujenost prvega aduta Ton-
čija Žlogarja, ki je z reprezentanco gostoval na
Češkem. Skratka: v prid Rudarja govori precej
dejstev, pojutrišnjem bo potrebno le odigrati
podobno kot v prvih krogih in rezultat ne bi
smel izostali. Tega se zaveda tudi strateg Toni
Tomažič, ki se mu po morebitni zmagi nad
Goričani obeta sanjski zaključek uvodnega
dela DP: 26. avgusta bo Ob jezeru v 6. krogu
(sledi 14-dnevni premor) gostovala Olimpija,
kar bi lahko pomenilo, da se bosta udarila
vodilna kluba v I. SNL.
Bauman na iconcu
Drugoligaški štart ni bil posebej razburljiv,
rezultati so bolj ali manj pričakovani, zaenkrat
pa seveda še ni moč razbrati, katere ekipe so
trenutno najbolje pripravljene. Stari lisjak Vla-
dan Mladenovič, trener Elana, pa že ve, kdo se
bo uvrstil v elitno drušj^no: »Klub. ki bo najbolj
urejen,« je dejal potem, ko v Šentjurju ni mogel
skriti razočaranja. Njegovi varovanci so na-
mreč vodili vse do zadnje minute sodnikovega
podaljška, takrat pa je njihovo mrežo zatresel
Dejan Bauman. S tem je svojemu klubu zagoto-
vil točko, remi pa je bil tudi najpravičnejši.
Govorice o tem, da v Šentjurju »vre«, je vodilni
dvojec Mackošek-Emeršič odločno zanikal.
»Igralcem res dolgujemo del premij za lanski
obstanek v ligi, toda finančno stanje še zdaleč
ni kritično. Menim celo, da se tudi kakšen
prvoligaš ubada z večjimi finančnimi težavami
kot mi,« pojasnjuje predsednik Drago Macko-
šek. Zanikal je tudi govorice, da naj bi pomoč-
nik Kasim Kokot kmalu zamenjal trenerja pr-
vega moštva Gorana Saviča, posebej ponosen
pa je na izjemen odziv otrok, ki so se zbrali na
prvem srečanju v nogometni šoli, ki naj bi
zagotovila trdnejše temelje kluba.
Najprijetnejše presenečenje uvodnega kro-
ga je nedvomno Dravinja, ki je po več kot
šestih letih spet zmagala na drugoligaški tek-
mi. V Slovenskih Konjicah so slavili proti
Železničarju, ki je tradicionalno eden najbolj
neugodnih drugoligašev. Mariborčani sicer ni-
so bili v podrejenem položaju, toda Dravinja
je že na prvi tekmi pokazala, kaj jo bo krasilo:
borbenost in nepopustljivost, s katero je moč
prikriti tudi kakšno slabost. Res, da bo Dravi-
nja v prihodnjih petih krogih zelo težko priha-
jala do točk, saj bodo nasprotniki Aluminij,
Zagorje, Beltinci, Živila Triglav in Elan, vendar
v 11. SNL ni več izrazitih outsiderjev, zato bo
veljalo tudi proti »papirnatim« favoritom tve-
gati in skušati presenetiti.'
Edini drugoligaš s Celjskega, ki je v I. krogu
razočaral, je Esotech Šmartno, pa še ta je, po
poročilih iz Ruš, proti Feroterm Pohorju prika-
zal zelo solidno igro, žal pa ostal praznih rok.
Seveda je štart izjemno pomemben, toda v
Šmartnem ob Paki si zavoljo nekoliko skrom-
nejše zasedbe kot prejšnja leta, zaenkrat pač
ne belijo glav. Popravni izpit bodo imeli »vijoli.
časti« že konec tedna. Nasprotnik (Železni-
čar) sicer ni najbolj primeren za »celjenje« ran,
toda nov poraz bi bil neprimerno bolj bole(
kot prvi, zato bodo Šmarčani v nedeljo silno
motivirani.
Usnjar za vrh?
Najmanj zanimanja je konec prejšnjega ted-
na vzbudil začetek prvenstva v 111. SNL. Napo-
vedi v tej konkurenci so še bistveno bolj nehva-
ležne, kot v višjih kakovostnih razredih, saj
domala vsi napovedujejo boj za vrh, vseeno pa
mnogi pričakujejo sezono Usnjarja. Šoštanjča-
ni so namreč v uvodni tekmi dobesedno po-
metli s Krškim, ki se je pred sezono izdatno
okrepilo in je celo kandidat za vrh. Toda poj
ducata žog v njihovi mreži priča predvsem o
moči Šoštanjčanov, ki so v prejšnjih sezonah
znali danes navdušiti, jutri pa povsem odpove-
dati. Če bo letos nihanj vsaj malce manj, bodo v
Šaleški dolini dobili resnega kandidata za na-
predovanje. Na nekaj podobnega upajo tudi vi
Zrečah. Tamkajšnji ljubitelji nogometa so pre-
pričani, da bodo že v naslednji sezoni spet
lahko spremljali napete sosedske derbije z
Dravinjo, vendar pa si ne upajo napovedati v
kateri ligi. Za napredovanje bo potrebno ekipi
stratega Janka Benčine še dodati kakšnega
kakovostnega nogometaša. Štart z remijem je
bolj ali manj pričakovan, čeprav je nasprotnik
napovedoval zmago. Pri Mons Claudiusu so
zelo ambiciozni in si podobno kot večina kon-
kurentov želijo preboj v 11. SNL, čeprav se
zavedajo, da bo za kaj podobnega bolj malo
realnih možnosti. Zato bi se zadovoljili tudi z
mestom v sredini lestvice, že v prvem krogu pa
se je izkazalo, da resno računajo na glavnega
aduta, veterana Darka Valeka. Podobno vlogo
kot Valek ima na Vranskem Tomi Druškovič,
trener in igralec v eni osebi, ki je najzaslužnejši
za preporod na Vranskem. V 1. krogu so sicer
njegovi soigralci odlično odigrali prvi polčas, v
drugem pa popustili, Druškovič je bil sredi
nadaljevanja izključen in Paloma je vendarle
upravičila vlogo favorita. Na Vranskem želijo
obstati v tretjeligaški druščini, trenutno pa še
ne znajo oceniti, kako kakovostno zasedbo
imajo. Najbrž bo vse bolj jasno po 2. krogu, ko
se bodo pomerili z Mons Claudiusom.
' " tomaž lukač
,, Foto: gregor katič
Damir Pekič ima letos sijajno povprečje: gol
na tekmo!
Smola Cokana, Pilihova na EP
Celjski triatlonec Nino Co-
kan se je udeležil enega naj-
zahtevnejših triatlonov v se-
riji Ironman v Švici, kjer si
je obetal zagotovitev norme
za najslavnejšega »železne-
ga« na Havajih, toda v slabih
razmerah je imel obilo smo-
le, zato je želja ostala neiz-
polnjena.
Hladno in deževno vreme
seveda ni bilo naklonjeno
1200 triatloncem iz 42 držav,
našemu predstavniku pa je
za nameček zmanjšalo tudi
sreče. S 3.800 metri plavanja
je opravil v 54 minutah, kar
je bil 60. rezultat, tudi kole-
saril je zelo dobro, potem pa
se je zgodilo: »Na 160. kilo-
metru mi je pri spustu počila
sprednja zračnica. Ta nesre-
ča sicer ne bi bila tako tra-
gična, saj sem napako od-
pravil dokaj hitro, a kaj ko
sem pri popravilu začutil
neznosno bolečino v hrbte-
nici, ki me je tako ovirala, da
sem zadnjih 20 kilometrov
prekolesaril stoje, tik pred
tem pa sem se počutil izjem-
no močnega,« je tarnal Nino
Cokan. Tekaški del triatlona
je začel kar s počasno hojo,
potem pa je bolečina začela
jenjati, kar je izkoristil in z
vso močjo krenil proti cilju,
kamor je prispel 285., v svoji
kategoriji pa je zasedel 65.
mesto. »Prijetno sem bil pre-
senečen, ko sem izvedel za
svoj čas. S progo sem na-
mreč opravil v 10 urah in 20
minutah, kar je povsem ena-
ko kot pred 4 meseci v Av-
straliji. Če ne bi imel toliko
smole, bi verjetno izpolnil
normo za nastop na slovi-
tem ironmanu na Havajih,«
je dejal Cokan, ki se zaveda,
da bo priložnosti še dovolj:
»Najboljši tekmovalci so sta-
ri med 30 in 35 let ali celo
več, zato imam vsaj še 5-6
let časa, da se morda prebi-
jem med elito.«
Cokanova klubska kolegica
iz ŠD Celjan Petra Pilih pa se
bo jutri podala na evropsko
prvenstvo v gorskem kolesar-
jenju »XC«, ki bo v Rehnenu
na Nizozemskem. Na podlagi
letošnjih vidnih dosežkov je
bila Pilihova uvrščena v dr-
žavno reprezentanco za cross
country. Pred svojim najpo-
membnejšim nastopom pra-
vi: »Že sodelovanje na tako
velikem tekmovanju je zame
velika čast, obenem pa prilož-
nost za novo dokazovanje.
Šla bom na >full< in upala na
najboljše.«
Sicer pa so pri ŠD Celjan
najaktivnejši prav v poletnih
mesecih. Pojutrišnjem pri-
pravljajo »Vzpon na Šmohor«
za pokal Hervis. Start bo v
Spodnji Rečici pri Laškem,
kjer bo štart za gorske tekače
ob 14. uri, za gorske kolesarje
pa uro kasneje. Prijavnina bo
1000 tolarjev za prve in 500
tolarjev več za druge, oboji pa
bodo morali opraviti s 7,5 km
dolgo progo, katere višinska
razlika je 553 metrov.
TOMAŽ LUKAČ
V Ljubljani Rovan in Teršek
Mednarodni miting v Ljubljani minuli ponedeljek je
minil v znamenju napada Brigite Bukovec na olimpijsko
normo v teku na 100 metrov z ovirami (13,10), za katero pa
je Ljubljančanka precej zaostala.
Tako je naziv prve dame tekmovanja prepustila Jamajčanki
Marlene Ottey, ki je slavila v najkrajšem šprintu z rezultatom
11,00, zasedbe v ostalih disciplinah pa niso bile niti približno
tako zvezdniške. Dokaj izenačen je bil moški tek na 100 m,
kjer so se udarili člani slovenske štafete, ki bo nastopila na 01
(Šušteršič, Acman, Osovnikar, Predanič). Matic Šušteršič je bil
najhitrejši (10,36), član celjskega Kladivarja Urban Acman na
drugem mestu pa je zaostal za 6 stotink. Sicer pa so predstav-
niki Kladivarja posegli še po dveh najvišjih mestih. Slavila sta
namreč Jurij Rovan in Robi Teršek, oba s povprečnima rezulta-
toma. Prvi je bil najboljši v skoku ob palici s 5,20, drugi pa je
najdlje (68,68) vrgel kopje.	T.L.
Ferjan3.vBonnu
Po mednarodnih uspehih judoistk Sankakuja, se lahko z
vrhunskim dosežkom pohvalijo tudi predstavniki »starej-
šega brata« Iva Reye.
Njihov član Klemen Ferjan se je namreč udeležil močnega
turnirja v Nemčiji, kjer se je pomerilo kar 500 tekmovalcev iz
40 držav. V močni konkurenci so številni judoisti še lovili
norme za nastop v Sydneyu, Ferjan pa se je v svoji kategoriji
do 81 kilogramov osvojil 3. mesto.	T.L.
Prvakinje brez Evrope
ŽKK Celje se po poletni
krizi očitno pobira, saj naj bi
se novo vodstvo kluba že do-
govorilo, kako bo potekalo
sodelovanje v novi sezoni.
Člani UO si želijo čim prej
sklicati skupščino, načrte pa
bodo najbrž razgrnili že
prej.
Nekoliko presenetljivo so
se v taboru državnih prvakinj
odločili, da se ne bodo udele-
žili evropskega pokala Liliane
Ronchetti, kjer bi se morali v
1. krogu srečati z avstrijskim
Wellsom. V prvi vrsti si pač
želijo klub postaviti na trdne
temelje, zato si dodatnih
stroškov, ki jih nastop v tek-
movanju zahteva, ne želijo,
res pa je, da bodo za svojo
odločitev kaznovani... Zaen-
krat tudi ne razmišljajo o do-
datnih okrepitvah, tako da
Štublerjeva in Megličeva naj-
brž ne bosta posojeni v mesto
ob Savinji, če se jim bo zdelo
smiselno, se bodo okrepili še-
le v drugem delu sezone. Prvi
trener Željko Ciglar je v Aloj-
zu Kuljadu, ki je doslej bdel
nad podmladkom, dobil no-
vega pomočnika. Čeprav
zaenkrat klub še ni zaživel
tako kot v prejšnjih sezonah,
si prvakinje obetajo ponovi-
tve lanskih rezultatov, osnov-
ni cilj pa je seveda stabilizaci-
ja razmer v celjski ženski ko-
šarki.	T.L.
ŠPORT
17
Juniorji v sedlu
Dva s Celjskega na Evropskem mladinskem prvenstvu v dresurnem jahanju
z današnjim dnem se pri-
čenja štiridnevno Evropsko
niladinsko prvenstvo v dre-
surnem jahanju, ki bo v ma-
džarskem Hortobagyju, na
njem pa bodo med skoraj
stotimi tekmovalci iz 16 dr-
Žav nastopili tudi štirje Slo-
venci - Jurij Godec in Tina
pilih s Celjskega ter Mari-
borčana Grega Slatinšek in
Nives Vampi.
Gre za prvo konjeniško
odpravo od osamosvojitve
Slovenije, ki naj bi bila po
besedah predsednika Konje-
niške zveze Slovenije Gre-
gorja Pintarja najboljša do-
slej, tako po kakovosti tek-
movalcev kot konj. Prav go-
tovo gre zasluga tudi trener-
ju Matjažu Čiku, ki mu pri
urjenju mladih jahačev po-
maga še nekaj sodelavcev.
Rezultat prizadevanj obojih
so bili med drugim tudi dobri
dosežki Pilihove in Slatinška
na letošnjem svetovnem po-
kalu v Budimpešti. Nanje ra-
čunajo tudi v Hortobagvju,
čeprav mladi slovenski tek-
movalci o podrobnejših na-
povedih ne želijo govoriti.
Želijo le pokazati svoje zna-
nje in nadarjenost, kar pa je v
veliki meri odvisno tudi od
pripravljenosti oziroma spo-
čitosti konj. Zaradi dolgotraj-
nih postopkov pri prehodu
meje so ti tekmovalni konfi
namreč večkrat preutrujeni,
da bi dosegli rezultate, kot bi
jih sicer lahko. Prav zato so
se priprave za nastop, kamor
sodi tudi naporno zbiranje
dokumentacije, pričele že
prejšnji teden.
18-letna Tina Pilih, "ki tek-
muje za Konjeniški klub Vele-
nje, pravi: »S konji sem se
začela ukvarjati pri sedmih
letih, ko sem od očeta dobila
prvega konja. V Gotovljah
sem se vpisala v šolo jahanja,
pri enajstih opravila licenco,
nato pa sem se začela udele-
ževati tekmovanj. Konj se ni-
koli nisem bala in tudi starši
nikoli niso pritiskali name,
naj se začnem ukvarjati s tem
športom. Trenutno sem zelo
zaposlena s treningi in imam
bolj malo prostega časa. Sicer
pa grem letos v zadnji letnik
gradbene smeri na Srednji
tehniški šoli v Celju, kjer
imam tudi status športnika in
me pri tem večinoma podpi-
rajo, žal pa ne vsi. Treme pred
tekmovanjem nimam, tudi s
konjem sem zelo zadovoljna,
izbrala pa sva ga skupaj s
trenerjem v Nemčiji. Sedaj
imam kar dve kobili in tako
dnevno treniram okoli štiri
ure. Poleti še gre, ko pa se bo
začela šola, bo težje.«
17-letni Jurij Godec iz Ce-
lja, ki tekmuje za KK Maribor,
je prvega konja dobil pri de-
setih. Jahati je z;ačel na Otoč-
cu, pa v Novem mestu, kjer
so imeli vikend in je s starši
tja hodil vsak konec tedna.
»Konja so imeli že prej stari
starši, kasneje pa je konja ku-
pil še oče. Ta konj je postal
prvi državni prvak v Sloveniji
in to je bila velika vzpodbuda
tudi zame. Licenco sem delal
skupaj s Tino, nato pa začel
tekmovati. Do sedaj sem za-
menjal že štiri konje. Konj, s
katerim bom tekmoval, je
star deset let, ime mu je Sanc-
hez in je nemške pasme. Sku-
paj sva že štiri leta, zato sem
ga že precej navajen. V pro-
stem času najraje igram ko-
šarko, včasih pa sem treniral
tudi tenis. Seveda je tukaj še
šola, ki jo vsekakor namera-
vam končati. Obiskujem I.
Gimnazijo v Celju, kjer me vsi
podpirajo in s tem nimam
problemov.«
BOJANA JANČIČ
Foto: G. K.
£ - - j^-^^ss	.......
PANORAMA
NOGOMET
I.	SNL
4. krog: CM Celje Publikum
- Koper 2:0 (1:0), Pekič (23.,
58.). Mura - Rudar 1:1 (1:1),
Mujanovič (37.). Vrstni red:
Rudar 10, Olimpija 9, Dravo-
grad, HIT Gorica, Primorje,
Maribor PL, Tabor 7, CM Ce-
lje Publikum 4, Domžale 3,
Mura 2, Korotan 1, Koper 0.
II.	SNL
1. krog: Šentjur - Elan 2:2
(0:0) Pevnik (79.), Bauman
(95.). Feroterm Pohorje - Eso-
lech Šmartno 2:0 (0:0). Dravi-
nja - Železničar 2:1 (1:0) Vo-
dopivec (43.), Cugmas (77.).
III. SNL - sever
1. krog: Krško - Usnjar 0:6,
Mons Claudius - Zreče 1:1,
Vransko - Paloma 0:2.
I ŠPORTNI ^
i KOLEDAR
„......... " < , ~
SOBOTAJ9.8.
NOGOMET
L SNL, 5. krog - Maribor:
Maribor PL - CM Celje Publi-
kum (19), Velenje: Rudar -
Hit Gorica (20). IIL' SNL -
sever, 2. krog - Šoštanj: Us-
njar - Gerečja vas. Zreče: Zre-
če - Fužinar, Vransko: Vran-
sko - Mons Claudius (vse 17).
_ NEDEUA,20.8.
NOGOMET
n. SNL, 2. krog - Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno -
Železničar, Brda: Brda - Šent-
jur, Kidričevo: Aluminij - Dra-
^'inja (vse 17).
V Velenju Skandinavci
Minulo soboto se je na Ve-
lenjskem jezeru končalo 12.
svetovno prvenstvo mode-
larjev z daljinsko vodeni-
mim vodnimi modeli Naviga
2000. Tako organizatorji kot
gostje so bili nad Slovenijo
navdušeni, z rezultati pa so
bili najbolj zadovoljni »se-
vernjaki«.
Skandinavci so namreč
skupaj (Švedska in Norveš-
ka) odnesli več kot tretjino
(5) vseh naslovov svetovnih
prvakov, ob tem pa v večini
izmed štirinajstih disciplin
posegali še po odličjih ali os-
talih višjih mestih. Švedi so
tudi najuspešnejši udeleženci
prvenstva s štirimi zmagami.
Premoč Evropejcev je več kot
očitna, saj je le en naslov ro-
mal s stare celine. Prireditelji
so po tihem upali na podvig
Sama Golavška, ki pa se je
moral zadovoljiti šele s 26.
mestom, nekoliko bolje se je
odrezal domačin Žiga Melan-
šek, ki je bil 13. med mladinci,
najbolje pa je šlo Vincencu
Kiralyju. V disciplini O 35 se
je namreč zavihtel celo na 5.
mesto, kar je najboljša slo-
venska uvrstitev na svetovnih
prvenstvih, potem, ko je bil
doslej najvišje Janez Melan-
šek pred osmimi leti na Šved-
skem (8. mesto).
Zmagovalci: člani - O 35:
Jorgen Stokkan (Norveška), V
3,5: Sebastien Videomont
(Francija), V 7,5: Ludo Smeets
(Belgija), O 3,5: Zoltan Toth
(Madžarska), V 15: Erich Costa
(Francija), O 7,5: Kam-Choi
Chan (Hong Kong), O 15: Tob-
jern Carlsson (Švedska), H-
3,5: Michael Pertulla (Šved-
ska), H-7,5: Fred Brihagen
(Švedska), H-15: KjeU Node-
land (Norveška); mladinci -
H-7,5: Igor Kotsiourko (Rusi-
ja), H-3,5: Erik Bengtsson
(Švedska), V 3,5: Jenthe
Smeets (Belgija), V 15: Damien
Villanueva (Francija). T.L.
Rekreotivci so se pomerili v tenisu
Teniški klub na Polzeli je pripravil 11. odprto prvenstvo
Polzele za rekreativce, ki je kar trinajst dni potekalo na igriščih
TK Polzela. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz raznih krajev
Slovenije. Nagradni sklad je znašal 450 tisoč tolarjev, prva
nagrada pa je bil rabljen avto Lada karavan. Vrstni red: 1.
Marko Šavc (Žalec), 2. Rado Vengust (Kamnik), 3. Miran
Stefanovič (Ravne) itd.	T.TAVČAR
Šempetrski odbojkarici Ana Bojinovič in Petra Ambrož sta v Portorožu osvojili naslov
mladinskih državnih prvakinj v odbojki na mivki.
Savinjčanlce
ciljajo visoko
Šempetrski odbojkarski klub okrepile štiri igralke - Odlični rezultati v poletni odbojki
na mivki
Šempeter v Savinjski doli-
ni je z novo večnamensko
športno dvorano pri osnov-
ni šoli postal eno najmoč-
nejših odbojkarski središč v
celjski regiji. Po odlični igri
moške članske vrste, ki se je
prebila v prvo ligo, je to us-
pelo tudi mladi ženski ekipi.
Z novimi okrepitvami klub
B&L Utrip v svoji drugi prvo-
ligaški sezoni cilja na sredi-
no lestvice.
' ' ,,;;
Mladi klub, ki se je pred
dobrimi šestimi leti razvil iz
osnovnošolskih državnih pr-
vakinj v mini ligi, se je pod
vodstvom zagnanega trenerja
Dragana Bojinoviča v nekaj
letih iz tretje prebil v drugo
ligo. Pred dvema letoma se je
že uvrstil v najvišje državno
tekmovanje, vendar mlade
igralke niso vzdržale pritiska
prve lige, poleg tega pa je
klub^zapustila cel vrsta doma
vzgojenih odličnih odbojka-
ric. V minuli sezoni so si v
dogovoru z glavnim sponzor-
jem, podjetjem B&L Utrip,
znova zastavili za cilj uvrsti-
tev med najboljše ženske od-
bojkarske ekipe Slovenije in
uspeli. Po besedah trenerja
Bojinoviča njihov cilj v priha-
jajoči sezoni ni samo obsta-
nek v prvi ligi, ampak uvrsti-
tev v sredino lestvice, kar »je
sicer mlada ekipa realno spo-
sobna doseči«. Prav tako ra-
čunajo, da se bo vsaj ena od
mladinske in kadetske ekipe
uvrstila v finale tekmovanja.
Šempeterski klub B&L
Utrip je na koncu minule se-
zone ostal brez treh tekmo-
valk, Petra Kerkoš in Katarina
Skaza sta poškodovani, sled-
nja okreva po težji operaciji
kolenskih vezi, mladinka Ja-
smina Matko pa je prenehala
z aktivnim športnim tekmo-
vanjem. Zato so svoje vrste
okrepili z izkušeno rusko
igralko Mašo Kopilovo. Tride-
setletna podajalka v Sloveniji
igra že štiri leta in je tako
dodobra spoznala tukajšnji
način dela. Poleg nje bodo v
prvi ekipi nastopale še tri Slo-
venke, izkušena Špela Krebs,
ki je doslej igrala v Celju, Ma-
riboru in na Ptuju, mladinka
Mojca Verdnik, ki s 17 leti zelo
veliko obeta, in Saša Vitanc iz
Braslovč, ki bo igrala na me-
stu proste igralke. Bojinovič
pravi, da bosta poleg omenje-
ne četverice prvo ekipo okre-
pili tudi mladinki Andreja
Mlakar in Milena Pajič.
Klubske priprave pred za-
četkom lige v oktobru se bo-
do pričele prihodnji teden s
prvimi treningi v šempetrski
telovadnici, nato pa se bo eki-
pa preselila na Roglo, kjer bo-
do s pomočjo profesorice
Anite Seles skušali čimbolj iz-
koristiti počitniško pripravlja-
no obdobje. Trener Bojinovič
trdi, da imajo precejšnje teža-
ve z organizacijo treningov
med šolskim letom, saj veči-
na igralk študira na univerzah
v Ljubljani in Mariboru. »De-
kleta bodo kondicijski trening
opravile kar v Mariboru ozi-
roma Ljubljani, na ostale tri
pa jih bomo z organiziranim
prevozom pripeljali v Šempe-
ter in nato nazaj v Ljubljano
oziroma Maribor.«
Letos bodo v prvi ligi za
šempeterskih odbojkarski
klub B&L Utrip nastopale:
Ana Bojinovič, Ana Mlakar,
Andreja Vodeb, Petra Am-
brož, Anja Štruclj, Maša Ko-
pilova, Špela Krebs, Mojca
Verdnik, Saša Vitanc, Špela
in Urška Brodar, Milena Pa-
jič in Andreja Mlakar.
Da načrti o uvrstitvi ekipe v
sredino lestvice niso izviti iz
trte, kažejo tudi uspehi šem-
petrskih deklet v poletni ligi
odbojke na mivki. Tako v
članski konkurenci Andreja
Vodeb in Ana Bojinovič igrata
odlično in imata vse možnosti
za osvojitev končnega četrte-
ga mesta v skupni razvrstitvi.
Savinjčanke pa imajo znova
mladinske državne prvakinje
na mivki, saj sta Ana Bojino-
vič in Petra Ambrož na porto-
roškem prvenstvu med šest-
najstimi ekipami premagali
tudi nasprotnice, ki so jim vsi
pripisovali več možnosti za
zmago. Čeprav na evropsko
tekmovanje ponavadi odide-
jo državne prvakinje, pa so
odbojkarski »veljaki« tokrat
naredili samo njim razumlji-
vo izjemo, tako da mladi
šempetrski tekmovalki osta-
jata doma.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
18
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21
22
INFORMACIJE
KRONIKA
23
NOČNE
CVETKE
»Bilo je ravno v času kosila
prejšnji torek, ko se je po
jtanovanjskem bloku začel raz-
legati krik. Milena je kričala
na vse grlo in pri tei^ motila
obed ostalih stanovalcev v blo-
1(U. Na pomoč so prišli polici-
sti, vendar vinjena Milena ni
in ni hotela znižati glasu. Možje
v modrem so jo odpeljali na
policijsko postajo in jo pridr-
žali, dokler se ni pomirila. Z
njo pa je obračunal tudi sod-
nik za prekrške.
•	Bogdan in Tomaž si za pri-
zorišče svojega obračuna nista
izbrala kakšnega profesional-
nega ringa, pač pa sta to opra-
vila kar prejšnjo sredo pred
gostilno Hramček. Po besed-
nem dvoboju je sledilo še iz-
kazovanje moči s pestmi. Obra-
čun bosta morala pojasniti tu-
di sodniku za prekrške.
•	Tudi Matjaž je moški, ki
lahko ženske obvlada le s pest-
mi. Na Kovinarski ulici se je v
fetrtek spravil na .ložico in jo
pretepel. Svoje »pogumno« de-
janje bo moral obrazložiti sod-
niku za prekrške.
•	Delavec mestne straže pa je
prejšnji četrtek močno ujezil
Mirana. »Nesramnež« mu je
namreč z lisicami vklenil av-
to. Ob prihodu mož postave se
nesrečnik ni pomiril, ker ni
šlo zlepa, jim je svojo »trage-
dijo« poskušal razložiti tudi
zgrda in jih je fizično napadel,
roda policist ga je obvladal in
ga odvedel na policijsko po-
stajo, nato pa v takojšen po-
tfopek k sodniku za prekrške.
•	Petek popoldne je idealni
fas, da se človek napije. S tem
se je strinjal tudi Drago, ki je
svoje popivanje popestril z raz-
grajanjem po Dečkovi in Ma-
riborski cesti. Streznil se je
šele v policijski celici.
•	Luka si je prejšnji vikend
želel zabave. Na njegovo ža-
lost se v lokalu Evergreen ni
dogajalo nič pretresljivega, zato
ie želel vzdušje popestriti z
razgrajanjem. Redar Gašper ga
ie napotil iz lokala in ga skušal
pomiriti. Na žalost zabave želj-
nega Luke ni bilo mogoče po-
niriti drugače kot s pestmi.
Mjun obračun so »zmotili« po-
licisti, ki so ju napotili k sod-
niku za prekrške.
Usodni traktor
Okrog 17. ure se je v petek na lokalni cesti v
Rimskih Toplicah zgodila prometna nesre-
ča, ki je bila za eno osebo usodna.
Domačin, 45-letni Anton S., je vozil kmetijski
traktor s priklopnim vozilom po makadamski
lokalni cesti iz smeri Borovega proti središču
Rimskih Toplic. Ko se je vozil po klancu navzdol
mimo dovozne ceste k stanovanjski hiši št. 19, je
s traktorjem zapeljal v desno na travnato nabreži-
no. Zaradi tega se je traktor prevrnil. Voznik je
padel s sedeža, traktor pa ga je z levo bočno
stranjo stisnil tako, da je na kraju nesreče umrl.
67-letni Anton V. iz Bukovžlaka pa se je v
petek na svojem travniku hudo telesno poš-
kodoval s traktorjem. S pripetim obračalni-
kom je obračal otavo. Na manjšem klancu v
krmi je opazil kamenje, ki ga je hotel
odstraniti, zato je izstopil s traktorja, ki je
bil še v teku in ni bil zavarovan s pomožno
zavoro. Zaradi tresljajev se je traktor naj-
verjetneje začel premikati in prevozil Anto-
na, ki je odstranjeval kamenje. Traktor je
nato s sprednjim delom trčil tudi v bližnji
čebelnjak.
MINIKRIMIČI
Ukradel blagajno
Neznanec si je konec tedna v
trgovini pohištva postregel s pre-
nosno železno blagajno. Nepo-
zornemu prodajalcu jo je izmak-
nil iz odprtega predala, v blagaj-
ni pa je našel denar in dva
izpolnjena čekovna blanketa. Tr-
govino Eco Design je oškodoval
za sto tisočakov.
Staro za novo
Predrzen kupec je prejšnji to-
rek obiskal velenjsko trgovino
Tomas šport 2. Pomeril je kratke
hlače, majico, kapo s šiltom,
športne nogavice in copate. Ker
s seboj ni imel denarja, je založil
čelado in svoja stara oblačila in
novo oblečen odkorakal iz trgo-
vine. Obljubil je, da se bo vrnil,
vendar so ga prodajalci zaman
čakali. »Kupčeva« nova oblačila
so bila vredna štirideset tisoča-
kov.
Grožnja s pištolo
Trije mladeniči so Ljubiši G.
prejšnji torek popoldne s pištolo
grozili pred trgovino Era v Kidri-
čevi ulici v Velenju in mu iz
avtomobila odvzeli mobilni tele-
fon znamke Nokia ter moška
sončna očala. Oškodovali so ga
za kakšnih 50 tisočakov.
Ropar V vrtcu
Nepovabljeni gost je prejšnjo
sredo dopoldne obiskal vrtec na
Ljubljanski cesti v Celju. V gar-
derobnih prostorih je v odkle-
njeni omari našel torbico Velen^*
čanke Nataše J. in iz nje izmak-
nil mobilni telefon, denarnico z
osebnimi dokumenti, prometno
dovoljenje in bančno kartico.
Lastnico je tako oškodoval za
štirideset tisočakov.
Kraja semaforja
Neznanec se je v noči na
minulo sredo odločil za nena-
vadno tatvino. Z delovišča sa-
nacije ceste Zidani Most - Laš-
ko je ukradel prenosni akumu-
latorski semafor znamke Nis-
san. S tatvino je Podjetje za
vzdrževanje in obnovo cest d.
d. Celje oškodoval za 580 tisoč
tolarjev.
Vlomil V kontejner
Neznani storilec je prejšnji
četrtek v Obrežju pri Zidanem
Mostu vlomil v kontejner pod-
jetja ŽGP Ljubljana. Prisvojil si
je 220 litrov nafte, deset vreč
cementa, dve trenirki in več
kosov gradbenega orodja. ŽGP
Ljubljana je z dejanjem oškodo-
vano za 50 tisočakov.
Poškodoval avto
Predrznež je prejšnji četrtek v
Vojniku na Celjski cesti z ostrim
predmetom namerno poškodo-
val parkirani osebni avtomobil
Branka Z. iz Zagrada. Branku je
povzročil za 60 tisoč tolarjev
škode.
Premagala ga je
žeja
v začetku tega meseca je nez-
nani storilec vlomil v zapuščeno
stanovanjsko hišo Jožefe G. v
Svetelki. Iz notranjosti je odne-
sel kakšnih sedemdeset litrov
vina rose in tri steklenice laške-
ga piva. Alkoholne pijače so bile
vredne kakšnih 15 tisočakov.
Odpeljal golfa
v petek ponoči je neznanec s
parkirnega prostora na Pucovi
ulici neznano kam odpeljal osebni
avtomobil WV Golf, rdeče bar-
ve, reg. št. CE 91-47N. Stanko S.
je oškodoval za milijon dvesto
tisoč tolarjev.
Vlomil in odšel
praznih rok
v nedeljo v zgodnjih jutranjih
urah je nekdo vlomil v prostore
vložišča Splošne bolnišnice Ce-
lje in Sindikata zdravstvenih de-
lavcev na Oblakovi ulici v Celju.
Prisvojil si ni ničesar, z vlomom
pa je povzročil za kakšnih 20
tisočakov škode.
NP
PROMETNE NEZGODE
Naravnost V ograjo
Na glavni cesti izven nase-
lja Rimske Toplice se je mi-
nuli ponedeljek okoli 13.ure
zgodila prometna nesreča, v
kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, ena pa
je utrpela lahko telesno poš-
kodbo. Gmotna škoda je oce-
njena na več kot milijon to-
larjev.
Še ne dvajsetletni Jure A. iz
Laškega je vozil osebni avto iz
smeri Rimskih Toplic proti
Radečam. V desnem nepre-
glednem ovinku ga je z vozi-
lom začelo zanašati čez cesto,
kjer je trčil v zaščitno ograjo.
Pri trčenju se je voznik lažje
poškodoval, sopotnik, 19-let-
ni Rajko P. iz Celja, pa je
utrpel hudo telesno poškod-
bo, zaradi česar je bil odpe-
ljan v celjsko bolnišnico.
Ni mu uspelo
zavirati
Pet čez četrto uro popoldne
je minulo sredo na regional-
ni cesti Slovenske Konjice -
Tepanje, izven naselja Drob-
než, prišlo do prometne ne-
sreče, v kateri so se tri osebe
hudo telesno poškodovale,
na udeleženih vozilih pa je
nastalo za štiristo tisočakov
škode.
24-letni Boštjan L. iz Zgor-
nje Ložnice je vozil po regio-
nalni cesti iz smeri Slovenskih
Konjic proti Tepanju za vozni-
co osebnega avtomobila 26-
letno Natašo B. iz Slovenskih
Konjic. Izven naselja Drobnež
je zaradi zaviranja vozila pred
njo začela zavirati tudi Nata-
ša, Boštjanu pa svojega vozila
ni uspelo pravočasno zausta-
viti in fe trčil v Natašino vozi-
lo. Ob trčenju so se voznica in
njeni sopotniki, 25-letni Theo-
dor in 28-letni Thomas L. iz
Škalc, huje poškodovali.
Povzročil nesrečo in
šel v službo
v petek zgodaj zjutraj se je
na glavni cesti (obvoznica
zahod) v Celju zgodila pro-
metna nesreča, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, povzročitelj pa je
s kraja nesreče pobegnil, ka-
sneje pa so ga izsledili.
Gmotna škoda je ocenjena
na približno 720 tisoč tolar-
jev.
28-letni Edvard P. iz Vrbja je
vozil osebni avto po zahodni
obvoznici iz smeri Levca proti
Celju. Za križiščem z Ljub-
ljansko cesto je pričel prehite-
vati kolono vozil, v kateri se je
z osebnim avtom peljal tudi
53-letni Nikola M. iz Celja.
Takrat je nasproti pripeljala
kolona vozil, ki je morala za-
virati, da ne bi prišlo do trče-
nja. Tudi Edvard je, ravno ko
je bil vzporedno z Nikolo,
močno zaviral in zavil v desno
in pri tem trčil v Nikolovo
vozilo, ki ga je odbilo desno
na travnik, kjer je trčil v smre-
ke drevoreda in obstal. Močno
poškodovanega Nikolo so pre-
peljali v celjsko bolnišnico,
Edvard pa je z vožnjo nadalje-
val proti Celju. Avtomobil je
pustil na Krekovem trgu in
odšel v službo. S pomočjo
očividca, ki je povzročitelju
ves čas sledil, so policisti poš-
kodovano vozilo in povzroči-
telja kmalu izsledili.
Padel z motornim
kolesom
v soboto popoldan je na
regionalni cesti izven nase-
lja Mozirje prišlo do promet-
ne nesreče, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poško-
dovala. Gmotna škoda na
vozilu je ocenjena na prib-
ližno 300 tisočakov.
19-letni Benjamin K. iz Var-
polja se je vozil z neregistrira-
nim motornim kolesom iz Mo-
zirja proti Radmirju. V levem
ovinku ga je zaneslo na desno
izven cestišča, kjer je padel in
se hudo poškodoval. Z reše-
valnim avtomobilom so ga pri-
peljali v celjsko bolnišnico.
NP
Pogin rib v Voglajni
Policisti so bili v nedeljo zjutraj obveščeni, da je v potoku
l^oglajna v Vrbnem prišlo do večjega pomora rib.
Ugotovili so, da je v strugi Voglajne iz do sedaj še nepojasnje-
nega razloga poginilo približno šest tisoč ribjih mladic ploščica
n krapa. Ribiči Ribiške družine Voglajna ocenjujejo, da je
pomor povzročil približno milijon tolarjev škode.
i GORELOJE
Mladi piromani povzročili požar
Minuli torek so ognjeni zublji pustošili po podstrešju zgrad-
be v Svibnem, last IČS Svibno, kjer so v pritličju prostori
Mladinskega kluba. Požar je zajel ostrešje ter mize in stole na
l^odstrešju. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev PGD Svibno in
kadeče, ki so nenadzorovane plamene ukrotili, se ogenj ni
"azširil v pritličje. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo
^radi otroškega piromanstva. Gmotna škoda pa znaša milijon
olarjev.
Požar zaradi sušilca
V sredo dopoldne je zagorelo v Straži pri Novi Cerkvi. Pri
^ledu stanovanjske hiše so ugotovili, da je do požara prišlo
^radi okvare termostata na sušilnem stroju za perilo. Ogenj so
pogasili gasilci iz Nove Cerkve in Socke. Lastnik Oto P. pa je
Oškodovan za 210 tisočakov.	NP
Radarske kontrole bodo
o v petek, 18. avgusta dopoldne, na območju Šentjurja in
popoldne na območju Velenja;
o v soboto, 19. avgusta dopoldne, na območju Rogaške
Slatine in popoldne na območju Laškega;
•	v nedeljo, 20. avgusta dopoldne, na območju Celja in
popoldne na območju Mozirja;
•	v ponedeljek, 21. avgusta dopoldne, na območju Žalca in
popoldne na območju Slovenskih Konjic;
o v torek, 22. avgusta dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah in popoldne na območju Rogaške Slatine;
o v sredo, 23. avgusta dopoldne, na območju Laškega in
popoldne na območju Mozirja;
o v četrtek, 24. avgusta dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic in popoldne na območju Žalca.
PARON d.o.o. Tovarna pohištva
Rečica 100, 3270 Laško
Tel. 063/734-4000, 734-4002
objavlja prosta delovna mesta:
1.SKLADIŠČNO-TRANSPORTNI DELAVEC
Pogoji: - III. ali IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	dobra fizična kondicija
2.VRATAR-KURJAČ
Pogoji: - IV. ali III. stopnja izobrazbe tehnične smeri
-	usposobljenost za upravljanje nizkotlačnih kotlov
-	opravljen izpit za voznika viličarja
3.	MIZARJA ZA IZDELAVO POHIŠTVA
PO NAROČILU IN ZA MONTAŽE
Pogoji: - poklicna šola ustrezne smeri ali ob delu pridobljene
kvalifikacije
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas
z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v
8. dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direklor: Branko Stamejčič.
Poslovili sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032.
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev/
Za tujino je letna naročnina 24.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Milena Rrečko-Poklič.
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjeta Agrež, Janja
Intihar, BojanaJančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-inail uredništva:
tednik@nl-rc.si; E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
imiimi
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bdjan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske stontve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
JpiHIIHIHIIHII^pHIHIB
i ? r I k r ■ ^^ / * • 1 L/ * V 4 I i I ll
Celjan rešuje
bohinjski turizem
Je Franci Zavrl, direktor
agencije Pristop, to je tisti fant
iz četverice JBTZ, ki je najbolj
nedolžno gledal in se je poz-
neje tudi, vsaj s to afero v
zvezi, najmanj pojavljal, seve-
da, če odmislimo Davida Tasi-
ča, ki je tudi od začetka vzbu-
jal vtis, kot da ne ve za kaj gre,
no ali je ta Franci ^vrl spro-
žil v Ljubljani čisto novo dru-
žabno igrico, kupimo grad?
Glasovi o tem, da je gospod
Zavrl kupil grad, so čedalje gla-
snejši, ni pa še jasno, kateri je
ta grad. Znano je tudi to, da ne
vzbuja na Rudniku največje ra-
dovednosti veleblagovnica E.
Leclerc, ki se otepa s težavami
posebne vrste, s tem, da so
nakupovalci opazili, da sploh
ni več najcenejša, kot je bila
prvi teden po otvoritvi, še več,
da je dražja od drugih treh
(dveh Sparovih in Mercatorje-
vega centra v Šiški) in da ima
malo ali pa nič francoskih sirov
(prejšnji teden samo enega) in
vin, pa je marsikdo mislil, da jih
bo imela. No, tam vzbuja rado-
vednost graščina na nasprotni
strani veleblagovnice, to je nad
magistralno cesto Ljubljana-
Novo mesto. Niti Vika Potoč-
nik, ki je zdaj kot gostja hvar-
skega župana na dopustu na
Hvaru ni vedela, kdo jo je zgra-
dil, pa je o tem že vprašala
svoje sodelavce, tudi svetnik
Bogdan Bradač, ki stanuje tam
blizu, ni vedel povedati, čigava
je. Je to zdaj morda graščina
Francija Zavrla?
Po dolgem času je spet sto-
pil v ospredje eden od celjskih
podjetnikov, tokrat Vojko Ro-
vere, ki so mu dodelili, ob
najbolj nepravem in težkem
času za bohinjske hotele, di-
rektorski stolček v hotelski
delniški družbi Alpinum. V
ozadju se bije na Gorenjskem
še hujši boj za direktorska me-
sta kot kjerkoli drugje. Naj-
prej so na seji nadzornega sve-
ta hotela Kompas v Kranjski
Gori nepričakovano odrezali
Andreja Ferčeja. Dolgo časa
niso vedeli zakaj, saj je imel
dober poslovni uspeh, hotel je
vseskozi solidno zaseden, še
več, skupaj z direktorjem
kranjskogorskih žičnic Anto-
nom Šteblajem sta imela lepe
in uresničljive načrte. Preden
je gospod Ferčej odletel, je na
mesto direktorja enega od
svojih hotelov postavil člove-
ka, za katerega so sumili (pa
nikoli dokazali), da je poma-
gal zrušiti eno od takrat uspe-
šnih turističnih agencij, in, ^ej
ga zlomka, lastnik tiste agenci-
je je zdaj predviden, da bo
postal direktor Kompasa. Ka-
ko se bosta pogledala s člove-
kom, ki ga bodoči direktor
sumi, da je pomagal pri nečed-
nem poslu, bomo še videli.
Točneje, ne bomo videli, kajti
medtem smo zvedeli, da so
tudi tega direktorja odstavili.
Pa se vrnimo k Celjanu, gos-
podu Vojku Roveru, ki je za-
menjal Iztoka Noča, ki je mo-
ral biti sila sposoben možakar,
saj je bil direktor v kar petih
hotelih, zdaj pa je samo še v
enem in to v hotelu Jelovica na
Bledu. Nekaj dni pred njego-
vim prihodom so zamenjali
vodstvo Žičnic Vogel. Krizni
menedžer je postal Jože Re-
sman, za prokurista so posta-
vili Tomaža Šumija, ki je bil še
do pred kratkim tudi uspešni
direktor krvavških žičnic, pa
so ga prav tako čez noč, je na
seji nadzornega sveta zame-
njali, ne da bi mu povedali, kaj
je slabega ali kaj je narobe
storil. Koga nameravajo lastni-
ki postaviti namesto njega, še
ne vedo, vedo le to, da so po
tamkajšnjih časopisih letele na
Tomaža Šumija zelo resne ob-
tožbe, potem pa se je izkaza-
lo, da podpisana pod pismom
o tem sploh nič ne vesta, da je
bila to anonimka, še več. Šumi
je dokazal, da od vsega skupaj
ni čisto nič res. Na srečo pa so
bili »reformatorji« toliko pa-
metni, da so obdržali najbolj
trmastega gorenjskega direk-
torja Lovra Sodjo. Kdo ve, kje
bi bile vogelske žičnice, če ne
bi bilo njega?
Zamenjali so tudi vodstvo
hotela Kompas v Bohinju. No-
vi direktor je postal Bogomir
Vnučec. Že pred časom, so
delavci IBT iz Tržiča s stavko
dosegli, da je odletela direkto-
rica, za katero zdaj vedo, da je
naredila ogromno škodo. Po
dolgih letih direktorovanja so
se novi lastniki Gorenjskega
sejma, to je podjetje Tuš iz
Celja, lastnik Mirko T\iš, »zah-
valili« Francu Ekarju, znane-
mu gorenjskemu podjetniku
in lovcu, ki je bil prepričan, da
bo na tem mestu do upokoji-
tve. Pa ne bo.
NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
Krompirček v obliki miške
Narava je res svojevrsten oblikovalec različnih plodov in
sadežev. Podpisanemu se je izpod motike iz zemlje prikazal
krompirček velikosti dobrih deset centimetrov v zanimivi
obliki popularne Miki miške. Krompirček ne bo končal v
ponvi, ampak bo za okras vse do takrat, dokler se ne bo izsušil
in izgubil zanimivo obliko.	Tvl
NASMEH, PROSIM!
Kar malo ste pozabili na nas v teh dneh s svojimi šalami
Anica Šibanc iz Ceste v Šmartno v Vojniku je dokazala, da
vsi le niso na dopustu.
Težave
Mlad fant se nekega dne odloči, da gre k zdravniku zaradi
jecljanja. Zdravnik ga posluša in vpraša, če kdo drug v družim
tudi jeclja. Fant pove: »Sestra je pred letom rodila in otrok je
prej dobil zobe, kot pa je ona uspela povedati, da je očetovemu
otroku ime Srečko.«
REPORTAŽA
25
Na lovu za stoletjem
Naš fotoreporter Gregor Katic je v Londonu doživel praznovanje 100. rojstnega dne kraljice matere
p
l^ndon se je dušil v jutra-
101 smogu, ko so prvi po-
pild njenega visočanstva
|)laženim nasmehom na
f}ZU že vdano ždeli pred
fjunghamsko palačo in
^i na najstarejšo krona-
I glavo na svetu. Kraljica
iti, Elizabetha I. je prazno-
|} svoj stoti rojstni dan.
P
klnožica pred britansko kra-
tico palačo se je kot dobro
Jcvašeno testo napihovala iz
I v uro, vrvela, gomazela,
I čas pa pobožno strmela
Iti balkonu na palači in ča-
, da končno uzrejo njeno
jfje. Kraljevska družina je ta
mirno zajtrkovala in se pri-
vljala na naporno popol-
isko druženje z navdušeno
ožico. Britanska mati se ni
pustila nestrpnosti sveča-
|a dne, ampak je s priroje-
kraljevsko vzvišenostjo
plula dopoldne. Opoldne
je pred vrati njenega doma
avila razkošna kočija, vpre-
a s parom plemenitih belih
bcev. Služinčad je vanjo po-
ila dvornega žrebca z ole-
elim obrazom, k vnuku
irlesu pa je nato s plavajo-
deganco, ki so jo leta samo
ičasnila, ne pa ji odvzela
ne in preudarnosti, prised-
Bljica mati.
Pisani sprevod, ki si ga lahko
omislijo samo na britanskem
dvoru, je krenil proti dvoru,
kjer so se zbrali ostali člani
najbolj slavne družine na sve-
tu. Podaniki so mahali z roka-
mi in zastavami, podaniki so
vpili in vreščali, podaniki so
metali rože in bili v tistem tre-
nutku najbolj vdano, navduše-
no in ljubeče ljudstvo na ze-
meljski obli. Kraljico šo po sla-
be pol ure mahanja iz kočije
odpeljali na balkon Bucking-
hamske palače, kjer se je v
središču svojega sorodstva do-
brih deset minut nastavljala hi-
sterični množici. Ljudje so prišli
iz najbolj zakotnih angleških
lukenj, kaj iz angleških, prišli
so iz vseh zemeljskih por in
nato v polblaznem deliriju ma-
hali proti oddaljenem balkonu
in hripaje peli: »Vse najboljše,
kraljica mami, vse najboljše!«
Pred železno ograjo britan-
skega dvora pa je kraljičin
jubilej sprožil pravo malo
gverilsko vojno, v kateri se je
vsak boril z vsakim, zob za
zob, brez milosti in, da, ujet-
nikov ne jemljemo. Množica
mož, otovorjenih z zajetnimi
torbami in oboroženih z sve-
že brušenimi lečami, vdetimi
v japonske plastične čudeže
fotografske tehnike, si je na
vse kriplje prizadevala, da bi
jim uspela. Tista enkratna fo-
tografija, zaradi katere bodo
stanovskim kolegom zeleneli
obrazi in izpadali lasje. Ko-
molci so se zadirali v rebra,
med besno stisnjenimi zobmi
so sikale puščične besede, tu
pa tam je skozi zrak zagrozila
stisnjena pest. Ves čas so
škljocali zaklepi, motorji v
objektivih so brez prediha
pomikali leče in ostrili, ostrili.
Ostarelo gospo, ki je potrpež-
ljivo mahala in mahala. Po-
tem je odšla kosit z družino.
na pol inkognito je obiskala
Royal Opera House in se nato
utrujena podala domov. A sto
let človek ne doživi vsak dan.
Še posebej kraljevskih ne.
Zvečer, ko so se praznične
večerne izdaje otoških časni-
kov šibile pod bleščečimi po-
dobami opoldanskega slavja,
so v televizijskih oddajah na-
tančno analizirali vsako od njih
in ugotavljali, kateremu je us-
pelo najbolje ujeti kraljico mati
in razburljivo vzdušje. Najbolj
zagnani so jo zasledovali tudi
med odhodom v domače za-
vetje. Ko so obdelali fotografije,
pa so se analitiki lotili slavljen-
ke. Strokovnjaki so v eni od
oddaj resnobno preučevali po-
časne posnetke in ugotavljali,
pod kakšnim kotom se je giba-
la desnica njenega veličanstva.
ko je odzdravljala ljudstvu.
Menda so bili tokrat mahljaji
kraljevske desnice opazno
drugačni kot prejšnja leta. Le
da se niso mogli zediniti, ali je
to dobro ali slabo znamenje.
Bog ve. In, oh seveda. Vse naj-
boljše, kraljica mami!
SKO, foto: GREGOR KATIČ
Kraljevska smetana na balkonu Buckinghamske palače.
26
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Izjava
Upravni odbor SLS+SKD
Slovenska ljudska stranka
Laško se je sestal na svoji prvi
seji. 28. julija, in po glasova-
nju z devetimi glasovi »za« in
dvema »proti« sprejel nasled-
njo izjavo:
V zvezi z referendumom o
spremembi volilne zakono-
daje za dvokrožni večinski
volilni sitem, kateremu smo
bili naklonjeni v naši stranki,
ugotavljamo, da le-ta v Držav-
nem zboru Republike Slove-
nije na štirih glasovanjih ni
dobil podpore. Da bi se izog-
nili preteči politični krizi, je
bilo nujno izbrati drugo pot.
Zato podpiramo spremembo
80. člena Ustave Republike
Slovenije s predlogi, katerih
avtor je dr. Franc Zagožen.
Podpiramo enotno in trdno
odločnost poslancev pri gla-
sovanju o sprejemanju spre-
memb ustave, prepričani, da
je to edina pot, ki nas bo
popeljala iz nastale zagate.
Smo in želimo ostati državo-
tvorna in resna politična
stranka in ne bomo nasedli,
še manj pa se dali podrediti
kakršnimkoli drugim intere-
som, ki so v zadnjem času
evidentni in škodljivi za drža-
vo.
PETER HRASTEU,
predsednik UO SLS+SKD
Slovenska ljudska stranka
Laško
Cinkarna in
njengoK
Spoštovani, ki sodelujete v
kampanji proti Cinkarniške-
mu golf igrišču; dovolim si, da
vam tudi jaz postavim nekaj
vprašanj!
Ker sem tudi jaz neposred-
no sodeloval v pripravah na
odprtju igrišča, vas vprašu-
jem: »Kje ste bili, ko sem poči-
stil bližnjo in daljno okolico, v
kar je bil zajet tudi spomenik
teharskim žrtvam z njegovo
okolico?« Takrat niso motili
nikogar ne kupi smeti ne kupi
drugih odpadnih materialov.
Nikogar ne moti, da prina-
ša s smetišča veter razne lah-
ke materiale in jih v zavetrju
tam tudi pušča. Veliko je od-
vrženega namerno ali iz ma-
lomarnosti, kot je na stotine
ostankov ogorelih sveč in po-
dobnega materiala, razmeta-
nega ob spomeniku in bližnji
okolici ter ob spodnjem kri-
žu. Smeti je bilo prvikrat oko-
li 3 kubične metre, drugič in
tretjič pa malo manj.
Gospodje in gospe, ki vas
moti to igrišče in gre po va-
šem mnenju za skrunjenje
grobov in v javnih občilih ob-
tožujete ter pišete anonimna
pisma na razne institucije in
državne organe, med drugim
tudi v Cinkarno, zakaj si niste
počistili sami, kakor je to na-
vada, da svojci ali bližnji čisti-
jo in urejajo vse potrebno za
grobove?
Dobili ste spomenik, ki je
stal dosti in preveč. Za primer
naj povem, da celjska bolni-
šnica nima modernih apara-
tov za diagnosticiranje, zaradi
tega moraš v druga mesta.
nekatere aparati, ki jih imajo,
pa so za na odpad. Gospodje,
ki razmetavate denar tistih, ki
delajo za vas, poskrbite naj-
prej za žive in bolne, sicer bo
tudi za vas zmanjkalo denar-
ja!
Tudi na Stranicah na primer
lahko zahtevajo sanacijo kra-
ja, prestavitev ceste, da bodo
žrtve uživale mir in pokoj in
podobnih primerov je še veli-
ko. Nekateri pozabljajo, da so
bili tudi partizani in njihovi
bližnji žrtve, pa po teh grobo-
vih danes raste grmovje.
Obišče se jih le, če si kdo
nabira s tem politične točke
pred volitvami.
Sj.x>štovani sorodniki tehar-
skih žrtev, lepo in prav, da se
spomnite svojih pokojnih, ni
pa za to potrebno preganjati
živih, ki so stvari izboljšali in
olepšali in skrbijo za mnogo
lepše in boljše okolje. Morali
bi sesti za mizo, se dogovori-
ti, ne pa klevetati, kot to poč-
nete nekateri, ki radi s prstom
kažete na druge, da se ne
vidi, kaj delate sami.
Rad bi vedel, kje stojijo
spominska obeležja žrtev
okupatorskih pomagačev in
kdo bi moral postaviti in fi-
nancirati ta obeležja. V ved-
nost pa še to; na tem delu
zemljišča so bile v času po-
morov barake, skladišča,
dvorišče za zbor, ni pa bilo
grobišč, kar kažejo medvojni
letalski posnetki in ta doku-
mentacija tudi obstaja! Kakor
obstaja tudi živa priča, ki je
morala sodelovati v teh gro-
zodejstvih.
Gospod, ki je po televiziji
ogorčeno izjavil, da se na tem
delu, kjer se igra golf, izvajajo
"zabavne igre in razne druge
dejavnosti, se moti, kajti to je
bolj rekreacija kot pa zabav-
na igra. Tu se ne preklinja ali
govori karkoli, ni gostišča,
urejene so sanitarije, sem pri-
hajajo ljudje s kulturo v srcu
in gotovo je kdo od teh pripo-
mogel k postavitvi tega spo-
menika žalosti in obupa!
DUŠAN SELŠEK,
Teharje
Ob robu
letošnje
prireditve
Pivo-cvetje
Turistična prireditev Pivo-
cvetje v Laškem ima resnično
že tradicionalni pomen. Prva
je bila organizirana in izpelja-
na že davnega leta 1964. Naj
ob tem povem, da so se že ob
prvi prireditvi zvrstili nastopi,
ki so ponazarjali kmečke obi-
čaje ob kmečki ohceti.
Vsa prva leta je vse predpri-
prave, organizacijo in izved-
bo kmečke ohceti vodil, orga-
niziral in urejal neumorni, žal
danes že pokojni Anton Knez
iz Marija Gradca. Vsa zadnja
leta nisem od sedanjih orga-
nizatorjev te prireditve slišal
besede o resničnem začetni-
ku in tvorcu kmečke ohceti v
okviru Piva-cvetja.
Ideja, da bi se mladoporo-
čenci kmečke ohceti tudi for-
malno pravno poročili pred
uradnim matičarjem, se je po-
rodila nekaj mesecev pred
prireditvijo leta 1967. Tudi ta
ideja se je porodila g. Knezu.
Kot takratnemu predsedni-
ku Občinske skupščine mi je
bila ideja všeč in smo kar
kmalu pričeli priprave za pri-
dobitev ustreznih parov.
Bil sem tudi skromen član
UO TD Laško. Večina članov
UO TD je idejo podprla, le tu
in tam so posamezniki temu
nasprotovali, češ da želimo
posnemati ljubljansko kmeč-
ko ohcet. Prav meni je pripad-
la čast, da sem zakonska para
leta 1967 tudi svečano poročil.
Iz vsega povedanega bodo
bralci ugotovili, da me oseb-
no na prireditev Pivo-cvetje
vežejo dokaj prijetni spomini.
Tudi zaradi tega, ker sem ne-
kaj skromnih let bil predsed-
nik TD Laško in seveda tudi
skromno pomagal organizi-
rati nekaj prireditev. Prav za-
radi tega sem si pred leti na-
bavil snemalno kamero in
snemal vsakoletne prireditve.
V svojem arhivu hranirri že
nekaj kaset vsakoletne prire-
ditve. Snemam vse, od raz-
stav do posameznih nasto-
pov, ognjemeta do povorke in
drugo. Prav kmečki ohceti pa
sem vsa zadnja leta posvetil
poseben pomen.
Tudi letos sem bil prepri-
čan, da bo tako. Uspelo mi je
posneti vse organizirane raz-
stave, zabavišča in urejenost
mesta, zataknilo pa se je pri,
glej ga, šment, kmečki ohceti.
Med snemanjem te prireditve
mi je bila dodeljena »nagra-
da« oziroma »darilo« za triin-
trideseto obletnico prve urad-
ne sklenitve zakonske zveze
med zakonskimi pari kmečke
ohceti! Med snemanjem me
je na dokaj aroganten način
eden od redarjev nagovoril,
češ da oviram prireditev, da
se moram takoj umakniti.
Kam, ni povedal. Ker tega ni-
sem hotel niti mogel takoj
storiti, mi je izbil kamero in
na zelo brutalen način, skoraj
po zraku odnesel iz ene strani
občinskega dvorišča do dru-
gega. Seveda se je vse to do-
godilo ob prisotnosti številne-
ga občinstva, ki po mojem
niso razumeli, zakaj resnično
gre. Naj povem, da je ob meni
ob dogodku stal tudi eden
snemalec, ki pa ni bil deležen
deložacije!
Tudi nekateri prisotni funk-
cionarji TD Laško so nemo
opazovali, kako približno 30-
letni hrust uspeva obvladati
in ukrotiti 75 let starega, tudi
dokaj bolnega človeka.
Prireditelju predlagam, da
vsaj del morebitnih odvečnih
denarnih sredstev letošnje
prireditve dodeli redarski
službi za nabavo pendrekov.
Z njimi bodo v bodoče še bolj
uspešni pri delu.
MIHA PROSEN,
Laško
Lep razgled
komisarja
Verheugena
Ko je bil pri nas v Sloveniji
na uradnem obisku visoki po-
litični funkcionar iz evropske
skupnosti, komisar (za stike
z državnimi kandidatkami za
članice pridruževanja) g.
Giinter Verheugen, je deloval
tako pomirjujoče, spodbuja-
joče in vsestransko vzorno,
da je kaj, da bi ga bilo najbrže
vredno, da ne rečem nujno
jemati in vzeti za lep primer,
vzor, vzgled. Tudi pri nas. Kot
je znano, se je srečal in pogo-
varjal skoraj z večino, ki kaj
pomenijo v vrhu naše držav-
ne slovenske politike. Nada-
lje je imel govor v sloven-
skem parlamentu in je celo
odgovarjal na zastavljena
vprašanja nekaterih naših po-
slancev v parlamentu. Srečal
se je tudi s prejšnjim predsed-
nikom vlade R Slovenije dr.
Janezom Drnovškom, neka-
terimi veljaki oz. predstavniki
različnih strank, ki so v opozi-
ciji itd. Čutiti je bilo, lahko
rečem, vse lepo, čeprav raz-
noliko, pestro, a pomirjajoče,
ohrabrujoče in nasploh
vzpodbudno... Še posebej je
opazovalec ob vsakršnem sti-
ku posebej čutil, da je bil ins-
pirator pozitivnega. A hkrati
povsem dojemljiv, vsakdanji,
preprost. Nazaj v Bruselj se je
vračal s potniškim avionom
(Adria Airways), z redno le-
talsko potniško linijo. Še več.
Bil je kot eden od množice
povsem vsakodnevno letal-
sko potujočih ljudi po svetu.
Zame, za moje občutke in tu-
di kar prenekatere ljudi iz
mojega kraja bivanja in njene
okolice, je vse to delovalo
izredno dobro. Zato menim
in v tej misli nisem osamljen,
da bi bilo lepo in prav, če bi se
ta primer kaj oprijel naših lju-
di s političnega »vrha« države.
Tak pozitivni duh in racional-
nost, naj bi, je želja navadnih
ljudi, zaživeli v naših logih, v
Sloveniji. S tem namenom
sem to pisemce napisal.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Vračanje po
zamolčane
spomine
v začetku julija je na Upra-
vo Psihiatrične bolnišnice Voj-
nik poklical g. Thomas
Oelschlager iz Munstra v
Nemčiji in se predstavil kot
novinar založniške hiše, ki
pripravlja knjižno publikacijo
o medvojnih deportacijah ta-
ko ali drugače bolnih ali pri-
zadetih oseb v Hitlerjevem
programu evtanazije. Vedel je
za nekatere podatke o odpe-
Ijanih pacientih iz takratne
bolnice v Novem Celju. Poja-
snil sem mu, da je bilo tudi iz
takratne hiralnice v Vojniku
odpeljanih za tri avtobuse va-
rovancev. Želel je čimveč po-
datkov in po možnosti priče-
vanja. Po informaciji, da v
Vojniku še živi priča tedanjih
dogodkov, gospa Marija Boja-
novič in da je pripravljena o
tem spregovoriti, smo organi-
zirali srečanja in predstavili
naše pisne vire o takratnih
dogodkih.
V sredo, 26. julija, smo naj-
prej odšli v Novo Celje, še
pred tem pa nas je sprejel
žalski podžupan Janko Kos.
Da sta gosta lahko sledila pri-
čevanjem, je za odHčen pre-
vod v nemščino skrbela gos-
pa Ingrid Brezovšek. Na
obisk je poleg že omenjenega
novinarja nemške založbe
prišel tudi direktor Lande-
snervenklinik Sigmund Freud
v Grazu, prof. dr. Rainer Dan-
zinger, ki je specialist psihia-
ter s 30-letno prakso in ga
zanima udeležba stroke v ta-
kratnem Hitlerjevem progra-
mu. Nekaj splošnih podatkov
o dvorcu Novo Celje nam je
predstavil g. Uroš Govek, na
občini Žalec zadolžen za turi-
zem. V nadaljevanju je doma-
čin in dober poznavalec med-
vojne zgodovine g. Rado Ro-
tar postregel z nekaterimi po-
datki in pričevanji domačinov
kot tudi kopijo pisnega vira.
V prostorih Psihiatrične
bolnišnice Vojnik smo ob
skromni pogostitvi gostom
predstavili razpoložljive pi-
sne vire o tedanjih dogodkih,
ki pravijo, da se je v noči na 9.
junij 1941 v umobolnico Novo
Celje pripeljalo 13, v hiralnico
Vojnik pa 5 avtobusov. Iz No-
vega Celje je bilo odpeljanih
370, iz Vojnika pa 92 ljudi.
Večino v Hartheim pri Linzu,
nekatere pa v bolnico Feldhof
pri Gradcu.
Najbolj pretresljiva pa je bi-
la izpoved gospe Marije Boja-
novič, ki je bila v času depor-
tacij zaposlena na vrtu Hiral-
nice v Vojniku. Živo se spomi-
nja, kako so bolniki stali v
vrstah, ko jih je posebna ko-
misija pripravljala za trans-
port. In kako so se nekateri
celo veselili obljubljenim bolj-
šim pogojem in da bodo pisa-
li, ko prispejo v drugo bolni-
co. Solze pa so oblile vse pri-
sotne, ko je gospa Marija po-
kazala sliko iz Dachaua ter
originulno poslovilno pismo
svojega moža, ki so ga ustreli-
li pred tem.
Osupla in ganjena sta gosta
posnela in zapisala večji del
pričevanj, prosila sta tudi za
izdelavo fotokopij in preslika-
vo dokumentov ter prevod
izvlečkov obstoječih pisnih
virov o tedanjih dogodkih. Po
mnenju prof. dr. Danzingerja
so mladi vse premalo obveš-
čeni o krutosti nekega časa in
o tem, kako hude posledice
lahko ima zavajanje in zave-
denost, kateri niso bili imuni
niti ugledni strokovnjaki tako
starodavne stroke kot je me-
dicina.
Če kdo izmed bralcev poz-
na koga od svojcev, odpelja-
nih iz hiralnice v Vojniku ali
ima o tem kakršnokoli origi-
nalno pisno ali slikovno gra-
divo iz teh časov, ga naproša-
mo, da to sporoči v upravo
bolnišnice.
ALBIN APOTEKAR, ing.,
JZ Psihiatrična bolnišnica
Vojnik
Pogled nazaj
za drugačno
prihodnost
Pred nami so volitve. Kaže,
da ne bo težko opehariti pre-
cejšen del slovenskega naro-
da, saj je našo naivnost in
skromno sposobnost politič-
ne analize potrdila tudi med-
narodna raziskava, ki je ugo-
tovila izjemno visoko stopnjo
funkcionalne nepismenosti
pri nas. Če k temu prištejem
še domnevo, da je tudi stanje
osebne samostojnosti mišlje-
nja bolj revno, potem si na
volitvah ne moremo obetati
kaj dobrega.
Pa vendar je priprava na
volitve zelo preprosta. Vsak
posameznik naj pomisli in
ugotovi, kako so se oprede-
ljevali in obnašali naši poslan-
ci v dveh zadnjih mandatih.
Potrebno je vedeti, katere
stranke so glasovale proti po-
večanju denarne pomoči pre-
sežnim delavcem (npr. v ma-
riborskem Tamu); katere so
podprle zakon, ki zmanjšuje
rast nizkih pokojnin; bile pro-
ti brezplačnemu toplemu
obroku za naše šolarje; pod-
prle predlog za ustavno ^
sojo dveh poslanskih mest
Slovence po svetu; kat,
stranke so doslej ustvarja
afere in tako skrbele za p,
tično zmedo, kraje družb?)
ga premoženja in tako usi^
jale korupcijo: katere stran
so ovirale delo raziskoval
komisij - še več, katere
nagrajevale nepoštene
meznike (npr. za sporni i
kup policijskega čolna jeb
oseba nagrajena s položaji
ministra za evropske z^
ve).
Prav je, da vemo, kateri
ves čas zahtevali, da poza
mo preteklost in niso dovo
civilizirano pokopati naše
vojni pobite ljudi; kateri v n
demokratični ureditvi še vi
no zagovarjajo sistem, ki
kriv za sto milijonov žrtev,
fizično in psihično nasilje
duhovno pohabljenost itu
gib Slovencev; kateri z ofa
ževanjem in obrekovanj
dosledno skrbijo, da se s
venski narod do danes ni n
gel med seboj spraviti ali
vsaj zbližati.
Prav tako je potrebno p(
nati volilni sistem in izbt
tistega, v katerem dobi g,
kandidat, ki mu je voliv
zaupal; odločiti se za siste
v katerem izbrani kandid
pokrijejo celoten sloveit
prostor; biti za sistem, ki sil
predvolilno dogovarjanje
onemogoča povolilno me
tarjenje. Kdo se torej boji i
livcev in večinskega volilne
sistema?!
Navsezadnje je tudi dob
vedeti, kdo je kršil podpisa
dogovore in koalicijske \
godbe; kdo je glasoval pa
predlogu lastne vlade in p
pri predlog nasprotnega pi
tičnega bloka; kdo je izi|
odločitev ljudstva na refer
dumu in odločitve ustavn
sodišča v zvezi z volilnim
stemom?
Samo to je potrebno ve(
in oditi na volišče. In še net
voliti je demokratična prav
in moralna dolžnost vsa
gar, zato velja to možnost
polni meri izkoristiti. Če
volitev ne boste udeležili,
ste tako kaznovali sebe
napake drugih!
IVE A. STAN
Kočevska R«
JeRTVSkršik
odločbo
ustavnega
sodišča?
Svet RTV Slovenija je nai
dne 20. aprila 2000 spr(
pravilnik o načinu prijavlja
in odjavljanja televizijskih
radijskih sprejemnikov, o <
denci zavezancev ter o naČ
plačevanja RTV prispev
Pravilnik je objavljen v Ur
nem listu RS, št. 39 - 19(
2000, dne 12.5.2000. V 18. <
nu omenjenega pravilnika
zapisano: »Ta pravilnik za(
veljati osmi dan po obja^
Uradnem listu Republike S
venije. Z dnem uveljavitve
ga pravilnika preneha vel)
pravilnik o načinu prijavlja
in odjavljanja televizijskih
radijskih sprejemnikov, o'
denci naročnikov ter o nafi
plačevanja RTV naroča
(Uradni list RS, št. 39/97).«
Ustavno sodišče
23.9.1998 med drugim odlm
lo: »V pravilniku o načinu 0
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
jiaiija in odjavljanja televi-
5)(ih in radijskih sprejemni-
. o evidenci naročnikov
0	načinu plačevanja RTV.
fofnine (Uradni list RS, št.
/97) se razveljavijo: 4., 5.,
17., in 8. člen; drugi odsta-
člena.
|(olikor se razveljavitev iz
^e alinee 3. točke izreka
jiaša na prijavo imena in
jjiTika ter naslova prebiva-
{a fizične osebe, imena in
(eža pravne osebe in sa-
jstojnega podjetnika, vrste
lejemnika in datuma prido-
ive sprejemnika ter na vo-
pje in vzdrževanje eviden-
teh podatkov, začne učin-
^ati po poteku enega leta
dneva objave ter odločbe v
adnem listu Republike Slo-
ttije-«
jmejena odločba ustavne-
sodišča je bila objavljena v
idnem listu dne 30.10.1998!
/ obrazložitvi je ustavno
Jišče med ostalim še na-
llo, da nekatere odločbe
ivilnika-97 so nujno po-
bne, da RTV Slovenija
oh more pobirati RTV na-
'nino. To je določba 4. čle-
V tistem delu, ki nalaga
)ročitev imena in priimka
prebivališča oziroma ime-
in sedeža lastnika RTV
ejemnika in sporočitev ti-
1	podatkov o sprejemni-
,, od katerih je odvisna vi-
a naročnine, določba 5.
na ter določbe 6., 7. in 8.
na v tistem delu, v kate-
1 se nanašajo na navede-
nujno potrebne podatke,
nkovanje razveljavitve
določb Pravilnika-97, ki
nujno potrebne, da RTV
venija sploh more pobira-
HV naročnino, je Ustavno
Išče odložilo za čas enega
|. Njihova takojšnja razve-
ritev bi namreč onemogo-
I financiranje javnega za-
la. To bi povzročilo hujše
iledice od tveganja, pove-
lega z zbiranjem nujno
rebnih podatkov o lastni-
RTV sprejemnikov brez
lenega zakonskega poob-
ila. Čas enega leta je gle-
na zahtevnost zadeve in
le na to, da se novela
rvs po navedbah Vlade
pripravlja, primeren za
lolnitev zakonske uredi-
in uskladitev Pravilnika-
i Ustavo.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
Se zavedate,
Slovenci?
poštovani Slovenci in vsi,
živite v Sloveniji (Hrvatje,
ižari, Avstrijci, Italijani,
ni...)! Ali se zavedate zgo-
inskega preobrata v naši
deželi, ki se je zgodil tega
^nega leta 2000? Čeprav 55
prepozno, a kljub temu -
dilo se je.
Tudi v Sloveniji je vladal
fiunistični režim, a je na
•o propadel, kot nujno
padajo vse slabe reči. To-
3ri nas se še vedno dvigajo
'e ostankov rdečega reži-
•n skušajo ustvarjati lažen
vtis.
W.mišljam o tistem fantu,
je pred Frančiškansko
^vijo načečkal »Razjahaj-
Ne vem, komu je veljala
^čkarija, ali prejšnji ali se-
ji vladi. Če je veljala seda-
vladi, pisec čečkarije prav
ivo ne ve, kaj se je dogaja-
lo med drugo svetovno vojno
in po njej. Opisal bom le en
strašen primer:
Ko so naše begunce Angle-
ži vrnili iz Avstrije v Slovenijo,
so jih izročili partizanom, oni
pa so jih z vlakom odpeljali v
Kočevje in naprej s kamioni v
Kočevski Rog ter jih tam pobi-
li. Tisti, ki ni bil zadet, še
danes živi. Priplazil se je po
truplih iz jame gol in se pono-
či klatil po kočevskih vaseh,
kjer so mu dali hrano in oble-
ko.
V Kraljevini Jugoslaviji sem
bil vojak, dobil sem čin podo-
ficirja, bil sem tudi član sokol-
skega društva. Sedaj sem v
pokoju in premišljujem, zakaj
ne bi bili vsi Slovenci prijatelji
in zakaj bi se ne imeji lepo? In
se sprašujem, zakaj so v par-
lamentu take ribarije in borbe
za stolčke? Dovolj bi bile dve
ali največ tri stranke. Kako bi
se imenovale, ni prav nič po-
membno. Bile naj bi demo-
kratične, torej ne leve in ne
desne.
FRANC NARED,
Gosposka 16, Ljubljana
Kako nad
»kaskaderje«?
v Večeru sem prebral, kako
v Velenju preganjajo promet-
ne »kaskaderje«, brezobzirne
voznike dvokolesnikov. Ta
nadzor so prevzeli v uradu za
gospodarske javne službe pri
Mestni občini Velenje, kjer
ugotavljajo, da se število voz-
nikov dvokoles, ki v mestu
ogrožajo pešce, sprehajalce
in druge občane, veča. V sre-
dišču Velenja v akcijah ome-
njenega urada zaznajo od 60
do 80 tovrstnih kršitev dnev-
no, prometni policisti pa še
več.
Ob prebiranju tega članka
sem začel razmišljati, kakšno
je to stanje v Celju. Menim, da
je še slabše, kot v Velenju. Ker
je v Velenju stopil v akcijo
Urad za gospodarske javne
zadeve, me zanima, kdo bi v
središču Celja lahko preprečil
nevarne vožnje »kaskader-
jev« na kolesih, motorjih in
kolesih z motorji, saj se tisti,
ki bi morali kaznovati te krši-
telje, v središču mesta ne po-
javljajo. Če bi v Celju sprožili
podobno preventivno akcijo
kot so jo Velenjčani, bi bilo
število ugotovljenih prekrš-
kov enako ali pa še večje, kot
v Velenju.
MILAN GOMBAČ,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Lepo je bilo
Bila je sobota, ko smo se v
dvorani kulturnega doma v
Gorici pri Slivnici zbrali starej-
ši krajani, na prireditvi, ki so
jO za nas pripravili v organiza-
ciji Rdečega križa.
Program prireditve je bil
zelo pester. Nastopili so
otroci iz vrtca in osnovne šo-
le, nastopila je skupina
žensk z Dobrne, skupaj s
tkalcem, in uprizorila lep
kmečki običaj iz časov, ko so
po vaseh peli kolovrati in ko
se je oglasila lepa slovenska
pesem. Tudi tokrat so žen-
ske zapele tisto staro Le pre-
di dekle, predi... Potem so se
predstavile slivniške kmečke
žene, ki so ob spremljavi har-
monike udarjala na tolkala.
Presenetila sta nas tudi zlato-
poročenca Neža in Franc Le-
skovšek, ki sta na oder stopi-
la v spremstvu gospoda žup-
nika Marka. Prireditev s pri-
jetnim druženjem je zaokro-
žila pogostitev. Za vse to se v
imenu vseh udeležencev sre-
čanja zahvaljujem gospe
predsednici Zeličevi in gospe
Nadi Pungeršek ter vsem os-
talim, ki so se potrudili, da
nam je bilo vsem lepo.
CILKA KLADNIK,
Voduce
PRITOŽNA
KNJIGA
Tožba za 96
tolarjev
S tem pismom bi vas, spo-
štovane tiralke in bralci, žele-
la opozoriti, kaj se vam lahko
zgodi oziroma vas doleti, če
boste nehote ali po kakšni
napaki ostali dolžni Energeti-
ki Celje.
Leta 1997 namreč nisem
prejela treh položnic za
ogrevanje (v tem času smo
prehajali na novo obliko po-
ložnic - ne trdim, da je to
vzrok, samo navajam mož-
nost) in jih seveda nisem
mogla plačati v predvide-
nem roku. Dolg sem porav-
nala Energetiki Celje takoj
po prejetem opominu, pov-
dariti pa moram tudi, da
sem sicer redni plačnik
stroškov, ki za spremembo
od »navadnih smrtnikov« ne
čaka na tri opomine. Žal pa
se je kljub moji poravnavi
stroškov začela zadeva za-
pletati preko sodišča, ker
pač ni nihče upošteval, da je
postal primer zaradi plačila
stroškov že nekaj mesecev
brezpredmeten. Sodišču in
Energetiki sem poslala do-
kazila o plačilu 8.500 SIT,
nakar so me obvestili, da
upnik za navedeni znesek
»utesni« izvršbo, dolžna pa
sem vseeno ostala 96 SIT, za
katere so me tožili najprej,
in iztržili celih 5.355 SIT. Se-
veda sem se z zadevo neka-
ko sprijaznila, vendar sem
še pred kratkim poslušala,
kako naša sodišča nimajo
časa obravnavati prekrškov
gospodarskega kriminala,
utaje davkov in še bi lahko
naštevala. Takrat sem jih ce-
lo zagovarjala, kar smilili so
se mi pod tolikim breme-
nom primerov. Danes raz-
mišljam drugače, če pač
imajo čas, voljo in dovolj in-
teresa, da tožijo stranke za
96 tolarjev, potem jim pač ne
ostane dovolj časa za kon-
kretne primere, pomembne
zadeve ostajajo nerešene
oziroma vse več zadev dobi
pripis - zastarano!
V današnjih časih in krizi, ki
vlada v najvitalnejših organih
države, človek skorajda ne bi
smel pričakovati, da bi katera
od državnih institucij še skr-
bela zanj. Pa vendar, ali res
nimajo pomembnejšega dela
od tožb za borih 96 tolarjev?
SILVA MASTNAK,
Celje
28
NASVni
Skalnjak v senci
Primernejša lega je pod drevesnimi krošnjami kot na severni strani hiše
že sama beseda senca vzbu-
di v vrtnarjih mračne misli; ne
zaradi počutja, temveč zaradi
rastlin, ki se v senci ne počuti-
jo dobro. Vendar pa ozki sonč-
ni prameni, ki se prebijejo
skozi drevesne krošnje zado-
stujejo, da se razvijejo žive
barve listov in cvetov rastlin,
ki ljubijo senco.
Skalnjak ni le kup kamenja,
nameščen na sončni legi sredi
vrta, temveč gredica, urejena na
poseben način. Zelo naravno
deluje skalnjak ob robu stopnic,
nad podpornim zidom ali med
kamni, položenimi v tla. V senci
lahko oblikujemo terase, kjer je
poleti prijetno posedati, obkro-
žene s cvetočim zelenjem in
pisanimi listi. Zelo dekorativne
so obrobe kamnitih stopnic,
urejene kot skalnjak. Z izbiro
primernih rasdin in bogato za-
saditvijo postanejo ti kotički po-
leti med najbolj priljubljenimi.
Površine, zasenčene z drev-
jem, so bolj primerne, kakor pa
senca na severni strani objek-
tov, saj je svetloba, razpršena
skozi drevesne veje, bolj narav-
na in rastline pod njimi bolje
rastejo. Pozimi imajo rastline v
podrasti več svedobe, saj listje z
dreves odpade. Vlaga pod drev-
jem, ki niha v ritmu letnih časov,
je pomemben faktor pri izdela-
vi skalnjaka. Na prevlažnih te-
renih moramo urediti drenažo,
presuhe pa je treba zalivati. Za-
, radi višje zračne vlage v senci pa
je za skalnjak potrebno manj
zalivanja, kakor za sončne gre-
de.
Poleg prave izbire rastlin in
zasaditve v skladno celoto, mo-
ramo upoštevati tudi višino
rastlin in njihovo razporeditev,
tako da dosežemo pravo raz-
merje med rastlinami in oko-
ljem. Pokrovne, blazinaste rast-
line sodijo v prvo vrsto, kjer jih
lahko takoj opazimo. Med njimi
so posebej zanimive primule,
karnnokreč, tiarela, bergenija in
debelačka. Rastline, ki so viso-
ke komaj nekaj centimetrov,
lahko najdejo svoje mesto med
špranjami kamnitih ali beton-
skih plošč. Gmoto stopnic ob
robovih nežno prekrijejo nizke
praproti, zimzelen, ali grenik.
Pod drevesi lahko v ospredje
sadimo nizke in srednje visoke
trajnice, ki bodo zapolnile pro-
stor med demi in višjim ozad-
jem. Primerne so veUkocvetne
in dišeče vijolice, geranije, orli-
ce, kresnice, srčki, funkije, je-
senske anemone...
V ozadje skalnjaka posadimo
višje rastline: visoke praproti,
preobjedo, naprstec ali visoko
trajnico s čudnim imenom - ci-
micifugo. V ozadje lahko sadi-
mo tudi nizke in srednje visoke
grmovnice, zelo uporabni pa so
tudi okrasni iglavci.
Prehodi med rastlinami in
kamni naj bodo dobro uravno-
teženi. Ob velike kamne in v
velike prostore sadimo večje
rastline. Skalnjak mora biti izde-
lan na vsaj nekoliko nagnjenem
terenu. Kamni morajo biti paz-
ljivo nameščeni; poskusimo jih
namestiti tako, kakor so razpo-
rejeni v naravi. Najbolje je, da se
odločimo za kamnite plošče in
jih namestimo v teren vodorav-
no, tako, da iz zemlje ne gledajo
konice, ampak večje kamnite
plošče. Manjši, ampak zelo de-
korativen skalnjak lahko nare-
dite le z nekaj ploščami, ki jih
namestite na primer ob stopni-
ce. Materiali naj bodo skladni,
kamni naj se ujemajo s daki ob
hiši.
Skalnjak v senci je torej lahko
zelo dekorativen del vrta, ka-
mor se bodo njegovi prebivalci
zatekali ob vročih sončnih
dneh. Zasaditev za vzdrževanje
ni preveč zahtevna, vendar na-
njo ne smemo pozabiti. Gredice
je treba redno pleti in po poti-eb-
ni zalivati. Občutijivejše rastiine
potrebujejo zimsko zaščito, vse
pa je potrebno občasno dogno-
jiti in obrezati. Vso skrb pa vam
bodo rastline povrnile s pisanim
okrasom skozi vso sezono.
SIMONA KLOKOČOVNIK,
Maranta d.o.o.
BIO 1
/KOLEDAR
Sejte, presojajte, sodite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezročujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši zo
posamezne tipe rosriin in ki je
razviden iz koledarja.
ZDRAVNIK SVETUJE
Zdrava prehrana za
športnike
Zdrava prehrana je del
zdravega načina življenja.
Kvantitativno in kvalitativno
mora ustrezati spolu (men-
struacija, nosečnost, doje-
nje), starosti (rast, razvoj,
involucija), konstituciji
(kostna masa, mišična masa,
maščobna masa), potrebam
(bazalni metabolizem, spe-
cifično-dinamično delova-
nje hrane, bioritem, organ-
sko in mišično delo) in na-
vadam.
Dnevno je potrebno zaužiti
okoli 1800 do 2400 kcal. Po-
trebo po energiji, vodi, esen-
cialnih komponentah in an-
tioksidantih lahko pri šport-
nikih zagotavljajo tudi diete-
tični izdelki, ekstrakti. To
omogoča, da ne prihaja do
preobremenitve prebave,
metabolizma in do odlaganja
prekomerne energije v maš-
čobo in rasti nepotrebnega
maščobnega tkiva (preko-
merna telesna teža).
Pri hranjenju si je potrebno
vzeti čas, uživati (nad 30 mi-
nut). Hrano je potrebno žve-
čiti brez požiranja zraka in
zalivanja z vodo, saj se s tem
izpere slina, ki je potrebna pri
prebavi. Dnevne potrebe je
potrebno razdeliti na 3-5
obrokov. Ti ne smejo biti
obremenitev za prebavni
trakt, transport in metaboli-
zem, omogočiti morajo aktiv-
nost v določenih pogoji.
Obrok-mora biti 3 ure pred
aktivnostjo.
Organizem mora biti rehi-
driran. Začetek nevarnosti
(prekomerno potenje in izgu-
ba vode, NaCl, kalija, magne-
zija in železa) za organizem
je izguba telesne mase za več
kot 2 odstotka. Najboljše
sredstvo je voda s temperatu-
ro 4 stop. C (do 8 stop.C).
Temperatura ne vpliva na re-
sorbcijo, hladna tekočina za-
kriva pomnljivost v okusu
(sladkor). V vodi mora biti do
2 g na 100 ml ogljikovih hidra-
tov in 0,02 g (do 0,05 g) elek-
trolitov na 100 ml. Sokove da-
jemo razredčene 1:2 z negazi-
rano mineralno vodo (več kot
100 mg Mg na liter in manj kot
500 mg NaCl na liter - brez
slanega okusa). Celica potre-
buje kalij, ki je sestavni del
mineralnih vod, ali pa ga dobi
ob zaužitju banane.
Uro pred treningom ali tek-
movanjem, po izpiranju sline
(objektivna žeja), je treba po-
piti veliko tekočine (500 ml).
Pol ure pred treningom 200
ml tekočine, kasneje vsakih
15 minut po 50 ml tekočine.
Za rehidratacijo svetujemo
izotonična okrepčila, ki ustre-
zajo izgubi tekočine s pote-
njem.
Dnevno je potrebno zaužiti
1800 do 2400 kcal ali več, in
sicer: ogljikove hidrate (60-70
odstotkov energetskih po-
treb, 90 odstotkov polisahari-
dov), maščobe (10-28 odstot-
kov), beljakovine (10-12 od-
stotkov). Potrebno je vnesti
nenasičene maščobne kisline
(sončnično olje, olje koruznih
kalčkov, olivno in ribje olje),
esencialne aminokisline, oz.
0,8 do 1,0 g beljakovin na kg
telesne teže. Potrebne so
RDA doze vitaminov. Razen A
D vitamina se lahko doze
povečajo do 3-krat. Občasno
je potrebno uživati razne spe-
cialitete,vendar to ne sme biti
pravilo. Zmerne količine al-
kohola (pivo, vino) so dovo-
ljene, sicer alkohola ne pripo-
ročamo, ker blokira ADH (
tidiuretski hormon) in orgj
zem izgublja vodo, s tem t
minerale, ker se poveča p(
ba vitamina (BI), in zai;
toksičnosti.
Vsak športnik mora m
kontrolirati telesno maso z
traj in zvečer in najmanj
krat letno odstotek maščc
(kaliper ali elektronski m«
lec). Bistveno je, da športi
na pripravo pride z ideal
telesno maso. Športnik i
praviloma vsak dan, ne gle
na obremenitve, uživa ena
kalorično hrano. Glede
obremenitve ostali del ena
je, vitaminov in esencial
komponent zaužije v eksti
tih. Vsak dan je potrebno u
vati mlečne izdelke (ki
mleko, jogurte, kefirje, ni2
maščobne in brez monosal
ridov, margarine), zelenja
(lečo), zelene solate, sa
(kivi, jabolka, banane, pon
ranče, limone) in vso ost
sadje, ki ne povzroča alerg
polisaharidne izdelke (kro
pir, riž, testenine, puding
ne preveč mesa in najmanj
krat tedensko ribe. Najbol
začimba je olivno olje.
Če imate zdravstvene te
ve in ne veste, kako ravn
pišite na Novi tednik. Prej
nova 19, Celje, za rubr
Zdravnik svetuje.
RUDI ČAJAVEC,dr.me(l,
specialist medicine dela,
prometa in športa
LM)JA POKOJNINA
Odgovori o upoicojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ, odgovar-
ja na vaša vprašanja.
Rojena sem 21.3.1964,
imam enega otroka, 20 let in 4
mesece delovne dobe. Pro-
sim, če lahko izračunate, kdaj
bi se upokojila.
Glede na vašo starost in
delovno dobo je mogoče
razbrati, da ste'zelo zgodaj
začeli razmišljati o svoji po-
kojnini. Po predpisih, ki tre-
nutno veljajo na področju
pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja, bi se lah-
ko upokojili leta 2021, ko
boste imeli že več kot 41 let
pokojninske dobe, če boste
ves čas do upokojitve zava-
rovani. Vaša upokojitev je
časovno zelo odmaknjena,
ker je potrebno upoštevati
oba pogoja za upokojitev,
tako starost kot pokojnin-
sko dobo.Ob upokojitvi bo-
ste imeli dovolj pokojninske
dobe (če boste ves čas zava-
rovani), ne boste pa dosegli
pogoja starosti, ki bo po letu
2014 izenačen za oba spola.
ko se bo tako za žensko kot
za moškega zahtevala sta-
rost 58 let.
Pri izračunu vašega pogoja
se je upoštevalo znižanje sta-
rostne meje za enega otroka,
in sicer ob vaši upokojitvi bo
znašalo tovrstno znižanje 8
mesecev (če bodo še vedno
veljali sedanji predpisi), kar
pomeni, da se boste upokoji-
li, pri svoji starosti 57 let in 4
mesece.
Rojena sem 6.5.1949, za-
poslena sem bila do
30.7.1994. Delovne ' dobe
imam 27 let. Delovno raz-
merje mi je prenehalo zara-
di tehnološkega viška in od
takrat sem na zavodu za za-
poslovanje. Zanima me, če
se lahko pri dopolnjeni sta-
rosti 53 let upokojim po sta-
rem (396. čl.),- če si plačujem
delovno dobo do 30 let po-
kojninske dobe?
Po tem, kar ste napisali,
niso izpolnjeni vsi pogoji, da
bi se lahko upokojili pri sta-
rosti 53 let, kajti odločba 396.
člena zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju ne predvideva prizna-
nja pravice do predčasne p
kojnine (s 30 leti pokojnr
ske dobe) zavarovancem,
jim je delovno razmerje p
nehalo zgolj iz naslova tfr
nološkega viška. Ta odloži
daje možnost predčasne i
upokojevanja po starih prf
pisih le brezposelnim oi
bam s pravico do denarne;
nadomestila za čas čakan
delovnim invahdom II. ozif
ma III. kategorije invalidu-
sti, zavarovancem, ki jim
prenehalo delovno razme ^
brez lastne krivde (tehnol< ■
ki višek) pred uvedbo ste6 ■
podjetja in so bili prijavlje ^
pri zavodu za zaposloval ^
več kot 24 mesecev in jim
do izpolnitve pogojev za P ^
dobitev pravice manjkalo {'
let starosti in pokoj nins ^
dobe ali manj.
Le v primeru, da je podj<
je, v katerem ste bili tehu
loški višek, uvedlo st^
(pred 31.12.1999), je možj
da se predčasno upokol ^
pri 53 letih starosti ob poi
ju, da boste takrat izkazoVi ^
najmanj 30 let pokojnin^
dobe.	i
NASVETI
29
POLETNA ZELENJAVA
Osvežujoče kumare
L vročih poletnih dneh se
Lo osvežimo tudi s kuma-
U, saj vsebujejo več kot
[odstotkov vode, nekaj
Ljja, železa, vitamina BI
ki in celo C vitamina. Za
^Člansko družino zado-
ije že šest do deset rastlin,
j nakupu semen kumar iz-
lemo take, ki so primerne
vlaganje ali take, ki jih
jpo uporabili za pripravo
jličnih jedi.
I setvijo je bilo potrebno
(jeti že v začetku maja. Pr-
rastline so tako vzkalile
jec maja. Plodove pa smo
il(0 pričeli pobirati v začet-
julija. Kumare lepo uspe-
0	v dobro gnojeni zemlji,
irebujejo veliko toplote in
io, zato tla prekrivamo s
lO folijo ali slamo. Okoli
nar lahko posejemo slad-
koruzo ali grah.
)svežujoča je predvsem
narična solata, samostoj-
ali v kombinaciji z drugi-
vrstami zelenjave. Zelo
isne so tudi kumare s ki-
smetano. Kumare nare-
BO na tanke kolobarje in
prelijemo s kislo smeta-
ki smo jih dodali sladko
iriko v prahu. Začinimo še
vegeto, zdrobljenim če-
m in poprom. Seveda jih
ko pripravimo tudi druga-
Tako jih lahko na primer
nimo ali jih vložimo s hre-
n.
Kisle kumare
htrebujemo: 2 kg kumar,
! korena hrena, 10 listov
Sje, koperc, liter kisa za
janje, 2 žlici soli.
riprava: kumare dobro
remo in jih osušimo. Prav
) očistimo hren in ga nare-
10 na koščke. Kis, sol, po-
in sladkor prekuhamo z
litra vode. V dobro opra-
posodo damo kumare,
!s pa še na koščke nare-
hren, višnjeve hste in ko-
nato pa zalijemo s hlad-
kisom. Dva dni naj koza-
stoji na hladnem in tem-
1	mestu. Zatem kis odlije-
prekuhamo in še toplega
ijemo preko kumar. Po
dveh tednih jih že lahko je-
mo.
Polnjene kumare 1
Potrebujemo: 1 veliko ku-
maro, konzervo tune, 1 jajce,
7 dag masla, 3 žlice olivnega
olja, 1 kos kruha, peteršilj,
drobnjak, sol, poper, 1 čebu-
lo, 1 strok česna.
Priprava: kumaro vzdolž-
no prerežemo in jo izdolbe-
mo. Čebulo, česen in začimbe
nasekljamo. Kruh brez skorje
in tuno zmečkamo, dodamo
čebulo, česen in začimbe, jaj-
ce sol in poper. Z maso napol-
nimo kumare. Na tako pri-
pravljene kumare položimo
rezine masla in jih spečemo.
Ohlajene narežite na koščke.
Ponudite jih lahko na primer
z majonezo.
Polnjene kumare 2
Potrebujemo: 2 kumari, 2
-Čebuli, 10 dag prekajene slani-
ne, 35 dag mešanega mletega
mesa, 2 jajci, timijan, sol, po-
per, 1 žlico surovega masla ali
margarine, malo čiste goveje
juhe.
Priprava: kumare olupimo
in jih po dolgem razpolovi-
mo. Z žličko odstranimo se-
mena. Čebulo olupimo in se-
sekljamo, slanino narežemo
na majhne kocke. Oboje sku-
paj popražimo. Mešanico pri-
mešamo k zmletemu mesu,
dodamo jajci in začinimo s
timijanom, soljo in poprom.
Vse skupaj dobro premeša-
mo in z dobljeno maso nade-
vamo polovice kumar. Pekač
namastimo s surovim ma-
slom ali z margarino in damo
vanj nadevane kumare. Po-
krijemo z alu folijo, damo v
pečico, segreto na 200 stopinj
in pečemo približno 35 minut.
Približno pet minut pred kon-
cem pečenja prilijemo malo
juhe. K nadevanim kumaram
se prilegata na primer krom-
pirjev pire ali dušen riž.
Kumare s papriko
Potrebujemo: 370 g kumar,
120 g zelenih in 120 g rdečih
paprik, 1 čebulo 60 g mesnate
slanine, malo čiste goveje ju-
he, sol, poper, sladko rdečo
papriko, 25 g paradižnikove
mezge, malo goste kisle sme-
tane.
Priprava: kumare olupimo,
jih vzdolžno prerežemo, od-
stranimo semena, nato pa jih
narežemo na koščke. Papriko
narežemo na debelejše re-
zance. Čebulo olupimo in se-
sekljamo. Slanino narežemo
na kocke, ki jih opražimo, da
posteklenijo. Dodamo čebu-
lo, kumare in papriko ter pra-
žimo nekaj minut. Prilijemo
juho in začinimo s soljo, po-
prom, papriko in paradižni-
kovo mezgo. Ko jed zavre,
zmanjšamo temperaturo in
dušimo dvajset minut. Tik
preden ponudimo, primeša-
mo kislo smetano. K tako pri-
pravljeni jedi se bo prilegal
krompir v kosih.
Za konec pa še nasvet, če se
vam bo kdaj zgodilo, da boste
imeli opravka s tako grenkimi
kumarami, da bi jih najraje
vrgli proč. Tudi grenke kuma-
re bodo postale okusne, če jih
olupimo in narežemo, nato
pa takoj prelijemo z nekaj
žlicami rahlo oslaj enega mle-
ka. Stojijo naj deset minut,
nato pa jih ožmete.
SUZANA SUHOLEŽNIK
KAJ BI DANES KUHALI?
Riževa juha,
polnjeni kroketi
s sirom,
hrenovka v solati.
Riževa juha
Potrebujemo: žlico olja, 1/2
čebule, 6 dag riža, 11/21 kost-
ne juhe, žlico paradižnikove
mezge, malo muškatnega
oreščka, sol, 2 žlici sesekljane-
ga peteršilja.
Priprava: na olju svetlo pre-
pražimo drobno sesekljano
čebulo, dodamo prebran, do-
bro zbrisan riž, še nekoliko
prepražimo, prilijemo dvakrat
toliko juhe, kot je bilo riža in
dušimo. Na dušen riž vlijemo
ostalo juho, dodamo paradiž-
nikovo mezgo, nariban muš-
katni orešček, solimo, ponov-
no prevremo in dodamo sese-
kljan zelen peteršilj.
Polnjeni kroketi s
sirom
Potrebujemo: (za 6 oseb) 75
dag krompirja, 3 rumenjake, 1
jajce, šopek peteršilja, 15 dag
ementalerja, drobtine, moko,
olje, sol, nariban muškatni
orešček.
Priprava: kuhan, vroč
krompir olupimo in pretlači-
mo. Pustimo, da se ohladi.
Posebej vmešamo rumenja-
ke, dodamo sol in muškatni
orešček, ter 2 žlici sesekljane-
ga peteršilja. Dobro, premeša-
mo. Maso vmešamo v krom-
pir in oblikujemo krokete. Z
nožem naredimo odprtino, v
katero stisnemo male kocki-
ce sira. Krokete povaljamo v
moki, v jajcu in drobtinah ter
v vročem olju ocvremo.
Hrenovka v solati
Potrebujemo: 5 žlic kisa, 2
žlički gorčice, 4 žlice olja, sol,
mlet črni poper, 50 dag hre-
novk, srednje veliko jabolko,
kozarček vloženih čebulic, žlič-
ko kaper in šopek peteršilja.
Priprava: kis, gorčico in olje
vmešamo v preliv. Preliv zači-
nimo s soljo in poprom. Hre-
novke olupimo in narežemo
na tanke rezine. Jabolko ope-
remo, olupimo in narežemo
na kockice. Čebulice in kapre
odcedimo, peteršilj oplakne-
mo pod mrzlo vodo, otrese-
mo in sesekljamo. Vse sestavi-
ne damo v skledo, prelijemo s
prelivom in rahlo, toda teme-
ljito premešamo. Preden po-
strežemo, pustimo 15 minut
stati, da se sestavine prepojijo.
Piše: MAJDA KLANSEK
Obnova vinogradov
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ob-
vešča vse vinogradnike, ki
nameravajo v jeseni 2000 ali
spomladi 2001 obnoviti ozi-
roma na novo zasaditi vino-
grad, da morajo v skladu s
pravilnikom o registru pride-
lovalcev grozdja in vina in
katastru vinograda (Uradni
list RS, št. 44/99) napovedati
obnovo vinograda. Na
upravni enoti, kjer so vpisani
v register pridelovalcev
grozdja in vina, morajo za
obnovo vinogradov, ki jo na-
meravajo opraviti letos jese-
ni oziroma spomladi nasled-
nje leto, oddati napoved naj-
kasneje do 1. septembra
2000. V nasprotnem primeru
vpis obnovljenega vinograda
v register ne bo mogoč, prav
tako pa ne bo možno dobiti
subvencije za obnovo vino-
gradov.
IŠČEMO DOM
V zavetišče za male živali
Zonzani v Jarmovcu pri
Dramljah je začasen dom
našlo nekaj izgubljenih in
zapuščenih živali. Več infor-
macij dobite na telefonski
številki 7490600.
Samico pekinezerja so našli
na Hudinji.
Tri leta starega mešanca so našli v začetku avgusta v Celju.
Petletno samico križanko so našli v Preboldu.
30
TELEVIZIJA - FILM
• Slovenski televizijci se po
poletnih dopustih in počitniš-
kem mrtvilu mrzlično priprav-
ljajo na jesenski spopad za
gledalce. Nacionalkina šefica
razvedrilnega programa, več-
na in edinstvena Miša Molk,
je napovedala kopico vsebin-
skih in oblikovnih sprememb
v njenih oddajah, glavne vodi-
teljske zvezde pa bodo v raz-
vedrilnih oddaja ostale. Na
čelu z njo, se razume.
Mito Trefalt
•	Je pa nogo dobil upokojeni
zvezdnik Mito Trefalt. Kviz
Življenjska priložnost bo v je-
seni vodil zdravnik specialist
za male ekrane Borut Vesel-
ko. S tem je voditelj kviza na
POP TV »stone face« Jonas
dobil nevarnejšo konkurenco,
s katero se bo moral spopasti.
•	Voditeljica Odmevov Janja
Koren se je polna vtisov vrnila
z dopusta, čeprav zlobneži pra-
vijo, da je na dopustu celo
leto, saj živi na Bledu. Najbolj
pa ji bo v spominu na letošnji
dopust ostal koncert Tine Tur-
ner, ki si ga je ogledala na
Dunaju. Tistega, ki ga je imela
legendarna Tina pred tridese-
timi leti v Ljubljani, je namreč
Janja zamudila. Niso je pustili
iz vrtca.
• »Draga naša Lidija, že dol-
go si v armiji...«, je zavzdihnil
voditelj Dnevnika Slavko Bo-
bovnik. Hudo namreč pogre-
ša svojo kolegico Lidijo Hren,
ki si je privoščila celomeseč-
no dopustniško odsotnost in
se tem zakrivila Slavkovo ga-
ranje. Na srečo Slavko ni ostal
čisto sam, tako da si je vodi-
teljstva lahko porazdelil s ko-
legom Jankom Šoprom, ki
menda dopustniške dni raje
kot poleti preživlja na snegu.
•	Upokojeni, a še vedno agil-
ni Janez Čuček, bivši dolgo-
letni voditelj TV Dnevnika, se
vse pogosteje suče okoli Tele-
vizije. Vendar njenega praga
ne prestopi. So se mu vodilni
menda preveč zamerili. Janez
poseda v okoliških bifejih in v
družbi bivših kolegov obuja
spomine na čase, ki je bil v
središču pozornosti. Poučeni
vedo povedati, da bo o tem
napisal še eno knjigo.
•	Jana Čede je bila zvezda
slovenske televizije, ko je ve-
čina novodobnih zvezdic ma-
lih ekranov delala še potičke v
pesku. In kot je povedala sama
v izvrstni oddaji Velika imena
malega ekrana, katere avtor je
neumorni režiser Slavko Hren,
soprog znane Lidije, je dobi-
vala na kupe pisem z ženitni-
mi ponudbami. Časi se spre-
minjajo in takih pisem menda
nihče ne piše več. Kljub temu
pa se dekleta, ki so okusila
televizijsko slavo, poročajo.
Po RTV-jevskih hodnikih se
šulja, da bo po Manici Jane-
žič Ambrožič svoj »da« men-
da dahnila še Petra Kerčmar.
Če bo seveda njen izvoljenec
Uroš Slak najprej uredil »štal-
co«. Še vedno se namreč ni
odločil, ali bo zapustil nacio-
nalko. Z odgovornim uredni-
kom Urošem Lipuščkom je
Slak opravil dolg pogovor. Men-
da so bila pogajanja trda, nji-
hov rezultat pa zaenkrat še ni
znan. Slak pravi, da mu kon-
kurenčna TV za prestop ponu-
ja bajne denarce.
Borut Veselko
Romeo mora umrel
če ste zaradi naslova pomi-
slili na kakršnokoli navezova-
nje tegale filma na Shakespea-
rovo dediščino, raje pozabite
na vse skupaj; film in Shakes-
peare imata toliko skupnega
kot recimo Zdravljica in pri-
pomba, da tam nekje nekdo
nekaj pije. Ampak saj niti ne
more biti drugače, če pa imate
na kupu Jeta Lia, zvezdo fil-
mov borilnih veščin. Aaliyah.
zvezdo hip hopa, in firmo Ma-
nex Visual Enterteiment, zvez-
do Matrice, iz časov, ko zvezda
še ni bila. ker je bila Matrica
šele v povojih. (Vsaj kolikor
vem. Ponekod pri filmu piše:
produkcija. ZDA, 2000. Meni
kot odgovor na to preostane le
še vprašaj.) Od Shakespeara
pa torej ostaneta dve bandi.
ajde. družini, ki sta v vojni,
veliko maščevalnega pretepa-
nja. in simpatija, ki ljubezen
ne more postati, ker ni časa -
zaradi pretepanja. To je tudi
vse, kar naj bi generacija hip
hopa oziroma mehkega rapa
od Shakespeara potrebovala;
več že ne bi bilo kul. Romeo
mora umreti. Julija pa je tako
ali tako stranskega pomena.
Namesto ostalega pa: veliko
mrkega pogledovanja, veliko
streljanja (in zagotovo vsaj en
prizor v stilu: »jaz tebi merim v
glavo, ti meni meriš v glavo,
mi vsi merimo v glave eden
drugemu.« kar ježe skoraj make
dolgočasno, ali ni?), veliko črn-
ske močno basovske glasbe no-
vejšega datuma, in veliko bo-
rilnih veščin. Posnetih (film je
zrežiral Andrzej Bartkowiak)
s pomočjo veliko posebnih efek-
tov. V stilu Matrice, seveda.
Potem pa so tu vesele napake,
napakice. Če se malo poigram
z opisovanjem...zakaj se Jet Li
šele ob novici o smrti svojega
brata zdrzne in ekspresno po-
begne iz dobro čuvane ječe -
oziroma zakaj tega ni naredil
prej, če je takšna faca? Ni imel
dovolj dobrih vzrokov? Kot reci-
mo svobodo? In zakaj recimo
Aaliyah dobi za telesnega stra-
žarja človeka, ki ne more biti
telesni stražar niti lastnemu
telesu (glej: njegova vsepovsod
prevladujoča nerodnost), hej,
tip definitivno ni kvalificiran
za delovno mesto, in potem se
še čudijo, zakaj mu ona pobeg-
ne. Žalostno.
Da ne bom samo kritiziral:
film kot gola akcija še kar gre.
Ja, najboljša stvar so borilne
koreografije. (In zares »naj« je
prizor, v katerem Jet »upora-
bi« Aaliyah za borbo
napadalki. ker se z Ž4
zaradi nazorov noče bo
In čeprav so se kung /j
njegove različice že od Bn
Leeja naprej pasle na ka
uporabi vsaj manjšega ti
so tokrat ti triki že prei
preveč - očitni. Poanta zrn
borilnih veščin je v fizični
diciji igralcev - če nič dru^
jih lahko občuduješ zato,
veš, da počnejo nekaj.
sam ne zmoreš. Tukaj se i
ta trud in znanje. Če pa
zadevi očitno pomaga pos{
efekt, dobiš občutek, da b\
kole. z računalnikom kot
bro vilo tam zadaj, to k
počel vsakdo. Škoda. Pa 1
no: Jet Li - Once upon a 1
in China pa Smrtonosno c
je 4 - je v tem pogledu sei
dober, ne nenadkriljiv,
pak da, občudovanja vrei
Niti T^ačunalniški triki mi
morejo vzeti tega. Ostalo
mo verjetno kmalu pozab
PETER 7A]n
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 17. do 23.8. ob
18.30 akcijski film Romeo mo-
ra umreti, ob 21. vojaški triler
Trenutek odločitve, 23.8. ob
18.30 acijski film Romeo mo-
ra umreti, ob 21. predpremie-
ra z Radiem Celje - akcijski
vohunski triler Misija nemo-
goče 2.
Mali Union: od 17. do 22. 8.
ob 18. vojaški triler Trenutek
odločitve, ob 20.30 akcijski
film Romeo mora umreti,
23.8. ob 20.30 vojaški triler
Trenutek odločitve.
Metropol: od 17. do 23.8.
ob 17.30 in 20. akcijski spek-
takel Shiri.
Poletni kino (na dvorišču
Spodnjega gradu): od 17. do
20.8. ob 22. akcijski spekta-
kel Shiri. ^(V primeru slabega
vremena bodo predstave ob
22.15 v kinu Union, v nedeljo,
20.8. zadnjič Poletni kino).
Kino Žalec: 19.8. ob 21.
jugoslovanski Kolesa, 20.8.
ob 20. drama Hišni red.
Kino Dobrna: 19.8. ob 19.
in 20.8. ob 17. vojna komedija
Trije kralji.
Gremo v kino!
Aaliyah je bolj znana na glasbenem področju kot pevka
hopa. Nagrajenci so: Boža Guček, Pod gradom 6, Celje, Pol
Volf, Galicija 15, 3310 Žalec in Alja Pilih, Trnoveljska c.
Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma celjskih kinem
grafov.
Nagradno vprašanje: V filmu Trenutek odločitve nasi
Tommy Lee Jones, ki smo ga pred časom videli v filmu skui
Willom Smithom. V katerem?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3
Celje, do ponedeljka, 21. avgusta. Izžrebali bomo tri doh
ke vstopnice za ogled filma.
TY VODIC
31
32
TY VODIC
TV VODIC
33
34
TY VODIČ
GLASBA
35
Iz zaklonišča na televizijo
Zaklonišče prepeva je sku-
pina mladih Primorcev, ki so
se z uspešnico Žitje Miče
Muriquija bliskovito povz-
peli na domače lestvice in se
tako prebili iz anonimnosti.
O bendu, njihovih začetkih
in novih projektih smo se
pogovarjali s pevcem skupi-
ne Vanjo Aličem.
fc ■ -- -
Kdaj in kako je skupina
sploh nastala?
Začeli smo maja leta 1994,
- sicer pa sva z basistom Mitjo
Marussigom, ki ga kličemo
Muriqui, že prej nastopala kot
duo. Že leto prej sva začela
vaditi v nekem zaklonišču v
Novi Gorici, kjer je takrat va-
dila večina tamkajšnjih ben-
dov. Takrat sva imela še vsak
svojo skupino, kasneje pa sva
se odločila, da skupaj naredi-
va šaljiv projekt, ki sva ga
poimenovala Zaklonišče pre-
peva. Če že vadiva v zakloniš-
ču, pa naj se tako imenuje
bend, sva menila in tako se je
to ime obdržalo tudi potem,
ko so se nama pridružili še
nekateri člani.
Kam bi uvrstil vašo glas-
bo?
Predalčkanje glasbe se mi
zdi neumno. Mi igramo
rock'n'roll, če pa nas hoče kdo
uvrstiti v ta ali oni koš, je to
njegov problem.
In kaj sicer počnete?
Muriqui je novinar, dela za
Primorske novice, ostali pa,
kaj misliš, da vem? Dva še
študirata, kitarist Borja dela
nekaj v zvezi z računalniki,
jaz pa sem drugače tudi novi-
nar in pišem za Dnevnik.
Verjetno imate kar napo-
ren urnik.
Zdaj sploh, odkar smo po-
sneli videospot Žitje Miče Mu-
riquija. S tem se je vse postavi-
lo na glavo. Prej smo se prito-
ževali, da imamo premalo »špi-
lov«, zdaj pa jih je trikrat pre-
več. Od aprila do konca avgu-
sta imamo zasedene praktično
vse vikende. Počitnice si bo-
mo privoščili le v začetku av-
gusta, ko gremo za 12 dni na
kolektivni dopust.
Kdo piše glasbo?
Sami. Besedila so vsa moja,
glasbo pa piševa Borja in jaz.
Žitje Miče Muriquija je bil
pravi bum na glasbeni sceni.
Kako je pesem sploh nasta-
la?
Z Mitjo sva se poznala že
precej časa in tako sva se odlo-
čila, da greva skupaj na poto-
vanje po vzhodni Evropi. Us-
tavila sva se tudi v Katovvicah
na Poljskem, kjer sva se vsa
izmučena opazovala v ogleda-
lu neke prodajalne. Zbijala
sva šale na račun najinega iz-
gleda. Muriqui je rekel, da
sem kot kakšen Nemec z brki
in spuščenimi lasmi. Sorry,
sem rekel, ti pa zgledaš kot en
Šiptar. Tako je nastala zgodba,
v katero smo vpletli tudi naše
lokalne štose.
Ste šolani glasbeniki?
Ne, ne. Vsi smo samouki,
sicer je pa takih kar 99 odstot-
kov vseh rock'n'roll bendov
po svetu.
- - . BOJANAJANČIČ
Foto SHERPA
Zaklonišče prepeva so nastopili tudi v Celju.
Na Graški Gori
znova izvir
Na 25. festivalu narodno
zabavne glasbe Graška Gora
poje in igra 2000 so organi-
zatorji razdelili 1637 glasov-
nic, med katerimi jih je bilo
ob vrnitvi 222 neveljavnih,
kot je ugotovila komisija, ki
jo je vodil znani glasbenik
Tone Videč. Kar 585 glasov-
nic je dobil ansambel Izvir z
Dobrne, ki je tako v kratkem
času dosegel že tretji uspeh.
Po zmagi v Dobju ter brona-
stem Orfeju na Ptuju je ansam-
bel ponovno, tako kot lani,
slavil tudi na Graški Gori. Dru-
gačnega mnenja kot občinstvo
je bila strokovna žirija, ki je
podelila več nagrad. Bronasta
priznanja so dobili Mobi kvin-
tet, ansambel Eks iz Dobja in
Fantje z Graške Gore, srebrno
priznanje so dobili Trio Pogla-
dič, ansambel Marjana Koče-
varja. Izvir, Goličnik, Štajer-
ski objem in ansambel Simo-
na Plazla z Graške Gore, zlata
priznanja pa Atomček, Miko-
la in Slovenski expres. Tri po-
sebne nagrade so dobili: an-
sambel Franca Potočarja za
najboljšo vokalno izvedbo,
Franc Žerdoner za najboljšo
melodijo in Slovenski zvoki
kot najboljši ansambel. Na-
grajeni so bili tudi trije teksto-
pisci: Ivan Sivec (Ob našem
ognjišču v izvedbi Tri Pogla-
dič), Malči Božič (Ljubezen
na recept v izvedbi ansambla
Marjana Kočevarja) in Tone
Videč (Noč na Graški Gori v
izvedbi ansambla Izvir).
Srečanje na Graški Gori je
uspelo, prav pa bi bilo, ko bi
organizator končno prenehal
z eksperimentiranjem pri po-
deljevanju nagrad.	TV
EKSPRESEKSPRES
•	Na najvišjo pozicijo angleš-
ke lestvice najbolje prodaja-
nih albumov se je takoj po
izidu zavihtel LP prvenec Ro-
nana Keatinga, v ZDA je še
vedno na vrhu zbirka letošnjih
uspešnic »Now 4«, v Nemčiji
je največ plošč spet prodal
Eminem, v Sloveniji pa so lju-
bitelji glasbe kupili največ iz-
vodov tretjega albuma »In Blue«
irske skupine The Coors.
•	Številnim zvezdnikom sve-
tovnega formata (Britney
Spears, 'NSync, Rage Against
the Machine...), ki bodo 7.
septembra nastopili v New Yor-
ku na letošnji podelitvi nagrad
MTV Video Music Avvards,
se bo s svojo novo uspešnico
»Doesn't Really Matter« pri-
družila tudi Janet Jackson.
•	Precej let pred novodobni-
mi latino zvezdniki Rickyjem
Martinom, Markom Anthony-
jem in Enriqueom Iglesiasom
je po svetovnih lestvicah rova-
ril Jon Secada. Že v zgodnjih
devetdesetih je navduševal s
prototipom sedanjih latino po-
pevčic »Just Another Day« in
prodal več milijonov kopij de-
bitantskega albuma. Kasneje
je ta nadarjeni Kubanec po-
snel nekaj manj uspešnih al-
bumov, te dni pa se je na trgu
znašel njegov nov LP »Better
Part of Me«, s katerim naj bi se
po napovedih poznavalcev po-
stavil ob bok prej omenjene
trojice.
•	Kultna hip-hop naveza De
La Soul, ki je leta 1989 preve-
trila glasbeno sceno s prelom-
nim LP »3 Feet High and Ri-
sing«, se po štiriletnem studij-
skem premoru spet vrača. To-
krat je slavna trojica presene-
tila z izdelkom »Art Official
Intelligence«, ki so ga nekateri
kritiki že proglasili za hip-hop
ploščo leta.
•	Z novo ploščo »Hot Shot« se
na sceno vrača tudi že skoraj
pozabljeni v New Yorku delu-
joči Jamajčan Shaggy, pri nas
znan predvsem po svetovnih
uspešnicah »Oh Carolina« in
»Boombastic«.
•	Nepričakovano mirno sta se
po številnih pretepih, skokih
čez plot in celo poizkusu sa-
momora razšla zadnji dve leti
najbolj razvpita ameriška za-
konca, beli rapper Eminem in
Kim Mathers.
•	Slash, kitarist pred deset-
letjem najpopularnejše ročk
skupine na svetu Guns&Roses,
je z ekipo treh prijateljev pod
imenom Slash's Snakepit po-
snel ducat skladb, ki jih bo
oktobra objavila neodvisna za-
ložba Koch Records.
•	Ob Kanadčanki Shanii Tvvain
edina v Evropi zares popular-
na country pevka Faith Hill je
s svojega USA No.l albuma
»Breathe« na trg lansirala dru-
go uspešnico »The Way You
Love Me«.
•	Nov, tretji album najpopular-
nejše britanske dekliške zased-
be vseh časov Spice Girls naj bi
izšel 7. novembra. Material za
ta najbolj pričakovan letošnji
glasbeni izdelek v Veliki Brita-
niji so dekleta v preteklih 14
mesecih na različnih koncih sve-
ta, v Londonu, Los Angelesu in
Miamiju, posnela z ekipo vr-
hunskih producentov.
•	Iz daljne Avstralije se je na
svetovni glasbeni trg uspelo pre-
biti še eni pop-rock skupini.
Gre za kvartet Taxiride, ki je s
svojim prvencem »Imaginate«
najprej navdušila glasbene kri-
tike, nato pa še ljubitelje sre-
dinskega ročka širom sveta.
•	Sestre Higgins, ki nastopajo
pod imenom Cleopatra, se tri
leta po izidu zelo dobro spre-
jetega prvenca »Comin' Atac-
ha!«, pospešeno pripravljajo
na skorajšnji izid drugega al-
buma »Steppin' Out«. Njihov
prvi single »Come And Get
Me«je že v trgovinah.
•	Celih enajst let po izidu albu-
ma »The End Of Innocense« se
je pred slabimi tremi meseci
na glasbeno sceno s ploščo »In-
side Job« spet vrnil Don Hen-
Iey, ustanovni član legendarne
ameriške country ročk skupi-
ne Eagles. Velik borec za ohra-
nitev okolja je do sedaj prodal
že več kot deset milijonov sa-
mostojnih plošč - s skupino
Eagles pa kar sto milijonov -
milijonski nakladi pa se nevar-
no bliža tudi njegov nov izde-
lek »Inside Job«, s katerega pri-
haja tudi drugi single »They're
Not bere, They're Not Coming«.
•	V halah Golovec se bo v
soboto, 19. avgusta, spet zgo-
dil velik rave party The New
Millenium Night. Info:
www.spacevents.com
STANE ŠPEGEL
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
36
ZA AVTOMOBILISTE
Jesenske novosti pri BMW
Nemški BMVV sicer še ni
pozabil na neprijetnosti z bri-
tanskim Roverjem (tovarno
je prodal, ker mu je v nekaj
zadnjih letih povzročala sa-
mo težave in predvsem pri-
našala izgubo), vendar to ne
pomeni, da gredo 2^radi tega
miinchenski avtomobili slab-
še v promet. Ravno obratno.
Ker je pač treba železo kova-
ti, ko je vroče, pripravlja to-
varna za bližnjo jesen vrsto
novosti.
Tako bodo zelo diskretno ob-
novili serijo 5, ob tem pa je
treba priznati, da je obnova res
komaj opazna. Preoblikovali
so prednje luči, ki bodo po
novem obkrožene s svetlim ko-
vinskim obročem. Tudi me-
glenke oziroma luči za meglo
bodo povsem okrogle in pokri-
te z gladkim steklom, prav ta-
ko so se lotili tudi zadnjih luči.
Poseg oblikovalcev je prežive-
la prednja maska oziroma zna-
meniti Beemvejevi ledvički, po-
membno pa je, da bo novi
BMW serije 5 po novem lahko
za doplačilo opremljen celo z
desetimi zračnimi varnostnimi
blazinami (vgrajujejo jih tudi v
zadnja opornika strehe).
Pri tovarni se znova navdušu-
jejo nad štirikolesnim pogonom,
ki ga označujejo s črko X in ga
bodo letošnjo jesen začeli po-
nujati v seriji 3 (325i, 330i in
330d). Gre za stalni 4x4 pogon,
ki v normalnih voznih okolišči-
nah deli 62 odstotkov navora na
zadnji in preostanek na prednji
kolesni par. Nekaterim avto-
mobilom serije 3 bodo serijsko
namenili 16-palčna kolesna pla-
tišča, bolj pomembne pa so
novosti pri motorjih. Tako bo-
do v serij 3 in 5 ter Z3 začeli
vgrajevati 2,2-litrski bencinski
motor, ki bo razvijal 170 konj-
skih moči. Pri seriji 5 in tudi 3
bo po novem na voljo 2,5-litr-
ski motor s 193 konjskimi moč-
mi, v 530i, Z3 in 330i pa bodo
vgrajevali novi šestvaljnik z gib-
no prostornino 3,0 litra in z 231
konjskimi močmi. Kot kaže se-
daj, bo večina teh novosti slo-
venskim kupcem na voljo jese-
ni oziroma do konca leta.
Prenovljeni BMW 5 touring.
Konec za ford escort
Pred dobrimi 33 leti so pri Fordu naredili
prvega escorta, avto nižjega srednjega razreda.
Pred nekaj dnevi pa so v britanskem Halevvoo-
du naredili zadnjega escorta, vsega skupaj pa
nekako 11 milijonov vozil.
Escort torej šteje za dokaj uspešen avtomobil,
ki je v svojem času doživel nekaj pomembnih
sprememb. Tako so mu premaknili pogon z
zadnjih na prednji kolesi, leta 1981 si je priboril
tudi naslov evropski avtomobil, ob tem pa so
predstavili kar nekaj karoserijskih variant (limu-
zino, kabrioleta ipd.). Tudi z motorji je bil escort
dobro opremljen, poleg tega pa je v dirkaških
različicah dosegal dobre rezultate. V Sloveniji so
zadnjega escorta prodali februarja, nadomestil pa
ga je ford focus, vsekakor tudi avtomobil, ki se
sedaj kaže za tržno uspešnega.
Na sliki: Ford escort.
Težave Nissana v Veliki Britaniji
Avtomobilske tovarne, ki izdelujejo avto-
mobile v Veliki Britaniji, se nikakor ne
morejo izkopati iz težav. Močni funt draži
proizvodnjo in povečuje stroške, zato so
avtomobili, narejeni na Otoku, bistveno dražji
ter tako nekonkurenčni. Po tistem, ko se je
začela kujati Honda, pa Ford in še nekateri
drugi, se zdi, da je v nevarnosti tudi Nissa-
nova tovarna v Sunderlandu.
Tam med drugim izdelujejo micro in almero.
Pred nedavnim se je tako izvršni direktor Nissa-
na Carlos Ghosn, ki ga je na to mesto postavil
Renault, sicer pomemben lastnik japonske avto-
mobilske tovarne, sestal z britanskim premie-
rom Tonyjem Blairom. Pogovarjala sta se prav o
Nissanu v Sunderlandu, kaj pa sta se dogovorila,
ni znano. Vsekakor je Ghosn že pred časom
dejal, da bo Nissan v primeru, če se bo funt še
naprej dražil, premislil o svojih prihodnjih
investicijah na Otoku. Kot pravijo, že sedaj
kupuje manj sestavnih britanskih delov in tako
skuša ublažiti posledice močnega funta.
Nissanova micra je zaradi trdnega funta predraga.
■ ■	•• •	I »v*
Lelosn|i |uli| ugodne|Si
od lanskega
Julija se avtomobili obi-
čajno ne prodajajo ravno kot
sveže žemljice, kar ni nič
posebej presenetljivega. To-
da letošnji julij je v primerja-
vi z lanskim dokaj ugoden,
za kar obstaja logična razla-
ga. Lani je bil 1. julija uve-
den sloviti DDV, zato je bila
prodaja novih avtomobilov
v sedmem mesecu zelo skrom-
na, kar koristi statistiki le-
tošnjega julija.
Tako so skupaj prodali 5200
avtomobilov, kar je bilo za
dobrih 12 odstotkov več kot
julija lani. V vseh sedmih le-
tošnjih mesecih si je nove av-
tomobile omislilo 42.343 kup-
cev, vendar je ta številka za
omembe vrednih 24 odstot-
kov skromnejša od lanske v
tem času. Seveda je šlo v juliju
najbolje Renaultu, sledil je VW,
na tretjem mestu pa je bil Fiat.
Lestvica najbolje prodajanih
avtomobilov se že mesece ne
spreminja. Renault clio je bil
julija in letos najbolje proda-
jano vozilo (3981), drugo me-
sto pripada fiatu punto (2994),
tretje pa VW golfu.
Največ avtomobilov je bilo
prodanih v nižjem razredu,
nekaj manj pa v nižjem sred-
njem. Omeniti kaže tudi pa-
dec posla z dražjimi avtomo-
bili, saj je recimo Audijeva
prodaja padla za skoraj šesti-
no, BMW je imel julija za
skoraj 45 odstotkov manj kup-
cev kot lani, pa tudi Mercedes
Benz ni bil bistveno na bolj-
šem.
Prihaja VW lupo GTI
Pri Volkswagnu so že pred časom postavili na cesto
lupa, najmanjši avtomobil pri hiši. Medtem je dobil vrsto
motorjev, tudi izjemno varčnega TDL
Sedaj oziroma jeseni pa bo na cesto pripeljal vroči lupo
GTI, kar pomeni, da bo to naj zmogljivejši lupo v ponudbi.
Za pogon so mu namenili 1,6-litrski 16-ventilski motor, ki bo
zmogel kar 125 KM. Po tovarniških trditvah bo avto zmogel
največ 205 km/h, medtem ko bo za pospešek do 100 km/h
potreboval vsega 8,3 sekunde. Avto bo tehtal 978 kilogra-
mov, kar so dosegli tudi z uporabo lahkih materialov, saj so
vrata, motorni pokrov ipd. izdelani iz aluminija. Navzven bo
lupo GTI jasno dokazoval svoj značaj, saj bo opremljen s
spojlerjem, blatniki bodo nekaj širši, zadaj bosta dva izpuha
ipd. Serijsko bo seveda opremljen s protiblokirnim zavor-
nim sistemom ABS, elektroniko za stabilnost ESP, športnimi
sedeži ipd. Cena? Vsaj na začetku v Nemčiji 33.500 mark.
GM se še zanima za Daewoo
Zgodba o južnokorejskem Daewooju, močno zadolženi to-
varni, ki jo skušajo japonski upniki prodati najboljšemu kupcu,
še ni končana. Kot smo že pisali, je najboljšo ponudbo za nakup
poslal ameriški Ford, ki naj bi menda ponudil 6,9 milijarde
dolarjev. Do septembra mora oblikovati dokončno ponudbo,
zato pospešeno pregleduje poslovanje in finančno stanje Dae-
wooja. Tudi drugi morebitni kupci še niso vrgli puške v koruzo.
Tako General Motors, tovarna, ki je dolgo časa veljala za
najresnejšega kandidata za nakup Daewooja, meni, da vse še ni
izgubljeno. Kot pravijo pri GM, bi v primeru, če bi Ford
odstopil od nakupa, ponovno vstopili v igro.
Nova Oplova corsa.
Easytronic za novo corso
Nova Oplova corsa, bo, kot smo že pisali, pripeljala na trge nekje proti koncu leta. Avto bo v
primerjavi s sedanjo izvedenko nekaj daljši in širši, večja bo tudi medosna razdalja. Med drugim
pa bodo corso ponujali tudi z novim menjalnikom easytronic. To je povsem nov petstopenjski
avtomatski menjalnik, ki pa bo ponujal tudi možnost ročnega pretikanja. Zanimivo pri tem
menjalniku je, da so za uravnavanje sklopke in prestavljanje uporabili tri elektromotorje
namesto hidravlike. Tudi zaradi tega je pretikanje veliko hitrejše. Pri tovarni pravijo, da bo cena
easytronica nizka, za začetek pa ga bodo ponujali v kombinaciji z l,2-litrsWm motorjem s 75
KM, kasneje pa tudi v drugih motornih variantah.
ZA AVTOMOBILISTE
37
Tujci čedalje uspešnejši na
Japonskem
Za dalj no vzhod ne avtomo-
bilske trge, predvsem japon-
skega in tudi južnokorejske-
ga, velja, da so bili dolgo
tasa tako rekoč hermetično
zaprti za vse tuje avtomobil-
ske tovarne.
To je bil tudi razlog za kar
nekaj trgovinskih vojn med ZDA
in Japonsko, saj so hoteli Ame-
ričani Japonce tako ali drugače
prisiliti, naj kupijo več njiho-
vih avtomobilov. Japonska nad
ameriško avtomobilsko ponud-
bo ni pretirano navdušena, pač
pa se veliko bolj zanima za
evropsko, kar je po svoje tudi
razumljivo. Evropski avtomo-
bili so namreč veliko primer-
nejši za japonske ceste in me-
sta kot ameriški. Zadnji podat-
ki kažejo, da se Japonci počasi
vendarle ogrevajo za tuje avto-
mobile, kajti junijska prodaja
je bila v primerjavi z lanskim
junijem za 2,8 odstotka večja.
Tuje tovarne so prodale 25.500
avtomobilov, največji delež
nemške, med temi pa vodi Volks-
vvagen pred Mercedes Benzom
in BMW.
Kako dolgo na
servisih?
v Nemčiji opravijo vrsto ze-
lo različnih študij, ki so zelo
zanimive tudi za druge trge in
države. Tako so začeli ugotav-
ljati, koliko ur v povprečju
porabi servis za popravilo ali
servisiranje določenega avto-
mobila. Tako so ugotovili, da
zadržijo vozilo na servisu v
povprečju 4,7 ure. Kot pravijo,
naj bi vsaj v Nemčiji do leta
2010 mehaniki zadržali avto-
mobil v delavnici od 2,6 do tri
ure. Razumljivo, saj so servisni
intervali čedalje daljši, poleg
tega pa avtomobili kvalitetnej-
ši. Prav zanimivo bi bilo vede-
ti, koliko časa so avtomobili na
jlovenskih servisih.
Sodelovanje GM in Fiala
Pisali smo že, da je General Motors postal delni lastnik italijanskega Fiata. Ob tedanji sklenitvi
posla je bilo rečeno, da se bo kapitalska povezava poznala na številnih področjih. Sedaj se to že
pozna, staj sta GM in Fiat ustanovila skupni mešani podjetji za pogonske sklope in nabavo.
Vodstvo podjetja za pogonske sklope bo v italijanskem Torinu, tam pa bo delalo nič manj kot 13 tisoč
ljudi. Gre pa za delavce, ki sedaj še delajo tudi v drugih evropskih tovarnah, katerih lastnik je GM (Opel,
Vauxhall, Saab,...). Podjetje za skupno nabavo pa bo imelo svoj sedež v Rosselsheimu, torej tam, kjer
je sedaj Opel, in bo zaposlovalo 1400 ljudi iz Fiata in 800 iz General Motorsa. Na sliki: Fiat seicento.
Slabi rezultati preskusnega
trčenja pri cruiserju?
Na slovenskem trgu še ni stekla prodaja novega chrysler-
ja cruiserja, ki gre v ZDA tako rekoč izjemno v promet,
medtem ko Evropa vsaj doslej zanj ni kazala takšnega
izjemnega zanimanja. Drži pa, da v marsikateri evropski
državi avto še ni naprodaj. Pri nas bo prodaja stekla
predvidoma septembra. Ob tem pa iz ZDA prihajajo vesti o
ne posebej bleščečih rezultatih preskusnih trčenj cruiserja.
Vse kaže, da je v precejšni nevarnosti predvsem prednji
sopotnik. To vsekakor ni podatek, ki bi pomagal pospeše-
vati prodajo. Pri DaimlerChryslerju pravijo, da bodo
zadevo proučili.
Prihodnje leto novi SL
Mercedes Benz v zadnjem
času izjemno hitro predstav-
lja nove avtomobile, hkrati
pa obnavlja stare ali doslej
znane. Med tistimi, ki v tem
času niso doživeli velike pre-
nove, je roadster SL.
V bolj ali manj nespreme-
njeni obliki je že vse od leta
1989. Morda tudi zaradi tega,
ker velja v svojem razredu za
enega najuspešnejših avtomo-
bilov.
Na prihodnjem frankfurt-
skem avtomobilskem salonu
septembra prihodnje leto bo
Mercedes postavil na svetlo
povsem novi SL. Avto bo v
osnovi ohranil roadstersko-ku-
pejevsko podobo, vendar bo
opremljen z zložljivo kovin-
sko streho kot sedaj manjši
SLK.
Med drugim bo tudi prvi
serijski avtomobil, opremljen
z elektrohidravličnim zavor-
nim sistemom, naj zmogljivej-
ša pa bo izvedenka SL600 s
450 do 500 konjskimi moč-
mi.
38
POTOPIS - FEUTON
Najdražji sončni zaliod
V Avstraliji je šlo vse narobe že od začetka potovanja - Višek je bila kraja opreme, denarja, vozovnic...
čudovit dan se je poslav-
ljal, sonce je bilo vse nižje,
razpoloženje pa temu pri-
merno. Vozila sva se proti
Perthu in se ustavljala ob
plažah, ki so naju vabile na
vroč pesek in v toplo mor-
je. Sonce je bilo vedno več-
je in vedno bolj rdeče. Obe-
tal se je prekrasen sončni
zahod, zato sem avto zape-
ljal na parkirišče mestne
plaže, ki je oddaljena le pet
kilometrov od Pertha. Želel
sem napraviti le nekaj po-
snetkov, nato pa nadaljeva-
ti pot v mesto.
Rahel veter je gnal valove
na obalo, da so se škrlatno
obarvani penili ob mojih no-
gah. Fotografiral sem kot ob-
seden, da bi ujel primeren
val. Po dobrih desetih minu-
tah sva se z Andrejo vrnila k
avtu. Najprej sem pogledal
na zadnji sedež, kjer sva pu-
stila vso fotografsko opre-
mo, potna lista, denar, letal-
ske vozovnice, vetrovke, An-
drejina očala itd. Toda - zad-
nji sedeži so bili pospravlje-
ni, avto prezračen, da nama
ne bi bilo vroče.
Okradli so naju. Andreja je
jokala, sam pa sem buljil v
izpraznjeni avtomobil. Izgu-
bil sem vse, kar sem v desetih
letih prigaral. Sonce je zašlo,
kakor tudi najina oprema. Na
srečo sva že prej videla dobr-
šen del Avstralije, odpadla pa
je Nova Zelandija.
Pri Franciju Esu
Naslednji dan sva oddala
avtomobil. Za razbito steklo
so nama zaračunali 45 av-
stralskih dolarjev. Krhka kot
kristal in popolnoma razdvo-
jena sva zapuščala mesto.
Zaradi plačanih vozovnic po
Avstraliji sva odletela v Dar-
win k zdomcu Franciju Esu.
Najino razpoloženje je hotel
popraviti s svojo hudomu-
šnostjo. Povabil naju je na
čudovito večerjo v grško re-
stavracijo in nama uredil bi-
vanje v sobi nad svojo delav-
nico. Ukvarja se z nerjavečim
jeklom in je pravi mojster v
izdelovanju raznih predme-
tov.
Iz domovine so mi nakaza-
li 1600 dolarjev za vrnitev. Po
enem dnevu urejanja formal-
nosti pri letalskem prevozni-
ku sva se odločila, da obišče-
va Nacionalni park Kakadu,
ki je 150 km oddaljen od Dar-
wina. Tudi tu ni šlo brez za-
pletov, ko je voznik najinega
avtobusa veselo peljal mimo.
Malo kasneje je sam šef
agencije reševal najin primer,
tako da naju je odpeljal za
avtobusom s hitrostjo 150
km/h.
Ogledala sva si zanimive
stenske poslikave Aboridži-
nov pri Nourlangie Rocku,
ki spadajo med najlepše v
Avstraliji, ter laguno Yellow
Water. Zaradi monsunskega
obdobja smo bili deležni iz-
datnih padavin. Dan kasne-
je pa nama je obilno dežev-
je onemogočilo, da bi se pe-
ljala do Ayers Ročka z avto-
busom, ker je bil predel ce-
ste pri Alice Springsu pod
vodo. Preostalo nama ni
drugega, kot da zapraviva
še zadnje dolarje za letal-
sko karto do Alice Springsa,
nato pa sva nadaljevala pot
v Ayers Ročk, svete gore
domačinov, imenovane tudi
Uluru.
Zahvaljujem se donator-
jem odprave Avstralija
2000. To so: T- graf, Mik
Celje, Ceste mostovi Celje,
Urarstvo Dečman, Zlatars-
tvo Tanjšek, Acman, Foto
1, Kostra Celje, Kovintra-
de, Foto Rizmal, Foto Ta-
bor, Potrošnik Celje, Go-
stišče Štorman, Mlekarna
Celeia, Lekarna Žalec, No-
vi tednik - Radio Celje, Ce-
ste kanalizacije, Stoma
center Sana, Skei Sip Šem-
peter, Foto Zorin, Bine Ja-
vernik. Zahvaljujem se
vsem, ki so kakorkoli pri-
pomogli, da sva uresničila
svoje cilje.
V čudovitem sončnem
vzhodu smo občudovali,
kako je gora menjavala bar-
ve. Da bi bila smola še več-
ja, se je pokvaril še edini
objektiv, ki mi je ostal.
Vzpela sva se na goro v
močnem vetru in prijetne^
hladu. Najhujša strmina j^
zavarovana z verigami, ko
pa se stena položi, so nas
bele markacije pripeljale do
vrha (867 m).
Težav še ni Iconec
Popoldan sva odletela za
Cains, ki je na severu drža-
ve Oueenslanda. Tam je bilo
dežja malce manj, toda te-
žave so naju še vedno
spremljale. Ker je bila sobo-
ta in so bile pošte zaprte,
sva si morala prestaviti po-
let za Brisbane, da sva lah-
ko dobila potne liste in po-
tovalko. V tem času sva si
ogledala staro rudarsko
mesto Kurando. Vsak dan
ga z muzejskim vlakom
množično obiskujejo števil-
ni turisti. V trgovinah lahko
ugodno kupuješ tekstil,
spominke ali občuduješ de-
ževni gozd. V okolici Cairn-
sa je nekaj čudovitih plaž in
eno izmed njih sva tudi obi-
skala.
Ko sem mislil samo še na
dom, so se težave zopet po-
javile. Uslužbenka letalskega
prevoznika Garuda nama je
dejala, da ne moreva odpoto-
vati, ker na Baliju ne smeš
čakati v tranzitu več kot
osem ur, vize pa nisva imela.
Zopet hladen tuš. Uslužben-
ko sva komaj pregovorila, da
poišče kakšno možnost, da
prideva domov. Povezala je
minimalne možnosti in naju
poslala v Dempasar in s tem
prižgala zeleno luč za najino
vrnitev.
FRANCI HORVAT
Sončni zahod na mestni plaži v Perthu.
»Napis sem primerjal s sta-
rocerkveno slovansko glagol-
sko pisavo. Glede na zgodo-
vinska dejstva bi seveda bilo
več kot mogoče, da so napis
vklesali posnemovalci bratov
Cirila in Metoda ali pa še kdo
prej. O zgodnejšem preselje-
vanju Slovanov sta govorila
prof. Logar in prof. Bezlaj.
Bral sem iz vsem možnih
smeri in na podlagi neskonč-
nega primerjanja se mi je iz-
luščila ugotovitev, da tam piše
VERUJONŠT (I) V BUG (veru-
joč v boga torej), tisti manjka-
joči i pa je najverjetneje uniči-
la erozija,« je bil še do srede
devetdesetih prepričan prof.
dr. Jurij Roj s.
Ugotovitev je hitro in zlahka našla pot v vsa besedila, ki so se
ukvarjala s Sv. gorami, nihče ni reagiral, nihče podvomil, le dr.
Ivanu Stoparju so oporekali, da bi to lahko bil del ovala
(portal je zanesljivo odbit in del nečesa, pozneje uporabljene-
ga za preklado), krstilnice, »del venca nekega starega bazena,
piscine.« Dr. Paola Korošec se torej s Stoparjevim mnenjem ni
strinjala, čeprav je sama ugotavljala, da je tu obstajala tudi
zgodnjekrščanska cerkev in bi napis lahko razložili tudi tako...
Še vedno sredi devetdesetih je prof. Rojs močno podvomil v
svoje branje napisa zgolj s pomočjo nekaj znamenj, črk in se je
odpovedal odkritju. V strokovnem časopisu, kjer sicer precej
objavlja, ni objavil ne prvega ne drugega. Zgodilo pa se je tudi
to, da je prav v teh letih v Varstvu spomenikov Z. Tunerjeva
zapisala, da predvideva, da je Jurijeva kapela služila prvotno
za krstilnico in da je na kamnu upodobljen Janez Krstnik, ki
stoji v vodi, v roki pa drži zajemalko, s katero zajema vodo za
krst. Rešitev napisa bi torej morali iskati v tej smeri - morda pri
tistih, ki so v te kraje prinesli - krščanstvo!
Prof. Jurij Rojs pa vendarle ni odnehal. Spomnil se je na dr.
Rajka Nahtigala, rune in začel študirati različne runske pisave,
jih primerjati med seboj, vse pa s svetogorskim napisom, ki sva
ga natančno premerila in prerisala vsako črko posebej. Premak-
nilo se ni nič. Rojs se je spogledoval z etruščansko pa feničan-
sko pisavo, tipal v vse smeri... Izkoristil je številna znanstva iz
Rusije, kjer je bil na podiplomskem študiju in preko dr. Maje
Rižove iz Moskve dosegel, da so se s svetogorskim napisom
seznanili domala vsi najpomembnejši ruski paleografi. Pisal je
univerzam v Leipzigu, Halleju, Kjoebenhavnu, Stockholmu,
študiral je, z menoj vred, Kulundžiča Zgodovino pismenstva...
Dr. Vlado Nartnik iz Ljublja-
ne je prepričan, da gre pri
svetogorskem napisu za gla-
golico
Kapelica sv. Jurija.
Nebesna znamenja v pomoč
Poizkus z runami ni uspel, pač pa sva ugotovila to, kar je leta
1952 zapisal že dr. Emilijan Cevc: v domala vseh pisavah si je
nekaj znakov popolnoma podobnih, še malo pa ne vsi, če jih
primerjaš s svetogorskim napisom.
V	istem letu, 1995, ko je prof. dr. Jurij Rojs pisal po pomoč
rektorju univerze v Halleju (poslali so mu knjigo o runah), je v
reškem časopisu za filologijo Riječ dr. Vlado Nartnik z Inštitu-
ta za slovenski jezik ZRC SAZU objavil spis v slovenščini Sveti
Jurij in začetki glagolice.
V	uvodu dr. Nartnik govori o sv. Juriju v slovenskem ljudskem
izročilu in ga primerja z vojakom, upodobljenim na Jarovitovem
kamnu z Baltika. Primerja ga tudi s svetim možem na hodiškem
reliefu s Koroškega onstran meje in po dokaj zapleteni ter
zanimivi razlagi pride do Ircev, pokristjanjevanja Slovanov,
pisave ogam in nekaterih nebesnih znamenj, zarisanih v kamne
in ki spominjajo na glagolske bukve, ki se, po njegovem, dajo
urediti v besedo KUNINGU, oziroma KNEZ (za pomoč so mu
križci okoli Jarovitove glave), »... na kar navaja že starejšim
runam sorodni napis nad vzhodnim sedežem Vojvodskega
stola pri Gospe Sveti na Koroškem,« kot piše dr. Nartnik.
Z nebesnimi znamenji si dr. Nartnik pomaga tudi pri sveto-
gorskem napisu. Zaradi pomembnosti ugotovitev smo ga
prisiljeni v celoti citirati:
»Na hodiški relief se sicer navezuje tudi svetogorski relief s
Štajerskega. Na njem sedi človeška postava s pravokotnim
trupom in hruškasto glavo, ki tokrat ne ponazarja božičnega
ščipa, ampak kresno sonce nad ozvezdjem Lovca, kajti črni
mlaj nad istim ozvezdjem Lovca ter nihajoči ščip pod nasprot-
nim ozvezdjem Orla sta ob postavi vklesana posebej. Pod
mlajem in ščipom ob sedeči postavi pa je opaziti še znamenje
dveh visečih črt, ki je vrh tega prvo od skrivnostnih znamenj
ob obeh straneh glave, primerljivih z žakovnim nimbom na
Krkavškem stebru iz Istre ter berljivih v smislu ogamske
pisave za latinsko-grški izraz (SANCT) GURGIV.
v MODNEM VRTINCU
39
Mamljiva razgal jenost
počitniških noci
Letošnje poletne večerne obleke so v znamenju »osvoboditve« ženskega telesa - gola ramena, gole noge, goli
popki, goli hrbti../
Kar bojim se, da so nam,
sramežljivo zadržanim Slo-
venkam letošnje »šik&šok« ve-
černe obleke vse prej kot na
kožo pisane. Toliko gole kože
moda že zlepa ni pokazala, pa
$e tisto, kar naj bi bilo zakrito,
je po zaslugi prosojnih mate-
rialov bolj ali manj radodarno
na ogled postavljeno.
m
No, zadeva pa je seveda ta-
koj bolj sprejemljiva, ko tovrst-
no modno prizorišče prestavi-
mo v bližino pljuskajočih mor-
skih valov, mežikajočih zvezd
na nebu in verig iz svetlečih
pisanih lučk na vhodu v hotel-
sko plesno dvorano... In, kaj-
pak, na zapeljivo zagorelo ko-
žo, morda še dodatno polepša-
no z letos modnimi losioni za
telo, ki z miniaturnimi bleščica-
mi pričarajo videz mokre kože.
Ali še bolj vznemirljivo - prepo-
tene kože...
Flirty dress - z
dvema, eno ali
nobeno naramnico
Ko govorimo o večernih ob-
lekah nasploh, se kar samodej-
no pojavi asociacija na glamur,
senzualnost, drznost. Pravilno,
vendar letos pritegnejo pozor-
nost še nekateri akcenti.
Pri določanju celotne silhue-
te se je namreč letošnja moda
osredotočila predvsem na
zgomji del života. V igri so
naramnice - asimetrično zavi-
te, lahko je ena tanka kot naj-
tanjša vezalka, druga široka
kot pri delavskem kombine-
zonu. Sem ter tja je naramnica
le ena, pogosto pa - je sploh ni.
Vrača se torej linija korzeta,
včasih se tkanina na prsih pi-
ramidasto vzpenja in v obliki
pasje ovratnice objema vrat. Pri tem ostanejo
ramena in hrbet razgaljeni.
Razporki, ki povzročajo
dihalno aritmijo
»Na vsem lepem sem pozabil, kako enako-
merno vdihniti in izdihniti zrak...,« je ob ogle-
du modne revije Donatelle Versace izjavil slav-
ni košarkarski as Dennis Rodman, ki sicer
obožuje Guccijeva oblačila.
Zakaj? Seveda ste uganili - beseda teče o
atraktivnih večernih oblekah z vrtoglavimi
razporki - na stegnih čisto do spodnjih hlačk,
če sploh so, pri dekolteju še precej globje od
popka, na hrbtu skoraj do...
Da je celotni vtis še bolj spektakularen, so
tovrstne cunjice sešite iz čipkastih, z bleščicami
pošidh materialov, dragocenih vezenin...
Kroji, dolžine? Dolge krinohnasto napihnje-
ne ah kratke, malce nad ali pod koleni. Asime-
trično zavitim linijam je letošnja moda še
posebej glasno zaploskala. Strastno oprijete
zgoraj, malce v A-linijo razširjene spodaj, so
najbolj pogoste. Videti je tudi nekaj brezro-
kavnih oblek, katerih spodnji rob se obesi kot
robček, ki je pripet samo z enim vogalom.
Poskusite, če ste lepo grajeni - vendar pazite
na tisti vogal, če vas bo na plesu zamikal
strasten tango...
Arabestne vezenine z
ognjemetom mavričnih barv
Letošnje ideje, povzete iz visoke mode,
obožujejo bleščeče tkanine, ki prebujajo vizijo
tekoče kovine, ribjih lusk oziroma bleščic, ki
delujejo kot kapljice v soncu oziroma meseči-
ni. Iz zakladnice eksotičnih, etno in renesanč-
nih vzdušij je potegnila arabestne (rehefne)
vezenine, pogost je tudi prijazen motiv japon-
ske češnje in stiliziranih listov trte.
Mimogrede - če niste poskočile od navduše-
nja ob misli na razp6rek od popka do vratu,
pa je slednje čisto sprejemljiva ideja, kajne?
Namreč z ročno vezenino ali šivanjem bleščic
osvežiti, prenoviti lansko obleko.
Magua cum laude za eterične
lolite
Ja, ko smo že pri tako racionalno-domiselnih
stvareh, kot so domače prenove oblačil, bi
veljalo omeniti še nekaj akcentov, s katerimi
lahko hitro in preprosto priča-
ramo stari obleki nov, super
trendovski videz.
Preverjeno efektna rešitev
je nakit. Letošnji je resast,
orientalski, v flower-power sti-
lu oziroma eteričnih modnih
lolit iz legendarnih hipijevskih
časov. Vendar, če je že obleka
cvetlična, potem ga nikar ne
pihnite mimo še s živopisani-
mi cvetličnimi ogrlicami, za-
pestnicami ali uhani iz čisto
tretje modne zgodbe. Kljub le-
tošnjim svobodnim modnim
načelom, ki dovoljujejo »vsa-
kega po malem ali celo vsega
raznolikega preveč«, se je ven-
darle bolj zanesljivo opredeliti
za določen slog kitenja, ki
, efektno nadgrajuje oblačilo.
Že v enem izmed naših
spomladanskih časopisnih
zmenkov smo omenili cvetje, ki
ga letošnja moda poveličuje kar
z latinskim »magua cum laude«.
Najvišjo pohvalo pa si menda
zasluži prav zaradi simbolne
sporočilnosti - vrnitve poudarje-
ne ženske nežnosti, romantične
svežine v modna dogajanja.
Cvetje kot umetni cvetovi, iz-
delani iz istega blaga kot je oble-
ka, prave cvedične skulpture,
vključene v kreacijo, ki rahlo ali
povsem odkrito spominjajo na
vsem dobro znani havajski stil,
cvetje v laseh kot efekten doda-
tek večerni obleki in pričeski...
Kičasto? Kje pa! Počitnice
so natančno tisti čas, ko si
tudi stroga estetska pravila
smejo privoščiti malce počit-
ka. Zakaj ne bi bil torej prav
havajski »aloha« tudi vaš po-
letni modni pozdrav?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Versace: razporki, ki jemljejo
dih.
Ko moda hrbet mi ogled postavi....
»Aloha« - modni pozdrav poletja 2000.
Gionfranco Ferre: zavito
postrcuiL
Za frfotavo-romantične poletne noči: malo
zakrito, veliko odkrito...
Precioas: cvetje kot offiica^
Blumarine: obleka kot cvetlična skulptura.
Nagradno vprašanje avgusta:
MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA:
a)	S črnobelimi črtastimi in kvadratasdmi motivi;
b)	S pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov:.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
■ m
Američan uci golf Obsoteljčane
V Rogaški Slatini uvaja novince profesor iz Amerike - Ženska enakopravnost na golf igrišču - Pred prihodom prvega igralca triurne priprave - Suša ni prizadelo le kmetovalcev
Obsotelje je obsedel golf. Vsak veljak, ki da
nekaj nase, hodi po zeleni trati ter udarja po
žogici. V znamenju golfa so pred nekaj dnevi
za isti datum dolgo napovedovali dva velika
obsoteljska dogodka. Prvega, v Olimju pri
Podčetrtku ni bilo, drugi iz Rogaške Slatine
odmeva.
Letošnja suša ni ogrozila le kmetovalcev, saj so
morali otvoritev novega golf igrišča v Olimju
prestaviti na 8. september. Igrišče na znani turi-
stični kmetiji Stanka Amona je na 17 hektarjih
zemlje ter ima 9 lukenj. Na področju golfa so prav
tako obetali zanimivo novost obsoteljski sos^i v
Rogaški Slatini, ki so začeli z golfom drugi v
Sloveniji, že leta 1991.
Slatinsko zdravilišče je prodalo lani vadbišče
nad hotelom Soča domačinu Francu Sajku (last-
niku slatinske štajerske glažute Kreativ), tako da
je slatinski golf od letošnje pomladi v novem
sijaju. Po novem meri 3,6 hektarja ter je prvo v
Sloveniji, ki je ponoči osvetijeno. Z njihovim golf
busom je tudi mogciče odpotovati na bližnja golf
igrišča, na vadbišču je trgovina z opremo za golf
(pro-shop) ter šola golfa.
Na šolo golfa so Slatinčani posebno ponosni.
Pred nekaj dnevi je prišel v mesto ob Sotli
ameriški profesor golfa Bili Bamett, ki so ga zato
pred dnevi predstavili štajerski
sedmi sili. Pravijo, da takšnega
učitelja golfa v Sloveniji še ni
bilo, saj je kar nekaj stopenj
pred ostalimi golf proji, ki pou-
čujejo na drugih zelenih tratah
dežele lipovega lista.
Profesor prihaja iz zvezne
dežele Alabama ter je začel
poučevati v Evropi konec
prejšnjega desetletja na Du-
naju. Nato je tri leta navduše-
val nove golfiste na Madžar-
skem (tam je zanje napisal
priročnik), od leta 1994 je veli-
ko v Sloveniji, kjer je bil doslej
večinoma na Ptuju. Tam je
golf igrišče tudi oblikoval, ta-
ko kot pred tem pet igrišč v
New Yorku, po dva v Tenne-
seeju ter na Madžarskem ter
eno na Dunaju (od koder izvi-
ra njegova soproga).
Nad Slovenijo je izredno
navdušen, pravi da je njegov
»dream«. Najrajši ima Ptuj,
slovenski Jeruzalem in Bled.
Slovenščina mu dela preglavi-
ce, vendar je obenem prese-
nečen, kako dobro govorijo
njegov jezik številni Slovenci.
Za nežnejši spol
Golf center v Rogaški Slatini,
kjer poučuje po novem ame-
riški profesor, vodi Slatinčan
Kristjan Bračun (mladi vodja,
ki ima v novem slatinskem
Štajerskem tedniku na skrbi
športno področje, je seveda že
opravil izpit za igranje golfa).
Na slatinskih zelenih tratah
dela tri leta, od časa, ko je tu
gospodarila družba Golf-Jel-
šingrad. Na skrbi ima tehnično
plat, šolo in trgovino. Prvi
igralci se pojavijo ob 9. uri, ko
center uradno odprejo ter je
za zaposlenimi približno tri
ure dela. Golf zelenice-greene
je treba kositi vsakodnevno, v
suhem vremenu je potrebna
voda (s pomočjo namakalne-
ga sistema).
Golf center Rogaška je ma-
tično igrišče domačega Golf
kluba Rogaška, kjer je na čelu
domačin mag. Boštjan Le-
skovar. Pred tem je deloval v
obsoteljskem mestu Golf
klub Jelšingrad, ki se je pri-
družil golf klubu v Podčetrt-
ku. Klub pod Leskovarjevim
vodstvom so ustanovili okto-
bra lani, z delom je začel apri-
la. Pristopnina je za sloven-
ske razmere razmeroma niz-
ka, saj znaša za prvih sto
članov 50 tisoč tolarjev, k te-
mu pa je treba prišteti še 16
tisoč tolarjev letne članarine.
Med tridesetimi člani so,
tamkajšnji podjetniki, zdrav-
niki in obrtniki, pri čemer skr-
bijo za žensko enakopravnost
štiri članice. Predsednik Le-)
skovar je začel kot številni Slo-
venci z igranjem golfa šele la-
ni, ko ga je lep šport prevzel,
vendar mu je letos v Mariboru
vseeno uspelo opraviti magi-
sterij s področja poslovodenja
in organiziranja. Zaposlen je
kot direktor prodaje v Zlatarni
Celje, zato se posveča igranju
predvsem ob koncih tedna.
Golf je navdušil tudi njegovo
dekle Maje Kidrič (hčer direk-
torice radia Štajerski val Mimi-
ce Kidrič), ki že opravlja tečaj.
Med najbolj navdušenimi
golfisti nad hotelom Soča je
prav tako novi direktor zdra-
viliškega holdinga Rogaške
Slatine Edvard Lesnik (pred
tem pomočnik direktorja Ho-
telov Bernardin), ki je pogo-
sto na tamkajšnji trati. Pred
kratkim se je priselil s Sloven-
ske obale, vendar na Štajer-
skem ni tujec, saj je po starših
naših korenin. Njegova 12:
letna hči je seveda že vključe-
na v šolo golfa upoštevanega
profesorja Barnetta.
BRANE JERANKO
Z vadbišča za golf v Rogaški Slatini, ki meri po novem dobre tri hektarje. Od lani je v lasti domačina
Franca Sajka, lastnika glažute Kreativ.
Predsednik lani ustanovljenega Golf kluba Rogaška mag. Boštjan Leskovar, ameriški profesor
golfa Bili Bamett ter vodja Golf centra Rogaška Kristjan Bračun (z leve proti desni).
Osebje Golf centra Rogaška z ameriškim profesorjem golfa Billom Bamettom (s klobukom) ter
predsednikom Umi ustanovljenega Golf kluba Rogaška mag. Boštjanom Leskovarjem (levo od
Barnetta).