352
Novice.
— Osebne vesti. Zdravnik g. dr. Tomo Zamik je imenovan okr. zdravnikom v Zagorju — Pri ljubljanskem magistratu so imenovani oficijal g. Fran B a r 1 e mestnim regi-stratorjem, kancelist g. Friderik Ko Sir oficijalom, praktikant g. Ivan Završan kancelistom, pomožni uradnik g. Anton Kessler   pa   pisarniškim   praktikantom,  — Kancelijski   po-
353
močniki gg B a 11, Bebler in Jos. Mohorčič v Ljubljani ter Fr. Urbančič v Kranju so imenovani sodnimi kancelisti prvi za Idrijo, drugi za Kozje in tretji za Žužemperk.
—   Cerkvene vesti. Ekspozit pri Sv. Joštu č. g. Fran Fin ž ga r je imenovan mestnim kaplanom v Škofji Loki. — Premeščeni so c. g. Josip Na gode iz Boštanja v Jaro pri Kostelu, in č g, Anton Zore v Jari pri Kostelu v Boštanj
—   Odlikovanje. Pristav tobačne tovarne v Ljubljani g.   Alojzij   Hlavacek   je   dobil   črnogorski   danilov   red. -
—   Odličen gost. V Ljubljani se mudi ruski vseuči-liški docent, gosp. Konstantin Radčenko, da študira narodopisne in književne razmere Slovencev.
—   Konfiscirana resolucija. Na shudu v Ponikvi ob južni železnici, na katerem je poročal dr. Sernec, je bila sprejeta resolucija glede celjske policije. »Domovina" je to resolucijo natisnila, a državno pravdništvo jo je konfisciralo.
—   Okrajno sodišče v Kobaridu. Te dni je bila razglašena naredba pravosodnega ministra o ustanovitvi okrajnega sodišča v Kobaridu.
—  Petindvajsetletnico svojega službovanja kot nad-učitelj okoliške šole v Mariboru je dne 2 t, m. praznoval g. Mihael Nerat. Na mnogaja leta!
—   Kmetijska družba kranjska. Kakor smo že naznanili, je občen zbor določen na dan 26. oktobra ob 9. uri dopoludne v telovadnici Narodnega doma. Poživljamo zlasti vse člane, ki imajo kaj razuma in srca za kmetski stan in njega resnične potrebe, naj skrbe, da se mej ljudstvom razbistrijo pojmi o nalogah kmetijske družbe, da ne bode slušalo tistih, ki ščujejo proti družbi in hočejo vse delovanje prevrniti. Kranjski kmetovalec bi se še britko kesal, če bi pomagal iz kmetijske družbe napraviti veliko konsumno društvo.
—   Obrtno nadzorništvo. Graška :,Tagespoštau javlja da se namerava teritorijalna razdelitev obrtno-nadzorniških okrožij tako premeniti, da postane Štajerska zase posebno okrožje, Kranjska in Koroška pa se ločita od Štajerske in se združita v posebno okrožje
—   Nova poitalijančevalnica. V Kmetih, popolnoma hrvatski vasi blizu Umaga, je „Lega nazionale" ustanovila laško šolo.  Veseli se, kralj Umberto!
—   Obsojen napadalec. Celjsko sodišče je te dni obsodilo hlapca J. Leskoška na 14 dni v zapor, ker je povodom -obiska cehov v Celju napadel medičarja g. Pokorna, ga pobil na tla in ga oropal preiskavši žepe in ukradši mu neke ključe.
—   „Corriere di Gorizia", strupeni goriški list, je nehal izhajati, da mu ni treba plačati troškov pravde, katero je imel ž njim slovenski duhovnik Budin.
—   Občinske volitve v Sla vini. Pri volitvah, ki so se vršile 5 t. m. je zmagala narodna stranka.
— Odvetniška zbornica kranjska je imela 5. t. m. izredno plenarnosejo, na kateri je sklenila odločen protest proti odredbi graškega višjesodnega predsedništva v zadevi odmer-jenja   odvetniških troškov.
—   Žrtev celjskih izgredov, učitelj g. Gostinčar je bil te dni izpuščen iz preiskovalnega zapora Držali so ga v ječi skoro dva meseca. Prej tako krepki mož je silno oslabel. V Žalcu so ga sijajno sprejeli in tudi pri dirki v Ljubtjani so mu priredili velike ovacije.
—   Vodja ministrskega predsedstva se je te dni posvetoval z raznimi voditelji političnih strank o položaju in mej drugimi tudi z namestnikom dež. glavarja na Štajerskem dr. Jos. Serncem iz Celja z dr. Susteršičem, Berksom in Bobičem.
—   Slovenskim   novinarjem!   Z  Gorenjskega  pišejo »Edinosti" :  „Leto 1899 moremo mi Slovenci že sedaj zapisati mej   neugodne, celo   U3odno.   Hudo, le prehudo so nas  zadeli razni dogodki; ali naravnost   ali posredno:   Mej   najžalostneje in najusodneje   pojave   našega   javnega   življenja   pa  moramo uvrstiti   srditost v polemikah   mej našimi   časniki.   Ako je to leto nemirno, je pač glavni vzrok temu v časnikih naših. Kdo bi mogel tirjati od poštenega lista, naj zataji svoja načela, ali zahtevati od njega, naj se odpove borbi za svoje prepričanje in svoj program? Pameten človek ne bo zahteval kaj tacega.   Ali toliko samozatajevanja bi že smeli  zahtevati, da bi bili   zmer-neji vsaj tam in takrat, kjer boj donaša nevarnost za  ukupno slovensko stvar! In pred vsem bi smeli zahtevati, da polemika bodi   stvarna in ne osebna!    Tudi v boju za načela so meje, katerih ni smeti prekoračiti in ki jih je predčrtala — ljubezen do   naroda!   In   mari   ne trde   vsi   da ljubijo   svoj   narod ?! Dobro, toda ta njih najidealneja mej vsemi   ljubeznimi naj se ne   kaže   samo   v zatrjevanjih,   ampak v skrbnem   izogibanju vsemu, kar bi moglo   škoditi oni stvari,   glede   katere   trdijo vsi, da jej služijo! Ali ni žalostno, da nekateri   slov. časniki, ki so si v minolih   časih stekli  velikih zaslug za domovinsko stvar, dandanes   cesto veliko škodijo se svojo srditostjo in  — trmo?! Zato je moje uverjenje, da bi morali našim  listom na čelu stati izkušeni   možje, ki še vedo,   česar ne ve mlaja generacija: koliko težkega   ukupnega   dela, koliko  mukotrpnih bojev je trebalo za vsako mrvico slovenske   pridobitve.   Mlaja generacija ne ve tega, da bi   —  ako bi bili nekdanji  prvobo-ritelji   taki,   kakor se jih ona   misli in želi  sedaj  —  ne bilo danes ni slovenskih   liberalcev in klerikalcev,   ampak   bi bili veja, ki se suši na zelenem  deblu   slovanstva!   Bratje!  Pičlo nam   je prikrojena   politiška   in tiskovna   svoboda!   To malo merico svobode treba da izkoriščamo  pametno, to je na korist naroda?! Da, svobodo, kolikor jo uživamo,  porabljamo zadelo na korist   onim   delom   naroda,   ki so v nevarnosti   za svoje življenje!   Te moramo   okrepiti,   njih moramo   rešiti, ako nočemo, da se nam domovinska  dedščina ne skrči v  —  brezpo-membnost!!   Ne govorimo,   da   smo že rešili   narod  in okov tujstva, ker se tu na Kranjskem moremo nekoliko   svobodenje —  pretepati!   Ne,   nismo   ga še rešili,   pač   pa   se očividno bliža oni usodni trenotek, ki odloči o tem ali ga sploh rešimo in mu zagotovimo svobodo, in to v njega celoti. In ta trenotek naj bi nas ne zalotil  — nespametne!  Bodimo   torej   zmerneji v svojih polemikah in pripravljajamo raje narod za velike tre-notke!"   —: To se popolnoma vjema z zadnjim našim Člankom. Tudi ne bomo preiskovali, kdo je kriv te polemike.   Toda, če duhovniki psujejo   svoje   nasprotnike za orangutane itd. potem se pri vladajočih razmerah ni čuditi, če prileti nazaj mrčes. In kaže se, da postane še huje.
—   Ljubljanska velika gimnazija se je dne 5. t. m. preselila v novo lepo poslopje v Tomanovih ulicah.
—   Višjesodnik predsednik v Trstu Dr. Kindinger je postal pravosodni minister. Primorske Slovence in Hrvate skrbi, k^o da postane njega namestnik. Kandidata sta deželno-sodni predsednik v Trstu Urbančič in višjesodni predsednik v Zadru Gertscher.
—   Pravnikovi večeri v Ljubljani, ki so se bili radi poletnega časa pretrgali, so zopet nadaljujejo. Prvi večer je bil dne 9. t. m. v Narodnem domu.
—   Blagoslovljenje cesarjevega spomenika v Lu-kovici, ki ga je postavila lukoviška občina v spomin na cesarjevo 501etno vladanje, se je jako slovesno vršilo zadnjo nedeljo
—   Tukaj! Na kontrolnem shodu deželnih brambovcev dne 1. oktobra se je brambovcem pod kaznijo zapora dveh dni piepovedalo, oglašati se v slovenskem jeziku.
354
—   Sestanek avstrijskih zdravniških zbornic bo letos v Badnu pri Dunaju. Zdravniška zbornica kranjska je določila svojim delegatom primarija dr. Grregoriča.
—   Tridesetletnica. Prvega oktobra je minulo 30 let, kar je v Avstriji v prometu ^dopisnica", ki se je zelo razširila v svetovnem prometu. Opomniti je, da je Avstrija prva dopisnico izdala in za njo so jo vse vlade sveta posnemale.
—   Nov zdravnik. Okrožni zdravnik v Krškem, gosp. dr. Greiger se je naselil v Ljubljani.
—   Vipavske občinske volitve je dež. vlada razveljavila. Nove volitve se bodo vršile še ta mesec.
—   O požaru v Strmci nam pišejo iz Pred jame: Ogenj je nastal ob 21/a uri zjutraj in v */4 ure je bila vsa vas v plamenu. Pogorelo je 17 posestnikov. Škoda se ceni na 57.000 gld., kajti ni bilo možno ničesar rešiti, ker ljudje radi velikega ognja niso mogli do velikega vodnjaka sredi vasi, dokler niso prišli gasilci iz Landola. Ali kaj se je zgodilo gasilcem iz Postojne?! Med Postojno in Strmcem je gozd „Bukovo" kneza Windischgraetza. Od državne ceste v vas Strmec vodi pot čez Bukovo. Od začetka je kake 3 kilometre v klanec, potem pa ravno toliko daijave zopet navzdol do vasi Strmec. Po tej poti so hodili in se vozili naši vrli gasilci iz Postojne. Do3pevši do onega klanca so 3 možje stopili z voza — načelnik Ma ija Petrič, Janez Paternost in Pavel Jurca — mene, da preskrbe popred prostor, kamor postavijo svoje gasilno orodje. — Dospevši na vrb Bukovca so jeli teči navzdol. — Kar so zagledali neko žival na cesti. V prvi hip so menili, da je srna, ali kmalu so se uverili, da je — medved kakih 20 korakov pred njimi. Potem so jeli teči, toda le tako hitro, kakor se je zljubilo medvedu. Metali so tudi kamenje v kosmatinca. A glej, medved je kmalu napravil — stoj! Postavil se je na zadnji dve nogi ter jim kazal svoje sprednje „pesti", godrnjaje po svoje. Lahko si mislimo, kako je bilo tem možem pri srcu Jeli so trobiti in piskati, a kosmatinec jo je zopet mahal dalje po cesti, oziraje se sedaj pa sedaj. Tako so možje dospeli do kupa suhih drv, katere so zažgali Mej tem so jih dohiteli drugi gasilci z ga-silnico. Vsi so potem korakali v vrsti pred vozom, dokler se ni kosmatinec konečno vendar-le poslovil. Tako se jim je godilo, predno so dospeli v Strmec, kjer so delali deset ur neprenehoma.
—   Protestansko bogosluženje v katoliški cerkvi.
Zagrebški „ Katoliški List" prinaša sledečo črtico: Kako daleč sega smelost protestantska, kaže sledeči dogodek. V obsegu župnije Kindberg na Gor. Štajerskem, je iilialna cerkev svetega Jurija. Ta cerkev služi že več nego 800 let katoliškemu bogoslužju. Sedanji tamošnji posestnik Kari Humbert, protestant — cerkev stoji na njegovem zemljišču — dosegel je, da se v cerkvi odslej bogosluži le v protestantskem smislu. Župni urad v Kindbergu se je obrnil na ordiaarijat v Gradec. Pro-kuratura je tožila Humberta zaradi motenja cerkvenih pravic. Sodišče je pa tožbo odbilo. Zdaj se ne ve, kako bo razsodilo višje sodišče, ako pa bo tega odlok tak ko prvega sodišča, tedaj je jasno, da so nastopili za katoliško eerKev v Avstriji žalostne razmere.
—   Dobavni raspis. C. kr. ministerstvo za domobran namerava potrebščine prihodnjega leta za deželno brambo potom javne dobavne ponudbe zagotoviti. Iz med predmetov, ki je dobaviti se posebno omenja sledeče: Klobuki, rudeči in črni šopi iz žime, 16340 jopic iz volnene tkanine, 23753 ovratnikov, 4053 podkovic s žreblji vred, 7400 usnjatih ro-kovic, 1480 kuhinjskih posod, 6660 lopat za pešce, kože sa bobne, 18788 količkov za šotore, krampi s toporišem, gozdne sekire s toporišem, lopate s toporišem, podbradnice za konje, kljuke k podpradnicam, konjske odeje, štriglje, skrebnice, vrvi za klajo, čebri i. t. d. Kolekovane   ponudbe   morajo po pred-
pisanim uzorcu najkasneje do 31. oktohra 1899 do 12 ure opoldne dospeti v vložni zapisnik c. kr. ministrstva za domobraa. Uzorzi predmetov, ki je dobaviti, se dobe proti plačilu pri skladišču vojne oprave domobrana (Landwehr- Ausriistungs • Haupt-depot). Razglas, obsegajoč natančne pogoje in zaznamek predmetov, ki jih je dobaviti, ter ponudbeni uzorec leže pri trgovinski in obrtniški zbornici na ogled, katera ga na zahtevanje tudi strankam na ogled pošlje.
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu september 1899 je 151 strank uložilo 20.299 gld. 99 kr. 94 strank uzdignilo 12155 gld. 88 kr, 24 strankam se je izplačalo posojil 9 575 gld.; denarni promet 82 969 gld. 75 kr. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dne 1. meseca oktobra 1899.
—   Ravnopravnost! V Trstu je bil te dni kontrolni shod. Vsa službena naznanila, vojaški predpisi, povelja itd. vse se je vršilo izključno v italijanščini. Ko je neki slovenski reservist omenil, da ni prav nič razumel, so ga vlekli v zapor, ko pa se je neki laški reservist oglasil s „qui", je poslujoči častnik srečno — preslišal to resnično upornost proti najnovejšim strogim in na istem kontrolnem shodu zabi-čenim ukazom vojnega ministrstva.
—   Učimo se iz izgledov zgodovine! „Obzor" in „Hrvatska domovina" sta začela objavljati daljše poročilo o shodu novinarjev v Krakovem, V dokaz, kako potrebna je Slovanom vzajemnost, pišeta rečena lista v uvodu: Spomnimo se izgleda iz zgodovine. Leto 1620. so pri Beli gori Nemci premagali Čehe- Tedaj je Nemec konfisciral imetje 780 češkili plemičev ter je odnesel na Dunaj 35 milijonov v gotovem. Od treh milijonov prebivalcev, ki jih je imela češka takrat, jih je v letu 1648. ostalo samo še 800.000 Ko je padla češka, prišli sti na vrsto Ogrska in Hrvatska. Samo 13 let je zadostovalo po padu kraljevine češke, da sta na morišču padli glavi najslavnejih hrvatskih rodbin: Zrinskih in Fran-kopanov ! Zamislimo se! Razmišljamo in sodimo, kako bi nam bilo tudi sedaj, ako bi mi zapustili cehe in bi bili oni zopet poraženi od Nemcev, če tudi ne na krvavem, pa na parlamentarnem bojišču !
v
—   Škandal. V Eakeku so se pomotoma prodajale neke nemške razglednice, v Krškem pa neki dopisnik „Edi-nosti"  sploh ni mogel dobiti druzih,  kakor samonemških !
—   Velik lov na slovenske kmete hočejo vprizoriti v drugi polovici tega meseca v Velikovcu. Kakor poroča „Bauernzeitunga, bodo tam napravili velik „bauerntagu, h kateremu pride sam baron Rokitanskv iz Grradca! — Slovenski kmetje vedo, kaj je „bauernbunda, vedo, kdo je tisti Rokitanskv in zato vedo. da je njihova dolžnost, izogibati se take družbe !
—   Italijanski realni gimnazij v Pazinu. Laški listi so že pred meseci naznanjali, da je dobil laški realni gimnazij v Pazinu pravico javnosti in to isto je povedal tudi neki poslanec v istrskem dež. zboru Zdaj pa se je izvedelo, da ta zavod še nima pravice javnosti, čeprav ni dvoma, da jo kmalu dobi.
—   Slovensko trgovsko pevsko društvo v Lju* bljani je priredilo 12 t. m. v „Nar. domu" pevski večer na čast svojemu predsedniku g. ces. svetniku Ivanu Murniku. Pri tej priliki je slavljencu izročilo društvo fotografijo pevskega zbora.
—   Velikodušen dar. Znani slovenski rodoljub v Trstu gosp. Ivan Kali s ter je daroval „ Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu"  2000 gld.
—   Na umu obolel je kaplan pri D. M. v Polju č. gosp. Wruss.
355
—   Nemška kultura. Ko se je cesar mudil v Celovcu je stal neki slovenski rodoljub ravno nasproti cesarskemu dvorcu, čim se je cesar pripeljal, je tudi on navdušeno za-klical svoj „Živio!a „Slava" seveda „heil" ne! Ker je bilo v istem trenutku splošno klicanje in je vsak hotel le videti cesarja, se ni nikdo zmenil za slovenske glasove. A čujt , kaj potem. Ko se cesar poda po končanem predstavljanju z dvorišča nazaj v hišo in hoče ravno iti po stopnicah v svoje stanovanje — ga je sicer vse ljudstvo gledalo, a poziravil ga ni nikdo, in hitro pozdravi omenjeni rodoljub cesarja še enkrat z navdušenimi ,,Živio" ! Zdaj je bilo, kakor bi strela treščila med gledalce! Najprej se vsa prestrašena obrne neka gosposka ,,baba" in vskiikne besedo, podobno besedi ,,windischu
—   ali pa ,,schimpfenl\ Tudi drugi so se obrnili, a ker je cesar ravno šel navzgor, so hitro začeli vpiti svoj ,,hoch" — naš rodoljub pa ,,Slava' in,,Živiol" Ko je cesar odšel in je pojenjalo vpitje, se spomnijo ljudje, posebno nekateri uije požarne brambe, „zločinstva", ki se je zgodilo ravno prej. Posebno eden se je začel ogledovati po okolistoječih, bržkone, da bi našel „predrzneža", ki se je upal v „nemškem" celovškem mestu pozdraviti svojega cesarja v slovenskem jeziku Gleda in gleda, nazadnje obstoji njegov poglel na rodoljubu iu srpo ga začne meriti, a ta je koi uganil, k^j hoče mož, ki ni imel tam drugega posla kakor braniti ljudem na cesto Mirno ga Slovenec pogleda in pravi: ,,Ja, ich hab's gerufen I" — Ko bi mi bilo mogoče, slikati vam obraz precej dolgega in širokega gasilca pri teh besedah — s kratka: kazalo se je v njegovih potezah vse sovraštvo, ves srd nad ,,bindišarji", ko je z neizrekljivo zaničljivostjo rekel: ,,So, Sie haben ge rufen !*' — Zdaj so se začeli vtikati vmes tuli drugi bram-bovci. a govorili so bolj tiho, tako da je imenovani domoljub 3ul sledeče stavke le na pol: ,.Ist so selten unter uns (cesar) und noch da wird er beleidigt1', — ali: ,, Wenigstens hier in Klagenfurt . . . Schweinstal so was . »*4 itd. Naš mož je nekaj časa mirno poslušal zabavljanje, ko se mu je pa dosti zdelo, stopi pred onega ki se je prvi oglasil in mu reče: ,,Was wollen denn die Herren! Wenn der Magvar in magvarischer, der Italiener in italienischer Sprache den Kaiser begriissen darf, warum solite ic i ihn nicht in oieiner Mutter-sprache begriissen diirfen ? !' Na to reče gasilec: ,,Hatten's Ihnen a deutsche Mutter genommen!" Ziaj mu jo pa naš narodnjak krepko zasoli ter pravi: „Sie Herr, Sie haben schon graue Haare uni grauen Bart   aber Bildung haben Sie keine!"
—   Nobeden ni odgo oril na to kaj, samo besede: ,,Windische Mutter14 so donele gospodu še na uho. Še nekaj časa je naš rojak ostal na mestu, ker bi bil rad zvedel imena teh nemških „olikancev'\ a ni se mu to posrečilo, zato pa se je spozabil nek možak tako daleč, da je izustil besede, katere so vredne, da si jih Slovenci zapomnimo za vselej : ,,Da thun sie (Slovenci) provocieren, und dann wundern sie sich, wen sie hie und da Eins aufs Dach bekommen I*' Na to se hitro oglasi drugi: ,,Wenn ich dorten gestanden ware, hatte ich ihm Eine heruntergehaut!' Vse to se je zgodilo v soboto 16. septembra pred cesarskim dvorcem v glavnem mestu, na tretjino slovenske dežele, o belem dnevu! Pokazala se je zopet enkrat blažena nemška .omika41, t. j. nemška nestrpnost in sovraštvo do vsega,  kar se imenuje slovensko !
—   Obsodba primorske politike. „Fremdenbiatt" je 10. t. m. dementiral vest „Slovenskega Naroda", da novo ministrstvo odobrava proti Slovencem in Hrvatom naperjeno politiko grofa Goessa Naravna posledica tega bi morala biti, da odstopi grof Goess, ker ni mož, ki bi mogel voditi drug sistem.
—   Bivši   šolski   nadzornik dr. J. Gobane f. Dne
29. sept popoludne je umrl v Celovcu umirovljeni c. kr. deželni šolski nadzornik koroški, dr. J. Gobane, star 69 let. Zadnja   leta je bil vedno bolan.   Pogreb je bil 1. oktobra po-
poludne z običajno uradno udeležbo. Znano je stališče dr. Go-banča do Slovencev, o katerih je nekoč izjavil, da na Koroškem nimajo pravice do obstanka. V tem smislu je tudi deloval in vzgajal ter „nadzoroval"  učitelje.
—   C. kr trgovinsko ministrstvo je trgovski in obrtniški zbornici poslalo „posebne pogoje glede dobave oblek in potrebščin za vojno opravo za c. kr. deželno brambo potom javne konkurence od leta 1899" in naznanilo, da se vsled tega ponudbeni zvezki od leta 1889 razveljavijo. Nove pogojne zvezke je proti plačilu dobiti v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju Pregledajo se pa lahko tudi v zbornični pisarni v Ljubljani.
—   Nalivi. Na   Goriškem in na Vipavskem je deževalo v petek in soboto tako močno in vzdržema, da že ne pomnimo kaj tacega,   Narasli   so   hudourniki,   potoki   in reke do take sile,   da   so   provzročili   po   celi   deželi   prav   mnogo   škode. V goratih   krajih   je deževje   pokončalo   obilo sena in drugih pridelkov,   drugodi   po   vinorodnih   krajih,   koder še niso bili potrgali,   je   dež   razpočil   mnogo grozdja, da trgatev nikakor ni taka kakor so pričakovali.    Koren v Gorici  je bil narasel in bati se je bilo.  da bo tako kakor zadnjič.   No, k sreči se to ni zgodilo, pač pa je ob hišah na  Placuti vendar provzročil nekaj Škode.   Na Goriš^eku je še v soboto po  noči  voda bobnela   kakor   iz   kakega   slapa.   —  Najhuje   menda je bilo po Vipavskem   Vipava je bila izstopila, da so bile na več krajih hiše pod vodo in ljudje so bežali na višje, Pri Butajah je odneslo most, v Biljah je pokrila voda malin ter se razširila na sploh tako,    „da že  kakih 35 let ni bilo kaj takega", kakor je   nam   pravil   star   mož, doma   blizu  Renč    Govorilo se je po   Gorici,   da   Vipava   je   odnesla   tudi prvaški  in mirenski most, kar pa ni res. V nedeljo se je pa zjasnilo.
—   Pivo in vino konsumnih društev. Upravno sodišče je sklenilo, da konsumna društva pivo in vino v odprtih posodah samo tedaj smejo svojim udom odajati, ako imajo koncesijo za gostilničarski obrt.
—   Novo sredstvo zoper trganje. Znani urednik ,,Kneippbliittertk, naš rojak, je iznašel sredstvo zoper trganje vsake vrste. Mnogo spričeval in priznanjih pisem, kateri so nam nam razpolago, potrdijo njegovo iznajdbo popolnoma.
—   Umrla je na Vrhniki veleposestnica gospa Marija J e 1 o v š e k.
—   Poskusen samomor. Umoboljni visokošolec g. M. Svigelj v Ljubljani se je te dni vstrelil v glavo in se težko ranil. Oko mu je popolnoma izteklo, vendar je upati, da okreva.
—   Samomori V Dolgi Poljani pri Budanjah se je 30. m. m. obesil 661etni oženjeni posestnik Fran Žgavc. Menda se mu je bilo zmešalo — V Bistrici pri Št. Eupertu se je dne 30. t. m. obesil posestnik Josip Zaje — V Ložu se je poskusil vstreliti čevljar Anton Premrov, v Laškem trgu pa gostilničar Horiak.
—   Slepar. Cunjar Egidio Leonardo iz Rezije na Beneškem je trgovcu Jegliču iz Jesenic izvabil 820 gld. ter zbežal ž njimi na Koroško, V Trbižu so sleparja prijeli in dobili pri njem še ves denar.
—   Požig. Na Glincah pri Ljubljani je te dni zgorel kozolec Franca Štebija. Ogenj je prouzroeil 500 gld. škode. Orožniki so aretovali klučavničarskega pomočnika Jos Kre-pevnika, na katerega leti sum, da je ogenj namenoma sanetil.
—   Poboj. Minoli teden so se v Trebnjem v neki gostilni sprli k vojakom odhajajoči kmečki fantje. Tepli so se s stoli in konec je bil, da je dobil A. Kolenc iz Gornje vasi globoko rano na vratu, A. Hlade na glavi in v trebuh in I Gole na roki. Prva dva so morali prevideti, ker sta ranjena na smrt.
—   Požar. V ponedeljek je gorelo v Šmihelu pri Žužemberku. Vsa vas je bila v ognju.
356
—   Ruska carska dvojica je potovala iz Kodanja v Darmstadt kjer ostane štiri tedne. Pripoveduje se, da se snide nemški cesar Viljem s carjem Nikolajem II. na nemških tleh.   —  Najbrže bode zopet igral  —   šah!
—   Prvi znanstveni kongres italijanskih katolikov. V mestu Como, v Collegio Grallio v Italiji, obdržava se zdaj prvi znanstveni kongres italijanskih katolikov, kateremu je predsedoval škof mnsgr. Valire di Bonza, upravitelj kongresu pa je bil profesor Toniolo. Udeležnikov je bilo okoli 200, med temi mnogo lajikov. Kongres se je najprej pečal s konstituiranjem odbora, s pravili in se je z vsem naslanjal na uspehe katoliškega kongresa v Freiburgu leta 1897. Kongres je izrazil željo, da se zamore kmalu prirediti v Eimu internaci-jonalni znanstveni katoliški kongres. Kongres je razvrstil svoj program sledeče: filozofija in verska znanost, pravo in socijo-ogija, prirodoznanstvo,  povest, jezikoslovje.
—   Garibaldi v južni Afriki. Kakor pišejo italijanski listi, se je Graribaldi ponujal transvaalski vladi, da ji priteče se svojimi junaki na pomoč. Ker pa Boeri te veledušne ponudbe niso sprejeli s tako odprtimi rokami, kakor bi bilo pričakovati, izostane akcija Garibaldincev. — Tako italijanski listi. Mi pa bi dejali, da Boeri tiste slavne junake poznajo prodobro že iz prejšnjih nastopov na vročih afriških tleh. Ta tla so tako vroča, da vročekrvni Italijan ne more stati dalj časa na enem mestu, nego mora premikati noge, premikati jih tako hitro, da se gledalcem vidi, kakor da bi junak — bežal. Bodi torej konstatirano zgodovini na ljubo, da so Transvaalci hvaležno odklonili pomcč, ponujeno jim od generala Garibal-dija in njegovih junaških čet.
—   Ruski car za finske kmete. Mnogo finskih kmetov je brez lastnega posestva. Zato je določil ruski car, naj se iz državnih prebitkov ustanovi glavnica, iz katere naj se kupujejo takim kmetom posestva. Na Euskem je to mogoče! — Pri nas je vzlasti v goratem delu naše domovine obilo tako-imenovanih gostačev. Ti nimajo nič svojega. Vendar pa smejo na srenjskem svetu delati laze, imeti kako kozo, ali tudi kravo, da jo pasejo na skupnih pašnikih. Tako se prežive borno, a pošteno. Večinoma pa pomagajo kmetom obdelovati zemljišče. Po pravici lahko rečemo, da so tako gostovi izredno potrebni za gorske kraje. Svoje moči puščajo v zemlji, ki jo obdelujejo drugim. Če pa „gmajnoa občinski svet razdeli, pa nimajo nič pravic. Na enkrat izgube vse in ne čaka jih druzega, če ne morejo več delati dnin, nego beraška palica. Naše postave s 9 niso za te reveže nič brigale. Da se naša vlada v tem oziru ni nič ganila, se razume samo po sebi, Ko torej priobčujemo plemenito dejanje ruskega carja, pristavljamo tudi, da je neobhodno potrebno, da se pri razdeljevanju občinskega sveta prične ozirati tudi na gostove,
—   Italijansko ministrstvo. V novem uradniškem ministrstvu je samo pet pravih ministrov, a štirje izmed njih so Italijani. Grof Clary je rojen v Benetkah, dr. pl Kindinger v Milanu, dr. pl. Wittek tudi na Benečanskem, dr. Korber pa v laškem Tridentu!
Jedna poskušnja zadostuje, da se prpričamo, kako nevarna sovražnica našim živcem in naštmu srcu mora biti bobova kava. Preiskave najznamenitnejših poznavateljev človeškega telesa in zdravnikov so dokazale, da povzroča neki posebni ka-vini strup, zlasti ako se jednakomerno po malo uživa, počasno, gotovo oslabllenje živcev in velika nevarnost za življenje in zdravje. Bobovi kavi naj se primeša s početka jedna tretina Kathreiner-Kneippove sladne kave, pozneje naj se vzame polovico bobove in polovico Kathreinerjeve sladne kave, in kava postane z to primesjo   ne le okusnejša, milejša  in prijetnejša,
ker ima Kathreiner-jeva sladna kava sama duh po bobovi kavi, temveč z njo se odpravijo popolnoma vse zdravju škodljive lastnosti bobove kave Poskušnja se napravi prav kmalu. Kdor je pil le nekaj časa Kathreinerjevo sladno kavo namešano z bobovo kavo, ne more sploh nič več prenašati bobove kave. skuhane na kak drug način Ustavlja se temn odločno človeško telo, ki se je odvadilo kavinega strupa. Največji živčni nemir, bijenje srca in nesposobnost spanja so določena znamenja, kako silna nevarnost je tukaj skrita, in kateri izpostavljati se gotovo nihče več noče, ako je enkrat že to poskusil.