PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uo III - UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 98-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi as ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 iD od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 Ur, finančni m pravni 35 lir, osmrtnice 30 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000 celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,185, 330 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Cepa 8 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 26. julija 1947 Poštnina plačana y gotov.m Sp*dizione in abbon. postale Stev. 653 M hočejo dohiti Francijo politiko, ki ima v načrtu obnovo Nemčije Pir trtvl*„~ Osrednja točka razglas « * V *vetovntm tisku je še vPratan>e. Neka ino-i gjj.j. ^kovna agenc.ja je celo ffj6 J)4 . Izročala, da obsto„a ij ,g1?ra^aT1Ja Porurja tako rva-tjj..' *tov načrt*. Francosko t! taev^tmi8t^8tv° izjavlja, da nl- hi ve*t nobene podlage. ol« vro; itd 0* ie t„v ranc Tireur* opozarja, r, ločiti sedanje diplomat-^orore; 1. v posvetovaa la ’%ci , lm‘ in ameriškimi iz-'■ Pro ^n'oni ;n socialni etra- '4lia j °dn^ Porurskega nremo-ifa ’ v Posvetovanja med fran-‘Ptoinlv? in ameriško vlado i -J) V 8°aPodarskih in politič-'»IlotaV. P°rurske industr’je. ^,1 hočejo očividno doseči "'sitni"j;^oda — tako nrsli na-V j0 J*" — francoska, vlada ne konference štirih tsvzpi "'hilatrov v novembru t. •klisj^ 4 n°henega dokončnega ^ite. ugotavlja v »Hu- l%v.m<3a hočejo ZDA z Mar. 'h j,™ "airtom pridobiti Franco ?.Cllt'ko, ki ima v načrtu hktj ;mčij*. Liet se vprašuje. ^ načrte Američani sami 'hesf ,?v' 0(lgovor Je enostaven. hajom i^r h; Z enostranskim de-roman in njegova vlada ,4 Prtstižu ne samo v ame-v s\’etnVTlem mnenju, temveč tu-M* 2r,'7lem' Zaradl tega potreseva*. hobro ime Francije in vijj nje to žrtev. Amerl- Iliri s Pr'd°hiti ameriško za politiko, ki žali * ^ egfft« francoske intere-i*; J* \ Za francosko obnovo, zla-varnost. Zato je ne-t Politilr’ ^ ■** Ramadier opu-inti?..0 vo^ne °dkodn'ne in s .?!>1,1tratnac‘ona''za.ci>o DoTurja, .Q*eči ' ^oijo Nemčije, k’ se da n ^'^'.tšano zasedbo, in *4jU > 8mškega vprašanja v so-^ Zvezniki. Iv2razpravlja o vpra-d,rk. j u^ehega premoga in po-Sa . London v načelu pri-j!?S’ W n,er^ke predloge zaradi v Tl>r;kS? privolile, da bo- ,;v*l; .. /''Mih razgovorih razmo 1 B^ren H as rSSf ffjf 4 ‘tw. b vprašanju proizvod-HMKfo ° vprašanju- do &’1liW *n ° opremah premo-v korist kakor ZDA. de ■‘''Pt^est-. rfyih_ žrtev n,, ^ za kritje stroškov v Po-*tp;o vojašk» dobave oziroma ndu5t**iJ3k# opreme. i,11* nekako opra- > ** )e a i,to Bf-a':šče, ko praai, '»v^gtoB "dločila za pot v \ 4 Ib. ’ 'hrememba njenega enoK.*'”’1 vw,lk v ŽM>1-j '-elesil ln pospe- * 'bierif, r**t° obhovo angleške e zasedbene cone v H, nJ^ ri.mea, napoveduje, zaradi od ZDA predlaganega povišanja proizvodnje porurskega premoga in nemške industrijske proizvodnje na splošno. List kritizira nadalje Anglijo zaradi njenih načrtov za socializacijo premogovnikov in za-rad njenega izkoriščanja Porurja, katerega gospodarske primanjkljaje morajo plačevati ZDA. List zaključuje. da mora Francija, če hoče sodelovatj pri vodstvu angle-ško-amčiiške zasedbene cone. pridružiti tudi francosko cono ostalima dvema. Tudi «New York Herald Tribune* priznava, da tvori Nemčija glavni jvropski problem ip da mo-ajo s tem v zvezj o vseh vprašanjih sklepat- vse tri velesile. Toda s tem se ustvarja nek zapadni go- spodarski sistem in nade o reorganizaciji Nemčije v sporazumu s Sovjetsko zvezo in zapadnimi velesilami bodo šle po vodi. Zunanje ministrstvo ZDA izjavlja, da še nj določen dan sestanka za francosko - ameriško - angleške razgovore o nemškem vprašanju in tudi ni gotovo, ali bo do konference prišlo oziroma, če bo prišlo do razgovorov samo diplomatskim potom Iz Pariza poročajo, da je odbor za sodelovanje pariške konference poslal vsem sodelujočim državam vprašalne pole o zalogah in potrebah. Odgovore hoče imeti že do 3. avgusta t. 1. Za Nemčijo bodo prejel- vprašalne pole posamezni poveljniki štirih zasedbenih con. Halifanski partizani za sodelovanje s FLRJ Rim. 25. (Tanjug) — Komanda partizanske divizije «Itaha», ki Je skupno z jugoslovansko armado sodelovala v osvobodilni borbi proti nacistom, je poslala jugoslovanskemu opolnomočenemu ministru v Rimu dr. Mladenu Ivekoviču pozdravno brzojavko, s kal ero izraža željo italijanskih partizanov za čim tesnejše sodelovanje med italijanskim ;n jugoslovanskimi narodi. Protesti proti Francu New York, 25. (TASS) — 30.000 oseb. med katerimi sp znani predstavniki naprednih organizacij v Mehiki. Je poslalo brzo.avko OZN, s katero zahteva takojšnjo akcijft proti fašističnemu režimu v Španiji. Brzojavka predlaga dalje ustanovitev mednarodne komisije, ki naj obišče Španijo. Tudi delavci iz Kube so poslali OZN podobno brzojavko. Trgovinski odnosi med alovanakiml državami Praga, 25. (CTK) — List «Rude Pravo* piše, da je pred kratkim sklenjeni trgovinski dogovor med CSR ;n ZSSR velike važnosti, ker bodo sovjetska naročila omogočila popolno zaposlitev domače delovne sile za več let. V dogovor ni bila vnesena nobena politična klavzula :n vrednost Sovjetski zvez', dobavljenega blaga bo odgovarjala vrednosti prejetih surovin. L'st ugotavlja, da je zelo težko dobiti take pogoje v državah dolarja in funtšterlinga, ker te države okušajo čim več prodati, ne da bi sorazmerno kupovale tuje proizvode. L*st zaključuje, da bi morala zaradi tega vlada skleniti še tesnejše trgovinske odnose s slovanskimi državami in z onimi Srednje Evrope vsaj do višine 50% češkoslovaške zunanje trgovine. LJUBLJANA. — V Sloveniji bodo posisli v treh skup'nah na počitnice 12.000 otrok. Ministrstvu za socialno skrbstvo pomagajo pri tem delu ljudski odbori. Holandci so Indonezijo prodali ameriškim monopolistom, zato da so dobili dolarsko posojilo Haag, 25, — Dogodki v Indoneziji razburjajo ves kulturni demokratični svet. Avstrasko ljudstvo protestira proti akcijam nizozemskih čet. Neki laburistični vsčucillščni klub je pozval avstralskega vladnega predsednika, naj Avstralija intervenira in onemogoči holandski n,-pad v Indoneziji ter predloži zadevo varnostnemu svetu OZN. Avstralski tisk ostro napada holandsko vlado ,n ugotavlja, da je kršila Cherribonski dogovor. Tudi izvršni odbor avstralskih sindikatov je pozval vlado, naj vpliva pri holandskih oblasteh in pri indonezjski republ.kanski vladi za pričetek mirovnih pogajanj. Slovesno otvoritev mladinskega festivala Praga, 25. — Včeraj je bil v Pragi na mednarodnem mladinskem festivalu slikovit obhod predstavni-lov 53 držav. Na desettisoče ljudi je prisostvovalo obhodu in navdušeno pozdravljalo domače in tuje geste. Danes zvečer je uradno ot-voril festival češkoslovaški vladni predsednik Klement Gottwald. O njegovem govoru bomo poročala jutri. Delegacije posameznih narodov še vedno prihajajo v Prago. Med drugimi je tudi skupina indonezijske mladine. Predvajanje filma, ki odkriva imperialistično postopanje Nizozemske proti indonezijskemu ljudstvu j« izzvalo protest diplomatskega zastopnika nizozemske vlade v Pragi. Kljub temu Je bil na posebno zahtevo udeležencev na festivalu film predvajan na odprtem. Med udeleženci festivala so tudi mladinci in mladinke grških partizanov, zastopniki mladine Vietnama, dalje Alžira, Maroka. Palestine, Koreje, Mongolije, Venezuele, Južne Afrike, Španske republike, Egipta in mnegih ostalih držav. Zastopniki Egipta so prišli na festival ilegalno, ker je eglptska vlada dva delegata aretirala in Jim odvzela potne liste. Včeraj je mladina prisostvovala prvemu predavanju nekega člana zveze svetovne demokratične mla dine, in sicer o položaju in nalogah mladine v latinski Ameriki Obsodba teroristov v Ljobljaoi Sedem smrtnih obsodb - Govor javnega tož lea - Za sedanje stanje v Avstriji so odgovorne angloameriške zasedbene oblasti, ki pomagajo reakcionarnim elementom ln dovoliuieio nacističnim zločincem, da preganjajo antifašiste Italijanski delavci za ČSR Praga, 25. (CTK) — Pogajanja, ki jih v M.lanu vodijo predstavnik: češkoslovaške vlade za odhod italijanskih delavcev v CSR, ugodno potekajo. Prva skupina 800 poljedet skih ln industrijskih delavcev ima odpotovati danes. 100 milijard bo* Iftega materiala za Italijo » "V ,v tfrS •* J 2?, letini *. V "lat-., , mo vnemo dovažalo t >t v Grtijo, katerega Programu dosegla 'i. f-t. m, fa-'u MO mililcnov /m se ZDA ilovo-^ ??9 *oaisn mUiionov do- za ^ V bistm gre ves k to,toir,~,isreuin!0 angloavieri- iSo * v \ t. da nalnovejša tast).-,!59 štaba ameriške Ji *' rtaim sod« pač n !# rJ°ntske J>amerii^e politike na m°rju. Gre namreč KkZTJta!i^1 Mi.:esa 'org <9 ,y * "ii sjfe‘ ita S vojnega mate-Rednost cenijo nad ■a’0anskih lir. Med kt'} am..itlIn,an4n,m rnmistr- , POdkdmtsarjem nanlo likvidacijo le CT!""' P° katerem \L. _ odstopa italijanski Sir, ^>11 t 0s!anke» v ItahjL ta* lsi tega materiala h.,,onou dolarjev, kar ^ ». forrt , teia)u zneslo nad Te.i, tr,J,ansMfl Ur. eRazu-Stjo c,ita Cotnmercto ore», t B,,Ce’' sv mdteriala je danes ^tw,tr”e>n Mlni material, ki ^S. iasu deoma SQ * italijanske S • £inaurt "ali ministri De' h!%««('1 ‘n Pe,la' *amert- 'S '^riiki ry^dkornlsar Er,c t ~ n in še Pogoji, pod katerimi je ameriški vlada ves ta material odst6pi\ Italiji, so še bolj zgovorni glede namena, s katerim je bila napravljena ta gesta. Italija bt za*o morala plačati is milijonov dolarjev: všndar ji je Amerika odobrila kredit pod pogoji, kakršni ntso v navadi pri navadnih gosjaodarskih transakcijah■ Z odplačevanjem bo Italija pričela šele 1. januarja 19SZ. leta, in sicer tako, da bo vsako leto pečala nakupne vrednosti tn obresti, ki bodo znašale * 3/8. Poleg tega uživa Italija ugodnost, la lahko plača 8 milijonov dolarjev v italijanski valuti, ki jo bo ameriška vlada uporabila za vzdrževanje svojega diplomatskega predstavništva. oboroženih .sil in šol v Italiji. Ameriška vlada bo v teku SO let lahko zaVevala od. italijanske vlade, da z njo sklene pogodbe za nakup ah popravo nepremičnin v Italijido zneska 10 milijonov dolarjev. Ljubljana, 25. (Tanjug) — Na včerajsnj razpravi proti teror stični tolpi je govoril javni tožilec, ki je analiziral zločinsko delovanje obtožencev in ugotovil, da so bila ognj.šča delovanja proti novi Ju-gcslav'ji v taboriščih Pongau, Stras3, Wagna in drugih. V teh taboriščih eo se zločinci, ki so pobegnili iz Jugoslavije, vadili v orožju. Zvezo med taborišči so držali možje, ki so uživali zaupanj« »polkovnika* Glušiča, ki vodi tako menovani »narbdm odbor kraljevine Jugoslavije*, ki Je z amer’-ško pomočjo izvrševal ukaze voj. nega zločinca Mihe Kreka, ki sedaj biva v Rimu. Javni tožilec Je nato izjavil, da potrjujejo pomoč, ki «o jo jugcslo-vansk’m zločincem dajale angio-emeriške oblasti, razni osebni dokumenti, ki so jih izdajal obtožencem, kakor n. pr. dovoljenje kurirjem za svobodno kretanje. tako da so lahko vodili propagando proti novi Jugoslav’ji. Javni tožilec }s tudi poudaril, da Je klika vojnih hujskačev imel« namen povzročiti s pomočjo te teroristične tolpe v Jugoslaviji nered z namenom, da b; se v inozemstvu ustvar i vtis, da vlada v Jugoslaviji nered, ki zahteva tujo intervencijo. Taborišča, kier so središča tega dčlovania proti Jugoslaviji, eo po večini na avstrijskem ozemlju, 'n s'cer na anelo-ameriškem zasedbenem področju. Arglo-amtriške vojaške oblasti ne samo da dovoljujejo sovražno delovanje proti Jugoslaviji. pač pa s« v svoje namene poslužujejo zločinskih tolp. Tem tolpam pomagajo tudi avstrijski reakcionarji, ki jih predstavljajo orožniki, financarji in krajevne ob lasti. V mnogih primerih so bili avstrijski žandarji udeleženi pri ob mejnih Incidemt.h, pri katerih je bilo pet jugoslovanskih vojakov ubitih. Javni tožilec Je dalje poudaril, da so za položaj, ki vlada v Avstriji, odgovorne a.nglo-ameriške zasedbene oblasti, ki upravljajo vsa taborišča in imajo pod nadzorstvom zahodne in Južne avstrijske pokrajine. Te oblasti pomagajo reakcionarnim elementom in dovoljujejo nacističnim zločincim. da preganjajo antifašiste. Na konču j» javni tožilec ponovno poudaril, da izhaja iz izpovedi obtožencev samih, da so nj’hovo delovanje vodili nekateri anglb -ameriški organi. Sinoči je sodišče razglasile razsodbo in spoznalo obtožence za krive obtoženih zločinov. Izreklo je sledeče obsodbe: Prano Serneo, bivši mčaar in orožnik, obsojen na. Smrt z obeše-nlem; Ferdinand Kopnik, poljedelski delavec, obsojen na smrt z ustrel'tvijo; Jakob Helbing, poljedelski delav«c, ohsojen na smrt z ustrelitvijo; Konrad Hojnik, poljedelski delavec, obsojen na 18 le* prisilnega dela ter izgubo političnih in državljanskih pravio za 4 leta; Anton Bratuša, poljedelski de- lavec, obsojen na smrt z ustrel.t- io prosti ljubezni, 12-letni dečki in vijč; Slavko Pistotnik, tekstilni de- deklice pa da morajo prisilno delati lavec, obsojen na 20 let prisilnega dela ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za 5 let; Edvard Borman, tekstilni delavec, ob sojen na 12 let prisilnega dela ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za 3 leta; Framc Arnuš, brusač, obsojen na smrt z ustrelitvijo. Rudolf L\lič, bivši železničarski uradnik, obsojen na 20 let prisilnega dela ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za 3 leta; Jožef Levičnik, vojaški dezerter, obsojen na smrt z ustrelitvijo; Alojzij Perko, mehanični vajenec, obsojen na smrt z ustrelitvijo; Alojzij Gruber, mehanični vajenec, obsojen na 10 let prisilnega d. la ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za 3 leta. Vs; obsojenci na smrt so bili ob sojeni tudi na trajno izgubo političnih in državljansk’h pravic. Občinstvo je razsodbo pozdravilo z odobravanjem. ob nezadostni hran;. Vse te trditve so prave laži. Poveljnik švicarske brigade piše, da se švicarska mladinska brigada zgraža nad obrekovalnim člankom «Basler Nachrichten* m pravi, da sp vse vesti izm.šljene in da je njih namen, ovirat; mirno sodelovanje demokratične mladine za obnovo porušenih dežel. Čudno nostooanie ameriškega vojaškega sodlšCa Berlin, 25. (Tanjug) — Pred vojaškim sodiščem v Niirnbergu se je začela razprava proti skup ni nacističnih voinih zločincev, ki so odgovorni za številne zločine, izvršene v Jugoslaviji, Grčiji m na Norveškem. Na čelu skupine je feldmaršal W-lhelm List. Med ostalimi Bta tudi MazimTian von IVeiehs, poveljnik druge nemške armad«, ki je sodelovala pri napadu na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, in general Lotar Rendulič. Jugoslovanski državni tož’lec je predloži! sodišču dokumente, ki dokazujejo krivdo obtožencev za zločine v Jugoslaviji. Amer ško vojaško sodišče pa kljub temu ni upoštevalo dokumentov o grozodejstvih. ki so jih zločnci izvršili v Jugoslaviji. Angleški in švicarski mladinci obsojajo klevete proti FLRJ BeOgTad, 25. (Tanjug) — Mladinci britanske brigade, ki delajo na prog! Samac-Eara. evo, so posiall listoma «Daily Telegraph® m »Ba-sier Nachrichtens pisma, s kateri mi protestirajo proti klevetam, ki sta jih ta dva Usta objavila preti udeležencem pri delu na mladinski progi. Poveljnik britanske brigade piše v svojem pismu, da je nj-hova brigada sestavljena lz 146 mladih dijakov in delavcev vseh političnih strank in iz vseh krajev Anglije. Prišli smo. pravi v pismu, da sklenemo prijateljstvo z jugoslovansko mladino in ji pomagamo pri obnovi v vojni porušene domovine. Pismo ugotavlja dalje, da so vesti «Da:W Telegrapha« o vojaškem vež-banju na mladinski progi tendenciozne in izmiš'jene. Članek v «Basler Nachrichten* zatrjuje, da imajo na progi sovjet-sk. politični komisarji predavanja Razprava proti zarotnikom Budimpešta, 25. (TASS) — Pred ljudskim sodiščem se je začela razprava proti 75 udeležencem pri zaroti prot; republiki, med katerimi so S; T.bor, Horvat Bela in drugi Ameriške investicije v inozemstvu New York, 25. (Tass) — Ameriški kapitalisti so v inozemstvu naložili ogromne kapitale. Ti so v zadnjem času zopet narastli. Ameriški minister za trgovino smatra, da znašajo dobički ameriškega zasebnega ka. pitala v inozemstvu za lansko leto 520 milijonov dolarjev v primeru s 390 milijoni dolarjev v letu 1945 in s 14 milijoni dolarjev za leto 1944, Te investicije ne vsebujejo ameriške zasebne lastnine, bančnih obli gacij itd. v inozemstvu. Računa se da znašajo celotne ameriške investicije v inozemstvu nad 8,1 milijard dolarjev. Za 1 milijardo blaga uvoženega lz Jugoslavije Nova tržaška revija eLEconomia di Trieste» objavlja podatke o jugoslovanskem izvozu v cono A, ki pripade Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Gre za izvoz blaga, ki je bilo uporabljeno v tem pasu, tako da v navedenih številkah ni vsebovan izvoz blaga, ki je bilo izvoženo v Italijo ali druge države skozi pas «A». Na podlagi teh številk si bo Citate’j lahko sam ustvaril sliko o pomembnosti gospodarskih stikov Trsta z njegovim najbližjim zaledjem, ki ga tvori jugoslovansko ozemlje Jugoslavija je v teku prvega polletja 1947. izvozila v pas A Svobodnega, tržaškega Ozemlja blaga v vrfdnosti 9iS milijonov lir, torej skoro 1 milijarda Izvoženega je bi-o: 17.577 stotov rib v skupni vred' nosti 6S.71i iS0 lir: z 562 stotov me sa in mesnatih izdelkov v vrednosti 6^.589.180 lir; 4.095 stotov marmelade v znesku 79.500.000 lir, 2.959 stotov suhega sadja ' v vrednosti 6^.015.000 lir. Med ostalim raznim blagom naj navedemo 835 hi vina /4,8 milijonov lir), 1.581, 000 komadov jajc /23,4 milijonov lir), 16.635 ton premoga fiSl.šSS.OOO lir) in 20.700 kub. m gradbenega lesa /991 milijonov tir) in 99.340 stotov drv (440.8io.ooo lir). Avstralski sindikati pozivajo nadalje svetovno sindikalno zvezo, naj pripomore za zbl.žanje med Nizozemci m Indonezijci. Iz New Yorka poroča «Tass», da je ameriški odbor za neodvisnost Indonezije poslal Marshallu spomenico, v kateri zahteva, naj ameriška delegacija pri OZN podpira in-danez..sko pritožbo pri varnostnem svetu- Hkrati protestira odbOr, ker uporabljajo Holandci v bojih ameriško orožje, ker Amerikanci vež-bajo holandske čete in dajejo Nizozemski posojila proti indonezijski republiki. Ist- odbor je zaprosil glavnega tajnika OZN naj uvede takojšnjo preiskavo o indonezijskem položaju, ki predstavlja grožnjo za mednarodno varnost ln svetovni mir. Tudi ameriški tisk ostro kritizira holandsko vlado. «New York Times« jo obtožuje, da je enostransko kršila premirje in dogovor, sklenjen v Linggadjatiju. «Chicago Daily News» zahteva od OZN, naj izposluje od Holanske takojšnjo ustavitev sovražnosti. List ugotavlja, da so Holandci Jamčili neodvisnost Jave, Sumatre in Madure že leta 1945. in se vprašuje, zakaj je pričela holandska vlada notranjo vojno. List zaključuje, da predstavlja sedanji holandski napad tipično imperialistično vojno proti kolonialnemu narodu in pravi, da bi moral: Nizozemci upoštevati indonezijsko zahtevo po neodvisnosti. Moskovska «Izvestja» zvračajo vso odgdvornost za indonezijske dogodke na holandsko vlado, pri čemer se ZDA in Anglija vmešavajo v spor in priporočajo Indonezijcem, naj se podajo. Treba je poudariti, da so prodali Holandci Indonezijo ameriškim monopolistom prot: te mu. da so dobili dolarsko posojilo. Ameriški monopolisti hočejo pač poseči 1» kaučuku, kositru, 'pe troleju in ostalih indonezijskih pri rodnih bogastvih. Prav tako napada vlado tudi domač tisk. List »Parol« piše, da se sedanja akcija holandske vlade ne razlikuje v ničemer od nekdanjih Hitlerjevih akcij. Tudi ta je cb vsakem napadu na tuje države da prinašajo nizozemske čete Indoneziji svobodo. Isti list še navaja, da je holandska vojška opremljena z ameriškim m angleškim orožjem, .težkim; ameriškimi tanki in angleškim topništvom. Nizozemski list «De Vaarheld« ugotavlja, da pade odgovornost za to vojno predvsem na ministre laburistične stranke, ki so po »socialističnih normah« Odobrili to bratomorno vojno. Angleški «Daily Herald* pTavi. da predstavljajo sedanje vojaške operacije obnovo kolonialnega režima v Indoneziji, pri čemer bodo še nadalje trajali nemiri, nizozemske oblasti pa bodo prisiljene stati s puško v rOki, da zatrejo večne upore. Po došlih vesteh lz BataVlje nudi republikanska indonezijska voj. ska na Javi močan odpor. Vojno poročilo sporoča, da so republikanske čete zopet zavzele Modjokerto, oddaljeno 5 km od Surabaj«. Prav tako so prisilile ho'andske vladne čete na umik v sektorju Ma* langa Ofenziva vladnih čet gre v treh smereh proti glavnemu mestu indonezijske republike Djokjakar* ta. Najmočnejši pritisk Je čutiti v okolici Surabaje, kjer napadajo mornarji, izvežani od Američanov. »Foreign Office« zanikuje iz Haaga došl$ vest, po kateri naj b; bila angleška vlada v napeej tajno odobrila holandske ukrepe v Indoneziji. Temu nasprotno pa Je danes «Da ly Worker» objavil izjavo indonezijskega zastopnika Mohamed Alija, ki obtožuje Anglija da je dala Holandcem na razpolago Singapur, da Je vežbala holandske Vojake in dobavila Holandiji tanka — Tudi te vesti angleški vladni krogi zanikujejo. Stanley Sommsr v Trstu Trst 25. — Včeraj je prišel v Trst voditelj ameriške misije za pomoč coni A. Stanl«y Sommer. V smislu načrta se bo uprava misij« glede razdelitve živil, zdravil, goriva, oblačil in kemičnih proizvodov dogovorila z ZVU. BEOGRAD. — Izvršni ljudski , , j ' -ri_. 1 odbor v Beogradu je v Sumadijt izjavljal, da so njegove čete prine- crganjz-r8, p*51tnl;kJe kolonije » sle ljudstvu svobod^ in m*r. Ena o ntroke. Simo \t Beograda bodo po-hoče nizozemska vlada prikazati, | gjajj na letovišč« 4000 otrok. nečloveško mučenie grških demokratov Tiralica za Zahariadesom, Parcalideaom in Porflrogenlaom • Vprašan e črncev v ZDA merilo za tamka'šn|o demokracijo češkoslovaška šola v Marijanskih Lažnih Praga, 25. (Tass) — V Marjan-skih Lažnih je češkoslovaško društvo za mednarodn« zadeve otvo. rilo včeraj tako imtnovano češkoslovaško šolo. Od 24. avgusta do 20. septembra bodo trajala predavanja o mednarodnih problemih, Kot predavatelji bodo sodelovali državn!ki in najvidnejše osebnosti javnega življenja kakor minister za zunanje zadeve Masaryk, francoski zunanji minister BIdault, angleški minister Mac Neil, sovjetski pisatelj Uja Ehrenburg, voditelj sovjetskih sind'katov Kuznecov, profesor Nejčdly in mncgi drugi. Medicinske šole y FLRJ Zagreb. 25. — V Jugoslaviji so v zadnjem času ustanovili srednje medicinske šole. da na ta nač.n Izboljšajo zdravstven^ službo. Na Hrvaškem obstojijo te šole v Zagrebu, Splitu. Reki, Dubrovniku, Šibeniku in v Osjeku. Poleg medicinske fakultete obstoji tudi srednja šola za lekarnarje. Na ta način bodo pritegnjeni v lekarniška službo novi kadri; zlasti bo pomnoženo osebje po tovarnah za proiz vodnjo zdravil in kemikalij. Bo'g9iskQ ° iugosiovansko zborovanje Beograd, 25. (Tanjug) — Letos je bilo v Kadiborcu ob bolgarsko-jugoslovanski meji tradicionalno zborovanje, k; se ga je udeležilo 10.000 oseb z obeh strani meje. Govorniki so poudarjali, da meja danes druži dva bratska naroda in ju ne loči kakor pred vojno, ko je v teh državah vladal protlljudsk; režim. Popoldne so izvajali umetniški pr.o-gram- Meja Je bila odprta tri dni. ZADER. — V Dalmaciji so zgradil* novo tovarno za izdelovanje se-menskea olja in konserviranje rib. V Zadru bodo zgradili novo tovarno za konserviranje rib in čistilnico oljčnega olja. Strokovni tečaji na mladinski progi Beegrad. 25. — Pri gradnji mla-dineke prčge Samac-Sarajevo so oblasti od vjega začetka organ zi-rale štev.lne strokovne tečaje za specializirane delavce. Okoli 16.700 mladincev je obiskovalo 132 teča-jrv. Z izvežbanjem teh nov,h specializiranih delavcev bo v veliki meri omogočena izvedba petletnega načrta. BEOGRAD. — Na Kosovein bodo v tej sezij; zgradili 3500 novih hiš. Prebivalstvo pridno sodeluje pr: delih. Delovanje ljudske univerze v Beogradu Beograd, 24. — N<* ljudski univerzi v Beogradu Je bilo pri 441 predavanjih 300.000 poslušalcev. Poleg tega je ljudska univerza priredila 13 koncertov, na‘.sn:la 60 publikacij, knjig, brošur v množini 435.000 izvodov. Organizirala je tudi tečaje za tuje jezike in druge znanstvene in poklicne tečaje. Zadnje dni je Varnostni svet razpravljal o ameriškem predlogu za imenovanje stalne anketne komisije na Balkanu. Predlog predvideva, da. b; morala komisija šteti 11 članov. Francija, Avstralija, Kolumbija, Sirija in Belgija pa so se izrekle za manjše število članov. Zato skušajo ZDA sedaj najti kompromis in zdi se, da bo do glasovanja prišlo šele prihodnji teden. Na današnjem zasedanju je bolgarski delegat odgovoril na nesramne klevet« ameriškega delegata in med drugim dejal: «Če bi imeli v Bolgariji tudi vprašanje črncev, bi lahko merili našo demokracijo po zakonih, ki bi jih v tem oziru uvedli«. V ponedeljek se bo nadaljevala razprava o francoskem spremlnje-valnem predlogu. Grški tisk poroča, da je kakih 200 demokratov, ki so jih pred kratkim aretirali, podvrženo nečloveškemu mučenju. Pred tremi dnevi je eden od teh aretirancev zaradi mučenja umrl. Iz Aten poročajo, da je javni tožilec izdal tiralico za glavnim tajnikom komunistične stranke Zahariadesom, za tajnikom EAM-a Parcalideaom in za predsednikom kontrolne komisije komunistične stranke Porfirogenisom. Berlinski list »Berlin em Mittag* piše, da ameriški agenti zbirajo Nemce na britanskem področju, da bi jih poslali v Grčijo in Turčijo v vojaško službo. V Kielu še posebno povprašujejo po tehnikih, letalcih in inženirjih, Leon Blum odgovarja v listu «Po-pulaire* na pismo nekega grškega dopisnika in pravi med drugim, da večina francoske demokratične javnosti ostro obsoja grško vlado. Grško ljudstvo ima med Francozi resnične i-n vdane prijatelje. Cia* nek govori nato o junaški borbi grškega ljudstva proti Mussolinijevi vojski v zadnji vojni in o njegovih žrtvah. Zato so Francozi zaskrbljeni za usodo grškega ljudstva. Kakih 1500 partizanov Je dam.es napadlo Greveno v zahodni Make. doniji na meji Tesalije ln prisililo tamkajšnjo garnizijo na umik. Sela ko je stopilo v akcijo vladno letalstva so se partizani zopet umaknili. »vi „ '~'*ao77itJar u^JTk Dun" <«« Kh £ ki amer*'ce*fl ,ntel VN 1 Sl>bi' V*e i^.to,l-o pogodbe je nagovor ur red• a vso opremo in ■i*?ra tri !eta; A, Ct>r>i v V atner:škl za- lX>i Nadrtje: hN,>*>a n 0!’ ki da je ■N tw 0 naj„ n»bru tu”on)e Hlcti- ,94S. nsfc° vlad g po 9 XI. PREVALJE — ŽITNICA BRD V tem našem spisu stalno omenjamo in spominjamo o velikem gospodarskem pomenu in o izredni važnosti prevaljske koti ne za vsa Brda. Proti Jugu se (Brda. v vseh svojih lzrastk'h, rebrih in bregovih prevalijo v obsežno prevaljsko ram no ali kakor pravi-mo na Prevalje, kjer se stekajo briški potočki Prvačina. B:ria, Oblinč in druge vodice, ki vse namakajo prevaljske travnike, senožeti, njive in močvirja. Prevaljska ravan se ovalno zaokroži med obrobnim gričevjem Brd pod Kalvarijo, Valerščem, Cerovem, Vipolžam-i, Medano na eni stran; in obrobnim gričevjem od Krminake gore preko prelaza Suhide, Rusca. do Blankiža •n Gradiškut« na drugi etrani. Vsi ti obrobni griči jo vso naokrog tako lepo varujejo v naravnem vencu'namzan’h gričev, da so Prevalje kar samosvoje in samostojne in da so ločene od furlanske nlžne, skrite od ostalega sveta, d* so kakor pravljični samotni kotiček, d-stopen samo domačim prebivalo*«. Vse Prevalje obsegajo do 1200 ha zemlje ravnioe. Pet občinskih mej je, kj režejo to plodno zemljo: upravne občina Kojsko, Dobrovo, krmin, Koprivno (Capn-va) z Mošo in Ločnik. Najvefji delež Prevalja imajo kat. občine Cerovo, Vipolže, Šmartno, Višnje, vik, Vrhovlje in Steverjan. ki so vse pod občino Kojsko, za okroglo polovico manj imajo kat. občine Medana, Biljana in Fojana, ki so pod Dobrovo, nekaj krmin-ska občina, manjše vzhodne prevaljske parcele pri Sv. Marku Blankižu imata Koprivno in Mo-ša, pr, Gradiškuti pa kat. obč. Ločnik. Skoraj vsa prevaljska ravan, najmanj dve tretjini, J« torej v kat. mejah br.ških slovenskih občin. O posestnem stanju na Preva-1 Ju imamo zbrane podatke in globalno ugotavljamo, da je posest na Prevalju po svojem največ-jfm obsegu slovenska, po manjšem obsegu, da Je fevdalna ali veleposestniška dveh earmh lastnikov, ki ne b'vata v kra u. in da Je po najmanjši površini furlanska. Dalje ugotavljamo, da je v krm nskem sektorju Brd tnno. go več slovenskih lastnikov kakor jih j« furlanskih v medan- skem sektorju Prevalja. Isto razmerje je v ostalih sektorjih. Vsa prevaljska zemljišča so po večini slovenska last, pa naj bodo ta na teritoriju slovenskih ali furlanskih obč.n. Toda ne glede na posestniške prilike Je tu višje dejansko stanje, višja socialno-me. ralna vrednota, da to Prevalje, naj bo v tem ali onem sektorju, goji, orje, seje obdeluje slovenski človek, razen male izjeme onih furlanskih kmetov, ki pr hajajo iz južnih naselij in z onstran -prevaljske kotline. Zato žanje in orje največ zemlje slovenski človek. Njive — oran'ce dajejo žito, koruzo ali sirk. tudi pšenico in krompir, travniki pa krmo in seno. Prevalje so žitnica Brd. za vse vasi, bližnje jn daljnje. Vsaka briška vas ima na Prevalju-svoje parcele. Vsi Brici so tu zastopani. Ne morejo pa Brici samo z vinom in »adjem živet.1, ni življenja brez polente v hiši, brez krme na seniku, posebno ne za one z gorenjih Brd. Prevalje so dobile že pod avstrijsko upravo (pred 1. 1915) tak pomen, da so se izdelali načrti za izsušitev prevaljskega močvirja in so se izvršila že manjša melioracijska dela. Pod italijansko upravo se je ta akcija nadaljevala z večjo resnestjo. V to avrho se Je ustananovtl konzorcij za izsušitev in melioracijo prevaljskih «pa-ludov — močvirij, »Consorzio di Bonifica delle Paludi del Preval* s sedežem v Krminu (Cormons). Pred vojno je bila resna akcija tudi za tem, da bi se iz prevaljske ravnine ustvarilo umetno Jezero za veliko električno centra lo (voda bi se dovajala iz Soče cd Plavij skozi predor pod Vr-hovljami). Mogoče bi bil ta veličasten načrt uresničen, ako ne bi bila tedaj izbruhnila vojna, vendar pa sedanje stanje Prevalja prihaja v boljšo korist nego bi ga imelo s svojo elektrarno. Leta 1934. so pričeli z meliora- cijo in izsuševanjem prevaljskih močvirij in so izpeljali dva glavna kanala. V prvi glavni kanal priteka ed Koprivnega, preseče močvirje pri Jezernici in gre do Noval. Drugi glavni kanal se pod Ruscem odcepi od prvega in gre proti Blankižu. Stranski kanali vodijo pod Gradič ob Obl:nčU, proti vzhodu pa «Na Ovčicah* proti Dolnjem Cerovem in Gra-diskutu. Ob hudih nalivih so bile Prevalje kmalu poplavljene, posebno pri Sv. Marku so bile cest* pod vodo. Z melioracijo so se te poplave delno odpravile. Zelo bogato Je prevaljsko rastlinstvo in za. botanike je naravnost zanimiva prevaljska flora. O tem botaničnem vrtu Je mnogo lepega napisal Pospichal v svoji knjigi o primorski flori. Poleg teh redkih rastlin in rož raste na Prevalju še ona ostra trava, ki Ji pravimo »palud* in ki Jo uporabijo za steljo za živino. Znan Je prevaljski lov na kljunače, race sloke, prepelice, jerebice, fazane, vendar je bilo te divjačine že mnogo iztrebljene. Zanimive so Prevalje tudi po svojih geoloških sestavinah. Tam pod Ruscem do-hivamo še »numolite* — solde in zato pravijo nekemu kraju »Doti n a soldov* (torej n« dolina solz). Prevalje so v geološkem sestavu Brd, jih napajajo briški potočki in vodice, ki prihajajo iz vseh jarkov, jarug in dolinic, da se zberejo v svoji Jezernici sredi prevaljskih trav. So te vodice kakor žile vodnice, ki iz briškega bitja dajejo sokove in tokove plodeč prevaljske njive in travnike. In tu prihaja ona usodepolna, nepojmljiva ln tragična poteza francoske črte, ki odreže Brdom in jim amputira vse Prevalje, vso prevaljsko kotlino in vse njene njive, senožeti in travnike in vse njene ceste, da so se Brda znašla kakor truplo brez nog ali kakor obsekano drevo brez svojih vej. Tu zastane vsak pameten razso-dek. Sleherna njiva — oranica, Bleherni travnik in poslednja ped zemlje so dragocen prispsevek k življenjskim potrebščinam Brd. Prevalje so pljuča Brd. Razgovorih smo s« že o tem problemu, ki ga bomo reševali, dokler bodo prepelice pedpedikale v prevaljskih ozarah in dokler bodo nad njimi peli škrjančki visoko pesem o božjih in človeških pravicaži. Zgodovina jih ni nič naučila Rim, 25. — V konstituanti se je nadaljevala debata o zakonskem osnutku glede ratifikacij* italijanske mirovne pogodbe. Tako je poslanec Russo Perez govoril o žrtvah, ki Jih mora doprinesti Italija na zapedinih in vzhodnih mejah. Dejal je, da Italijani ne morejo pozabiti svojih sonarodnjakov na Primorskem in da bi bil ed ni način za to, da jih ne pozab jo, da pogodb« Italija ne ratificira. Med nadaljnimi govorniki je bil poslanec Peeorari, član dčmokrist-lanskf stranke. Zatrjeval je seveda. da je Primorska popolnoma ital’ja neka. Do viška ointzma p« je prišel poslanec Ruini. Dejal je, da sedanja mirovna pogodba ne bo jamčila miru, marveč da bo netila iredentizem. Trdil je, da slovanskem manjšinam ni pretila nobena nevarnost, ako bi b.le ostale v mejah Italije, nasprotno pa. da obstoji nevarnost za Italijane, ki s« ostali v Jugoslaviji. Poslanca Ruinija nimamo za tako nespametnega, ali človeka tako kratkega spomina, da ne bi vedel, kako j« postopala Italiia s slovenskim in hrvaškim narodom ln kako je zatirala ter mučila posamezne Slovence in Hrvate, d* o eplošn‘h človečanskih pravicah, ki jih je Slovanom odrekala, sploh n« govorimo. Poslanca Ruinija ni oči-vidmo zgodovina prav nič naučila. Eroesl Weisszacker aretiran Niimberg, 25. (AFP) — General SS, baron Ernst Weisszacker je bi! danes aretiran v Niirnbergu. Obtožnica proti njemu navaja, da Je zakrivil skoraj vse vojne zločine, ki Jih je bilo možno izvršiti. Kot staln, predstavnik von Ribbentropa je organiziral in vodil incidente na nemško-poljski meji, ki eo dalj izgovor za nemški napad v septembru 1939. Sodeloval je tudi pri načrtu za -dokončno rešitev židovskega vprašanja*. PRIMORSKI DNEVNIK „Soča“ je izšla 2). t, m. je izšla prva številka glasila goriških, beneških in kanalskih Slovencev. Nov tednik se nam je predstavil v krasni obliki na 8. straneh s zelo zanimivim gradivom. List bo glasnik in zagovornik tistega dela našega naroda, ki živi na skrajnem robu slovenske zemlje, ki se je vedno izkazal kot naj-zavednejši. Naloga novega glasila je ohraniti ta del svojemu narodu, braniti njegove pravice in svoboščine, ki si jih je izvojeval v svoji dolgi in mučni borbi. V novih spremenjenih razmerah se bo list trudil, da bo izraz teženj ljudstva, ki mu zaradi mednarodnih razmer ni bilo sojeno, da bi začel živeti novo življenje skupno z večino slovenskega naroda v lastni ljudski državi. Globoka narodna zavest m enotnost med tem delom slovenskega ljudstva, skovana v stoletnem boju za obstanek se mora tudi v bodeče ohraniti. To je ena bistvenih nalog novega tednika. Vsebinsko je list zelo pester in poteg političnih vesti ima več rubrik, ki v glavnem obravnavajo gospodarsko in kulturno udejstvovanje našega ljudstva. Prepričani smo, da bo svoje težko poslanstvo pravilno izvršil, zato ga vsem toplo priporočamo. 26. julija : Fašisti slave 25. julij Včeraj je bila obletnica padca fašizma. Namesto da bi se stari in novi črnosrajčniki na ta dan poskrili, da bi nihče ne videl njihove sramote, so hoteli tudi oni na Običajen način proslaviti klavrni konec svojih bivših gospodarjev, ki so pripeljali Italijo na rob propada. Prejšnjo noč so razobesili na železni ograji pod židovsko sinagogo na trgu Sv. Frančiška črn prapor s snopom in sekiro. Poleg njega so privezali dve ročni bombi tipa »Breda*, brez varnostne zaklopke. Pobiralci min so včeraj zjutraj vse skupaj odstranili. Isti, ali njim podobni nočni junaki, so ponoči razobesili Mussolinijevo sliko na običajnem drevesu v drevoredu XX. Septembra, kjer po navadi izlivajo svoj srd in tešijo svoje bolno hrepenenje po zločinski preteklosti. Po tržaških ulicah so ‘rosili letake, v katerih vabijo italijanski narod, naj se zopet zbere okrog njih, ki ga bodo menda rešili na ta način, kakor je rešil Mussolini Italijo pred invazijo z zapada. Tudi pred sedež SIAU-je na trgu Ponterosso so posejali podobne letake. Tako so ti oprode, ki še vedno ne morejo verjeti, da je fašizem padel v brezno, iz katerega mu ni povratka, zopet enkrat pokazali svojo pravo barvo. Pokazali so nam tudi, kaj moremo od njihovili gospodarjev še pričakovati, a ko bi na našo nesrečo še imeli moč in oblast. TRŽAŠKI DNEVNIK i :KOLEDAR Onemogli sid neofašistov ne bo ustavil napredne mladine Procvit zadrug v sežanskem okraju Zadružno življenje v sežanskem okraju se prav lepo razvija. V Divači in Rodiku so živinorejci ustanovili živinorejski zadrugi, v Hrpeljah krojaško.in v Vremskem Britofu pa čevljarsko. Za obnovo vasi skrbi sedem obnovitvenih zadrug, šest Naproz z dvanajstimi poslovalnicami pa oskrbuje prebivalstvo s predmeti široko potrošnje. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je odhajala prva skupina mladincev in drugih gostov na festival v Prago- Na ta festival gre tudi posebna delegacija jz Italije, ki je bila povabljena k udeležbi, in se zato nikakor ne more trditi, da bi imele te mladinske manifestacije protiitalijanski značaj, pač pa bodo velika manifestacija za mir in za bratsko sožitje med narodi, zlasti med sosedi. Kljub temu pa so se gruče neofašističnih poba t nov zbrale v po?nih nočnih urah, da bi preprečile, ali vsaj ovirale Odhod »o-vabijencev v Prago. Okrog 23. ure je taka gruča pocestnih pretepačev napadla 23-letnega Jakoba Majcna, mehanika iz ul. Maiolica, ki je šel v spremstvu prijateljev proti kolodvoru. Ko se je Majcen rešil napadalcev, je šel s tovariši na policijo in zahteval, naj kaznujejo napadalce. Seveda je policija pustila, da so se ti izgubili v temi. Ker je Majcen pri napadu dobil nekaj poškodb, so ga na Rdečem križu obvezali, vendar ga to ni zadržalo in je vseeno odpotoval, da bo tudi v Pragi pokazal dobrine 2000 letne kulture, kakor jih delijo v Trstu. Kmalu po polnoči je skupina šovinistov napadla pred restavracijo Fortuna v ul. Carducci avto, v katerem sta bila novinar Menarse Jožef in slikarica Lupieri Marija. Napadalci so Lupierijevi ukradli sliko, ki jo je hotela nesti s sebuj na razstavo v Prago, in njen potni kovčeg. Menasseju, ki jo je hotel braniti, so razbili nosno kost, da se je moral zateči na rešilno postajo po pomoč. Napadalcev ju je rešil šofer, ki je spravil avtomobil v tek. Malo niže doli, v bližini Ober- Nova občinska stanovanja V nekaj tednih bo pri Sv. Soboti na razpolago okrog 265 stanovanj v hišah, ki jih je zgrad’la občina v ul. Flavia. Okrog 165 od teh stanovanj bo imelo kuhinjo, spalnico, dnevno sobo in pr:t'kll-ne s kopalnico, dočim jih bo imelo okrog 100 po dve spalnici. Interesenti morajo vložiti prošnjo za dodelitev stanovanja na u-radu na obrežju 3. novembra 1-ITI, kjer lahko dobijo poseben obrazec proti plačilu 10 lir. Tj obrazce je treba vrniti izpolnjene najkasneje do 14. avgusta v dopoldanskih urah. Občina bo dodelila la stanovanja or.im prosilcem, ki so jih rajbolj vrednj in jih tudi najbolj potrebujejo. Čeprav niso navedli višino najemnine, ki bo verjetno precej višja, kot pri stanovanjih, kjer je še blokirana, vendar se bo gotovo oglasilo mnogo več prosilcev, kot pa. je na razpolago stanovanj. Zanima nas vedet', kako in komu bo občinski urad dodeljeval nova stanovanja in kdo je po njihovem mnenju najbolj vreden, da jih dobi. danovega trga, je druga skupina napadla mlade aerOmodeliste, ki so nesli s seboj modele za praško razstavo. Tudi to skupino so hoteli napadalci razgnati. Čeprav jih je bilo mnogo manj, so se mladinci krepko uprli napadalcem in jih pognali v beg. Se en podoben napad je sledil na trgu Liberta, pred glavno postajo. Vkljub vsem naporom šovinistov pa je odpotovalo v Pragu preko 100 mladih Tržačanov. Na Oberdanovem trgu je policija aretirala 4 izzivače. Kmalu pa so jih izpustili pod pretvezo, da ni bilo proti njim ne tožilcev (ki so se odpeljali z vlakom v Prago) in ne dokazov. Kadar gre za neofašiste ima policija brž pretvezo, da jih izpusti na svobodo Za antifašiste pa ni potreba nobenih dokazov, da sedijo v zaporu tedne in včasih tudi mesece. Namerno zapostavljanje Ze večkrat smo opozarjali, da imamo Slovenci na tržaškem ozemlju z ozirom na priznano jezikovno enakopravnost, pravico do živilskih nakaznic tudi v slovenskem jeziku. Vodilni uradniki prj uradu za živilske nakaznice pa to namenoma zapostavljajo, ker jim je težko prebaviti pravico, ki smo si jo jzvojevali. Podeželskim občinam, kjer žive večinoma Slovenci so poslali dvojezične živilske nakaznice. 7ja mesto so pa smatrali, da je dovolj, da dodajo neki «facsimile*. Ni dolgo od tega, ko so.se izgovarjali, da jim tehnične ovire ne dopuščajo izdajati dvojnih ali vsaj dvojezičnih nakaznic. Sedaj so se deloma pomirili z dejstvom in jih le izdali v obeh jezikih. Toda zakaj samo za podeželje? Ali v Trstu ni Slovencev? Nameščenci tovarne strojev pri Sv. Andreju so poslali uradu za živilske nakaznice protestno pismo s 532 podpisi, v katerem zahtevajo, da se tudi v mestu spoštuje jezikovna enakopravnost pri izdajanju živilskih nakaznic. Nekaj problemov iz Barkovelj Popravilo naših cest - Hočemo novega grobarja Pred nekaj dnevi smo poročali o potrebi popravila barkovljanske šole. Poleg tega pa imamo pri nas še več drugih problemov, ki so prav tako potrebni nujne rešitve. Staro Kontovelsko cesto (Šalita di Contovelio), katera je toliko časa zaman čakala popravila, čeprav ga je bila nujna potrebna, so končno le začeli popravljati in delo v glavnem tudi dokončali. Drugače pa je z ul. Bovedo, ki veže zgornje Barkovlje ob Proseški cesti s spodnjimi ob morju. Po tej cesti gre vsak dan več tisoč ljudi. Tudi to zelo razdrapano cesto so začeli popravljati že pred dvema mesecema in je prevzelo delo podjetje Gorla-to. Prišli so delavci in izkopali sredi ceste jarek za novo kanalizacijo. Izkopani material so zmetali na ostalo polovico ceste in tako pustili za prehod' pešcem samo ozek pas, V T P> O ID IL 1 PREBENEK Prebenek je mala vasica na strmem hribu s 170 prebivalci. Kljub temu pa smo mnCgo žrtvovali v borbi za svobodo. Imamo 15 požganih hiš ter 14 padlih borcev. Tudi v nemških koncentracijskih taboriščih smo trpeli ter se nekaj vaščanov ni vrnilo. Prebivalci Prebenka zelo skromno živimo. Z velikim trudom nekaj malega pridelamo, V vasi smo brez vode in električne luči, poti so pa take, da je po njih težko hoditi. ZVU, ki je vedno polna lastne hvale, nam je za silo popravila 8 hiš, da ljudje vsaj ped streho spijo. Ce bi se ZVU malo manj hvalila in več naredila, bi tudi pri nas, čeprav smo skoraj odrezani od sveta, rr.c FIZKULTURA Lahkoatletska prireditev v Piranu Športno društvo «Vida’.i» iz Pirana priredi v nedeljo, 27. t. m. na športnem igrišču v Sv. Luciji lahkoatletsko prireditev s sledečimi disciplinami: Moški: Tek na 100, 200, 400, 800 m; štafeta 4x100 m; met krogle: met diska; met kopja; skok v Višino in skok v daljino. Zenske: Tek na 100 m; met diska; met 1 er ogle; met kopja; skok v daljino in skok v višino. Pričetek prireditve bo ob 14. uri. Športno društvo, ki bo zbralo največ točk, bp nagrajeno z medaljo. Odhod iz Trsta bo ob 13. uri s trga Garibaldi. Jutrišnji nogomet Pokrajinsko prvenstvo: Jutri bosta odigrani dve tekmi pokrajinskega prvenstva, in sicer v Krminu med enajstericama Krmina in Gradiške jn na Reki med enajstorica-ma Torpeda in Rudarja. Prva tekma se bo pričela ob 10. uri, druga pa ob 17. url Pokal uVatovec Zvest in: Igrišče GRDA: ob 8. uri Tiskarji-Greta; ob 9.15 Skorklja-Acegat; ob 10.30 Tovarna strOjev B-Col; ob 16. uri Koio-nja-Kozman; ob 17.15 Rojan B-OMMSA. Igrišče v Nabrežini ob 16.30 Vesna-Montebello B. Igrišče v Zavljah ob 18. uri Zavlje-Primorje D. Tri tekme pokrajinskega prvenstva v košarki Jutri bodo na sporedu tri tekme pokrajinskega prvenstva v košarki. Na igrišču Delavske športne zveže bodo igrale petorice Tomažiča, Tovarne strojev, Cola in Kvarnerja. V Izoli bo gostovala petorlca Čermelja, v predtekmi pa se bosta srečali ženski peterici Izole in Delavske športne zveze. SpOred: V Trstu ob 10.30 Tomažič K.-Tovarna strojev; ob 1130 Col-Kvarner. V Izoli ob 9 uri Izola-Cermelj. Baiincanje za tržaško prvenstvo Jutri bo odigrano drugo kolo tržaškega prvenstva v ballncanju S sledečim sporedom: Igrišče Tomažiča: ob 16. uri Mesarjl-Standart; ob 18. uri Pošta-Skoljet. Igrišče Kolonje: ob 16. uri Kolonja B-Pe-čar A; ob 18. uri Kolonja C.Costa-lunga. Igrišče Corsi: ob 16. Corsi A-Kolonja A; ob 18. uri Corsi B-Sv. Alajzij B. Nocoj Ob 20. url bo v prostorih krožka Tomažič sestanek vseh balinarskih sodn.kov. V ponedeljek. 28. t. m. pa bo v prostorih krožka To- ska poslopja, da b; vsaj to malo, kar pridelamo, lahko spravili na varno. Od samih obljub namreč ni mogoče živeti. MAREZIGE Udarniško delo. Ob pričetku trimesečnega tekmovanja smo pričeli s pomočjo naše obnovitvene zadruge obnavljati 19 hiš. Vsaki dan dela udarniško nad 40 ljudi, ki napravijo nad 300 udarniških . ur. Poleg teh p.a delajo tudi vozniki. V nedeljo smo poleg tega udarniško pokrili še eno poslopje. Pri šoli nadaljujejo ometavanje notranjih prostorov, čiščenje ter beljenje sten. V kratkem bomo pričeli obnavljati župnišče v Truškah. Deset učencev osnovne šole, ki so dovršili rala temeljito obnoviti, ne samo I z zelo dobrim uspehom hiše, temveč tudi druga gospodar-1 ljudsko šolo, bo sprejetih v začetku n z a il n jaki v snilshu si hoiicju pravočasno zagotovili položaje, da bi jih zlorabljali v svoje namene mažič sestanek vseh kapetanov ba-lincarskih moštev. Kratke vesti V sredo, 23. i. m. je bit a v Pragi mednarodna lahkoatletska priredi' tev, ki Je dala sledeče zmagovalce v posameznih disciplinah: tek na 100 m: Whitfieid (USA); tek na 200 m: MOuden (USA); skok v daljino: Fitez (CSR); tek na 3000 m: Slykhl:s (Nizozemska); skok v višino s palico: Morgan (USA); met kladiva: Nemeth (Madžarska). Madžarska nogometna enajstorica «Ferenzvaros» je v Meksiku prema gala nogometno enajsterico «Vera-cruz» z rezultatom 3:2. Kvalifikacijski lestvic i mednarodnega železničarskega turnirja v Budimpešti sta naslednji: Skupina A: 1. Madžarska; 2. Romunija; 3. Bolgarija; 4. Avstrija; 5. Francija. Skupina B: 1. Jugoslavija; 2. Poljska; 3. Ceškos ovaška: 4. Italija. Finalno tekmo b<5sla odigrali nogometni enajstorici Jugoslavije in Madžarske. Beograjska nogometna enajstorica Metalac je premagala v Vami domačo enajstorico Spartaka z rezultatom 2:1. V dnevniku «Giornale di Trieste», št. 113 z dne 17. t. m., je bil objavljen pod naslovom *«I1 poteie giudizlario nel Territorio Libero* čiautk, ki ga je napisal g. Mario Thermes, aktivni sodnik in predsednik organizacije sodnikov Julijske krajine. Pisec analizira v članku besedilo statuta STO-ja in sicer določbe o imenovanju sodnikov, to je člen 16. V članku razpravlja p.sec predvsem o imenovanju sodnikov in višjih funkcionarjev v sodstvu. Njegovi predl9gi izdajajo birokrata, k; hoče izključno sam vladati. Izraža željo, naj bi zbor sodnikov volil vsakega novega člana sodstva po predhodni strog; teoretm-no praktični skušnji. Sodniki naj bi volili sami tud; svoje šefe. Na ta način bi sodniki, ki bi jim u-spelo zasesti sodna mesta za časa začasnega režima, zgradili birokratsko trdnjavo, katero bi zlorabljali tudi v namene, ki nimajo nikake zveze s pravim sodstvom. S tem bi prišli do izraza osebni interesi in prijateljstva, zlasti pri izpitih ;n sprejemanju novih sodnikov. Ta s'stem b; bil nevaren zlasti za slovenski živelj, ker bi se spričo sedanjega stanja v sodstvu volili le šovinistični italijanski sodnik!.. Tudi predlog, da se sodstvo v finančnem oziru popolnoma osamosvoji, vzbuja močne pomisleke. Pisec hoče, da se vsa sredstva za sodstvo pridobivajo iz sodnišlch pristojbin. Taka pravica bi bila brez dvoma silno draga, saj zahteva pisec dobre dohodke. Dobri dohodki so sicer potrebni, toda kje bi bila meja, ako bi jo določali pr -zadeti sodniki sami. V tem primeru bi verjetno višali te pristojbine po mili volji. Misel pisca je nazadnjaška. Sodnik mora biti primerno plačan, da ga ne morejo korumpirati. Zato pa mora skrbeti proračun STO ja. Ako bi bili prejemki sodnikov odvisni od višine sodnih taks, bi sodniki lahko povzročali ljudstvu ne-potrebne sodne stroške. Reš tve pravd bi zavlačevali, da bi s tem dobili večje takse. To bi bilo ne- varno za pravičnost in nepristra-nost sodstva. Ni dvema, da rovarijo tud; na področju sodstva protiljudske sile, k; jim ni za solidno in pravično sodstvo. Dobro sodstvo mora uživati zaupanje vsega demokratičnega ljudstva, sicer zgreši svoj na-mfn, ker povzroča pravrjo negotovost. Sodstvo mora končno zaradi svojega družbenega namena črpat; svojo oblast iz ljudstva, ker mora edino in izključno služiti 1« njemu. novega šolskega leta v koprsk-gimnazijo. Na mladinsko progo Samac-Sarajevo po pojde s prihodnjo izmeno osem mladincev. SEMEDELA O letini in marsičem. Naša vas se zelo malo oglaša v časopisju. Zato bi nas moralo bilo biti sram nasproti drugim vasem, ki se zelo pogosto oglašajo. Da popravimo zamujeno, smo sklenili, da bomo odslej bolj pridni. Za začetek navajamo nekaj podatkov o kmetijstvu. Okoli 160 družin živi t.u, ki se bavijo večinsma z vinogradništvom in vrtnarstvom, ki sta glavni vir preživljanja in dohodkov. Sadimo tudi malo krompirja in sejemo malo žita, kar pa nam zadostujejo samo tri mesece- Letos smo nabavili in razdelili 150 q superfosfata, 83 q. apnenega dušika, 25 q. živega apna. V letinah srednjega pridelka pridelamo okoli 2000 hi. vina, letos pa pričakujemo, da ga bo 500 hi- več, tako bogato je obrodilo grozdje. Od kmetijskega odseka smo spomladi nabavili 30 prašičkov, uvoženih s Hrvaškega, ki se vsi zelo lepo redijo. Pripravljamo se za u&tanovitev ZPP, da bomo s tem še ojačili naše delovanje. V kulturnem udejstvovanju pa nismo ravno aktivni. Imeli smo dober pevski zbor, ki pa Je prenehal delovati, ker nimamo pevovodje. Treba bi bilo , da bi nam okraj poslal dobrega učitelja, ki bi se razumel tudi na petje. Radi pojemo v Semedeli, zato upamo, da nas bodo razumeli in nam v tem priskočili na pomoč. Zdaj ko bo glavno delo na polju kmalu ponehalo, bomo imeli tudi za to več časa na razpolago širok komaj 20 ali 30 cm. Ce je bila cesta prej slaba, je sedaj popolnoma nemogoče hoditi po njej in ljudje morajo delati velike ovinke, če hočejo priti na tramvaj ati v mesto. Poleg tega pa je ulica zvečer vsa v temi. Ce že podjetje ne more ali noče pospešiti dela, naj bi vsaj izpraznilo pol ulice in občina naj postavi cestne svetilke, da se tako vsaj za silo cdpomore prometnim potrebam, na tej ulici, dokler ne bo popravljena. Na našem pokopališču imamo čuvaja in grobarja, ki je postal neznosen že vsemi Barkovljanom. Ze pred časom smo poslali na urad za pokopališča posebno resolucijo s skoro 700 podpisi Slovencev m Italijanov in zahtevali, da tega človeka odstranijo oziroma da ga zamenjajo z drugim. Ta čuvaj je poznan kot pijanec, ki je le malokdaj trezen. Ljudje se pritožujejo, da je pijan, kadar koplje nove grobove in da jih dela prekratke in preplitve. Cesto je nov grob tako plitek, da zemlja komaj zakrije krsto. Včasih pusti grob s krsto odprt do naslednjega dne in tudi še dalje. Ljudje so se že večkrat prepira'! ž njim tudi pri samem pogrebu. Vendar vse to ni nič zaleglo. Pii uradu za pokopališča so nam že pred dvema mesecema obljubili, da bodo tega človeka takoj odstranili, zlasti še, ker smo že imeli in ga še imamo bolj primernega človeka, ki bi lahko vršil to službo. Toda do danes je ostalo samo pri obljubah. Tudi g. Miani je naši dele gaciji obljubil, da bo posredoval v tej zadevi. Ali bo treba čakati še dva meseca? To so vendar stvari, ki bi se lahko takoj uredile in jih je treba zaradi javne koristi urediti brez odlašanja. Morda bodo nekateri trdili, da smo proti sedanjemu čuvaju zato. ker je Italijan. Naj se obrnejo do katerega koli italijansko govorečega Barkovljana, vsak jim bo lahko potrdil, da ji res tako in vsak bo izrazil željo, da si želimo takoj novega čuvaja in. grobarja. Spominski dnevi 1944: so imeli Nemci z IX. partizanskim korpusom na Banjški planoti in okoli Lokev 818 mrtvih in toliko ranjenih. 1944: je predsedstvo AVNOJ-a odlikovalo Tomšičevo in Cankarjevo brigado z Redom narodnega osvo-bojenja. Kdor se utaplja, se za britev lovi. Preskrba Tovarniške menze. Vodstva naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za drugo polovico tekočega meseca. Sestanek SIAU-je bo v ponedeljek, 28. t. m. ob 20.30 v krožku «S. Čermelj* pri sv. Aloj ziju. Govoril bo tov. Petronio. Naj nihče od članov ne izostane. Komorni zbor potrebuje še nekaj tenorjev. Kdor ima prijeten glas in primeren posluh ter v-čselje, naj se javi pri pevovodji U. Vrabcu v četrtek ob 19. urj v Vicolo Ospedale Militare. Sobota, 26. julija Ana, Nuša . Sonce vzhaja ob 5.38, z ob 20.38. Dolžina dneva Jutri 27- julij Natalija, Dušan Judovski mladinski krožek vabi vse člane in simpatij . zabavni večer, ki bo v pon« ^ 28. t. m., ob 21. uri na terasi Del Monte 3. Razpis nagradnega tekmo'P Okrožni odbor ASfZZ ^ nagradno tekmovanje mc ^ ki, slikarji in risarji za * ^ osnutek spominske izkazn' . ^ bo razdelila med žene ob P1^ , litev novih krajevnih plenum ASIZZ za IStrO. znaša 2000 jugolir. Osnutke, podpisane mom, naj pošljejo um etniki OB? uij pumjvjv — (otrdi nemu odboru ASIZZ, Verdi najkasneje do H-Pozneje došli osnutki se jemali več v pošlev. Okrožni odbor ASIZZ Izlet v škocijansko jamo sir Vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Škocijansko jamo, pt osimo, da se zglasijo v ul. Contj 11 zaradi vpisa za kosilo. Obenem javljamo,]*- ™ *e ^u*™— *• -ut da je za ta izlet še nekaj prostih puščenih otrok enaa mest. Pojasnila tel. 93-357. ‘svojih lastnih, Teden za vojne sirot® Zaključil se je teden ** padlih ;n pogrešanih v cs vojni, kt je imel med g®r )£vr# vednim prebivalstvom nv odziv. Zbrali so zna*n®.0jrtl? narja, s katero se bo ustanova, ki skrbi za . gl;Cjj;r precej opomogla. V tej se zopet najbolj odliko'3 bilo pričakovati, gor.sk® ki so že tolikokrat 31* do1*1 ;ot Sežanski otroci v počitniški koloniji Dne 10. t. tu. je prispelo v počitniško kolonijo v Rovinju 100 otrok iz sežanskega okraja. Stanujejo v štirih zračnih sobah tamkajšnje šole. Vsak dan pa se vozijo na kopanje v Punto Cariente. Dneve preživljajo v idiličnem parku, ki je bil nekoč dostopen samo za izbrance. Tu imajo tudi svojo kuhinjo, obednico ter krasno kopališče. Po zajtrku se najmlajši igrajo, starejši pa učijo. Po , malici pa se. vsi veseli zakadijo v vabeče vaiov.č, kjer je nato pravi živžav. Po kr-silu, ko si do sitega napolnijo svoje želodčke, gredo k počitku, nato pa zopet v vodo. Okolj 4. ure zopet malicajo, nato se starejši igrajo, mlajši pa učijo. Konferenca komisionarjev v Kopru V nedeljo je bila v dvorani LjiM-skega doma v Kopru konferenca komisionarjev, ki so odgovorni za širjenje časopisja v tem okraju. Kenferenca se je vršila pod geslom: «V vsako istrsko hišo naš časopisi* Udeležili so se skoraj vsi kom'sio-narji iz okraja in še nekaj iz Hrvat-ske Istre, kar zgovorno dokazuje, kako J® Prl nas veliko zanimanje za naš tisk. Na konferenci so razpravljali o raznih nerednostih in ovirah pri razpečavanju časopisja ter o pomenu širjenja tiska za dvig kulturne ravni istrskega ljudstva. Pri tem so se spomnili, kako so naši kurirji za časa narodno osvobodilne borbe ob življenjski nevarnosti prenašali časopise skozi sovražnikove zasede. Časopise ima v Istri zelo važno nalogo, saj je naravnost žejna slovenske besede. Skupno s šolo in s prosvetnimi društvi mora naš tisk zdraviti rane, ki jih je prizadejal fašizem v Istri naši kulturi. Konferenca se je zaključila s sklepom oziroma obvezo komisionarjev, da bodo v okviru trimesečnega tekmovanja zaktivizirali vse organizacije po vaseh, zlasti pa mla- Zakaj v trafikah ni cigaret na črni borzi pa so O škandalu pri javnih delih se še | skih cigaret je bila dodeljena brez vedno an v največji tajnosti nada-1 licitacije v pravem pomenu besede KUL ljuje preiskava in zasliševanje posameznih obtožencev. Medterft ko tu ni končan niti prvi del preiskave, pa se že pojavljajo obrisi novega škandala, ki gre prav tako v težke milijone in o katerem'smo že včeraj na kratko poročali. Tržačana že dalj časa opažu je jo tr-govino s tobakom in se sprašujejo, kako je to mogoče, da dobiš na črni borzi v poljubni množini prav tiste cigarete, ki bi jih morali prodajati po trafikah? Julijski monopol dobiva, kakor znamo, cigarete iz Švice, od koder jih dobavljajo krajevni zastopniki posameznih tovarn. Pri tem razdeljevanju ima glavno besedo neki W., ki skupaj z ostalimi zastopniki naročuje iz Švice blago, katero končuje po navadi na črni borzi, zlasti tiste vrste, ki jih ljudje rajši kadijo. Po trafikah pa naprtijo kadilcem na 20 dobrih še 20 ali 40 luksuznih cigaret, ki jih drugače dino, da bodo pospeševali čitalne 1 nikoli ne bi mogli prodati. Medtem večere po zgledu družine »Kovačevih« iz Cežarjev ter da je treba pomnožiti večerne tečaje za spopol-njevanje v slovenskem jeziku. Ogarev pa po raznih mestih severne Italije, kot n. pr. v Chiassu lahko dobiš na črni borzi cigarete z značko »Monopol Julijske krajine*. Nabava in razdeljevanje švicar- V.VV.V.V/.V.-.V.V.-.V.VAV VWWWWAWtVWlAV.V ALEKSANDER BECK 159 VOLOKOLAMSKA CESTA — Zaslužil je, — je objasnil general. — In na splošno, tovariš Momiš-Uli, ni treba razen v skrajni potrebi premeščati mož. Vojak se privadi svojemu starešini, kot se privadi syoj; puški. No, nadaljujte, nadaljujte... Povedal sem mu o tri in dvajsetem oktobru, o tem, kako se nam je bataljon znašel v obroču, Panf.lov je odmaknil skledico ter poslušal, nagnivši se nekoliko proti meni. Zagledal se je vame, kot da bi bil v mojih besedah ..asel nekaj več, kot pa sem sam vnašal vanje. Moj referat je Panfilovu objasnil posamezne podrobnosti bitke, ki je trajala tudi še sedaj, ko je prešla v svojo drugo fazo. Morda mu ja šele sedaj postalo popolnoma jasno, zakaj je pred dvorna dnevoma v nekem trenutku, upravljajoč težak boj, začutil, .tako je na®r krat oslabel pritisk sovražnika, kako se je naenkrat lahko laže zadihalo. Takrat v tistem trenutku, 90 daleč od Volokolamtka, daleč od svojih, stopili v akcijo naši topovi, naš bataljon, ki je bil odrezan pri križišču poti. Sovražnikove kolone so bile presekan®; glavna pot preprečena; udarec ’je oslabel — Netnc; n:so imeli nekaj časa ničesar, s čimer bi moglj okrepiti silo napada, niso imeli ničesar, s čim bi ga podprli. To se je zdelo kot srečno naključje v borbi. Toda današnje naključje je Panfilov jutri uporabil kot smiselno, zavestno •aktično pctszo. O tem sem se prepričal nekoliko dni pozneje, ko m; je v nov: situaciji postavil borbeno nalogo. Da, njegove četi! so bile njegova akademja. • 7. Opisal sem, ponovno podoživljajoč bojno razburjenje, kako smo si s streljanjem v salvah utrli pot skoz; nemško kolono, kako smo stcpaii preko trupel. Z zmago na robu gozda 3em se na tihem ponašal — tam, v tistem kratkem boju, sem prvič začutil, da začenjam upravljati ne samo z znanjem, marveč tudi z umetnostjo vojskovanja. — Tako pripovedujete, — je dejal z nasmehom, — kot da bi bilo streljanje v salvah - vaš izum. Tako smo, tovariš Momiš-UU, streljali že v carski arenadi, Streljali smo na povelje: «Ceta, s salvo streljaj!...* Nekoliko je pomislil in nadaljeval; Ne bodite zaradi tega užaljeni, tovariš Momiš-Uli. Dobro je, zelo dobro, da ste na to ponosni. Tudi za naprej delajte tako. Učite tega moštvo. Pomolčal je in me je ljubeznivo gledal, pričakujoč mojih besed. Dejal s®m: — To je vse, tovariš general. Panfilov je vstal, se posprehodil... — Psihološka vojna... — je spregovoril, kot bi na glas razm š-ljeval. — Ne, ta beseda ne vsebuje, tovariš Momiš-Uli, v sebi vsega, no zajema v celoti današnje vojne. Naša vojna je nekaj širšega. Toda če imate v mislih take stvari, kot so tankostrah, avtomato-strah, obročostrah in podobno (Panfilov je uporabil prav te čudr.e skovanke, ki sem jih takrat prvič sl.šal), tedaj imate brezpogojno prav. Stopil je k niiz;, na kateri je ležal zemljevid, ter me poklical k sebi. — Pridite sem, tovariš Momiš-Ulf. Nato me je na kratko seznanil s situacijo. Nasprotnik je vri-il pritisk proti Volokolamsku s severa in z juga, prodrl je vzhodno od Volokniamska v prostor med dvema cestama ter tam ograzal zaledje divizije, toda niti na eni točki mu ni uspelo, da bi bil stopil ca Vo-lokolamsko cesto. nadaljuje) in dostikrat ljudem, ki imajo zelo dvomljivo politično preteklost. Tem ljudem se seveda ne izplača kupovati cigaret tam, kjer so najboljše in najcenejše, ampak taim in take, ki bodo prinesle njim in njihovim visokim zaščitnikom največ dobička. Denar in otrobe so odnesli Marij Boncš ima trgovsko skladišče na Istrski cesti št. 17. Preteklo noč so v to njegovo skladišče vlomili neznani uzmoviči in odnesli iz predala 30 t;eoč lir denarja. Verjetno so prišli s kakšnim vozilom, ker so odpeljali poleg še 14 vreč otrobov. Ko je naslednje jutro Beneš opazil vlom, so bili tatovi že daleč. Bolničarsko osebje zahteva zboljšanje mezd in doklad Zc letos meseca marca je OOSS delavstva krajevnih ustanov in bolnic pričel z akcijo za izboljšanje mezdnih pogojev delavstva te stroke. V ta namen je OOSS predložil ZVU spomenico zahtev delavstva, katerih namen je izenačenje mezd in p'ač. Te zahteve .vsebujejo sledeče točke. 1) Spremeniti razpredelnice plač in mezd tako, da bodo te izenačene j z mezdani drugih strok. 2) Zvišati draginjske doklade. 3) Vsak; drugi mesec pregledati draginjske doklade- 4) Določiti in odobriti-zimsko nagrado. 5) TakOj izplačati, in sicer za dobo od 1. aprila t. 1. dalje predujem 6.000 lir na mesec Vse dotlej, dokler se to vprašanje dokončno ne uredi v smislu zgoraj navedenih zahtev. Vsi napori pa so ostali brezuspešni. Zato je OOSS sklical zborovanje, na katerem so obširno razpravljali o perečem vprašanju. Na zborovanju je prišla do izraza odločna volja delavstva, ki zahteva priznanje svojih upravičenih zahtev. Pri vsej zadevi je zelo zanimiv postopek raznih ustanov ZVU. Polkovnik Lane je namreč odgovoril predstavnikom delavstva, da je za zadevp pristojen polk. Gardner. Slednji pa predstavnikov delavstva ni sprejel in jim je po svoji tajnici sporočil, da bo na njihove zahteve odgovoril urad za delo. Tak postc-pek nikakor ni na mestu in dokrt zuje nerazumevanje odgovornih oblasti za življenjske potrebe delavstva. De'avstvo zahteva, da se konča izigravanje in da urede nj‘hov gmotni položaj v najkrajšem času. V prostorih Komiteja za kinematografijo pri vladi FLRJ je imel predavanje za tisk generalni ravnar telj češkoslovaške filmske družbe Ljubomir Linhart. Po osvoboditvi je bila češkoslovaška filmska industrija nacionalizirana. V tem znamenju jo hitro napredovala, kar je razvidno tudi iz dejstva, da so prejeli na mednarodnem filmskem tekmovanju v Cannesu poleg Sovjetske zveze, ki je odnesla 8 prvih nagrad, Ceškoslova-fci za svoje filme troje nagrad, to je prav toliko, kolikor konkurenčni Francozi in Američani. Cehoslova-Ici razpolagajo danes s filmsko vi-soko šolo, ki ima značaj univerze. Obiskujejo jo igralci, režiserji in snemalci filmov. Scenarije izbirajo filmski umetniški odbori, v katerih so najboljši pisatelji in umetniki, dočim sodijo o tehnični stopnji posebni filmski tehnični odbori. Z nacionalizacijo je prešlo v ljudske roke na Cehoslovaškem približno dva tisoč kinematografov. V teku dveletnega proizvodnega načrta bodo odprli na Češkem in Slovaškem še nadaljnjih 700 kinematografskih dvoran. Cehoslovaška filmska industrija pripravlja 72 du-kumentamih filmov, ki bodo popularizirali dveletni načrt za obnovo države. «Naloga nacionaliziranega filma na ozemlju Češke in Slo-vaškcr>, je dejal Linhart, «je, da napravi film, ki bo slovansko usmerjen. Zato je treba poiskati zveze s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo, Poljsko in Bolgarijo». Cehoslovaški filmski strokovnjaki pripravljajo snemanje filma v Jugoslaviji. Film bo predstavljal prizore iz narodno-osvobodilne borbe. Ze sedaj pa obstojajo neki realni odnosi med češkim in jugoslovanskim filmom. Cehoslovaški kinematografi predvajajo filmske tednike z jugoslovansko vsebino, češlcl tedniki pa tečejo istočasno v jugoslovanskih kinematografih. obhajata nedavno 35 !c B ^ ga umetniškega dela. A® ^ j# na pevka je nastopila Pn jCw Šolala se je na Dunaju l. 1919. angažirana Pri Ljli#*,' operi, kjer pela vlogo J. Čajkovskega «Pikovi govičeva je odločna a" gpif>F je zaradi tega bila med preganjana in zaprta. Izbrane povesti Hinka Simunovic* Državna založba Hrvat^ ^ dala knjigo izbranih , (n'- „ Sv, vi1, i 1 li -d Simunoviča, ki ni ,utI' del) toda kar je iis^vari^ čaj epike, heroizma sodi v najboljše proizV hrvatske proze. Zbirka Simunovičevili n0\ jfP t°lK obstf ; najst Simunovicevm vesti, med katrremi s^a ^0t,‘ no znani «Mrkodoh> in * Radijski SP v soboto, 26. j TRST II 7.30 Koledar — j"t:'arnJla' ., 7.45 Napoved časa in l,0w>d«’V Lahka glasba. 12.00 . aI)sK*/ 12.15 Slovenske in p»rl‘g ;n M smi. 12.45 Napoved ^ t. >' Čila. 13.00 Vokalni Plesna glasba. 13.48 Zčra ^^ . daja. 14.00 Pestra glasD*’ s« davanjc. 14.28 Ci13”3^) FV 17.30 Plesna glasba. I8; „01*“ ve v tednu. 18.15 venskih pesmi. 18.45 p tualnosti. 19.00 Glasbe ^ pirt 2°:l5vii* vv v leunu. io.ru č 77 venskih pesmi. 18-45 fafV tualnosti. 19.00 Glasbe poj u 19.45 Napoved časa ' 0 ' (t 20.00 Dunajski valčk- gjavi^^ ni koncert sopranistke .^5 j t stute in baritonista denfK jj tota. 20.45 politični te G!<>cc «J gled. 21.00 Opera: »La 231';! Ponchičir. 23.00 Porocd dialjevanje opere pfl 23.35 Citanje sporeda dan. KINfVPREDS Prežihov Voranc v srbohrv aščini Založništvo «Kultura» v Beogradu je izdalo v srbohrvatskem prevodu roman. Prežihovega Voranca «Jamnica», ki je bil letos nagrajen od Komiteja za umetnost in kulturo pri zvezni vladi FLRJ z nagrado 50.000 din. Zgodovinsko društvo Hrvatske Zaradi aktivizacije hrvatskih zgodovinarjev se je v Zagrebu osnovalo Zgodovinsko društvo Hrvatske. Namen društva je proučevanje hrvatske, slovanske in splošne zgodovine, kulturne zgodovine in arheologije. K novemu društvu bodo pn-titopila vsa hrvatska društva, ki imajo v programu študij zgodovine. 35-letnica članice zagrebške opere Članica zagrebškega opernega gledališča Lucija Ožegovičeva je Casan®’‘;t Co<>Pcr A ROSSETTI. 17.00: mi ženami*. Gary resa Wright. )! FENICE. 16.30: «L°P® ■ jai1' Margareta Lockvvo ’ ^ son in Patricij3- ^ FILODRAMMATIO?- & spa ob petkih*, j Rozalinda RusseH. j ITALIA. 16.00: strovina z Ingrid« in Gary Cooper-J®1"' ALABARDA. ^=„,81»% i amazonke* z We 63 IMPERO. 15.30: »S^oliV®'',*1 ca», Stan Laurel in j fi Poleg tega znansrv pustinjah Osiednj fi V1ALE. 16.00: «Iz^ek]elJ' MASSIMO. 16.00: */ CENTRALE. 15.00: «« , Linga*. ----------------- Odg. urednik DUSA^_ ff Tisk Stabilimento TiP- V NEDELJO, 27. t. m., ob 17. uri priredi MLADINA 1^ VELIK JAVEN PLB> Za pijačo in prigrizek ho preskrbljeno. — VAB j Velik tabor žesf *J»' Z OTVORITVIJO ŠKOCIJANSKE priredijo žene sežanskega okraja 27. t. m. V VREMSKI DOLINI Ob 10. ogled znamenite Škocijansko jame; a c'lf ob 15. kulturna prireditev — sodelujejo Žene vs ob 17. prosta zabava, srečelov in druge zanimivo® • ^ vs£|. Kdor si žel; zdrave zabav«, naj za en dan °epC; S danje skrbi ter prihiti na tabor, da se v hladni janske jame odpočije m razvedri. 27. julija vsi v Skoči jan I — Za jedila in pijačo Vr