poitn!na pTaCana v eetevfnl
Marfbor, foreK <4 fpbruar»a 19^*1
MARIBORSKI
Stev $<** Leto VH. (X«V.)
MIL MiMiinir—im- wnwn—er
Cena 1 Din
večernih:
•h
Orodnlttvo bi uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 t Telefon uredništva 9440, upravo 9480 Izhaja razon nedeljo In praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesečno prejemaa v upravi a« po počil 10 01«, dostavljen no dem 19 Din / Oglasi po ceniku / Oglase oprsjema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani « Poltnl čekovni račun ČL 11.408
JUTRA’
Nemci in taktika kancelarja Hitlerja
RAZVOJ NEMŠKIH NOTRANJEPOLITIČNIH RAZMER.
Posledice imenovanja Adolfa Hitlerja za nemškega državnega kancelarja Ostajajo vedno bolj Vidne na vseh Področjih notranje in zunanje politike. Naša prvotna domneva, da Hitler ne sme ■Q ne more misliti na demisijo, kakor vo-ditelji parlamentarnih strank, dobiva vedno več verjetnosti. Indirektno je to Povedal tudi sam v svojem zadnjem go-voru v Sportpalastu. Čisto različne so Pi tudi ta k tič n e podrobnosti narodih socialistov, ki skušajo tudi v tem ko-Pirati italijanske fašiste in hoditi po ■krtih in preizkušenih poteh. Daši seda-Pia Hitlerjeva vlada ni homogena vlada "iegovega pokreta, je vendar dejstvo, da je program narodnih socialistov v ■■iej najmočnejši in najdalekosežnejši. In ^ Program se že pričenja uveljavljati, dasi pomalem in zelo previdno. Namen te Previdnosti je premotiti in preslepiti ■Jutranje in deloma tudi zunanje nasprotje in oslabiti ost njihove protiakcije.
Kaj hoče Hitler? Njegova najosnovnejša težnja je popolno pofašistenje Nemčije v duhu in obliki fašistične Italije. Ko je postal državni kancelar, se ni to zSodilo z revolucijo, kakor v Italiji, zato s° tudi izostali vidni revolucionarni akti. To
Da nikakor še ne pomeni, da teh aktov sploh ne bo. Hitler je previden in
dobro zaveda, da mora tolči svoje Nasprotnike polagoma in s posameznimi udarci. Če bi udaril nanje z biim samim udarcem dokler so še močni,
ta udarec lahko padel v prazno itt bi strmoglavil njega samega, če tolče ločeno, je to garancija za uspehi Fašistična diktatura v Nemčiji se torej pričenja postopoma, s počasnim uvajanjem. Že dosedanji ukrepi so opozicijo močno osi a-N i 1 i, vidnega odpora, ki bi presegal meje časniških napadov, pa niso izzvali. Svoboda tiska in govora že izginja, in to je veliko, celo zelo veliko. Nasprotnik ■e izgubil možnost neomejene besedne ^Pozicije in borbe. Vse ostalo bo sledilo. Prvi bodo prišli na vrsto komunisti. Te
vlada Adolfa Hitlerja udarila najbrže z razpustom njihove stranke še pred volitvami 5. marca ali pa prav gotovo takoj po njih. če se to zgodi ob pravem kenutku, bo posledica absolutna večir.a ■■hodnih socialistov v novem državnem zboru.
Volitve 5, marca bodo sicer za nadalj-tJ' notranjepolitični položaj in sploh za kadaljno usodO Nemčije zelo važne, ne
bodo pa absolutno odločilne, če bodo dobili narodni socialisti absolutno večino, kar ni izključeno, potem se bodo fašistične metode uvedle brez oklevanja, če se pa to ne zgodi, bo pot narodnih socialistov do končnega cilja težavnejša, a nikakor ne onemogočen®* V obeh primerih pa je mogoče, da bo stari državni predsednik maršal von Hindenburg odložil svojo funkcijo in izginil s pozo-rišča. S tem bo Hitlerju najbolj ustreženo, in oadla bo zadnja ovira za fašistično diktaturo. Prej se je veliko govorilo o možnosti, ki bi po tej demisiji pripravila teren -vrnitvi Hohenzollerncev na nemški prestol, sedaj pa je iz izjav kancelarja Hitlerja postalo Čisto gotovo, da narodni socialisti prav nič ne mislijo niti na bivšega cesarja Viljema niti na bivšega prestolonaslednika. Če se bo stari Hindenburg umaknil, bo stopil po vsej verjetnosti na njegovo mesto Adolf Hitler. S tem pa osebnih ambicij sedanjega kancelarja še ne bo konec, kajti ždi se, da ni imel čisto neprav neki komunistični list, ki je te dni objavil senzacijo, da sanja Adoli Hitler o »tretjem nemškem cesarstvu« pod svojim last-n i m žezlom!
Vprašanje je sedaj le, če nasprotniki narodnega socializma na levici in na desnici ne bodo prezgodaj uvideli, kakšno usodo jim je namenil Hitler? Zaenkrat se zdi, da se oni tia desnici, ki so sedaj zastopani celo v mešani vladi, bolj jasno zavedajo nevarnosti, kakor oni na levici. Prav ti SO zato bolj nevarni kakoT n. pr. komunisti, socialisti, centrumovci itd. Če pa Se jim sedaj ne posreči pripraviti možnosti odstranitve Hitlerja v primeru nevarnosti, bo njihova usoda docela enaka oni italijanskih desničarjev. S prva bodo morali biti neprostovoljni Hitlerjevi pomočniki, ko pa si bodo s tem izpodkopali saffli tla, jih bo »vodjam vrgel v politično ropotarnico. Položaj je torej dosti bolj resen, kakor bi se utegnilo soditi naspiošno. Pred našimi očmi nastaja sicer stopnjema, a po jasnem programu fašistična velesila Nemčija, oklepajoča skupaj z Italijo vse ostale države sred-je in zahodne Evrope z obročem reakcije in deleč jo, če prištejemo še Avstrijo in Madžarsko, na dva ločena dela. Zgodi se torej lahko že v najbližjem čam, da bo Evropo presekal od severa do juga Ualijansko-nemški fašizem.
INTERESANTNA VEST LISTA »IL RESTO DEL CARLINO«. Wt)RTEM-BER8KI PREDSEDNIK BOLZ PROTI HUGEMBERGU IN PRUSKEMU
DUHU.
RIM, 14. februarja. Berlinski poročevalec lista »Resto del Carlino« se je razgovarial z nekim elanom Hitlerjeve vlade, ki mu je pojasnil vladni pro gram in naglasil* da ima sedanja vlada težko nalogo spremeniti Nemčijo v fašistično državo. Kakor trdi »Resto del Carlino«, ta član vlade ni narodni socialist, temveč je član neke zmerne desničarske stranke. Po njegovem mnenju je v Nemčiji v teku velika nacionalna revolucija, ki pa mora prehoditi več etap. Nemška revolucija je naperjena proti parlamentarni državi. Ta revolucija se je začela v trenutku, ko se je Briining odrekel parlamentarnih tradicij katoliškega centruma in pokazal naklonjenost pro-tiparlamentarnim strujam. Z druge strani pa je izvajal Hitler revolucijo v širokih ljudskih plasteh. Tako sta se
srečali dve revoluciji. Prva od zgoraj, druga od spodaj, general von Schlei-cher pa je skušal najti kompromis med obema revolucijama. Posrečilo se je pa šele vladi Hitler-Huger.berg-Papen, da je strnila obe revoluciji v eno samor ki hoče ustvariti in izvesti nemški ia-šizetn.
BERLIN, 14. februarja. Predsednik wiirtemberške države Bolz je ob neki priliki izjavil: »Borimo se proti nadvladi hugenberškega duha. ker je ta duh pruski, protestantovski in junker-ski. Ostati moramo zvesti Hitlerju in se ne smemo podati za Hugenbergom. Borba, ki jo preživljamo danes, bo ime la velike posledice, kakor jih je imela svetovna voina, in zato nikakor ne smemo dovoliti, da zgubimo vojno tudi še drugič!"
Izstop laponske iz Društva narodov
SPOR ZARADI MANDŽURIJE SE RAZVIJA V KATASTROFO. NEUGODEN POLOŽAJ DRUŠTVA NARODOV.
Organiziranje vpadov v Jugos-avijo
Današnji sestanek sveta male
»MORGENA«, MAHINACIJE
. f*ARlZ, 14. februarja. Journal des De-batsK objavlja kratek članek pod naslonom »Hirteuberška afera In mala antanta«, v katerem pravi med drugim: fStalni svet male antante, ki je bil uStvai !en na zadnji konferenci v Beogradu, bo ime! svoj prvi sestanek danes. Zunanji •Ministri Jevtič, Titulescu in Beneš se “°do zlasti bavili z vprašanjem tajnega oboroževanja nekih držav srednje Ev-r°De«. List izraža upanje, da bo staln’ ®v®t male antante naposled Sklenil predložiti svetu Društva narodov Vprašanje nirtenberške afere in tajnega oboroževa n’a Madžarske.
DUNAJ. 14. februarja. VčeraJŠnli »Der Morgen« objavlja članek o koraku an-Sieškega in francoskega poslanika pr! ?Vstr’iski vladi v zvezi s vprašanlem tl-, otnpljenia orožja, Ust nravi, da AnglH" u Francija vztrajata na tem- da se mora
ANTANTE. ODKRITJA DUNAJSKEGA MADŽARSKE IN ITALIJE.
to vprašanje popolnoma razjasniti, ker sta bili obveščeni o pripravljeni italijansko - madžarski akciji proti Jugoslaviji. Madžarska Ima nalogo, da Inscenlra na Jugoslovanski meji neke vrste gverilsko Vojno, za katero pa bo Madžarska odklonila vsako odgovornost, prav tako, kakor sedaj trdi, da ji ni o hirtenberšk' oferi nič znanega. Popolnoma gotovo pa je, da je bila velika večina vojnega materiala že poslana iz Italije na Madžarsko. Napad na jugoslovansko mejo se pa ne bo izvede! samo z madžarske stra ni, temveč tudi z neke druge. List meni da bo dobil o teh načrtih podrobno ob vestllo o priliki odgovora na socialistično ‘nterpeiacijo v spodnji zbornici, ki bo oodan prihodnji teden o priliki vnrašania lede t edinstvene *">rtl rtelte ugledne Al banke (Žene Vlore).
TOKIO, 14. februarja. Računa se, da je Japonska poslala sinoči svoj odgovor Društvu narodov. Kakor dozna« va agencija »Reuter« iz uradnega vira, je vsebina odgovora kategorično negativna. Japonska bo vso odgovornost za ono, kar se je zgodilo, prevalila na Društvo narodov, pri katerem bo tudi takoj napovedala svoj izstop.
LONDON, 14. februarja. Angleški tisk kaže velike skrbi zaradi posledic, ki bodo nastale zaradi poročila odbora devetnajsterice o mandžurskem konfliktu. »Dailv Telegraph« meni, da je poročilo sicer res rešilo čast Društva narodov, toda ne da se govoriti o ka-
Zasedanje banovinskega sveta
LJUBLJANA, 14. februarja. Jutri se bo sestal k rednemu zasedanju banovinski svet dravske banovine, ki bo razpravljal o banovinskem proračunu ža prihodnje proračunsko leto, ki je predviden na 95,498.183 Din, dočim je znašal lanski proračun 111 milijonov Din. Letošnji proračun je torej maniši od lanskega _J 16,400.000 Din. Dohodki krijejo vse predvidene izdatke.
Zaupnica Daladierjeve vlade
PARIZ. 14. februarja. Po štirinajsturni seji, ki je trajala vso noč. je bil sprejet' vladni predlog o proračunskih dvanajstinah obenem s sanacijskim na Črtom vred s 351 proti 238 glasovom. Vlada je združila s tem tudi vprašanje zaupnice in je torej dosegla zelo lepo zmago. Listi z veseljem pozdravljajo to dejstvo in ga označujejo kot ztmtgo razuma in uvidevnosti nad malenkostnimi predsodki.
IZ SKUPŠČINE IN , SENATA.
BEOGRAD, 14. februarja. Narodna skupščina je sprejela volilni zakott tako v generalni debati, kakor tudi v podrobni razpravi. Nato je skupščina sprejela poročilo posvetovalnega Odbora za proučevanje predloga novega občinskega zakona. Davi se je sestal tudi senat na kratko formalno sejo. Prihodnja seja bo 16. t. fn.
kem sporazumu. »Morning Post« piše, da je zašlo Društvo narodov, z njim vred pa seveda tudi Anglija, v zelo neprijeten položaj, in če se bo hoja Po tej Poti nadaljevala, mora slediti neizogibna katastrofa. Pa tudi vsak korak nazai bo zahteval težke iz gube Irt žftve. »Dailv Herald« se tudi boji. da se bo vse to končalo s katastrofo.
ŽENEVA, 14. februarja. Odbor de-vetnalstorice je Imel včeraj zjutraj tajno sejo, na kateri je proučeval načrt poročila, kakor ga je izdelal redakcijski odbor in ki predvfdevi sklicanje posebne seje sveta Društva narodov.
Smrtna obsodba atentatorja
BEOGRAD, 14, februarja. Pred sodiščem za zaščito države ie bil danes zaključen proces proti Makedoncu Rajhu Randjelovu, obtoženemu, da je 21. septembra lanskega leta po nalogu VMRO organiziral atentat na brzoviak Beograd —Niš. Randjelov Je v ta namen položil v neki voz III. razreda dva peklenska stroja, naravnana tako, da bi bila morala v Nišu eksplodirati. Oba stroja sta bila še pravočasno najdena In odstranjena, atentator pa je bil Izsleden in aretiran. Obtoženec ie svojo krivdo mirno priznal in je bil od sodišča obsojen na smrt.
POGREB NEUNKIRCHENŠKIH ŽRTEV
BERLIN, 14. februarja. Po uradnih poročilih iz Neunkirchena je število smrt rtih žrtev končno ugotovljeno. Strašna plinska katastrofa je zahtevala 62 človeških življenj, med njimi 23 žensk in č otrok. Več oseb je nevarno ranjenih , in so še vedno v smrtni nevarnosti. Pogreb nesrečnih žrtev bo danes.
STRAŠEN POTRES NA KITAJSKEM.
PARIZ, 14. februarja. Po vesteh iz Pejpinga pripoveduje neka skupina trgovcev, ki je pr špehi tia na kamelah lz itiesta Kaoti, da je nastal 26. decembra preteklega leta v zahodnem delu oblasti Kilangsu Strašen potres, ki je do tal porušil več mest in oselbin, pri čemer je izgubilo življenje nad 70.000 ljudi
Strni
Mariborski »V EČ E R NI K« Jutra
V M a r i b o r u, dne 14. II. 1933.
WaaSHH®WMBHBBdSEm»*BJBWaBS3!K3BKSBr«SS!ffi*W*
Dnevne vesti
Obmejni promet na severni meji
V mesecu januarju je prekoračilo našo severno mejo skupno 11.541 oseb.. Dopotovalo je 5.479 oseb, in sicer: 2.001 Jugoslovan, 2.401 Avstrijec, 531 Ceho-slovakov, 213 Nemcev in 323 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 1.867 Jugoslovanov, 1.929 Avstrijcev, 378 Če-hoslovakov, 162 Nemcev in 268 drugih, skupr.o toraj 4.604 osebe. Preko Št. lija je dopotovalo 389, preko Cmureka 51, Dravograda 16, Prevalj 252, Radgone 149, Hodoša 10 in Labuda 8 oseb.
V istem času je odpotovalo iz Jugoslavije 6.C62 oseb, in sicer: 2.842 Jugoslovanov, 2.439 Avstrijcev, 425. Čehoslo-vakov, 158 Nemcev ini 198 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 2.564 Jugoslovanov, 1.942 Avstrijcev, 370 Čeho-slovakov, 115 Nemcev in 198 drugih, skupno 5.18S oseb. Preko Št. lija je odpotovalo 412 oseb, preko Cmureka 40, Dravograda 21, Prevalj 196, Radgone 181, Hodoša 16 in preko Labuda 8 oseb.
V tranzitnem prometu, ki je bil največji z Italijo in Koroško, je potovalo v preteklem mesecu skupno 2.106 oseb. Na progi Maribor-Rakek 599, Rakek-Mari-bor 378, Prevaije-Maribor 130, Maribor-Prevalje 193, Prevalje-Laibud 395 inLa-bud-Prevalje 411 oseb.
VESTE, KDAJ VAM BOMO VERJELI, da Vaša narodna zavednost ni le prazna fraza? Kadar boste oglašali vse in iskali vse, kar rabite v MALIH OGLASIH edinega dnevnega glasila Slovencev v Mariboru in na Štajerskem, našega »VE-ČERNIKA«. Tedaj bomo imeli vsak dan vsaj eno stran malih oglasov. Da ne pozabite: NAŠI MALI OGLASI SO TAKO POCENI, DA JIH ZMORE PRAV VSAKDO! In ne pozabite dalje, da je naša uprava, ki jih sprejema, v GOSPOSKI ULICI 11.
Iz banovinske službe. Dosedanji asistent kirurgičnega oddelka -tukajšnje bolnišnice g. dr. Slavko Vrbnjak je premeščen kot vodja kirurgičnega oddelka javne bolnišnice v Mursko Soboto; upravni uradnik Milan Florjančič v splošni bolnišnici v Mariboru pa je premeščen kot upravitelj javne bolnišnice v Murski Soboti.
Iz policijske službe. V včerajšnjo notico pod tem naslovom se nam je vrinila neljuba pomota. G. Julij Cigoj ni bil imenovan za policijskega stražnika I. razreda, temveč za nadzornika pri tukajšnji mestni policiji.
Nov grob. Preteklo nedeljo je umrl v ljubljanski bolnišnici davčni kontrolor France Ramor iz Prevalj. Pokojnik je bil zelo priljubljen in je vžival splošen ugled. Blag mu spomin!
Nocoj gostuje v gledališču priljubljeni tenor in bivši član našega odra g. Djuka Trbuhovič. Nastopil bo kot ritmoj-ster Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija In njen huzar«. Nedvomno bodo številni ljubitelji Trbuhovičeve umetnosti veseli tega gostovanja in bo gledališče nocoj polno..
Razglas poštne direkcije. Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša: Poštna uprava je ugotovila, da mečejo nekatere tvrdke in društva večjo množino tiskovin v poštne nabiralnike tako, da jih včasih popolnoma napolnijo. Pri iz-praznjevanju' nabiralnikov se zato marsikatera pošiljka zatakne in raztrga. Direkcija opozarja, da morajo stranke, katere imajo večje število navadnih pisemskih pošiljk, ali ako imajo pošiljke večji obseg, izročiti svojo pošto v roke uslužbenca, oziroma jih odložiti na mestu, ki je za to določeno.
Iz društva stanovanjskih najemnikov. Upravni odbor društva stanovanjskih najemnikov ima drevi ob pol 20. uri v gornji dvorani Nabavljalne zadruge redno odborovo sejo.
Pojasnilo o točenju pijač na debelo. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal te dni naslednje pojasnilo: Po točki 2., člena III. pravilnika o trošarin-skem pravu je pod točenjem pijač na debelo razumeti prodajo vina nad 50 litrov, Diva najmanj 25 litrov, špirita in žganja nad 100 litrov, ostalih pijač, kakor tudi vjoz-inotra žganja, pridobljenega z destila-1 cijo, pa najmanj 25 litrov.	i
Brezobzirnost avtomobilistov. Neštetokrat smo že opozarjali voznike avtov in motociklistov na pametno in zmerno vožnjo po mestu in njegovi neposredni okolici, a vsak opomin je zaman. Nekaterim voznikom je res »hec«, če oškrope mimoidoče v takt meri, da jim pokvarijo najboljšo obleko. Tako histerično uživanje smo mogli te dni opaziti pri vozniku neke tukajšnje tvrdke, ko je vozil skozi Košake. Potniki, ki se ne morejo umakniti, so v ^neprestanem strahu pred to blazno vožnjo. Je res, kakor se je izrazil okoličan, ki ga je avtomobil do skrajnosti oblatil: »Odslej ne bomo smeli niti iz hiše. Kaj res ni nobene postave, ki bi tej predrznosti napravila konec?« Ljudstvo se na ta način razburja, ker se čuti izzivano in zapostavljeno in tudi utrpi gospodarsko škodo.
Ustanovni občni zbor društva državnih upokojencev. Preteklo nedeljo popoldne je bil v dvorni Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu ustanovni občni zbor društva državnih upokojencev, ki se ga je udeležilo precejšnje število upokojencev in upokojenk vseh strok državne službe. Navzoč je bil tudi senator dr. Miroslav Ploj. Po temeljitem pojasnilu raznih govornikov o vzrokih in pomenu ustanovitve samostojnega društva upokojencev v Mariboru, so bila prečitana že odobrena društvena pravila. Takoj se je vpisalo precejšnje število članov in je bil izvoljen društveni odbor. Svoj pristop sta prijavila tudi bivši ve^
, liki župan dr. Schaubach in upokojeni fr : nančni ravnatelj Povalej ter še mnogi dru ' gi odlični upokojenci. Med raznoterostmi je bila izrečena želja, da ostane društvo v najožjih prijateljskih stikih z društvom upokojencev v Ljubljani v svrho vzajemnega delovanja za zboljšanje položaja in za pravice upokojencev. Društvo je nepolitično in lahko pristopijo vsi u-pokojenci, brez razlike na prejšnji polo-! žaj in službo, j Sestanek upokojenega učiteljstva. Pre : tekli četrtek je bil v dvorani Nabavljal j ne zadruge na Rotovškem trgu sestanek : upokojenega učiteljstva, na katerem so ,skleniii vsi navzoči pristopiti ksr.ujoče-j trai se društvu državnih upokojencev v | Mariboru. Nekateri so takoj vplačali vpisnino in polletno članarino. Določeni so bili tudi člani, ki bodo zastopali upokojeno učiteljstvo v novem društvu.
Abiturientom trgovske akademije. Po načelu »Svoji k svojim« pozivamo vse abituriente trgovske akademije, da se u deleže sestanka, ki bo v četrtek 16. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Na sestanku bomo razpravljali o ustanovi društva abiturientov trgovske akademije.
Službeni Ust Dravske banovine objav lja v letošnji 12. številki: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podpori or.im, ki jim nedostaja hrane; uredbo o uporabljanju odredb zakona o bilan-ciranju državnih vrednostnih papirjev tudi na vrednostne papirje, po katerih jamči država za izplačilo kuponov; navodila o izvrševanju uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi: popravek v čl. 16. uredbe o posredovalnem postopku; dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami; objavo o tretjem rednem zase-darju banovinskega sveta; navodila glede registracije bank in zavarovalnic; nadalje objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev ter razne objave iz »Službenih Novin«.
V soboto 18. februarja družabni večer Glasbene Matice. Od 20.—21. ure koncert — Narodni dom — Whithe star®— Vstopnice v trafiki Gnus, Banovinska hranilnica.
Slovensko obrtno društvo opozarja obrtništvo na zelo • r > in poučljivo predavanje, katero P	'Vensko	tr-
govsko društvo v sredo " t. m. ob 20 uri zvečer v prostorih restavracije »Orel«. Predaval bo uradnik Narodne banke g. Tavčar, o možnosti in sredstvih za omiljenje sedanjega zastoja v našem gospodarstvu. Ker bo to predavanje v pouk in ravnanje v smernica1" našega gospodarstva, je za želeti, da * naše obrtništvo tega važneea in pnučr ga predavanja polnoštevilno udeleži!
Zanimivo predavanje v Ptuju. V nedeljo popoldne ob 15. uri je predaval v ptujskem mestnem gledališču naš pisatelj Fr. S. Finžgar o »Panonskih Slovencih«. Opisal je svojo lansko pot mimo Blatnega jezera v Budimpešto in nanizal ha to vso zgodovino zatrtih bratov na Madžarskem, katerih zadnji ostanki so naši sedanji Prekmurci. Zanimivo predavanje je bilo zelo dobro obiskano.
Vsi lastniki osebnih in tovornih avtomobilov, autobusov, autotaksijev, traktorjev, motociklov, fiakerskih vozov in koles se pozivajo, da jih takoj prijavijo pristojnemu, upravnemu oblastvu (v mestu policiji), nabavijo si prometne knjižice ter plačajo ustrezno takso pri davčni upravi. Potrdila o plačani taksi za lani se mora prinesti s seboj. Zoper zamudnike se bo uvedlo kazensko postopanje. Obveznost, podati prijavo in plačati prijavno ter letno takso, nastane:
a)	za nova in prekupljena vozila od dne,
MONTMARTRE?
MONTPABASte?
VELIKA BOHEMSKA REDUTA I. S.S.K. MAR BORA 28. FEBR
ko se kupijo, najkasneje pa v 15 dneh; če je letna taksa za prekupljeno vozilo za tekoče leto že pobrana od prodajalca, plača novi lastnik samo prijavno takso;
b)	ža neuporabna vozila v 15 dneh od dne popravila; c) za vozila, ki niso premeni-la lastnika, na področju uprave mesta Maribora izza I. januarja do konca meseca februarja, v drugih krajih pa izza 1. januarja do 31. januarja vsakega leta. Prijavna taksa se plačuje v znamkah in se lepi na , prijavo samo, letna taksa pa se plačuje v gotovini in se polaga pri pristojni davčni upravi. Prijavnina in letna taksa se ne vrneta, če se vozilo med letom odsvoji ali vzame iz rabe. Lastniki vozil, katerih vozniki nimajo pri sebi predpisanega odobrila za rabo vozila, se kaznujejo za vsak primer s kaznijo po 100 dinarjev. Lastniki vozil, ki jih' v določenem roku ne prijavijo in ne plačajo takse iz te tarifne postavke, se kaznujejo, in sicer: a) za nova ir. popravljena vozila s trikratnim zneskom prijavne in letne takse; b) za prekupljena vozila poleg redne takse z zneskom od 300 do 1000 Din; c) za vozila, ki niso premenila lastnika, s polovico zneska redne takse. Prodajalec vozila se kaznuje z zneskom od 100 do 500 Din. če o prodaji ne obvesti v 5 dneh pristojnega policijskega oblastva.
Angleško društvo priredi jutri v sredo ob 20. uri v državni realni gimnaziji zanimivo predavanje, ki ga bodo spremljale skioptične slike. Predavala bo Miss Oxley, ir. sicer o »History and peculia' rities of engl. public schools«. Vabimo vse člane in prijatelje angleškega jezika, da se predavanja udeleže v čim večjem številu.
Nalezljive bolezni. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo v Sloveniji v času od 15. do 21. januarja 300 oseb in sicer: za davico 168, škrlatinko 34, tifusom 33, šenom 19, ošpicami 18, otrpjenjem tilnika 6, otročniško vročico 3, dušljivim kašljem pa 1 oseba.
Pred ustanovitvijo vsedržavne zveze trgovskih združenj. Na pobudo srbskega trgovskega združenja so storjeni ukrepi za ustanovitev zveze trgovskih združenj za vso, državo. Izdelan je že načrt in bo poslan vsem trgovskim združenjem v izjavo. Ko bodo pripravljalna dela končana, bo sklican kongres, na katerem bo končno ustanovljena zveza, sprejeta bodo pravila in izvoljen bo upravni odbor
Povišanje nemških carin ni veljavno za balkanske države. Povišanje carinskih taks na živino in koruzo v Nemčij’ ne velja za uvoz iz balkanskih držav. Te takse se bodo pobirale le od živine in koruze, ki dospe iz Severne Amerike in iz Danske.
Pri številnih nadlogah ženskega spola mvzroči »Franz Josefova« grenčica naj-
':?e olajšanje.
Na^ odno sledaEite
Repertoar.
Torek, 14. februarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Gostovanje Djukf Trbuhoviea.
Sreda, 15. februarja ob 20. uri. »Grofic9 _ Marica«. Gostovanje Djuke Trbuhovica četrtek, 16. februarja ob 20, uri: »Švejk — drugi del«. Red A.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in, jabolka, obolenju oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in Črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za ne?o zdravja sve dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in speceriiških trgovinah.
cm:
Občinski zakon v odboru odobren
Skupščinski odbor, ki je razpravljal o občinskem zakonu, je preteklo soboto dokončal svoje delo. Zadevno poročilo bo danes predloženo plenumu narodne skupščine in pride v razpravo takoj P° sprejetju volilnega zakona.
Grajski kino; Danes zadnii dan krasen pomorski film »Oklopnica Emden«. Na5 prihodnji film: najboljša in najnovejte Abrahamova opereta: »Ljubezen z neba« Krasen vesel film. v katerem igrajo glavne vloge: šarmantni in galantni ljubljenec vseh dam Herman Thimig, očarljivo črno oka in črnolasa Magda Schneider in P3 kralj vseh komikov, vedno ponižani tod3 vedno veseli in dobro razpoloženi Szbke Szakall. Kritika pravi o tem filmu: Zopd po dolgem času film Hermanna Thimiga-ki navdušuje.
Kino Uuion. Do vključno četrtka najno-vejša opereta P. Abrahama »Halo Baby* s Hermanom Thimigom. Marto Egger-thovo in Ernstom Verebesom, Operefa najslajših ljubavnih čuvstev, polna očarljivih melodij in krasnega petja. Film, 0 katerem bo sanjalo in ga prepevalo vse mesto.
Zasačen tihotapec. Organa finančne kontrole Alojzij Lorenčan in Ivan Božič ter orožniški narednik Ivan Krušii so imeli včeraj srečni dan. Ko sta se o-krog pol 9. ure zvečer vračala iz Avstrije avtotaksni šofer Miroslav Riedl in njegova zaročenka Albina Planinčeva, so na meji natančneje pregledali avto. Presenečeni so bili, ko so našli pod avtomobilom posebno napravo, iz katerega so izvlekli okrog 42 kg cigaretnega papirja.
3 in pol kg kresilnih kamenčkov za vžigalnike ter skoraj 5 kg saharina. Finančni orgar.i so imeli Riedla že del j Časa na sumu, znal pa se je vedno tako spretno izmikati, da so mu šeie sinoči prišli na sled. Zaplenili so mu avto in vse tihotap-
sko blago, njega in njegovo zaročenko Albino so pa aretirali in oddali glavni carinarnici v Mariborli. Pri zaslišanju so ugotovili, da je Albina popolnoma nedolžna in so jo zato izpustili. Riedla bodo obdržali še nadalje v zaporu.
S palico po glavi. V Boču nad Selnico
ob Muri je nekdo napadel 421etnega ža-
garja 'Antona Pungerta iz Boča in ga tako hudo udaril s palico po glavi, da ie omedlel. Nezavestnega so ga našli ljudje ob cesti in ga spravili v mariborsko bol-
nišnico.	4
Mlada prefriganka. Danes dopoldne se je zglasil na tukajšnji policiji prevoznik Milan Hrovatin iz Vrbanove ulice ifl prijavil, da je poslal svojega 81etnega sina Milana v Rižnikovo trgovino v Gosposko ulico. Tam je Milan po naročil3 nakupil razno špecerijsko blago v vrednosti 32 Din. Kef pa sinčka le predlogo ni bilo domov, je jelo očeta skrbeti T-mu je šel nasproti. Našel ga je na vog3' lu Slovenske in Gledališke ulice, kjer ie nosti 32 Din. Ker pa sinčka le predolg0 svojemu očetu, da se mu je pridružite, ko je prišel iz trgovine, neka dekla, star9 okrog 17 let ter, se mu ponudila, da mu bo pomagala nesti težko nabasano košaro. Deček se je dal pregovoriti in ie izročil dek'etu košaro. Ko pa sta dospela do gledahšča, mu je dekle naročilo nal J° počaka. Fantek je čakal in ga je čaka* jočega našel oče, mlada prefriganka P9 je z vsem blagom izginila brez sledu.
V.M a r i b o r u, 'dne H. ll. 1933.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
Stran 3
Pred ureditvijo Aleksandrove ceste
in promenade
MARIBOR DOBI MODERNO VELEMESTNO PROMENADO. STARE KOSTANJE BODO NADOMESTILI MLADI JAVORJI IN LIPE. DVA NAČRTA.
Mariborski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o načrtu ureditve cestišča Aleksandrove ceste in moderne
promenade poti med Trgom svobode ir. vankarjevo ulico. Da je -naše mesto posebno take promenade, pač ne more ni-kdo oporekati in moramo meščani biti le hvaležni mestnemu gradbenemu uradu da je sprožil to misel, ki še bo verjetno še letos realizirala. Ko je dnevno časopisje prineslo vest, da se bodo posekali stari kostanji ob promenadi, so se nekateri prijate'ji drevoreda ob Aleksandrovi cesti po nepotrebnem razburjali, ker niso bili poučeni, da ima mestni urad dru-se načrte, po katerih bo naše mesto pridobilo mnogo na zunanjosti, da bodo Hamrej te stare kostanje nadomestili ja-vorji in lipe in da se bodo uredile ob Promenadni poti prijazne gredice.
Radi regulacije Aleksandrove ceste so morali odstraniti kostanjeva drevesa severno od Kopitarjeve ulice, ker so stala v črti cestnih robnikov. Prav tako pa Pvirajo stari kostanji med Trgom svo hode in Cankarjevo ulico tudi regulacijo hodnika, oziroma promenade. Stari kopanji na sedanji promenadi ne bi po Ureditvi cestišča stali v vzporedni črti 2 obcestnim hodnikom, kar bi zelo kva-% oko. Mirno pa priznajmo, da zaradi svoje neenakomerne rasti niso več v °kras mestu, in bo mestna občina mo-rala prejkoslej misliti na to, da se stari kostanji tudi ob drugih ulicah odstranijo ’P zamenjajo z drugimi nasadi. Poleg te-£a pa so še škodljivi, ker s svojimi močnimi koreninami kvarijo razne podzemeljske kable, napeljave in celo kanale. Radi regulacije cestišča se bo sedanja Pešpot znatno razširila in bi stali kostanji sredi’ nje. Ker se bodo spomladi nadaljevala tiakovalma dela, je r.ajlepša Prilika, da se uredi tudi nasad od Trga Svobode do Cankarjeve ulice, ne s;mo do Prešernove.
Mestni gradbeni urad mariborski seje Slede ureditve promenade posvetoval z raznimi strokovnjaki. Idealen načrt je fcdelal g. ing. arh. Saša Dev, po katerem naj bi se napravilo vzdolž promenade dolgo stopnjišče, ki bi ga prekinjali po-
moli, sredi njih bi. se pa nasadila nizka košata drevesa. Gredice okrog dreves naj bi se posejale s travo. Pogled na tako urejeno promenado z modernimi električnimi kandelabri bo naravnost velemesten in bo nudil prijazen vtis.
Obstoja pa še drug načrt, ki ga je izdelal mestni gradbeni urad in ki je iz finančnih razlogov nekoliko ugodnejši. Po tem načrtu delita promenadno pot od cestišča dva metra širok hodnik in 3 do 4 metre široka travna in cvetlična greda. Na gredi bi se nasadila drevoredna drevesa, kakor javorji in lipe. Greda bi bila prekinjena s stopnicami vodečimi na vi šjo ležečo promenado. Ob robu pa je predviden prostor za klopi. Pot med gre do in hišami bi bila izdelana iz betona, obrobni pasovi bi bili iz črnega bazalta, polja pa iz belega kremenjaka. Tudi ta-
načrt r,i slab, vendar je načrt ing. arh. Deva bolj priporočljiv.
V našem mestu nimamo nizkih nasar dov, ki jih tako zelo goje druga mesta. Zato bo morala mestna občina mariborska pri urejanju trgov, in morebiti celo nekaterih cestišč misliti na take nasade, ki so zelo hvaležni in poživljajo okolico. Ob ureditvi promenadne poti na Aleksandrovi cesti naj bi imeli merodajni faktorji pred očmi tudi ureditev Trga svobode in Jugoslovanskega trga, ker sta tudi ta dva potrebna preureditve.
Občinski svet je na zadnji seji odobril načrt ing. arh. Deva.- Dela naj bi se izvršila na račun kaldrminskega fonda. Uvoz v pivovarno Union se bo opustil, ker tovarna ne obratuje več v takem obsegu in ji popolnoma zadostuje uvoz iz Razlagove ulice. Stari kostanji ob Aleksandrovi cesti med Trgom svobode in Cankarjevo ulico se bodo posekali. Gradbeni urad pa naj izdela tudi načrt, po katerem se bodo odstranila stara kostanjeva drevesa; tudi v drugih ulicah in cestah ter nadomestila s prikladnejšim drevjem.
Trezne misli slovenskega obrtnika
ZA SLOŽNO DELO V PROSP EH IN ČAST OBRTNIŠTVA.
Svetovna kriza je spravila obrtništvo
v obupen položaj. Zato išče vsak posameznik pa tudi celota izhoda iz teh težkih razmer. Problemov obrtništva pa ne more rešiti posameznik ali razcepljenost. Edina rešitev je v skupnosti, v strokovnih obligatoričnih zadrugah, ali pa v prostovoljnih obrtnih društvih. Obligatorne zadruge delujejo za gospodarski razvoj sicer le v okviru zadružnih pravil, dačim imajo prostovoljne obrtne organizacije širši politično-gospodarski delokrog. Za obrtnike so njihove organizacije koristnejše, ker posvečajo vso pažnjo tudi naraščaju, ki je danes ločen od celote in v nekaterih panogah organiziran celo v lastne organizacije, ki mu nudijo le polovičarsko izobrazbo. Da je temu tako, so pokazali zlasti nekateri tečaji pod okriljem nauiščajskih organizacij, ki so bili brez nadzorstva strokovno izobraženih mojstrov. Obrtni zakon, pa tudi zadružna pravila predvidevajo, da delujejo in rešujejo obrtniške probleme pomočniki skupno z mojstri ločeno po posameznih strokah. Toda, v Mariboru temu ni tako. Obrtniki so razcep-
ljeni v dva, celo v tri tabore, in je zato tudi zadružno oziroma društveno življenje temu primerno. In prav v tem je rak-rana našega slovenskega obrtništva, ki si ni v svesti resnega svojega stanovskega položaja, ki posveča vse premalo pažnje vzgoji obrtne mladine.
V obligatornih zadrugah je delo omejeno na uradno poslovanje, in sicer na priglaševanje pomočnikov, sklepanje učnih pogodb, skrb za opravljanje vajeniških izkušenj, sklicevanje občnih zborov in še na nekatere manj pomembne formalnosti- Na nadaljno strokovno izobrazbo, na osamosvojitev pomočnikov v mojstre, na vzgojo vajencev pa do danes naše zadruge niso mislile. In prav radi tega bodo problemi obrtništva še dolgo čakali na rešitev. Zelo slabo luč pa meče na obrtništvo tudi dejstvo, da 'se še danes v 13. letu osvobojenja ločijo nekateri mariborski mojstri po narodnosti in strankarstvu. Posledica vsega tega pa je umazana konkurenca in cirkuška reklama, ki se je poslužujejo nekateri mariborski obrtniki, da na ta način prikrijejo svojo; nesposobnost in
| nesposobnost svojih pomočnikov. Taki I obrtniki pa se radi izognejo vsake strokovne ali stanovske organizacije, jemljejo ugled 'poštenemu obrtniku in ga ovirajo v njegovem stremljenju po napredku in gospodarskem izboljšanju položaja. Pripetilo se je že celo, da so taki ljudje spravili celo. organizacijo ob dobro ime in ugled in so skušali spraviti celo širšo javnost v zmoto.
Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se vsi pošteno misleči obrtniki čvrsto oklenili svojih organizacij skupno z svojimi pomočniki. Le na ta način bomo kos težkim preizkušnjam, ki nam jih vsem brez izjeme nalaga sedanjost. Združeni v enotni fronti se bomo veliko lažje borili za'.svoje stanovske interese.
Toliko na splošno glede obrtniškega problema- in njegove rešitve. Naj pa veljajo te misli tudi nekaterim posameznikom, ki so se v svoji stanovski gorečnosti spozabili tako daleč, da so jeli neopravičeni in nepoklicani napadati svoje stanovske tovariše iz gole zavisti, ne-oziraje se na škodo, ki jo s tem povzročajo celokupnemu* obrtništvu- V pomanjkanju stanovske zavesti se po navadi taki ljudje, ki imajo najslabše obrtne klasifikacije, poslužujejo umazane konkurence in s tem oškodujejo odjemalca, škodijo svojim tovarišem in samemu sebi. Tajci obrtniki so že v naprej obsojeni v propast, ali pa na selitev iz kraja v kraj, dokler ga odjemalci ne spoznajo in mu pokažejo hrbet.
Konkurenca med obrtniki naj bo v solidnem delu, ne pa v nizkih cenah. Naš stan bomo rešili le z skupnimi močmi v močni organizaciji, ker le v slogi je moč. Obrtnik.
Tudi slepci so ozdravljivi.
Po nekem poročilu iz Londona se je posrečilo ruskemu zdravniku profesorju Filatovu ozdraviti 24 slepcev z operacijo mrežnice. Dr. Filatov je demonstriral svoje senzacionalne rezultate na neki javni seji društva okulistov v Moskvi. Opisal je tudi svojo metodo, ki se je poslužuje v primerih, ko pacient oslepi zaradi mrene: iz bolne mrežnice se izreže majhen koščeh in se na njegovo mesto transplantira kos mrežnice iz kakega zdravega očesa, V ta namen zdravnik lahko uporabi oko, ki je bilo iz kateregakoli vzroka odstranjeno iz glave kakega bolnika. Zanimivo je dejstvo, da traja operacija največ 5 do 7 minut.
Jože Kostanjevec:
Naši starejši pisatelji
,. Kamor se obrneš, povsod sami jubileji- Večinoma petdesetletnice. Da se tudi jaz spominjam petdeset let nazaj, nai Pokažem cenj. čitateljem s tem, da jim naštejem lepo številce naših prvobori-teljev v tistih težkolepih časih. Toda samo tistih, ki sem jih osebno poznal in M se niso sramovali, da so me semtertja Pritegnili v svojo sredo.
Janez Blelweis. Kje so časi, ko smo dolge večere v gostih vrstah vedrili pod Tvojimi okni? Ko	si 1.	1881 za	večno zatisnil trudne oči,	nam	ni	bilo	lahko pri
srcu.
Janez Trdina. Ni bilo dolgočasno v hotelu Lloyd v Ljubi japi,	ko	si omizju
Predsedoval Ti	in	mu	je	kumoval
Aškerc. Pozno v noč smo zapuščali svo-ia sedišča, na potu proti domu zrli v dtthu Tvoje Gorjance, polni lepih misli
'n načrtov.
Luka Svetec. Mož dela, neumoren! Sedela sva skupaj v okrajnem šolskem svetu v Litiji, videl sem vso Tvojo zna-dajnost in požrtvovalnost. In delo Ti je Prineslo visoko starost 95 let, ki je ne dočaka tako hitro drugi smrtnik. Da bi dobili še mnogo takšnih!
Fran Levstik. Velik spomin na Tvoje delo! In spomin na družabr.e večere v hotelu Oražen! Kaj smo vse odnašali od tam, bi vedeli, povedati vsi, ki so k njim zahajali, a žal, ni jih več mnogo med živimi.
Josip Stritar. Kdo Te ne pozna in ne Ve ceniti dela Tvojega duha? Osebno Sem Te spoznal v Laškem, kjer si bival v pokoju, a prisostvoval sem slavnosti jvojega velikega jubileja v Narodnem oornu v LjubEan!. Nepozabni trenotki!
Josip Jurčič. Samo enkrat sem Te vi-he>- a zato sem nozneje večkrat o^ska' Muli-vo ir ob vsakem grmu srečal Tvo
2a Desetega brata.
Fran Erjavec. Nikdar ne bom pozabil Gorice, nikdar čitalnice v Vipavi, kjer si tolikrat posedal in pripovedoval čudovite pravljice iz naših dolin, brd in gora. Bil sem še mlad učitelj, mnogo mi je ostalo v glavi in srcu, kar sem pozneje s pridom porabil.
Maks Pleteršnik. Prvi moj učitelj slovenščine in humanističnih predmetov na gimnaziji v Ljubljani. Pozneje sva skupaj sedela v odboru M: tiče slovenske na Kongresnem trgu. Da si mi kot ubogemu študentu nekoč podaril lepe hlače, ne morem pozabiti, nosil sem jih več iet in jih obrabil do kolen. Dolgo so bile spravljene v mojem sicer ne prenatlačenem kovčegu.
Simon Rutar. Zadnji sestanek v Ljubljani pred pošto 1. 1903. Koliko bi vedei napisati o Tebi, o Tvojem delu, o Tvo-1 jem življenju!
Josip Marn. Tudi moj profesor slovenščine! Na vsak sv. Jožef, na dan svojega godu, sem dobil od njega v Alojzi-ievišče po 3 goldinarje. Kje so časi!
Fran Levec. Prvo svojo pesem sem mu poslal za Lj. Z. 1. 1883. Objavil jo je 1. III. 1883, a pisM mi je kot'dijaku obširno pismo, kjer me je bodril in spodbujal k nadaljnjemu delu. Pozneje me je podpiral kjer je bilo mogoče. Njemu se imam v prvi vrsti zahvaliti, da sem prišel na yadnico učiteljišča itd. Kot. odborniku Matice slovenske mi je pošiljal vse rokopise za Knezovo knjižnico v oceno in jezikovno popravo. Zabavne knjižnice sem bil itak urednik. Moj bog, koliko prahu je dvignilo, ko sem vtihotapil v Knezovo knjižnico svoje »Spomine g. Ignacija Brumna«. Seveda anonimno. Pri prvi seji Matice je bilo treba videti, kako so se nekateri gospodje ži-lili in zmerjali, kako se je mogla sprejeti v tako odlične knjige 'takšna svinjarija. No, prešlo je tudi to!- •
Rajko Perušek. Delaven mož kot od •••lik Matice slovenske. Prezgodaj i<
■ "el.
Luka Pintar. Tudi Ti si odšel mnogo prezgodaj. Je že takšna usoda pri nas, da ne pusti živeti tistim, ki bi radi vztrajno in dolgo delali.
Pavlina Pajkova. Devet let sem bil star, ko sem Te spoznal in prvič videl. Iz Solkana si hodila v Gorico Ji ge. La-hajnarjevi, kjer sem stanoval. Še se spominjam, ko si mi izročila neko daljšo svojo pesem, da jo oddam v oceno svojemu bratrancu G., ki je bil ta čas v četrtem letniku bogoslovja.
Simon Gregorčič. Kje sem Te prvič videl? Na Gradišču nad Prvačino, kjer menda še sedaj stoji Tvoja skromna vila. V starem župnišču v kuhinji sem se stiskal zvečer s Teboj V kotu pri čaši Vipavca do polnoči. Potem sem tamkaj prenočil in se drugi dan vrnil v Batuje, kjer je župnikoval že pri g. Pavlini Pajkovi imenovani moj bratranec. K njemu si se zatekel, ko so Ti prepovedali maševati. on Ti je na Sveti večer odprl vrata- in Ti dovolil, da si opravil običajne tri sv. maše. Na' lastno odgovornost, proti vsem šikanam in grožnjam! Naj v spoštovanje navedem njegovo ime: Fran Goljevšček. Pretekla so dolga leta. Nekega zinuntega večera, potrkam na vrata župnišča v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Ko sem imenoval svoje ime, so se vrata takoj odprla in bil sem dobrodošel kakor po navadi. Samo nekoliko bolj razposajena se mi je videla kuharica ko meJe vedla v dekanovo sobo. Vedel sem takoj, da mora biti pri gostoljubnem dekanu Veselu nekaj posebnega. Nisem se motil. Vsak ob svoji steni so sloneli trije. ki so me sprejeli z odprtimi rokami. Bili so: dekan Ivan Vesel, Simon Gregorčič in Viktor Bežek. Na STedl sobe znana miza, polna vsakovrstnih mokrih in suhih dobrot. Seveda zopet do polnoči, midva z Bezkom še nekoliko dlje. Med drugim je takrat Gregorčič omenil da bi rad videl, kakšna je Liubljana ob nedaEah. In tako se je zgodilo, da sva se drusega dne, bila Je sobota zvečer,
peljala v Ljubljano. O tej poti od Trnovega čez St. Peter v Ljubljano bi imel mnogo povedati, pa prihranim iz več vzrokov za drugič. Nazadnje sva se izkrcala, spremil sem ga do župnišča v Trnovem, kjer ga je težko pričakoval župnik-prijatelj Ivan Vrhovnik. Tam sva se ločila in se r.isva več videla. Pač pa sem bil pozneje na njegovem grobu na Vršnem, kjer sem preživel v sanjah par ur. —
Josip PagliaruzzI. Tudi Tebe sem spoznal v Gorici pri že imenovani g. Lahajnar, kjer sem stanoval in kamor sta navadno zahajala z g. Pavlino Doljako-vo, p. Pajkovo. Blag Ti spomin, predober si bil, zato si odšel tako hitro!
Fran Maselj-PodHmbarski. Bili so težki časi, ki,si jih nazdnje preživljal. Tvoj Gospodin Franjo Te je ubil. Zadnjič sem Te videl med vojno v Domžalah, ko si prinesel 1. 1916 od doma iz Krašnje v nahrbtniku, kolikor so si pač mogli odtrgati Tvoji sorodniki in prijatelji. Tista klop v Puikavi, ki si na njej izdihnil, mi dostikrat prihhja v spomin.
Peter Bohinjec. Midva sva pa skupaj hlače trgala v Ljubljani. Nisi bil navaden človek. Pa temu se ni čuditi, saj si bil rojen na Visokem. Zadnjič sem Te obiskal na Tvojem službenem mestu v Dupljah
1. 1918.
Naj še po vrsti naštejem nekoliko starih znancev, ki, mislim, da še živijo m ne ostanejo pozabljeni med zanam-stvom.
Ti so: Dr, Fran Zbašnik v Ljubljani, Ivo Trošt na Ježici pri Ljubljani, Engel-bert Gangl v Ljubljani, Rudolf Maister v MaTiboru, Fran Govekar v Ljubljani, dr. Ivo Šorli v Mariboru, Ksaver Meško na Selah pri Slovenjgradcu, Frančišek Finžgar na Gorenjskem.
S tem končam začasno, toda pride čas, ko bo treba še izpregovoriti in pravično osvetliti dela mnogih, zaslužnih nrednikov. —
m
■prarr
Radlsfav Rudan
Svakinja
»Nikoli!« je siknila Hana in izginila na dvorišče.
Starec je pobral svoj denar in ga zopet vtaknil v žep. Tr&sel se je od razburjenja in komaj se je privle« kel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti.
»Kaj vam je, stric?« se je prestrašila Ma4ka. »Ali vam je slabo?«
»Še huje je,« je izjecljal Luha. »Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.«
»O Bog!« je kriknila žena, »kaj se je zgodilo?«
»Ali si reš slepa in gluha,« je vprašal starec, »da ne vidiš in he sbšiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi tl si kriva, da je tako.«
»Kaj je? Kako?« je trepetaje vprašala Matka.
»Ali ne vidiš Hane? Ne vidiš peg na njenem obra-zu? Ne vidiš njenega telesa?« je dejal Luka.
»Hane?« je ostrmela Malka.
»Da, Hane!« je pritrdil starec. »Le poglej jo!«
»Morda se pa le motite, stric? je podvomila Malka »Jaz nisem opazila.«
»Dejal sem, da si slepa,« je ugovarjal stric. »Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.«
»Pa s kom?« Je vprašala Malka. »Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.«
»To je tisto!« je zamrmral Luka.
»Kaj?« je vprašala Malim in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz.
»Mislim...« je zajecljal starec, »da je v hiši, da je... pri nas.«
»Pri nas?« se je začudila Malka. »To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.«
»Premisli! In Če nočeš, da bo zlo še večje, pregovori Lada, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!« je dejal razburjeno in odkrevsal lz sobe.
»On?« je kriknila Malka in strašna slutnja ji je za* prla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji Je pre* več grozna, da bi JI mogla verjeti.
»Ne, ne,« je podvomila. »Moti še. Star Je In vidi strahove. — Luda in Hana?« Je preudarila in zmajala z glavo. »Saj se mu sanja, sanja.« A kljub temu ni bila mirna. »In ko bi bilo vendarle?« je pomislila. Prepričati se moram. Govoriti moram 2 njo,« je sklenila in Jo Šla iskat.
Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana iti ni se ji upala pogledati v OČI. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, spoznala da ji starec ni lagal, da je govoril resnico...
»Hana«, je izpregOVofila z negotovim, tresočim se glasom: »Kako s teboj?«
»Kaj?« je skomignila Hana z rameni. »Tako je, kakor je. Saj vidiš.«
»Torej je resi« se je prestrašila Malka.
»Rekla sem«, je odgovorila Hana.
Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor.
»O Bog!« je vzkliknila naposled Malka. »Kako si mogla? Kako?«
Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila.
»S kom Sl?« je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost.
A Hana ni odgovorila.
»Sestra SOm ti,« je silila Malka, »vsaj meni bi lahko zaupala.«
Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede.
Tedaj se je v Malki znova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje, kakor strela krhko drevo. Le z največjim prema* govanjem in zatajevanjem je vprašala:
»Si ž njim?«
»S kom?« je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli.
»Ž njim, z Liidom...« je izdavila iz sebe in zaihtela.
Hana Se je potuhnila in, kakor da je ogorčena r.ad to obdolžitvljo, dejala jezno in sirovo:
»Noriš, ali si že znorela?«
»Torej ni res?« je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo.
----------n——■■■aa—■iinB ■ ■
Soort
Razpis mednarodne vztrajnostne smuške tekme na 50 km
Mariborski smučarski klub priredi 26. februarja t. 1. pod pokroviteljstvom župana mosta Maribora g, dr. Pranja L i-p O 1 d a mednarodno vztrajnostno smuško tekmo na daljavo 50 km, in sicer za prehodni pokal »Mariborskega smuškega kluba«. Start in cilj bosta pri Ruški koči. Pravico starta imajo vsi pri JŽSS verificirani tekmovalci, stari nad 20 let. kakor tudi tujci.
Prijave sprejema »Mriborski smučarski klub« do 24. t. m. do 12. ure. Poznejše prijave, in sicer do 25. t. m. ob 20. uri, se sprejemajo proti dvojni prijavnini v Ruški koči. Tuji tekmovalci se morejo prijaviti preko svoje zveze na Jugoslovansko zimskošportno zvezo, Ljubljana, do 24. t, m.
Žrebanje bo 25. t. m. ob 21. uri v Ruški koči. Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj tekmovalno legitimacijo in se podvreči dne 25. t. m. v Ruški koči zdravniškemu pregledu, ali pa predložiti zdrav niško potrdilo klubskega zdravnika.
Nagrade:	Prehoden pokal postane
last tekmovalca, ki doseže dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih najboljši čas. Pokal brani sedaj g. Stane Bervar (Smučarski klub Ljubljana), ki si ga je 22. januarja 1932 prvič priboril. Prvih osem tekmovalcev prejme posebne nagrade, in sicer prvo plasirani darilo mestnega župana g. dr. L i p 0 1-d a, drugoplasirani pa umetniško plaketo, poklonjena od tvrdke »Huguenin Freres & Co., Le Locle, Švica«. Razglasitev rezultatov bo 26. t. m. ob 21. uri v Grajski kleti v Mariboru.
Tekme FISe zaključene. Včeraj je bila zaključena prireditev tekem FIS« in sicer s smuško tekmo na 50 km. Startalo je 39 tekmovalcev, zastopnikov osmih držav, od katerih je prišlo na cilj 35. Rezultati so bili naslednji: L Saarinen
(Finska) v času 4:13:49.2, 2. Utterstrom (Švedska) 4:14:31,4, 3. Bergstrbm (Švedska) 4:17,06,	4.	Likaanen (Finska)
4:23:14,4, 5. Persson (Švedska) 4:25:07,2
6.	Hedlund (Švedska) 4:28:09,2, 7. En* gittr.d (Švedska) 4:29:35,4, 8. Inž. Novak (Češkoslovaška) 4:32:15, 9. Musil (CSR) 4:33:12,2, 10. Cifku (OSR), 11. Gstrein (Avstrija) 4:41:32,8. Od Jugoslovanov so Startall Joško Janša, Smolej in Bervar. Janša je zasedel v Času 4:42,35 20. mesto, Smolej v času 4:56,34 22. mesto in Bervar v času 5:17,35 34. mesto.
Zborovanje delegatov smučarskih klubov Jugoslavije bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji hotela »Meran« v Mariboru. Za udeležence je odobrena polovična vozna cena na železnici. in sicer od 18. do 28. februarja t 1.
Razvitje prapora »Mariborskega smučarskega kluba« bo ob priliki mednarodne smuške tekme na 50 km dne 26. februarja t. 1. ob 7.30 na Pohorju pri Ruški koči. Kumovala bo gospa Ivanka L i-p O 1 d o v a .
Zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru
priredi svoj V. turni tečaj v nedeljo 19. tm. Obe skupini se sestaneta v soboto pri Mariborski koči. Odhod iz Maribora ob 15. z Glavnega trga oziroma se pripusti poljuben prihod k Mariborski koči za one, ki bi popoldne ne bili prosti. Začetniki vežbajo v nedeljo dopoldne pod vodstvom spretnega smuškega učitelja na Glažuti. Dobri in izvežbani vozači pa izvedejo svojo prvo oficielno krmar-sko vožnjo vzdolž Pohorja v enem dnevu. ki se bo ponavljala vsako leto, tako da bo ta krmarska vožnja postala nekaka tradicionalna prireditev za smučarje. Vozilo se bo od Mariborske koče mimo Ruške koče, Klopnega vrha, koče na Pesku čez Planinko do Seniorjevega doma, od tam čez Veliko in Malo Kopo v Vuzenico. Priporočamo ta izlet vsem tekmovalcem 50 km tekme kot nekak trening in vabimo tudi one smučarje, ki bi se udeležili krmarske vožnje delno t. j.
od in do poljudne postojanke* Prijave in informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122. Turni vodja ing. E. Rungaldier.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor - matica
ima I. redno odborovo sejo v četrtek 16. t. m. Ob 20. uri v društveni sobi. Zdravo!
Konjice
Iz občinske uprave. Pri občinski seji
7.	t. m., na kateri se je rešilo več važnih lokalnih in osebnih zadev, se je sprejel tudi proračun občine in ubožnega Sklada za leto 1933. Proračun izkazuje 390.632 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, primankljaj v znesku Din 267.561 se bo kril s 186% doklado na neposredne državne davke. Ta doklada pa se bo predvidoma znižala, če bo banska uprava priznala terjatev občine v znesku okroglo Din 63.000 Kapram bivšemu okrajnemu zastopu. Proračun ubožnega sklada znaša dohodkov Din 25.000.— in prav toliko izdatkov. — V gradbeni odbor so bili izvoljeni zdravnik dr, Ante Goričar, zasebnik Alojzij Križnič in odvetnik dr. Ervin Mejak.
Odborova seja Okrajne hranilnice je bila po daljšem presledku 9. t. m. Na njej so se obravnavala razna važna vprašanja, ki so v zvezi s sedanjim težkim gospodarskim položajem. Soglasno se je tudi sklenilo, da Okrajna hranilnica ne prizna službene pogodbe, ki jo je svojčaš sklenil bivši gerent hranilnice g. Franc Tovornik s tajnikom g. Mihaelom Ko-stajnškom in pride ta zadeva pred civilno sodišče.
Na seji cestnega odbora konjiškega okraja Se je dne 9. t. m. sprejel proračun odbora za proračunsko leto 1933-34. Okrajne cestne doklade bodo ostale enake lani, t. j. okroglo 6%. Pet mest banovinskih cestarjev na raznih mestih banovinskih cest v okraju se razpiše. Izvr-
šijo se v kratkem nekatera nujna popravila na banovinskih oziroma občinskih cestah.
Zanimiva obsodba žreškega župnika. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bila 8. t. m. razprava zoper župnika v Zrečah g. Josipa Bezjaka, ki je pisal žaljivo grozilno pismo tukajšnjemu okrajnemu glavarju g. dr. Mateju Suhaču. V pismu se obsojenec tudi sklicuje na moč in upliv g, dr. Korošca in bivšega ministra g. Vesenjaka, svojega sorodnika. Obtoženec je na razpravi priznal, da i® pismo napisal. Sodišče je obsodilo obtoženca na mesec dni zapora in Din 600.—< denarne kazni, pogojno za 2 leti.
Kmetijsko pisarno so otvorili v Topol* škovi hiši tukajšnji okrajni kmetijski od* bor, ter sadjarska in vinarska podružnica. O tej inštituciji bomo v kratkem poročali več. Že takoj ob otvoritvi pisarno jo je obiskalo preko 100 kmetov in prišlo po nasvete.
Priprave za strelski ples na pustno soboto 25. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma v Konjicah, so v teku in je pričakovati obilnega obiska iz Celi** Maribora in Slov. Bistrice.
3e tak0 Va^“ sv01Uj starih Mae, da jih ne mara sleči niti tedaj ko rib operem.«	°
Mali o
Razno
“»ar
Prej Din 10.— do 13.—, sedaj Din 8,— do W.—. Tud! govedina od danes naprej vedno samo prvovrstna. Se priporoča mesarija Zemljič, Kralja Petra trg 1.	408
Prodam
STAVBENE PARCELE
v Studencih na prodaj. Tudi proti dobrim vložnim knjižicam. Naslov v upravi lista.
494
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanlu. Vprašati v Dr. Karl Verstovškov! tlliai Št. 6. II. eadstr vrata 10
103
Sobo odda
ODDAM DVE VELIKI SOBI
s štedilnikom. Solnčna lega Studenci, Kralja Petra c. 77. _______________________ 497
NA STANOVANJE
In dobro domačo hrano spre!" rtifcm gospodično. Ruška cesta 29. !,. prva Vrata. 491
GOSPODA SPREJMEM
na hrano in stanovanje. Mlin ska ulica št, 9, zadnja vrata.
476
ODDAM S 15. FEBRUARJEM
sobo z dvema posteljama in vso oskrbo za Din 450.— dvema solidnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi »Večernika«. 601
Kupim
KUPIM LOKOmOBILO,
Ponudbe na upravo lista pod šifro »75 PS«.	493
Stanovanje
STANOVANJE.
suho, solnčno, oddam mirni in pošteni stranki. Dravska ulica 10, I., Soba 11.	502
3-SOBNO 8TANOVANJE,
krasno, s kopalnico in vsemi pritiklinami se s 15. februar* jem odda. Naslov v upravi »Večernika«.	«40
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno ne prodni
interesenti naj se zglasijo v upravi »Večernika" dne vno med 9. in 10. uro.
Službo iiie
trije dijaki
iščejo dve sobi. Nasiove sob pustiti v upravi »Večernika«.
500
Posest
LEPO VILO
in hišo kakor tudi posestvi' ceneno na prodaj. Pisarna
R*r --sooska ulica 28. 504
Vljudno naznanjava cenj. občinstv u, u prevzameva dne 20. im. staroznano, dobro renomirano
fpecerlfsko »n delikatesno trgovino
od g. Igona Schvraba v
Gregorčičevi ul. 14
Cenj. občinstvu se priporočava za blag, naklonjenost
SiBvko in Jožefa Fabian
Maribor, "te^sandrova cesta 31
Izdaja konzorcij »Jutra« y. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RPHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d.d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru