Edizlone per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 282 a V Ljubljani, v nedeljo, 6. decembra I942-XXI Prezzo « Cena L 0.80 Naročnini mesečno 18 Lir, ca tnozera-stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, z« inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo meeto. ' Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In fojega izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Uhaja vsak dan tjntra| razen p onadeljka la dneva po praznika. g Urednlltvo Is ipr.T.i Kopitarjeva 6, Lloblfana. g i Redazlona, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. š g Telelon 4001—400S. g Afebonanentl: Meie 18 Llr«| Estero, mese 20 Ure, iuUaone domenlca. anno 34 Lira, Estero 50 Ure. C. C. f4 Lubiana 10 650 per {lt abbo-oamenttf 10.349 pat le tnserzloni. i Filial«* Novo.mecta Coneessionaria escluslva per la pnbbllcitd di proventenza Italiana ed estera: IJnione Pubblicita Italiana S. A. Milana. Vojno poročilo št. 924 Važna postojanka zavzeta v Tunisu Sovražnik je zgubil nad 100 meha-niziranih sredstev in 23 letai Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki topniški dvoboji. Trdi boji so se nadaljevali v I u n i š k i pokrajini, kjer so osne čete po večdnevnem boju naskočile in zavzele neko cesto in železniško kri-oišče velike taktične važnosti. Sovražnik je imel velikanske izgube v ljudeh in gradivu. Zmagoviti nastop so podprli močni oddelki bombnikov in strmoglavcev. Druge mogočne lelalske skupine so večkrat napadle topniške postojanke in zbirališča čet ler tankov in uničile ali hudo poškodovale nad sto mehaniziranih sredstev. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so tudi ponovili nočne bombne napade na pristanišče v [Ioni, kjer je bila ena. ladja zadela in je eksplodirala, mnogo drugih pa je bilo zažganih. Nemški lovci so zbili 23 letal, dve pa protiletalsko topništvo na t u n i š k i o b a I i ; neki pilot, severnoameriški kapitan, je bil ujet. Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla kralek silovit napad na Napoli, kamor so prišla tik za našimi letali, ki so sc vrnila iz nekega nastopa v Tunisu. Znatna je škoda in številne so žrtve med civilnim prebivalstvom: mrtvih je 159, ranjenih pa 358. Eno angleško štiriniotorno letalo, ki ga ie zadela protiletalska obramba, je goreče treščilo v zaliv. Tudi v okolici Cosenze jc bilo spuščenih nekai bomb, ki so poškodovale nekaj civilnih zgradb. ———a—imiMnii mi ii ■ m WII Obsežno poročilo tajnika stranke Vidussonija Na seji državnega vodstva je tajnik stranke poročal o delu in sili fašistovske stranke v času preskušnje pred končno zmago Rim, 5. decembra. AS. Izvleček iz poročila, ki ga je pri zadnji seji državnega vodstva fašistovske stranke pod Duccjevim predsedstvom bral tajnik stranke: Medtem ko divjajo nn različnih bojiščih hude bitke, čutijo rodbine bojevnikov v stvarni obliki znamenje fašistovske vzajemnosti, ki po številnih pobudah sega do povsod, od hiše v velikem mestu do podeželske koče. Bre? prestan-kn se fašisti vseh stopenj izkazujejo, da bi ukrepi, ki sto jih dali vi za ljudski blagor, imeli zaželeni uspeh. Pot socialnega napredka se nadaljuje v ritmu, ki sle g« vi navzlic vojnemu času izvolili pospešiti in ki na« po vaši zaslugi postavlja na čelo vseh narodov na področju stanovske vzajemnosti. Po krajih, podvrženih nasprotnikovim letalskim napadom, se je stroj stranke spravil v gibanje takoj in je po svojih organih dal čutiti, kako blizu je ljudstvo in s kakšno ganljivo prizadevnostjo zna najti boljšo jn stvarnejšo pot, da bi bil kos malim in velikim |>otrebam sedanje ure. V okviru federacij in nn področju določenih nalog so se dostojanstveniki, fašisti, fp-šislovske žene. vseučilski ter najmanjši iz GIL-a vsi pohvalno i/.knzali in so pripravljeni izkazovati se še, ne tla bi štedili s silami ter so pripravljeni, da vedro sprejmejo nase sleherno tveganje. Mobilizacija sredstev in ljudi je bila popoln« in celotna. Potrebščine za jedilnice, za spalnice, za zdravniško pomoč, prostori za zasilna bivališča itd., vse je bilo pripravljeno naglo in pametno: na področju skrbstva in pomoči p« so dostojanstveniki in pro«taki tekmovali pri dajanju svoje bratovske ter pogosto juna- Nemci napadajo pri Tuapseju Sovjetski napadi na vzhodnem Kavkazu ter med Volgo in Donom so bili razbiti — Sovražnik je imel velike izgube v ljudeh in gradivu Tlitlerjev glavni stan, 5. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na odseku pri Tuapseju so nemško četo nepričakovano napadle in dosegle kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram novo ozemlje ter zaplenile lahko in težko pehotno orožje. Močni sovjetski napadi v v z h o dnem Kavkaz u so se spet razbili s hudimi izgubami ob trdovratnem odboru nemških in rumunskih čet. Nastopi hitrih oddelkov severno od T e r c k a so sc nadaljevali. Privedenih je bilo 1000 ujetnikov. V K n I m i š k a stepo je bil izveden nov vdor in pri tem razdejano oporišče z delavnico za oklepna vozila. Med Volgo in Donom so Sovjeti tmli 4. decembra napadali z močnimi oklepnimi silami. 75 oklepnih vozil je bilo uničenih, 13 pa onesposobljenih, razen tega,pa je imel sovražnik hude izgube v težkem orožju. Močan lastni napad je razbil sovražnikove oklepne in konjeniške sile, pri čemer je bilo privedenih 2000 ujetnikov in še 14 topov kot plen. • Izvidniško delovanje italijanskih in madžarskih oddelkov na donskem bojišču je dalo važne uspehe v poizvedovanju. Spor med Anglijo in Ameriko Berlin, 5. dec. AS. Poveljnik angleško-ameri-ških čet v Afriki, general Eisetiltower, je pozdravil izdajalca Darlana kot državnega načelnika severne Afrike. S tem se je potrdilo, kar se je odkrilo že pred dvema dnevoma, namreč, da jc bil admiral Darlan praktično imenovan za Rooseveltovega namestnika na vrni celini. V tem končno ni nič čudnega in presenetljivega. Edino, kar je čudno in presenetljivo vsaj v nekem pogledu — pripominjajo tukajšnji listi — je to, da je angleška vlada dala vedeli, da ne more priznati tega imenovanja, ker se London fx> Edenovih besedah ne more obvezovati za to, kar je Darlan storil ali kar dela. Očividno je, da smo pri tem priča neizpodbitnega dokaza za trenje med Anglijo in Ameriko. Kdo bo na koncu zmagal? Gotovo je. pravi ironično »Lo-kalanzeiger«, da bo itnela večji glas Amerika. Ni bilo zantan zmagoslavno sporočeno, da je bila na strehi velikega newyorškega nebotičnika nameščena največja sirena na svetu, da bi meščani lahko slišali alarm tudi med hruščem cestnega prometa. Edemi torej ne preostane drugega, kakor da si da narediti največji zvočnik na svetu. Rusija brez ameriške pomoči Stockholm, 5. dec. AS. Namesto da bi bile sovjetske 6krbi zmanjšane, so se še povečale, ker anglosaški zavezniki ne pošiljajo Sovjetski Rusiji vojne pomoči navzlic slovesnim obljubam, vztrajnim zahtevam in ruskim protestom. Resnica je, da so se z izkrcanjem v Severni Afriki težave Severne Amerike nadvse pomnožile. Kakor poroča iBalti-more Post«, se je severnoameriški kongres na svojem zadnjem Zasedanju peval z vprašanjem [pošiljanja jTomoči. Kongres je dolgo razpravljal, pa ne o pomoči za Sovjete. marveč o dobavah, ki jih je treba nujno spraviti do ameriških čet, izkrcanili v Severni Afriki. Neki senator je izrecno izjavil: »Mi smo prepeljali v Afriko svojo armado in jo moramo zdaj vzdrževati ter ji dajati, kar potrebuje. Zalo ne moremo pošiljati pomoči v Sovjetsko Rusijo. Neki drugi senator ni bil nič manj jasen. Rekel je: »Mi imamo svojo armado v Severni Afriki. Bil bi največji greh v zgodovini, če ne bi mislili na preskrbo te armade s potrebnim vojnim gradivom, zato pa ne moremo pošiljati drugim svojega vojnega gradiva.« Na prostoru med Kalininom in 11 m e n • s k i m jezerom je prišlo tudi včeraj do hudih sovražnikovih napadov, ki so jih podpirale posebno močne sile topništva, oklepnega orožja in letal-sjva. 104 oklepna vozila so bila deloma uničena, 6 letal pa so sestrelili oddelki kopne vojske. V obrambnih boj i h zadnjih dni je uničila samo 03. pehotna divizija 109 oklepnih voz. Letalstvo je obstreljevalo sovražnikove izhodiščne postojanke ter kolone na pohodu. Letalski oddelki so sestrelili brez lastnih izgub 58 sovražnih letal, poljsko topništvo pa je zrušilo še 3 nadaljnja. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je bilo pri naraščajočem bojnem delovanju razdejanih 84 bojnih postojank in bunkerjev. V T u n i s u so v teku hude borbe. Važno cestno in železniško križišče je bilo po večdnevnih bojih zavzeto v naskoku. Pri tem so bile skoraj popolnoma uničene močne ameriške sile, ki so tvoril? prednje oddelke in imele naloge, skrbeti za kritje napredovanja proti Tunisu. Sovraž.nik je imel velike izgube v ljudeh in gradivu. Močni' oddelki letalstva vseh vrst so uspešno posegali v borbe na kopnem. Pri tf-m so bile ponovno napadene artilerijske postojanke in zbirališča čet ter motornih vozil, pri čemer je bilo nad 100 vozil uničenih. Poleg tega so nemške in italijanske letalske sil.? učinkovito napadale pristanišče v Boni. Ena prevozna ladja je bila hudo zadeta, številne druge pa so gorele. Nemški lovci so sestreliti 23, protiletalske baterije v Tunisu pn še 2 sovražni letali, Pogrešanih je 5 lastnih letal. Nad obalo zasedenega zapadn"ga ozemlja je izgubilo angleško letalstvo 6 letal. 5ke pomoči. Medlem ko se z vsemi sredstvi pospešuje odhod žen>k in otrok iz Inilj ogroženih središč v manj ogrožene kraje. l>o fašist navzlic gro/eči nevarnosti ostal n« svojem sedežu ter bo na razpolago svojemu predstojniku za naloge, ki so mu določene in pripravljen, da bo v trenutku sovražnikovega nastopa zavzbl svoje mesto »vojaka »v vojni črtic z vso svojo častjo, vsem svojim pogumom in z vso svojo vero. Nn seji državnega vodstva 13. nvgusta sem imel priliko pod roj) no poročati o delu bojevniških uradov. Zdaj laliko točneje povem, da je njihovo delo doživelo /elo znaten zngoti. bodici na pobudo iz središča, bodisi po poživitvi dela v zunanjih predelih. Različne zvozo ženskih fašijev so nudile gostoljubje 11.800 sorodnikom, ki so prišli obiskat ranjence ali hudo bolne. Živa je bila pomoč tistim, ki smo jih izselili iz Severne Afrike, ler onim. ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Vso pohvalo zasluži pogunind in neutrudljivo tlelo, ki ga opravljajo fašistovske žene po mestih, nedavno poškodovanih po letalskih napadih, na korist prizadetim. Za ojačenjo in preureditev organizacij, ki so odvisno od stranke, so bili nanovo urejeni uradi vrhovnega poveljstva GIL-a. Tem so bile po Vaših smernicah določene točne naloge, ki naj v popolnem soglasju s sedanjim trenutkom postavijo živo silo, katero zastopa mladina, na razpolago duhovnim organizacijskim iu vojaškim zahtevam naroda v vojni. Na politično pripravo mladine, kar predstavlja osrednjo nalogo GIL-a, smo poskrbeli z uveljavitvijo zelo "Obsežnega programa za vsestransko delo. ki vsebuje kulturna predavanja, izdajanje brošur in lislov, ustanavljanje knjižnic, radijske oddaje, Ludi .luveniles. Podporno delovanje smo pomnožili do skrajne meje. Zvest Vaši zapovedi, Dure, naj gre med ljudstvo, je G1L raztegnil in ojačil svoje delovanje na tem zelo kočljivem področju, o čemer pričajo podatki glede šolskih kuhinj in počitniških kolonij. V teh jc lani bilo 1.818.088 otrok. Nič manjša skrb ni bila posvečena telesni vzgoji ter športnim in telovadnim prireditvam navzlic, težavam. Pred-vojaških vaj so je udeleževalo 1,420.405 mladcev iz letnikov, ki so bili na naboru. Prirejenih je bilo 55G0 tečajev za specializacijo in so bila izvedena taborjenja za mornarske, letalske in padalske pripravnike ter pripravnike za motorizacijo. Pri njih je sodelovalo 3000 organizirancev. Z ustanovitvijo Evropske mladinsko zveze se je Izpopolnila oblika za tesnejše in plodnejše sodelovanje s tujimi mladinskimi organizacijami. Pri določanju delovnega načrta za XXI. leto si je GIl.L zastavil nalogo, da bo napel vse sile /a ojačenje notranje fronte iu za poglobitev duhovne in bojevniške priprave pri mladini. Vse sile in vse ljudi je treba vpreči v premagovanje najhujše preskušnje, ki bo fašistovski Italiji dala zmagovit mir. Z novo ureditvijo vodstva bo delovanje v XXI. letu neposrednejše in bolj živo. V GUF-u je zdaj vpisanih 122.382 vseučilišč-nikov ter 30.514 vseiičiliščnic. Do danes jc j>od orožjem 72.455 mladcev, od katerih jc večina — 75 odstotkov — v oddelkih, razporejenih po raznih bojiščih. Vedenje teli mladcev, ki izpolnjujejo svojo dolžnost v iKJiiolni zavesti in v popolni skladnosti z duhovno in politično vzgojo novih rodov, predstavlja najodličnejši ponos za njihovo organizacijo, ki je |)o pravici pred kratkim povedala vsemu narodu, kakšen je slavni seznam žrtev fašistovskih vseučiliščnikov v treh vojnah, ki so sc bile v znamenju snopa. Stranka je potem [dokazala svoje živo fovari-ško zanimanje za nameščenske sloje, od najvišjih do najnižjih ter ojačila in naredila bolj zaupljive odnosaje t odvisnimi združenji: javnih nameščencev, učiteljev, železničarjev, poštarjev, uslužbencev, državnih podjetij. Molčeče delo teh zvestih služabnikov države, katerih domoljubje, disciplina, p°" žrtvovalnost in delavnost so nedvomno zelo |xi-niemhni za odpor na notranji fronti, zasluži najobsežnejše priznanje. Vedno nagleje, z nespremenljivo in neupogljivo strogostjo ter z enakim čutom za uvidevnost in nepristranost «e nadaljuje čiščenje med članstvom stranke, po navodilih, ki ste jih Vi, Duce, dali v |x>ročilu dne 26. maja o doseženih uspehih, laliko sodimo, da so zadovoljivi, tudi zaradi ugodnih pretresov, ki so jili imeli na zdrave sile, ki živo delujejo v ozračju in duhu fašistovske revolucije. Rad bi poudaril tudi j>omcn ustanovitve »uradov za zvezo z milico« o|)adi na bojišču v Tunisu vsak dan močnejši, tioralo in težavno ozemlje, na katerem delujejo osno čete, neprestani napadi posebnih oddelkov, kakor tudi nejirekinjeno delovanje italijansko-nemškega letalstva je prisililo sovražnika, da se je moral ustaviti ravno v pokrajini, kjer jo računal na najlažje napredovanje. Iniciativa je popolnoma prešla v roke Osi, ki sc poslužuje prednosti zasedenih strateških |>ostojank ter jih neprestano izboljšuje. Silovito so nadaljujejo napadi italijanskega in angleškega letalstva na sovražne oddelke ter na sovražno preskrbo in povzročajo velike vrzeli v sovražni preskrbi, kakor tudi pri prihodu sovražnih okrepitev. Včeraj so italijansko-nemški napadalni oddelki uspešno napadli sovražnika ter ga vrgli iz važnih postojank. Lelalske skupine so izdatno jiodprle kopenske hoje ler zadale nasprotniku znatne izgube. Nekemu italijanskemu oddelku so je posrečilo obkoliti važno skupino sovražnih padalcev ler zajeti 750 ljudi, med katerimi je bilo 18 častnikov. Poleg tega je bilo sovražniku vzetih 30 tankov, 5 oklepnih avtomobilov in številni prevozni avtomobili, naloženi s strelivom. Važna priznanja o položaju v Tunisu Rim, 5. decembra AS: Štefani poroča iz Ri- j nje je značilno, ker predstavlja izpoved manjvrednosti in slabega zaupanja v Rooscveltove raa: Anglosaška slava je v zatonu takoj od takrat ko so se aiiglosuški vojaki znašli pred osnimi četami namesto pred francoskimi, ki so zadale jirve udarce sovražniku, kateri mora vedno bolj čutiti težke udarce italijanskih in nemških letaliških sil ter [Kitlmoritie. Sovražna izročilu so polna besed o »zelo močnih protinapadih osnih čete, zlasti na severnem tuni.škein odseku in morajo priznavati, da so njihove izgube »precej, težkec. še bolj zanimivo je odkrito priznan je teh poročil, da »skuša ameriško letalstvo ščititi zavezniške kolone pred neprestanimi napadi sovražnega letalstva«. To prizna- letalce. Osna poročila pa po svoji strani dajejo točno sliko o teh najiadih. katerih učinki so hudi ne le v vojaškem, marveč tifdiv psihološkem pogledu. Treba je tudi dodati, da v poročilih iz ruskega bojišča ni več sledu o novih senzacijah in da se angleška propaganda začenja sama zavedati, da stoje zdaj llusi pred pravim jeklenim zidom. To je seveda prevrglo utvare sovražne propagande in govorniki angleških radijskih postaj žo svurc javnost pred ojitimiz-mom. Roosevelt je hotel vojno Zanimiv dokument ob obletnici napada na Pearl Harbour Berlin. 4. dec. Točno pred enim letoni je velik čikaški izolacionistični list objavil besedilo tajnega načrta, iz katerega se je videlo, da je Roosevelt nameraval stopiti v vojno 1. julija 1942. Kakor je znano, je o načrtu zvedela Jajxmska, ki je ameriškega predsednika prehitela z bliskovitim smrtnim napadom v havajskih vodah. Na predvečer obletnice napada na Pcarl Harbour objavlja DNB obširen izvleček iz tega dokumenta, ki' naj dokaže neovrgljivo Rooseveltovo odgovornost. Glavne točke so- ker evroji6ke države (Anglija in Rusija) ne morejo same zmagati in je tako neobhodno potrebna pomoč Združenih držav tema dvema 6ilama, je zato |X)treben štiri ali pet milijonski ekspedicijski zbor ter pet milijonov rezervne vojske. Istočasno bi se morala ustanovili vojaška oporišča v Evropi, Ameriki in na Daljnem vzhodu. Do skrajnih možnosti naj bi se pognal vojaški 6troj za izdelavo gradiva in prevoznih ladij, tako da bi ekspedicijskemu zboru lahko dovažali tudi pratež. Ameriška vojna industrija mora napeti vse sile, zavedajoč se, da bi se lahko tudi nekatere sedanje nevtralne države kakor Španija in Portugalska |x>stavile na stran osnih sil.« Zavedati se je treba tudi zadnje nevarnosti, da bi »se Združene države nekega dne nahajale same v boju proii trojni zvezi.« Dokument ima datum 9. julija 1941. Letalstvo je bombardiralo angleško-ameriške oklepne sile, kakor tudi skladišča goriva, streliva in živeža. Skoro popolnoma uničen je bil neki park vozil. Ta napad se je razvil tako hitro, da je sovražna protiletalska obramba začela delovati šele takrat, kosože zadnji roji letal zmetali svoje bombe in se vračali v oporišča. Med letalskimi dvoboji so italijanski in nemški lovci sestrelili 5' strojev »Loekhead Lightning , sami pa niso imeli nobene. Zadnja dva dni je sovražnik izgubil v bitki skupno 22 letal, Os pa samo 2 letali. Na nekem drugem tuniškem odseku so nemške eska-drile obstreljevale sovražne avtomobile ler jih 20 zažgale. Zadnjo noč je bilo znova bombardirano pristanišče v Boni. Osna letala so l»mbardirala tudi letališče v Boni ter uničila veliko število letal na tleh. ^^^^^^^ Pogovori s slovenskim ljudstvom: Podtalna propaganda Časnikar g. Alessand.ro N icotera je imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prebrali smo nekaj letakov propagade slovenskih komunistov, ki so sestavljeni tudi v italijanščini. Ti letaki izhajajo složno iz prerl-postavke, da morajo biti čitatclji nevedueži in neumneži. Komunistična propaganda dejansko predvsem želi zavajati v zmoto ljudsko množico in sicer z najbolj vsakdanjimi lažmi in kn se tako hlinijo si inislijo„da lahko računajo na laliko^ vernost prebivalstva. Bleščeč zgled tega sistema so ugotovili v listini, ki so jo pred kratkim našli v Španiji. Komunističnim jiropagandistom so dana naslednja navodila: »Prikrivaj, da si komunist. Prav nič si ne očitaj, če te imajo za monarhi-stn ali na za pristaša katoliškega prepričanja. Bilo bi brez huska in samomorilsko vztrajati v stari taktiki odkrite proletarske propagande. Naše orožje v sedanji dobi boja mora bili spretno maskirano in prikrivati naše namene.t Takšna so navodila kominterne zn španske komuniste, slovenski komunisti jia v zadnjem času niso mogli prejeti različnejšili navodil. To je isto stališče, ki so gu v stoletjih vedno zavzemali Zidje, ki se morajo |io navodilih zakonov židovske internacionale preinečiti euv-stvom narodov, med katerimi žive kot gostje, da bi jHistali njihovi zastopniki in da bi jih nato v ugodnem trenutku tem lažje izdali. Komunistična in židovska internneionala «0 morata |>o vseh predvidevanjih prej ali slej identificirati, in to sc dejansko sedaj dogaja. Kakor smo rekli, računajo laki sistemi s Jirrprostostjo človeškega rodu, lire?; katerega 110 bi mogli doseči nobenega učinka, tako so robati in preprosti. Treba je imeti samo drobec, samo majhen drobec zdravega razuma, da se ne nasene pro* (.Nadaljevanje nu drugi strani). »StiO^TEHHO^ HHB-TTS. (Nadaljevanje s 1. strani) pagandi z nacionalističnim ciljem, vendar pa vsi vemo, da so se Slovenci v prvem času dali speljati v zanjko. Pri tem pa ne !>omo omenjali predrznosti, s katero se je komunistom tedaj posrečilo predstaviti se prebivalstvu, ko so se pretvarjali celo v dobre katoličane. V prvih časih v nekaterih krajih ni innogo manjkalo, da niso šli na prižnice in od tam oznanjali Le-uinova načela. Sleparija se je torej še enkrat posrečila. Pač pa pri naših vojakih ta sistem ne more uspeti in sicer iz preprostega razloga, ker Italijani že zelo dolgo poznajo podtalne metode. Komunisti so delali iste poskuse v Italiji pred JO leti, pa so žalostno propadli. Takšne vrste izkušnje pa se ne ponavljajo. Ne morejo pa se |iouoviti, ker komunistična propaganda za naše vojake ni novost in ni presenečenje, ker naši vojaki nn prvi pogled spoznajo najbolj prostnški poskus sleparije. »Ne, ne ubijajte — si drzne govoriti vojakom komunistična propaganda — vsi smo brat je, prav kakor vi ste ubogi kmetje in delavci, vi nočete naše smrti, kakor si mi ne želimo vaše smrti.« Kadar slišijo naši vojaki takšne besede, zaslutijo takoj zasedo. Naši vojaki izredno dobro vedo, kakšni morilci in okrutne/i so komunisti, ker so to videli in izkusili. Nikdo bolj ko oni vedo, da komunisti ubijajo na izdajalski način in dn mučijo ujetnike. Vojak ve, da je komunizem povsod, kjer se je razlival, mučil ravno množico delavcev in kmetov in kar je še slabše, /ene in otroke. Nič ni zato bolj neumnega ko tak način propagande. In zato zaradi svoje dolge izkušnje vojak razume dvoje: t. komunisti so mesece in mesece neusmiljeno morili. Če spremene sedaj svoj nazor, tedaj to pomeni, da jim slaba prede; 2. komunisti bi radi ganili srce razoro/enih vojakov, da bi jih nato tem lažje in nekaznovano udarili. Torej dva izredno umestna razloga. da so vojaki še bolj pozorni in oprezni in da se še čvrsteje oprimejo navodila, da je treba iztržiti snvražnike Italije in civilizacije. Ali želite slišati še kaj drugega? Prebruli vam bomo nekaj iz običajnih letakov: »Odklanjamo fašistično kulturo, ker je naša bolj blesteča!« Ta je pa predebela! Vemo, da jo namen komunistov širiti se zlasti med nevedneži. Neumno pa je misliti, da naš vojak, ki se je rodil v senci stolpov naših sto mest, ki jih krasi najplemenitejša zgodovina, ne bi doumel, ali pa se vsaj ne bi zavedal, če bi se mu zgodilo. da bi gledal v obraz kakšnemu lokalnemu komunistu, kakšna more biti razlika, med katero koli stranjo tisočletne italijanske kulture in kruljenjem tiste svojati, ki živeč vedno v gozdu zamenjuje kulturo z želodom. \zemimo pa s kleščami še neko drugo iz-najdlm podtalne propagande in potem bodi tega dovolj. Navajamo dobesedno: »Vojaki! Ne mučite našega ljudstva z umori stotine in stotine naših nedolžnih sonarodnjakov.t O tem poglavju nedolžnosti pa bi se dalo povedati izredno mnogo. Edini nedolžni so naši vojaki, ki so padli po izdajstvu pod streli komunističnih zased? Kdo je začel prvi? Kje je kakšen italijanski vojak, ki se ni bil qbnašal nedolžno do tedaj, dokler komunisti niso iznašli gverilje? In kaj drugega je gverilja, če ne proučevanje načina, kako kar najsramotneje zadeti nedolžnega vojaka na straži ob mostu ali pa v sprevodu. ali pa v koloni, namesto da bi se postavil proti njemu v boju. In kdo je, bil tisti, ki je mučil slovensko ljudstvo? Kateri italijanski vojak je bil kdaj koli ubil meščana v prvih sedmih ali osmih mesecih zasedbe? In pozneje, kdaj in kje, dasi je hi! izzvan, napaden, varan, relo prisiljen k najhujšim zakonom vojne, ne gledati več v obbraz nikomur, se je italijanski vojak zatekel k dejanjem krutosti, kakor so jih izvajali na tisoče komunisti proti slovenskemu ljudstvu? Ali niso vseh atentatov iit tako imenovanih usmrtitev v samem mestu Ljubljani izvajali komunisti nad Slovenci, to je nad sinovi tistega naroda, ki je v ostalem že izbran med komunisti in našimi vojaki, to je med roparji in častno in junaško vojsko: med barbarstvom in civilizacijo? Edini, ki niso nedolžni, svojat brez vesti, brez vere. brez domovine, brez časti, so po definiciji samo podtalneži. proti katerim ima slovensko ali italijansko ljudstvo, bodisi v obleki protikomunistčnega liorca. skvadristn ali vojaka tisoč razlogov zagrabiti za orožje in sicer ravno v obrambi vere, domovine, časti in drugih neodstranljivib načel, no katerih sloni obstoj človeštva in katerih čuvar je ljudstvo. Menimo pn vsem tem, da komunistom morajo hudo manjkati dokazi — to pn ne zaradi rttbljev in šterlingov — če tako trmasto vztrajajo pri svojih topili žebljih. Pri tem pa naj pustijo pri miru vojake, ker jih ne poznajo. Neki naš pregovor pravi: »Tgraj se s svetniki, pusti pa pri miru vojake.« Pa je še neko drugo Mussolinijevo geslo, ki se nanaša na milico: »Kdor se dotakne milice, bo dobil svinec v bedro.« Vse skupaj pa je vedno ista pesem, ki pravi, da bodo podtalneži uničeni. Eden izmed tolikih primerov nečloveškega postopanja komunističnih partizanov Ali se morda še kje najde kak posamezen ne-jevernež, ki trdi, da so poročila o partizanskih grozodejstvih izmišljena? Taki nasedajo komunistični propagandi, ki hoče z lažjo zanikati to, kar so privrženci komunizma zagrešili z dejanjem. Vsa neštevilna imena zločincev, ki smo jih že objavili, slike, natančni opisi zločinov, datum, kraj zločina in priče tem nevernežem nič ne zaležejo. Verjamejo pa s čudovito lahkovernostjo prvi izmišljotini, ki jo vržejo med ljudi komunisti, da krijejo svoje zločinsko udejstvovanje. To dejstvo si ni mogoče drugače razlagati kakor z zakrknjenostjo, ki si hote zapira oči in ušesa pred resnico, ker se resnice l>oji, hoče pa laž. V Ponovi vasi št. 54 pri Grosuplju je prebivala poštena Jakopinova družina. Oče je bil po l>oklieu kmet in v miru skrbel za svojo ženo Marjeto roj. Matičič. za svoje otroke osemnajst-letnega sina Jožeta, sedemnajstletno hčerko Anico, enajstletnega Slavka in devetletnega Štefana. V noči 22. aprila tega leta so vdrli oboroženi komunisti v Jakopinovo hišo in so nečloveško poklali vso družino. Slika opisuje dovolj zgovorno grozno klanje, ki so ga uprizorili nečloveški morilci. Komunisti se ne morejo izgovarjati, da je bilo to le nedisciplinirano dejanje kakih neodgovornih pripadnikov partizanskega gibanja. Znano je namreč, da so bili v razsodišču, ki je odredilo pokolj Jakopinove družine, partizanski voditelji iz Grosuplja in okolice, in sicer zdravnik dr. 1'odkoritnik, živinozdravnik Valentinčič in pro-sluli partizanski komandant I>ado Potokar. Torej je to umor, ki ga je »osvobodilna fronta« uradno ukazala. A to je le drobec vseh grozovitosti, ki so jih naredili komunisti po deželi. Ali so bo še našel kak nejevemež, ki bo verjel trditvam o nedolžnosti komunistov? I Naš poročevalec v spremstvu svetega Miklavža Ljubljana, 5. decembra. J Da bi va,m, dragi otroci vse popisal, kakšno jc bilo letošnje miklavževanje v beli Ljubljani, seiin šel nn dclo /e snoči. Svinčnik sem vzel v roko in beležnico ter krenil n« cesto. Kaj sem videl? Mikavne izložbe z dobrotami, na katere so bili nataknjeni drobni kosmati parklji, knjige s podobami, z rdečim trakom ovite, zavojčke ltonbonov s šopom zlatih šib, kupe orehov, pomaranč in smokev, pu tudi v rdeče zavite steklenice z dobnimi pijačami. No, pa to vas ne zainima. Vse izložbe so žarele v rdeči barvi. Spomin na pekel, kjer gori ogenj in kjer je domovanje hudobnih duhov. Tam se pretepava jo in ščiplje-io, tam si nazajajo, lažejo in kradejo. Kako pa bi bilo tudi drugače v kraju, ki je prebivališča hudobcev. Potem sem šel na Kongrcvsni trg, kjer seftn zagledal dolgo vrsto štantov. Nekmtere so ie pospravili, kor je bilo pozno zvečer, pri dveh, treh pa so žarele karbidne svetilke. Tu sem videl spet dolge šibe in drobne kosma.tince z rdečimi glavami, ki so čepeli na fcupih pomaranč, jabolk in amerikanskili orehov. Drobiž, ki je tako prijeten za hrustanje, so prodajali po 42 lir za kilogram. Kupovali so jih porodni fantički, ki so gotovo računali s tem, da jitn Miklavž ne bo ničesa.r prinesel Kako pa bi jim tudi, ko so bili ob [>ozni uri zunaj, se podili po trgu in pre-tepavali s šibami.! O, danes pa sem imel veliko dela. Prvič sem se pozdravil s sv. Miklavžem žc v otroškem vrtcu, kamor je prinesel nove igrače. Bil je prav ta.kšen kakor lani: belo brado je nosil in dolgo škofovsko palico v rokah. Glede da.rov pa je povedal, da je letos tudi v nebesih draginja in da bo obdaroval sasmo najrevnejše. Tudi parkljem se je poznalo, da jim ne gre preveč dobro. Shujšali so in nekaterim so štrlele kocine kaikor v pozni zimi perje sestradanim vrabcem in kosom. Kljub temu pa niso bili liolj krotki, kakor sem pričakoval. Renčali so in rožljali z verigami in naravnost z veseljem so nabirali poredne otroke v koš. »Sv. Miklavž, kakšen spored pn imaš popoldne«, sem ga vprašal, ko je zvonilo poldne in me je prazen želodec prigan jal h kosilu. Ljube/njivo, kakor zna s;:mo on, mi je odgovoril: »O, veliko dela me še čaka. Moram v Narodno gledališče, kjer si bom ogledal »Princesko in pastirčka«, potem v frančiškansko dvorano, v Rokodelski dom, v Zavetišče in na Vič. Dosti več danes ne bom utegnil, ker bi rad obiskal neknj družin, predno bo policijska ura.« Potem mi je naročil še tole: »Zapišite v va.š časopis, da bom obiskal vse dobre otroke. Naj gredo lepo spat in naj nastavijo čevelj, pehar a.li krožnik. Preveč pa ne smejo pričakovati.« Tako mi je torej naročil in to vam dragi otroci, spo ročam. Popoldne sem ga spet spremljal. Čcstiti starček se mi je naravnost smilil v srce, toliko dela ic imel. Po vrhu pa ie še morail krotiti parklje, ki so komaj čakati, da bi nagajali otrokom. Ah, koliko je bilo solz in koliko obljub, da se bodo poboljšali. Hotel sem mu pomagati pri delu, pa je samo odkimal z glavo. »Saj imam angelje s seboj«, mi je šepnil na uho. Ce bi vatm hotel popisati, kje vse smo bili in kaj' doživeli, bi moral napolniti vseli šest strani »Slovenca«. Bom pa povedal, kako jc bilo pri Pebračevih, kjer imajo šest malih otrok, včaisih porednih, včasih pridnih. Ko smo potrkali na vrata, so se malčki zatekli k ma.miri kakor piščanci h koklji. Sapa jini je zastajala in jiostali so bledi kot zid. Še »Bog daj!« niso mogli odgovoriti, ko jim je voščil sv. Miklavž dober večer. Kakor bi trenil, so popadali na kolena in začeli moliti. To jih je pomirilo. Potem je začel sv. Miklavž z izpraševanjem in z nauki. Dvignil je prst, se zagledal v Matevžka in dejal: »Da ne boš nikoli več rekel — ne, ne l>om! — če ti bo mamica kaj naročila. — Igrače moraš bolj rad posojati in pri jedi se moraš lepše obnašati!« Ko je Matevžek vse obljubil, je dobil zavojček s sadjem in sladkari-jami% Veste 'kaj je povedal Ne/.iki? O, tej je pa pošteno povedal: »Nikdar ne smeš reči mama baik in tudi ne fuj oče!« Polom pa je morala zapeti »Tam stoji pa hlevček.. .« Lepo je pela in sv. Miklavž jo je s svojo častitljivo roko jKibožal po laseh. Ko se je Nežika oddahnila, je prišel na vrsto enoletni Miha. Nekaj časa je sv. Miklavž gledal njegovo ljubko, kuštravo glavo — menda je premišljeval, kaj bi ga vprašal — na to pa se je sklonil k njemu in mu rekel: »Pokaži nosetk«. Miha je nakremžil svoj nosek in ga lepo s ka-za.lcein desne roke pokazal. »Napravi čast Bogu! — Dober otročiček!« ga je pohvalil naš ljubi svetnik. Andrejčck je moral pokazati telovadbo na stolu, potem je še tega ali onega kaj vpraša.!, nazadn je pa so morali vsi otroci zapeti. Če znajo ono, »Preljubo veselje, oj kje si doma«, jih je vpraša,!, se naslonil na palico in poslušal. Še to moram povedati, da so skušali i parkl ji nagajati, dober Miklavž pa jih je zapodil v kuhinjo. Tam so nagajali starejšim, toda ti se ga ne lioje tako hudo kot uboga Vidka, ki ve, dn parklji prvi zvohnjo. če ni posteljica trnko suha, kakor se spodobi za punčko, ki bo že tri leta stara. T'idi Vidki je na lep način povedal, da mora biti pridna in snažna. Ko sem se poslavljal od sv. Miklavža, sem ga prosil, naj ne pozabi najrevnejših in naj lepo pozdravi vse naše rajne Ljubljančane v nebesih. V vsako hišo »Slovenca«! »Prima linea« št. 5 Izšla je peta številka drugega letnika »Prima linea«, glasila Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani. Na prvih straneh prinaša glasilo pod naslovom »Mi ubogamo!« v lepi tehnični ureditvi s primernimi slikami v celoti zgodovinski Ducejev govor. Na tretji strani je še poseben komentar, ki poudarja naloge fašizma in njegovo bojevniško delo glede na vzvišene misli Ducejevega govora. Četrta stran je posvečena moderni Japonski ob obletnici vojne napovedi Japonske, ki bo 7. t. m. Peta stran je posvečena italijanskemu gledališču in gledališču Dopolavora v Ljubljani. Šesta stran obravnava socialna vprašanja in socialno podporno udejstvovanje. Sedma stran je posvečena delovanju bojevniških fašijev v Ljubljani in v pokrajini. GOSPODARSTVO Sindikat hišnih posestnikov Združenje industrijcev in obrtnikov obvešča, da bo v nedeljo, dno 6. decembra t I. ob 10 predpoldne v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica, skupščina Sindikata hi5nih posestnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine; 2. Poročilo o določbah pravil glede poslovanja sindikata; 8. Volitev predsednika in predstavništva sindikata; 4. Slučajnosti. Združenje industrijcev in obrtnikov ta Ljubljansko pokrajino se preseli v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. v svoje nove prostore v II. nadstropju palače Bata, z vhodom z Ulice 3. maja. V novih prostorih l>o Združenje pričelo uradovati v sredo, dne 9. decembra t. 1. — Odsek za obrtništvo ostane še nadalje v svojih dosedanjih prostorih, v Čopovi uliri. Milanski velesejem, 24. po številu, ki nap bi sevršil od 12. do 27. aprila prihodnjega leta, je odpovedan. Italijanskoromunski trgovinski sporazum. Te dni se je v Rimu sestala mešana italijanskoromun-ska komisija za trgovinske odnošaje, ki je napravila načrt za blagovno izmenjavo v letu 1943. V petek zvečer je bil podpisan zaključni protokol, od katerega se pričakuje znatno povečanje blagovne izmenjave med obema prijateljskima državama. Nemškohrvatska gospodarska pogajanja, ki jih je vodil mešani nemškohrvatski odbor, so bila dne 30. pr. meseca ugodno zaključena. Bila so v Zagrebu. Posvetovanja so dovedla do prijateljskega sporazuma o vseh vprašanjih medsebojne blagovne izmenjave in plačilnega prometa za leto 1943. Kmetski dolgovi v Srbiji. Srbsko iinančno ministrstvo je pozvalo vse kmetske dolžnike, naj plačajo do 15. januarja prihodnjega leta vse anuitete I kmetskih dolgov, ker bodo drugače te anuitete vtirjane eksekutivno. % % ijll. % Iji. ,(!f ,f .f |f .f 16 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Elizabeta je Šla še dalje: odpustila je velikega dvornega mojstra in njegovo soprogo, grofa in grofico Konigsegg-Aulendorf. Nadomestila ju je z madžarsko dvojico baronom Nopcso in mlado elegantno grofico Festetics-Tolna. V svoji družbi je pridržala samo dve Avstrijki, in si|er grofici Goess in Schaffgotsch. Avstrijski dvor še ni doživel takega pohujšanja! Elizabeta je vzljubila Madžarsko in je tam živela zelo dolgo in ob raznih letnih časih. Madžari so jo tedaj že tako vzljubili, da so jo hoteli na poseben način navezati na svojo deželo; darovali so ji krasno posestvo z gradom Godolft, ki je nekaj milj oddaljeno od Budimpešte. Grajsko posestvo je bilo polno paSnikov, jezer in gozdov. Elizabeta je to domovanje takoj vzljubila in se rada vračala. Na tem posestvu se je predala jahanju. Dnevno je jahala pet do šest konj. Nikdar ni bila utrujena, nobeno pretiravanje je ni ustavilo. V naravi se jo čutila popolnoma sproščena. Čudno razpoloženje je tedaj v gozdovih prevevalo njeno dušo. To ni bila več atnazonka, bila je že mnogo več. I/.prehodi na konju pa ji ne zadostujejo. Začela se je celo uriti v raznih vratolotnnoslih na konju. Tiste čase je na Dunaju vodil slavni cirkus s konji Ernest Renz, na konjih pa je predvajala razne umelnije njegova hčerka Eliza. Dunajčani so deklico oboževali in vsak večer je bil cirkus natlačeno poln. Ploskanja je bilo toliko, da je bila nevarnost, da se ho cirkus porušil. Cesarica je v Godiiloju zgradila veliko jahalnico, kjer je četvero konj hkrati moglo izvajali najdrznejše vratolomnosti. Nato je povabila Elizo Renz, da jo naj pride učit cirkuških umetnij. V nekaj dneh je resarica od svojih konj dosegla najčudovitejšo spretnosti in cirkuške izrednosti. Cesarica in cirkuška jahalka sta jk>-stali nerazdružni prijateljici. To novo ceaaričino dejanje je zopet vzbudilo zgražanje na dvoru in v dunajskih salonih. Dvorne dame so lomile roke ali jih pa dvigale proti nebu. Zlobni jezv: pa so o tem še marsikaj drugega tvezli in mlatili. Več let zaporedoma je dolge mesece preživela v Godoloju. Zvečer se je potopila v branje knjig. Včasih pa je ure in ure igrala na klavir. Rada je izvajala dela Bacha, Mozarta, Beethovena, Schu« tnanna, Mendelsohna, Chopina, Liszla in drugih mojstrov. Znjel jo je tudi vpliv moža, ki je tedaj začaral ves svet — Richarda VVag-nerja. Včasih pa se je odzvala vabilu angleških ali irskih plemeni-tašev iu odšla na potovanja — za to je bila vedno pripravljena. Ti plemiči so jo sprejemali v ozkem zasebnem krogu. Hodila je z njimi na lov in bila tako spretna, da so bili presenečeni tiajspretnejši in najstarejši lovski gadje. Njen konj je moral preskočiti vse ovire in večkrat so si moški jezdeci zakrili oči, ko so videli, llezen že spremenila, znaki veličanstva so jih samo napravili Še bolj bedne. Elizabeta, pa je lahko mirno rekla: »Kaj me brigajo prednosti? Kaj me brigajo že/.la, krone in škrlatni plašči? Vse to je smešno, če si ne znamo ohraniti videza veličanstva lepote in mladosti...« Komaj so bile njene vladarske dolžnosti mimo, pa se je že vrnila v GodOlti. Od tam pa jn neprestano odhajala na kratka potovanja v Anglijo, na Škotsko, na Irško, v tirolske Alpe, na Bavarsko in v Švico. % Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu ^uMjana Splošno znana je ie napoved Marijina, ki se je leta 1917 šestkrat prikazala trem pastirčkom ▼ Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojska, Ce ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Novo dobo miru in vse z mirom zvezane dobrine pa je obljubila, če se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Dne 31. oktobra letos je papež Pij XII. kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas. Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu in bomo tako bolj vredni obljub, ki jih je dala usmiljena Mati božja. Da bo naša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno in javno življenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne sprejeti velike milosti — sadove te posvetitve. V ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja do maja prihodnjega leta, ob konen šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije in cela škoiija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot bomo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor da še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega venca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, da zadostimo Mariji za grdenje in kletve, s katerimi se tudi med nami nehvaležno žali. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvenih oznanilih in deloma v tisku. » Vse drage vernike ljubljanske škoiije pozivam in prosim, da se udeležujejo pobožnosti peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po lVJarijini priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil veliki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba miru — če bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za toi da se spreobrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti. Ljubljana, 5. decembra 1942. Z)\o£ute novica Koledar Nedelja, 6. decembra: Nikolaj, škof; Leonciia, mučenica: Pashazij, mučenec; Dativo, mučenica; Azela, devica. Ponedeljek, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik: Urban, škof; Fara, devica; Aga-ton, mučenec; Martin, opat. Torek, 8. decembra: Mar. brezm. spočetje; Kongregacije in dijaki; Evtihijan, papež in muč. Lunina sprememba: mlaj: 8. decembra ob 2.59. Ilerschel napoveduje jasno vreme. Se /e čas da se naročite na najlepšo in najcenejšo knjižno zbirko NaSa knjiga - (II. polletje) 4 KNJIGE Že Izšla/ Kociper: GORIČANEC, 380 str., (prodajna cena L 60"—) Že Izšla: Salvaneschi: PAGANINI-CHOPIN 300 str., (prodajna cena L 60'—) Do konca leta izide • Dickens: DORRITOVA NAJMLAJŠA, l.-ll.del, 800str. Naročnina za vse štiri elegantno opremljene knjige je L 168-- ali štirje obroki po L 42'-Na ročniki „Naše knjige" imaio pri vseh ostalih naših knjigah 25% popusta Naložba „Naša knjiga" LJUDSKA KNJIGARNA v LJUBLJANI Pred škofijo štev. 5 — Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinsko delavske zveze v Ljubljani sklicuje sestanek osebja svobodnih poklicev za torek 8. decembra 1942 ob 10 dopoldne v uradnih prostorih trgovinskega oddelka PDZ, Miklošičeva 22-1^ (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. .Vabimo vse pomožno osebje, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice. Kolektivna pogodba za trgovinske nameščence. Poviški plač, ki jih je dovolil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 5. julija 1941-XX, št. 60, Službeni list 54/1941 in z veljavnostjo z due 1. julija 1941, se morajo všteti v osnovo, od katere se računajo poviški je kot 1. julija 1941, se mora ta povišek tudi všteti v osnovo plače, ki je merodajna za j>ovi-ške po kolektivni pogodbi. Nameščenci imajo cclo pravico, da za nazaj zahtevajo izplačilo poviškov, v kolikor niso bili izplača,ni že 1. julija 1941. Trgovinski nameščenci dobe vse informacije glede tolmačenja kolektivne pogodbe v trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti št. 22/1., soba 17. KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesta 8 — Novi učni tečaji za posamezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. — se prično 7. iu 8. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake in dijakinje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in .učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer, — Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Chrištofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Družba sv. Mohorja sporoča vsem poverjenikom in udom, da so knjige za leto 1943 izšle. Ljubljanske poverjenike prosimo, naj jih po možnosti sami dvignejo v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19. Kdor jih v ponedeljek, dne 7. decembra ne bo dvignil, mu jih bomo dostavili v sredo in četrtek na poverjeništvo. Posamezne ude prosimo, naj se javljajo za knjige samo pri tistih poverjenikih, kjer* so jih plačali. Podeželske poverjenike prosimo, naj nam po svojih močeh spo- ročo svoje želje glede dostavitve knjig. Kdor so še ni naročil, jih lahko še dobi v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 za 20 lir. Hitite z naknadnimi naročili, ker je tiskanih samo omejeno število izvodov. — Naša Zvezda zu 8. december je izšla. Kolikor bo mogoče, je bo uprava še pred praznikom dostavila, vendar pa gg. poverjeniki upravi zelo ustrežejo. če pridejo sami ponjo. — Uprava. — Barometer zelo visoko. Lani ie bil dan pred Miklavžem, 5. december, prav mrzel, barometer pa visok. Lani je bilo na ta dan vremensko stanje: 775.3 m/m, jutranja temperatura — 7.9 stopinj C, dnevni temperaturni maksimum + 3 stopin C. I^tos je bilo 5. decembra* v soboto zjutraj primerno toplo, jutranji minimum — 0.8 stopinj C, na prostem za las nižja temperatura. Brez megle. V petek je bil« zaznamovana najvišja jutranja temperatura + 2.2 stopinj C. Vse kaže, da bo vreme ostalo še nekaj dni neiz.premen jeno. Barometer se še vedno dviga in je v soboto zjutraj dosegel stanje 771.2 m/m. — Božične pesmi: enajst ljudskih ▼ zbirki »Pastirčki na paši...« in tri moderne pod naslovom »Jezuščku« (uglasbil dr. Jerko Gržinčič) se dobijo v Mladinski založbi v Ljubljani, Stari trg 30. — Najlepše darilo je lepa fotografija. Res lepe in jx)ceni Vam naredimo Vaše slike že v urah. Mamice, pustite Vaše malčke fotografirati. Socialno fotografiranje otrok. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografije, Društvena 34 — Prešernova ulica 9. — S premogom na nakaznire vas bo vestno postregla tvrdka »Gorivo«, Karlovška 8. — Nesreče na deželi. Učenka Bolta Frančiška, 9-letna hišarjeva hčerka v U rastju ob Savi, je v šoli padla. j>o stopnjicah. Zlomila si je levo roko.#— V Bibnici je 4-letni delavčev sinček Tonček Kožar na cesti prišel pod težko naložen voz. Kolo mu je zdrobilo levo nogo. — V Gor. Logatcu se je 35-letni delavec Janez Godina usekal v levo roko tako, da je mora.l isikati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. — Na Fužinah pri Ljubljani je 53-letni dclavec Valentin Starin padel s senika. Dobil je hude notra.nje poškodbe. — Balkanska razstava v Budimpešti. V 1. 1913 bodo v Budimpešti priredili balkansko razstavo, ki bo pokazala politične in gospodarske odnošaje Madžarske do različnih balkanskih držav. — Plašči iz človeških las — budimpeštanska novost. V budimpeštanskih trgovinah se pojavljajo sedaj prve iz človeških las izdelane pletenine, saj se da iz človeških las izdelati izvrstno sukno za plašče, ki je zelo poceni. Tovarna, ki se peča z izkoriščanjem te madžarske iznajdbe, lahko mesečno predela 100.000 kilogramov človeških las. Brivci odslej oddajajo 15—20.000 kg las na mesec. Predelava las v sukno je tudi v inozemstvu vzbudila veliko zanimanje. — Proti kašlju in hripavosti vam priporoča lekarna Hočevar v Šiški svoje zdravilne kara-mele. — Oče osmih nepreskrbljenih otrok — bolan, išče kakršne koli podpore v denarju, hrani, obleki i. dr. — Darove sprejema uprava »Slovenca« pod »reven oče«. . . — Roža smejica. Ena izmed najbolj zanimivih rastlin na svetu je brez dvoma v Arabiji rastoča roža smejica. Srednje velika rastlina ima svetlo rumene cvetove, iz. katerih se razvijejo po dve ali tri semena. Ta semena Arabci posuše in zdrobe v prah, katerega potem njuhajo kakor njuhalni tobak. Kdor vzame ščepec tega prahu, občuti isti učinek, kakor če bi vdihaval plin, ki povzroča smeh. Kar naprej se mora smejati, začne plesali in je sploh veselo razpoložen. Čez nekaj časa pa nastopi reakcija in človek globoko zaspi. Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Iz Dev. Mar. v Polju Naročnike naših časopisov opozarjamo, da naj naroče »Slovenčev koledar« in Slovenčevo knjižnico« pri našem donašalcu g. Petriču Gabrijelu. Iz Novega mesta Gorenja Straža pri Novem mestu. Vsa naročila za »Slovcnca«, »Slovenski dom« in »Domoljub« kakor tudi z« »Slovenčevo knjižnico« in »Slovenčev koledar« lahko opravite pri g. Jalovec Alojziju v Gorenji Straži. 1 V Trnovem bo danes ob 5 popoldne blagoslov novega oltarčka bV. Aniona, na kar opozarjamo še enkrat vse častilce tega priljubljenega svetnika in jih vabimo, naj se te slovesnosti udeleže. I Odbor Slov. kal. akad. starešinstva v Ljubljani najvljudnejše vabi svoje člane, da se udeleže na praznik Brezmadežne v torek, dne 8. decembra t. I. ob 7 zjutraj skupno z dijaškimi kongregaci-jami sv. obhajila in sv. maše. ki jo bo daroval prevzvišeni gos|>od dr. G. Rožman v 6tolnici. 1 Miklavžev večer danes popoldne ob 4 v frančiškanski dvorani. Darila sprejemamo do 12 dopoldne v Škrabvevi sobi, vhod iz frančiškanske pasaže, kjer se dobijo tudi vstopnice, ki so bile že rezervirane in vse potrebne informacije. Na razpolago je še nekaj vstopnic, ki jih pa zaradi velikega zanimanja kupite že v predprodaji. Opozarjamo na točen pričetek večera. 1 Obrtniki in rokodelci, mojstri, pomočniki in vajenci ste imeli vsako leto na praznik Marijinega brezmadežnega sjK>čctja sv. mašo v Križankah. Tudi letos bo sv. maša s petjem in skupnim sv. obhajilom v torek. 8. decembra na Marijin praznik v Križankah. Pričetek je točno ob sedmih zjutraj. Vabimo k obilni udeležbi! 1 Knngrefjarija gospodičen pri sv. Jožetu ima na praznik Brezmadežne ob pol 7 skupno sv. obhajilo z obnovitvijo posvetitve. Popoldne ob 4' so bomo udeležile slovesnega shoda vseh Marijanskih kongregacij v cerkvi sv. Jožefa. Pridite vse! 1 Kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Skupno sveto obhajilo za december bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra, ob pol 7 zjutraj, |iojioldne ob 16 shod v cerkvi. 1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkah ima na praznik, 8. decembra zjutraj ob 0 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 3 pa shod. — Voditelj. 1 Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu. Danes od 10 naprej je odprta v Jakopičevem paviljonu razstava del slikarjev Zorana Mušiča, Maksima Sedeja in Jovana Zon i č a. Razstavljenih bo okrog tiO del. Za otvoritev se po razpošiljajo posebna vabila. 9 1 »Višarska polena«, kmečka drama v Štirih dejanjih, je pri prvi predstavi do zadnjega količka napolnila dvorano. Ponovili jo bodo v torek, 8. decembra ob pol 5 popoldne. Mnogi, ki niso dobili vstopnic, naj pohitijo z. nakupom v predprodaji. ki bo v torek od 10—12 in dve uri pred pričetkom. Rokodelski dom, Petrarkova 12-1. 1 Jutri, v ponedeljek, bo ob 18 v veliki dvorani llniona III. simfonični koncert letošnje sezone pod vodstvom dirigenta Drago Mario Pijanca in s sodelovanjem pianista prof. Antona Trosta. Spored bo izvajal simfonični orkester, ki ga sestavljajo člani radijskega in opernega orkestra. Spored bo naslednji: 1. Rossini: predigra k operi .»Tankred«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orke-Sjer. Solist pianist prof. Anton Trosi; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonič. pesnitev: 5. Dvorak: Dva slovanska plesa. Ojiozarjamo na točen začetek ob 18, kakor tudi na to, da so vstopnice že vse razprodane. 1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 7. in 9. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje po diktalu, vajo v spisovanju pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. — Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnira, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake (-inje) posebni oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Chrištofov učni zavod«, Ljubljana — Domobranska 15. 1 Zahvala. Odbor društva za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani se najlepše zahvaljuje zdravnikom otroške bolnišnice, ki so darovali društvu 350 lir namesto venca na grob umrle gospe Terezije Kolar. matere primarija otroške bolnišnice gospe dr. Kolar-Kačar. 1 Velikodušen dar. Gospod inž. Maček Stanko je daroval društvu za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani za najnujnejše potrebe bolnišnice znesek 1.000 lir. Za ta velikodušen dar se mu odbor društva najlepše zahvaljuje. 1 V komediji »Roksi« srečujemo dva svetova: svet prefinjenosti, nervoze in lažnjivega bleska ter svet ljudi, ki so si ohranili svoj od Boga jim dani značaj nepopačen. Roksi, to veselo in zdravo dekle, bojuje ob strani svojega nekoliko okornega očka, ki je zelo dober, žilav boj z namišljeno veličino in narejenostjo svoje starejše sestre in matere, dokler ne zmaga ona v ljubezni v vsej družini. V nedeljo bodo igrali to komedijo na Rokodelskem odru. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo dojKildne od 10—12 in dve uri pred pričetkom, ki bo točno ob pol 5, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. I Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v Kresiji, soba št. 44, vhod z Lingar-jeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za jiodporo pri mestnem socialno-pOlitičnem uradu, naj takoj sporoče povratek interniranem iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. 1 Osnutki proračunov mestno občino ljubljanske za bodočo lelo 1913 so izdelani v smislu zakona o mestnih občinah od 5. do vključnega 9. decembra t. 1. razgrnjeni občinstvu v prostorih mestnega trošarinskega oddelka, Lingarjeva ulica 1, I. nadstropje, desno, soba št. 23. Vsak Član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. 1 Mlakarjeva »Bajtarska princeza«, veseloigra v 4 dejanjih, bo vprizorjena v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 11 dopoldne in ob 3 popoldne v frančiškanski dvorani. Vabimo vas, da se te predstave udeležite in si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki bo v soboto, dne 12. t. m., ves dan pri dnevni blagajni frančiškanske dvorane. 1 Prazniško zdravniško dežurno službo bo opravljala od ponedeljka od 20 do srede do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Ple-teršnikova ul. 13. 1 Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Vis. komisariata cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo, dne 9. decembra od 8—12 mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo. 1 Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd., v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dr.cvno do 19. 1 Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom tenorske arije iz III. dejanja Verdijevega »Othella« (Desdcmona, Dcsdemona). Ako ima kateri ljubiteljev Drame to ploščo, ga uljudno naproša ravnateljstvo, da jo |>roda ali pa jiosodi upravi gledališka. I V Ljubljani umrli od 27. novembra do 3. decembra: Remic Jernej, 70 let, |»lic. nadzornik v p„ Postojnska ul. 48; Alrhar Terezija, 71 let, vpoko-jenka tob. tov., Kožna dolina C. XV-9; Žagar Ivana, 50 let, žena rudarja, Cesta v .Mestni log 15; Bokavšek Antonija, roj. Baher, 80 let. u/itkarica, Na Peči 29; Grund Franc. S4 let, tesar, Japljeva ulica 2; Makše Uršula, 79 let, postrežnica, Japljeva ulica 2; Schvveiger Anton, 62 let, jx>štni uradnik, I lranilniška c. 12; Pire Josipina, 75 let, zasebnica, Sv. Florijana ul. 30; Gerden Frančiška, 73 let, delavka tobačne tovarne v pokoju, Sv. Florijana ulica 30. — V ljubljanski bolnišnici umrli: I.avrič Marija, roj. Gruden, 75 let, zasebnica, Jurčkova pot 78; Sirec Ivan, 56 let, zvaničnik drž. žel. v p., Podjunska ul. 26; Zore Dominik, 38 let, |iolic. stražnik, Aleševčeva ul. 30: Virant Anton. 79 let, nrevžitkar, Peruzzijeva c. 116; Okoren Alojzij, 22 let, sin posestnika, Grosuplje 10; Grandovec Marija, 66 let, žena kožarja, Cesta 40, obč. Videnv Dobrepolje; Gregorič Franc, 54 let, strojarski pomočnik, Škof j a ulica 3; Turk Marta, 43 let, gostilničarka, Stopiče 31 pri Novem mestu; Skrjanc Jože, 77 let, prevžitkar, St. Jurij pri Grosupljah. 1 Konec trpljenja, ako pustite odstraniti pokvarjene nohte in trdo kožo na nogah, en poskus v Vaše zadovoljstvo. Zahtevajte: Dekanič, pediker v kopališču »Slon«. 1 Živilski (rg pred Miklavžem. Solvotni živilski trg, na dan pred Miklavžem, je bil živahen. Gospodinje so se zalagale z vsemi kuhinjskimi potrebščinami. Bilo je na trgu zaradi le|>e-ga vremena, ko ni treba blaga odevati in zavijati v tople odeje, mnogo več razne zelenjave, tako posebno endivije, dalje precej zeljnatih glav in uvožene cvelače. Za Miklavža so mnogi kupovali pomaranče, mandarine in jabolku, pa tudi suho sadje, luko so hruške šle v dober kup. Ka.kor zatrjujejo, je v kratkem pričakovali večjo pošiljko maronija, prvovrstnega in lepega. Na trgu je nekdo prodajal tudi koruzo v storžih. Storž je bil |x> 2 liri. Rejci kokoši so pokupili. Bilo je na trgu precej lepega in očiščenega motovilca. Bil je kaj kmalu prodan. 1 Miklavžev teden pred 40 leti. Miklavžev semenj slavi letos poseben jubilej. Minilo je 40 let, odkar so ga premestili z. Vodnikovega trga na Kongresni trg. Do leta 1902 jo Miklavž sej-moval na prostoru ob Vodnikovem sjiomeniku od Mahrove hiše tja do Ljudske knjigarno. Tam so bili postavljeni šotori in stojnice, ko so so lepo vrstili na prostoru, ki ga sedaj zavzemajo vrtnarji in cvetličarji. Prostor, ki je (lajal na Miklavžev leden prav pisano in le|w> sliko, ko so so Ljubljančani, zlasti mladina, ob večernih urah sprehajali in drenjali med stojnicami s šibami v roki. Bil jo takrat živahen promet. Ljudje so kupovali najrazličnejšo stvari, ki so jih ponujali lectarji, prodajalci sladkarij in drugih dobrot. Ko so začeli leta 1902 podirati staro gimnazijo, so na magistratu začeli iskati primeren prostor za Miklavžev sejem. Po dolgih razmotrivanjih so se merodajni gospodje odločili za Kongresni trg, kamor so je še listo loto preselil. Sprva Ljubljančani niso bili kilo ve kako navdušeni za Kongresni trg in je bilo veliko začudenje, da je hil opuščen prostor pred Vodnikovim sjtomenikom. Sedaj so so Ljubljančani žo tako privadili Kongresnega trga, da se sploh ne spominjajo na stari 6ojetn pred staro gimnazijo. Tisto leto so premestili tudi prodajalro božičnih drevesc. V letu 1902 šo ni bilo veliko zanimanje za božična drevesca. Kupčijo so bile bolj malo in srednje. Ižan-ci so navadno pripeljali nekaj drevesc, ki so jih razstavili na trgu Sv. Jakoba pred Virantovo hišo. Kupovalo so drevesca le bogate meščanske družine in pa razna ljubljanska društva. Leta 1902 pa so se morali prodajalci božičnih drevesc preselili tudi na Kongresni trg. Torej tudi trg božičnih drevesc letos praznuje 40 letnico, odkar ima svoj glavni stan na Kongresnem trgu. Premestitev drevesc je bila 16. decembra v časopisih kratko takole objavljena: »Prodaja božičnih drevesc je letos ob južnem robu »Zvezde« in ne več na Sv. Jakoba Irgu.t Naznanila GLEDALISfE. lirama: Nedelj«, S. decembra ob 10: »Sneguljčica.« Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Ples v Trnovem. Izven. — Ponedeljek 7. decembra: Zaprto. — Torek 8. dec. oh 14. Potrčkove poslednjo sanje z Miklavževim nastopom. Izven. Znižane ceno od 12 lir navzdol. Ob 17. »Ples v Trnovem«. Opera: Nedelja, S. decembra oh 15: »Traviata.« Izven. Ceno od 21 lir navzdol. — Ponedeljek. 7. decembra: Zaprto. — Torek, S. decembra ob 10.30: »Angel z avtom.« »Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni Cene od 20 lir navzdol. — Ob lfi: »Thais.« Izven. ROKODELSKI ODER. Nedelja ob pol 5: »Roksl.« — Torek ob pol 5: »Vl&arska polena.« CERKVENA GLASBA 8. decembra na praznik Brezmadežne. Cerkev sv. Jožefa: Ob 8 slov. sv. maša, izvaja se: Missa festiva in D. 7.1. A. Rihovsky Gra-duale: Bonedicta est tu, zl. A. Foerster. Po ofest.: Ave Marin. zl. St. Premrl. K blagoslovu: Tantum ergo, zl. Fr. Gerbič. Po maši: Slavospev Mariji, zl. p. H. Sattner. Cerkev M. B. y Križankah. Oh pol 11 slov. »v. maša; izvaja se: Missa Bolemuis, zl. Jos. Gruber. Gra-duale: Benedista cs tu, zl. A. Foerster. Jut. Ave Maria, zl. A. Rihovsky. Po maši: Zakličem Marijo, zL Fr. Gerbič. RADIO. Nedelja, S. decembra. 8 Napoved časa -« Poročilo v italijanščini — 8.10 Orgelski koneert Dom<* niča 0'Ascolija — 11 Prenos pele maše iz bazilike Presv. Oznanen.ia v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. D. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 iiimfonična glasba — 1.1 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini —• 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanee — Slovenska giasha — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Dr. L. Puš: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved ča«a — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v sloveiščinl — 20.45 Operetna glaba — Orkester vodi dirigent Gallino — 21.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 21.45 Koncert violinista Enrika Campaiola — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 7. decembra. 7.30 Pesmi in napevl 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v Italijanščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Sngurini — 11 Poročila v Italijaščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijanee — Glnsba za godalni orkester — 14 45 Pisana giasha — 15 Koneert kmečkega tria — 17.35 Koneert Tria Emona — 18 Prenos simfoničnega konf-erta iz dvorane Union — Koneert vodi diricent D. M. ftijanec —■ sodeluje pianist Anton Trost — 10 »Govorimo italijansko' — poučuje nrof. dr. Stanko Leben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Polke in maznrko — 20 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 20.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Simfonično — vokalni koneert vodi dirigent Tieri — 21.50 Filmske nesmi izvain orkester, vodi dirigent Segurini — 22.20 Koneert pianista Nina Rossi ia — 22 45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: t nede. l.1o: dr. Piccoli, Bleiweisova r. fi; dr Hočevar, Celovška e. 62. in mr. Gartus, Zaloška e. 47: v ponedeljek: dr. Kmet, Bleivvcisova cesta. 43: mr. Trnkoezy, ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selcnhnrgova nlica 7. POIZVEDOVANJE. Izgubila sem srebrno, vratn« verižico s tremi svetinjieami ter lepo prosim najditelja, naj jo odda v upravi »Slovenca«. Izmibiia sem sivo. pieteno, žo pošilo, volneno levo rokavico. Najditelja lepo prosim, da jo odda T »Slovenčevem« uredništvu. — Služkinja. Tovarišija s kamelami (Piše vojni poročevalec lista »Donauieitunp« z vzhodnega bojišča.) V polku imamo tri kamele. Imenujejo se Ivan, Katja in Maruša, kar pomeni, da so sovjetskega porekla. 2e nekaj mesecev prenašajo dan na dan strelivo za neki lo»ski polk in so torej zdaj naša last. »Vi, trapasta kamela,« me je bil nekoč nahru-lil neki četovodja Saj sem pozneje spoznal, da me je po pravici tako nahrulil in mu tudi nisem nič zameril. Zdajle 6em se tega domislil zato, ker stojijo pred menoj, v našem taborišču v severnem Kavkazu, tri resnične ka.tiele, ki jih ima moj tovariš pod nadzorstvom. »Ali so kamele zares tako trapaste?« sem ga vprašal. In tovariš mi je začel izčrpno predavati o kamelah, ki jih je vzljubil kakor konje in mezge. Pa je res, če takole opazuješ kamelo, kar ne moreš biti nič užaljen, če tc kdo primerja z njo. Kakšno ponosno in umerjeno hojo ima, kako so skladni gibi vilkih in vendar mišičastih nog, kako svojski sta grbi na hrbtu, kako veličastna je drža elegantno usločenega vratu in ponosno dvignjene glave! A najlepše na kameli so oči, ki so velike, žametasto-črne in takega izraza, da ne veš, ali je pogled otožen ali pa ošal>en. Nekateri menijo, da je kamela zahrbtna. Zlasti trdi to tisti vojak, ki jc hotel zadnjič nagajati Ivanu, največji teh treh kamel. Ivan je tedaj neznansko brezbrižno obrnil vrat in glavo proti vojaku in je čofnil polni zadetek zelenkastega pljunka naravnost v njegov obraz. Taki dogodki so pa jako redki. Sicer je Ivan prav tako poslušen in vdan, kakršni sta Katja in Maruša. Z največjo vztrajnostjo vlačijo najhujša bremena in odpravi vsaka /ase za dva kon|a. Pri tem pa so kamele neverjetno skromne, žro vse, kar koli jim daš, a najrajši imajo trdo travo in žilnala zelišča, a tudi listje, slamo in mrvo. Ovsa so sc morale šele privaditi. Predvsem pa so neobčutljive za pomanjkanje vode, kar dela konjem toliko preglavice. Dvanajst dni dolgo so lahko brez krme in pijače. Potem seveda se nalokajo nemogoče množine vode, ki jo z žvižgajočim piskom srkajo skozi 6ti6nj«ne ustnice. Vojaki so jako zadovoljni 6 svojimi kamelami, dasi kamele, »ladje puščave«, prav za prav niso na mestu tu v kavkaških goran. Vendar so se že navadile na hojo po hribih. Le deževati ne sme! V blatu, ki zan) pač niso ustvarjene, jim spodrea-vajo noge in tedaj popadajo na tla in jih ne spraviš kvišku ne z dobro besedo ne s palico. Ob taki priliki je tovariš prvikrat nahrulil Ivana s psovko »ti trapasta kamela«. Res je, kamele so neskončno trmaste in odločne vol|c. Po več tednov 60 poslušne ko psiček. A kar mahoma jih nekaj prime, da se ustavijo ali pa gredo za nekaj metrov stran s prave poti. In od te svoje volje jih ne spravi nobena reč na svetu. »Se ne da nič napraviti,« reče tedaj tovariš in sc vda v voljo kamele. Vendar pa je Ivan do neke meje disciplinirana kamela. Njen poganjač vzame palico in jo potolče po kolenih in zraven mmra neke besede v svojem narečju, ki jih niti mi ne razumemo, nikar pa kamela. Ivan se ne zgane. Pa potolče še enkrat. V Ivanovem obrazu moreš spoznati različna čustva, češ: »Le kai bi spet rad od mene? — Ali naj ga 1-lušam?« Nemara bo najbolje, da storim, kar hoče.« To poslednje zmaga, Ivan (Poklekne in se nato uleže. -Zdaj se pa lahko U6edete nanjo,« mi pravi tovariš. In jaz se usedem. Gonjač spet potrka po kolenih. S|>et se Ivan premišlja, nato 6e zgane, in jaz se moram oprijeti obeh grb, da ne padem. Zdaj stolujem visoko gori med obema grbama. In takrat se spomnim, kako je smel v otroških letih sedeti moj bral v neki menažeriji na kameli, a jaz sem smel zajahati Ic ponija. Zdaj se mi je izpolnila želja in sedim — daleč tu na Kavkazu — na resnični kameli. V teh dneh so kamele, ki smo jih videvali |x> menažerijah in se učili o njih v soli. naši tovariši. Kamele spadajo zdaj k vsakdanjim zadevam te vojne, ko smo utaborjeni na pragu Azije. Križanka št. 64 1 l i 4 3 j i 8 9 lu 11 Iz 13 14 13 lo 1/ le 19 20 21 2i 23 24 25 26 27 28 2 a 30 31 32 b3 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 15 40 47 18 49 50 51 52 o3 54 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. denarna kazen, 6. kraj pri Ljubljani, 11. otočje v Atlantskem oceanu, 16. nevestin delež, 20. padavina, 21. denar, 22. obrežje, 23. rokodclec, 24. kraj v Vojvodini, 25. bojeva-Icc, 26. oseba iz Don Carlosa, 27. vrsta zelenjave, 28. pravopisno znamenje, 30. duhovniški naslov, 32. južna rastlina, 34. stara votla mera, 36. hrib pri Belgradu, 39. trdnjava v Francij,, 42. gora v Italiji, 45. slovanski vladar, 47. država v Južni Ameriki, 48. snežna ovira, 50. vrsta omake, 52. snov za belitev, 54. starorimski datum, 55. konjska oprema, 56. mesto v Grčiji, 57. starorimski modrijan, 58. norčija, 59. plesni zbor, 60. borišče v amtiteatru, 61. razbojnik. Navpično: 1. soteska, deber, 2. mesto v Italiji, 3. gora v Grčiji, 4. hrib na Gorenjskem, 5. električni pol, 6. slovenski hagiograf, 7. starorimski jx>zdrav, 8. prižnica, 9. kritika, rccenzija, 10. gozdna rastlina, II. pristanišče na Finskem, 12. reka na Madžarskem, 13. južno sadje, 14. praska, 15. del naslova, 16. zajjoshtev, 17. del bibavice, 18. jezero v Abcsiniji 19. vrsta papig, 29. moško ime, 31. turški državnik, 33. listnato drevo, 34. glodalec, 35. slovenski umetnostni zgodovinar, 37. znanost, 3S. pristanišče, 39. Finžgarjeva povest, 40. otrok, 41. pevsko znamenje, 43. del skrivnostne svetopisemsko obsodbe, 44. pleme (tujka), 45. živinska krma, 46. mohamedanski romarski kraj, 47. sapa, veter, 4«. del ust, 49. prijatelj tujo lastnino, 51. reka v Nemčiji, 53. klej. Rešitev križanke it. 63 Vodoravno: 1. kost — 5. mana — 9. 2ika — 13. Lona — 17. gol — 20. oko — 21. rama — 22 Neva — 23 meso — 24. doba — 25. Linta — 26. luka — 27. leto — 28. pega — 29. tek — 30. USA — 31. pero — 32. Mara — 33. Sala — 34. inora — 35. bala — 38. deva — 41. Turk — 44. Vovk — 47. vod — 49. ali — 50. Vida — 51. Miki — 52. Rigi — 53. viri — 54. raja — 55. vila — 56. nona — 57. deca — 58. nav — 59. Ana — 60. Rilo — 61. Sara — 62. para — 63. sani. Navpično; 1 Kolubara — 2. oki6 — 3. Somalija — 4. trap — 5. Maledivi — 6. Amur — 7. nakovalo — 8. Anam — 9. želatina — 10. iver — 11. Katarina — 12. Amos — 13. Lepa Vida — 14. osel — 15. nogavica — 16. Adam — 17. gotovina — 18. Obcr — 19. Lakadivi — 36. Alan — 37. Avar — 39. edil — 40. Amas — 42. ukor — 43. krap — 45. Oger — 46, kvas — 48. Oran. Sesalka za prah l"o je bilo že zdavnaj pred to vojno. Nekega dne je prišel zastopnik neke tvrdke. »Velecen jena,« je dejal, »dovolite, da vam pokažem, kako deluje naša najnovejša sesalka za prah z imenom »Pepita«? »Pepita« je iz najboljše snovi, je zunaj ponikljana, znotraj po-kromana. Jc majhna jn priročne. Bodi mlada, bodi stara, »Pepito« ima vsaka rada!« Gospa je zamahnila z roko. »Hvala. Ne potrebujemo.« Zastopnik je prikimal. »Tako spočetka vsak govori. Najprej so ljudje nezaupljivi, nnto pa navdušeni. Najprej Savel, polem Pavel! Če boste na lastne oči videli, kaj tale mala električna stvarca vse zna, boste pa drugače govorili. Ali dovolite?« Gospa je kar kriknila: »Samo tvegajte! Takle tujec v mojem stanovanju!« No — ta tuji človek je po le tvegal. I/.metel je saje iz peči na preprogo, stresel je pepel iz štedilnika na preprogo, vzel je košarico za šivanje in jo izpraznil z vsemi krpicami in nitkami in šivanknmi na preprogo. Potem je šel v kuhinjo in je prinesel zaboj za smeti. Le z roko je sunil — in že je ležalo vse smetišče in odpadki in odrezki in olupki na preprogi. »No, kaj pravite, velcccnjcna?« Vclecenjena je rokla le: »Preprogo mi bo- ste plačali!« Zastopnik je žarel ko deset liožičnih drp-vesc. »Kje neki, velecen jena, kje neki! Zdaj boste doživeli čudež vseh čudežev! In kako »e lw>ste čudilil V dveh minutah Ikj tole izginilo kot bi pihnil! »Dvomim,« je rekla gospa. »Vse to Ik> storila tale inula sesalka »Pepita«. Trenutek, prosim! Kje pa imate električno stikalo?« Ozirul sc je okoli, potem "jc klavrno pvnovil: »Kje imate stikalo, vclecenjena,« Tedaj je odgovorila gos|ia: »Saj nimamo elektrike! Imamo le plin.« (Johanus Rosler.) Dolge ali kratko? Kaj ie lepše — dolga ali kratka pražnja večerna obleka? Saj ni treba niti vprašali — dolga je lepša! Krilo, ki sega le za S|x>/nanje čez kolena, jioznamo prav za prav šele od lela 1920 dalje: dotlej jc bilo dol"o krilo na preslolu mode. Kratko krilo je tako praktično in udobno, da si zdaj drugače prikrojene dnevne obleke niti misliti ne moremo več. A če nekoliko prelistamo zgodovinsko knjigo mode, pa srečamo vse povsod dolgo krilo. Začenši s klasičnimi grškimi oblačili pa preko romanskih, gotskih in baročnih oblek, z empirom in »biedermeierjem« vred. je ženska obleka povsod dolga. Malo krajše so bile obleke v rokokoj-ski dobi, ko 6ta bila 6tavbeni slog in notranja o|)rema Iako čez in čez zalrtajčkana in prenačička-na, da se je bilo treba bati, da bi ženska s predolgim krilom lahko prevrnila vse tiste nežne mize in stole, drobnarije in okraske. Kralka krila so nosile »bo/ice plesa« in pa grški vojniki starega veka. Odveč bi bilo besedovati o lepoti, gosjioskosti in eleganci dolgega krila ali oblačila. Tu je treba pač »orožje položiti«. Ali bi si mogli misliti vse liste lej)e ženske, ki so jih ovekovečili slavni slikarji in kiparji, drugačne ko v dolgem krilu, dolgem oblačilu? Za mojstre, ki so znali tako živo naslikati ali izklesati gube oblek, je bil način, kako »pada« blago, neizčrpno jxxlročje iskrenega poglabljanja, časih večletnega študija svetlobnih in cenenih efektov, in večletnega, z ljubeznijo izvršenega dela z dletom. Spomnimo se le Rubensovih kraljic, Rafaelovih Madon. Tizianove »La Bclle« in takih žensk, ki bodo še čez stoletja veljale kot vzori velike lejx>te in gosposkosti. Ali jih ne vidimo v duhu: cesarico Elizabeto avstrijsko, Evge-nijo francosko, Marijo Medicejsko in druge — v dolgih oblekah kot obdane s skrivnostjo 6voje osebnosti? Dolgo krilo vsebuje nekakšno časlit-Ijivost, ki je kratko krilo ne bo nikoli imelo. Kratko krilo, kralka obleka sta in ostaneta »šik«, pa čeprav 6ta narejena iz »častitljivega« blaga — iz svile, žameta, tančice. Kratka obleka ne vsebuje nobene skrivnosti; ona razodeva in odgrinja. S kratkimi oblekami se od|>ovedujemo nečemu kar nas lepša, nas nareja ženske in nam daje nekaj svojskega. S tem se podrejamo zapovedi te dobe, ki nam na najrazličnejših področjih ukazuje varčnost, in ki se moramo ozirati na njo, saj celo »gospa moda« računa z njo! Anekdota Slikar Menzel je ogledoval sliko svojega učenca. Držal je sliko v rokah, ogledoval jo je z vseh strani in je slednjič vprašal: »Povejte mi no, kaj pa naj bi tole bilo?« »To je seveda oko,« je učencc začudeno odvrnil. »A takol to pa že. Saj se mi je čudno zdelo, kaj naj bi razcefrana gumbnica pomenila na — obrazu!« Deset navodil za kuho in dom 1. Pletenine ne smeš nikoli shraniti tako, da so obešene, ker se preveč razvlečejo in izgubijo obliko. 2. Pokrivala iz klobučevine ne bodo imela madežev, čc daš v podlogo proge aluminijastega papirja, kakršnega vidiš v raznih zavitkih. Vendar jc treba pa|>ir večkrat promenjati. 3. Takoj jio dobi kopanja moraš kopalno obleko oprati in jo spraviti tako, da nc pridejo molji vanjo. 4. Če se na krznu poznajo odtisi od pregibov, ko je bilo spravljeno, moraš odtise zmočiti z vodo in krzno skrtačiti, kot ležijo dlake in v nasprotno stran. 5. Nogavic ne sineš nikoli likati, ker likanje zelo škoduje nitkam. 6. Mellc in krtače ne smejo nikoli stati na ščetinah, ampak naj visijo, da ostanejo trpežne. 7. Fižol za vlaganje ne smeš prerezati na več kosov, ko na dva ali tri: 8. Presno maslo se brez ostanka odloči od papirja, čc ga daš s pajiirjem vred za pol ure v hladno vodo. Isto vel ja za margarino. 9. Rabarbarovih stebel ni treba olupiti, ampak jih le očediš in uporabiš vse steblo. 10. Krompir, ki ga u|>orabiš za solato, za praženje, za tesio, cmoke itd., skuhaj že prejšnji dan, ker se da krompir nato laže lupiti in laže predelavati. 11. Vode od škroba ne zlij proč! Če jo pustiš stati in jo nato previdno odccdiš, dobiš na dnu še škrob, ki ga lahko še tij>ornbiš. 12. Lonci in posode s širokim dnom so za kuho mnogo bolj praktične, kot one z majhnim dnom. FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER 28. TE KNJIGE JE PREGLEDAL SV. MIKLAVŽ ŽE MED LETOM. ZDAJ PA PREGLEDUJE SAMO ZLATE KNJIGE, KJER SO ZAPISANA DOBRA DELA OTROK, PA TUDI SLABA! 29. NA VEČER SV. MIKLAVŽA JE BILO ŽE VSE V REDU. DOBROTLJIVI SVETNIK SE JE ODPRAVLJAL NA ZEMLJO V SPREMSTVU ANGELČKOV, KI SO GA SPREMILI PRED NEBEŠKA VRATA. GLOBOKO DOLI PA SO ČAKALI PEKLENŠČKI, DA SE PRIDRUŽI !0 VELIČASTNEMU SPREVODU. 30. NISO PA ŠLI VSI ANGELČKI Z NJIM: V NEBEŠKIH OKNIH SO GLEDALI NA OTROKE, KI SO VESELI DOBROT NEBEŠKEGA SVETNIKA. SV. PETRU SO OD SAME GINJENOSTI PRIŠLE SOLZE V OČI. KAKO PA JE NA ZEMLJI, BOSTE PA SAMI VIDELI DANES, LJUBI OTROČIČKI! LE PRIDNI BODITE! »Tale papiga,« zatrjuje prodajalec,« se .neznansko hitro nauči govoriti. V enem tednu bo znala vse, česar jo boste naučili.« A čez teden dni pride mož s papigo in zahteva svoj denar nazaj. »Kako — zakaj?« vpraša prodajalec, »ali ni kaj v redu z njo?« »T-t-t-ta t-t-tič je-je-jeclja!« TOMAŽ POKIUKAR: nUjl ••» • n-1". '•• I 'i. III :i. 1 . . illRiii!!. v','ni m ini!i!!liliinii!|i"!iiHiiiin!!i!!!!i! .iiiiiniimpunjsr iliHIIIIIHIlil 3 •..... !iiiijiil!š<: ■jiiiiiiiiiiiiiilli:. iiiiiiiiiiililiilii. .iii:*! if!,. lil jpiiilijijjf lilliiliiiin, f ji ji Hiiiir 11MT ''ifjj _ .- •• .r "t, ,111;«,:,., Pi;i:i:ii!lii!i!i..iI!ill!j!Pi' •liiiiiillllliP' ^imillllliilHnilli ^lliullliillulin;ššMiililSik.!i!iiiiiiiiiiiii 'Kllllil , ijiijlp! iiiii iiiil ■ 'l| II i, ji ii:' ■iij;|!iii! : i »Glej, Sest krakov imajo in z ivjem so ozaljšane. Kraljica bi jih nosila, če bi počakale!« Dekle je dahnilo svojo vročo sajx> in zvezde so ugasnile. »Ne smeš, Majda, samo tista je tvoja, ki jo zagledaš prvo. Ostale naj padajo, da bo vse belo. Na potih in cestah, po polju in hribih, po drevju in strehah.« »Ne boš hud, če bom padala za teboj in me boš moral čakati?« »Revše ubogo, kaj bi bil hud, stokrat toliko sem bil na smučeh kot ti, pa se spodobi, da sem hitrejši. In učil te bom, da boš lepo in varno vozila.« »Rokavice in nogavice sem že spletla. Sedaj delam se jopico, s smrečjem in jeleni na prsih. Nekoč si dejal, da ti je to všeč.« >Pa to glej, da ne boš preveč lepa, da ne bodo drveli za teboj.« Matevž jo je že gledal v duhu, kako hodi po ne-pohojenem snegu z, modrim jopičem in ljubkimi okraski na prsih. »Ne, ne, ti tijoraS biti lepa in dobro to bom naučil smučati. Naj le vedo, kdo uči Majdo!« Začelo je snežiti vodno bolj na gosto. Mesto se je zavilo v megleno ko- preno. Šmarne gore ni bilo več videti, trnovska cerkev je štrlela samo še v obrisih. V mestu se je oglasil zvon; donel je mehko in obzirno, kakor da je nocoj zelo daleč. Hitela sta domov, predolgo sta se zamudila. Krog zgodnjih mestnih luči so blestele snežinke. One, ki so zaplesale prav blizu svetilk, so se svetile v srebru in zlatu ter spet izginjale v mraku. Majda je še stopila v cerkev; samo loliko, da se je zglasila in da je prijioročila svojega fanla: »Mati božja, ohrani mi ga takšnega, kakršen je!« Hada bi še ostala v mračnem svetem hramu, da bi premišljevala, toda morala je domov. Matevž je slopal z dolgimi koraki proti Šempetru. Ljudje, ki jih je sre-čaval, so se mu zdeli bolj vedri in sproščeni kakor kdaj koli. »Belih zvezdic se veselijo in sami ne vedo zakaj,« si jo mislil. Dobro mu je delo, da čutijo praznik, ko pada prvi sneg. Nobena misel ga ni težila. Vse do doma mu je brnel po glavi znani motiv neke sonate Čaj-kovskega, ki ga je bil slišal na koncertu. V ritmu korakov se je pletla melodija in se ponavljala vedno iznova. Za- pustila ga .je šele v sobi, ko je zagledal v kotu svoje smuči. »Letos so bova udarila z Janezom in šlo bo za res,« je mislil, privzdignil nemi deščici in ju spet postavil v kot na svoje mesto. »Boin ga nesel in sicer zato, ker sem tako sklenil. In še zato, ker je Janez mestni škric. Le kdo mu je dal tako lepo ime? Klicati bi ga morali za Zmagoslava, Leposlava, Častislava ali za karšnega koli -slava že, ne pa za Janeza. Janez je Umetsko ime in kdor koli ga nosi, naj kmete tudi spoštuje. Ta pa ti viha nos, ker nosi bolj zlikane iilače in si zna lepše zavezati kravato...« Ko mu je prinesla gospodinja večerjo, jo je nenadoma vprašaj, če je še kakšna zelenka v shrambi. Začudeno je Izgledala — Kij danes ni praznik in ludi ne god — se obrnila in prinesla steklenico vina. Natočil je dva kozarra. »Nikar me ne glejte tako čudno, 'gospodinja! Prvi sneg imamo in jaz sem ga vesel! Tole čašo izpijle na srečno zimo!« Po večerji je sedel li knjigam in delal pozno v noč. Tekač v snegu Naslednji dan je bil že ves bel. Ko je šel spet k predavanjem, se ni oziral j)o izložbah, napolnjenih z »vsem, kar ljudje kupujejo za božič; ulico so bile že shojene in skoraj umazane, orajnl stebričj so dobili mehke glavice, drevje pa snožjiokristahie obloge. Poj>oldne je odložil knjige in krenil proti igrišču. Star čevljar je sedel v oblačilnici, nalagal v železno peč ter urejeval dolgo vrsto nogometnih čevljev. »Včeraj vas ni bilo, Matevž. Vsi so bili, samo na vas so čakali,« jo spregovoril, kakor bi vedel, kaj je zadržalo fanla. Da bo danes tekel, je odgovoril iu zasukal pogovor na vreme. »Pet kilometrov so opravili včeraj.« »Jaz jih hom šest,« je odvrnil Matevž, kakor se spodobi za poštenega Športnika. Ne, na skrivnem ne bo treniral, samo včeraj je bil zadržan. Naj le vedo vsi, da bo tekel kar šest. kilometrov in da mu je veliko na tem, da ne bi delal sramote Andraževim pri Sv. Lovrencu. Krenil je po stezah proti šišenskemu hribu, od tam na Rožnik in nazaj v dolino. Zrak je bil osvežujoč, poti pa mehke in utrudljive. Mestoma je še štrlelo jesensko listje izpod snega, na jasah pa mu je segal Sneg do gležnjev. Z lahkoto je brzel mimo dreves, nikogar ni motil, le tu pa tam se je spreletel str-nad v grmu. Pljuča so so širila, srce pa je začelo utripati kakor ura. Enakomeren ritem korakov ga je spremljal na poli Navzdol se je spustil v dir in preskakoval grmičevje. jx> ravnem je grabi! tla z dolgimi koraki, navkrpher je hitel W»t lovec, ki drhti, da bi zagledal plen. Ni lahko teči tako sam. V začetku te silijo moči vodno hitrejše in hitrejše, po dveh kilometrih se začneš znojiti, po treh se ti upira grešnn narava: »— počivaj, jjočivaj, nikamor se ti ne mudi!« O, Matevž pozna to. Dobro ve, kdaj je treba stisniti zobe in zdržati, četudi te bode v prsih kakor z iglami in postajajo noge težke. Te minute je treba premagati in potem gre lažje. Tu pa tam se je usulo prgišče snega na tekačeva razgreta pleča. Ta se je zasmejal, zdelo se mu je tako osvežilno, povrh pa še nagajivo. Razgrinjal se je razgled zdaj proti Kamniškim planinam, zdaj proti Polhovgrajskim dolomitom in spet je bil sredi drevja, kjer vidiš le debla in stezo pred seboj. Natakarica na Rožniku je stala na pragu in se čudila osamljenemu tekaču. »En brinjevec vam bom dala, bom hitro prinesla,« je dejala, Jier se ji je fant smilil ali pa ji je bil všeč. Matevž ji je odvrnil »julri« ter dirjal" proti cerkvi in od tam navzdol. »Huda bo letos na 34) km,« si je mislil, »zdaj je še čas, da ukrotim svoje lene ude.« V dolino se je podil kot divje koze, ki božo pred gorniki, ki prihajajo z vrha. Na ovinkih se je nagibal in krilil z rokami, jsotem pa sespet prepuščal strmini, ki ga je nosila, deroči vodi podobno. To ga je veselilo in noge so postale spet lahke. Na dolgi položni poti ie zagleda! prve sprehajalce v dvoje. Da, tu je hodil včeraj z Majdo in Janez ju je srečal. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Telefon 2057, 2979 - = izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke Te ie ton 2057, 2979 S - r. * *.« . ^ *> + >.. : . - v, - 4. v- v. : -----v •«• v ■» ** t• .fc,-.^«.. .. —• ■ jfc. t. .».i^. . , Ameriško letalo najnovejšega tipa, ki ga je v Severni Afriki zbilo italijansko lovsko letalo. ŠPORT Hermes vabi K današnjemu turnirju namiznega tenisa za prvenstvo Ljubljane ie zadnjič smo pohvalili železničarske športnike, da so priredili uspelo tekmovanje namiznega tenisa v dvorani pri Mikliču Danainja prireditev bo tem mikavnejša, ker bo ilo za moSko in žensko prvenstvo Ljubljane. Mestni župan g. Rupnik je poklonil Hermesu lepe nagrade, vodstvo športne sekcije pa bo poskrbelo, da se bo spored hitro in gladko odvijal. Ni nam znano, koliko jc prijavljen-cev, smo po prepričani, da sc bodo zglasili vsi, ki znajo mojstrsko ravnati z loparjem. Za ljubljansko prvenstvo moških bodo začeli danes ob 8 zjutraj, za damsko prvenstvo pa ob 10 dopoldne. Kdor bo hotel prisostvovati najzanimivejšim pertijam, se bo inoral zglasili že v dopoldanskih urah. ko bo zvedel kdo vse bo prišel v finalna srečanja. Vstopnina je propagandna. Spored nogometnega prvenstva V italijanskem državnem prvenstvu bodo igrali danes naslednji pari: Torino : Triestina v Torinu, Liguria : Venczia v Genovi, Atalanta : Milano v Bcrgamu, Lazio : Vicenza v Rimu, Bologna i Fio-rentina v Bologni, Bari • Roma v Bariju, Ambro-siana : Genova v Milanu, Livorno : Juventus pa v Livornu. Šport v kratkem Podrobna poročila o nogometni tekmi v Trie-stu vedo povedati, da je kazalo vse do konca, da bo doživel Livorno svoj prvi letošnji poraz in da bo moral pustiti v Tricstu obe točki. Sele v zadnjem hipu ali točno v 44. minuti drugega polčasa se je posrečilo Livornu, da je dosegel edini gol in s tem izenačil na 1:1. V nedeljo bo igral Livorno na lastnem igrišču proti Juventusu, Triestina pa bo gostovala proti Torinu. Boksarski troboj med Italijani, Madžari in Nemci bodo gledali te dni v berlinski športni palači. Italijanska dclegacija je prispela v Berlin pod vodstvom Vittoria Mussolinija že začetkom tega tedna. Sprejel jo je nemški državni športni vodja von Tschammer und Osten. Tekme za posebno Hitlerjevo nagrado bodo trajale od 4. do 6. t. m. Po Končanem troboju v Berlinu bodo odpotovali italijanski boksarji še v Stockholm, kjer se bodo pomerili 11. t. m. v tamkajšnji Alvikshalle s švedsko reprezentanco. Švicarski častniki in šport. Na občnem zboru švicarske oficirske organizacije so odklonili predlog o uvedbi posebnega državnega športnega znaka (odlikovanja) za vojake, pač pa so se sporazumeli za intenzivnejše športno udejstvovanje med oficirji. Gojili bodo zlasti športno streljanje na po-krelne cilje, tekmovanje v hoji na 30 km z nahrbtniki, skakanje v višino in daljino ter suvanje krogle in kamna. Naročite »Slov. holedar«! BANCO m ROMA BANCA DI INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO DI FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE FILIALE D I v PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5, teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI Najvišje cene na živilskem trgu Z odlokom VI11-2 Št. 4102-7 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določeno najvišje cene od ponedeljka 7. de ccuihra 1912-XXI zjutraj dalje dii objave novega cenika. /.oljnate glave pod 10 ki» 1.50 lire; zeljnati-glave nad 10 kg 1 liro; rdečo zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; olirovt 2 liro; ropa na drobno 1 liro; repa na debelo 0.77 lire; kisla repa 2.50 lire; endivija 1. vrste, lepo rumena, 5 lir; endivija II. vrsto'4 lire: motovileč 10 lir; radič 4 lire; Spina-ča 5 lir; rdeča pesa 3 lire; rdeči korenček brez. zelenja 3 lire; rumeno korenje 1.20 liro; petor-šilj 4 lire; zelena 4 lire; rumena koleraba 1.50 lire; Črna redkev 1.50 liro: kolerahica 4 lire; čebula 2 liri; šalota 4 lire; češenj 8 lir; osnaženi hren 4 lire; jalolka L vrste, namizna, izbrana, 5 lir, II vrste 4 lire; kilogram suhega li|>ovega cvetja 18 lir; jajca, komad. 2 liri. Vse te najvišjo dopustne ceno in tudi vse POTRPELA JE IN ODŠLA MED NEBEŠKE KK1LATCE NASA ZLATA LJERKA NA ZADNJI POTI JO BOMO SPREMILI V PONEDELJEK, DNE 7. DECEMBRA 1942. OB DVEH POPOLDNE Z ŽAL, KAPELE SV. JAKOBA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, 5. DECEMBRA 1042. ADOLF IN ŠTEFKA ČARMAN, STARŠI; MANIA, SESTRICA. -DRU2INI: ČARMAN IN RODE. nižje cene morajo hiti vidno označeno pri vsem v ceniku navedem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih Trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu In v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Zganite se! Slvarie vredna Vaše pozornosti! Kn ižna zbirka .Naša pot" razprodaja vso -vojo bouklo zalogo visoko vrednih krnic, tako posamezne zvode kakor v posanu /n li skupinah tkoickcijchi. t rva kolekcija ob.-ega l.t kni'g. ki .-o nli spisali naši najboljši znanstveniki, leoiog . kakor dr Aleš U-emč nik. dr Alojzij Odar dr. Lenček itd. Vseh 13 knjig sitno ie 70 Lir. Diuga kolekcija obsega 12 knjig in slane le liti Lir. tie ja II kniie. stane le 02 Lir. Celila kolekriia obseva 7 knjiii n slane le 43 Lir itd. vse do koiekciie po 7 Lir. Ko okc la za 7 Lir obsegi 2 knjigi, ki ma a skupni 230 siiani in je cena lorej nenavadno nizka. Po leh knpgah lini t>i posecel vsak. hrez razlike stanu. Zlasti pa ie danes nujno poirelino. da si iili vsak onvsli, ker bo iz. njih črpal ninoua nadela in jasnoM, ki nam je danes v vsen zivlienskih vpra-anjih neobhodno po'robna. Ker ie knug omejeno število, naj bi vsak lakoi posegel po njih, dokler jih jo še kaj. Povdarjamo še enkrat, dn je lo edinstvena lir lika za nabavo knjig lako odličnih piscev kakor so navedem, kajti njih delu iniBjo trajno vrednost in no vsakomur — posamezniku kakor vsem družinam potrebna v vseli dobah človeškega življenja. Te knjige oilr. kolekcije to v prodaji v Ljudski knjigarni! I Križanskn moška kongreparija ima v torek, na praznik Brezmadežne, zjjitraj ob sedmih sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa slovo-en shod. Za primer, da nastopi clode po|>oldankseg«i shodu kaka sprememba, no to objavljeno v pruzniškem »Slovencu« iu zjutraj med sv. m&šo. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda Banko Ignacija gostilničarja in posestnika se vsem na jprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, prof. dr. Zalokarju in g. dr. Čelcsniku, gg. pevcem društva Hubadove župe, g. Turk Albinu za poslovilni govor, Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, vsem premnogim prijateljem in znancem, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem za poklonjcno krasno cvetje, ter končno vsem ostalim, ki so na kakršen koli način počastili spomin rujnkega, ter nam stali ob strani v teh težkih urab. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1942 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. • Ljubljana, dne 6. deccmbra 1942. BankovL GOSPODJE POZORI Klobučarna »PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk. Sv. Petra c. 38 PRODA SE trinadstropna hiša s štirimi konfortnimi stanovanji in centralno kurjavo, v centru mesta. - Informacije daje notar USLAKAR Ivan, trg Roma št 8 LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Delavniki: 15.S0. 17.50, Sloga ed 14 dalje, nedelje In prazniki: 10, 15.50. 15.50. 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. OdltSen film no PnSkinovl povesti Dvoboj Gl. Igralci- Fohco Giacbettl. Aesla Nori« in dnif-1 KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiva DORIS DURANTi v zanimivem filmu 7. dvora Napoleona III Kontesa Casiigiione Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Cbeecbl, Renato Clalente KINO MATICA — TEL 22-41 FIlm noln paradoksnih scen ln vedrosti 3« „Vila naprodai"I V glavni vlogi Amedeo Naizarl in Vera Carmi KINO SLOGA — TEL 27-50 Eden nallepSih filmov o materi Zavržena V glavni vlo<»i Llbertad Lamarqne STALNIO In OHO v svolem nadnjem fllmti Leteča vraga Spored, ki ga velja videti! Predstave nedelja ob i4 id ob 1(130 KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 e. E. S. S. A. .Compagnla Esportozlone Imporiazione Sementl Agrlcole DruZ&a zo Izvoe ln uvoz polfedelsklh semen Organismo economlco della Con-federazione Fascista dei Ccm-mercianti per il commercio col-l'estero delle sementi e buibi da destinarsi alla semina sgri-cola. Vi tanno parte come socie tulte le Ditte Italiane operanti nel ramo ali' importazione ed alTesportazione. Per informa-ziont serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgo vino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na: C. C. I. $. A. - vto Alfobeilo n - BOLOGNA Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! P0 VASI ŽELJI VAM IZDELA MGSViZNKA IM/ J* LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji ortalnioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že ▼ zalogi. Istotako izvrši tudi vsa droga knjigo-veflka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelAk z a izdelovanje damsklh torbic, šolskih torbic in sličnlh, pasov, denarnic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij blaga Vam audi t.o pred mete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, predobri oče in stric, gospod SABEC ALOJZIJ vlakovodja v 17. letu starosti. — Pogreb dragega pokojnika ho v nedeljo, dne b. decembra 1942 ob pol 3 popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. tlecembra i942. Globoko žalujoči: Terezija, soproga; Stanislav, Silvester, sinova — in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi soproga, brata, svaka in strica Ferdinanda Seidta čutim dolžnost izreči iskrenn zalivalo zlasti g. šol. upravitelju D. Matku, g. notarju M. Marinčku, g. zdravniku dr. Slaparju in vsem, ki so mi v težkih trenutkih nesebično bili v pomoč i tolažbo. Prisrčno se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, novomeškim pevcem za lepe, ganljive žalo-stinke, za pismene in ustne izraze sožalja. in končno vsem, ki so pokojnega spremili na n jegovi zadnji |voti ali pa kako drugače počastili njegov spomin. Novo mesto, dne 4. decembra 1942. Pavla Seidl in sorodniki. A. Fogazzaroi 55 Palača ob iezeru Vsi v palači so bili nervozni, ne samo grofica in Nopo. Gospod Pavel je ropotal po kuhinji, ker je moral dvakrat pripravljati večerjo Kali je godrnjala, ker jo malo prej slišala pridigo Veš, da presolim svoj glavni! stan v Bor-gonuovo? Tako je odločil cesar. Včeraj sem se šla poslovit od predrage ceste, poraslo s travo. Kako nekaj strašnega je solilovl Pustila sem Njegovo Veličanstvo sredi prahu z delavci in som se vrnila sem, da ti pošljem majhno slaščico. Jo to nekaj majhnih, zolo romantičnih dogodkov, v či- gar sredini kraljuje neki Corrado Silla, pisatelj knjige »Sanje« in ki stanuje v Milanu, Ulica sv. Viktorja.« »Pripovedovala ti bom romantične dogodke, ki so mi pripomogli do lega odkritja, a ne še danes. Počakam, da l»om mogla odkrili še kaj vcč.c »Zbogom moja začarana princeska. Jutri potujem po opravkih Grem na ples v Bellegio. Ubogo s|x>minčice! Kdo so no spominja nanje? Ob toj priliki bom oblečena v belo. Imela bom ko-ralde in čudovite alge iz. Baltika, ki mi jih je poslal C... iz, Berlina, obenem s sonetom. Razume se, da tega ne bom imela.« »Julija.« Nekdo je potrkal na vrata. Zaslišal so jo Fa-nin glas. »Ne pridete Še? Se morda počutite slabo?« »Pridem,« je odvrnila Marina. Šinila je pokonci in v navalu ponosnega vesolja je iztegnila roko in dvignila zmagoslaven obraz ler pogledala navzgor. Planila je iz sobe, stekla po stO|>nicah v ložo, kjer jo je čakal Nepo ves nemiren. »Končno, angel moji« Mali jo govorila s stricem, ki je zelo zadovoljen A vi?« Objel jo jo okrog pasu. »Presrečna sem I« mu je odvrnila in mu smuknila iz rok s srebrnim smehom, ki je odmeval po loži in skozi vrata v salon, kjer so se vsi, razen grofa Cezarja, dvignili, ko jo pritekla kakor razigrana vila in navzočim pokimala v pozdrav. »Atalanta, Atalanta,« je ponavljal Vezza, ko je gledal za njo. Nopo jo ves rdeč v obraz, privihral za njo, so ob vratih spotaknil in hi bil golovo padel, če bi ga Vezza ne bil prestrigcl. »Oprostite,« je dejal s |iorogljivim naglasom. »Upal sem, da bom objel kuj boljšega.« »Prokleta živina f« si je mislil Vezza. »Prosim U jo dejal hladno. »Kaj ne, slric.t je povzel Nepo in poudaril besedo »stric«. »Lahko si predstavljate, koga sem upal objeli s popolno pravico. Gospodje, iz mojih besed lahko sklepate, kar je najbolj verjetno... najbolj razumljivo.« Po teh besedah je zmagoslavno odšel v salon. Grof se ni mogel obvladati. »Pajaci« jo siknil skozi zolie. »Kako?« je dejal Finolti in pokazal s palcem preko ramena proti sosedni sobi in se pomenljivo nam rdnil. Grof jo molčal. »Ali smemo...?« jo povzel oni in iztegnil roko. »Uuuuuh!« jo vzkliknil grof. Jo bilo to zanikanje ali pa je prezirljivo hotel odkloniti čestitke? Nihče ga ni vprašal. Slišal se je samo razgovor iz sosedne sobe. Tu sla grofira in Nopo prisostvovala večerji obeli deklet. Edita jo čutila, da jo Iu odveč in je komaj čakala, da bo večerja pri kraju, da so iio lahko oddaljila in poiskala očeta. Ta jo korakal po veliki dvorani in vsakokrat, ko so je približal vratom, je nekam čudno pogledoval hčerko. »Kako krasna je ta dežela, sestrična,« je vzkliknil Nepo. »Kako nepozaben je Orrido!« Gledal jo Marino s svojimi izbuljenimi krat-kbvidnimi očmi ter se opiral s komolci ob mizo. »Srce mi začne močnejše utripati, če pomislim nanj. Prepričan sem, da nocoj ne l>om zatisnil očesa. Mama, niti sanjati no inoreš o skrivnostnem čaru te votline. Ah I« Vzravnal se je in mahal z rokami kakor obseden. Nalo je objel inator, ki je začela kričati: »Nehaj vendar s svojimi duhovitostmi!« »Poslušaj vendar, mamal« jo vzkliknil in se zravnal. Marina je poklicala Finotti.ja, ki je radovedno kukal v sobo »Pusti tega človeka pri miru,« ji je dejala grofica. »FinottiI« je ponovila Marina. Ta je vstopil ves zadovoljen. »Poslušajte, jioslušajte,« je medtem ponavljal Nopo. »Finotti. semkaj!« Marina ga je posadila med sebe in Edito. »Poslušajte,« je ponavljal Nopo. »Krasota Or-rida me jo tako prevzela, da ko sva s sestrično dospela do črne skale v zadnji votlini, čeprav nisem izvožban telovadec, sem skočil...I« »Ah!« je pretrgala Marina njegovo pripovedovanje. »Kaj no, kako som skočil?« je povzel Nepo in jo glodal z. dvignjenimi rokami. »Quite a new way of leaping,« mu je odvrnila Marina. »Zares nov način skakanja.« »Za božjo voljo. Marina, nikar ne govori francosko. V Benetkah so s to vražjo francoščino ne da živeti. Kaj si rekla?« »No govori neumnosti, mama. Marina jo govorila angleško, ne pa francosko.« ' Kakor človek se tudi motor bori proti mrazu in ledu Letalski strokovnjaki imajo nalogo, da rešijo vprašanje, kako zavarovati letalo v velikih višinah pred skladi ledu na krilih in repu Svet premore mnogo živali, ki brez večjih pretresi ia icv prenesejo tudi največje skoke toplote. nc da bi pri toni trpeli notranji organi kakršno koli škodo. Spet so živali, ki so silno živahne, kadar so na soncu, in na pol mrtve, kadar so v senci. Tako ie tudi z motorji. So takšne vrste, ki preneso največje spremembe v toploti in enako delujejo, če jih postavimo v obrat na tečaju ali pa na zemeljskem ravniku. V tako vrslo strojev spada nedvomno letalski motor. Letalski motor io občutljiv za vse zunanje podnebno pojave, kakor so občutljive sploh vse termične naprave, toda delovati mora ludi v okoliščinah, ko je občutljivost šc mnogo večja. V pol ure sc letalo lahko povzpne v višine, ki so docela različne. Pri tem se vzpenja in pada v različne zračne plasti in njegova spremenljiva brzina potočne za seboj tudi možne spremembe, ki povzročajo ohladitev. Strokovnjak se tedaj znajde pred celo vrslo vprašani: eorilno olje sc ne sme preveč ucreli. sicer lahko pride do eksplozije, po druei strani pa se spel no sme preveč ohladiti, ker poleni lic teče več eladko. Nc sme se pustiti, da bi se kak dol lako ohladil. da bi s tem zmanjšal mehanični odpor in s tem dal povod, da bi se naredila na njem polcdica. Kdor si ogleduje motor zvezdnate oblike, mu takoj pade v oči nekai. namreč obilje krilc, ki pokrivajo vrhove cilindrov. To so najbolj razgreti deli motorja in z njim skušajo na vsak način zmanjšati toploto in jo oddajati navzven. Tako so zrak. ki vleče mimo teh priprav, uereie in odnaša s seboj toploto. In koliko denarja uro s tem v nič! Toplota ic cnerciia iu energija ie draea reč. Ce bi mogli zbrati toplotno cner-eiio. ki io motor s silo tisoč konjskih sil oddaja v zrak. bi dobili silo. ki hi gnala približno dvajset manjših avtomobilov. Toda izraba Ic energije ni niogoča in to ic davek, ki ca morajo odraitovati vsi toploto proizvajajoči motorji. Dobršen del denarja, ki ca žrtvujemo za kurjavo, sc razblini, vendar pa to koristi motorju. Obstojali so prcdloci. da bi ohlajevanje letalskih motorjev uredili z uvedbo letalskih motorjev. ki bi bili zvezdnato razporejeni in se vrteli. To ie bila značilnost letal v prejšnji svetovni vojni, kajti vrtenje ie pospeševalo močno ohlajanje. Danes pa so to možnost opustili v korist brzine letala. To vprašanje se lažje razume, če vzamemo za zeled motorje, ki se ohlajajo s tekočinami: Ako ie ohlajanje z zrakom v navadi pri motorjih. ki so razvrščeni v zvezdnati obliki, pa je voda v navadi pri motorjih, ki so razvrščeni v zaporedju. Tako tekoče ohlaievalno sredstvo oddaja zraku svojo toploto, ker se pretaka skozi radiator, ki je izpostavljen prepihu, medtem ko motor deluje. Pilot dobro ve. kako važno je za njegov motor, ako zna pravilno urejati dotok hladilnega zraka. Stalno eleda na toplomer in na toi podlagi ureja ohlajevanje. Motor se ne sme preveč iigroli. kadar letalo pristaja. Ne sme se na olilajevalnih vodih slvorili poledica, niti ne tam, kjer zrak vstopa. Da se prepreči slednje, ic treba rabiti mešanice proti poledici ali pa električno ogrevalo ali pa končno tudi izrabljeni plin. Kadar ie letalo na tleli in ie vreme precej hladno, se zgodi, da ga takoj pokrije bela plast, kakor konja, ki se je po dirki ustavil. Preden ca pilot požene, mil mora ogreti »kri« llorcj bencin in olje), da ga potem lažje požene. Ne sme se pn izključiti, da ustvarja ta posebna skrb, ki io motor zahteva od letalca, posebno skrivnostno in trajno prijateljsko vez med človekom in strojem, ki je v mirnem, posebno pa v vojnem času nenadomestljivo sredstvo za dosego uspeha. Pa tudi letalo ima svoje slabe strani in zahteva zalo posebno skrb. V zračnih višavah preže na letalo razne zahrbtne zasede in pasti, kajti tudi nanj močno vplivajo razni vremenski pojavi. Posebno se pilot boii ledu. ki se nabira na nekaterih občutljivih delih letala. Stvar ie toliko težavnejša in nevarnejša, ker ic tudi zahrbtna. Sloji ledu na krilih, na repu in na poveljniški kabini sc lic narede, kakor bi človek mislil, slopnienn, pač pa nenadoma in v trenutku lahko ogrozi sposobnosti manevriranja, zlasti pa krmarjenja." Posebno se rud naredi led takrat, kadar plove letalo skozi vlažne plasti, potem pa zavije v drugačno hladnejšo plast. V hipu ie letalo pokrito z ledom. Nič hudega ni. čo nastopa la pojav v blažji obliki, pač pa io nevšočno takrat, kadar je led predebel in se začne mraz polaščati celo raznih zvez in instrumentov, ki so potrebni lio le za vodenic letala, pač pa tudi skladišč bencina in olja. ki so v krilih ali drugih delih letala, pa vsako prenaglo zniževanje toplote povzroči njih zgostitev in s tem neredno dotakan je v motor. Kol neuporabni so se izkazali predlogi, da bi liste dele letala, ki so najbolj podvrženi tej nevarnosti, preoblekli s posebno tkanino ali pa namazali s posebnimi mazili. Ker bi morali to reč stalno za vsak polet ponavljati, bi bilo to silno odročno in zamudno. Zalo so začeli večjo pozornost posvečati mehaničnim sredstvom za tajanje ledu. ki nuj bi delovala avtomatično in to skrb odvzela od pilota, ki ima že dosti drugih skrbi. Slednji način l>o naibr/e tudi najbolj smotren. ker se dajo pri tem porabiti že izrabljeni plini. Kadar bodo prišla v modo letala za slra-losferične polete, bo treba rešili vsa vprašanja, ki delajo največ preglavic poletom v velike višine. Uravnovesili bo treba toploto in k temu bo moral prispevati precejšen delež letalski motor sam. da no bo nobenih ovir več za polete skozi tiste zračne plasti, ki imajo r>o 50 stopinj pod ničlo. Kaže. da bodo moderni in iznajdljivi tehniki tudi tem nalogam kmalu kos. Ko je Evropa še dremala, so imeli Sovjeti že na tisoče tankov Sovjetska Rusija se jc popolnoma zaprla za vvoje meje in skrbno skrivala vse svoje tajne. Mnogoteremu opazovalcu so se zaradi tega zdele to številke navadna sleparija in propagandno sredstvo. Pač pa so bili strokovnjaki mnenja, da bo na tej stvari nokaj resnice, kajti Sovjeti so so pripravljali na to, da hi z močnim in številnim onožjem utrli pot boljševizmu v celo Evropo. Danes pa jo jasno, da so Sovjeti res imeli mnogo tankov, kajti uničenih jih je bilo že več deset tisoč, pa še vendar se lahko reče, da sovjetska vojska nima malo toga orožja. Ako jo Sovjetska Rusija žo tedaj, ko se v Evropi nihče ni pripravljal na vojno in ko je bila Nemčija še močno razdrapana, gradila tanke v ogromnem obsegu, hi lahko rekli, da 6e je pripravljala na neke osvojevalne pohode. Nemški vojaški strokovnjaki pravijo, da govori z.a to mnenje tudi način, kako so Sovjeti svoje lan-kovske divizije razdelili in razmestili. Svoje prve tanke so Sovjeti naredili po vzorcih angleških in francoskih tankov. Kot prvi vzorec jim je služil francoski »Renault tank«. Pa ludi pozneje so se Sovjeti držali tujih vzorcev, kajti domačega strokovnjaškega tehničnega osebja so imeli le bolj pičlo šlevilo in so zato radi vabili v svoje tovarne strokovnjake iz tujine. Mnogo je hilo med slednjimi Angležev in Ame-rikancev. Kasneje so posnemali tudi nemško izdelke. Pri slehernem zaplenjenem sovjetskem tanku so kmalu ugotove sledovi vzorcev, ki so graditeljem služili. Svoje načrte in boljševizacijske nakane so mislili Šovjoti izvesti ne le z mogočnim številom tankov, pač pa tudi s takšnimi vrstami, ki jih drugi evropski narodi še niso poznali. Znana jo vrsta sovjetskih 52 tonskih tankov s premakljivim topniškim stolpom. Toda stvarnost je pokazala, da tudi ti velikani niso v celoti izpolnili pričakovanj, ki so jih vanje stavljali sovjetski vojskovodje. Pokazalo se je, da je za uspeh potrebno ne le dobro orožje, pač pa tudi dober vojak, ki jo spreten, gibčen in priseben in se mora znajti v vsakem položaju. Če je tank težak in zaradi oblike ozemlja, na katerem deluje,t težje gibljiv, mora imeti pač posadko, ki nili za las ne izgubi svoje hladnokrvnosti. Te lastnosti pa ruski vojaki niso imeli v preveliki meri. Ruski vojak se je uril le na manevrih, p>o drugi slrani pa je manjkalo takšnih poveljniko- in inštruktorjev, ki bi zakone modernega vojskovanja temeljito poznali. Nasprotno je imel nemški vojak veliko prednost, ker jo bil dobro izurjen in je znal s svojo izkušenostjo premagati ovire mnogokrat tudi tedaj, ko je liasprolnilc postavil proti njemu orjaške tanke. Sovjetska vojnu, industrija je bila močno prizadela zaradi velikih osvojitev nasprotnika in zaradi letalskih napadov zavezniškega letalstva na sovjetsko industrijo. Sovjetska vojska je svoje visoke izgube v tankih doslej nadomeščala delno z novimi izdelavami, v veliki meri pa tudi z zalogami, ki si jih je bila naredila že tedaj, ko ostala Evropa še ni izdelovala toga orožja na Nemški duhovniki smejo maševati dvakrat na dan Dovoljeno jim je maševati brez strežnikov Nemški škofje, zbrani na zborovanju v Fuldi, so poslali Sveti stohci prošnjo, naj dovoli nemškim duhovnikom dvakrat na dan maševati, seveda. kadar bi se to izkazalo za nujno potrebno. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da zdaj v Nemčiji primanjkuj duhovnikov, ker jih je mnogo dodeljenih vojaškim bolnišnicam. Sveta stolica je nemškim škofom prošnjo uslišala in lako smejo odslej v Nemčiji, če je le to neobhodno jx>trebno, vsi duhovniki dvakrat na dan maševati. V svojem odgovoru pa je Sveta 6tolica pripomnila, da 6mejo v tem primeru, če bi daroval duhovnik dve maši na dan, pobirati v puščico samo pri eni teh maš. Nemški školje pa so istočasno poslali v Vatikan še drugo prošnjo, v kateri prikazujejo najprej težave, ki *>o nastale v zvezi 6 sedanjo vojno, potem pa prosijo, naj bi sv. oče razveljavil določbo kanona 813 kanonskega prava, jx> kateri noben duhovnik ne sme maševati brez strežnika. Škofje poudarjajo, da je mladina, kakršna je pripravna za ministriranje, preveč zaposlena drugod, zlasti pri učenju, in da je zato dostikrat zelo težko dobiti ianta, ki zna ministrirati. Te težave so posebno velike še zlasti v tistih krajih, kjer so katoličani v absolutni manjšini, potem pa tudi po velikih župnijah, kjer morajo ljudje daleč k maši. školje prijvominjajo, da bi bilo zelo žalostno, da ljudje ne bi mogli biti pri maši 6atno zaradi tega, ker manjka ministrantov. Sveta stolica je tudi to njihovo prošnjo uslišala ter dovolila, da smejo nemški duhovniki za dobo treh let maševati tudi brez strežnikov, seveda če se razmere ne bodo prej spremenile in v tem oziru obrnile na boljše. (»La Corrispondenza«) V svojem življenju jeste sedem let Zelo svojevrstnega računa se je lotil nek učenjak, računa, ki utegne marsikoga le zanimati, čeprav je danes toliko drugih stvari, ki se mora človek z njimi baviti. Izračunal je s čim r>°rabi povprečni človek ves svoj čas. Njegov račun je res naravnost presenetljiv. Človek, ki doseže starost 70 let, 6koraj celo tretjino tega časa preživi med spanjem. Potemtakem 6pi kar celih 23 do 24 let. Približno dve leti povprečni človek porabi za umivanje, kopanje in britje. Tri leta mu minejo v razgovoru s svojim bližnjim. Šest let ča6a porabi za poučno in zabavno čtivo, približno za pet let pa je njegove hoje in sprehodov. Razumljivo je, da recimo kak jjoštar prehodi v svojem življenju precej več, kakor pa drugi -ljudje. Ce pa bi sešteli ves čas, ki ga človek, povprečni seveda, zapravi pri jedi, bi naračunali celih sedem let! »SLOVENCEV KOLEDAR« bo knjiga, ki bo neobhodno potrebna za vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. tekočem traku. Gotovo pa je, da zaloge niso neizčrpne in da ho sovjetska vojska gotovo nekega dne obstala pred vprašanjem, kako opremiti vojsko s potrebnim številom tankov, ko pa domača industrija ni dorasla potrebam. Preostalo l>o le upanje na poinoč anglosaških zaveznikov. Edgar VVnllacei 19 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Prijatelj, zdi se mi, da 6em vas že nekoč nekje videl.« Mož 6e je nasmehnil. »Prav lahko, gospod. Bil 6em nekaj časa natakar v ,Constitutionalu'.< T. Ks. jc pokimal. »Da, tam je moralo biti,« je rokel. Sluga je odprl vrata in javil obisk. T. Ks. je stopil v prostorno, zelo okusno opremljeno sobo, ki pa ni kazala tiste udobnosti in lagodnosti, značilne z.a angleško stanovanje. Kara je vstal izza veliko pisalne mize in s smehljajem na ustnih stopil hitro naproti obiskovalcu, da ga pozdravi. »Ros. izredno me veseli,« je rekel in mu toplo stisnil roko. T. Ks. ga že vse loto ni videl, vendar so mu je zdelo, da 60 ta čudni mladi mož ni skoraj nič spremenil, samo nekam prisrčnejši je bil iu vljudnejši. Kljub družabnemu uspehu, ki ga je dosegel, je ohranil svoje preprosto vedenje in prejšnjo domiselnost. »Mislim, da bo za zdaj dovolj. Miss Holland,« je rekel in se obrnil k gospodični, ki jc 6lala ob pisalni mizi z beležkami v rokah. »Vidi se,« je pomislil T. Ks., »da ima naš grški prijh'elj zelo dober okus, kar so tiče tajnic.« Ž enim samim pogledom jo je presodil od rjavo broiifirnnih las do e!egan'nih nožic. T. K«, ee ni dal zlahka omamiti po čarih dru- gega spola. Hotel je ostati zakrknjen samec. Prepričan je bil, da zahteva življenje s svojimi pripetljaji vse preveč, da bi človek mogel resno misliti na ženitev ali omejiti svojo odgovornost ter se ukvarjati s posli, ki b: ovirali njegove težnje, od katerih si jo obetal večje koristi. Toda moral bi biti iz kamna, da bi se mogel ustavljati sveži in lepi mladosti le vitko deklice z rožasto belo poltjo, polno čara in ognja, ki je s samo svojo pojavo budila občutek nenavadne življenjske sile. »Katero ime so vam je zdelo izmod vseh, kar ste jih slišali, najbolj čudno?« je smeje se vprašal Kara. »Vprašani vas to, kor sva pravkar z Miss llollandovo razpravljala o neki prošnji, ki mi jo je poslala neka Maggie Goomer.« Dekle so jc lahko nasmehnilo in T. Ks. je menil, da je v njenem strtehljaju kos raja. »Najbolj čudno ime?« je ponovil. »Mislim, da je bilo najgrše, kar sem jih slišal izza zadnjih časov, — Belinda Mary.< »Nekak domač prizvok ima,« je menil Kara. T. Ks. je gledal deklico. Tudi ona ga je gledala z nekako niodlečo drznostjo, ob kateri mu je bilo kar mučno. Nalo je mimogrede pogledala svojega šefa in odšla iz sobe. »Moral bi vam jo predstaviti,« je spregovoril Kara. »Ta jo moja tajnica Miss Holland. Lepo dekletce, kaj ne?« »Zolo,« je odgovoril T. Ks. in se oddahnil. »ltad imam okoli sobo samo lope stvari,« je dejal Kara. Izraz zadovoljstva, ki je bil v njegovem glasu, jo zdražil detektiva bolj kot kar koli bi mu bil rekel. Grk je stopil h kaminu in vzel z marmorne police škntlo cigaret, jo odprl in ponudil obisko- valcu. Kara je bil oblečen v lagodno sivo obleko in čeprav je bila siva barva tvegana za tujca, je le pristojala njegovi lepi postavi in pripomogla k videzu, kakršnega si jo želel. »Zelo nezaupen človek ste, gospod Meredith,« je pripomnil in sc nasmehnil. »Nezaupen? Jaz?« je nedolžno vprašal T. Ks. Kara jo pokimal. »Prepričan sem, da hočele ugotoviti, kakšnega značaja je moje današnje osebje. Vem. da ne boste mirovali, dokler ne iz.vesie vsega o življenju mojo kuharice, mojega slugo in moje tajnice.« T. Ks. je zamahnil z roko in se zasmejal. »Oprostite,« je rekel. »Priznam, to je moja šibka stran, toda nikdar so nisem mešal v vaše hišne zadeve, dokler nisem skušal izvedeti podrobnosti iz življenja vašega izredno zanimivega šoferja.« Karu se jo čelo zmračilo, a samo trenutno. »0, Brovvn.« je rekel raztreseno, s komaj opaz-Ijiviin presledkom meri obema besedama. »Zdi se nn, da je bil Sinitb,« je odvrnil T. Ks.. »a nit ne tle. Njegovo pravo ime je sicer Poropuloe.« »0, Poropulos,« je trdo povzel Kara, »tega eeni pa žo davno odpustil«. »S pokojnino, kot som slišal,« je nadaljeval T. Ks. Grk ga je trenutek motril, polom pa počasi rekel: »Jaz sem s svojimi starimi uslužbenci zolo dober.« Nalo jo zaobrnil pogovor in vprašal: »A od kod ta sreča, da ste me obiskali?« Preden je odgovoril, si je T. Ks. vzel cigareto. »Mislim, da bi mi utegnili nekaj pomagali.« je odgovoril, obračujoč navidezno vso svojo pozornost cigareti. »Nič bi me bolj ne veselilo,c je živahno odvrni! Kara, »ker se bojim, da vam ni toliko za utrditev odnošajev, o katerih sem upal, da bi prešli v iskreno prijateljstvo, ki bi bilo pomembnejše zame,« ee je nasmehnil, »kakor pa za vas.« »Preoprezen sem,« je odgovoril malomarno T. Ks., »in kar do nekake blaznosti neodločen, da bi razvrednotil svojo družabno mikavnost. Zdaj sem prišel k vam, ker vse poznate. Pa. dovolite,'-koliko časa imate to tajnico?« je kar odsekano vprašal. Kara je pogledal pod 6trop, kakor da hoče pomisliti. »Štiri, ne, tri mesece,« so je popravil. »Zelo pridna gospodična, ki sem jo dobil z. neke praktične trgovske šole. Ni posebno zgovorna, a bolj vzgojena kot večina gospodičen njenega poklica, saj na primer govori in piše kar dobro tudi novo grščino.« »Pravi biser,« je menil T. Ks. »Dft, ros nekaj izrednega,« je nadaljeval Kara. »Stanuje na Mary Clione Road 86a. Nikakih prijateljev nima, skoraj v6o večere preživi v svoji sobi, je dejaneko vredna vsega spoštovanja, v odnosih s svojim gospodarjem je pa kar hladna.« T. Ks. ga je ošvignil s pogledom. »Zakaj pa mi vse to pripovedujete?« ga je vprašal. »Da vam prihranim trud,« je mrzlo odgovoril Kara. »Nenasitna radovednost, ki je značilna za vaš poklic, bi vas golovo prisilila, da bi vse to poizvedovali, čeludi samo zase.« T. Ks. so je zasmejal. »Ali lahko sedem?« je vprašal. Kara mu je porinil po sobi fotelj in T. Ks. se jo zleknil vanj, se naslonil, prekrižal noge in ie jc bi! kakor jiooscbljena udobnost. Za liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarie Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžil