Ljubljana, petek 27. marca I93I Cena 2 Din Lpravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Račun nr> pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11 842 Praha čislo 7S ISO VVien st 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo -tO.— Din Uredništvo: ' Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Beneš o carinski uniji Jasne in točir*-;zjave češkoslovaškega zunanjega ministra o zna.jji in nevarnostih avstrijsko-nemške v pogodbe Praga, 26. marca, s. Zunanji minister dr. Beneš je na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice podal izjavo o carin* skem dogovoru med Avstrijo m Nemčijo. Izvajal je: »NTemško*avstrijski carinski do«pvor bo zelo važen dogodek v svojih političnih in gospodarskih posledic "h, ako bo stopil v veljavo Vsa stvar doslej še ni gotova. Po* gajanja se nadaljujejo in vlade ter javno mnenje interesiranih držav bpdo še nek lj časa zaposlene s tem. Mi smo gotovi svoje stvari ter pripravljeni na razne eventualno* sti. Vso zadevo je treba presojati s treh vid;kov, z gospodarskeg i, političnega m mednarodnopravnega S političnega ;n go* »podarskega stališča b' nas najavljena konstrukcija mogli zadovoljiti le tedaj, ako bi se izvedla v splošno*evropskem okviriu in ako bi se izpremenila tako da bi odgovarjala interesom vseh držav. Kom strukcija, kakor je namer vana. pa ne bi odgovarjala niti našim političnim, niti go* spodanskim 'nteresom ter bi pri tem vitalno tangiralo našo državo. Poleg tega bi mogla težko prizadeti tudi interese drugih držav ter tako povzročiti v Srednji Evropi nove in za mir nevarne težkoče. Zakaj v zvez' s carinskim dogovorom se poj vlja tudi politično vprašanje prikl,pp:tve Avstrje k Nemčiji: o tem vprašanju je naše stališče znano in ne moremo sprejeti najavljenega načrta Z mednarodnopravne stran' se postavlja popolnoma unravičeno vprašanje, ali ne tangira ta načrt obveznosti, ki jih vsebu* jejo mednarodne pogodbe, zlasti st. ger* mainski mirovna p.ogodba in ženevski pro* tok o! o sanaciji Avstrije od 4. oktobra 1922. Naše mnenje je, da bi se z 'zvedbo tega načrta kršile te obveznosti Zaradi tega me* nim, d: ie bilo na konferenci zunanjih mi* nistrov Brianda in Hendersona pravilno sklenjeno, da se mora to vprašanje iz po* lit;čnih in pravnih ra;zlog.ov predložiti v proučitev svetu Društva narodov. R de* volje bomo sprejeli ženevsko rešitev, ki bo gotovo odgovarjala evropskim interesom, ne pa samo interesom ene strani. Svoje stališče s-m„o zavzeli po natančnem premišljevanju. S to zadevo st-i se bavila odbora gospodarskih in pol;tičnih mini* strov. Jaz sam sem v zadnjem tednu raz* pravlial o tem vprašanju z zastopniki vseh interesiranih drž?v Tukaj hočem le ugo* 'tovfti. da so bi!e vlade držav Male antante v svojih naziranjih o tem vprašanju takoj od prvega ppčetka popolnoma sporazumne. da smo skupno postopali tudi s francosko vlado in da popolnoma odobravamo pošto* panje angleške vlade, ki hoče skupno s francoska vl do predložiti to zadevo svetu Društva nar. iov. V svoji izjavi hočem tudi poudariti, da naša vlada odkritosrčno obžaluje, ker se jc v vsej tej zadevi, ki sc tako vitalno tiče n"s in cele vrste drugih držav, izbralo po* stopanje, ki ne odgovarja duhu, uvedenemu v odnošajih evropskih držav do Društva narodov, in da je zlasti v trenutku, ko se pripravljamo, da ustvarimo dobro atmosfe* ro za bodočo razorožitveno konferenco, pad* la na mednarodni položaj ta senca. Upam, da bo ta senca v nadaljnjem razvoju do* godkov izginila. Vsek kor bj hotel ugoto* viti, da so se vsi razgovori, ki smo jih o tem vprašanju imeli z zastopniki nemške in avstrijske vlade vršili v prijateljskem duhu in tonu, zaradi česar lahko upam. di prijateljski politični odnpšaji naše države zaradi tega ne bodo trpeli.« Na koncu je poudaril minister, da more češkoslovaška javnost glede na sedanji razvoj stvari biti pomirjena Vlada bo ohra* ni'a to z'devo stalno v evidenci ter ukre* nila vse potrebne notranje in zunanje kpra= ke. da bo pripravljena za vse eventualnosti Komunistična poslanca dr Stern in Ko* pecky sta n 'to predlagala, naj se takoj prične debata o izjavi zunanjega ministra. Dr Beneš je sicer prista' na to. da odbor započne debato o tem. vendar pa je prosil, m j se debata združi z razpravo o njego= vem podrobnem ekspozeiu. ki ga bo v krat--kem podal v zunanjem odboru, ko bo polo* žaj popolnoma jasen Predlog komunistov je bil nato odklonjen. Odgoditev čsl. parlamenta Praga. 26. marca h. Poslanska zbornica ie danes zaključ la svoie zasedanje ter se bo «estal'a šele do Veliki noči V senatu je govorilo več govonrkov vladnih strank in opozicije o carinski uniji Opozicijski Dos'anec slovaške klerikalne stranke Kovalik ie govoril zelo ostro prot-' carinski tmiii ter ip :ziavil. da bi morala ve'ika moč Nemčije spraviti vse slovanske narode do edinosti Član agrarne stranke senator B,rfto ie opozarjal na to. da bi moralo vprašanje carinske unije dati inicij^tivo za čimprejšnjo regulacijo Du-nava. s čimer bi se pripravila not do Juro-slaviie. da bi mo?'? biti ČSR pri izvedbi tiniie Nemčiie in Avstrie pripravljena. Nemški govorniki so seveda govorili za carinsko uniio. »IZGINITI MORA VSAKA SLOVENSKA BESEDA" Fašistične oblasti zabranjujejo vse, kar Je tiskano v slovenščini ali hrvaščini ~ Praški list o preganjanju slovanske duhovščine Trst, 26. marca. M. Fašizem, ki je zadnje dni v svojih napadih na vse, kar je jugoslovensko, naravnost besen, je doprinesel zopet nov dokaz, da hoče iztrebiti sleherno slovensko besedo na ozemlju, ki pripada italijanskemu državnemu teritoriju. Kakor znano je bil že pred časom ustavljen zadnji slovenski list, ki je izhajal v Julijski Krajini, goriška »Družina«, tako da so ljudem ostali samo še stari molitveniki. Slovenci v Julijski Krajini se tako vzgajajo v popolne analfabete, ker italijanskih listov in knjig ne razumejo, slovenskih pa ne smejo brati. Zato se tudi vedno bolj ranože primeri, da kaznujejo oblasti Slovence zaradi raznih prestopkov, ki so jih zagrešili v nepoznavanju zakonov. Da bi se temu odpomoglo. je sklenila skupina slovenskih inteligentov izdajati periodično brošuro pod naslovom »Gospodar«, ki bi tolmačila italijanske zakone in razmotrivala predvsem o gospodarskih vprašaniih ter poročala tudi o važnih dogodkih. Oblasti so prvotno izhajanje lista dovolile in pred oar dnevi je izšla prva številka v 6000 izvodih. Ko pa so začeli list razpošiljati, so si oblasti na enkrat premislile, vse pošiljke zaplenile in nadaljnje izhajanje lista prepovedale. Tako je bila zatrta zadnja tiskana beseda in stotisoči Jugoslovenov v Julijski Krajini nimajo sedaj niti ene same tiskovine v svojem jeziku. Fašistične oblasti so posegle tudi po cerkvenih knjigah. Nedavno je izšla v Gorici pod naslovom »Verbum Dei« zbirka slovenskih pridig, namenjena duhovščini v onih krajih, kjer ljudstvo ne razume italijanskih pridig. Ker pa je že mnogo duhovnikov, ki ne znajo dobro slovenskega jezika, je bila izdaia take knjige nujno potrebna. Toda čim je knjiga izšla, so jo oblasti zabranile in natisnjene izvode zaplenile. Enaka usoda je doletela tudi molii-venik za otroke pod imenom »Jasni se«. Očividno je fašizem odločen za-braniti sleherno tiskano slovensko besedo. da bi tako 'zoolnil svojo napoved, da bo v petih letih slovenski jezik popolnoma Izginil. Praga, 25 marca. r. Organ čeških klerikalcev »Lidove Listy« prinaša obširen članek m>d naslovom: »Muke slovanskih katolikov v Italiji spominjajo na čase katakomb«. V članku pravi list med drugim: Znano je, da so jugoslovenski katoliki na poziv zagrebškega nadškofa dr. Bauerja molili na dan sv. Jožefa za svoje slovanske brate v Italiji, ki jim fašizem brani razgovor z Bogom v njihovem materinskem jeziku. Zaradi tega koraka jugoslovenskih katolikov fašistični tisk napada nadškofa dr. Bauerja Ln se obrača na Sveto stolico, ki je že večkrat dvignila svoj glas zoper preganjanje Slovanov v Italiji. Dalje navaja članek podrobne podatke o preganjanju Slovanov v Italiji n o mukah, ki so jim izpostavljeni duhovniki, ki si upajo z narodom govoriti v njegovem materinskem jeziku. Nato pravi člankar: »Krivice in nezakonitosti, ki se vrše nasproti slovanskemu narodu v Italiji, odtujujejo prebivalstvo od Boga in cerkve in ga gonijo v brez-boštvo in komunizem. Nihče nima moči. da bi nastopil proti temu.« Na koncu naglaša člankar potrebo po akc!ti vsega katoliškega sveta, da se katoliški Slovani v Italiji osvobode nepria-teljev svete cerkve. Dunaj in Berlin se protivita Ženevi Obe vladi izjavljata, da Društvo narodov ni kompe-tentno odločati o sklenjeni carinski pogodbi »Nočemo, da bi nas imeli za bedake!" Vodja francoske levice Herriot izredno ostro zavrača germanske imperiialistične nakane Pariz, 26. marca h. Vodja radikalnih socialistov in bivši ministrski predsednik Herriot objavlja danes v listu »Ere Nou-velle« daljši članek o avstrijsko-nemški carinski pogodbi. Herriot Dravi med drugim: »-Avstrija in Nemčija nameravata poenostaviti zakonodajo carinske tarife. To ie zelo resna zadeva. Naša miroljubnost sicer ni odvisna od takih incidentov vendar pa nočemo, da b> nas prevarili in smatrali za bedake. Reči moramo torej, da ta nemško-avstrijska pogodba ni samo udarec proti evropski urnji. temveč tudi Droti miru Gotovo nočem reči nekaj, kar bi še boli raz-dražilo že itak razburjene strasti na Poli-skern. v Rumuniji. Jugoslaviji in Češkoslovaški. odkrito Da moram izjaviti: 1. da le rrvi člen protokola, ki govori o regionalnem dogovoru, slaba šala: 2. da se s čl. 2-ustvarja carinska uniia: 3 da nas smatrajo za bedake, če menijo da smo pozab'li. da se e oolit'5na združitev Nemčije izvršila ra carinskem oo'ju. 4. da ie nernško-avstri}. ski carinski dogovor v nasprotju s strern-Ijenii do ustvaritvi evropske federacije: 5 da ..e predstavlja Nemčija od slei eo ipso z dvema žariščema. 6. da ie razširitev ca- rinske unije na Madžarsko pred izvedbo. aKo ni gotovo dejstvo, 7 da so nacionalistični Ln imperialistični elementi pognali nemško demokracijo v to zadevo, 8. da sta nemška demokracija in mir ogrožena. 9. da ie zadnji čas zvedeti, ali so pripravljeni pridružiti se ženevski pol i tki ali pa pod njeno krinko odpravljajo ofenziven blok. ki bi v danem trenutku nastopil z brutalnostjo. od katere nam je primer nemško-av-strijski protokol« Pariz, 26. marca AA. Francosko časopisje obširno komentira nemško-avstrijski carinski sporazum. »Petit Parisien« predlaga, naj se izvede na Nemčijo finančni pritisk. >Volonte« dvomi o uspešnosti angleške in italijanske podpore in zahteva, naj se uvede politika evropskega razvoja in opusti politika nedotakljivosti pogodb V »Echo de Pariš« objavlja Pertinax članek, kjer pravi, da je Anglija predlagala, naj se spor o carinskem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo predloži svetu Društva narodov, ker se boji, da bi razburjenje v Franci.ii škodilo svetovni razoro-žitveni konferenci. „Do carinske unije ne bo prišlo!" Avstrijski industrijci in finančniki odklanjajo nameravano carinsko unijo in napovedujejo, da načrt ne bo nikdar realiziran Dunaj, 26 marca. d. »Die Borse«. glas- 10 avstrijskih industrijskih in finančnih krogov, objavlja članek pod nasiovom »Ma 11 in veliki« Med drugim piše: Od dr Curtiusa zahtevana carinska unija prinaša Avstriji samo škodljive posled ee pridružitve, ker so morebitne prednosti mednarodno prepovedane še bolj se bo izpraznila avstrijska državna blagajna, ker bodo odpadli carinski dohodki, kii znašajo okol; 600 milijonov šilingov od uvoza iz Nemčije 40 odstotkov avstrijske industrije bo moralo ustaviti obratovanje, ker se preosnove že zaradi pomanjkanja nemške ga kapitala in zaradi nadprodukcije industrijskih obratov nihče ne bo upal pod vzeti Ako gresta Nemčija in Avstrija pod skupno streho, se ne more dvomiti o nadaljnji usodi Avstrije. Dovabljeni so sicer tudi drugi, ki pa gotovo ne bodo prišli zra ven Carinska unija, ki se omejuje samo na Nemčijo in Avstrijo, nima za Nfemč:io nobene večje resne vrednosti, tudi ne v slučaju, ako naj bi postal Dunaj izhodišče za ekspanzivnost proti jugovzhodu, za A.v s tri jo pa oomenja žrtev same sebe. Do carinske unije ne bo prišlo, ker nočejo sode Iovati Madžarska. Rumunija. Jugos'avija tudi Italija ne. niti ne posamezno n'.ti ne v celoti. Zato nihče ne misli zaradi te J ga v Parizu ali kje drugje na grožnje t ■ vojno ali kaj sličnega. na drugi stran, pa tudi ne misli noben odgovoren državni« na Dunaju in Berlinu resno aa to. da bi se uprl ugovoru vsega inozemstva in se tako gospodarsko ter finančno izoliral pre-J zunanjim svetom.« KaroIyi o svojem posetu v Rimu Milan, 26. marca d. Madžarski zunanji minister grof Karolva je izrazil zastopnikom itaJijanskega tiska svoje prepričanje, da bodo njegovi razgovori z Mussolini jem in Grandijem imeli za posledico še uspešnejše sodelovanje, ki obstoja že več let med vladama Italije in Madžarske in ki temelji na obojestranskem zaupanju ter dobri volji. Poudarjal ie. da postajajo gospo, darski in politični odnošaji med obema državama vedno boljši in da temelje na popolni iskrenosti ter obojestranski ustrež-tjivosti V interesu obeh držav ie. da se od časa do časa temeljito Drouče in razjasnijo veliki sodobni problema, ako naj bo njihova rešitev koristna ne samo za Italijo in Madžarsko, temveč tudi za vso Evropo. Dunaj, 26. marca. d. Podkancelar in zunanji minister dr. Schober je sprejel včeraj popoldne angleškega poslanika sira Erica Phippsa, ki mu je po nalogu zunanje^! ministra Hendersona sporočil angleške pomisleke glede na nameravani avstrijsko nem ški gospodarski dogovor. Zunanji minister Henderson izraža upanje, da bo imel svet Društva narodov na »♦•••jem zasedanju meseca maja priliko, razpravljati o vprašanju skladnosti nameravanega gospodarskega dogovora z ženevskim protokolom iz leta 1922. Podkancelar dr. Schober je odgovoril, da je po mnenju avstrijske zvezne vlade nemško - avstrijski gospodarski dogovor popolnoma v okviru ženevskega protokola iz leta 1922. Zato nima avstrijska vlada ničesar proti temu, da pravno stran dogovora pro-uee vlade, ki so svoječasno podpisale ženevski protokol, proučitev dogovora s političnega vidika pa spričo njegovega gospodarskega značaja po mnenju avstrijske vlade ne pride v poštev. Berlin, 26. marca. d. Angleški poslanik sir Horace Humbold je včeraj posetil državnega kancelarja zaradi nemško - avstrij- skega dogovora o carinski uniji ter mu sporočil, da smatra zunanji minister Henderson kot potrebno v splošnem interesu, da se zadeva obravnava skupno glede na ženevski protokol od 4. oktobra 1922 in da bi Nemčija ter Avstrija do prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov ne sklenili ničesar definitivnega- Državni kancelar dr. Bruning je odgovoril poslaniku, da je nemško - avstrijski dogovor popolnoma v okviru ženevskega protokola in da zato po mnenju nemške in avstrijske vlade ni nobenega povoda, da bi se svet Društva narodov bavil z njim. Ako žele druge vlade proučiti pravno stran tega vprašanja, se nemška in avstrijska vlada tega ne bojita, proučitev dogovora po svetu Društva narodov s političnih vidikov pa državna vlada ne smatra za primerno, ker ima dogovor čisto gosnodarski značaj. Berlin, 26. marca AA Nemško časopisje odločno brani vlado in načrt avstrijsko-nemškega sporazuma pred napadi drugih držav. Listi splošno odobravajo, da je kancelar BrUning odklonil predlog, naj predloži carinsko pogodbo svetu Društva narodov. Odgoditev nemškega parlamenta do jeseni Po sprejetju proračuna je nemški državni zbor odgodil svoje zasedanje do 13. oktobra — Izjava finančnega ministra o gospodarskem položaju Nemčije Berlin, 26. marca g. Državni zbor je da» nes zaključil svoje zimsko zasedanje t*;r se je nato proti glasovom komunistov od godil de 13. oktobra. Danes je še spreie v tretjem eitanju carinski pooblastiilni za* kon. Ob končnem sprejetju državnega Drora-čuna je finančni minister Dietrich poda* novinarjem izjavo, v kateri je ooudafjal da predstavlja pravočasna rešitev prora« čuna uspeh vlade Sedaj se more reči da je strašna zima pri kraju in da m več nobenega dvoma, da se je v popolnem obst gu ohranil državni red. Zaupanje ? tc dejstvo je pogoj za oživljenje gospodar« stva Kar se tiče oživljenja zunanje trgo* vire. Nemčija ne gleda ravno z zaupa« njem v bodočnost, odkar se je /tjat jv 5 že» nevski dogovor in streme v inozemstvu za tem. da se zidajo novi carinsk: zidovi. Zato Nemčija ne more računati da se bo nien izvoz povečal in zmaniša! njen uvoz. Največja nevarnost je v tem. da Nemč:» ;<> ne bo mogla na vsej črti izn nmc svojih obveznosti iz Youngovega načrta, ker ostale države ne storijo ničesar, da bi Nemči* ji olajšale plačila. Otvoritev mednarodne žitne konference Mussolini proti znižanju produkcije žita —- Za predsednika konference izvoljen italijanski minister za kmetijstvo najnižjo točko in da se bo v bližnji bodočnosti položaj zboljšal. Mussolini smatra to za srečen znak konference, ki bo po njegovem mnenju proučila problem, ali je zmanjšanje konzuma žita trajnega rnačaja Bil bi zločin, je nadaljeval, če bi se omejila produkcija žita v trenutku, ko na vsem svetu trpe milijoni pomanjkanje. Po govoru predsednika mednarodnega poljedelskega zavoda italijanskega ministra za kmetijstvo De M'chelisa je bila konferenca odgodena do popoldne. Za predsednika konference je bil izvoljen Oe Michelis. Konferenca bo traiala do srede prihodnjega tedna. Rim. 26. marca. Dopoldne je bila slovesno otovorjena mednarodna žitna konferenca. Pripravljalna komisija je že včeraj dovršila svoje delo ter je med udeležnike konference razdelila celo vrsto znanstvenih strokovnih razprav in statistik žita v zadnjih petih letih, kakor tudi statistične primerjave s predvojnimi leti. Na podlaga tega gradiva je razvidno, da se je površina z žitom posejane zemlje silno povečala. Razen tega so se nekateri znanstveni krogi bavili z ukrepi in metodami za omiljenje žitne krize ter so Dredložili v tem pogledu bogat statistični materiial. Otvoritveni govor je imel Mussolini, Ei je poudai^al, da je svetovna kriza dosegla Pesimizem madžarskega vojnega ministra Budimpešta. 26. marca. č. Vojni minister Gombds je imel snoči govor, v katerem ie med drugim izjavil, da je evropski položaj zelo resen in da more vsak čas povzročit' kako presenečenje Za Madžarsko ie edina rešilna pot edinstvo naroda, predvsem pa to, da skrbi bolj za notranjo konsolidacijo kakor za zunanje razmere. M; nočemo biti niikotmir za reklamo, ie deial. ker bo drugače prišel veter, ki bo Madžarsko od- nesel. Mi nimamo časa za eksperimente in poizkuse, za to so potrebni dru«i č*si in močna nacijonalna politika. V Madžarski se neprestano poudarjajo nekakšne ideje, načela in gesla, toda narod od tega ne mote živeti. Propagiramo madžarsko blag-o. nosimo pa ang'eške obleke. Občudujemo naše kmetijstvo, iemo 03 banane. Gospodarstvu ne bo prav nič pomagalo, ako sc znremenf volilni zalkon Gosp->darstvo in volilni zakon nimata ničesar skimnee? ^rečnn M-^^rcVo boto se bo vršila predkonferenca, na kateri bodo sestavljeni predlogi za glavno skupščino. Zadusnica za skladateljem Nedbalom v Zagrebu Zagreb, 26. marca č. Dopoldne je bila v cerkvi Sv. Blaža maša zadušnica za po» kojnega češkoslovaškega dirigenta in skla* datelja Oskarja Nedbala, ker je bila da« nes obletnica njegovega rojstva. Kakor znano, je Nedbal o božiču izvršil samo« mor v Zagrebu, ko je skočil skozi okno • Narodnega gledališča na ulico Današnji zadušnici so prisostvovali mnogoštevilni pokojnikovi osebni in glasbeni prijatelji, predstavnki Narodnega gledališča. Glas« bene akademije, Filharmooionega društva in ostalih kulturnih ustanov v Zagrebu. Predavanje ministra Demetroviča v Pragi Beograd, 26. marca AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je prejel povabilo Slovanskega instituta v Pragi, da bi tam predaval o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Minister je povabilo sprejel in bo imel predavanje v času praškega velesejma. Evidenca plemenske perutnine Beograd, 26. marca. AA. Oddelek za živinorejo v ministrstvu za kmetijstvo poziva vst posestnike in poljedelce, ki rede plemensko perutnino, naj pošljejo omenjenemu oddelku svoj točni naslov in podatke o kapaciteb' svoje perutnine, posebno o številu plodne perutnine. Podatki so potrebni, da se morejo obvestiti one stranke, ici se obračajo na ministrstvo z vprašanji, kje lahko dobijo v naši državi perutnino za p'eme Treba ie povedati, ali se vodi kontrola nad plemensko čistostjo perutnine, r v&aki meri ia na kak način. Mussolini si išče naslednika Zanimive informacije madžarskega lista o položaju v Italiji in o skrbeh fašističnega vodstva Budimpešta, 26. marca M. Organ madžarske social.nodemokratske stranke »Nep. szava« objavlja daljši članek svojega cu-riškega dopisnika o položaju v Italiji Pisec pravi med drugim. da ie najbolj značilno za nes gurnost. ki vlada v Italiji, dejstvo. da si Mussolini že deli časa išče naslednika Faš stični diktator se med svojimi lastnimi cristaši ne čuti več varnega, čeprav za obdajajo cele legije policajev in detektivov Pred vsem zaradi njegove osebne varnosti ie bila osnovana politična poMciia »Ovra«. k; ima g'avno nalogo odkrivati zarote Droti Mussoliniju Ovra vest. no vrši svojo nalogo in ne mine skoro dan. da t>' ne odkrita kake nove tajne organizacije. ki streže Mussoliniju do življenju. Po aretaciji anarh;sta Schiruja je postal strah Dred zarotniki še večji. Mussolini sam je prepričan, da ga bo nekega dne kljub vbe.i previdnosti in največji čuječnosti njegove osebne straže vendarle dohitela usoda Zato je začel razmišljati o tem. kdo nai bo njegov naslednik kot voditelj fašizma in g'ava režima To vprašanje ie seveda izzvalo v vrhovih fašizma precej sporov. kajti kandidatov ie vse polno. Mussolini sam se ie. kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, odločil za tri kandidate: kot taki se imenujejo zrakoplovni minister general Balbo. prometni minister Giano in brvši tajnik fašis';čne stranke, sedanji direktor »Stairce« Turati. 0'anek »Neoszave« končuje z ugotovitvi, io. da ie vse to dok-5z. da Mussolini sam več ne veruje v stabilnost svojega režima in skuša že sedai pripraviti stranko na novega voditeLia. ki naj zavlada za njim. Poboji Indov in muslimanov v indiji V Cawnpuru je bilo ubitih v meds ranjenih, večinoma muslimanov — nacionalistov London, 26. marca. g. Zadnje vesti -z Ca\vnpura javlj jo, da se je število smrt--nih žrtev pokolja med Indi in mohamedan* ci zvišalo na 90 Dve tretjini ubitih so mo* hamedanci. Število ranjenih se ceni na 300 Mnogo poslopij gori Množica je uničila brzoj vne in telefonske zveze zaradi česar prihajajo le redke vesti. Fanatična rano žica je hotela napasti in sežgati tudi banč= np poslopje in sodišče Po cestah so kora* k Ie velike skupine oboroženih moharne-dancev ter ubile vsakogar, ki se jim je upiral Pol'cija ie brez moči ter se pmeiuje na to, da obvaruje evropski okraj Prsa so vojaška ojačenia. Približno 25.0C0 prebu valcev beži iz mesta. Sovjetski dumping Poročevalec angleškega lista »Times« jav*.ja iz Carigr da, da se na turških trži* Sčih vedno huje čuti izpodrivanje evropske« ga blaga s cenejšimi ruskimi izdelki Uvoz cementa, lesa in premoga iz Rusije je znatno oškodoval interese drugih dobaviteljev v Turčiji. Po cenitvah so sovjeti uvozili v Turčijo 30.000 ton cement:, kj ga je Tur či ja rada odvzela zavo'v> žive potrebe pn številnih gradnjah, ki jih posplošuje vhda in zavoljo mzke cene. ki izključuje iz kon kurence vsako tuje blago. Pač pa so sovjeti s svojim izvozom t ob s ka prizadejali turškemu gospodarstvu silen udarec. Prehiteli so turške izvonrke to-ba* ka ter preplavili tržišča s silnim' množina; mi ccncncga tobak . V Berlinu so prodali okoli 5 milijonov kilogramov tobaka, kar gre vse v škodo turškim pridelovalcem to? baka, ki so doslej pokrival' vso po^reb-o Nemčije po finejšem tobaku Kakor poro--čajo, so sovjeti z ključ:Ii veliko oddajo svojega tobaka ce\o v Egiptu V trgovini z žitom se še posebno čuti?o posledice dumpmga. Lansko leto je SSSR izvozila na evropski zaipad ogromne količin ne pšenice, ječmena in koruze, tako dn Rumunij > in Bolgarija sv.ojih pridelkov ni 6ta mogli oddati Zato sta bdi prisiljeni znižati cene in vreči svoje pridelke na trg v Carigradu ter sta s tem močnp ogrozili žitno produkcijo anatolskih poljedelcev. Tudi pr:delova'ci bombaž- v južni Anato* liji se pritožujejo nad občutno rusko kon* kurenco. ki je s svojim turkestanskim bom* bažem uspela prodreti na vseh trgih. Enaki pojavi se opazujejo tud: že v kovinarski in* dustriji Sovjeti so si zagotovili znatne ni* roobe na surov cm k in cinkove polizdelke ter so temu blagu znižali cene za 10 djp 15 odst. izpod ang'eških ponudb. Avstrijsko notranje posoiilo Dunaj, 26. marca. AA. Finančn' mmi* ster dr Juch je poda! včeraj novnarjem važna pojasnila o velikem notranjem državnega zbora. S stopnišča iržavnesa zbora je govoril predsednik državneo zbora Loebe, ki se je poslovil od pokoiiii ka. nakar je sprevod nadaljeval pot do krematorija Pred sprevodom so koraka.i oddelki »Reichsbannerja«. Likvidacija velike žitne tvrdke Dunaj, 26. marca AA. »Die Stunde« poroča, da je znana žitna tvrdka Strasser & Konig sklenila likvidivati. List pravi, da se je to zgodilo, ker j"e zasebna trgovina z žitom postala na Madžarskem in v sosednjih državah nerentabilna. Gladovna stavka zdravnice v zaporu Berlin, 26. marca AA. Zdravnica dr Kienle. ki je bila aretirana skupno z zdravnikom Friedrichom Wolffom zaradi nedovoljenih operacij, odklanja v stut tgarskih zaporih že 6 dni vsako hrano. Iz javila je. da bo vzdržala do smrti, če ho potrebno Državni zbor je snoči z demokratskimi. komunističnimi in Bociallstiča'-mt glasovi snrejel resnJnoiio. v kateri nw!. va zvezno vlado, nai zahteva rrf wiirtem berške vlade, da izpusti obtoženko. ebojnem pokolju 90 ljudi. 300 pa Ostra opozicija ekstremnih indskih proti Gandhiju London, 26 marca. g. Po brezžični ves-ti iz Bombaya je v okraju T ravadi izbruhni; h revolta domač:r,ov Uporniki so napadli angleške vladne čete, bili pa so odbiti ter izgubili 30 mrtvih in ranjenih. Podrobnosti še manjkajo. Karachi, 26 marca, g Odpor ekstremnih nacijonabstov proti Gandhiju jc že t ko veMk, da je Gandhi v oficijelni izjavi za* grozil, da se bo umaknil iz političnega živ* Ijenja, ako ne bo prenehala k mpanja prot' politiki, ki jo mora zastopati z vso silo svpiega prepričanja Ako kongres ne bo odobril sklenienega dogovora s podkraljem, bo naprosil kongres n'j prevzame sam vodstvo indijskih nacionalnih vprašanj. Konvencija o mednarodnem avtoirrb^skem prometu ženeva 26 marca. AA Evropska kon ferenca za avtomobilski promet je spr.j*ela načrt konvencije o mednarodnem avt.omo bilskem prometu Ta koncejeija točno od reja. katere vrste potniških •»>rtomob!l>? so oproščene plačevanja taks Obenem ugotavlja rok. do katerega ni treba pli^f* vati takse za potniške avtomobile, in odredbo, po kateri dobi "sa.k potniški avtomobil fiskalno knjižico, ki jo mora lastnik imeti vedno pri sebi. Razoai islama M ura t Direš je v dunajskem Hrtu »D.as Neue Rech« opozoril na pojav svetovno« zgodovinske važnosti: razpad islamske cerkvene organizacije m propadanje nje« nih idej Stoiimo še na pragu tega poia« va. vendar lahko že danes doglednmo nie* gov potek Islamska vera ki ie bila celo tisočletje tudi za Evrooo zgodovinski či» nitelj. je zašla v krizo, ki ne kaže zgolj prehodnega značaja. Nova Turčija je svoj zakonik posneta po švicarskem, proglasila svobodo vesti, zavrgla mnooo/enstvo, priznala veliavnost zakona med kristianom in musPrnanko. To je prelom ogromne važnosti in že za* čenja nrehajati iz nove Turčije v sosedne islamsl-e dežele. Ponekod je on"žiti moč« no nribliževanie katoličanom drugod. — zl-^st' v inteligenčni kroa'h. — šjrien'e m«t"rif"zrna. ki se je med lem na z«""fld>i preživel Prijateljske zveze s katoličani propagira posebni pokret aliujcev pod vprl«tvom še;ka A1:ue. Islam čuti posledice dejstva, da ni več kalifata. ki ie ščitil njegove verske doktri» ne in vezal med seboj razne narode te ve* re v močno islamsko enoto Panislamski kongres 1. 1926 je moral ugotoviti, da nov kalifat ni mogoč: izrazil ie samo željo, da se izdela socialni program isl^mi-zma in ustvarijo temelji za zvezo vseh islamskih ras B^kullahov predlog da bi «-e osnoval odbor četvorice. ki bi skrbel za dogmat* sko čistost versko vzgojo, verste davke in apologetiko. se še ni izvedel Zato da* nes ni v islamu enote. n: nobene nador gf)ni7*ciie in hierarhii* V'rhu tega se :e v deželah, ki so daleč od sedaniega ognjišča islama silno raz* vila nacionalna samozavest in samovšeč* nost D-^nes imamo vseturško. rsearah«ko. vseirans.ko gibanje, obstoje pa tudi štiri vereV-osnolitične struje v območiu islama: radikaIno»konser\*ativna zmerno«konserva* tivna lesničarsVo-re^^^mfcHčna tn levi* *arsko*reformistična Te strtiie in stranke so razcepile ves islamski srvet v tabore, ki se vedno bolj oddaliu'ejo med seboi Toda ne gre samo za razpad cerkvene organizac;ie ki je bila tesno zraščena z državno Prizadete so tudi verske lde'e Naibol? prenričevolen dokaz temu je od« nos do korana. Trinajst s+nletii ie dajal koran islamu idealno podlago njegovega edinstva Bil ie edina liturg*"na knjiga. psalter;j. katekizem in »ravni kodeks: bil je mentaPtnta islama. (*:im bolj pa prodi« ra v te dežele evropski duh. boli bledi moč in sloves korana Celo v Egiotu toži* jo. da se diiaki čedalje manj poglabljajo v koran, in vlada je morala odrediti, kako naj se koran zavaruje pred ootvorbami Nastooilo je vse nolno modernističnih eksegetov ki tolmačijo koran dokaj dru* gače kot pismouki stare šole Propadanje korana je hkrati propadanje islama M1a» di dijaki prihajajo z novimi. laičnimi ide* jami v teološke šole; teološka fakulteta v Carigradu je vsa pod vplivom laicizmsi, egiptsko versko vseučilišče Al Ashar pada iz krize v krizo, takisto vseučilišča v Tu» nisu in Fesu Da bi prišli temu v okom. ustanavljajo sedaj verske šole in seminar* je za misionsko delo. Šole neverjetno na* glo zanašajo moderne ideje v široke ljud« ske plasti. Feministično gibanje je celo liberuni.n muslimanom zraslo čez glavo in ženski tislc ima med islamskim tiskom naitidnej« so pozicijo Vzlic tej očimi krizi za*n<» muje islam sicer majhno prirast konici* titov in nekoliko \maniih uspehov na /a* padu. saj se danes že v Parizu mošeja pr« d.oižuje kupolam krščanskih cerkva Vse to na ne more zakriti deistva. da se ie tud; islama nolotil nroc-j« razVroja. ki sr, ga do5:vele ».m-r<»l'g?ie i« ki je da* nes posebno očiten tudi v budhizmu. Teden propagande za domače blago v Zagrebu Pomemben proglas zagrebške Zbornice za TOI o pomenu hi važnosti »jugoslovenskega tedna« — Tudi konzumenti naj sodelujejo Zagreb, 26. marca č. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala danes proglas o prireditvi jugoslovenskega tedna od 30. marca do 4. aprila. V proglasu pravi, da mnogi naši domači ljudje dajejo prednost tujemu blagu, češ da je po kakovosti boljše in po ceni cenejše. To pa so samo predsodKi in v večini primerov je tako naziranje popolnoma napačno. Zato je potrebno, da domača industrija s propagando opozarja javnost, zlasti pa konzumente, na proizvode svoje podjetno- sti. Trgovci naj bi svoje izložbe aranžirali z domačim blagom ter se v to svrho posluževali tudi reklamnega gradiva, ki ga bo dala na razpolago zbo-rica Zlasti se priporoča obrtnikom, da v času jugoslovenskega tedna spravijo na trg svoje proizvode. Konzumenti naj bi v teku tega tedna zahtevali in uporabljali samo domače blago. Pri tem naj bi prednjačile predvsem naSe ženske ki naj bi kupovale samo domače blago, izdelano od njihovih očetov, mož in sinov. Svetovna žitna konferenca v Rimu V Rianu je bila včeraj otvorjena svetovna žitna konferenca, ki je bila sklicana v sporazumu z Društvom narodov in mednarodnim pol.'ede'skim institutom v Rimu. Kakor vse mednarodne konference, kl se bavijo z reševanjem vladajoče gospodarske krize, tudi ta konferenca v sedanjem mednarodnem razpoloženju nima mnogo izele-dov na usneh Kljub temu pa Je velevažna zlasti za vse agrarne države. Na dnevnem redu rimske konference so trije glavni problemi: organizacija agrarne produkcije, organizacija agrarne trgovine in organizacija agrarnega kredita. Vprašanje agrarne produkcije je prav za prav vprašanje agrarne nadprodukelje. Teoretično je ta problem lahko rešiti z zmanjšanjem produkcije, toda v praksi obstoia-Jo nepremost.Hive težkoče Amerika je zadnja leta, izkoriščajoč vse moderne pridobitve sodobne tehnike, silno dvignila svojo agrarno produkcijo in »ako izzvala krizo v evropskih agrarnih državah O kakem znižanju svoje produktd'e na nrejšnjo višino pa noče Amerika nič s išati Pristala bi le na to, da se sorazmerno zniža splošna produkcija agrarnih pridelkov. Amerika se Je končno postavila na stališče svobodne konkurence lo je poostrila položaj še s tem, da je odklonila udeležbo na rimski svetovni agrarni konferenci, že samo s tem je usneh konference postal zelo dvomljiv. Tudi problem organizacije trgovine z agrarnimi pridelki, zlasti z žitom, ni eno. staven Obsto'ajo velika nasnrotstva med državami, ki pridelujejo, in državami, ki kupujejo. Agrarne države zahtevajo prefe-renčni sistem, dočim se pretežno industrijske držaje temu protivilo in naglašajo on-trebo boljSe organizacije aerarne trgovine, pri kateri naj se izključijo posredovalci. To stališče se ne da povsem zagovarjati, kalti znano je, da so mnoge agrarne države, med njimi tudi Jugoslavija, že davno omejile posredovanje deloma s i>o-močjo zadružništva. de'oma z organizacijo izvoznih zavodov. Kljub temu pa cene agrarnih pridelkov niso nič boljše, ker eo na svetovnem tržišču splošno prenizke, ro zonet kaže, da je ta problem v najtesnejši zvezi z vprašanjem agrarne nad-produkcije, ln dokler ne bo rešeno to vnra-šan?e, tudi ni pričakovati, da bi se dvignile cene t>olJe*lel«5>klm pridelkom. Kar se tiče agrarnih kreditov, prevla duje v Industrijskih državah prenrlčanle. da bi bilo agrarne krize kmalu konec, čo bi ImeU noljedelci na raznolago cenen kredit. Praksa >na kaže, da tudi to stališče ni točno. Cemelši agrarni kredit hi pripomogel k izboljšanju sedanjega položaj, toda agrarna kriza bi samo s tem še ne bila rešena. če pride do osnovanja mednarodne agrarne banke, bi morala ta banka dajati kredite po največ 5 odstotkov, ker z dražjim kreditom kmetijstvu nt poina?ano S takimi perspektivami se je pričelo zasedanje rimske konference. Nočemo pro-rokovati njenega neuspeha, toda vse dosedanje slične konference gospodarskega značaja vsiljujejo bojazen, da bo tudi rimska konferenca zaključena le z lepo sestavljeno resolucijo. Bitke s Španskimi dijaki Barcelona, 26. marca g. Danes je prišlo tukaj do viham h in krvavih demonsrr.i* cij dijakov Diiaki so demonstrirali pr>ti včerajšnjim dogodkom v Mad.idu ter nevajoč ter razgrajajoč korakali po cestah Raztrgali so vel'ko sliko kralja Alfonza ter v sprevodu nosili napis »Živela publika!« Na univerzi so razobesili rdeio zastavo Naskočila jih ie noPcija na ub-liane. Siraieva. Mostarja. Skonlia in Dubrovnika. Poslušalci so se divili lepotam Jadrana in umetn;n*m v starih srbskih samostanih in zadužbinah. Profesor Pergameni je v svo'em predavanju zlasti poudaril čisti jugoslovenski značaj Dubrovnika in Dalmacije. Na koncu se je s tonlinii besedami spomnil dela kralja Aleksandra, čigar sliko ie prozicral na platno. Dvorana se je stresla od navdušenih in burnih vzklikov. Japonski znanstvenik v Ljubljani V Ljubljani se mudi Japonski zdravnik prof. univ dr. N:šinjiši, ki slovi kot eden najboljših japonskih specijalistov za no« tranje bolezni in je stalno nameščen v Mukdenu. Vlada je poslala njega in nje* govega tovariša dr. M:bajašija. ki je še se* daj v Zagrebu, da proučita zdravstvene ustanove v Evropi in. da se še izpopol* nita v svoji stroki Prepotovala sta dosedaj Rusijo. Poljsko, Dansko. Švedsko. Norveško. Ceškoslova* ško. Avstrijo. Nemčijo in Madžarsko ter dospela v Jugoslavijo, da si ogledata tudi Rn nas zdravstvene razmere in ustanove. lastanila sta se v Zagrebu, kjer sta pri znanem fotokemiku prof. dr Plotnikovu proučevala ultravijoletne žarke. Prof dr. Plotnikov bo danes, v petek ob 18. pre* daval na I. drž real gimnaziji (bivši re* alki) v kemičnem laboratoriju o toplotnih žarkih, ter o zaslugah, ki sta si jih pribo« rila oba japonska zdravnika v tej stroki. Iz Jugoslavije odpotujeta japonska znanstvenika v Švico Anglijo, Belgijo in nato v Ameriko, od koder se vrneta v svojo domovino »Vzhajajočega solnca«. Podaljšanje roka za določitev notarskih mest Beograd, 26. marca, p Na predlog mini* stra pravde je Nj. Vel. kralj podpisal za« kon. s katerim se spreminja člen 250. za« kona o notarjih Po tem členu je bil do« ločen rok dveh mesecev, v katerem bi moral minister pravde določiti število m sedež notarjev v posameznih pokrajinah. Ta rok je sedaj podaljšan na štiri mesece. Naraščajoče zanimanje Amerike za Jugoslavijo Newyork, 26. marca. p. »New York Herald« poroča, da bo ameriški poslanik v Beogradu g. Prince v kratkem odpotoval v Ameriko, da poroča vladi o prilikah v Jugoslaviji. List naglaša, da se Amerika vedno bolj zanima za Jugoslavijo, kar se da sklepati ie po tem, da so Zedinjene države razširile svoje diplomatsko zastopništvo v Beogradu, ki ima sedaj enak delokrog, kakor v velikih evropskih državah na najvažnejših mestih. Češkoslovaški medicinci v Beogradu Beograd, 26. marca. č. Semkaj je dosoe* Io 44 dijakov in 9 dijakinj medicine iz Če* škoslovaške. Ogledali so si vse mestne hi« gijenske ustanove in šole. Včeraj so bili gosti vojnih gojencev medicine, danes pa udruženja jugoslovenskih medicincev. Da* nes so posstili tudi grr.-b neznanega junaka na Avali. jutri pa odidejo v Topolo. da se poklonijo na grobu kralja Petra Osvobo« ditelja. Stanje voda Beograd, 26. marca AA. Hidrometrično poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva javlja: Dunav od Passaua do Novega Sada narašča, od Zemuna do Kovin in dalje pada; Drava od Maribora do Terezinega polja pada, dalje do izliva malo narašča. Tisa v vsem svojem toku pada; Sava na vsem svojem toku malo pada. Stroga kontrola j^jc na beograjskem trgu Beograd. 26. marca č. Nedavno je uprava mesta Beograda izdala pravilnik o prodaji jajc, ki je stopil danes v veljavo. Po tem pravilniku se smejo prodajati samo jajca, označena s posebnim žigom, ki dokazuje njihovo svežost. Jajca se pregledujejo s posebnim aparatom Ta odredba je bila izdana, ker so se doslej v Beogradu v mnogih primerih nroda*a'a po-k«aHena zn^ndi ''»»"»-'h *e 1e pola- "11 n med prebivalstvom tudi mnogo obolenj. Razdelitev odlikovanj V Kamnika in Smartnem v Tuhinjski dolini. Kamnik, 26. marca. V sredo. 25. t m ob pol 11 je sreski načelnik g. dr. Ogrin razdelil v prostorih načelstva v navzočnosti zastopnikov voj* ske, gasilstva, tiska, cerkve itd odLkova* nja zaslužnim možem iz Kamnika m v m* polj. Po kr tkem nagovoru g. načelnika so prejeli odlik.ovanci naslednje rede: g. dok* tor Rihard Karba red Jugoslov krone IV., župana iz Kamn-ka in Vrhpolj gg. Kratnar Franc in Novak Nande red Sv S ve V. 'n Jugosov. krone V., vet insp. v. p- gosiod N. Sadnikar. slikar g. Maks Koželj in biv* ši podžupan g. Škof Ernest rede sv Save V., gg. Lap A. in Hvastja zlati kolajni zi državljanske zasluge. Vidno vzradosčenim odlikovancem je čc* stital g. dr. Ogrin in vsi nav/.oci. v i^eno odlikovancev se je zahv lil g. dr. Karba ;n prosil g. dr. Ogrina, da sporoči na najv š* jem mestu zahvalo z zagotovilom vdanosti in spoštovanja. Po odlikovanju je bi'a z * kuska pri Kendi, kjer so odl;kovanci nri veselem razgovoru posedali v skupni družbi. P,opoldne je g. dr. Ogrin razdeleln kovanja v Smartnem pri Tuhinju. Preieli so g. Osolnik Franc iz Podbrega,da leži bodočnost v znamenju lečenja z visokofrekventnimi električnimi strujami. Fizikalieni učinki so tudi do danes že pokazali lepe uspehe in je gotovo dejstvo, da mora razvoj zdravniške vede iskati svojo pot v tej smeri. V splošnem nisem proti Zeileisu in njegovi metodi. Nasprotno, vsi znaki kažejo, da se je elektriciteta visoke intenzivnosti vsaj kot sredstvo za lečenje v mnogih slučajih obnesla. S tem pa nikakor nočem reči, da učinkuje električno obsevanje brezpogojno pri vseh vrstah obolenj. A ravnotako zavračam stališče onih, ki odklanjajo in obsojajo le iz dobičkarskih motivov, kar je na stvari zares dobrega.« Dr. Mikuličič je nato govoril bolj obširno o načinu uporabljanja zdravilne moči električne energije s posebnim ozirom ha metodo Zeileisovo in njegovih naslednikov in trdil dalje, da se uporablja električna struja nepretrgoma že izza Teslovih poizkusov in sicer češče z večjim ali manjšim uspehom. Po njegovem mnenju deluje Zeileis sam z mnogo večjimi uspehi kakor njegovi učenci, ki rastejo kakor gobe po dežju in ki operirajo z električnim obsevanjem s premalim znanjem in zato tudi z manjšimi uspehi. Dr. Mikuličič zatrjuje, da je metoda nedvomno dobra, da pa se pri izbiri obolenj vse premalo upoštevajo tiste vrste in primeri, pri katerih bi obsevanje zares koristilo. Na vprašanje novinarja je znanstvenik pozneje še dodal, da po njegovem prepričanju z dovoljnim znanjem izvedeno sistematično električno obsevanje brez dvoma koristi pri raznih vrstah . živčevnih obolenj, pri mnogih kožnih boleznih, v gotovih primerih arterioskleroze, zlasti pri hi-pertoniji, črevesnih motnjah, težkih slučajih nevrastenije in bolezenskih spremembah sekrecijskih žlez. Za ukrep ministrstva socialne politike in narodnega zdravja je bilo vsekakor odločilno dejstvo, da se je v naši državi zelo razpaslo izkoriščanje slovesa »Zeileisove metode« in da se je elektroterapija marsikje preobličila v mazaštvo ali vsaj v ri-skantno eksperimentiranje. Slovensko žemtvo v boju za obstanek Ženskih moči je vedno več na delovnem trgu — Gospodarska kriza jemlje ženskam zavetje rodbine in družine Ljubljana, 26 marca. Nedavno smo registrirali marsikaj iz pc'emike. k: jo je začel v Beogradu kato* Hški duhovnik, profesor g. Vlasič o žaju žene v družini in svetu trdeč, da so ženske v marsičem krive današnje gospo* darske krize, ker živijo preko razmer svo* jih rodbin in družin, s katerimi nočejo bi--ti več v pravem kontaktu. Registrirali smo tudi odgovore, ki so dokazovali, da jc baš svetovna gospodarska kriza iz ru vala žen* ske iz rodbinskega življenja in da taki že--ne ne morejo nositi na gospodarski krizi nobene krivde, ker so njene žrtve. Ljubljanski OUZD vodi skrbno stati* stiko o svojem članstvu. Ima povprečno zavarovanih 100.000 delovnih moči, zapo* slenih v približno 25.000 obratih in pri 20 tisoč podjetnikih dravske banovine ter za* stopa vso industrijo in vse kategorije de* lavstva, razen rudarjev, ki imajo svoje bratovske skladnice. železničarjev, ki ima* jo svoje humanitarne fonde, poljedelskih delavcev, ki sploh niso zavarovani, in de* lomi raznih pr:vatnih nameščencev, ki so zavarovani pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. OUZD opaža že ves čas svojega obstoja, da je ženskih delov* nih moči relativno vedno več zavarova* nih, dočim stalno pada relativno število moških zavarovancev. Odstotno razmerje moških in ženskih zavarovancev pri OUZD v Ljubljani je bilo v letih 1923. do 1930. po vrsti naslednje: 72.68 odst., 70.84 odst., 69 53 od-t.. 67.86 odst., 67.70 odst.. 67.5S odst., 67.49 odst., 67.4] odst. mošr9 odst. Žen* ski zavarovanci, ki so tvorili ob ustano* vit v OUZD 1. julija 1922 eno četrtino vseh zavarovancev, so se povspeli že sko* to na eno tretjino. Ta pojav ima svoj vzrok deloma v okol* nostih. da ie zakon o zavarovanju delav* cev oritesnil v obvezno zavarovanje tudi služkin ie, glede katerih noprej ni bilo za« varovalne obveznosti. Ta prirastek pa ve* lja samo začetek poslovanja ljubljan* skesa OT'Zl> in je poznejše naraščanje odstotki ženskih zavarovancev nedvomljiv dokaz, da razmere silijo ženske tudi tia, kjer so se nekdaj no veliki množini ude ji stvovale samo moške delovne moči. Ne* kai vzrokov za to leži v samem razvoju industriie in obrti. Tako n. pr. napredo* vanie industrije, ki zar>o='nje pretežno ženske kakor n. pr tekstilna industrija, potem cenena delovna moč ženske in uva* janje strojev v produkcijo, katerim lahko strežejo tudi ženske. Iz prej navedenih od* stotkov moških in ženskih zavarovancev pa je razvidno tudi to, da raste rapidno v času gospodarske krize odstotek žen* skih delovnih moči Sedanja huda kriza jc šele v začetnem štadiju in iz publikacije OUZD je razvidno, da je bilo letos ja* nuarja 2546, februarja pa 4005 delavcev manj zavarovanih kakor v istih mesecih lani. Ta števila predstavljajo stvarno od* puščene in brezposelne delavce. Med temi nesrečneži pa je bilo v januarju ženskih delovnih moči samo 5S4 ali 22.94 odst., v februarju pa samo 717 ali 17.90 odst Go> spodarska kriza je torej skoraj dvakrat tako hudo prizadela moške, kakor pa žen* ske, iz enostavnega razloga, ker so ženske delovne moči veliko cenejše. Dela za prav nizke mezde pa se loti vsakdo le v veliki sili. Vsa ta dejstva je treba tehtno upošte* vati pri proučevanju gospodarskih kriz in brezposelnosti. In preden se kdo loti kake ankete ali pa debate o tem. ali spada žen* ska v delavnico kot delavka ali pa v dom kot gospodinja in mati, naj se ozre tudi na konkretna dejstva, s katerimi razpola* gajo naše socialne institucije. Elitni kino Matica i I i Na vsestransko zahtevo mmmammmmmmmmmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmm Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri. Premiera izvrstne zakonske komedije;; Moja žena? Tvoja žena?! kjer igrata v glavnih vlogah Lilian Harvey in Willy Vritsch najidealnejši ljubavni par filma Poleg tega najnovejši zvočni tednik!]! Nastop docenta dr. Tomšiča Ljubljana, 26. marca. Bo najprimernejše, če ponovimo besede dekana juridične fakultete g. dr. Janka Polca, da je imela naša Alma mater pod avspicijami velikega pokojnega znanstve* nika dr. Ivana Žolgerja danes zopet inti« men domač praznik. Predstavil se je opol* dne odličnemu avditoriju najmlajši član profesorskega kolegija juridične fakultete, novo imenovani docent dr. Ivan Tomšič, bivši gojenec škofijskih zavodov in absol* vent ljubljanske juridične fakultete. S prav elegantno besedo je vodil pozorne poslušalce spretn-o skozi labirint medna* rodnega prava, kakor si je bil zastavil na* logo, da oriše najnovejša stremljenja v tem odličnem pravnem področju. Začetek XVII. stoletja označuje kot rojstni dan mednarodnega prava, ki pa se* veda ni imelo značaja prava in pravice, marveč sile. Države so poznale tja do sve* tovne vojne edino le absolutno suvereni* teto in so s tem priznale odločujočo silo najmočnejšega. Tehnični napredek obče* valnih sredstev in prometa je sicer zbližal države, jih prisilil do medsebojnega ob* čevanja z vidka naddržavne norme, ven* dar so lastni interes predpostavljale skup* nemu interesu vseh držav. Grozote sve* tovne vojne, katere vzrok je tičal baš v tem egoističnem momentu, so spremenile mišljenje držav, ki so v tej uvidevnosti osnovale Društvo narodov in proglasile nepravično vojno za mednarodni zločin. Kakor državljani nasproti svoji državi, ta* ko morajo tudi države skupnim interesom podrejati svoje lastne. Da se to izvaja, so v nujnem primeru na razpolago prisilna sredstva, s čemer je mednarodno pravo dobilo svojo sankcijo in postalo lcx per* feeta Poslušalci so dokaj zanimivo izvajanje mladega docenta nagradili s prav živah> nim odobravanjem. Predavanje dr. Jos. Wilfana Ljubljana, 26. marca. Sedmo predavanje Slavističnega kluba bo na cvetno nedeljo ob pol 11. dopoldne v dvorani Filharmonične družbe na Kon* grešnem trgu Predaval bo g. dr. Josip Wilfah, predsednik Mednarodnega odbora narodnih manjšin, o »Raznolikosti narod* nostnega vprašanja v Evropi«. Vstopnine ne bo. Predavanje bo v Ljubljani gotovO vzbudilo veliko zanimanje. Simpatičen jubilant Ljubljana, 26. marca živa ljubljanska evidenca bi lahko imenovali g. Antona Kotnika, poduradnika v stanovanjskem odseku na ljubljanskem magistratu, ki praznuje 27. t. m. 60-let-nico rojstva in 25-letnico službe. Vsa Ljubljana ga pozna in njemu so znani vsi še tako skrivni stanovanjski predali v ljubljanskih hišah. Od vojnih časov dalje ni bilo zadeve, spadajoče v prečudno poglavje o stanovanjski krizi, s katero ne bi bil tudi on imel opravka. V svojem zvestem službovanju je sila koncilijanten in ljubezniv gospod, zato pa je tudi splošno priljubljen. Odlikuje ga že pri rodna plemenitost značaja, ki so ga mnoge izkušnje v službi še bolj učvrstile. Po rodu je simpatični jubilant iz Tre-beljnega na Dolenjskem in je v Ljubljano prišel pred 43 leti, v službo pri magistratu pa je vstopil s 1. januarjem 1906. Od n?la-dih let je zaveden narodnjak in napred-njak. Mladeniška, ne, prav korenjaška či-lost ga odlikuje tudi ob lepem jubileju. Da, tudi naši stroki je g. Kotnik dal simpatičen delež: njegova hčerka ga. Miroslava je poročena z našim stanovskim tovarišem urednikom Josipom Dolancem v Mariboru, njegov sin Maks pa je naš strojni stavec pri »Jutru«. čestitamo g. jubilantu in mu želimo, da bi bil tak, kakor je, še dolgo ohranjen Ljubljani in ljubljeni družini! Jubilej profesorja dr. Ernsta Laura Zagreb, 26. marca. Danes je praznoval svojo 601etnico g. dr. Ernst Laur, redni profesor visoke tehniške šole v Ziirichu, tajnik Švicarskega kmetij* skega sekretarijata in direktor Švicarske kmetijske zveze v Bruggu. Jubilant je eden najznamenitejših delavcev na gospo* darsko*znanstvenem polju in so mnogo* številna njegova dela posebno važna za kmetijsko gospodarstvo. V Švici posebej pa so njegova dela temelj vzorne agrarne politike. Dr. Laur je znan v gospodarskih krogih vseh dežel, od koder ima prav često obi* ske gospodarskih strokovnjakov v svrho študij. Zaradi specijalnih študij je bil pri njem tudi profesor zagrebške kmetijske fakultete dr. Poštič. Dr. Laur ima za nas velike zasluge, ker je zainteresiral Švicar* sko kmetijsko zvezo za naše gospodarstvo in ker skrbi za to, da se naši gospodar« ski praktiki vežbajo v raznih švicarskih kmetijskih ustanovah. Tako je bilo lani v Švici 86 praktikantov iz vseh pokrajin na« še države. Z dovoljenjem jubilanta je bila danes na zagrebški Ljudski univ. ob 11.15 sveča* na matineja, na kateri so razni naši kme* tijski strokovnjaki orisali zaslužno delova* nje dr. Laura in mu izrekli priznanje v imenu naše domovine in našega kmetijstva. Velikonočne nočitnice Ljubljana, 26. marca. Kr. banska uprava razglaša, da traja po odloku ministra prosvete P. br. 13.374 z dne 20. t. m. velikonočni šolski odmor na vseh šolah v področju ministrstva za pro-sveto od 2. do vštetega 15. aprila. Po odloku ministrstva prosvete O. n. br. 24.861 z dne 26- t. m. se prične velikonočni odmor na osnovnih in meščanskih šolah, kjer bosta vsaj dve tretjini učiteljstva zaposleni s popisom prebivalstva, že z dnem 30. marca. Dosedanje odredbe se po navedenem iz-preminjajo. Pri kaSlJanJis in bronhi jalnem katarju samo Mol Koroške novice Društvo v Št. Janžu v Rožu ima nov moški pevski zbor, ki se pridno vežba in je bil njegov prvi nastop sprejet z velikim odobravanjem. Poživi se tudi tamburaški zbor. Udeležba na občnem zboru društva je bila povoljna, poročila odbornikov pa niso zvenela baš ugodno. Treba krepke pobude, da se društvo postavi na trdne noge. Igra ^Davek na samce« v Velinji vasi je izborilo uspela. V Bilčovsu pripravljajo Finžgar-jevo igro ^Razvalina življenja«. V Pliber-ku so igrali veseloigro »Čevljar;:, ki je splošno ugajala. Društvo J-Kotc V Št. Jakobu v Rožu deluje sicer živahno, ali na občnem zboru se je pokazalo, da je pri mladini vendar premalo zanimanja za društvo. Želeti je, da mladina povsodi pristopa k društvom. V okrilju društva pa lahko uveljavi svoje želje in zahteve. Društvo *Je-pa« v Ločah pri Beljaku je priredilo ljudsko igro ^Domene. Pred par leti se je naselilo pri Celovcu nekaj bolgarskih družin, ki pridelujejo zelenjavo za mestni trg. Ker delajo bolgarski vrtnarji samo s svojimi družinskimi člani, niso obvezani na socijalno zavarovanje ln zato prodajajo lahko zelenjavo pod ceno drugih vrtnarjev. V deželnem zboru se je cula pritožba, da so morali zaradi tega neki domači vrtnarji omejiti svoje obrate in odpustiti delavce. Stavljen je bil predlog, da naj se v bodoče prepreči naseljevanje tujcev, ki povzročajo škodo domači obrti. Mesto Beljak šteje 23.000 prebivalcev in ima 23 milijonov šiL premoženja in 12 milijonov šil. denarnega prometa na leto. Beljak postane s prihodnjim letom avtonomno mesto z lastnim občinskim redom. S tem Lepi las je za. Din. 115 Sedaj imamo C7Xxetan I. Ferdinand Polak kot komandir sarajevski četi drinske ga polka; kapetan II. Mirko Podgornik kot vršilec dolžnosti komandirja šoli za vodje patruli primorskega polka; kapetan I. Pavel Šturm kot komandir šoli za vodje patrulje savskega polka in kapetan I. Slavko Pleveli štabu vrbaskega polka za pravne posle. Sanitetni poročnik Slavko Jereb Je imenovan za sekundarnega zdravnika pri Dravski stalni vojaški bolnici dr. Janez (jantar za zdravnika 52 pp., lekarniški poročnik Emil Šturm pa je prideljen na službovanje stalni vojaški bolnici II. armnske oblast;. Izpit za čin aktivnega inženjerSAe-ga kapetana II.,je opravil inženjerski poročnik Srečko Žagar. + Francoska ekskurzia na nas Jadran. Po inicijativi našega turističnega biroja v Pariz« se je organiziralo veliko iniorma-tivno potovanje po naši državi in zlasti p) našem Primorjti v času od 3. do 16. apriia. Ekskurzije se bo udeležilo 40 uglednih osebnosti iz Pariza. Skupina bo posetila med drugim Sušak, Šibenik. Split. Dubrovnik. Kotor. Mostar in Sarajevo. _ . * Skupščina Jadranske straže se je te dni vršila v Splitu. Skupščini je predsedoval g. Duian Mikačič. Iz tajnikovega poročila je posneti, da ie društvo v preteklem letu razvijalo živahno delavnost na propa-gadnem, organizatornem in kulturno-soci-ialnetn po'iu. Jugoslovenska straža šteje danes 60 podružnic in štiri sekcije^ podmladka z več tisočimi članov. Skupščina je naposled soglasno sprejela naslednjo resolucijo: Delegati Jugoslovenske straže, zbrani na letni oblastni skupščini na obrambo nacijonalne časti in ponosa svojega in svo-iih kraiev, z indignacijo opazujejo propagando v neki sosedni državi, a i stremi za tem. da prikaže svetu to naše Prmorje kot neiugoslovensko, sklicujoča se na nekoliko mrtvih kamenitih spomenikov iz rreteklosH in ignorirajoča živ narod. K) je edin dokaz čgavo je to Primorje. Zato delegati pozivajo vse rojake, naj v c:m več:em številu stopijo v vrste Jadranske straže, ker ie to najboljši protest in obramba proti tuiim aspi racijam. # <- Službeni list Dravske banovine objavila v številki pravilnik za izvrševanj? popisa"prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in domače živine v kraljevim Jugoslaviji 31 t. m. in objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. . . . , , * Službe za cestarje razpisuje banska uprava in sicer na naslednjih banovinsk.ih cestah: R.ogatec * Majšmerk * Ptuj * Sv. Bol* fenk * Senarska * Ivmjci * Gornja Radgona od km 5000 do 10.063, na cesti Ormož * ka* menščak * Ljutomer * Gornja Radgona * Gmurek od km 35.000 do 40.500. na ccsti Ivanjci * Terbegovci * Berkovci * Ključa* rovci od km 10.580 do 13.500, na cesti Sv. I uri j * Bučečovci od km 6960 do 8680, na cesti Pristava * Veržej * Stara Nova vas od km 3000 do 9.500, na ccsti Središče * Stroc* ja vas od km 13 060 do 16.455 in na cesti Ljutomer * Sv. Martin * Mursko Središče od km 1000 do 4000. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 let in ne starejši od 30 let ter naj vlože najkasneje do 25. aprila pri sre» skem cestnem odboru v Ljuromeru s kol* kom za 5 Din kolkovane prošnje z vsemi predpisanimi prilogami in dokazili o stro* kovni usposobljenosti. * Novi grobovi. Bela žena se je zglasila predsinočnjim v rodbini upravitelja v državni protezni delavnici v Liubljani g Josipa Simončiča in zahtevala življenje njegove soproge gospe Gusti. matere petih otrok. Blaga žena je bolehala že dalje časa na neozdravljivi bolezni, ki ji je sedaj tudi podlegla. Pokojnica .je bila oo rodu iz znane ljubljanske rodbine Treo in je službovala pred leti na zavodu za slepe v Kočev-iu kot strokovna učiteljica. Zaradi svojega blagega značaja je bila zelo priljubljena pri svojih nesrečnih učencih, enako pa tudi pri vseh. ki so jo poznali. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Mariboru so umrli: v splošni bolnici 12 ietna učenka meščanske šole Julijana Morijeva. doma iz Ojstrice pri Dravogradu, ter 34 letni posestnik Vinko Muršec iz Biša v Slovenskih goricah, v Slovenski ulici pa 73 letna šivilja Mariia Kollerieva. V Gradcu ie v splošni bolnici umrla Mariborčanka Marija Šurmanova, stara 62 let. — V celjski bolnici je umrla 72 letna Helena Papeževa od Sv. Vida nad Valdekom. — V Hrastniku je umrl 67 letni Franc Maček, delavec kemične tovarne. Pokojnik je bi! izredno lenega obnašanja in pravijo, da je bil kot tržaški najdenček potomec nekega plemenitaša. Pokopali ga bodo danes na dolskem pokopališču. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * Največji kolodvor v Jugoslaviji. V ministrstvu prometa se vrši proučevanje načrta za gradbo novega kolodvora v Skop- Vreinensko nororilo Meteorološkega zavoda v LJubljani 26. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatui i, 4 relat:vno vlago v 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7, 773.0, 1.8, 60. SE2, 10,--; Maribor: 7, 773.5, 1.0, 80. S\V2, 10, —, —; Vis: 7, 763.4, 3.0, 40. N6, 10, —, —: Zagreb: 7, 773.6, 1.0, 60, NE3. 10, —, —; Beograd: 7. 766.0, 1.0, 60, N4. 10, —, —; Sarajevo: 7, 769.8. —2.0. 70. NN\V3, 10, —, —; Skoplje: 7, 766.1, 4.0, 40, N\V3, 10, —, —; Mostar: 7. 772.8, 4.0, 70, NE3, 10. —, —; Split: 7, 765.3, 6.0, 50, WN\V4, 8, —, —: Kumbor: 7, 760.7. 8.0, 30, NE5, 8, —, —; Rab: 7, 767.5, 6.0, 30, NE3, 10, —, —. Najvišja temperatura v Ljubljani 6.0. — Najnižja temperatura: v Ljubljani 1.4, v Mariboru 1.0, Visu 5.0, Zagrebu 1.0. Beogra* du —1.0, Sarajevu —2.0 Skoplju 4.0, Mo« st'iru 1.0, Splitu 5.0, Kumboru 7.0, Rabu 5.0. Solnce vzhaja ob 5.51, zahaja ob 18.23; luna vzhaja ob 9.49, zahaja ob 2.32. Iju, ki bo največji in najmodernejši kolodvor v naši državi. Predloženih je bilo 40 projektov. Prva nagrada znaša 50. druga 30. tretja pa 20 tisoč dinarjev. * Kultura riža v južni Srbiii. Število zadrug in zadrugarjev za kulturo riža v Vardarski banovini vedno bolj narašča. V okrajih Radovište in Kočane bo letos posejanih z r:žem za 2000 hektarov več kakor v preteklem letu. Zadruge dobe letos selekcijo-nirano seme. * Zaradi obupa nož v srce. Iz Trznna so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico hbp-ca Ivana Novaika. usiužbenega pri posestniku Muš:ču. Fant si je v obupu zasadil nož v prsi. Zakaj je obupal nad življenjem, ni znano. Rana je sicer precej huda. toda Novak bo okreval. * Izginila ie iz Trbovelj neznanokam 17 letna šiviljska vajenka Jožefa Guna. ker je bila osumljena nekega prav malenkostnega prestopka. Materi ie pisala pismo: »Zbogom, ni a trta. grem v Savo!« Komur ie o deklici kaj znano, naj to blagovoli sporočiti občnskemu uradu v Trbovljah. * Tečaj o zdravljenju raka. Jugoslc-ven-sko društvo za proučevanje in pobijanje ra'ka bo osnovalo v Beogradu zdravniški tečaj za zdravljenje raka. Trajal bo od 20. do 30. aprila. * Koča pri Triglavskih iezerih bo. kakor javlja SPD. odprta in popolnoma oskrbovana od 28. t m. do 13. anrila. * Preložitev seima v Loškem potoku. V občini Loškem potoku je živinski in kra-marski sejem preložen in bo 30. t. m. To pa zaradi tega. ker bo potem ljudski popis * pesmi Srečka Kosovela razpošlja »Luč« Ljubljana, poštni predal 171 Izvod 21. Din. Denar naprej ali po položnici. * »Ko pomlad nam cvetje trosi«. Orkester Rad'o-Ljub!jana bo igra! v petek. 27. t. m med 18. in 19 uro Rozmanovo I. ju-goslovensko lovsko koračnico »Srečni lovec« Instrumentator Vitern k. Naroča se za ''sa glasbila orkestrov, sodb na pihala in kvartetov potom Jugoslovanske knii-srarne v LiubMani. * Sadiarji! Skrajni čas je. da si nabavite ARPO-PIN :n ooškropite z njim sadno drevje. ARBOPIN proizvaja »Chemotechna" Liubliana. Mestni trg 10. Tam dobite tudi izvrstna cepjlno smolo za cepljenje sadnega drevia •> Kupujte za velikonočne prazn'ke Cir«! Metodove razglednice! Dobe se v trgovinah trafikah in družben" pisarni. Ljubljana Beethovnova ulica št. 2. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos Reich. Iz LiifMhfie u— Sloviti znanstvenik univ. prof. Iplot-nikov iz Zagreba, bo drevi ob 18. predaval v predavalnici kemičnega instituta v realki o toplotnih žarkih in razpršenju svetlobe. Vstop je vsakomur svoboden. u— Skladatelj P. Hugolin Sattner bo osebno navzoč na cvetno nedeljo ob 15. ko bo Glasbena Matica ponovno izvajala njegovo kantato za soli, zbor in orkester v veliki dvorani Uniona. Poleg zbora in orkestra sodelujejo tudi isti trije solisti kakor na prvi prireditvi. Odlična Vera Majdiče-va. nad vse požrtvovalna gdč. Vedralova in Josip Križaj. Koncert dirigira ravnatelj Polič, veljajo pa znižane ljudske cene. u— Iz gledališča. Abonenti red.a D imajo drevi v drami predstavo »Divjega lovca«. Jutri zvečer bo drama zaprta zaradi generalk e z.3 veseloigro »Pri belem konjičku« katere premijera bo v nedeljo in njen ogled priporočamo vsem. ki si želijo prijetnega razvedrila. Drevi se ponovi, v operi za red C krasna Tli orna sova »Mijmon«. Naslovno partijo poje ga. Sax-Pristovšek. Lotliarfa g. Betetto, Maistra g. Vičar. Filino ga. Po-povičeva itd. D rigent g. Neffat. Jutri zvečer bo za red A prijetna opereta »Dijak prosjak«. V nedeljo zvečer bo opera proslavila 175 letnico rojstva in 140 let. smrti enega naj večjih glasbenih genijev V. A. Mozarta. Spored ie naslednji: operni orkester •zaigra pod vodstvom ravnatelja Poliča uverturo k Mozartovi operi »Čarobna piščal«. Nato bo kratek spominski govor, ki ga je napisal odlični glasbeni zgodovinar dr. Josip Mantuani. Po. govoru se' bo izva. jala Mozartova opera »Gosi fan tutte« z g. Betettom kot gostom. Veljajo' znižane operne cene. u— Ob priliki druge obletnice Tottiia Schlegla je g Oton G. Ambrož dopisnik »Novosti« in »Vremena« v izredno zanimivem predavanju v JNAD »Jadranu« izčrpno pojasnil delovanje teroristične organizacije. katere prva in najdragocenejša žr-'ev ie bil ravno Toni Schlegel. Obširno ie tudi opisal veliko delo pokojnika kot or-vovrstnega novinskega organ:zatorja in brezkompromisnega borca za p^litik^ kraljevega manifesta. Zagrebške »Novosti« so predavanje ponatisnile v nedelio in ponedeljek. u— Ljudska univerza za obrtniške vajen=> ce. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani pri« redi v ponedeljek. 30 t. m ob pol 7 zve* čer v veliki dvorani Mest neg < doma, vajensko predavanje. Govoril bo g prof Tanko Mlakar o snovi: »Naše planine,« s skiop* tičnimi slikami. Vstpn svoboden Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. u— Spored klavirskega koncerta Ivana Noča ki bo v sredo 1. aprila ob 20. v Fil-harmonični dvorani, je: Bach-Bnson; »Cha-conne«. Rameau-Godovski »Tambourin« Chopin »Valčka v cis-tnolu in sres-duru« ter »Etud.i v ges-duru !Ti;ce sp dobe nri g Mii'oš" V3rti:fin'lrii na Sfarpm trgu. U— Informafvn! sestanek zaradi novoustanovljenega Vlttba Vralie-vine Jugosl3v:ip bo drevi ob 20. v čitalnici »Jadrana« Vab^eni so vsi. ki se za to žari ima i o. n— O rarrnin našo irjAvindm mnrnaricc bo prpdaval drovi ''O v lrqf)(». tan dolge plovbe g. Rudolf Crnič iz Zagre- ba. G. predavatelj je znan strokovnjak, ki je prebrodil širna morja, obenem pa je odličen publicist in urednik *Jugosloven-skega Pomorcac. Predavanje bo izredno zanimivo in so vabljeni člani JS. trgovci in splošno vsakdo. u— Letos bo prodajalo Kolo jugosloven-skih sester svoje olike na cvetno nedeljo d-poldne pri običajnih mizah in po ulicah Ker je čist dobiček namenjen ferijaln n: kolonijam na morju, prav vljudno prosi svoje dobrotnike in orijatelje za blagohotno naklonienost! u— Bežigrajski sokolski oder, ki se je šele neda\Tio ustanovil, razvija živahno delavnost in dosega že lepe uspehe, bo priredil jutri in v nedeljo, obakrat ob 20. v svojih društvenih prostor h v topnič.'r= ski vojašnici predstavo ljudske igre »Do* men«. Ker vrši Sokol III v bežigrajskem okraju važno prosvetno delo. ki ga v tem kraju doslej sploh ni bilo, bodo gotovo vsi pravi prijatelji njegovega stremPenja posetMi omenjeni prireditvi, d? dajo s novo vzpodbudo mladim sokolskim delav« cem. u— Razstava ženskih ročnih del. V soboto 2S. t- m. ob 16. bo v meščanski *oli razstava ženskih ročnih del, izvršenih v točaju, ki ga je priredila Delavska zbonpcft. Vabljene ?o zlasti žene in dekleta, da lahko vidijo, kaj in koliko se je v tečaju na redilo. u— Kuharski tečaj za služkinje! V začetku aprila se otvori v prostorih šolske kuh nje v Prečni ul c kuharski tečaj, ki se vrš dvakrat tedensko v popoldanski urah od 15. do 18. Pouk ie brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški, ki bodo znašali prlb ižno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, k so že v službi in se žele izpopolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak dejavnik od 9 do 12. ure v Prečni ulici 2 u— Občni zbor ženske in moške šempe-trske podružnice CMD v Liubljani se ie vršil 14 t. m. v gostilni Zupančič. Funkci-ionarji obeh podružnic so podali pregledna poročila Dela ie b!o lani obilo in tud uspehi so bil lepi. zlasti ženske podružnice ki si je zopet priborila prvenstvo med vsemi podružnicami. Vsa čast vrlim damam? Zanimivo ie b:lo poročilo tajnika moške podružnice. ki se kot kulturni delavec udel-stvuje že 40 let pri raznih društvih. Spoznal ie iz delovanja teh društev, da je izmed vseh za narod najpomembnejše stremljenje Družbe sv. Cirila in Metoda. Ni potrebno, da se vzbuja v narodu šovinizem, pač pa ie potrebno, da se dvigne zavest narodne samoobrambe. V današnj h časih je zajel narod materijalizem. Onih. ki so se preob-jed'i dobrin, ki so jih prejeli iz naroda, ne najdemo med člani CMD. Prepojeni z nia-ffterializmom so izgubili vse ideale: domovina in Bog jim je posvetno bogastvo. Mladina se ie odtujila narodnim idealom, vzljubila je šport, ki vede v internacionalno miselnost. So bili časi. ko je bila akademska mladina avantgarda vsemu narodnemu pokretu. Treba pa se je zavedati, da narod brez mladine, idealnih borcev propada. Tako uči zgodovna. Kdor je prevzet domovinske ljubezni, stepi v krog Cirilme-todarjev. v krog idealnih čuvarjev domovine! u— Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Liubljani ima svoj občni zbor danes 27. t. m. ob 5 popoldne v družbeni pisarni. Beethovnova uMca 2. u— Redni letni občni zbor Saveza muzi-čara u kraliev-*nl Jugoslaviji, podsavez LjubHana. bo na veliki petek 3. aprila ob 10. dopo'dne z običajnim dnevnim redom v restavraciji hotela »LVivda« v Ljubljani. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 važna vaja vsega zbora. MED UNIV. DR. JOŽE PEČEK zasebni zdravnik v Brežicah ORDINIRA v hiši pok. dr. Mollerja od 9. — 12. 4412 in od 3. — 5. ure. u— Dela za tromostovje. Včeraj so pričeli de.avci Dukn.eve tvrdke z deii za tromostovje na Marijinem trgu. Najprej bo zgrajen ».-esm most, k. bo kakor oni na levi strani beuanjtga mostu, š.ruk 4 m. Oba nova mostova, ki bosta služJa samo pešcem bosta iz ze.eznega betona. S tem, da bo dovoljena uporaba novih mostov samo pešcem. bo zelo razbremenjen stari frančiškanski most. ki bo služil samo tovornemu prometu. Nova mostova se bosta na desni strani Ljubljanice strn la s starim mostom na levi strani Ljubljanice pa bosta izpeljana kake 4 m od stareg.- mostu v Wolfo-vo jlio in na Marijin trg. Prešernov spomenik bo s sedanjega mesta odstranjen in zaenkrat še ne vedo. kie bo našel novi prostor Enako ho podrta sedanja Šmalčeva hiša in o vša Lassnikova, sedaj Maverjeva hiša. Odstranjeno bn tudi sedanje iavno stranišče, tik novega mostu pa bo zgrajeno novo. podzemno stranišče. Delavci so včeraj že pričeli s podiranjem železne ograje zabi.ianiem pilotov ob bregu Ljubljanice in drug m drobnim delom. Glavna dela so odložena na čas po Veliki noči. Nova mostova bosta gotova in odprta za promet že v oočetku julija. Liub'jančani z velikim zanimanjem spremljajo pričetek novih del ob Ljubljanici. u— Razne tatvine. Te dni je vlomil neznan zli:k vec v stanovanje delavca Antona S. na Mirju ter mu ukrade! novo kompletno obleko, modne hlače in nekai perila v vrednosti 2200 Din. Antonu L. je nekdo izmakn i z okna njeg vega stanovanja v Staretovi ulici 200 Di vredno nikeljnasto uro Z dvorišča h:še št 15 na Aleksandrovi cesti je odpeljal te dni neznan storilec 2000 D;n vreden štirikolesni ročni voziček u— Pobegla deklica. Na praznik so ustavili policijski organi na g'avnem ko'odvoru 9 letno deklico, ki pravi, da je Katarina Pucova n da ie pobegnila iz Krškega. Deklica. ki je bila brez vsakih listin in izkazov. ni znala povedati imena svoj h stari-šev. zato so jo oddali do ugotovitve den-titetp v otroško zavetišče na Viču u— Iz preiskovalnega zapora izpuščena Pred dnevi smo poročali, da sta bila aretirana v zvezi z vlomilskimi pohodi Jožeta Kastelica. Anton Marinčič in Fran Sotler Oba sta bila. ko ju je preiskovalni sodnik zaslišal. izni'ščena na svobodo. a— Navihan ženar. Predvčerajšnjim okrog 9 je opazila gosoa Mariia R med nakupovamem živil na Vodn kovem trgu v svoji košarici denarnico, ki ji io je nod-vrgel neznan ženar. V denarnici ie tr'1 VMuč 'n neki listek denar na ie seveda izgnij v žeoaripv žen Mariia R. je prijavila zadevo stražniku .vendar žena rja n'so tnotrf ;7tak. niti in tudi še n! dognano, komu je bila denarnica ukradena. Uro z verižico In železn;ško legitimacijo ie izgubil šolski učenec franc tjehč od Kroparjeve h.še (pn Fanovcu) do Št rno-vega kopališča na >Ježici Pošten najditelj nai stvar vrne Franc be*ču. strojevodji v Rožni dolin; VIiI-8. ali pa na Jezici pri Kropariu prot prinern nagradi. u— Kemična praln ca in barvarna »Ideal« Kongresni trg 3. se priporoča cenj. občinstvu za naročila, katera izvršuje strokovno najvestneiše. G'ei dar.ašnj: oglas! _ u— Pi1* poroča se speci jalna trgovina šunk — «-taroznana delikatesna trgov,na Jane. samo Židovska ul ca 1. Iz Celja e— Nadškof dr. A. B. JegFČ v Celju. Včerai je priipel v Celje z dopoldansk.m ljub ianskim osebnim vlanom nadškof dr A. B. Jegič. Občinstvo k.i je istočasno pričakovalo prihoda novega bataljona 39. pp-ie sivoasega vladiko. k mu ni bil dovoljen oosel Gorice, sin.ipatično pozdravljalo. Iz Celja se ie g. nadš».of odpeljal na svo.ie stVno bvapšče v O^rriprr gr-^i! e— Članom Vodnikove družbe. Poverje-aištvo prosi vse člane iz Celja in okolice, da čim prej plačajo v tujsko - prometni pisarni pred kolodvorom članarino za 1. 1932. Poverjeuištvo ima na razpolago še nekaj letošnjih družbinih publikacij, ki pa jih morejo nabaviti le oni člani, ki plačajo članarino tudi za leto 1932. e— Alp netum v Mestnem vrtu. Gosp. Krajnc rm oiše: Pred dnevi je izšli krit -ka o planinski gred, v mestnem vrtu. Ker io sp! šno pripisujejo meni. poudarjam, da take kritike vedno podpišem. Planinska gredi obstoja že mnogo let. Da je greda sedaj zanemarjena, ie kriva v največji meri mestna publika sama. Kaiti nobena olaninka. noben modri svišč (encljan) in noben avrikel ni mogel v miru odcvetetl. Donašal sem sadike s planin, a uspeha ni bilo. ker so bi'e sadike v nekaj dneh pokradene Opozoril sem zato Olepševalno društvo, da mora napraviti okrog grede visoko ograjo, od katere naj imata ključ mestni vrtnar in društveni paznik v mestnem vrtu. To se n: zgodilo in je minilo veselje do dela mene in vse one. ki so dona-šak cvet.ice. Celo gredo premestiti za gimnazijski* plot. nima smisla, ker je ta prostor pieveč skrit. Stara greda se naj popolnoma razdre in na istem mestu preu-red- v drugačno skupino. Prestavljati gredo oreveč na solnce. bi po mojem mnenju ne kazalo. So namreč cvetlice iz planin nava-iene na boli hladno in druge bolj na toplo Zato se sadijo ali na solnčno .ali pa na senčno stran V Celju je dosti botanikov, k! bi fiomagalj z nasveti mestnemu vrtnarju g. Jelovšku. Upam. da bo Olepševalno dru-?tvo gredo zopet ož vilo. e— Obnovite čim prej srečke drž. razr. loterije v celjski podružnici »Jutra«, ker poteče obnovitveni rok s 30. marcem, dočim bo žrebanje 4 aprila. e— Mestni kino Drevi ob 20.30 zadnjič zvočna veseloigra »Krčmarjevi hčerki«, s Hennv Portenovo v dvojni vlogi Doda« tek Paramountova zvočna enodejanka in Foxov T»očni žurnal. e— Pazite na orožie! V torek zvečer se ie na cesti nepričakovano sprožil nekemu dijaku iz Ljubečne samokres. Krogla je fanta zadela komai dober cent.meter pod srcem in je na hrbtu izstopila. Dijak leži v celjski bolnic in je njegovo stanje resno. Vendar pa obstoji upanje, da mu bodo zdravniki rešili življenje. Govorice, ki so se razširile po mestu in okolici, da je d jak poskušal izvršiti samomor, so neresnične. e— Karambol avtomobila in voza. V torek 24. t. m. popoldne je peljal 46 letni posestnik Jože P. iz Ločice pri Polzeli s težko naloženim vozom hlode po Ljubljanski ctsti Ko je zavil z vozom iz Ljubiian-ske ce>te v Gregorčičevo ulico, se je pripeljal na ovinku nasproti primar.j g. dr. Steinfelser s svoj:m novim avtomob lom. P. je vozil nepravilno po levi strani ceste in zastavil avtomobilu pot. G. dr .Steinfel-ser se ie hotel v zadnjem trenutku .zogniti. v tem pa je zadel voz v zadnji del avtomobila. Avto je precej poškodovan. P. je izjavil. da bo škodo poravnal. e— Razne nesreče. V nedeljo se je pri delu spodtaknil 21ietni rudar Anton Vo-grinc iz Drobnega dola pri Laškem in padel tako nesrečno, da si je naiomii desno roko nad zapestjem. — V ponedeljek je prišel 17letni posestnikov sin Jože Drev iz Drešinje vasi pod voz in mu je kolo zlomilo desno nogo. — V Drobnem dolu je 23 t m. cepil 24!etni rudar Alojzij Kna-feljc drva Sekira mu je na grči spodletela in si je Knaieljc odsekal palec na levici. Pri smučanju je v nedeljo padel 23-letni poduradnik Anton Koren tako nesrečno, da si je zlomil piščal desne noge. že pred dobrimi 3 meseci je padla 61-letnemu hlapcu Jakobu Uaknerju v Žalcu težka vreča na desno nogo in mu zlomila piščal ter izpah-nila nogo. Lakner se za poškodbo ni zmenil KeT pa bolečine le niso ponehale, je prišel v bolnico, kjer mu pa zaradi zastarelosti poškodbe pač ne bodo mogli dosti pomagati. 18-letni delavec Franc Pešak iz Gaberja se je pri prehodu čez železniško progo spotaknil na tračnici in si pri padcu izpahnil levo roko v komolcu, obenem pa si tndi nalomil levo nadlehtnico. V Drešinji vasi je včeraj zjutraj stopil 22-Ietni hlapec Jurij Gomilšek na brano in si na ostrih zobeh občutno poškodoval levo nogo na podplatu. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. e— Aretac'ia tatu koles. V Zagrebu so aretirali 20 letnega mehanika Rudolfa Zol-geria iz Z b ke pn Šmarju zaradi tatvine dveh koles, ki j h ie izvrš 1 lani v Celju Zo'gerja so včeraj pripeljali v Celje in ga :zročili okrožnemu sodišču. e— Zaradi tajne prostitucije je b:te are-"'rana 20 letna brezpose'iia delavi a Marija B. od Sv. Petra pod Sv. gorami. Ker so nri zdravniški preiskavi ug tovili. da je dek'e bolno, jo bodo spravili v ljubljansko bolnico. fe Maribora a— Občni zbor Jugos'ovens,fo=češ' slovstvu. Za predstavo vlada tudi v i7ve" ! mariborskih krogih veliko zanimanje ter | se pričakuje poset nekaterih gledaliških I kritikov celo iz Zagreba in Ljubljane. Vsekakor se obeta zelo zanimiv večer. Kezira Hinko Tomašič. a— Gosto\anje primadone beograjske »pere ge. Žaludove in tenorista g. Zdenka Knitila bo v nedeljo 29 t. m. V o.jeri »Prodana nevesta« bosta oela partiji Marinke m Janka. Priinadono Zaludovo odlikuje izredno lep in izviStno šolan glas. Knittla pa imajo Mariborčani še s prvih opernih sezon v najboljšem spominu. Za abonente znižane operne cene. če nabavijo vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni. To bo obenem poslednja vprizoritev ^Prodane neveste«. Veljajo tudi bloki. a— Razstava moderne francoske grafike in knj ge v mali unlonski dvorani ie odprta drevno od 10. do 17. Okolica bolnikova se ©giblje boleznim v duplini ust in grla, uporabljajoča okusne Dobivajo se v vseh lekaraan Cena malega za-vojčKa Din 8.—, velikega zavujCKa Lun i5.—, a— Poučni izlet gostilničarjev na TiroL sko in 1-ieaansKO. t uivc n oiuo ^e, da pn* rctii z^ve^i yvsCilničarsKin ^.aarug v ;Huri« boru .jd 2. ao V maja poučno potovanje na Liruisko in Predarisko. da si morejo udele« ženci ogiedati podeželske moderno urejene gostilne, hotele in r zne tujsko prometne naprave. Celotni stroški znašajo za mari« borsk,o skupino 1658 Din, za ljub jansko skupino pa 1760 Din Potni listi morajo bi* ti vidirani od naših obl sti. vizume za Av< strijo, Nemčijo in Švico preskrbi vodstvo i z* leta. Prijave je p.oslati najkasneje do 15. aprila. Do tega časa morijo biti zbrani pni Zvezi v Mar"boru vsi p.otni listi Pojasnila daje: Pisarna Zveze gost. zadrug v M .ni« boru, Vetrinjska ulica 11»L. tel. 2467. a— Podporna društvo za revne učence v Mariboru bo imelo svoj redni cbčni zbor na cvetno nedeljo, 29. t. m. ob 11. v društven sobi v šoli v Cank rjevi ulici Odbor pr/>si predvsem upravitelje mariborskih šol, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. a— Iz bioskopov. Grajski: od danes da-lie nai\ečie mojstrsko delo Fedorja Dostojevskega v filmu: »Morilec Dimitrij Kara-mazov«. 100 odst. govoreči in zvočni film. Fritz Kortner. Ana Sten, Fritz Raso. — Union: od danes dalje »Markiza Pompa-dour«. 100 odst. govoreči, zvočni, razkošni film Ernst Verebes. Annv Alilers. — Apo!o v soboto in nedeljo: Bučk Jones. rred Thomson. a— Utoplienca so našli 23. t. m. v .strugi Mure pn tovarni lepenke v Sladkem vrhu. Po izg'edu ie utopljenec delavec, kakih 38 do 40 let star. srokopleč. 170 cm visok. Na perilu so na-šH monogram K. P. Identitete še ni bilo mogoče ugotoviti. Iz K.ran|a r— Ljubitelje francoskega jezika v Kras nju opozarjamo, da bo v petek predaval g. prof. Marc Vcv. in sicer o francoskem gle* dališču v I. 1931. Začetek zanimivega pre> davanj • bo ob pol 7. Priredila ga bo društvo prijateljev Francije v Kranju Z Jesenic s— Pat in Patachon v svojem prvem go» vorečem filmu prideta na Jesenice v kino »Radio«. — Predstave: petek, 27. in soboto 28. t. m. ob 20., v nedeljo 29. ob 15., 17. in 20. Iz Tržiča č— Koncert pevskega zbora prosvetnega društva v Tržiču se je na praznik sv Jo* žefa obnesel prav dobro. V prostorni dvo* rani na Skali se je nabralo mnogo občin* st%-a, ki je p zljivo sledilo posameznim toč* kam. Pevski material, ki ga je za ta kon* cert z veščo roko obdelal organist g. Plan n* šek, je prav dober. Nastopilo je oko'i 40 pevcev in pevk. Pevovodja je prejel z i svoj trud lep šopek. Ob koncu konerta se je v pesniških besedah spominjal naših bratov onkraj mej g. župnik Vovk in pozval pev* ce, naj zapojo še večno lepo pesem »Morje adrijansko«. ki so jo številni poslušalci po* sluš li stoje. Želimo, da pevski zbor s svo* jim delom nadaljuje. Zima se je umaknila iz dolin v planine, za njo hite smučarji, da se navžijejo njenega veselja do kraj . Se* daj pride do veljave smučarska ko:a na Ze* lenici. Od novega leta je posetilo to odliič* no gorsko postojank^ gotovo n d 500 smu* čarjev. Dostop je od vseh 6trani lahak. Na praznik sv. Jožefa je bilo na Zelenici celo precej otrok Med njimi se je gotovo naj* bolj postavila Polakovi Bredica. stara ko* maj šest let, ki je pogumno zmagala vso pot in se nasmučaVa Ko ne bo že nikjer snega, tedaj bo priredil športni odsek trži* škega Sokol na Zelenici smučarsko tekmo, ki bo gotovo uspela Iz Trboveli t— Zborovanje Društva rudniških name* ščencev. V nedeljo se je vršila v rudniški restavraciji v Trbovljah VIII. redna skup* šč;na Društva rudniških nameščencev, ka* tere so se udeležili delegati krajevnih sku* pin iz Zagorja, Hrastnik .. Laškega, Rajhen* burga, Krmelja in Mežice Zvezo društev je zastopal njen tajnik tov. Kravos iz Ljublja* ne. Skupščino je otvoril predsednik tov. Letnik, ki je pozdravil navzoče delegate, posebno nav7,->čeg poddirektorja Pokoj* ninskega zavoda g. dr. Vrančiča iz Ljub ja« nc in tajn ka Zveze tov. Kravosa. O dru* štvenem delovanju je poročal tainik tov. Cibej. Društvo im 420 rednih članov in 48 upokojencev. Društvo je zavzelo odklonilno stališče napram osnutku od Rudarskega za* druge predlagane posmrtne zbirke, ker ima že več let svojo lastno posmrtno zbirko. Blagajniško poročilo je podal tov F nt in i, iz katerega je razvidno da ie imelo društvo med poslovnim letom 99.673.c0 Din denar* nega prometa. Preglednik računov tovariš Franc Juvan je poroč 1, da sta s tov. Sela* nom pregledala denarnoposlovanje in na* šla vse v najlepšem redu. Članarina 'n pod* pornina ostanet; neizpremenieni. Prav ti* ko posmrtna zbirka, na novo pa se uvede posmrtna zb rka za žene, in sicer po 5 D:n za vsak smrtni primer. Nato ie pod ■'I o'" sir* no informativ. povn-rlo o pokojninskem za* vodu g. dr. Vrančič. Tajnik Zveze d ruš e v irivatnih nameščencev tov Kravos je opra* vičil zadružnega predsednika zve^e +ov. ^emljiča in obširno poročal o podrobnem lelu Zveze. Povabil ie navoče. da se po možnosti udeleže nros'ave 10=letnice obsto* ja Društva delovodij v Ljubljani Iz življenja na deželi TREBNJE. Sokolska akademija je pre« ložena na mesec maj. — Knjižnični odsek Sokol javlja, da je nabavil za okroglo 3000 dinarjev lepih knjig in s tem poveoil 6vojo knjižnico na 400 komadov Otvoritev bf> v 6oboto 28. t. m. ob 7. zvečer v sokolski dvorani. — Dramski odsek Sokola, ki je ne* davno odigral težko Meškovo »Mater« s prav lepim uspehom, lv> z isto igro gostoval v soboto 28. t. m. ob 20. v Mokronogu na sokolskem odru. — Vsa druga društv i 60 že podala za preteklo leto svoje račune, le po* družnica CMD še ne. Ker vemo. da je bila zadnje čase še precej ag god napredujejo. Ni v zadnji men kriva temu neveselemu pojavu naravnost ne* verjetna ozkosrčnost, s katero smo bili vsa ta leta navajeni motriti razvoj doma* čih dogodkov. Po šestih, sedmih letih sta se kluba od* ločila, da prekineta s to prakso. V vseh teh letih sta medsebojno igrala samo ofi* delne prvenstvene in pokalne tekme, v nedeljo pa gresta na start pod firmo »pri* jateljskega srečanja«. Ne delajmo si iluzij! Prav prijateljsko tudi to srečanje ne bo. Moment prestiža je gotovo še toliko jak, da bosta oba klu* ba vložila vso razpoložljivo silo v to, da izbijeta tudi iz prijateljske tekme čimveč športnega kapitala. Morda bo baš ta okolnost prav prišla našemu športnemu občinstvu, ki bo v pri* jetni zavesti, da ne gre za točke, torej brez vsake tesnobnosti moglo slediti za* nimivi. ostri, toda — pričakujmo — fair in viteški borbi dveh moštev, ki v med* sčbojnih srečanjih že po tradiciji poka« žeta maksimum svojega znanja, svoje spo* sobnosti. Prepričani smo, da bo tudi ljubljansko športno občinstvo doumelo spremembo v kurzu in jo honoriralo s polnoštevilnim posetom in z lahno korekturo svojega obnašanja na igrišču. Rekli smo in bodi tako! Športni droM? Jean Borotra je postal prvak USA v te* n'su v pokritih prostorih. V finalu je po sijajni igri premagal Berkeleva Bella. V doubleu sta si osvojila naslov Borotra in Christian Boussus. V nedeljo je nemška hockev rervrezen* lanca premagala francosko s 3 : 2 Fran« coii so vodili do zadnjih minut z 2 : 1, PRAVA POT SchicM U^erpentinovo milo 0V0 © za temeljito in štedljivo pranje. Schich- tova metoda je enostavna in prak- - ■ ■. T D A tična Z Žensko hvalo se zvečer na- UTRAJ rnoči, s Schichtovim terpentino- vim milom pa prihodnje jutro izkuha. TO J E CELO DELO PRI 3CHICHTOVI METODI nato so pa zaradi preveč defenzivne igre izgubili. Tekma se je vršila v Parizu. V Parizu so tekmovali za francosko pr* venstvo v kolesarskem cross*countryju. Ta športna panoga je pri nas še popolnoma nepoznana, dočim je v zapadnih državah že zelo razširjena. Kolesar ima precej tež* ko nalogo, ker pelje proga le deloma po cesti, v veliki večini po slabih gozdnih potih. Kolesar mora mnogokrat tudi nalo* žiti kolo na ramena in si krčiti pot preko neprevoznih mlakuž in ograj. Samo po sc* bi je umevno, da je to tekmovanje eno izmed najtežjih in zahteva veliko vztraj* nosti. Francosko prvenstvo si je že v tret* jič priboril Camille Foucaux. Službene objave LNP (Seja u. o. 24. t m.) Prisotni gg.: Stanko. Kuret. Šetina. Ma* lovrh, Bostič. Masi. Buljevič. Friedl, No* vak. Logar. Dorčec, VOspernik. Kralj. inž. Kuljiš. Na znanje se vzame porocio p. o., da je na prošnjo klubov preložil prvenstvene tekme v Ljubljani. Trbovljah in podežel* skih klubov — Odboru za kaznovanje sodnikov pri LNP se preda sav. sodnik g. Pevalek — SK Javornik prejme pismen odgovor na dopis št 5*31 z dne 14 III — Na znanje se vzamejo donisi v katerih prijavljajo nove odbore: SK Disk (pred* sedmik g. Vrečar Iv., tajnik I g Menart Jak.). SK Javornik (predsednik g Gerl Fr.. tajnik 2 Supan Fr.). SK Korotan pred* sednik g Petrič S. tajnik g. Novak Fr.) in SK Rapid (predsednik g. dr Blanke O . tajnik I g. Franki E.). Sprejme se vabilo BLP za odigranje dveh tekem reprezentance Ljubljane v Beogradu v dneh 12. in 13. aprila t 1. — SK Iliriji se odgovori pismeno na dopise z dne 10 III., 11. III. in 16 III — SK Ja> dranu se pošlje pismeni odgovor na dopis št. 8*31 z dne 10. III. — Prošnji SK Že* lezničarja in SK Amaterja se 6dpošlje JNSu. Sporoča se klubom, da je trebs. po skle* pu JNSa opremiti poverilnice za izredno skupščino JNS v zgornjem levem kotu z rimsko številko IV, ki jo je določil JNS, kateri je pristaviti arabske številke kot sledi: SK Ilirija IV* 1. ŽSK Hermes IV*2, SK Reka IV*3, ASK Primorje IV*4. SK Svoboda (Ljubljana) IV*5, SK Grafika IV*6, SK Korotan IV*7, SK Jadran IV*8, SK Slovan IV*9, SK Natakar IV*10 SK Svoboda Vič IV*11. V območju Mo Ma* ribor: ISSK Maribor IV*12. SK Železničar I V* 13, SK Rapid IV*14. SK Svoboda IV* 15. SK Mura IV*16, SK Ptuj IV*17. V območ* ju Mo Celje: Atletik SIK IV*18. SK Olimp IV*19, SK Celje IV*20. SK Šoštanj IV-21 V območju Mo Trbovlje: SK Amater IV*22, SK Trbovlje IV*23. SK Dobrna IV*24, SK Retje IV*25. SK Hra«tn:k I V* 26 SK Elan (Novo mesto) IV*27, SK Disk IV*28, SK Javornik IV*29 — Tajnik I Službeno iz LNP. Seja kazenskega od* bora bo danes, v petek ob 18.30 v Delav* ski zbornici, Miklošičeva cesta 13. Od* boru naj se javijo ob 18.30 igr Battelino A., Češnik V.. Galič A (SK Reka). Zunan* čič (ŽSK Hermes). Senica. Slamič (ASK Primorje-* ter Doberlet in Varšek (SK Ili* rija). — Tajnik II. Ljubljanski plavalni podsavez (Službeno) Glede na včerajšnjo objavo gg. inž. Debelaka in Marca kot predsednika in tajnika LPP razglaša upravni odbor LPP, da navedena gospoda nista upravičena izdajati se za funkcionarja LPP. ker Jugoslovenski plavalni savez ni potrdil njihove izvolitve, dotično skupščino LPP, na kateri sta bila izvoljena, pa je proglasil za nepravilno in neveljavno. Vprašanje, ali je sedanja podsavezna uprava, ki je potrjena in priznana po sa-vezu, na podlagi društvenega zakona legalna ali ne, bo rešeno na pristojnem mestu na podlagi rekurza, ki ga je uprava sklenila vložiti. V informacijo klubom objavlja LPP, da je policijska uprava v Ljubljani izdala akt št. 22/351 na podlagi pod-saveznih pravil iz leta 1923 Gospodje iz prejšnjih uprav, ki si zdaj prisvajajo neupravičene naslove ,niso smatrali za potrebno, da bi tekom let obvestili policijsko upravo, da ta pravila več ne veljajo, ker so bila za celo državo z odobrenjem ministrstva za notranje zadeve uveljavljena s 1. junijem 1925 nova pravila, ki so bila nato temeljem sklepov saveznih skupščin leta 1927 in 1928 ponovno izpopolnjena in po katerih podsavez de facto vsa leta deluje. Za upravni odbor LPP: predsednik Andro Kuljiš, tajnik Alfred Poschl. Primorje : Atletiki. V včerajšnjem poročilu o tekmi med Primorjem in Atle* tiki se mora v predzadnjem odstavku pra* vilno glasiti: Mlajše moči se počasi uva* jajo z izjemo Terčka, ki je premehak, in ne »prenehal«. ASK Primorje (nogom. sekcija). Da* nes od 15. dalje trening ob vsakem vreme* ■nu na igrišču. Iz SK Ilir je. Težkoatletska sekcija ima od prihodnjega tedna vsak ponedeljek in četrtek svoj redni trening na velesejmu v istem paviljonu kakor lani. Pozivajo se vsi atleti, posebno boksarska sekcija, da se treningov stalno in pridno udeležujejo. — Damska gimnastika se bo trenirala od prihodnjega tedna vsako sredo na vele* sejmu kot lani. Dame se naprošajo, da se zberejo v sredo 1 aprila nred velesejm* skim vh*vV>m ob 10 Istotam se sprejema* jo nove iinteresentke. GOSPODARSTVO Prireditev velike državne razstave in velesejma v Beogradu Skoro 10 let že razpravljajo o tem, da se tudi v naši prestolici priredijo, slično kakor v Ljubljani in Zagrebu, mednarodni vele-sejmi. Akcija za prireditev velesejma je bila v tem razdobju že ponovno sprožena. Že vrsto let obstoja posebna družba za prireditev velesejma in tudi predlanskem se je na inicijalivo beograjskega »Vremena*: na posebni anketi razpravljalo o tem problemu — toda vse te akcije so doslej ostale brez uspeha. Pri tem je bila največja ovira pomanjkanje primernega obsežnega zemljišča za prireditev take reprezentativne razstave. Kakor poroča včerajšnje »Vreme«, pa je to vprašanje že definitivno rešeno, in sicer na široki bazi- Morda bi Beograd še dolgo vrsto let čakal na svoj velesejm, če ne bi stvar vzela v roke kralj, vlada. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja že poseben zakon zaradi prireditve velike državne razstave v jeseni leta 1932. ki ji bodo potem sledili mednarodni velesejm? Načrti za prireditev take državne razstave so že izdelani v trgovinskem ministrstvu Na predlog trgovinskega ministra g. Denie-troviča je kr vlada že sklenila, da se bodo še letos pričela dela za zgraditev sejmskin palač, in sicer v Dolniem in Gornjem gradu. to je na obrežju Save odnosno Dunava pod Kalimesdanom. Prostor, ki bo v ta namen na razpolago obsega okrog 50 hektarjev. Obsežnost teza zemljišča bo omogočila, da se poleg velesejmskih in razstavnih palač postavi in uredi tudi velik stadion za športne prireditve. Po načrtu, ki je bil izdelan v trgovinskem ministrstvu, bo država zgradila nekai mo-numentalnib palač in paviljonov, ki bodo kot permanentne zgradbe služile za splošne nacijonalne razstave, pozneje pa za vele-seiniske prireditve. Posebna palača bo ob priliki prireditve državne razstave služila za prikazanje kulturnega in zgodovinskega razvoja našega naroda. V bližini bi se postavile palača za voini muzej, za muzej princa Pavla, za trgovinski muzej in palača Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Predvideni so tudi pavilioni za promet in turizem, za kmetijstvo itd. Vse te palače bodo zgradili na širokem platoju pro1' Du-navu. Nižje doli v Dolniem gradu pa bodo postavili pavilione za razne panoge našega gospodarstva. Med zgradbami v Gornjem in Dolnjem gradu se bodo po načrtu uredile terase, ki bi se dale izkoristiti za slične namene. Na zapadni strani Dolnjega grada, približno izpod Meštrovičevega spomenika zmagovalca, pa ie rezerviran obsežen nn»-stor za stadion, odnosno za športna igrišča. Kakor zatriiiie'0 se bo z deli takoj t>ri-čelo tako da bodo nekatere zgradbe ooet.av-i;PT1P ?e letos, oslale pa rvihodnie leto. Velika državna razstava se bo potem vršila v iesieni leta 1932. naslednje 1e»o na se ima prirediti prvi mednarodni velesejm. Dvigani<* Ta*®«««** novršine v naši državi Statistični oddelek kmetiiskega ministrstva ie pravkar zb-al in »reHil defn^vne podatke o zaseianih pov§inah in o žetvenem donosu v preteklem letu Ti noH«»tk! so zlasti zanimivi, ker :e iz niib razvidno, da se obdelana površina v naši državi stalno dviga- V 10. Ie*lli se ie r žitom nose'ana površina povečala za 34 odst. Z žitom je bilo po statistiki za leto 1030. poseianib v naši državi 5 877 000 ha. Navzlic agrarni krizi se je tudi v lanskem let" posejana površina nadalie povečala za lo1 000 ha. Vpliv agrarne krize oa se vidi v toliko da je ta prirastek manJSi kakor v letu 1P°9.. ko ie znašal preko 4^0 000 ha. Od 1. 1920- se ie t po«»ianii oorrsin« povečala tako-le (v mMiionih hektarjev): 19^0 19^3 19°^ 19?8 1929 1030 4.38 4.63 4.95 5.13 5.73 5.8S V teku zadnjega desetletja se je ♦orej « žitom površina p»v«*a. če i.po5lr-vamo .1* «r> to dane golove meie in da od novo obdelanih površin odpade tudi znaten del na dnig«> kulture Za posamezne vrste ž^rir so z^dnia leta znašale obdelane površine (v milijonih hektarjev* • 19°R 19°9 1930. koruza 2-80 2.3P 2 «7 ^mca 1.92 2.14 2.17 iečmen 0.39 045 046 oves 0 38 0.40 0.41 rž 0.20 0.24 MS Kakor iz gornjih številk razvidno, ie slede obdelane rovršine na prvem mestu koruza. S pšenico posejana površina se l? 1an.» le malo povečala, kar ie razumljivo. Če upoštevamo težkoče pri plasiranju pšenice na inozemskih tririščih. ki so -rotovo večie kakor za ostalo žito. Zato pa se ie nadalie v večji meri povečala proizvodnji krmilnega žita. Korigirana cenitev naSe^a lanskega žitnega pridelka Statistika navaja tudi definitivne podatke o pridelku posameznih žitaric. l>ri čemer opažamo, da ie ministrstvo v svoii cen;tvi izvršilo nekatere znatnejše korekture. Že ob nriiliki prve cenitve lanske letine ie b>lo izraženo mnenie. da ie ta cenitev preopti-rrtisfičn« SeHni ?e fnd» *nkoda aranžma in kasa 426.25 — 426.75, za marc 426.5 - 427. za december 426.25 — 427, in vesticijsko 88.75 — 89. agrarne 51.5 -52.5, 8% Blair 93.375 — 93.5. 7% Blair S2.75 do 82.875. 7% Drž. hipotek, banka S2-75 do 83.25. 6lo begluške 69.25 — 70; bančne vrednote: Praštediona 90!) — 915, Srpska 195 — 198, Zemaljska 141 — 143, Union 100 — 192, Jugo 78.25 — 79. Pol jo 52 do 52.5, Ljubljanska kreditna 128 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 -26, Našička 975 bi., Gutmann 132 — 142. Sla-veks 40 den., Slavonija 200 den.. Drava 249 do 255. Šečerana 277.5 — 287.5. Brod vagon 62 den.. Union 55 — 60. Vevče 128 den., Du-brovačka 370 den., Oceanija 200 — 212 Trbovlje 300 — 302. Beograd. Vojna škoda 425-5 — 426.5 zakli., za junii 425.5 — 426.5. investicijsko 88.25 zaklj., 7% Blair 83 z^aklj., 7% Drž hipotek, banka 83.25 — 83.75. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (26. t m.). Tendenca za les mlačna. Ekseliutivno je bilo prodanih 8 vagonov (po l5.fXX) kg) bukovih drv, meterskih, suhih, zdravih cepanic. s 15% okroglic (dobava v prvi polovici aprila) i>o Lit 4.— franko vagon iugoslovensko-italijanska meja. Povpraševanje je za hrastove podnice (paralelne. 500 m3. debelina 55., 45 in 65 mm. dolžina 2.65, 2.80 in 2.90 m, širina od 18 cm navzgor), za 40 000 komadov borovih hlodov (dolžina 1.80. 2 ln 2.50 m. debelina na tanjšem koncu 11 /13 in 14'16, vsake debeline polovico, dobava do konca iulija) in za bukovino (parieno I. neobrobljeno ali obrobljeno). ŽITO + Ljubljanska borza (26. t. m.). Tendenca za žilo stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slov. j>ostaja po mlev. tarifi, plač. v 30 dneh) pšenica: baška, potiska 80/81 ks po 212 5 — 215: baška. srbobran.. 79/80 kg po 210 - 2l2.5: gorniebaška. 79'SO kg po 205 — 207.5: baška okolica Sombor. 79 ka in baraniska. 79'80 kg po 192.5 - 195; koruza: baška. stara po 147.5 — 150. nova, času primerne suha po 137.5 — 140; oves: baraniski. navadna voznina po 192.5 — 195; rfioka- banaška vO« po 335 - 340 = Novosadska blagovna borza (26. t. m.)-Tendenca neizpremeniena. Promet: 14 vag. pšenice, 21 vagonov koruze in 6 vagonov moke. — Pšenica: okolica Novi Sad 79'80 kg 152 5—155: okolica Sombor 79 '80 kg 142 5—1^5. sred-baška 79/80 kg 155 do 157.5, baška potiska. 79'80 kg 15750 do 162.50: sremska. 78 kg 14250—145; slavonska. 78 kg 140—142 50. Oves: baški 150 do 152 50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 120_125 Koruza: baška in sremska 8« 88. ladja Dunav. predčasno suha S7 do 88. za mai 9n—95 Moka: baška *Ogc in >0<*g< 240—260. >2* 210—220. 185 do 195: >6« 175—185: »7< 140—145; »8: 115_l20. Otrobi: baški, sremski in banaški 110-115. + Bndimpeštanska terminska borza (26. t- m.). Tendenca mirna, promet miren._ — Pšenica: za marc — (obrač"nski tečaj 15.50), za maj 1590—15.91 (16.00). za junij — (16 00): rž: za marc — (11.30), za maj 1138—11 40 (11.50); kornza: za maj 12.11 do 12.42 (12.50), za julij 12.62—12.63 (12 60). Ali ste že naročnik edine slovenske ilnstvovane tedenske revife .življenje in svet44? 1. aprila 1931 stopa ▼ veljavo novi zakon o skupnem davku na poslovni promet. Zakon obenem izide s odnosno uredbo in popolnim davčnim tanifom v enem zv^ku kakor v državnem jeziku v lat-nvc' fudi v nemškem jeziku) z vsakomur stonnim. razumljivim uvodom od dr Slav i St~niča, sekretarja trgovsko industrijske in obrtne zlv>mice v Novem Sadu te dni. Cena v predplačilu 50 Din, broširanemu komadu v nHtneni —»zavi 65 Din. Naročila sprejema: NEMAC.CA KNJI2ARA, NOVI SAD. Iz življenja in sveta Lyonova tretja raketa pred startom „Nepoboljšljivost" ameriškega iznajditelja, ki hoče po Veliki noči poslati v vsemirje novo raketo Na Nemškem je izstrelil te dni, kakor smo poročali, mlad inženjer svojo prvo raketo, ki naj bi dokazala, da je princip raketnih poletov v vsemirje praktično povsem izvedljivo. Uspeh ni bil bogve kakšen, za začetek pa vsekakor zadovoljiv. IzstreleK se je dvignil 500 m v zrak in merilni aparati, ki jih je nosil s seboj, so dospeli s pomočjo pada.a v najlepšem redu na tla. Toda vse kaj drugega se pripravlja za bližnje dni, najpozneje za konec prihodnjega meseca v malem mestu Londru pri Milanu v Italiji. Američan dr. Lyon je naznanil svetu, da je bil tu dogradil raketo, ki se bo morala po njegovih računih dvigniti v višino — 100 km. Ime dr. Lyona ni neznano ime v svetu laketnih graditeljev, že v januarju predlanskega leta je sprožil v Bergamoških Alpah svojo prvo raketo, ki je dosegla višino 10 km. To višino mu moremo samo verjeti (če hočemo), kajti poskus je izvršil sam, brez prič, in Kar je tedaj poslal v zrak, se ni vrnilo na zemljo niti kot prah. Drugo raketo, lansko leto. je sprožil ob navzočnosti nekaterih drugih ljudi: no, uspeh je bil minimalen, kajti name-stu v zrak je šinila v zemljo in pri tem je odneslo več navzočih oseb z dr. Lyonom vred malenkostne poškodbe. Dr. Lyon ne bi bil Američan, če bi se dal od tega neuspeha ostrašitl. Lotil se je gradnje tretje rakete. Ta tretja raketa je po njegovih navedbah zgrajena na prav poseben način. Sestoji iz treh delov ki se bodo užgali v določenih presledkih drug za drugim. Prvi, najspodnejši del, sestoji iz več koncentrično namešceniu manjših raket, ki bodo oskrbele start, čim se bodo dogorele, odpadejo, srednji del, v katerem so se bile med tem časom avtomatično pomešale snovi, iz katerih sestoji eksplozivna snov, bo zagorel in pognal raketo še višje. Eksploziv se bo napravil šele med poletom zato, da ne bi raznesel aparata že pri startu. Ko dogori srednji del, odpade, potem ko je vžgal tretji del, konico rakete, v kateri se je med tem spet pripravilo razstrelivo. Ko bo konica dogorela in začela padati, se bo otvorilo padalo na njenem vrhu in merilni aparati na padalu bodo prispeli lepo počasi na zemljo. Dr. Lyon je sestavil tu na vsak način zelo duhovito premišljeno pripravo in morda ne pretirava, če pravi, da bo njegova raketa premerila ozračje do vošine 65 do 100 km kjer ozračja skoraj že več ni. Kako pa je z drugo njegovo trditvijo, s to namreč, da bodo v treh, štirih letih tudi že ljudje letali z njegovimi raketami v svetovno prostornino: to bomo videli v — treh, štirih letih In deloma že prej: na dan, ko bo izumitelj sprožil sedanjo svojo raketo. „Hiša skrivnosti" v New Yorku Smrt »najbogatejše ženske« na svetu — Trgovec s kožuhi, ki si js pridobil milijonsko premoženje — Čudno življenje bogatih sester Kakor smo že kratko zabeležili, je umrla / New Yorku 78-letna Ela Wendel, »najbogatejša ženska sveta«. Izdihnila je v staromodni hiši v sloviti Peti aveniji. V Jtrogi samoti jo je zadela kap. Sestre Wendel so živele s svojim edinim bratom dolga leta v samostanski samcu. Z vnanjim svetom niso imele nikake zveze, čuvale so samo svoje imetje, ki ga cenijo na 100 do 125 milijonov dolarjev. Ela, zadnja iz Wendlovega rodu, ki je preživela brata in vse sestre, se je odločno branila prodati hišo v Peti aveniji, čeprav so ji ponujali zanjo 40 milijonov dolarjev. Zatrjevala je, da ne bi mogel njen psiček pogrešati svojega igrišča. Oporoke pa še niso odprli in zato ne ve nihče, kaj »e bo zgodilo z milijoni rodbine Wendel. Temelje za milijonsko premoženje \Ven-d'ov je položil stari Bogoljub Wendel, ded pokojne Ele Wendlove. Pred tremi generacijami si je nakupičil ogromno premoženje s prodajanjem kožuhov. To je bilo oribliz-no ob istem času, ko je obogatil Jonn Jakob Astor. Dedu Wendlu so se morali otroci zaobljubiti, da ne bodo v New Yorku nikoli kupili nič drugega ko zemljišče. John Wendel, brat umrle Ele, je bil tako piezet s to rodbinsko tradicijo, da je amel prepričati svojih šest sester, da se ne sme nobena izmed njih omožiti, ker bi pomenil takšen korak razcepijenje premoženja. Vse svoje življenje so se sestre ravnale po njegovem železnem ukazu in so živele v nečedni štirinadstropni hiši. ki stoji na ne-prep lačljivo dragih tleh Pete avenije sredi nebotičnikov, hotelov in velikih trgovskih hiš. Tukaj je stanovala rodbina Wendel od 1856 do smrti Ele. Ljudje so imenovali njih hišo »dom skrivnosti«. Sezidana je v sloga vitkorijanske dobe in ima od pridobitev civilizacije samo plin, pogreša pa telefon in ves ostali moderni komfort. Wendlove niso imele nikoli v svojem življenju niti šivalnega stroja. Skozi 70 let so šivale svcje obleke same na roko. V teku 50 let je prišlo v Wendlovi rodbini dvakrat do javnega upora proti sveti rodbinski tradiciji. Georgini, ki je že bila dosegla starost 50 let, se je bilo uprlo življenje v samoti in je pobegnila z doma. Brat John pa je šel ponjo in jo velel zapreti v umobolnico, odkoder so jo vrnili rodbini šele na odločitev vrhovnega sodišča, ki ni dopustilo te zlorabe. Zdaj se je morala Georgina brezpogojno podvreči zahtevam svojega brata Ostala je do smrti v mrki štirinadstropni hiši. Druga upornica je bila Rebeka. Tudi njena kri se je vžgala v 50. letu. Navzlic odporu brata Johna se je omožila s profesorjem Luthrom Swopejem, ki se je bila z njim slučajno seznanila v cerkvi. JUrat je seveda besnel, a mu ni nič pomagalo. Moral je naposled privoliti v zvezo. Vendar je imel ta korak Rebeke hude posledice za ostale sestre, katerih ni pustil John pozneje več v cerkev. Med tem so polagoma pomrle samske sestre. Po smrti brata Johna pred 15 leti je prevzela upravo hiše obvdovela gospa Swo-pe. Lani v juliju je umrla kot vdova brez otrok. V oporoki je določila, da ima za naprej upravljati rodbinsko premoženje sestra Ela in ga po svoji smrti razdeliti med 15 cerkva in dobrodelnih zavodov. To določilo pa se je nanašalo samo na del zapuščine. Glavni del premoženja je ostal pod upravo Ele. ki je umrla kot zadnia Wen-dlove rodbine. 3000 km s pasjo vprego Gojitev vprežnih psov v Rusiji — Kamčatski psi prevažajo ljudi in blago Sovjetske vojaške organizacije, na pr* vem mestu Zrakoplovno kemično d_ru» stvo, so pričele gojiti stražne .a vprežnž pse. Omenjeno društvo je pre^eo tadi urbanizacijo posebnih skupin psov dolo* čenih za varnostno službo v tvormcah, podjetjih, kolektivnih in sovjetskih go* spodarstvih itd. Mnogi pri »Aviohima« so že »zaposleni« v raznih pod.-Jih V zad* njem času vzgajajo zelo intenz.vno vprep ne pse za promet. Te dni se je pnceia s-randiozna vožnja kamfiatskih psov na črti UralsMoskva. Pot je doi^ oOOO km :n c1iž' iz Sverdlovska (bi'lega Jekaterin* bc.raa) čez Ural v Krasnourmsk po gozd, nil;"poteh in čez reko do Sarapuls'.n ka-zara ter v Nižnji Novgoroi >•:« Moskvo. V dobi aviatike se nam v d: potovanje s pasjo priprego precej romantično Na« vadno teče dvanajst velikih, mišicastih, volkovom podobnih psov. »Naletel sem nanje pri startu v Sverdslovsku«, poroča dopisnik »Krasnaja Gazete« v Ljeningra« du »Ko so iz daljave zaslišali žvižg vodje Ivana Mihajloviča Djačkova, so naravnost pobesneli od veselja. Ta majhen, energij čen in vesel mladec, ribič in lovec, vozač s pasjo vprego, je potiskal pred seboj lahke sani in žvižgal značilno signalno melodijo, ki je opozarjala pse. naj se pri« pravijo na pot. Kratek klic »Ejno« in ne* stronim psom. ki so stali po dva in dva v vrstah, so vrgli na vrat jermenaste vol* ke. Srednja vojka se je napela kot struna in tenke noge psov so zadrhtele. Tribuna na startu je bila polna ljud« stva. Poveljnik Jurkovič je dal ukaz za odhod. Djačkov je kriknil veselo in glas* no »k j no« in prioega je tekla z brzino 2j> km na uro. Odrinili smo iz Sverdlovska proti Uralu. V začetku je šlo nizdol, potem nekaj kilometrov daleč skoraj po ravnini, nas kar se je začela pot vedno bolj dvigati. Vsenaokoli s snegom zameteni gozdovi. Iz vsake vasi so nam ljudje prišli naproti. Psi pretečejo povprečno 15 km na uro. Na Kamčatki živi upravnik nasje pripre« ?»e Curkin. ki napravi v 12 urah 300 km. Rizen nas treh vlečejo psi dve vreči ju« kale in našo prtljago. Jukala je na pose« ben način posušena riba za pasjo hrano. Čez dan dobe pol, zvečer pa celo ribo. Včasi dobe tudi kos kruha. To je poleg snega njih hrana. Psi spe zelo malo Tudi jesti ne morejo dosti. Hraniti pse je prav tako velika umetnost, kakor vežbati jih.« Za poslado: «7 •Atirim cofcolado Serum proti raku Londonski zdravnik dr. Thomas Lunse je odkril serum, ki uničuje na raku obolelo tkivo, ne da bi škodovalo zdravemu tkivu. Serum pridobiva iz živali in se je izkazal zelo uspešnega pri poskusih v laboratoriju. Vprašanje pa je, kako bi se obnesel v praksi, kajti že prej so razni učenjaki odkrili snovi, ki uničujejo rakove stanice, kot zdravilno sredstvo pa niso imele te snovi, žal, nobenega pomena. Naslednica Hermana Miillerja v parlamentu Mestna svetovalka Selma Lohse Wiirzburg, ki je dobila mandat za pokojnim državnim kancelarjem. Gospa je najmlajši član nemške državne zbornice. Cerkev in steznik Občinski svetnik Nagel v Frankfurtu ob Meni je bil med someščani zelo ugledna osebnost Tamošnja evangelska verska občina ga je zaradi tega in pa zaradi njegove priznane bogaboječnosti izvolila za predsednika cerkvenega davčnega sveta. Šest let je upravljal nje denar, a prav zvito. Namestu da bi ga dal preprosto v nogavico. ga je koristno naložil — v svoje zasebno podjetje, ki je izdelovalo dokaj pikanten in nebogaboječ artikel — steznike. Nič manj nego 161.000 mark cerkvenega denarja je bil že vložil v ta predmet, ne da bi kdo o tem kaj vedel, ko je nepričakovano gospodarska kriza spregovorila svojo besedo. Gospod Nagel je prišel na kant, ves denar, ki so ga verniki šest let vplačevali v cerkveno blagajno, je bil proč. Stvar je prišla na dan in gospod Nagel bo sedel dve in pol leta za zamreženim oknom ter premišljeval nestalnost vsega človeškega. Tistih 161.000 mark pa frank-furtska evangelska cerkvena blagajna vseeno ne bo videla nikoli več.' BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE. dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Vsak dan ena k r^ J J 'n V hotelu »Kaj pa naj to pomeni?« »Kaj? Morda želi gost, da mu osnažiš tudi noge.« človek, ki je postal v trenutku bogataš Saffran In Klpnlk obsojena na smrt Dramatični prizori v bartensteinskem procesu Ela Augustinova obsojena na pet In pol leta ječe V sredo, na praznik, zvečer je bila v Saffranovem procesu izrečena sodba. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva, ki si od pozornosti skoro ni upalo dihati. Ob 10. uri je stopil v dvorano predsednik obravnave, ki je prečita! naslednjo sodbo: Saffran je obsojen na smrt in na 12 let ječe. Kipnik takisto na smrt in na 12 let ječe. Ela Augustinova na pet in pol leta ječe. šest mesecev preiskovalnega zapora se ji vštrje v kazen. Brat Augustinove je obsojen na tri mesece, odšteje se mu mesec dni preiskovalnega zapora. Saffran, Kipnik in Augustinova izgubijo vse državljanske časti, zadnja le dotlej, dokler ne odsedi kazni. Šofer Reck je bil oproščen. Obtoženci so sprejeli kazen mirno, le Augustinova se je zgrudila, ko je predsednik sodišča prečital njeno kazen. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je Kipnik usmrtil Dahla s streli, vendar je Saffranova krivda enaka. Saffran je med obravnavo priznal, da je dal pobudo za zločin, ki pa ga ni izvršil on, ampak Kipnik. Kipnik je trdovratno tajil ,da bi bil morilec, priznal pa je, da se je udeležil usodepolne vožnje, po njegovem mnenju pa je bila žrtev že mrtva, ko jc je videl. Augustinova je na- Ob splošni pozornosti je nato stopila pred sodnike žena umorjenega molžarja Dahla Ana Dahl iz Kraljevca. Vdovi, ki je bila z Dahlom omožena samo šest mesecev, je komaj 24 let. Pri njenem zasliševanju je prišlo do prizorov, kakršni so celo v raz-pravnih dvorana zelo redki. Dahlova je prišla na zaslišanja v črni obleki. Augustinova je pri njenem vstopu bruhnila v jok Saffran je uprl pogled v tla, Kipnik pa se je skušal tako vsesti, da mu ni bilo treba gledati v pričo. Dahlova je izpovedala, da je prišel mož, s katerim sta bivala v Kraljevcu, kmalu po poroki cb službo. 11. septembra je čital v nekem listu oglas, da je v Lotzenu izpraznjeno mesto za pomočnika na kmetiji. Takoj je sklenil, da se s kolesom odpelje pogledat, kaj je s to službo. Vzel je njeno žensko kolo in je vozil s seboj novo rjavo aktovko z živili. Mož in žena sta se bila dogovorila, da bo Dahl prenočil v Lotzenu in se naslednji dan vrnil domov. Prišel pa ni nikoli več. žena je začela v skrbeh poizvedovati pri policiji in šele ko so našli njeno kolo v gozdu, se je pojasnilo, da je moral postati Dahl žrtev zločina. Predsednik obravnave je velel prinesti Od leve na desno: zasebni uradnik Kipnick, kontoristinja Ela Augustin in trgovec Fric Saffran (stoje). V zapadni Avstraliji je našel neki mlad kopač zlata 75 funtov težko kepo rumene kovine, ki vsebuje za poldrug milijon dinarjev zlata. sprotno zatrjevala, da se je Saffran peljal s svojim vozilom naprej, ona in Kipnik pa sta mu sledila v drugem vozu. Ko sta se pripeljala na mesto zločina, je bilo že vse izvršeno. 29-letni pomožni stromitelj Pavel Fri-dričik je kot priča izpovedal: >,Lani 15. julija sem stal ponoči med 24. in 1. uro v bližini sodnega poslopja, kjer ni daleč naokoli nobene hiše. Nenadoma je pridirjal avtomobil in se ustavil. Izstopil je Kipnik, ki mi je ponudil cigareto in vprašal, katera pot drži v Sorkitten. Slednjič me je povabil, naj prisedem. Stopil sem v voz tipa Adler Kipnik me je začel tako čudno spraševati, kdo in odkod sem, da se me je jel polaščati sum. Vprašal je, kod mora voziti, da pride v Rastenburg. To je moj sum še bclj povečalo, kajti poznal sem vozilo in sem videl številko ter vedel, da je prišel iz Rastenburga. Odvrnil sem mu: »Kaj me tako smešno sprašujete, saj ste vendar prišli iz Rastenburga.« Postalo me je strah in v Sorkittenu sem prosil Saffrana, naj ustavi, da izstopim. Saffran je zavrl avto, jaz sem odprl vrata, tedajci pa me je od zadaj nekdo udaril po glavi. Kri je brizgnila in mi oškropila obleko od glave do škornjev. Za trenutek sem se onesvestil, potem sem zbral svoje sile in planil ven. Saffran me je držal za jopič. Toda odtrgal sem se z vso silo, tako da je ostal kos obleke v njegovih rokah. Takrat me je nekdo še dvakrat udaril po glavi. Z zadnjo preostalo močjo sem planil na cesto, poklical na pomoč in se po nekaj korakih zgrudil na zemljo. Slišal sem še Saffrana, ki je rekel? »Drži ga vendar!« Kipnik je skočil v avto in dejal: Hitro naprej! Nato sem se onesvestil.« Na odvetnikovo vprašanje je povedal, da je spoznal v napadalcu Kipnika, ki pa je užival v Rastenburgu takšen sloves, da si ni upal niti misliti slabo o njem. Menil je, da so ga varali čuti. Tudi Saffrana je spoznal, a ni bil čisto siguren, če je bil on ali kdo drugi. Augustinova je pri tistem napadu sedela zadaj v vozu in si je pokrivala obraz z odejo. Ko je priča vse to povedal, je Saffran vstal z zatožne klopi in rekel z jokajočim glasom: »Gospod Fridričik, jaz sem tisto noč res s hudimi mislimi vozaril po cestah, a vam nisem hotel storiti nič žalega. Prosim vas oproščenja za vse, kar se je zgodi!o.« Nato sta bila zaslišana zakonca Seth iz Rdssla. Lani v juniju sta bila še zaročenca. Seth je spremil svojo nevesto v smeri proti gozdu in je potem šel naprej. Tedaj je pridrdral iz Rastenburga avtomobil, se ustavil, , iz teme je stopil neznanec, ki je objel ženo, segel po njeni torbici in jo začel daviti. Začela je kričati, nakar se je Seth obrnil in ji pritekel na pomoč. Moški je tedaj ostavil žrtev in stekel nazaj k avtomobilu ter jadrno oddrdral. Sethova sodi, da je bil napadalec Kipnik. Poštni sel Grinč je izpovedal, da ga je neki dan ustavil na cesti avtomobil Saffrana in Kipnika. Ponujala sta mu spodnje perilo in ga vabila v avtomobil, kar pa je on zavrnil. Kot nadaljnja priča je bil zaslišan neki 17-letni fant, ki je izpovedal, da so ga tudi lovili in ustavljali po cestah, toda on ni verjel vabam in je ušel nevarnosti. na mizo ostanke obleke, ki so se našli na mrliču v Saffranovi hiši. Vsi ti ostanki so dišali močno po dimu. Dahlova si je pozorno ogledala vse reči in dejala: »To so bile reči mojega moža. To je bil njegov jopič.« In pozneje je globoko vzdihnila: ^Ta srajca je bila njegova poročna srajca, ki jo je bil oblekel na dan odhoda.« Dahlova je že hotela zapustiti dvorano, ko je dovolil predsednik Saffranu besedo. Saffran je vstal in rekel med vzdihljaji in jokom, da so se njegove besede komaj razumele: »Gospa Dahlova, jaz sem sokriv. Sokriv sem smrti vašega ubogega moža. Prosim vas, odpustite mi to, kar smo storili in če mi ne morete odpustiti danes, odpustite mi pozneje. Nihče ne more vedeti, kaj čutim. Prosim vas, odpustite mi!« Ko je Saffran govoril, se je Augustinova zvijala v joku, Kipnik pa je pobesil glavo. Slednjič je vstal in rekel: s-Gospa Dahlova, tudi jaz vas prosim odpuščanja, še danes ne morem razumeti, da sem pomagal pri tem zločinu, če pomislim na svojo ženo in otroka ter premišljam, kako bi onadva občutila takšno reč, mi je stvar nerazumljiva.« Kipnik je govoril hladno in brez razburjenja. Sredi tega prizora je vstal državni pravdnik in rekel z ostrim glasom: »Go-I spod predsednik, prosim vas, povejte obtožencema, da je eden od njiju navzlic ganljivim scenam zaigral komedijo.« Preiskovalni sodnik je izjavil, da je dobil takoj v začetku vtis, da je Kipnik izvršil umor. Po njegovi sodbi je bil Saffran glava podjetja. Kipnik pa je izvrševal dejanja po naročilu. 58-letni Saffranov tast je izpovedal, da je njegova hči ločena od obtoženca. Do inflacije je podjetje dobro uspevalo, tudi pozneje ni šlo slabo, a Saffran je hotel prehitro obogateli. Ce mu ni tast v vsem pritegnil, se je skril za njegovo hčer, tako da je naposled v vsakem primeru zmagal. Imel pa je vanj neomejeno zaupanje, čeprav 6e je čudil njegovemu kreditu. Na vprašanje, kaj sodi o Saffranovem činu, je starec omedlel in so ga morali odnesti iz dvorane. Mati Augustinove je izpovedala, da je bila hči vedno dobro dekle in se je dala vplivati od drugih. Nikoli ni kazala pohlepa po denarju, čeprav je imela rada mnogo posodja. Priča je vedela, da se je nekdo skrival pri Eli, ni pa vedela, da je bil to Saffran. Policijski komisar Klein, sorodnik Saffrana, ki so mu očitali, da je vodil preiskavo pristransko, je izpovedal, kako je postopal, ko se je razvedelo o stvari. Imel je Saffrana za mrtvega, saj je na lastna ušesa slišal, kako je Augustinova letela gor in dol po cestah in vpila: »O, ubogi šef ubogi šef!« V resnici pa je bila Augustinova tista, ki je pomagala Saffranu bežati. Šofer Reck se je silno prestrašil, ko je videl, da je Saffran živ stopil v njegov avtomobil, izdati pa si ga ni upal. Saffran je ostal pri bratu Augustinove v Berlinu šest tednov in se mu je nalagal, da je v njegovi hiši zgorel mrlič, ki so ga izkopali na pokopališču. Sodna izvedenca sta izjavila, da so vsi trije obtoženci odgovorni za svoja dejir nja E. Ebenstein: 5 Dva zakona Roman Samo njene roke so bile nekam rdeče in hrapave. Ubožica je imela toliko dela, povsod je morala pomagati! A zdaj so se tudi njej obetali boljši, udobnejši časi. Dotlej neznano, ponosno čuvstvo se je dramilo v Heinzu Thursenu: zadoščenje, da bo mogel dajati. Vse te občutke si je zjutraj obujal v spominu, da bi premagal tesnobo, ki ga je obhajala, ko je mislil na snočnji večer. Nazadnje se mu je tudi posrečilo. Saj ni bilo nič takega. Preveč bovle je bil popil in zdaj je imel nekoliko mačka. Sveža voda, s katero se je umil, mu je zbistrila glavo in odplavila to neudobnost. Nato je jel premišljevati. Predavanje je imel danes popoldne, dopoldne je bil potemtakem prost. Hotel je kupiti lep šopek vijolic in z njim iznenaditi Eriko. Dobre volje, obenem pa nekam začuden nad tem, da se je bila snočnja razburjenost tako brez sledu razgubila. se je odpravil na Ring k Fossatiiu. Danes ni smel skopariti, šopek za Eriko je moral biti res okusen m lep. Bil ie prvo darilo, ki ji ga pokloni. Na Majo je mislil kakor na nekaj daljnega, že nekam omalova-fujoče in posmehljivo. Le kje je imel glavo, da si jo je mogel predstavljati kot gospodinjo v skromnem meščanskem domu. Sploh jo je bil kar od sile poskrivnostil. Bila je zelo, nadarjeno dekle, a tudi ošabna, hladna in površna. Pa koketna! Zakaj spominjal se je, da je v razgovoru z njim večkrat povzdigoval oči in ga nekam čudno mehko i-n boječe pogledovala. Oh ne, na to ni hotel več misliti. Ti redki, skrivnostno zastrti pogledi so bili prav za prav tisto, kar je bilo zapeljalo njegovo domišljijo v take vratolomne skoke. A pri Fossatiju bi se bila njegova filozofija skoro zamajala. Med tem, ko je oklevaje izbiral lično povezane šopke vijolic, ie mahoma vstopil tisti Anglež, ki je snoči sedel pri Maji. Mylord ie bil videti dober odjemalec. V cvetličarni niso vedeli od same vdanosti in vljudnosti kod ne kam. Prišel je bil plačat košarico cvetlic, ki so io bili snoči po njegovem naročilu poslali gospodični Heidlaufovi. Nato se je ozrl po prodajalni, opazil majhen šopek španskega bezga in segel z dvema svojih dolgih prstov po njem. Obenem ie vrgel bankovec na blagajniško mizo. »Na tisti naslov kakor zmeromJVlylord?« je vprašala prodajalka. »Yes!« V Heinzu Thursenu ie kar vrelo. Zdai bled, zdaj rdeč, ie nepazno premetaval vijolice. »Ta človek je vtelešena prevzetnost,« ga ie besno obsodil sam pri sebi. »In ona ga liubi! Zato, ker je bogat, ker je angleški lord! Ljubezen? Ne — to je komaj špekulacija!« Mahoma je pograbil najbližji šopek, vrgel svoj bankovec bla-gajničarki in planil na ulico, spremljan po začudenih pogledih prodajalk in nasmešku lorda, ki ie nekam porogljivo trenil z očmi. Pet minut je dirjal tja v en dan, kakor da bi mu bila pošast za petami. Nato je zdajci obstal, si potegnil po razgretem čelu in se žolčno zasmejal samemu sebi. »Norec — kaj ti je vse to mar?« Počasi ie nadaljeval svojo pot in ko j'e prišel do cilja, ie bil spet popolnoma miren in pameten. Erike in njene matere ni bilo doma. Postrežnica. ki je prihajala drugače samo zjutraj za dve uri, da ie pospravila dijakom postelje in jim čistila obutev, mu je povedala, da io je gospa Brandova z današnjim dnem najela za vse dopoldneve, ker bo imela sama poslej obilo potov zaradi bale. Heinz je sklenil počakati in sedel v bolišo sobo, kjer je gospa Brandova sprejemala roditelje svojih stanovalcev. Ni še sedel četrt ure, ko je zunaj* zapel zvonec. Takoi nato so se odprla vrata malega salona. Meneč, da ie Erika, se je Heinz Thursen naglo obrnil — in v nenadnem strahu ves odrevenel. Maja Heidlaufova ie stopila v sobo! Nekaj trenutkov sta gledala drug drugemu v oči, ne da M mogla spraviti besedico iz sebe. Nato je Maja v zadregi zamrmrala: «Oprostite, da nisem potrkala. Mislila sem, da ni nikogar tu, pa sem hotela počakati Erike.« Na njegove oči ie legla spet tista rdeča megla kakor snoči. Spomnil se je Angleža pri Fossatiiu in španskega bezga, ki ga je bil kupil. In v spominu je začul osladni glas prodajalke, ko ie vprašala: »Na tisti naslov kakor zmerom, Mylord?« Porogljiva, mrzla mirnost ga ie obšla. Danes je imel tudi on aduta v roki. Nikar nai Maja ne misli, da ga je storila niena včerajšnja, komaj' prikrita odklonitev Bog ve kako nesrečnega! »Tedaj lahko čakava skupaj',« je deial, »zakaj tudi jaz pričakujem Erike — svoie neveste.« Pri teh besedah ni gledal Maje. Ozrl se je nanjo šele potem, ko se ie čudno negotovo oglasilo z njenih ust vprašanje: »Vaše — neveste?« Tedaj je zagledal pred seboi bel obraz, v katerem ni bilo niti kaplje krvi, in oči, ki so prepadeno strmele vanj. »Maja!« se je nehote ustrašil. »Kaj vam ie?« Šiloma se ie zbrala, se spustila na stol in zamrmrala: »Nič ni — samo prehitro sem šla po stopnicah.« Nato se ie nasmehnila z bledimi ustnicami. »Tak ste se zaročili? Kdaj pa? Predvčerajšnjim niste še ničesar omenili.« »Seveda ne. Zaročil sem se šele snoči.« »Snoči?« »Da. Snoči, potem, ko ste zapeli tisto sentimentalno pesem. Izraz ste imenitno zadeli in učinek je bil mo.istrski preračunan. Slišati j'e bilo skoraj, kakor da bi res čutili ljubezen. To me ie premagalo in —« »To vas ie premagalo!« ie mehanično ponovila. Z okrutno rezkostio je nadaljeval: »Ljudje, kakršen sem jaz., se za prostost ne navdušujejo tako brezpogojno kakor — na primer, vi! Že dolgo sem se nameraval poročiti, da bi imel ljubljeno ženo, ki bi lahko delal zanio in dom, kateremu bi posvečal svoje hrepenenie im svoje težnje — zdaj sem ga našel!« Kdisrai pregled Zagrebško pismo Zagreb, 24. marca. Vrata naše koncertne dvorane v Glasbenem zavodu so se ta teden odprla dvakrat ln sicer za koncerta naših domačih umetnikov Prvi koncert je aranžiral Hrvatski glasbeni zavod, nastopila pa sta brata Spiller Drugi koncert je priredil Marijan Fel-ler žal, da je samo prvi koncert obiskalo večje število občinstva, drugega je posetilo komaj 60 poslušalcev. Brata Spiller sta v zadnjem času dosegla v inozemstvu lepe uspehe, kakor jih je njuna solidna umetnost v polni men vredna. Goslač Ljerko Spiller spada brez dvoma v vrsto naših najinteligentnejših in najsposobnejših umetnikov in lahko s polnim uspehom reprezentira našo reproduktivno umetnost pred vnanjim svetom. Pianist Miroslav Spiller je svojega brata podpiral kar najboljše in najplemenitejše. Njuno skupno igranje je očitovalo seriozno umetnostno linijo. Tudi program nas je mogel popolnoma zamikati (Hindemith, Debussy, Bloch, Papandopulo); lahko bi bil celo vzor, kako se da sestaviti zanimiv program, a brez konvencionalnih, do skrajnosti iz-žetih del. Nova kompozicija domačega skladatelja Borisa Papandopula Suita op 12 je ugajala po svoji nacionalni barvitosti in sveži invenciji. Domači pianist Marijan Feller je napovedal tri zapovrstne koncerte; vsekako hrabra gesta, ki jo moramo v današnji hudi ekonomski in umetnostni krizi le občudovati. Na prvem koncertu je Feller sviral Bacha in Lizsta. Svoj prvi koncert je ab-solviral inteligentno in muzikalno, pa bomo kmalu imeli priliko, da se ob priliki njegovih nadaljnjih nastopov izrazimo obširneje o njem. Zagrebška filharmonija je imela svoj ;>eti večerni koncert. Dirigiral je ugledni gost iz Prage K Bohuslav Jirak, ki je med češkimi skladatelji priznana osebnost, mimo tega je vzgojil kot profesor konservatorija vrsto komponistov (tudi nekatere naše: dr. J. Mandiča, Slavka Osterca i. dr.). Je ravnatelj praške radio-postaje. O Jirakovem zagrebškem nastopu je »Jutro« že priobčilo članek g. Adamiča. Omenim naj samo, da je največjo pozornost vzbudilo delo skladatelja Mandiča. Njegova I. simfonija nas je preverila o velikem avtorjevem talentu, njegovem izrazitem čutu za orkestralne učinke in bujni muzikalni invenciji. V dveh stavkih simfonije se je Mandič poslužil tudi človeškega grla, kar pa po mojem mnenju ni v prid temu delu. V Malem gledališču so napravili prvi poizkus z opero. Gledališče je bilo že v naprej določeno za izvajanje komornih oper, Mozarta itd., a se je šele sedaj vprizorila v njem prva opera. Dali so »Seviljskega brivca« in sicer prav uspešno. Prva predstava pa je imela to napako, da je orkester igral s tako silo kot v velikem gledališču, zato pa je trpela znatno škodo plemenitost tona. Zagrebška in beograjska drama sta si sklenili, da bosta izmenoma gostovali. Naši bodo dajali v Beogradu Krleža »Ledo«, Beo grajčaDi pa nameravajo vprizoriti pri nas zgodovinsko žaloigro Momčila Miloševiča > Jovan Vladislave in dramo iz sodobnega beograjskega življenja »Preko mrtvih« (Dušan Nikolajevič). Drama M. Krleže s>U agoniji« se pripravlja v najuglednejšem varšavskem gledališču ?Teatr polski«. — Baranovičev balet »Lici-tarsko srce« bodo v bližnjih dneh dali v Brnu. — V našem gledališču prideta kmalu na vrsto dve domači novosti: Mite Dimi-trijeviča »Sestra Leke kapetana« in zgodovinska kronika Tita Strozzija »Zimski«. Nadalje bodo vprizorili komedijo Petra Pre-radoviča ml.: »Razumijemo li se?« Kot gosta bomo mogli pozdraviti Ljubico Oblak-Strozzi, ki že dalje časa deluje v berlinski operi. Razen nje bo gostovala velika ruska umetnica Olga čehova. žiga Hirschler. Prvo izvajanje L. 31. Škerjančeve skladbe »Preludio. Aria e Finale« za godalni orkester (skladbo je Filharmonična družba v Ljubljani ob priliki javnega natečaja leta ]9t0 odlikovala s prvo nagrado), bo dne 14. aprila v Zagrebu Izvajal jo bo ojačeu orkester kr muzičke akademije pod vodstvom rektorja akademije F Lhotke. To delo je tudi na sporedu slavnostnega koncerta zagrebške radio-postaje, ki bo dne 15. maja t. 1. in se bo oddajal po vseh večjih oddajnih postajah v Srednji Evropi. 50!e(niea smrti Musogorskega. Dne 28. t m. se bo dopolnilo 50 let, kar je umrl v Petrogradu danes slavni ruski skladatelj Modest Petrovič Musogorskij Rodil se je takisto 28. marca (1. 1839) v pskovski gu-berniji. Za življenja je veljal za glasbenega novoborca in ni bil ne priznan niti pravilno ocenjen. Njegov sloves se je razširil po svetovni vojni, ko so v glasbi prodrle struje, ki so bile bliže Musogorskega pojmovanju glasbe Tako so njegovo opero >Boris Godumm. ki io je predelal Rimskij-Korsakov, šele 1 1925 zopet vprizorili v nje prvotni obliki Tudi neruska literatura o njem datira po večini iz povojnih let. Musogorskij je znan tudi naši glasbeni publiki. »Ruska biblioteka« v Beogradu, ki izdaja izvirna dela v ruščini, je svoje knjige tipografsko izboljšala tako da bodo po vnanjo-sti najlepše izmed izdanj v emigrantskem ruskem slovstvu Pravkar ie izdala zbirko novih povesti znane pisateljice N. A. Tefi-jeve za tisk. pripravljeni so novi roman A. Remizova, knjiga povesti Ivana Luknša in nove pesmi Igorje Severianina Tako je Beograd postal važen center rusko-emigrant-skega založništva in se vrsti kmalu za Berlinom. Parizom. Rigo in Prago »Srpski književni glasnik« je objavil v 6. številki prvi del Alfirevičevega potopisa »Boka«. Spisan je z intimnim vživetjem v svojevrstno lepoto Boke Koprske in s poznanjem nje preteklosti. Ljubiteljem Dalmacije bo ta potopis — prav kakor jadranski članki Crnianskega — prava slaščica. Omeniti ie še informativni članek A Kuh-na o sodobni nemški umetnosti, etnografsko razpravo Prodanoviča »Samonbistvo u narodnoj poeziii«, članek I. Kršiča o prof. Murku in posebno zanimivo razpravo uglednega biologa Sergija Metaljnikova »Matcrin-lizam u nauči i životu*. Pisec ugotavlja polom materialističnih doktrin v znanosti in življenju in sklepa: »Danes, ko se stari svet podira in ko stojimo na meji novega sveta, se morata filozofija in znanost kar najbolj potruditi, da se temelj novega sveta zgradi ne samo iz železa in kamenja, marveč tudi iz duhovnega gradiva, ki je v naravi človeka in vsega sveta«. Brnski literarni časopis iStredislio«. ki ga urejuje znani prijatelj Slovencev, pisatelj Oldrich Zemek, je pravkar izšel v dvojnem obsegu. Številka prinaša nekoliko zanimive. moderne beletrije, članek v spomin zgodar umrlemu moravskemu literatu Bar-tošu Vlčku (ob petletnici smrti) in več na-čeln:h kniiževnih člankov (.'»Borba generacij v kniiževnosti«, »Diskusija o temnogled-iu v književnosti« i- dr.). B. Borko iz Ljubljane je začel tu objavljati svoja »Književna pisma iz Jugoslavije«. V prvem pismu, kr je izšlo v tem zvezku, govori o današnjem jezikovnem in pravopisnem problemu Jugoslavije kot o sedanjih tehničnih pogojih književnega stvarjania. Pavel Brežnik »TJ senri oblakodera*. — (Beograd. Izdavačka knjižnica Gece Kolina. 200 str., s slikami, v cirilici). Dr. P. Brež nika potopis po Ameriki »V senci nebotičnikov«. ki ga le lani v slovenščini izdala »Vodnikova družba«, je brez dvoma eden najzanimivejših naših potonisov za širše sloie. Knjiga se ie med slovenskimi čita te'ii tolikani priljubila, da je ni treba posebej priporočati Isti spis je pravkar izšel v srbohrvaščini — cirilici, v izdanju Kohno-vega založništva. Ilustriran ie z mnogimi slikami, ki jib v slovenski izdaji ni in na-tisnien na dobrem papirju Brp? dvoma bo ta izdaia našla v onih delih Jugoslavije, kamor ne sega vpliv plovencVo tiskane knjige, mnogo hvaležnih čitateljev. Ljudska Izven. Premi- Repertoarii LJPBf J4VSK A DRAMA Začetek ob 20 Petek. 27.: Divji lovec. D. Sobota. 28.: Trije vaški svetniki, predstava po znižanih cenah. Nedelja. 29: Pri belem konjičku, jera. Izven. Ponedeliek, 30.: Zaprto. Torek. 31.: Glembajevi. B. Sreda, 1. aprila: Mladoletie. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Znfrtfh ob 20 Petek, 27.: Mignon. C. Gostovanje Julija Betetta sobota, 28.: Dijak prosjak. A. Nedelja, 29.: Cosi fan tutte. Mozartova proslava. Gostuje g. Julij Betetto- Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeliek, 30.: Zaprto. Torek, 31.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15, Petek, 27. marca. Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri »Učlovečenje« ab. B. Premijera. Nedelja. 29. marca ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje članov beograjske opere ge. Žaludove in gospoda Knittla. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 28.: Revna ko cerkvena miš- Zadnjič v sezoni. Nedelja, 29.: Glavni dobitek. Gostovanje odra »Zveze kulturnih društev«. Kdor oglašuje, ta napreduje! Radio Izvleček i7 orogramov Petek, 27• marra. LJUBLJANA 12.15: Plošče (odlomki iz oper, serenade). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Predavanje o vremenoslovju. — 19.30: Francoščina. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Večer radio-orkestra. — 22: Napoved časa in |>o-ročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne melodije- — 18: Koncert narodnih pesmi. — 20.15: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.15: Poročila. — 22.35: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.10: Mozartov večer. — 22.10: Plesna šola. — PRAGA 16.30: Jazz-band. — 19.15: Dramski večer. — 2l: Skladbe Musorgskega. — 22-20: Moderna glasba iz Bratislave. — BRNO 16.30: Jazz-band. — 19.15: Ves program iz Prage. — VARŠAVA l7.4o: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 13.10: Italijanski pevci na ploščah. — 15.25: Lahka godba orkestra. — 20: Koncert pevskega zbora. — 22.15: Plesna glasba iz zvočnih filmov. — BERLIN 19:' Glasba Josipa Straussa. — 21.10: Operna lirika. — Mešan glasbeni program. — KONIGSBERG 16.15: Koncert godbe na pihala. — 19: Zabaven program. — 20: »Sanje in življenje«. — 21.10: Koncert orkestra. — 22.30: Program iz Berlina. - MOHLACKER 16.30: Orke- stralen in pevski koncert. — 19.35: Prenos onere »Seviljski brivec« iz gledališča. — 22.20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17: Ruske pesmi. — 1930: Prenos koncerta iz Varšave. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.30: Simfoničen koncert. SOKOL Delegate župe Ljubljana opozarjamo, da se odpeljemo na savezno skupščino v Beo« grad v petek z večernim brzim vlikom ob 19.45. Skupščina in zborovanje odsekov bo v soboto ves dan in zvečer še zaupni se« stanek, nakar bo v nedeljo ob 10. manife« stacijska skupščina. Povratek najbrž v po» nedeljek zvečer. Sokolski glasnik jje izšel ter prinaša po* ročilo o komemoracijski slovesnosti ni Ta« boru v Ljubljani, razne članke «n notice iz saveza. Pomembna je izjava sokol, brat« stva ČOS in poljskega Sokolstva o priliki potresne katastrofe v Vardarski dolini, ki priča o presrčnih vezeh med slovanskimi sokolskimi organizacijami. Številki je pri« ložena »Sokolska prosveta«. ki vsebuje let« no poročilo siveznega prosvetnega odseka ter zann mserate Mlad ključavničar, pomočnik dobro izurjen in v<"-55 re-paratirre tehtnic dobi takoj službo. pod šifro ' -"Ijučavničar vozov ec o«, ageoturo Pichler, Ptuj 11503-1 Služkinjo pridno in pošteno, ki zna vsa hišna dela in tudi deloma kuhati, sprejmem k 4 odrazim osebam. Naslov v »dušnem oddelku »Jutra« 11767-1 Več mizarjev prvovrstnih delavcev sprejme A. Amann, tovarna po-Jrštva, Tržič. 11757-1 Čevljar, pomočnika |»koj sprejme Jos:p Preše-teri. Ljubljana Vil — Celovška c«cta Si'. 11771-1 Šivilj, pomočnico in učenko ®»*!Kcm. Naslov v oclas. oddelku - .111 r r.j . 11761-1 Učenca za trgovino »»•««n»ga blaga, ki ima ve-'ije 'lo trgovine in vsaj d'.'i! razr. meščanske me-ič^nske šote, sprejme takoj ' Rudeif Dcrgan, Laško 11700-1 Natakarico ■rrejmem v boljšo gost'1-»«> v Ljubljani. Plača po dogovoru. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 11680-1 Prodajalka #»>-«J?a, ki bi samostojno vod":! serijsko podružnico v Crikvenici, pz:r. Roga-Ski Slatini, vešča modne trgovine, dobi službo. — Predstaviti »e je osebno V"i tvrdki K. Sa«s. Ljubljana. 11640-1 Več šivilj g* krznarsko obrt sprej-w>ti. Naslov pove oglasni od lak k »Jutra«. 11571-1 Sprejmem slugo rojenega konj in k: bi opravljal vsa domača dela N i slov v oglasnem o-Melkn »Jutra«. ~ 117S0-1 Kroj. pomočnika d oro izurjenega sprejme takoj Konjar Franc. Zg. Pirniče 107 — Mjdvod". 117SD-1 Strojepisko izrežba-rto iščem za privatno delj, približno 4 ure dnevno, tudi izven uradnih tir. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11785-1 Natakarico razpošilja po poštnem pov leljn L. Brozovič, iagreb lliea £2. kemična čistilnica perja. 302 Otroški voziček malo rabljen, na peresih, poceni naprodaj na Rimski cesti 23, pritličje — levo. ' 11802-6 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11804-6 Vodnjak z vso naprav o naprodaj aa Strmi poti štev. 8. 11824-6 Vrtno ograjo r. mrežo nrodam. Poizve se Strma, pot št. 8. 11825-6 Priložnostni kup! Jnpan - E.\tra garniture, 2 posteljni pregrinjali 200/130 namizni prt 130/130 Din 250. Tudi na ugodne obroke, Omnia, Miklošičeva cesta 14/1. 11811-6 Zemljo za vrtove v vsaki množini prodamo. Na rapolago tudi vsakovrsten materi jal za zasipanje. Naslov pove oglas, oddelek --Jutra«. 14814-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 11807-6 Vi želite prodati stari ali kupiti nov oseb. in tovor, avto Vaša korist zahteva, da pišete še danes po pojas nila na naslov: Camernik. Ljubljana. Dunajska e. 36. 10033-10 Majhen avto dvosedežen, uporabljiv za lahki tovor, v voznem stanju, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 11781-10 (i. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) »Tako*, je rekla žena. ko je družba spet sedela v sobi. 2>zdaj vam ponudim slastnih piškotov, da bomo laže pozabili te grde mi-Tako govoreč je s prijaznim naklonom pomolila gospodu Tolstchjakii škatlo. Gospod Tolstenjak je že odprl usta, da bi vtaknil vanje kaj prav posebno dobrega, Kupjrn, Srečke, delnice in obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana. Selenburgova ul. št. 6/II. 11115-7 Krogle za balinanje nove, težke, kupim. Ponuditi jih je v gostilni pri »Tičku na gričku«. 11823-7 Hišo ali vilo eno- ali dvodružinsko v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«. 11786-20 Tračno žago (jrrmenico) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra; pod »Tračna žaga« 11779-20 Parcele na solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Velikost 500—700 m2. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11815-20 77/ Oblekca in spomladanska suknja za 4—dietnega dečka naprodaj Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra«. 11787-13 * i* ^ 1 Vinotoč z delikateso tik postaje, na zelo pro metni točki ugodno prodam. — Informacije daje Crapinšek, gostilna »Jelen; v Celju. 11750-19 Manjši lokal išče šivilja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »1. april 1931;. 11790-19 Trgovino mešanega blaga, dobro ido-čo, ob glavni cesti tik italijanske meje oddam v najem radi izselitve. V hiši je tudi stanovanje s pri-tiklinami. V isti hiši &e nahaja pošta in mlekarna. Prevzem zaloge 50—60.000 Din. Cena najemnine -ta-novanja in trgovine po dogovoru Pojasnila daje g. Mafcko Kranjc, trgovec na Vrhniki, ali oglas, od delek »Jutra«. 11772-17 Trgovino z mešanim biagom ln semenjem, že pol stoletja obstoječo, dam v najem v mestu na Gorenjskem radi starosti lastnice. — Stanovanje, voda. elektrika trgovski inventar na razpolago Velik, obokan magazin, enako klet. Pripravno za vsako obrt. pisarno ali skladišče blaga Nastop možer 1. maja letos. Ponudbe pod v>Nailepša prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 10908-17 Maihno posestvo v bližini Ljubljane oddam v najem za več let. Pojasnila daje Burnik Ignac. Ljubljana VII. Aljaževa 39 11816-17 Vruum Gostilničarji in hotelirji* pozor! Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izborno štajersko belo vino po 4 Din in sia-dek prošek po 16 Din liter Gjuro Valjak. Maribor. 11S35-33 /iUmivanju Lepo stanovanje 2 sob, z zaprto verando, kopalnico, balkonom, veliko preds-obo in vsemi pri-tikliinami, v krasni, 3 leta stari vili. 10 minut od kavarne Evropa oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11795-21 Stanovanje 3 sob. kuhinje, jed. shrambe in sobe za služkinjo, z vodovodom, parketirano takoj oddam. Ogledati dnevno od 3.—5. ure popoldne na Sv. Petru nasipu 17/11 Ooremljeno sobo v bližini pošte oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11773-23 Sobo lepo opremljeno, sredi mesta oddam s 1. ali 15. aprilom dvema gospodoma s stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11747-23 Sobico s poseb. vhodom in elektriko, blizu Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11784-23 Sobico z vso oskrbo, sredi mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11805-23 Lepo sobo v centru mesta oddani s 1. aprilom. Naslov v ogl. oddtslku »Jutra«. 11820-23 Sostanovalca sprejmem v Rožni ulici Sobo s posebnim vhodom, sred: mesta oddam 2 gospodoma. — Istotam pa sprejmem tudi na stanovanje 2 obrt. pomočnika Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11803-23 fktpiti »Dva prijatelja 27« Prosim, dvignite pismo. 11792-24 Dom in obrt Dvignite pismo v oglas, oddelku »jutra«. 11828-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Amerik.an.sko velepodjetje, Artemida, Anslander 8/3, A. M., Agilčn potnik, 1. april 9907. Banka Slavija, Bienfait 52, Charles, Orne oe-i, Dober inštruktor. Dobro srce, Družabnik, Do 300, Diskretno znanje 20, Diskrecija zajamčena. Dobra šivilja, Dober promet. Dve blagajni. Dober gla-sovir. Dober potnik, Do 1200 Din, Dobra kuharica 4, Dober promet, Državna uradnica. Disciplina. Gramofon. Gospodinja. Gostilna 42. Gorenjska 42, Gostilna in trgovina. Harmonij. Harmonija 20. Hišnik. Jena. Inženjer. Industrie, Izredno poceni. Izobražena gospodinja. I. II. 18. Izpod cene. Kjerkoli 10.00«. Kon toristinja. Kontoristinja 500 Lepa bodočnost. Ljubezen in sreča. Lep zaslužek. Lep nastop 20, Ljubi;ana. Lepi kraj. Muriam. Malo-članska. Mojster. Majnika. Marljiva in poštena 20. Modna krojačica 40. M. D. Mlada gospa Maja. Mirna in čista. 31. marec. _ Na klonjnna sreča. Nežcnirano Nastopim takoj Notranjka Najemnina do 1000 Din. Oženjcn brez otrok OV.ip Otroška posteljica. Olika Osebna pravica. Prostorna. Pošten vajenec. Plača po dogovoru. Punčka. Plemenit. značai 540. Perfekten Francoz. Pat n Patachon. Pošteno plačilo. Pošteno dekle. Posojilo. Plačilo. Prostosledi. Provizija. Pri jatelj moi. Plačilna Split. Prva služba. Plača in provizija, P. A A 33. Resno učenje. Redka ugodna prilika. Reden plačnik. Resni značai. Revanš 6. R. Res zanesljiva. Solidpn sospod. Spera. S. I. 400. Samski dom. Spoštn'em Te. Sadie. Solnčna lesen. Samostoina srospa. Solnčno. Šivalna. Šofer. Šiška. Takoj delo. TrgrKvina. Takoj zmerno. Trezen trgovce. Tudi obrt Tako? 53. ITrfot 180 cm. narodno. ITčitel''ica Marija. ITpanie. Vza:emnost. Vof. ie sobe. Vesela pomlad 1931. Vdova 34. Velika in svetla. Vestna v službi. Vesela Dolenca. Vesten vrtnar. Vera. Vrt. Večletna pogodba. Vzgo'a, Va-ra-ni 2. Velik zaslužek — redka prilika. Zavarovanje Zaneslnv in zmožen. 7.ve. stoba. Zvesta duša 31. Za-nT>a-nie. Zobozdravnik '383 Zobotfd ra vn ik. Zm agnsl av. Zanp*l'iv kond^Vter. Zmožen iam«t.va 9909. 150—?on 2-2. 1?fl0. 184. 86. 26 let. irt.om) Ljubliana. 207' pro-viziia. 10.000. 3. Nenar Tenas. Pianino prodam Naslov v oelas. oddelku »Jutra«. 11410-26 Kdo posodi gramofon s plesnimi komadi, za 15 dni, proti odškodnini. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na posodo«. 11806-26 Šenitve Gospodična srednjih let. želi znanja v svrho ženitve z zciačajpim gospodom. Resne ponudbe po možnosti s sliko na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »Redka ponudba i<>0« 11788-25 Kunce mlade Chinchilla in 3 Šestmesečne samce proda Josip Laurič, Vransko. 11597-27 Moška rokavica rjava, desna, usnjena, je bila pozabljena v oglasnem oddelku »Jutra« v šelen burgov ulici 3 — kjer jo lastnik dobi nazaj. 11808-28 Cfrt+t Okrasite svoj vrt 10 nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor. 11132-30 Zaboji za smeti po novem predpisu, že go tovi na razpolago pri mizarju D. Laneoš. \ViIfova ulica 12. 11789-30 Modroce predeluje in čisti žimo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever. Marijin tr-r št. 2. 129-30 Izjava Razglednice za *ezij>i naročite že »e daj la Oost* imeh prvo vrstno izdelavo id popust k: Vam ga oud: tvornica fotografskih razgleduc in slik Lojzi- Smuc. Ljublja na Vil Aleševčeva ilica št -26 98 Uniforme dežne plašče in vse potrebščine ima v zalogi Simon Khmanek. Šele-nbjr gova ulica 6. 106 Podpisane obžalujemo, da smo poslale gospodu Ivanu Drnovšek-j m!., čevljarju v Zagorju ob Savi žaljivo poštno pošiljko. — Zagorje, 21. marca 1031. — Slava Marolt, Fanči Orel in Stana Fcle. 11798-31 Popravek Dne 28. februarja izšlo svarilo proti Glav;č Stanku, st-anujočfimu Mala vas št. 50, p. Ježica nad Ljub ljano, s tem preklicuiemo. 11810-31 7 tac I«- XnZ; ^ABvuio^* cLnnrou kJA. "maxxaX t «r rit* i ri Nov pianino poceni proda ali posodi na dom Zima. Wolfova ulica št. 10/1. 11800-26 Črni, modri in barvasti kamgarn. športni štofi. Svila Krep Rips za damske plašče. IENASI & GERKMAN LJUBLJANA nit Hi mm ijifiii);||!i;;ii iililiilliii! iipa M L. MIKUŠ Mestni trs f Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Skladiščnika s prakso v gospodinjskih predmetih, železninski ali steklarski stroki sprejmemo. Samo gospodje z dokazili večletne službene dobe v veletrgovini, ki govorijo perfektno slovenski in nemški jezik, naj se javijo. Izčrpne ponudbe z životopisom na SKLADIŠČE BERNDORF, Maribor. 4446 Žaga in lesna trgovin* ki se bavi z izdelavo in izključno detajlno prodajo stavbnega lesa in desk, lesa za kolarje, apna, cementa, razi. premoga, kuriva in cementnega blaga, ležeča ob postaji s cca. 500 m industrijskega tira v južnobanaški nemški občini in centru sejmov za 8 do 10 okoli ležečih občin, že 35 let sama na tem mestu zaradi dedinskih prilik, celotno ali delno ugodno NAPRODAJ. 4385 Pobližja pojasnila in načrte daje: Friedmann & Sterk, Zagreb, Vlaška ulica 53. Zahvalo izrekamo vsem, ki so s tako mnogobrojno udeležbo pripomogli, da je imela naša iskreno ljubljena hčerka odnosno sestra, gospodična KARLA KOS bivša uradnica drž. železnice tako veličasten pogreb. Posebno zahvalo izrekamo čast. duhovščini, pevskemu društvu »Drava« za ginljivo petje ob grobu pokojne, Sokolu Maribor I., uradništvu Delavnice drž. žel., urad-ništvu tvrdke Rosenberg ter vsem ostalim darovalcem prekrasnega cvetja; kakor vsem, ki so izrazili sožalje ter spremili drago pokojnico na njeni poslednji poti. Maribor, dne 25. marca 1931. 4473 ŽALUJOČA RODBINA KOS. št. 7/II. 11826-23 Prostovoljna javna dražba klobukov i Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno 600 finih moških in deških klobukov v ceni , po 30—80 Din komad. — j Dražba se bo vršila pri ' tvrdki Bizjak na Kongres- . nem trgu 8. Prodaialo se I bo v skupinah in tudi po- ■ samezno. 11769-32 Jutra< AdolJ Ribnikai Za Narodno tiskarno d. A kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za interatni del je odgovoren Alojz Novak Vsi v Ljublj*t?i.