SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, */16 strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din l,=w Mtva «cilj nemške osva-jalnosti. Litva je ena izmed baltiških držav, ležeča ob Vzhodnem morju med Poljsko, Nemčijo, Rusijo iin Estonsko. Z Rusijo jo veže prijateljska pogodba, od-nošaji s Poljsko in Nemčijo pa niso najboljši, marveč so se zlasti v zadnjem času znatno poslabšali. Da Litva sama ne more napram svojim sosedom •— to velja osobito o Nemčiji in Poljski — obraniti svoje državne neodvisnosti, je jasno, ker je Litva mala država. Po zemskem obsegu je tako velika ko Nizozemska in Belgija skupaj. Prebivalcev ima preko 2 milijona, po narodnosti je preko 80% litovske narodnosti (Litovci so staro indo-evropsko pleme, njihov jezik je najstarodavnejši vseh indo-evropskih jezikov), 4% pa je nemške narodnosti. Nemci stanujejo zlasti v memelskem ozemlju (mesto Memel = Kla.jpeda v litovskem jeziku, leži ob morju, k temu mestu politično spada njegovo gospodarsko ozadje). In vprav radi Memela (Klajpede) je zavladala napetost med Nemčijo in Litvo. Versajska mirovna pogodba je Memel izločila iz nemškega državnega ozemlja ter pi-edala Veliki antanti, ki jo je upravljala po francoski posadki. Leta 1923 se je Litva polastila Memela, ki ga je potem poslaniška konferenca, odnosno Zveza narodov, priznala Litvi pod pogojem, da uživa v litovski državi široko avtonomijo. Memel je zdaj avtonomni del litovske države z guvernerjem na čelu, ki ga imenuje litovski državni predsednik, in z deželnim zborom, kateri ima avtonomno zako-nodavno pravico. V nedeljo so bile volitve v ta deželni zbor, katere so napetost med Litvo in Nemčijo povečale. Stremljenje narodno - socialistične Nemčije v smeri proti Memelu je osva-jalno. Narodni socializem bi rad imel zunajnje-političnih uspehov, kakor hlasta po njih tudi italijanski fašizem. Pri tem se sklicuje na »nemško« prebivalstvo Memela. V resnici pa je večina memelskega prebivalstva litovske narodnosti, nemške narodnosti so baltiški baroni in meščani. Kmetje v memelskem ozemlju res niso vsi litovsko-narodno zavedni, ker so dolgo dobo ro-bovali nemškim baronom. Nastalo je med delom teh litovskih kmetov po-sil in emško mišljenje, torej nekaj slič-nega nemškutarstvu v naših krajih. Sedaj se litovski narodnjaki trudijo rešiti svoje kmetske rojake posili-nem-ške obmame. To pa imenujejo Nemci kršitev nemškega posestnega stanja in kričijo v svet o krivicah, ki se delajo Nemcem v Memelu. Odkar je v Nemčiji zavladal narodni nsocializem, se je narodna zavest memelskih Nemcev dvignila do vsenemškega teženja, ki ogroža celotnost litovske države. V njihovem stremljenju jim je vliil novega poguma in upa glas, ki je prišel nedavno iz velike skupščine narodno-socia-listične stranke v Niirnbergu in ki je izzvenel v grožnjo proti Litvi. Litva je torej dejanski dokaz za težnje nemškega narodnega socializma na zunanje-političnem področju in za sredstva, ki se jih poslužuje pri tej napadalni politiki. Sredstvo so inozemski Nemci, ki stanujejo kot narodne manjšine v nacionalnih državah. Zaščita teh Nemcev: to je geslo, ki se je pretvorilo v najvažnejši instrument nemško-nacionalne zunanje politike. Iz načela o zaščiti nemške narodne manjšine v kakšni pokrajini se izvaja pravica vesoljnega nemštva do tet krajev. HliŽAV V NAŠI DRŽAVI. Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič se je mudil minuli teden na inšpekcijskem potovanju po Črni gori. Uredba o znižanju uradniških plač bo popravljena. Zadnjič smo poročali, da je izšla naredba o splošnem znižanju uradniških plač za 7% in z veljavnostjo od 1. oktobra. Poseben odbor ministrov je ponovno uredbo pretresal in je že izdano uradno obvestilo, da bodo uredbo o znižanju plač popravili za uradnike, ki bi pri znižanju prejemkov trpeli očividno krivico. Sedemodstotno znižanje draginjskih doklad za banovinske in občinske urad nike. Zadnjič smo poročali, da je odredil finančni minister v svrho štednje 7odstotno znižanje draginjskih doklad za državno uradništvo. Dne 25. septembra je izšla naredba, da se nanaša 7od-stotno znižanje doklad tudi na prejemke banovinskih in občinskih uradnikov ter vpokojencev. Omiljena tozadevna uredba bo stopila kmalu v veljavo. Mestne in podeželske občine morajo izdati tozadevna nadaljna navodila vsaka v svojem delokrogu. Agrarna reforma glede razdelitve gozdov končana. Kmetijski in minister za šume in rude sta podala izjavo, da je bila gozdna agrarna reforma zaključena dne 27. septembra. V naši banovini je bilo razlaščenih 11 šum-skih veleposestev in znaša njih obseg 49.000 oralov. Razlaščene gozdove upravlja začasna državna uprava v Ljubljani. V DRUGIH DRŽAVAH. Zasedanje Društva narodov odgode- no. Na seji skupščine narodov v. Žene- vi dne 28. septembra je tokratni predsednik in čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš podal izjavo, da je zasedanje začasno prekinjeno. Z ozirom na italijansko-abesinski spor je rekel dr. Beneš, da Društvo narodov ni mo glo rešiti spora v vzhodni Afriki, da bodo morda nastopili radi tega resni dogodki, kljub temu pa še pot za po« mirjenje ni zaprta. Splošna mobilizacija v Abesiniji. — Dne 29. septembra je prejela Zveza narodov v Ženevi od abesinskega cesarja brzojavko, v kateri sporoča, da je izdal povelje za splošno mobilizacijo. Po zatrdilu abesinskega cesarja je postal po ložaj tako resen, da je morala Abesi-nija seči po samoobrambi. Sodelovanje Anglije in Francije glede nastopa proti Italiji, da se prepreči vojna med Italijo in Abesinijo. Znano je našim čitateljem, kako hoče Anglija za vsako ceno preprečiti vojno med Italijani in Abesinci na ta način, da je angleško vojno brodovje zasedlo vse točke, ki pridejo v poštev glede preskrbe italijanske vojske v vzhodni Afriki. Za slučaj vojne bi Anglija zaprla Sueški prekop, kakor že ima pod najstrožjim nadzorstvom Gibraltar (morska ožina med Španijo in Afriko). Sedaj se je pridružila angleškim ukrepom Francija in časopisje že piše, da bo prišlo do sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo v Sredozemskem morju. Nova španska vlada in njen program. Nova španska vlada je bila sestavljena in potrjena od predsednika republike Zamore dne 25. septembra. Vlada je sestavljena iz naslednjih osebnosti: Ministrsko predsedstvo in finance Ca-paprieta (radikal), notranje zadeve Ca- Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«! poblanco (radikal), zunanje zadeve Leroux (radikal), pravosodje in delo Sal-mon (ljudska kacija), vojska Gil Robles mon (ljudska akcija), vozska Gil Robles talonsfca liga), javna dela in promet Luzia (ljudska akcija), kmetijstvo Mar-tinez de Velasco (agrarec), šolstvo Ro-cha (radikal). Z vstopom katalonske li- ge v vlado je vladi z glasovi desnice zagotovljena v parlamentu večina in sicer ji je zagotovljenih od 440 mandatov 259. Program nove vlade obsega 3 točke: sprejem volilnega zakona, spremembo ustave in nadaljevanje finančnega zboljšanja, ki bi naj dovedlo do izenačenja državnega proračuna. Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRAlNZ JOSEF grenCice Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. 691 popravficna hrivico. Dr. A. Juvan zopet predsednik Maribora in g. Fr. žebot podpredsednik. Brez vsakega zakonskega povoda so bili dne 1. decembra 1931 razrešeni odborniki mariborske občine iz vrst bivše SLS pod vodstvom tedajnega župana g. dr. A. Juvana. Leta 1931 storjeno krivico je popravil g. notrajni minister dr. A. Korošec, ki je te dni imenoval g. dr. A. Juvana za predsednika in g. Fr. Žebota za pod-oredsednika mariborske občine. Znatne sprfcmembe pri vodstvu mariborske občine je sprejela javnost z zadoščenjem in z velikim navdušenjem. K preureditvi vodstva občine g. predsedniku in g. podpredsedniku naše čestitke! Novi predsednik je prevzel posle dne 28. septembra predpoldne. mn lfodski tabori. Minister dr. Miha Krek ima v nedeljo dne 6. oktobra v Slovenji dva shoda: ob 9. uri predpoldne v Slovenjgradcn pred mestno cerkvijo; ob 3. uri popoldne pa pri Sv. Frančišku Ssaveriju na prostem pri gostilni Slatinšek. V Slovenjgradcu poleg dr. Kreka še govorijo: bivši poslanec Franjo Žebot, tajnik M. Kranjc in domačin Ivan Vrhnjak. Pri Sv. Frančišku pa gg.: Franjo Žebot in Marko Kranjc. KATOLKM Krščanski pozdrav. Od nekdaj so se gospodje kateheti po naših šolah trudili, da bi se povsod vpeljal krščanski pozdrav: »Hvaljen Jezus« ter da bi otroci v šoli in izven šole dosledno pozdravljali samo s tem pozdravom. Ža-libog niso povsod uspeli s to svojo težnjo, ker so se jim po nekaterih šolah delale velike ovire ter se je celo ponekod otroke direktno odvajalo od tega pozdrava. »Glas naroda« se ne more povzpeti do pravilnega razumevanja stališča naših duhovnikov in katehe-tov ter imenuje njihov odpor proti vsakemu drugemu pozdravu »nekrščan-sko animoznost (neprijaznost)«. Kako more zahteva po splošni in dosledni vpeljavi in vršitvi krščanskega pozdrava biti nekrščanska! Taki logiki se zdrav razum upira. Razlog za odpad od vere. »Jugosla-venski list« od 31. avgusta t. 1. javlja med vestmi iz mesta Sarajeva naslednje: »Tekom meseca avgusta so 3 ženske zapustile svojo vero in prestopile v drugo. Nagibi za to, če tudi se uradno ne objavljajo, so popolnoma očitni: gre za možitev. Dve katokinji in ena židovka so prešle v pravoslavje. V tem mesecu ni noben moški postal verski odpadnik.« Isti pojav opažamo tudi med nami: razbitje prejšnje zakonske zveze, da se moro skleniti nova, to je glavni nagib za odpad. Pri nekaterni- kih gre tudi za politično demonstracijo. Eno kakor drugo je vredno stroge obsodbe. Jz svobcdomisleca dominikanec. To je izredna pot in vendar včasih kdo po njej stopa. Tak je dr. Mierzyn»ki, zdravnik v Lodzu na Poljskem. Nedavno je bil sprejet kot novinec v dominikanskem samostanu. Poljska javnost se je začudila, ko je to doznala. Dr. Mier-zynski je namreč bil zagrizen svobodo-mislec, predsednik združenja svobodo-mislecev. Strastno je napadal katoliško cerkev. V borbi proti katolicizmu je nastopal s tako zagrizenostjo, da je večkrat prišel v nasprotje z državnimi zakoni ter bil kaznovan od državne oblasti. Spisal je knjigo tako protiverske in proticerltvene vsebine, da jo je državna oblast zaplenila. In ta Savel je postal Pavel. Globlje študije, življenske izkušnje in pred vsem milost božja: to je povzročilo temeljit preobrat v njegovem mišljenju. Znova mu je vznikla v duši vera njegove mladosti S katoliško vero se je vzbudila v njegovi duši še višja težnja: kar je zamudil in zagrešil v dobi s v obodom i s el st v a, je hotel obilno nadomestiti in popraviti z življenjem po načelih krščanske popolnosti. Iz brezdna nevernega in proti cerkvenega svobodomiselstva se njegova življenska pot vzpenja strmo k višinam krščanskega redovništva in duhovništ-va. Razumljivo, da je ta preobrat vzbudil v poljski javnosti veliko pozornost. Apostol Abesinije. V tej državi, ki bi nad njo Italija rada dobila nadoblast, je prebivalstvo po svoji veri ločeno na štiri skupine: 1. monofizitsko (krščansko krivoversko ločino, ki priznava v Kristusu samo eno naravo in ne dve == božje in človeški), 2. mohamedansko, 3. pogansko, 4. katoliško. Katoličanov je kakšnih 15.000. Dolgo časa je Abc-sinija bila brez katoliškega misijonarja. Ko je leta 1838 iskal Sveti zbor za širjenje vere v Rimu katoliškega duhovnika, ki bi šel za misijonarja v Abe-SBnijo, se je javil 381etni lazarist Justin de Jacobis, rojen 9. otkobra 1800 v San Fele v Italiji. Po 300 letih je Abesinija zepet dobila katoliškega misijonarja. Novi misijonar si je s svojo ponižnostjo in ljubeznivostjo pridobil srca prebivalcev. Čez 10 let je bil posvečen v škofa ter imenovan za apostolskega vikarja Abesinije. Vneto je delal na misijonskem polju 20 let ter umrl 31. julija 1. 1860. Eden njegovih učencev, ki je umrl kot mučenik, Mihael Ghebre, je bil leta 1926 proglašen za blaženega, Justinu de Jacobis, prvemu apostolskemu vikarju Abesinije, pa so bile z odiokom papeža Pija XI. 28. julija 1935 priznane junaške kreposti. Preden bo proglašen za blaženega, mora biti zaključena preiskava o čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo častitljivega božjega služabnika. Osebne vesti. Petindvajsetletnica opatovanja, V samostanu v Rajhenburgu je obhajal 251etnico, odkar je postal opat, mil. g. Plac. Epalle. Jubilant se je rodil 1. 1876 blizu Lyona na Francoskem iz prave krščanske rodbine, iz katere je izšlo že več duhovnikov, misijonarjev in celo en škof mučenec. Prvi rajhenburški opat je bil stric sedajnemu in ga je pripeljal v Rajhenburg kot 131etnega fantka. V samostanu trapistov je dovršil vse duhovniku potrebne nauke. Za stricem je postal on opat v Rajhenburgu 15. novembra 1910 in vrši to službo z vso modrostjo, vestnostjo in na obče zadovolje med samostansko družino in med duhovnimi sobrati ter verniki iz- ven samostana. Slavljenec je povsem vešč slovenščine in je posebno v čislih kot velik dobrotnik siromakov, ki se zatekajo dnevno k oo. trapistom. Ljubi Bog nam ohrani liho, vneto in vsestransko delavnega opata zdravega ter čilega do nadaljnih jubilejev! Za novega predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani je imenovan g. dr. Vladimir Golia, doslej sodnik kasaoij-skega sodišča v Zagrebu. Novi predsednik je rodom Dolenjec in uživa v pravniških krogih največji ugled. Železni zakonski jubilej sta obhajala zadnjo nedeljo pri Sv. Duhu na Stari gori v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici zakonca Mihael in Ana Verzel. Železni ženin je star 91, nevesta 93 let. Ženin je obhajal istočasno svoj 91. god in 65. letnico poroke s svojo družico. Res zelo — zelo redka jubilanta sta imela osem otrok in med temi je znani ter obče spoštovani mariborski gostilničar na Slomšekovem trgu g. Fr. Verzel. Oba zakonca sta čila ter zdrava. Slovesnost zlate poroke je pričela s sv. mašo pri podružnici Sv. Duha na Stari gori ¡in s pridigo. Celotni jubilej je bil za celo župnijo praznik. Železnima poročence-ma naše iskrene čestitke! Našim pristašem v vednost. Osrednji pisarni JRZ v Belgradu je dodeljen na službo slovenski rojak g. Stanislav Ivna-feljc, ki bo do nadaljnega opravljal vse tajniške posle, nanašajoče se na Slovenijo. Pisarna ima svoje prostore na Te-razijah v hotelu »Pariš«. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 17. ure. Nesreče. Strahovit udarec po toči je zadel del ormoškega sreza od Sv. Tomaža čez V. Nedeljo, in dele Jeruzalema, Sv. Miklavža do Sv. Bolfenka na K. in Središča dne 26. septembra ob štirih popoldne. Najprej se je vsul gost dež, nato pa toča, ki je pobelila vinograde, njive in travnike in je napravila precej hudo in veliko škodo. Največ so seve trpeli vinogradi, ki so skoro tik pred trgatvijo. Hudo so prizadeti zgoraj omenjeni kraji, ki so znani po najboljši vinski kaplji in so vsled udarca toče ljudje prisiljeni, da bodo pričeli z bolj rano trgatvijo, da otmejo in rešijo pred gnilobo, kar je preostalo po toči. Izredna nesreča. V mariborski klavnici se je zgodila nesreča, da je mesar mesto kravjega vratu zadel tovariša z nožem v roko. Mesar Kralj je omotil z udarcem kravo in ji hotel zadjati z nožem še smrtonosen sunek. Poleg njega je stal 351etni mesar Franc Čeli. Pred sunkom z nožem se je krava umaknila in Kralj je zadel gledalca Čeha v levico in mu presekal žile pod komolcem. Nevarno ranjenega so odpravili takoj v bolnico. Ogenj. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je začela goreti hiša pri posestniku Ivanu Domitru. Gasilci so preprečili, da ni zgorelo vse. Pogorelec trpi veliko škodo, ker mu je zgorela pšenica in drugi že spravljeni poljski pridelki. Gospodarsko poslopje pogorelo. V G. Sovinjskem v občini Majšperg je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in ključavničarja Recht-bauerja, ki prebiva v Mariboru. Poslopje je bilo v najemu. Gašenje je bilo malodane onemogočeno radi pomanjkanja vode. Škoda 10.000 Din. Smrtno ponesrečil v gramozni jami. V Žepoveih v Apački kotlini je podsulo v gramozni jami 171etnega Jožefa Idi-ča. Fant je odvažal gramoz v samokol-nici mimo navpične, 3 m visoke stene. Ko je peljal mimo, se je gramozna stena zrušila in pokopala vozača. Tovariša sta ga izkopala še živega, vendar je iz-dalinil na prevozu k zdravniku v Apače, ker je imel stisnjen prsni koš. Nevarno se je poškodoval pri padcu 561etni delavec Franc Pišek, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Padel je z 7 m visokega odra na škedenj in obležal nezavesten. S hudimi no-trajnimi poškodbami so ga spravili v ptujsko bolnico. Odličen športnik smrtno ponesrečil. Pri motorni dirki *• Ljubljani je dne 29 ČaTŠS ^ *«res čisto septembra po doseženi zmagi smrtno ponesrečil znani dirkač in ljubljanski trgovec z usnjem g. Stane Seunig. Se-unig je zavozil, ko je dosegel pri dveh dirkah zmago, pri tretjem startu v brzojavni drog in je obležal mrtev. Kozolec pogorel. V Dolenji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je uničil ogenj do tal s poljskimi pridelki napolnjeni kozolec. Gasilo je devet gasilskih čet, ki so preprečile, da se ni požar razmahnil na sosedna poslopja. Ponesrečili so pri gašenju štiri gasilci. Škoda znaša 50.000 Din. Domačija pogorela. V vasi Gozd nad Kamnikom je uničil ogenj celo domačijo posestniku Antonu Osolniku. Požar je nastal na ta način, ker so pustili ogenj pod svinjskim kotlom in so se podali na njivo kopat krompir. Veter je žerjavico razpihal in jo zanesel med leseno tramovje. Pogorelec je vreden vsega pomilovanja in pomoči, ker mu je zgorelo vse tik pred zimo. Ima devet otrok od 4 mesecev do 12 let in je bil le malenkostno zavarovan. Velik nočni požar v Ribnici na Dolenjskem. Dne 27. septembra v najbolj zgodnji ju t rajni temi je zgorel v Nemški vasi pri Ribnici na posestvu g. Cer-šaka 18 m dolg in 6 m širok škedenj, dva kozolca, vsa krma in razno orodje. Stari materi Uušuli Rus, ki je trgovala z gobami, pa za 24.000 Din tega blaga. Udar strele. V noči 26. septembra je divjala nad Velikimi Blokami na Notranjskem huda nevihta z bliskom in gromom. Strela je ubila kravo. Po streli povzročeni ogenj je up.epelil s poslopjem 30 voz sena in vse poljske pridelke, ki so bili spravljeni na skednju. Eden ustreljen — drugi smrtno ponesrečil. Obmejna straža je ustrelila 291etnega zidarskega mojstra Jožefa Coljo iz Gabrovice pri Škof ji Loki. Zapušča ženo in troje otrok. — Smrtno je ponesrečil s kolesom zidarski mojster Alojzij Veber na nočni vožnji iz Zalega loga nazaj domov v Jesenovec pri Ško-fji Loki. Huda nesreča delavke. V Severjevi trgovini s semeni v Ljubljani na Gos-posvetski cesti je natrlo dvigalo lobanjo 241etni delavki Frančiški Podobnik. Velika rudniška nesreča se je zgodila dne 27. septembra zjutraj ob pol štirih v rudniku Rtanj v bližini Zaječara v Srbiji. Eksplodiral je metan. Nesreča je zahtevala 16 smrtnih žrtev, med katerimi so sledeči slovenski rudarji: Peter Kukec iz Zagorja pri Litiji, Jakob Ob- lak iz Tolstega vrha pri Laškem, Ivan Grošelj iz Št. Lamberta pri Litiji, Karol Zidar iz Mirne na Dolenjskem, Anton Bračič iz Velike Varnice pri Ptuju ter Franc Prašnikar iz Vač pri Litiji. Težje in lažje ranjenih je 20 rudarjev. Od slovenskih rudarjev sta težje ranjena Valentin Kalnik iz Loke pri Celju in Simon Rojšek iz Konjic. Lažje je pa ranjen rudar Aleksander Grm iz Vrhka pri Krškem. Rudnik Rtanj je last bratov Minch iz Belgrada in je opremljen z najmodernejšimi napravami in ventilacijo. Do nesreče je prišlo vsled eksplozije metana, Ca je prodiral iz starega rova skozi razpoke premogovnih plasti v rov, v katerem so se nahajali rudarji. Razne novice. Kmetijsko-obrtna razstava v Ptuju je bila slovesno otvorjena dne 28. septembra. Otvoritev je počastil tudi njen pokrovitelj g. ban dr. M. Natlačen, ki se je prisrčno zahvalil za pozdravne besede g. bivšega ministra Ivana Ve-senjaka. Najvišji dimnik v naši banovini je bil dograjen v Mariboru dne 27. septembra in se ponaša z njim Hutterjevo tekstilno podjetje v Melju. Drava je naplavila pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru truplo neznane, mlajše utopljenke. Belo vrano je ustrelil pri Sv. Juriju ob Ščavnici posestnik Matija Domajn-ko. Redkost v ptičjem svetu je bila v nagačenem stanju na vpogled v Mariboru pri Wallnerju. Končni pokop nemškega maršala pl. Hindenburga. Na severu Nemčije stoji mogočen spomenik pri Tannenbergu v spomin velike Hindenburgove zmage nad Rusi v svetovni vojni. Pod spomenikom v Tannenbergu počivajo zemski ostanki Ilindenburga. Koj po smrti maršalovi so začeli spomenik prežida-vati in počiva Hindenburgova krsta le začasno v enem vogalnem stolpu. Letos dne 2. oktobra so z vsemi vojaškimi slovesnostmi prenesli maršalovo krsto v novo grobnico v srednjem stolpu. Slovesnosti ob prevozu je prenašal radio po celem svetu. Karl May v zvočnem filmu. 23 let je minulo, kar je umrl naši mladini dobro znani nemški pisatelj Karl May, ki je zapustil posebno za moško mladino toliko lepih, res zanimivih ter privlačnih spisov. Po toliko letih se je odločila nemška filmska družba, da bo posnela zvočni film iz onih spisov Maja, v katerih nam opisuje svoje pohode po Afriki in posebno še po afriški puščavi pod imenom Kara ben Nemsi v spremstvu sluge Halefa. Film so dobro pripravili in naštudirali igralci že v Nemčiji. Igrali in posneli ga bodo na krajih opisanih dejanj v Afriki. Majev afriški zvočni film bo sigurno zelo privlačna novost za mladino in odrasle, ki so že čitali te zvezke rajnega pisatelja v slovenskem pre /odu, katerega je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ko bo priromal film v Slovenijo, borno opozorili nanj in priporočili one knjige Ma-jevih afriških spisov, po katerih je bil film posnet. Pcgrešana. Alojzija Drofenik z Bohovega Stev. 3 pri Sladki gori je že pred meseci odšla z doma in ni za njo nobenega sledu več. Je stara 35 let, majhne postave, oblečena v zimsko obleko sive barve in sivo vojaško bluzo. Odšla je gologlava, lase je imela raapletene. Če bi jio bilo mogoče kje izslediti, naj se to blagovoli naznaniti sestri Uršuli Drofenik v Bobovem št. 3, p. Šmarje pri Jelšah, ali pa župnijskemu uradu na Sladki gori. Obžalovanja vredni slučaji. Prostovoljno v smrt radi družinskega prepira. V kuhinji so našli v Mariboru obešeno 231etno Hermenegildo Sulic iz Ljubljane, ženo sprevodnika. Končala si je življenje radi družinskega prepira. Vlom v okolici Maribora. Dne 25. septembra ob bližanju nevihte je bil izvršen v Bresternici pri Mariboru vlom pri krčmarju Rudolfu Brudermannu. Vlomilec je prepilil železni križ na oknu spalne sobe, se je splazil v notraj-nost, je odprl nasilno omaro in odnesel gotovine za 10.000 Din. Hišni gospodar je «topil kmalu po izvršenem vlomu v spalnico, kjer je naletel še na razno vlomilsko orodje, s katerim zločinec ni mogel zginiti radi pomanjkanja časa. V zadnjem času so po najbližji mariborski okolici postali vlomi nekaj pogostega. Čuden samomor. Na pokopališču v Kamnici pni Mariboru so našli obešenega nekdanjega ptujskega postajenačel-nika Ferdinanda ligo. 431etni ligo je že bil dalj časa živčno bolan in si je končal žviljenje v duševni zmedenosti ter neodgovornosti. Požig iz maščevanja. V Žamencih v občinii Domova pri Ptuju je bila posest posestnika Šešerka prodana na dražbi in jo je kupil ptujski odvetnik dr. A. Visenjak, ki je pustil popraviti gospodarsko poslopje. Dne 26. septembra v noči je pogorelo omenjeno gospodarsko poslopje ter z njim vred štiri vagoni sena, rešili so živino. Škoda je 80.000 Din. Kot požigalec je bil aretiran prejšnji posestnik Šešerko, ki je priznal orožnikom, da je zažgal iz maščevanja. Fantovska podivjanost. V Grabšincih pri Ptuju so imeli gasilsko veselico, na kateri je prišlo med pijanimi do pretepa. Nevaren zabodljaj z nožem je dobil v levo stegno 221etni Franc Murkovič iz Grabšincev. Orožniški kaplar Mihael Ekart od Male Nedelje je skušal posredovati na službenem obhodu med pretepači. Nekdo je ugasnil luč v krčmi, nakar so navalili surovine na orožnika Cirilova knilgarna v Mariboru priporoča gg. duhovnikom najnovejša dela: Fattinger: Der Katechet erzählt, I. Band, v polplatno vezana knjiga 100 Din Fattinger: Der Katechet erzählt, II. Band, najnovejši del te zbirke, ki obsega 900 zgledov iz bližnje preteklosti in sedanjosti, stane v polplatno vez. 130 Din Nikolussi: Sonntag auf der Kanzel, Prediigtskizzen für das ganze Kirchenjahr, kart. 40 Din. Dr. Otto Schiling: Das soziale Evangelium, 20 Predigten im Dienste der Sozial-christlichen Bewegung, kart. 38 Din Godier: Jez. Christus als Mensch unter Menschen, broš. 160 Din Romano Guardini: Christliche Verwirklichung, kart. 70 Din Dr. Penz: Kinder ansprachen, kart. 40 Din Lippert: Die Kirche Christi, kart. 44 Din Lippert: Der Mensch Job redet mit Gott, vez. 82 Din Hättenschwiller: Wie gut der Heiland ist, I. uncT II. Band, kart. 130 Din. s fcoli. Neznanec ga je lopnil s tako silo po glavi, da je obležal nezavesten z nevarno poškodbo. Podstrešni vlomilci so bili v zadnjem tednu na delu v Ptuju. Vlomili so neznanci v podstrešja raznih strank in so odnesli obleke in perila za dobrih 5000 dinarjev. Mlad par si vzel življenje. V Dornavi pri Ptuju so našli v neki koruzi zastrupljen mlad par. Poleg steklenice, v kateri je bil lizol, je bil listek z imeni Ledinek in Fras. Orožniki so izvedli poizvedbe, ikedo bi bila mladi moški in ženska. Poizvedbe so ugotovile, da gre za 221etnega tkalca iz Maribora Karla Frasa in za 211etno tkalko Faniko Ledinek. Oba sta odpotovala iz Maribora dne 26. septembra v Ptuj. Iz Ptuja sta šla peš v Dornovo, kjer sta izvršila s pomočjo lizola samomor. Vlomilci odnesli družini vso obleko in posteljnino. V noči od 20. na 21. sept. so neodkriti vlomilci poskusili na Bi-zeljskem vlomiti v župnišču, pri trgovcu Kosu in trgovcu Šulerju. Na treh mestih jim ni uspelo, pač pa na četrtem pri Ferdinandu Balonu na Beli gorci. Odnesli so družini vso obleko ter po- steljnino in napravili Škode za 10 tisoč dinarjev. Ponarejevalec mrtvaških listov in hranilnih knjižic. 291etni čevljarski pomočnik Štefan Ciperle iz Vodic pri Kamniku se je skušal dokopati do denarja s pomočjo potvorbe mrtvaških listov in hranilnih knjižic. V Križah pri Trbižu je ukradel v župnem uradu štampi-ljko. Po tej je dal napraviti v, Ljubljani drugo z označbo »Duplo na Gorenjskem«. Ko je imel štampiljko, se je podal k sosednemu župniku. Pravil mu je, da ga pošilja domači dušni pastir po dve tiskovini za mrtvaški list, kar je tudi dobil. Nato je pregovoril F. Koclja iz Vodic, ki ima čedno pisavo, da mu je izstavil dva mrtvaška lista. Obe listini se glasita na še živi osebi, ki sta zavarovani pri Samopomoči v Splitu za 25.000 Din. Sleparija ni uspela, ker je bila zavarovalnica še pravočasno opozorjena. Ciperle se je lotil tudi potvorbe hranilnih knjižic hranilnice v Vodicah. V eno je vpisal kot novo vlogo 9000 Din, v drugo 8000 Din, v tretjo 19.000 Din. Knjižico za 19.000 Din je prodal nekemu zastopniku v Ljubljani in ta naprej. Knjižico za 8000 Din je zastavil v trgovini v Ljubljani za novo kolo, knjižico za 9000 Din je dal zastopniku samopomoči. Orožniki iz Vodic so napravili pri ponarejevalcu preiskavo in mu dokazali z najdbo štampiljke župnega urada sleparije, za katere bo dajal odgovor pred sodniki. Skočil v Savo. Na kolesu se je pripeljal do železniškega mosta čez Savo v Medvodah kmečki človek. Kolo je naslonil na ograjo in skočil v vodo. Našli so pri njem listek, da se piše Jožef Pe-ternelj, posestnik in član f občinske uprave v Selcah pri škofji Loki. Zadevo samomora preiskujejo orožniki. Nevaren pustolovec pod ključem. 361etni trgovski potnik Rudolf Vodopi-< vec iz Maribora se je izdajal za ekonoma inženerja veleposestev sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča. Iz Ljubljane se je odpeljal v avtomobilu na Gorenjsko, kjer je zapravljal na Bledu in v Bohinju ter nato zginil kakor kafra. Letos meseca avgusta se je ravno isti laži-ekonom sarajevskega nadškofa pojavil v znanem kopališču v Piešta-nih na Čehoslovaškem. Najel je avto in se je pustil odpeljati v kopališko žup-nišče. Župniku je lagal, da ga je poslal nadškof dr. Šarič, naj pripravi zanj vse potrebno za tritedensko bivanje v kopališču. Župnik je spremil škofovega upravitelja ik ravnatelju zdravilišča, kjer je najel štirisobno stanovanje za nadškofa. Začel je glumiti, da je zašel v denarno stisko in mu je posodil za nekaj dni kopališki uradnik 400 Kč, šofer, ki ga je vozil, 100 Kč, okradel je v noči župnika, pri katerem je nočeval, se je nato odpeljal z vlakom proti Bratislavi in je pribežal nazaj v Jugoslavijo, kjer bo že prejel od sodišča primerno nagrado za številne pustolovščine in sleparije. Zaklal ga je. Dne 24. septembra ob 11. uri v noči je prišlo v Trbojah na Gorenjskem do uboja, kojega smrtna žrtev je postal 221etni Ivan Bizjak. Imenovani je šival pri svojem bratu v Trbojah in se je peljal domov na kolesu v Vogle. Ameiikanske. Dr. F. W. Good iz Seattle, Wash., se vozi z majhnim motornim čolnom ob obali severnoameriškega poluto-ka Alaska in uporablja kabino na svoji ladjici za izvrševanje zobozdravniške prakse po oddaljenih vaseh in mestih. Gospa Steve Kayser iz Mansfielda, država Ohio, poseda krotko miš, ki cvrči ravno tako kakor kanarček, če igra radio aparat . . . Harry E. Govitt v Topici, država Kansas, ima pri svoji h:6i ribnik, v katerem dresiira in vadi v raznih spretnostih ribe. Njegove ribe skačejo skozi ob-ročej ¿reko nizkih za- Januš Goleč: Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Zrak je bil prenapolnjen in je odmeval od klopotanja kopit in rogovja, od globokega ter kaš-ljanju stičnega godrnjanja nepreglednih čred. Mimohod jelenjih čred je trajal v kar najbolj tesno sklenjenih vrstah cele tri dni. Šele po treh dneh so se začele procesije bolj redčiti. Dobrih 48 ur za tem pa ni bilo, kakor daleč je neslo človeško oko, niti enega jelena več. Pri baš kar opisanem preseljevanju jelenov si lahko predstavljamo, da lovca ni stalo posebnega truda, uloviti in pobiti za zimski čas nekaj deset najlepših komadov. Nastreljala sta cele kopice selečih se snežnih gosi, nalovila iz jezera nekaj sto največjih severnih postrvi ter nabrala nekaj čebrov prav okusnih jagod. S pripravami za zimo sta se morala žuriti. Severna zima se je bližala z brzimi koraki. Viharji, radi katerih je padla temperatura kar naenkrat pod ničlo, so zatulili od Severnega morja. Stoječe vode so pričele sedemmesečno spanje pod ledeno skorjo. Dnevno se je debelila snežena odeja in je segala na mestih že 1 m na debelo. Še par dni in taborišče na otoku je komaj še nekoliko lukalo izpod žametov. > In nato je sledilo tuleče in besneče vreme, ki je trajalo en dan ter dve noči in je popolnoma pokopalo neznatno naselbinico na otoku. Samotarja sta se morala izkopati izpod snega s pomočjo predora, katerega sta širila An poglabJ ljala, da je bilo mogoče v njem stati ter se izogU bati. Stene predora sta močno zbila z lopatami, da; se ni prožil sneg izpod stropa. Približno na sre* dini tunela sta obesila jelenovo kožo, ki bi naj za« drževala pritisk mrzlega zraka od zunaj. * Precej visoke smreke in breze, med katerimi je bilo zgrajeno taborišče, so branile ter zadrževale, da viharji niso mogli odnesti snega in radi tega ščita ni bilo treba koče in staje oledeniti s polivanjem z vodo. i'** Med pospravljanjem po notrajnosti koče in: hleva je snežilo dan na dan. Snežena odeja se je vedno bolj debelila in spreminjala radi neprestanih žametov obliko, Naš novi podban dr. Stanko Majcen. nikovega sina. Orožniki so Glonariča zaprli, vendar je v preiskavi in pri obravnavi dne 24. septembra dejanje tri dovratno tajal in se je izgovarjal, da je bil v noči napada doma. Za njegovo krivdo je govorilo toliko dokazov, da je bil obsojen na sedem let robije in na povračilo raznih stroškov. Cela okolica se zgraža ter obsoja zločin, katerega je zagrešil domačin in kaj takega sploh ne pomnijo v tamošnjem kraju. < Nepoboljšljiv vlomilec. Maks Ras-berger, 301etni kleparski pomočnik iz Ljubljane, je zapustil letos pred meseci zapor. Komaj je bil na svobodi, že se je lotil vlomov po deželi in mu je padel parkrat v roke prav znaten denarni plen. Nakradeno gotovino je zapravljal po krčmah in se je na ta način izdal, da so ga orožniki zaprli. V Ljubljani je bil obsojen le radi enega vloma dne 24. septembra na 1 leto in 3 mesece robije, radi ostalih je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Mil. g. Placid Epalle je že 25 let opat trapistovskega samostana v Rajhen-burgu. Napadla sta ga dva ponočnjaka. Eden mu je prerezal glavno žilo na vratu in ga vrgel za ptot, kjer je izkrvavel. Napadalca so že prijeli in ju izročili v zapore v Kamniku, da prejmeta kazen za nečuveno ponočnjaško posurovelost. Kmetje obračunali s kurjim tatom. V Štepancu v Medjimurju je odnesel tat tamošnjim posestnikom blizu 2000 glav perutnine. Vaščani so v noči stra-žili svoje kurnike. Uspelo jim je, da so zasačili tatu pri kraji. V vreči je imel sedem zadavljenih kur in še utekel bi bil, da se ni zapletel med koruzo na polju. Ko je padel, so ga razjarjeni ljudje s palicami ubili. Izpred sodišča. Obsojena tatica. S ponarejenimi klju-čii je ukradla letos 1. marca v Vajgnu pri Jarenini 381etna Marija Brukmaj- ster iz Ga&nika posestnici Alojziji Lor-bek 17.000 Din. Po tatvini je zginila in se potepala po Dalmaciji in Zagrebu. Ko se je upala zopet v Maribor, so jo zaprli in našli pri njej samo še 10 Din. Brukmajstrovo so obsodili v Mariboru dne 24. septembra na tri leta robije. Obsojen na sedem let. Naš list je že poročal, kako je bila v noči od 11. na 12. avgusta napadena in izropana bolj na samoti stanujoča 491etna Marija Premelč v Sedlarjevem pri Podčetrtku. Napadena je prepoznala zločinca v osebi domačina Franca Glonariča, posest- Nova prosvetna zastava v Ljutomeru je bila slovesno blagoslovljena dne 22. septembra. SiofCiislfo Mraiina. Murska Sobota dobi V. gimnazijski razred. »Gospodar« se je s prekmurskim narodom vedno boril za razširjenje prenapolnjene nižje gimnazije v M. Soboti v razširitev v višjo. Borbo Prek-murcev sta podprla s posredovanjem naša ministra dr. A. Korošec ter g. dr. M. Krek in tako je Murska Sobota dobila na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom V. gimnazijski razred. Cen« na sejmih t Slovenski krajini. Na naših sejmih so .so izvršile tekom meseca avgusta zelo občutne spremembe pri cenah. Jasno je dovolj, da te spremembe posegajo zelo občutno v naše narodno gospodarstvo in so zelo usodne za našega kmeta, ker tvorijo vsekakor glavni dohodek poleg poljedelskih pridelkov skoroda glavni vir izkupička pri prodaji živine. Vsekakor je pa sedanji padec cen zelo katastrofalen in je skoro tako velik, da še skoro tak ni bil. Če primerjamo cene z onimi pred dvema mesecema, nam te številke pokažejo dovolj jasno ta usodepolni preobrat, ki tako globoko posega v naše narodno življenje In v jedro naših dohodkov. Če primerjamo cene, nam stopi ta razlika očividno pred oči. Pre.i so se biki prodajali po 4 Din za 1 kg, sedaj pa po 2—2.50 Din. Voli, ki se prištevajo k prvovrstnemu blagu, so padli od 5 Din na 2.75—3 Din za 1 kg. Cena telet je padla na minimum. Da je prišlo do teh usodepolnih cen, je glavna krivda v letošnji suši. Sena ni bilo, otava je skoro popolnoma zgorela sredi travnikov, drugih krm pa je zraslo letos tako malo, da obstojajo rei? velike skrbi za prehrano živine po naših krajih. In očitno ima ta slaba letina za posledico, da se je začel naš kmet v skrbi za prehrano živine zatekati na sejmiške prostore s sviojo živino in hoče obdržati le to, kar mu je neobhodno potrebno za obdelavo svoje zemlje, a često še to žene na sejem, ker po zimi pač rabi živina krme in če je že sedaj kmalu ne bo, jo bo pozimi še manj. In kar je najbolj žalostno, še nobenega povpraševanja mL po tej prignani živini na sejem. Kdo jo bo kupoval, če ni nobenega izvoza v inozemstvo? Italija se ne pojavlja na sejmiščih. In baš Ita- lija je bila do sedaj naša najboljša odjemalka živine in tudi najboljši kupec. Ostale države p > že precej časa niti ne povprašujejo po naši živini. Ker je pa tudi v Italiji vladala letos suša, je razumljivo, da je tudi naval domačih živinorejcev znatnejše poskočil v ponudbah, kar popolnoma opravičuje gospodarstvo sleherne države. Razumljivo pa je, da se bodo cene naši živini zopet povzdignile, ker prihaja jesen in zima in se v teh dveh dobah uporabi veliko več mesa kakor spomladi in poleti. Isto je bilo tudi s svinjami pred par meseci, sedaj pa je povpraševanje po svinjah veliko in cene so na taki višini, da še zadovoljujejo. Zato naj naši živinorejci nikar ne obupajo nad cenami, ker s čaeom se bo tudi ta nedostatek popravil in vlil novega poguma za živinorejo. Upamo, da bo ta čas kaj kmalu prišel. Daj Bog, da bi! Ugodnosti za naše sezonske dslavce. Poljedelsko ministrstvo je vsem sezonskim delavcem, ki dobe namesto denarja kot zaslužek blago v naturalijah, to je rž, pšenico ali koruzo itd., dovolilo četrtinsko vožnjo za prevoz blaga do domače postaje. Na tovornem listu morajo le označiti potrdilo delodajalca, da so žito res zaslužili namesto denarja in koliko kilogramov so ga dobili. Popust velja v času od 10. septembra do 31. decembra t. 1. od vseh postaj vzhodno od: Striživojne, Vrhpolje, Beli Manastir, Osijek, Baranjsko, Petrovo selo in severno od Save in Donave. Trgatev koruze. Malo kje je toliko koruze, kod v dolnjem delu Slovenske krajine. Tujcu se najbrž čudno zdi, ko sliši sedaj petje ter vriskanje cd vseh strani. Veselo je kot ob vinski trgatvi. Zgodaj zjutraj se peljejo trgači na delo in vsi veselo prepevajo. Po našem polju se razlega petje in vrisk in to vse do večera. Kar je še bolj nenavadno, vriskajo tudi ženske in dekleta. Kdor kaj takega še ni videl in ni slišal, bi mislil, da je v;e pijano. Pa vse to veselje ni pod vplivom alkohola, temveč le Izraz razposajenosti in veselja. Cerkvena vest. Župnik v Dobrovniku g. Pavel Volper je vsled bolehavosti stopil v pokoj in se preselil v Sombathely na Madžarsko, kjer je njegova rojstna domovina. Dobrovni-ško far® je upravljal provizor g. Štefan Lej-ko. Sedaj je dobila fara novega župnika in sicer v osebi dosedanjega provizorja g. Lejko Štefana. Smrtna kosa. Dne 5. avgusta t. 1. je v bolnišnici v Buenos Aires v Argentini umrl naš prekmurski rojak Franc Ozmec i«, vasi Ma-linci. V mili domovini, katero je tako prisrčno ljubil, zapušča ženo in 4 otroke. Franc nas je zapustil v najlepši moški dobi 37 let. Naj v miru počiva! Sobota. V bivši katoliški ljudski šoli v Soboti se vrši gospodinjski tečaj. Udeležba je srednja. Tudi se vrši večerni tečaj za kuhanje dvakrat na teden. — Dne 16. septembra je vršil pregled ljudskošolskih otrok in dijakov na tukajšnji gimnaziji špecijalist-zdravnik za tuberkulozo na Golniku g. dr. Furlan. — Pregledovanje in žigosanje sodov se bo vršilo letos pri postaji za kontrolo sodov v Soboti 10. in 11. oktobra, 12. novembra in 10. decembra. Vsi, ki žele imeti žigosane sode, naj tega roka ne zamudijo! — Sobota je zopet imela lep večer po dolgem presledku Pod okriljem sres-kega odbora Rdečega križa v Soboti je bil prirejen vesel večer, na kateium so sodelovali bivši in sedanji člani Narodnega gledališča iz Ljubljane s humoreskami, enodejankami in glasbenimi točkami. Večer Rdečega križa je dobro uspel in vse je bilo v najlepšem redu izvršeno. To je bilo nekaj za nas in smo hvaležni vodstvu Rdečega križa za ta izredno prijeten večer. Črensovci. Naše Prosvetno društvo je v nedeljo dne 29. septembra polagalo račun o svojem delu. Občni zbor je bil polnoštevilno ob'a-kan. Za predsednika je ponovno izvoljen g. Žerdin Martin, trgovec. Največje delo društva je bilo v pretekli dobi krasno uspeli fantovski tabor. Odbor si lahko šteje v čast, da je prireditev kljub nasprotovanju tako dobro izpeljal. Vsi odborniki so se trudili, vendar je največ delal g. Horvat Joško, ki je bil povsod poleg, kjer je bilo treba dela. V novi poslovni dobi želimo odboru mnogo uspeha, naj Bog blagoslovi njegovo nesebično delo. Turnišče. Pri nas je vedno žuvahno. Včasih osebne, dragic zopet stvarno (realne) spremembe. Zdaj se vrti vse okrog cerkve. Stara cerkev iz leta 1333, znamenita po svojih freskah, je bila že pred vojno premajhna, da bi objela vse farane in številne romarje, ki pri- V dneh nepretrganega snega in viharja sta dolbla lovca od predora levo ter desno skladišča, kamor sta nameravala shraniti preko zime kože v pasti vlovljenih ter ustreljenih kožuliarjev. V neznosno dolgih zimskih večerih sta čitala knjige, katere sta prinesla seboj iz Fort Smitha. Kakor hitro pa je nehal sneg in se je razjasnilo, sta se dokopala samotarja na prosto in pričela nastavljati pasti. Ena vrsta pasti se je vlekla v severno-vzliodni smeri ob obrežju jezera, druga južno-vzhodno v gozdno pokrajino. Vsak dan sta pregledovala pasti. Na pregledne pohode sta jemala seboj ročne sani, orožje in mrzlo prehrano. Navadno sta se odpravila na pot na vsezgodaj v jutro in se vračala v trdi temi. Dnevi so se že bili namreč skrčili le na par ur, ko se je še videlo in je bilo kolikor toliko svetlo. Solnce je vzhajalo ob deveti uri predpoldne, ob petih čez poldne je že bila popolna tema. Kožuharjev vseh vrst se je podiilo po okolici jezera tudi v najhujši zimi vse polno. Največ je bilo lisic, hermclinov (neka vrsta podlasic) in volkov. V dneh, ko ni sneg zamcl prehitro nastav- ljenih pasti, je znašala dnevna vrednost kož 50— 60 dolarjev in še več. Zadnji dan novembra se je zbudil Gruber precej zgodaj. Čudil se je, ko je zagledal tovariša povsem napravljenega in je nameraval baš zapustiti taborišče. Pri pogledu na vzbujenega prijatelja je stopil Amerikanec k njegovemu ležišču in mu po-šepnil: »Boljše je, da se nekoliko odpočiješ. Sam bom napravil izlet proti gozdu in radi tega sem tako zgodaj na nogah. Pasti bom pustil pri miru, opazoval bom le volčjo sled. Podi se po gozdu izredno številno volčje krdelo; mogoče bom nekatere upihnil s kroglo. Kmalu popoldne bom zopet doma.« Amerikanec se je odstranil in na ležišču ostali prijatelj je skušal, da bi ponovno zaspal. Nekaj nerazumljivega je motilo njegov jutrajni mir in mu odganjalo spanec. Zavit v spalno vrečo, je či-tal par ur, vstal in pripravil zajutrek. Ob osmi uri je polukal ven na prosto. Sij zvezd in severne svetlobe je malodane ustvarjal beli dan. prek, priplavajo na poklic in se pustijo božati . . . Jim Webster, star zamorec, drži v ustih že celih 40 let srebrni dolar, da odganja od sebe zle duhove. Doslej je porabil na ta način dva novca . . . Na farmi v bližini Wilmingtona v državi Ohio, zbira Howard L. Collett veje in poganjke, ki posedajo že po naravi obliko črk. Na ta način je že zbral celo abecedo . . . K. L. Gaylor iz Sau--gusa, država. Massachusetts, si lasti svetovni rekord, kar se tiče zadrževanja sape. Pri nekem poskusu vpričo profesorjev vseučilišča hajajo na Veliki in Mali šmaren k »Mariji pod logom«. Zato je bila leta 1914 pozidana poleg stare nova cerkev, ki so jo naslednje leto posvetili. Vsled svetovne vojne je delo v cerkvi zastalo tako, da je bilo zdaj že res potrebno, da se stene očistijo in pobarvajo. To se je zgodilo letos. Slikarska dela je izvršil slikar g. Ivan Smrekar iz Veržeja. - MM ml? Brezbožniki v Rusiji delajo tako: Delo je organizirano po celicah. Vsaka celica mora redno izobesiti brezbožniški list na vidnem kraju po dvoranah, trgovinah, na ulicah, na razpotjih. Na tabli morajo biti nabiti časniški odrez-ki, ki poročajo o uspehih v boju zoper Boga in vero. Vsaka celica mora imeti album odrezkov iz brezbožniških časnikov, ika jim služijo kot gradivo za brezbožniško akcijo. Vsaka celica mora imeti ilustriran list, ki zasramuje krščanske svetinje ter poleg bogokletnih besed tudi objavlja bogokletne podobe. Največjo važnost polagajo na razširjenje glavnega lista »Brezbož nik«, zanj agitirajo na vseh sestankih in prireditvah. V posameznih okrajih se vršijo tekme v razširjanju boljševiš-kega tiska; za to so določeni posebni propagandni dnevi in tedni. V vsaki celici so določene osebe, ki hodijo od hiše do hiše, širijo brezbožne časnike ter prkk)bivajo nove naročnike. Tako delajo sovražniki Boga in vere. Kako pa delamo mi? Damo-li Bogu, kar je božjega? Tega ne storimo, dokler ne izvršimo vseh svojih dolžnosti do vere. Ne zadostuje vero utrjati v sebi ter jo udejstvovati v zasebnem živ Ijenju. Razširjati jo tudi moramo v javnem življenju: danes je to bolj potrebno ko v prejšnjih časih, ko še ni bila borba zoper vero tako organizirana in razširjena do poslednjega kraja. Sredstva razširjanja vere in krščanstva so krščanski časniki in listi, dobre knji- ge, vobče krščanski tisk. V Rusiji, kjer cvete analfabetizem (nepismenost), so uvideli velik pomen tiska, ki ga brez božniki izrabljajo za svoje glavno raz-širjevalno sredstvo. In mi? In naša mladina? Kdaj se bo povzpela do tistega razumevanja in do tiste požrtvovalnosti za dobro stvar, ki jo kažejo njena ubogi, zaslepljeni vrstniki v Rusiji za slabo stvar?! Bodimo apostoli krščanskega časopisja! Zlasti vam, mladeniči in dekleta, pripada ta naloga. Nastopilo je zadnje četrtletje sedanjega leta in z njim čas smotreno organiziranega in ojačenega dela za razširjenje našega časopisja, zlasti »Slovenskega gospodarja«, ki drugo leto obhaja svojo 701etnico. Mcribcr-Vinagora. Izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru je priredilo v nedeljo dne 22. septembra romarski izlet z avtobusom na znano in lepo Všnagoro v hrvatskem Zagorju. Ob pol šestih zjutraj smo krenili izpred frančiškanske bazilike in prispeli na Vinagoro ob pol devetih dopoldne. Zbralo se nas je 74. Ko smo se bližali Cerkvi v Vinagori, nam je ptvšel nasproti domači gospod bogoslovec, zastopstva društev in godba. Pri kapelici sv. Barbare nas je pričakal domači gospod župnik, da nas prisrčno pozdravi, kar so tudi storili zastopniki društev. Prispel je tudi gospod župnik od Sv. F.me z mogočno procesijo. Vs; skupaj smo šli v sprevodu v cerkev, kjer je imel pridigo g. p. Kasijan iz Maribora. Slovesno sv. mašo je opravil šentemski rojak letošnji novomašnik g. p. Otmar Vostner. Med mašo e krasno prepeval pevski zbor od Sv. Eme. Po iovesni sv. maši se je razvnela prava, iskre-la, neprisiljena bratska gostojlubnost. Le s težavo smo se ločili ob pol petih popoldne od bratov Hrvatov. Nedeljski romarski izlet je bil pravi izraz bratske ljubezni slovenskega ter Vsaka Aspirin- TABLETA nosi Bayer-jev križ kot ga rancijo za pristnost PrOti vsem bolečinam in prehladu PiRIN Oglas jf regiitr. poj i. Pr. 6T34 od 1. III. 1935 hrvatskega ljudstva pod zastavo katoliške sv« vere. Kamnica pri Mariboru. Izobraževalno društvo v Kamnici otvori letošnjo igralno sezono z lepo narodno igro »Krivoprisežnik«, ki jo vprizori v nedeljo dne 6. oktobra, ob treh popoldne v cerkveni dvorani. Prijatelji društva in lepe igre, pridite! Sv. Lenart v Slov. goricah. Naše prosveino društvo »Zarja« stopa zopet na plan, da v novi dobi začne z novo pomlajeno silo nadal.U?-vati svoje delo za versko in narodno poglobi-, tev našega ljudstva. Na občnem zboru dn« tC>. septembra so bila porodila odbornikov izredno zanimiva, saj so bila en sam dokaz klenega de. la v najtežji dobi zadnjih dveh let. V teh težkih časih je bilo društvo »Zarja« za šentlenart-sko okolico resnično zarja lepših ro«, Predstava se bo pričela popoldne po večeru"-cah ob treh v dvorani! Narodnega doma. V odmorih med štirimi dejanji poje domači mešani zbor in igrajo tamburaši iz Hoč. Mislim, da naših mnogih prijateljev in rednih ob\s>koval- Wesly je zadrževal sapo 14 minut in 2 sekundi. V mestu Bethel v severnoameriški državi Oliio živi zdravnik, ki vrši svoj poklic iiS 75 let. V tej dobi je pomagal na svet 1800 obrokom. Pred nedavnim je obhajal svoj 100. rojstni dan. Zelo mnogo od 1800 oseb, katerim je stal ob strani pri rojstvu, ga je prišlo pozdravit ob stoletnem jubileju. Stolet-nik vrši še danes zdravniško prakso on je ozdravil pred enim letom bolnika z zelo zamotanim zlomom leve noge. Na svetu je več strojepisk nego strojepiscev. Najhitrej- Nemec je vzel ročne sani, preizkusil puško, pogledal k par pastem, zasledoval nekaj lisic in je bil ob dvanajsti uri nazaj v koči. Tovariš se še ni bil vrnil. Namesto da bi bil posedal brezdelno po bajii, je ostavil bivališče in se namenil raz-glc-dati par kilometrov okrog po okolici. Jasen ter mrzel je bil dan in brez vetra. Lov-čeva sapa je nekako zastajala v zraku in risala njegovo pot v komaj vidnih oblačkih. Mrtvo soln-ce, ki se je prikazalo šele ob enajstih, se je že zopet umikalo. Po preteku ene ure bo zatonilo ter prepustilo razsvetljavo neizmerne pokrajine severni svetlobi ter zvezdam. Nekako zamišljen je kobacal in se pehal lovec nazgor po bližnjem pobočju. Vedri zrak mu je dopuščal razgled na daljavo 10 km, Nedogledna se mu je dozdevala planjava v smeri proti jugovzhodu, odkoder se je moral vrniti tovariš. Nikjer ni bilo videti niti najmanjše pike, ki bi se naj bila razpasla v Lavisona. Po južnem pobočju so se dvigale iznad snega nekatere velike posamezne skale, katere so tamkaj počivale kot še preostale priče ledene dobe. Ko se je zagledal Franc proti skalovju, se je prikazala izza najbližje pečine rjavkasto živa postava. Lovcu je ušel nehote vzklik začudenja. Komaj 15 m proč od njega je stal mirno največji volk, katerega je sploh kedaj videl! Potegnil je desnico iz težke kožuhovinaste rokavice ter pripravil puško, da ustreli zver za slučaj napada. Volk pa ni kazal najbrž nobenih sovražnih nakan. Kot okusno kosilo ni prišel zanj lovec oči-vidno v poštev. Zver je stegovala vrat, vlekla na dolgo voh, kakor bi se bolj zanesla na nos, nego na oči. Ni še minulo Gruberja prvo začudenje, že sta se pojavila dva druga volka. »Sveta nebesa!« Nemec je segel z vso naglico v žep, da bi imel pripravljen še drugi magacin patron. Če bi poskusil vsak od volkov nanj z naj padom, mu nikakor ni smelo poiti strelivo. Puško pripravljeno za strel v roki je motril tri roparice, ki so se obnašale čisto mirno. Eden volkov se je cclo pretegnil ter zazehal, kakor kak domač pes-čuvaj. Zgledalo je, kakor bi še bile fcev naših predstav ne bo treba posebno vabiti in da bodo z veseljem napolnili našo dvorano. Potrudili se bomo, da vam igro podamo res doživeto, tako, da se boste zadovoljni vračali na svoje lepe domove, ki jah boste po naši igri znali vse lepše ceniti in se jih z ljubeznijo oklepati. Na svidenje! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na novo oživljeno Katoliško bralno in gospodarsko društvo bo priredilo v nedeljo dne 6. oktobra t. 1., popoldne ob pol štirih, v cerkveni dvorani lepo dramo »Gruda umira«. Po romanu francoskega pisatelja Bazina jo je napisal naš znani pisatelj dr. Ivan Dornik. Igra nam prikazuje bolečo rano naše kmetske grude, kako otroci zapuščajo dom in očeta in zemljo in hitijo v mesto, v tujino za lepšim in lažjim življenjem. Pridite vsi, ki se vam hoče prave srčne omike! Ljutomer. Prosvetno društvo se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem, ki so kaj prispevali v prid našemu novemu prosvetnemu praporu. Posebna zahvala vsem onim, ki so nam prispevali po 100 Din, kot svoto za zlate žreb-lje. Njih imena bodo vezena na posebnem traku, ki bo priključen novemu praporu. Prav iskrena hvala tudi vsem, ki so pripomogli, da je proslava lOletnice Katoliškega doma tako lepo uspela. Sedaj pa, fantje in dekleta, na novo delo, pod novim praporom v prihodnjem desetletju. Strnimo se vsi okrog Prosvetnega društva in Katoliškega doma. Pridi v nedeljo v knjižnico cm prijavi svoj pristop! Udeležuj se naših sestankov! Ako imaš veselje do odra, prijavi se režiserju! Pridobivaj društvu novih članov! V kratkem bomo imeli občni zbor. Če imaš zmožnosti, ne brani se nobenega dela, sprejmi vsako funkcijo! Ako ti kaj ne ugaja, povej predsedniku, oglasi se na občnem zboru. Ako bomo delali vsi, pa v medsebojni ljubezni, bomo imeli uspehe, ki bodo vidni. Prispevki za novi prapor se še vedno sprejemajo. Prosimo! Prosvetni tabor v Št. Ilju pri Velenju. Kresi Tia naših višinah, razsvetljeni cerkveni stolp-rakete v soboto zvečer, so napovedale slavnost naslednje nedelje: 301etnico našega prosvetnega društva, ki smo jo obhajali 29. septembra. Predsednik Prosvtne zveze g, dr. Ilohnjec je v cerkvenem govoru prikazal krščansko pro- sveto kot sodobni pomoček za poživitev vere in njeno udejstvitev v zasebnem in javnem življenju ter nato daroval slovesno sv. mašo ob asistenci gospodov župnikov Gorišeka z Zgornje Ponikve in Potokarja iz Šmartna pri Velenju. Prosvetni tabor, ki se je ob jako veliki udeležbi vršil pod milim nebom, je vodil vrli, za krščansko organizacijo navdušeni kmet Baltazar Jezernik. Dr. Ilohnjec, ki je bil glavni govornik na taboru, je razsvetlil ob primerih iz preteklosti pomen krščanske narodne prosvete za bodočnost našega naroda. Novi celjski župan g. Mihelčič, ki je s svojim priho dom razveselil navzoče, je spregovoril prisrčne in spodbudne besede o smotrenem izobraževalnem delu. Zastopnik domačih fantov m zastopnica domačih deklet sta bodrila tovariše, odnosno tovarišice, da složno vstopijo v vrste izobrazujoče se katoliške mladine. Pozdrave so izrekli zastopnika prosvetne organizacije v Šmartnem pri Velenju in z Zgornje Ponikve, v prav Ipih in navdušenih besedah g. vojniški župnik Lasbaher in g. meščanski učitelj Teur-šuh za prosvetno društvo v Šoštanju. Prosvetni zbor je posal brzojavni pozdrav g. notranjemu ministru dr. Korošcu. Popoldne je bila prosvetna prireditev s pevskimi točkami in z gledališko igro. Prosvetni tajnik iz Celja g. dr. Gantar je pojasnil sporočalo naših velikih narodnih prosvetiteljev slovenskemu narodu in kako ga naj izvrši našai prosvetna organizacija. G. duhovni svetnik Schreiner je s krepkimi potezami začrtal zgodovino društvenega obstoja, razvojza «'in plodovitega delovanja. G. župniku Schreinerju, ki mu je bila na prosvetnem taboru izrečena kot ustanovitelju in neumorno delavnemu voditelju društva prisrčna zahvala, izreka tudi naš list kot svojemu velikemu prijatelju in kulturnemu delavcu čestitke z iskreno zahvalo! Fantovski tabor na Urši ji gori. Lep dan je bil 15. septembra t. 1. za naše fante iz štirih dekanij: Skale, Stari trg, Preval je in Dravograd. Pa tudi Uršlja gora še takega slavja ni doživela. Vršil se je ta dan na vrhovih Uršlje gore dobro uspeli fantovski tabor za omenjene štiri dekanije. Ob 8. uri so se zastopnik» vseh župnij zbrali v podstrešni sobi cerkvene hiše k sestanku, kjer je Mirko Geratič dajal smernice o delovanju v fantovskih odsekih. Na predlog zastopnika dekanijskega vodstva v Slovenjgradcu Matko Vostnerja se je sprejel sklep, da se druga leta vrši tabor že zadnjo nedeljo v juliju ali pa prvo nedeljo v avgustu. Tabori se pa vršijo po možnosti vsako leto. Po končanem sestanku malo pred 10. uro se je uvrstila dolga procesija okrog 400 mož in fantov, na čelu križ in prapor FKA iz Št. Ilja pri Velenju, ter se med pritrkavanjem zvonov i da ... - i.'' Nepristranski uradniki. Nekateri se jezijo, da je g. dr. Korošec odredil, da morajo hiti uradniki nepristranski. Pristranski so pač sedaj pri strani. Enkrat je bilo pa to res potrebi no, da bodo ljudje vsaj verovali na rešeto! Znate italijanski? V časop:su »Rasegno eco* nomico commerciale Italo-Jugoslavo« v julij-? ski številki stojii zapisano: Dr. Marusic, dr. Viktor Vovk, dr. Anton Urbane, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1, studio di advocati cori-spondenza in italiano. Poboljšajmo sel Tako je lepo spokorno zapi« sal »Glas vpijočega v zapuščenosti«. To mi zelo ugaja, saj spoznanje, da se je treba poboljšati, je priznanje, da dosedaj niso bili prav. dobri! Sedaj bom počakal, če bo res kaj s tem poboljšanjem! Kako nas Hrvati poznajo. »Obzor« z 3ne 23. septembra t. 1., št. 219, piše: Dr. Korošec je imenovan za častnega kanonika mariborskega od ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Manjka še samo, da je tudi to učinio Maček. Eto til Uradniki so siti! Jutro in Večernik sta pri-ložMa listu posebne tolažilno pismo, da ga ni videla cenzura, da sta od začetka prijatelja uradništvu. To sta pokazala tudi v času zmanj-. šanja plač pred leti, ko ni 6mel noben uradnik kljub velikanskemu zmanjšanju niti muk-i sniti, dočim so danes smeli potožiti svoje te-< žave in se bodo primerno vpoštevale pri slabo plačanih. Seveda niti tedaj niti danes nista lista vzela te zadeve resno v pretres, saj mrs-i lita, da so uradniki že siti, samo če prebav.i ljajo njihovo vsebino. Kaj pa bo z Abesinijo? V vojski med Italija in AngKjo bo menda ostala nevtralna, Ena največjih angleških križark »Valiant« s 33.000 tonami je priplula v obrambo angleških koristi v Sredozemzemsko morje. Zadaj vidimo na sliki križarki »Hood« in »Renown«. Nove nemške podmornice z 250 tonami v luki v Kielu, 2.WoBFl935, SLOVENSKI GOSPODAR ■ lov na tolovaja v Mariboru. V fiašem listu smo že poročali, kako sta 'dalje časa vznemirjala Maribor in okolico nevarna vlomilca Franc Košajnc in Pajman. Košajinca je zasledovala tudii' avstrijska policija. Neprestano je menjaval svoje bivališče med našo državo in Avstrijo. Kedaj in kako sta se razstala s Pajmanom, bo že dognala preiskava, ker je padel Košajnc dne 30. sept. y Mariboru krog 4. ure popoldne v roke policije. Franc Košajnc je star 37 let, po poklicu natakar, rojen v Grazu in pristojen v Mihalov-ce pri Ptuju. Odsedel je devet let v ječi, ker je ubil jetniškega paznika v Celju. Klatil se je krog Maribora in po sosedni Avstriji dobrega pol leta in se preživljal z vloimi in s tatvinami. Boj s tolovajem. Franc Košajnc je prenočil dne 29. septembra kot lepo oblečen gospod v hotelu »Orel« v Mariboru. Vpisal se je pod italijanskim imenom na podlagi avstrijskega potnega lista, katerega je gotovo izmaknil. Po srečno pre-etami noči v hotelu je čutil, da mu je policija za petami. Dne 30. septembra se je dogovoril s svojo ljubico neko Kavčič, da se bo sestal z njo popoldne na starem ¡iWell —!« je rekel Anglež. »In koliko zahtevata?« Grbasti je v zadregi gledal dolgina. In ker dolgin-pesnik ni nič rekel, se je mali počehljal za ušesom in dejal: »Hm —! Da —! Plača —! Lepa beseda —! Ampak koliko —? Veste, v zadrego ste naju nagnali s svojo ponudbo! Nikdar še nisva nikomur služila —. Torej takole za scouta — stezosledca — bi naju vzeli?« »Yes!« »Da! Ampak tak stezosledec se navadno ne dá plačati —.« »Razumem! Preponosna sta in vajin ponos mi je všeč! Takole vama ponudim —. Za vsak doživljaj plačam petdeset dolarjev. Sta zadovoljna?« »Sir, če plačate vsak doživljaj s petdesetimi dolarji, bova v kratkem najbogatejša človeka na zapa-du, vi pa bodete segli po beraški palici! Kajti doživljajev tod ne manjka! Doživeli bomo marsikaj, — ali pa bomo tiste doživljaje tudi preživeli, tega ne vem. Midva se jih ne bova ustrašila, za takega tujca je pa bolje, da se doživljajem na zapadu izogne!« »Pshaw —! Doživljajev si želim, razumete! Pa slavne westmane in lovce bi rad videl! Prejle ste imenovali nekatere take ljudi, Winne-toua, Old Firehanda in Old Shatterhanda. Cul sem o njih —. Well —! Za vsakega izmed njih vam plačam sto dolarjev, če mi ga pokažete!« »Sto dolarjev za vsakega westmana —? Ali imate toliko denarja, mylord, da mislite doživljaje in westman-3 takó drago plačevati?« »Imarn, kolikor potrebujem sproti. Velja?« »Velja! Ampak kedaj pa mislite plačati? Kar sproti? Saj menda ne no>ite kar celo premoženje v žepu —?« »Denar dobita v San Franciscu.« »Dobro!« Podali so si roke. In spet je segel Anglež za hrbet, porinil debelo torbo pred sebe, jo odprl in izvlekel zvezek. Vzel je v roko svinčnik, ju pogledoval in risal ir jima črez nekaj minut pokaazl zvezek. Na eni strani je bila narisana glava grbca, na drugi pa dolgina-pesnika. »In pod tile glavi,« je razlagal lord, »vama bom zapisoval v dobro, kar si zaslužita. Če se mi pripeti nesreča, vzemita zvezek s seboj v San Francisco pa ga pokažita v banki, ki vama jo napišem tule na prvi strani. Takoj in brez odloga vaju izplačajo.« »Sijajna uredba, mylord!« je hvalil Humply Bil!. Behold, stric —! Poglej si najini mrhi!« Njuna konja sta sirigla z ušesi in nemirno sukala glavi. »Nekdo je v bližini —!« je tiše pravil p'rbavi. »Naša rolling prerija je nevarna! Če sediš kje na višini, te vidi sovražnik, če čepiš v dolinici, pa ga ne vidiš —. Stopil bom gori pa pogledal. Ti, stric, pa ostani pri konjih!« Vstal je. »Z vami bom stopil!« je dejal Anglež in tudi vstal. Mali ga je pomilovalno pogledal »Čujte, rajši ostanite, sir! Pokvarili bi mi pečenko!« »Psh.vv —! Lord Castlepool ničesar ne pokvari!« »Hm —! No, — pa pojdite! Saj vam ne morem braniti, bi me menda tudi ne ubogali —.«. Stopila sta po pobočju. Pod vrhom sta legla in se previdno plazila dalje. Anglež je lezel poleg grbavca, občudovaje ga je gledal mali. »Hm —! Niti slabo ni za začetek —! Tudi sam ne znam bolje!« Prilezla sta na vrh, obležala in se razgledovala. »Ali vidite tamle na sosednji višini tistega človeka, lord?« je vprašal Humply. »Yes! Indijanec je, kajne?« »Da! Dobre oči imate! Če bi —. Škoda —! Takle daljnogled je lepa iznajdba, le imeti ga mora človek —.« je pravil in pogledal lorda. »Well —! Pojdem po njega.« »Da! Prinesite ga, da si pogledava rdečkarjev obraz.« Spustil se je v dolino. Grbavi westman pa je opazoval Indijanca, »Sovražnika pričakuje —,« je godel sam pri sebi. »Od vzhoda —, Sicer bi se ne skrival —.« Lorda je prinesel daljnogled, ga izvlekel iz tuljave in ga dal malemu. Naravnal je steklo, pogledal, ja-arno odložil daljnogled, skočil na noge, vzravnal, kar se je dalo, svoje drobno posiavico, djal dlani na usta in zaklical, da je odmevalo po preriji: »Menaka šeha — Menaka šeha —! Naj pride moj brat k svojemu belemu prijatelju!« Indijanec je šinil okoli, kot da je treščilo poleg niega, pogledal pa se spustil po pobočju in izginil v dolinici. Humply BiH je spet sédel. »Mylord,« je dejal, »pripravite se! Prvih petdeset dolarjev bodete nama zapisali na tekoči račun!« »Doživljaj —?« »Verjetno!« »S tistim rdečkarjem?« »Z njim ne. Pač pa z njegovimi sovražniki.« »Sovražniki so za njim?« »Gotovo. Sicer bi ne prežal in se ne skrival.« »Kdo je listi rdečkar? Vaš prijatelj?« »Da. Poglavar je celó.« »Katerega rodu?« »Rodu Osagov, ki jih pa vi seveda ne poznate niti po imenu ne! Izvrsten dečko! Kadila sva z njim pipo miru in pobratimsiva, stric Gunstick namreč in jaz. V nevarnosti je najbrž, pomagati mu morava!« »Well —! Pipa miru —! Rdeči brat —! Plačam petdeset dolarjev, če smem kaditi tudi jaz pipo miru ? njim!« Humply Bill je odkimaval. »Take reči se ne dajo plačati! Zaslužiti si morit* tako odlikovanje! Dobro solnce ne mara dolarjev!« »Well —! Si bom zaslužil! LFpajmo, da pride kar moč mnogo sovražnikov za njim!« »Nikar ne kličite vraga! Take želje so nevarne, le prerade se vam uresničijo! Stopiva v dolino! Stric bo gledal —! Čudil se bo, pa tudi vesel bo poglavarja. Dobri prijatelji smo si.« »Kako mu je ime, ste rekli?« »V jeziku Osagov mu pravijo Menaka šeha, Dobro solnce ali pa tudi Veliko solnce. Pogumen, izkušen bojevnik je. »Sovraži bele?« »Ne, V prijateljstvu živi z njimi, čeprav spadajo Osagi k plemenu Dakola-Siouxov, ki se še niso sprijaznili z vzhodom. Pa o tem seveda vi ničesar ne razumete i« Stric Gunstick je stal poleg konj štorasto in okorno, s široko razprtimi rokami, prav kot da ie na gledališkem odru. Cul je pogovor in se pripravil, da dostojanstveno sprejme rdečega prijatelja. Konji so zahrzkali in poglavar je zavil okoli griča. Štefan Island je zadel na obali Nove Zelandije na golazen, ki ima 3 oči, je podobna kuščarju in je 50 centimetrov dolga. Najsrečnejši kraj na Angleškem je mesto IIigh-Wycom-be, ker se ponaša z najnižjim stanjem umrljivosti. Mesto šteje nad 70 tisoč prebivalcev in med temi je samo 500 brezposelnih. V Pikingu na Kitajskem znaša povprečna temperatura v zimi 4 stop mraza in poleti 25 stopinj toplote. V meslu Kanton na Kitajskem je največja toplotna stopnja 3i in najnižja mrzlotna 15. Najbolj cvetoči kraj v Mehiki, je bilo v dobi, ko so «! osvojili Mehiko Španci, mesto Cholula, katerega je imenoval španski zmagovalec Cortez Clurultecal. Za obzidjem mesta je bilo 400 svetišč in 20 tisoč hiš. V španski prestollcl v Madrida se vse'pritožuje zaradi beraške nadloge. Da bi zmanjšala število beračev, še pc-služuje španska policija prav čudnega in izrednega sredstva. Aretira namreč vsakega, kateri da be-raču kako miloščino! Pri prometnih nesra-čah odpade 50 odstotkov žrtev na pešce. Dvakrat na leio 12.C08 kilometrov. Lastovka ali štorklja prelet ita, vsako leto tja in nazaj več t:soč kilometrov. Najdaljše razdalje preletijo letno ptice seKvke iz »severne Azije in Amerike. Takozvani dežni piskač preleti vsako leto dvakrat 12.000 km. Pot njegova gre o;l Berin-gove morske ceste ob azijski obali do Avstralije in Nove Zelandije, Ptice selivke letijo brez karte, navadno v noi;i in jim kaže sigurno pot cd Stvarnika podarjeni nagon. iSletai Aagfcž Viljam 3e!.-hsr je ',;ral pred kratkem 10 parlij šaha s člani svojega šahovskega kluba. HALA OZNANILA SLUŽBE: Grem za hlapca h konjem ali k živini s 1. oktobrom. Naslov v upravi lista. 975 Iščem vajenca za sedlarsko in tapetniško obrt, prednost ima, kateri se je že učil. Alojz Laz-mik, sedlar, tapetnik in ličar, Slov. Bistrica. Pozor! Dobra stalna služba za 1 hlapca k goveji živadi, nad 40 let star, trezen in marljiv, nastop službe s 15. oktobrom t. 1., v poštev pride le oseba z letnimi spričevali. Plača po dogovoru. Ivan Baumgartner, trgovec in posestnik, Sv. Marjeta ob Pesnici. 986 Grozdni sok (mošt) si laliko vsakdo na najenostavnejši način trajno ohrani s konzervirajočim popolnoma neškodljivim sredstvom Nipakombinom čigar uporaba jo dovoljena od Min. za soc. pol. in nar. zdr., rešeno s 25. febr. 1.1. Sbr. 5617. Natančnejša pojasnila daje: Radiosan, Zagreb Dukljaninova ulica 1 Glavno skladišče za Jugoslavijo. 995 Razumnega majorja za večje posestvo z več močmi iščem za Kranjsko. Dolinšek, Kamilica pri Mariboru. 984 Čevljarski pomočnik se sprejme na deželo. Dobra moč. Cvetko, Velika Nedelja. 991 Pošteno kmečko dekle, starejše, išče službe k dobri mali drži ni. Naslov v upravi lista 990 Sprejme se majer. Ivan Ločičnik, Maribor, Koroška cesta 106. 998 Išče se hlapec za župnišče na Pr hovi, pošta Slovenske Konjice. 1001 Scdarska pomočnika Ivan Požgaj, Plešivica, Jastrebarsko. 1000 POSESTVA: Kupim posestvo, hišo v Ptuju ali okolici, plačam 60.000 Din s knjižico Kmečke hranilniče in posoji lnice v Ptuju, nekaj tudi v gotovini. Ponudbe na upravo lista pod »Posestvo za knjižico«. 977 Lepo posestvo 8 oralov se proda. Naslov v upravi lista. 985 Prodam 3 orale travnika v Gačreiku. Rojko. J areni na 34. 982 Hiša se proda s pgsetvom, Kaniža 22, 3 in pol orala, tik glavie ceste, 5 minut od postaje Cirknica. Cena 44.000 Din. 996 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Malo posestvo se proda, Devica Mariza v Brezju št. 107 pri Mariboru. 997 RAZNO. Sede vseh vrst proda po najnižji ceni Pavel Ledinek, sodar, Maribor, Gozdna 6. 959 Krojaški šivalni stroj se poceni' proda. Nova vas pri Mariboru, Spodnja Radvanjska cesta 36. 976 Lepo orehovo spalnico, kompletno, in mnogo drugega različnega dobro ohranjenega pohištva poceni na prodaj. Vpraša se od 3. do 4. ure popoldne v Celju, Cankarjeva ulica 9, I. nadstropje, (levo. 1002 Šivilje in krojač*. Prodam dobro ohranjen Sin-ger šivalni stroj. Natančneje: Skušek Franjo, Maribor, Krekova ulica 14. 958 Mestna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenic: 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 965 Prostovoljna nssilska četa v Hajdini razpisuje delo nove sušilnice za cevi. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe z načrti do dne oktobra t. I. Prosotvoljni gasilski čeli v Hajdini pri Ptuju. 993 Vinski sedi razne velikosti, novi in stari, se dobijo po ugodni ceni pri sodarju Josipu Ramšak, Maribor, MeLjska cesta 10. 983 Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 867 Sode dobite najceneje pri sodarju Repič Franu v Ljubljani, Trnovo. — Sprejmejo se dobri pomočniki. 979 Nova Starinarna v Mariboru, Koroška cesta 3 ima zopet na zalogi večje ostanke žameta, ostanke flanele, cajga, bele, črne in rožaste svile, belega platna, srajce, moške in ženske hlače vseh velikosti, klot, slamnjače, volneno blago, ostanke za moške obleke, manjši ostanki žameta m 6 Din, ostanki barhenta, obleke za dečke in deklice kakor tudi čevlje in nogavice vseh velikosti. Pri nakupu za 100 Din dva nova žepna robca. Spalnica trdi les 900 Din, postelje, omare, mize, predalnik z nastavkom 100 Din, lepo stoli po 30 Din. 098 Pozor: Cvirnbai henti 8 Din, flaneli 5 Din meter, štofi moderni od 30 Din naprej, zimsko perilo po neverjetno nizki ceni, sviterji najmodernejši, svilene rute od 25 Din naprej. Podplati dobri 11 Dim par. Vse dobite pri: Meško Ivanu, Sv. Bolfenk v Slov. gor. 987 Razne ostanke od Din 5.— naprej, izgotovljene obleke in zimske suknje za moške in fante, ženske plašče ter veliko izbiro najnovejšega zmskega blaga v veletrgovini 991 Anion Macun Maribor, Gosposka ul ca tO Sprejmem kot plačilo tudi hranilne knjižnice Spodnještajerske ljudske posojilnice. fM EI N EL4H ER0LD za" NARIBORšfjos TOVARNE GLASBIL Bi Cirilova ttnligsrna v Mariboru nudi naslednja dela: Jug: Praktični čebelar, broš. 40 D Kalinšek: Slovenska kuharica, nova izdaja v platno vez. 160 D Ilumek: Sadje v gospodinjstvu, broš. 40 Din M. Elizabeta: Slava sveti Hostiji, broš. 15 Din Dr. Mihael Opeka: Iz mojih rimskih let, broš. 45 Din Cvetje iz domačih in tujih logov; zvezek 6 Matija Čop: Izbrano delo, priredil dr. Avgust Zirje-vec, broš. 12 Din, v platno vez. 20 Din Dr. Malka Šimec: Zdravstveni nasveti za hišo in dom, broš. 20 D, v platno vez. 24 Din. Dr. Kugy: Julijske Alpe v slikah, v platno v ;z. 140 Din. Fischer: Dolomiti v slikah, v platno vez. 68 Din Fischer: Grcssglockner v platno vez. 68 Din Guido Rey: Materhorn v platno vez. 68 Din. slikah, slikah, V MorfSborii kupite sedaj najceneje razno manufaktunio blago za jesen in z mo, pletenene jopice, vest-je, perilo za ženske in moške, predpasnike, robce, vse vi«te nogavic itd. v manulnkturni trgovini Mirlco Feldln sedaj na Aleksandrovi «iesti štev. 13, blizu kolodvora. ¥ Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni: 4 m molina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4 m kam-brika Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, mo--ke srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Franc Dobovičnik, Celje, SK2S Knjižnica »Slov. gospodarja«. 1. Zemljiška knjiga, 5 Din. 2. Kako si sam izračunam davek, 4 Din. 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din. i. Predpis: o cestah in prometu, 14 Din. 5. Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din. 6. O bolnišnicah in bolniških pristojb., 5 Din. Naročniki »Sioven ¿ega gospodarja« plačam jo samo polovico! f^T Moško sukno po 14 Din £36 v TRPINOVEM BAZARU. Kdor v »Slovenskem gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se raduje! TiVSbC bdi i narihor Podružnico. Cclfc nasproti poste, pref Jnžnošta-fersUa Hranilnica. v lastni novi palači na oglsi Oosposfte-Slovenshe ulice. t Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj t varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim l premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. S Al K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJ®! SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE 1j E IP R I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEIJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 jJ^g- KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Mošt Javnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Lodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnicštaiersha liudska posojilnica v Maribora. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru, e» .Urednik JanuS Golec8 novinar x Mariboru, s Izdajatelj: Tiskarna 8v. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj y Mariboru.