Leto X. Zvezek 10. Vinotok 1913. Udmev iz ntrike. f nov m v oproscenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, nemškem, poljskem, italijanskem, francoskem, češkem, angleškem, portugalskem in madžarskem jeziku. Blagoslovljen po Piju Stane za celo leto K 1"50. Naroča se pod naslovom : Filialka Družbe sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje; Trst, via dell' Annunziata 1. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahke pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve družbe, gospe grofici M. Tereziji LeddchoWski, Rim, via dell' Olmata 16. Vsebina številke meseca vinotoka: Marijino češčenje v afrikanskih misijonskih deželah. (Konec.) — Apostolski vikarijat ob reki Orange. — Apostolska prefektura v Ubanghi-Chari. — Kratka misijonska poročila. — Poročila propagande. — Odkrita beseda o Družbi sv. Petra Klaverja in.njenem delovanju. — Družba sv. Petra Klaverja na IV. švicarskem katoliškem shodu v St. Gallenu. — III. kongres Družbe sv. Petra Klaverja v Bingenu ob Renu. — Popolni odpustek. — Sliki: »Pomožne misijonarke« v ekspediciji pri razpošiljanju časopisov in letakov za propagando. — Sestre božje Previdnosti z domačimi novicinjami in postulantkami pred od črnih kristjanov zgrajeno lurško jamo. j®] roga] Darovi r^i j®] od dne 1. do 31. malega srpana 1913. Za afriške misijone: Tesnar F. 40 v, Vukšinič J. 10 K, po nabiralniku 1 K 72 v, Jenčič J. 16 K, Gogala M. 1 K, po Szobocsan J. nabrano 8 K, Zuchiati F. 10 K, Hrast J. 5 K, Demšar J. 2 K 60 v, Bassa M. 2 K, po preč. gosp. župniku Konig J. 3 K 50 v, Uhle J. 5 K, Demšar J. 5 K, Krajnik A. nabrala 6 K 20 v, Hrast J. nabrala pri šolski mladini 6 K 40 v, Zorman N. 2 K, Cerer F. 1 K, Gradišnik M. 2 K, preč. gosp. kanonik Kajdiž T. 5 K, N. N. 2 K, Luznik A. 1 K. (Za prenesljive oltarje:) Neimenovana oseba 40 K. (Za cerkev presv. Srca Jezusovega:) Drobež M. 5 K, Drobež F. 10 K. (Za cerkev sv. Ane:) Feresak A. 40 v, Toplak A. 40 v. (Za cerkev Lurške Matere Božje:) N. N. 1 K. (Za kadilnico:) Skwarce M. 3 K. (Za nabavo svetinj in rožnih vencev za Afriko:) J. Šamperl 2 K 25 v. Za sv. maše: Dular R. 2 K, Jenčič J. 6 K, N. N. 2 K, Devetak M. 2 K, Mihelčič F. 2 K, Cerer F. 8 K, nabrano po Frass J. 8 K. Za stradajoče: Esih I. 6 K 50 v, Kokalj M. 2 K, Gerbec M. 50 v. Za gobovce: Setiej A. 2 K, Šamperl J. 2 K. Za odkup sužnjev in botrinski darovi: Vodušek M. za svojega krščenca Valens 25 K, Vukšinič J. kot botrinski dar za dečka na ime Jožef 24 K, prečast. gospod župnik Šimenec A. prispevek botrin-skemu daru za dečka na ime Andrej 20 K, Erjavec A kot botrinski dar za dečka na ime Jožef 25 K, Adamič M. prispevek botrinskemu daru za deklico na ime Marija 20 K, po preč. gospodu župniku J. Alteneder, legat rajnega Ig. Dermol za odkup enega afrikanskega otroka 20 K. Za katehiste: Kostanjevec M. 5 K, Šamperl J, 2 K. Za kruh sv. Antona: Guiznik F. 1 K, Vukšinič J. 10 K, Miklič 1 K, po nabiralniku 76 v, Pikec M. 4 K, Jenko F. 1 K, Devetak M. 40 v, Dolšek M. 1 K, Keržič M. 1 K, Traven M. 50 v, I. Š. 4 K, Sedej A. 3 K, Leto X. — Št. 10. Vinotok 1913. »Pomožne misijonarke" v ekspediciji pri razpošiljanju časopisov in letakov za propagando. Marijino češčenje v afrikanskih misijonskih deželah. Referat, ki ga je imela grofica M. T. Ledochowska na marijanskem kongresu v Treviru 1912. 6. Zunanja znamenja češčenja Marije. Češčenje Marijino se razodeva tudi po mnogih zunanjih znamenjih, posebno z uporabo pobožnostnih Marijinih predmetov in imen. Pobožnostni predmeti. Vsi vikarji in apostolski prefekti poročajo enoglasno, da znajo zamorci visoko ceniti svetinje in škapulirje, koje imenujejo obleko Marije in jih radi nosijo vpričo vseh. Tudi rožne vence nosijo okrog vratu. Ob vstopu v katehumenstvo dobijo svetinjo, ki jo potem nosijo vedno s seboj. Msgr. Van Ron sle, apostolski vikar belgijskega Konga, piše: „Zelo redko se zgodi, da bi zamorec ne imel svojega rožnega venca in škapulirja; nima IX. 13—1800 10 ga, če si ga še ni mogel nabaviti." Na Centralnem Madagaskarju dajejo ljudem škapulirje po 5 vinarjev, če jim ga že ne dado zastonj. Nekega dne pravi neki Madagaskarec, ki še ni imel škapulirja, misijonarju: » Oče, prosim Vas, priskrbite mi škapulir, priskrbite mi ga za vsako ceno, četudi stane eno krono." »V apostolskem vikarijatu reke Orange," pripoveduje apostolski vikar msgr. Sweens, »jih ni izmed 2500 kristjanov niti 100, ki bi ne imeli rožnega venca in škapulirja." Katoliški Abesinci nosijo z veliko pobožnostjo svetinjo preblažene Device; krivoverci pa ne opravljajo teh vaj iz prevelikega strahu in spoštovanja, da bi ne onečastili Matere božje s svojimi prevelikimi grehotami. Za domišljijo zamorcev govori vse o » Materi Mariji" od njihove prve mladosti. Tudi je podoba preblažene Device pri zamorcih splošno predmet češčenja. Tako najdemo v Ubanghi po kočah večine kristjanov podobe Matere božje. Ako pokažete v Ugandi malim otrokom kakšno sliko, ki ne predstavlja našega Odrešenika, vam bodo takoj odgovorili, da je to slika naše »Bikire Marije". Pri njih mora biti vsaka podobica, ki ne kaže božjega Zveličarja, podoba preblažene device Marije. Po mnogih vikarijatih nosi večina kristjanov ime preblažene Device vsaj kot drugo ime; mnogokrat pa je edino ime. Pogosto ga pristavljajo tudi imenom dečkov. P. Baet-mann, misijonar v Abesiniji, pripoveduje, da so mu pravili o neki družini, ki je imela 5 otrok iti ki so bili vsi posvečeni Materi božji in so ali imeli njeno ime ali pa enega njenih priimkov. Naj sledi nekaj vzorcev teh imen! »Sin Marijin", „Zveza Marije", »Upanje Marijino«, »Steber Marijin", w Služabnik Marije", »Marijina Nedelja", »Moč Marije", »Dar Device", »Posestvo Marijino", »Marijin plen", »Marijina Zaloga" itd.... Ako stopi kdo pri Abesincih v zbrano družbo, vstanejo vsi navzoči, dočim jih pozdravi novi prišlec: »Be Maria m (V imenu Marije) vas prosim, ne dajte se motiti, da mi izkažete takšno čast." — Tako je tudi pri materi, ki hoče poroditi. Obiskujejo jo sosede, ki neprestano kličejo prebla-ženo Devico, kajti, »Vse", pravijo, v pride od Marije". Če je otrok zdrav prišel na svet, je to nepobiten dokaz, da pre-blažena Devica jako ljubi otrokovo mater. Kakor poroča p. Kuentz (prefektura Spodnjega Konga), častijo zamorci Marijo posebno radi pod imenom »Mati". Pozdravljajo jo tudi mnogokrat z imenom »Nossa Senhora" ali »Virgin Maria" ali končno tudi z »Maria Santissima". Radi ponavljajo tudi v svojem h F i o te jezik Maria! Št. 10 ODMEV IZ AFRIKE. 147 Mama! Mama Nzambi (Mati božja)! Mam'ami (moja mati)! In lepo se glasijo ta sladka imena iz njihovih ust. Oj, kako ganljivo in zanimivo je bilo poslušati nekega našega bolnika, malega Ignacija, ko je v strašnih bolečinah neprenehoma klical: »Maria! Maria! O Maria! O Mama!____mbaka Kiali! (Oj mati, usmili se me!)" V potrebah, nevarnostih, boleznih itd. ... prinašajo novoizpreobrnjeni darove k nogam prer blažene device Marije. Še nikdar ni^Marija nobenega zapustila, ki je zaupal v njeno pomoč. Že mnogokrat so misijonarji z veseljem potrdili, da je podelila izrednih milosti onim zamorcem, ki so jo prosili na kolenih pomoči. Msgr. O er bo i n, apostol, vikar v Unyanyembe, nam poroča sledeč ganljiv prigodek: ./Neki katehist, ki je posvetil svojega umirajočega otroka preblaženi Devici, je spoznal v svoje veliko veselje, da je otrok nenadoma ozdravel. Sedaj je skoro najlepši izmed vseh otrok cele krščanske občine." Neki drugi katehist, ki so ga poklicali k bolnemu otroku, ga je izročil, potem ko je poklical na pomoč »Dobro Mater", čilega in zdravega srečnim staršem, ki so menili, da je že izgubljen. »V Landani," — nam poroča p. Kuentz, »je obolel neki zamorček na omrtvičnem krču. Zdravnik ga je zapustil. Prosili so Mater, »Zdravje bolnikov", zaupajoč proti vsem naravnim nadam. In zaupanje v Marijo je rešilo malega bolnika: šest tednov pozneje se je otrok vrnil vesel in zadovoljen nazaj na misijon, da je opravil ob oltarju »Naše ljube Gospe od zmage" svojo iskreno zahvalno molitev. Pripomniti še hočemo, da izkazujejo, kakor potrjuje p. Zappa, apostolski prefekt na Gornjem Nilu, protestanti, ne da bi hoteli, veliko uslugo spoštovanju zamorcev do preblažene device Marije; kajti njihova zasramovanja in zaničevanja ne dosežejo drugega, kakor da pomnožujejo zvesto ljubav teh dobrih preprostih ljudi do Matere našega Odrešenika. Abesinci kažejo do protestantov zaničevalno sovraštvo in so jim dali pomembno ime »Sovražniki Marije". III. Konec. To bi bilo kratko, a še nepopolno pojasnilo o češčenju preblažene device Marije v misijonskih deželah afrikanskih. Končajmo svoje delo s praktičnim premišljevanjem in trdnim sklepom! — Smelo lahko trdimo, da se je rodil prvi nagib za izpreobrnenje zamorskih poganov v svetem in brezmadežnem srcu Marijinem. In koga mora bolj vabiti ko zamorca, tega velikega otroka, Marijino usmiljeno srce, da pride k Bogu ? Naravna posledica je, da ni izdatnejšega sredstva za pridobitev Afrike božjemu Zveličarju, kot da se tamkaj vedno boljinbolj razširi Marijino češčenje. To je največja skrb misijonarjev! Hitimo jim na pomoč! Zidajmo po možnosti cerkve in kapele v črnem ozemlju v čast preblažene Device! Neki apostolski prefekt mi je pisal pred kratkim, da zadostuje 1000 kron, kdor hoče postati ustanovnik takšnega Marijinega svetišča, ki ga dobrotnik potem lahko poljubno imenuje. Kdo bi pač zamudil tako lepo priliko in ne izkazal Mariji svoje ljubezni, ako mu drugače žep pripušča to sveto radost? Nadalje prispevajmo vse potrebno, da se bodo vsi Marijini prazniki spodobno praznovali! Pošljimo tudi našim ljubim sobratom in sestram afrikanskim pobožnostnih predmetov, po katerih tako zelo hrepene: svetinje, škapulirje, rožne vence. Koncem tega povabila mi dovolite, da dodam eno prošnjo: Pridružite se vendar, spoštovani navzoči, Družbi sv. Petra Klaverja, ki je, pred kratkim ustanovljena, v polnem pomenu besede generalna oskrbnica vseh misijonov v Afriki brez razlike kongregacije ali narodnosti. Sprejela bo najhvaležneje vse darove in jih poslala misijonom. Da, storila bo še več: uporabila bo za dobro stvar vsako dobro voljo, biti misijonom v pomoč. V svojem pobožnem zavodu, ki je bil pred dvema letoma za vedno odobren od svete stolice, združuje skupino gospe, ki se izkazujejo kot prave pomožne misijonarke afrikanske, akoravno ostanejo v civiliziranih deželah, s tem, da darujejo vse svoje moči, znanosti in talente, da celo življenje, da bi vzbudile zanimanje za afrikanske misijone, jih pospeševale in jim pridobivale dobrotnikov. Prosim vas, poglejte le malo v oficielni organ naše družbe, »Odmev iz Afrike", in kmalu boste razumeli važnost naše propagandine družbe in spoznali, kako potrebno bi bilo, da se pomnoži število njenih članov. Kdaj me bode vendar doletela sreča, da bom videla vstopiti v ta zavod trumo pobožnih in izobraženih gospo-dičen, — gorečih za pridobivanje duš in hrepenečih po skritem življenju dela in žrtev, da bi lahko z njihovo pomočjo razširili naše podjetje po vseh omikanih deželah in med vse narode? Kdaj bo doletela sreča mene in moje to-varišice, da bom poslala afrikanskim misijonom ne le približno 300.000 kron (dohodki minulega leta), ampak 3 milijone ali celo 30 milijonov? In če se vam zde te številke previsoke, potem preudarite, da darujejo protestanti sami vsako leto do 50 milijonov za razširjenje protestantizma. Pri vsem tem je jasno, da družba, kakršna je naša, ne more uspevati in se razširjati in ne najti poklicev brez blagohotne prijaznosti vseh dobrih katoličanov in posebno še brez neprecenljivega sodelovanja duhovščine. Na vas, duhovniki Najvišjega in služabniki Marijini, se obračam v prvi vrsti in vas prosim z največjo spoštljivostjo, da se nekoliko zanimate za naše delo, da čitate tiskovine in spise, ki vam jih dam na razpolago, da nam dovedete poklicev in da predvsem nam, mojim tovarišicam in meni, z duhovnimi miloščinami vaših pobožnih molitev pridete na pomoč. In Marija bo gotovo vse tisočkrat povrnila! Misijonski dopisi. Apostolski vikarijat ob reki Orange. Misijon svetega Avguština v Upingtonu. Piše O. Sallier, oblat svetega Frančiška Šaleškega, iz Upingtona dne 14. listopada: Upington je velika, na desnem bregu reke Orange postavljena, le nekaj kilometrov od puščave Kalahari oddaljena vas. Pred komaj 20imi leti je bila tu sama puščava s peskom. Od takrat so izkopali kanale, da bi vodo reke Orange napeljali na širno ozemlje, ki je bilo do takrat neobdelano. Tako se je razvila dežela; v zadnjih letih se je prebivalstvo znatno pomnožilo. Nove kanale so napeljali in jih še kopljejo; vsak dan se odvzame puščavi nov kos zemlje, tako da bo s časom ta del Južne Afrike pri vedno rastočem številu prebivalstva eden najbolj obljudenih. Čim je bila ta pokrajina izročena njegovi milosti, visoko-častitemu škofu Simonu, se on, vkljub pičlim pomočkom, samo na božjo previdnost zaupajoč, ni zbal nobene žrtve, da le skrbi za potrebe toliko duš, ki še nič ne vedo o naši sveti veri. Ko sem dospel sem, sem našel nekaj katoličanov, ki že več let niso skoro nikdar videli duhovnika. Izmed drugega prebivalstva so tičali nekateri v najneumnejših predsodkih do katoliške vere, drugi pa sploh niso nič vedeli o njej. Kaj pomeni tak misijon pod takimi okolnostmi v svojem početku, si lahko mislite, ljubi bralci. Koliko truda in žrtev je treba, da se kaj doseže! Kakor že bodi temu, vendar se opazi pod vplivom milosti ugodna iz-prememba, ker smatrajo zdaj mnogi misijonarja za prijatelja in radi vidijo, če pride. Obiski, zaradi dolgih razdalj večinoma s konjem, zavzemajo skoro ves moj čas; kajti neobhodno potrebno je, da poznam ljudi in da me oni poznajo. Večkrat se oddaljim za več dni hoda od misijona. Tako imam priložnost podeliti nekaj krstov. Seve, da obiskujem posebno bolnike; nekatere dobromisleče osebe me vodijo k onim, ki jih poznajo. Pred dobrimi tremi mesci sem zvedel, da je na smrt bolna neka stara ženica. Vkljub oddaljenosti in poznemu večeru sem se odpravil na pot. Preden sem prišel do njene koče, so mi sporočili, da je že umrla, in tako sem se nevoljen in žalosten spet vrnil. Čez nekaj dni sem se pa spet vrnil k istim ljudem in sem jim dal razumeti, kaka slabo so ravnali, da me niso prej poklicali. Glavar družine je po šegi hotentotov čakal, da sem končal, in je potem odgovoril, da prav nič ni uvidel potrebe, da bi za staro babo motil sebe in mene, pa je pristavil, da, če je krst potreben, ga lahko podelim njegovi stari materi, ki ima nevarnega raka na vratu. Dal sem se takoj vesti k bolnici in sem našel živo okostje, ki je že komaj govorilo. Že približno celo leto je živela ob treh ali štirih čašah mleka vsak dan. Žilavost je pri zamorcih izredna, in komaj si predstavljamo, kaj lahko vse prenesejo. Ker ni nič ugovarjala zoper krst in ga je zaželela, sem se čez nekaj dni vrnil in ji podelil sveti krst tako slovesno, kakor je pač mogoče v kaki koči. Veliko sorodnikov in prijateljev je bilo pri svečanosti, vsi so bili globoko ginjeni in dobra starka presrečna. Zadnji teden sem jo pokopal, prevideno z vsemi zakramenti. Njeni sorodniki so se mi zahvalili za vse, kar sem bil storil zanjo. Upam, da se jim enkrat odpro oči in postanejo katoliški. Čeprav se v deželi goji poljedelstvo, je vendar živež vsled pomanjkanja prometnih sredstev jako drag, tako da so oni, ki ne morejo delati, kakor n. pr. starčki in obilni bolniki, v revščini. Skoro neverjetno je: tu in posebno v okolici so ljudje, ki si komaj upajo iz svoje koče, ker je koča njih edina obleka. Le tedaj gredo ven, če so čisto gotovi, da ni tujca blizu. Ali ni tak položaj, ki je mene presenetil in čudno dirnil, za misijonarja velika zapreka, prav posebno, če njegova sredstva ne zadostujejo, da bi to zlo odpravil ? Pač zelo varčujemo z denarjem. Visokočastiti škof mi je ukazal obiskati naše katoličane, ki stanujejo daleč od misijona. Prepotoval sem to pot dobrih 500 km tja in nazaj na konju, in sicer iz sledečih vzrokov: prvi in glavni vzrok je bila moja jetična denarnica. Vsled takega potovanja sem veliko prihranil, kajti stroški potovanja znašajo kakih 150 frankov. Potem sem imel tudi priložnost poljubno se muditi, in sem tako smel svoje obiske raztegniti. Svojo prtljago sem nosil deloma na svojem sedlu: namreč najdragocenejše, kakor kelih in oltarni kamen, in najpotrebnejše, kakor plašč in nekaj živeža; drugo, kar je bilo neznatno, sem o priliki naprej poslal. Moje potovanje je bilo srečno, vkljub nekaterim pripetljajem in težavam. Večkrat sem moral prehoditi 80 km en dan. Pa to so malenkosti, če imaš zavest, da deluješ za blagor duš. Večkrat se mi je smilil ubogi konj, ker sem moral skušati, koliko prenese. Po deževnem dnevu sem prišel na kraj, ki je navadno suh. Povprašal sem za smer pota, in pokazali so mi brez daljnje pripombe. Po nekaj urah sem mislil, da sem precej blizu cilja, in sem opazil v dalji že nekaj hiš, ko sem se znašel naenkrat pred 10 m široko reko, katere barva je dala sklepati na precejšnjo globočino. Kaj naj storim? Kje je bila pot? V dvomu in iskajoč izhoda, zapazim moža. Pomigal sem mu; ne razume takoj moje kretnje, pa vendar se slednjič odloči priti, in na moje vprašanje glede globočine reke mi odgovori, da misli, da konju ne bo treba plavati. Pa vendar si nisem upal tu broditi. Kaj bi bilo drugače iz hostij in drugih predmetov, ki niso smeli biti mokri? Svetoval mi je jahati kakih sto metrov bolj dol, kjer bom našel kraj, koder bo konj samo do kolen bredel. Sledim njegovemu nasvetu in pridem čez reko. Toda potem sem imel pred seboj spet drugo zapreko: umetno narejeno trnjevo in osa-tovo pregrajo. Jahal sem nekaj časa ob tej pregraji in zapazil, da jo spodaj reka počrez deli, tako da sem bil zajet. Ni mi preostalo drugega kakor ista pot nazaj, čeprav sem se s tem vedno bolj oddaljeval od svojega cilja in je moj konj že kazal utrujenost. Slednjič sem dospel na kraj, kjer se reka deli na veliko strug. Zdaj sem mislil, da sem že izven mučnega položaja. Pa prišlo je še drugače. Brodim čez eno, dve, tri struge, naenkrat se po-grezne moj konj do kolen v blato in noče dalje. Imel sem velik križ, da spravim konja naprej, saj vendar nisem mogel v tem močvirju prenočiti. Slednjič se mi posreči skočiti črez. Dvajsetkrat se je ponovil skok. Z dobro osedlanim in manj obloženim konjem bi bilo to lahko, pa pod temi pogoji ni bilo tako. Zelo truden in štiri ure prepozno sem prišel tisti večer do cilja. K sreči je prijazni sprejem zabrisal kmalu spomin na to nerodno ježo. Na povratku sem imel to srečo, da sem srečal čoln, ki se je peljal v isti smeri ko jaz. Voznik je olajšal sedlo za en del moje prtljage in — me je spravil na krivo sled. Prezaupno sem ji sledil in sem se znašel ob 8ih zvečer sredi puščave, obdan od visokega grmovja, ki mi je onemogočevalo nadaljnje jahanje v noči. Kaj sem torej hotel: moral sem tu prenočiti. Moj trudni konj se je pasel v bližini. Po kratkem času se priporočim svojemu angelu varuhu, se zavijem v svoj plašč, in glavo na sedlu kot blazini, pričakujem krepčilnega spanja. Pa sem naredil račun brez krčmarja. Gotovi gostje, čeprav ne iste vrste, kakor se dobe po stanovanjih, so bili zelo neljubi. Žabe okoli mene so mi regljale grozno podoknico, in zdajpazdaj se je mastila kaka sestradana muha na moje stroške. Tako je šlo do pozne noči. Slednjič sem mislil, da bom le zaspal. Tu pa zadoni glasno trobenta. Kaj je? Ali sem zadel na vojaški tabor? Truma divjih gosi mi je slednjič oznanila tako srčno zaželjeni dan. Ko je bilo dovolj svetlo, sem použil zadnje ostanke, ker sem mislil, da najdem v bližini pristavo, kar se je po nekaterih urah res tudi zgodilo. Brez bolečin sem zapustil kraj, ki mi še mirne noči ni privoščil, in dirjal sem naprej proti misijonu. Z veseljem sem po štirih tednih spet stopil v svoje malo misijonišče. Notri sem našel vse pokrito z debelo skorjo prahu, katerega pa je metla kmalu pregnala. Zazdaj stanujem v mali, najeti hiši. Ena soba služi kot kapela. Drugo leto bom zidal. Moja prestolnica ne miče ljudi, ker vidijo druge, lepše cerkve. Naj bo začetek še tako reven, ali nimamo obljub Kristusovih in ali niso bili začetni pogoji Cerkve podobni ? Z božjo pomočjo in milostjo bomo postavili trpežno misijonišče. Medtem si pa dovolim priporočiti blagohotnosti Vaše Zveze in vseh bralcev »Odmeva" misijon svetega Avguština v Upingtonu. Apostolska prefektura v UbanghUChari. Sestra Marija Berta angelov kongregacije sester Jožefovih v Cluny piše iz misijona svete Družine v Bessonu 20. svečana naši generalni voditeljici: Prespoštovana gospa grofica! Po desetletnem bivanju v Luali je zahtevalo moje zdravje lažji delokrog in v to svrho mi je izročila naša častita mati vodstvo jako cvetočega podjetja v portugalski Vzhodni Afriki v Quelimane. Leta 1910. pa nas je, žalibog, prisilila revolucija, da smo za vedno zapustili svoje gojence in bolnike kakor tudi portugalsko ozemlje. Tem dogodkom se imam zahvaliti, da sem sedaj v francoskem Kongu med ljudožrci Gornjega Ubanghija. S tremi našimi sestrami sem ustanovila v bližini postaje svete Družine novo podjetje za vzgojo mladih deklic. Takoj ob prihodu nam je izročil misijon 50 odkupljenih deklic, večinoma še poganskih otrok. Osem največjih se je omožilo, ko smo jih poučili in krstili, tekom leta in njihova mesta so kmalu zasedli novi prišleci. Prva leta našega tukajšnjega bivanja smo se morali boriti z mnogimi težavami in pomanjkanjem. Seveda nas je po močeh podpiral misijon, toda kljubtemu je manjkalo včasih najpotrebnejših živil. Zato mi je bilo še posebno težko, ko sem videla koncem leta, da smo morali plačati več nego 3000 mark tovornih in pre- voznih stroškov. Težavni promet in stroški, ki so z njim v zvezi, so misijonarjem v veliko nadlogo. Kar se tiče omike tukajšnjih prebivalcev, zdi se mi v resnici po 25 letnem delovanju po naselbinah, kot bi bila sedaj prvič res v Afriki, tako divji in pokvarjeni so ti ljudožrci. In vendar je dal Stvarnik tudi tem divjakom nekaj od svojih božjih lastnosti: kljub svoji ljudožrski pohlepnosti spoznavajo s pravim občudovanjem blagonosno delovanje misijonarjev in se s spoštovanjem uklonijo pred to moralno močjo, ki je edina sposobna, da pretvori te ljudožrce v krepostne kristjane. Tem žalostneje pa je, da se od strani francoske vlade ne stori ničesar ali prav malo za pospeševanje misijonskega delovanja. Ako imajo ti narodi tudi dosti dobre volje za izpreobrnitev, ostane še vendar glavno: vztrajanje v dobrem, radi česar jih skušamo kolikor je mogoče navezati na nas. Misijon že ima več krščanskih vasi, kojih prebivalci dobivajo proti primernemu delu potreben živež. To pa je, žalibog, kakor smo že omenili, v teh razmerah težavna naloga; blago, sol in zdravila so ravnotako draga kakor neobhodno potrebna. Tako stane n. pr. 1 kg soli s prevoznimi stroški 2'60 M. Te visoke cene ne pripuščajo tudi zamorcem, da bi skrbeli za obleko, in čeravno nam je bilo v začetku zelo težko, ko smo videli, da je bilo mnogo katehumenov pri službi božji brez najmanjšega oblačila, smo se morali vendar privaditi te narodne noše. Iz vsega tega razvidite, prespoštovana gospa grofica, kako zelo potrebujejo francoski misijoni Zgornjega Ubanghija mile podpore Vaše apostolske ljubezni do bližnjega. h r. i ©] Kratka misijonska poročila. [® Sestra Duvernois, oblatinja sv. Frančiška Sal., piše iz Pelle .0. listo-pada 1912: „Jako dobrodošel nam ]e bil Vaš dar, kajti skrbi nas bodočnost in že sedaj bode imela suša strašne posledice, če nam Bog ne pošlje hitre pomoči. Nobenega vola ne moremo rabiti za prevažanje živil; uboge živali so že preslabe, da bi bile za najmanjše delo. Izsušila se je že skoro celo reka Oranje; gre se lahko preko nje, ne da bi si zmočil noge; iz tega razvidite lahko, v kako žalostnem po- ložaju je naša naselbina. Žito se podražuje; dosedaj je stalo 25 fr., sedaj stane 50 fr. in se pri tem še težko dobi. Ubogi ljudje iztegaio roke za miloščino, živeža nimajo nobenega več. Radi jim verujemo, kajti mi sami, kljub našim vrtovom, kljub delu dajemo komaj domačim najpotrebnejše Naši otroci molijo, opravljajo devetdnevnice. Oblaki gredo mimo, nekaj dni je mrzlo, in zopet je tropična vročina. Nekaterim družinam dajemo dela, da bi jim pomagali; nekateri delajo in pečejo opeko, drugi tolčejo in vo- nje, in posvetili bomo vso skrb in zijo kamenje. trud, da spravimo to šolo v dober Kako srečni so reveži v Evropi stan- Šlo bo pa to tem bolje, če v primeri z našimi, ki nimajo ne se "am posreči, da postavimo še zaslužka, niti dela. Čuditi se je, da Pred deževjem (listopada 1913) pri-ni beda večja, ako vidimo, kako merno poslopje. - Tukajšnje preživijo in so izpostavljeni vsem vre- bivalstvo je jako ukaželjno, kar naj menskim nezgodam, za zavetje le je v prid svete vere. Na drugi strani nekaj grmovja, brez obleke, brez Pa Je Jako razvita grda navada mno-druge hrane kot one, ki jo dobe v goženstva. >o je glavna ovira, ki puščavi ali pri milosrčnih osebah. se zoperstavlja poevangeljenju deri____„„„ , zele. Odjenj-ti mora z bož|o mi- neba TffanT gospfgrS da in St PO«iv|m delom. To- Ilaži nas to, da imajo ljudje jako dežja in nam SS.TS ffig^ffi ^ " Ž ^io lahko nadaljeval, svSje delo za bla- 3]htckl. n puitn, in naboj. K K K nigerijski muškatovcc..... 2-50 1-35 T— Aigerijskl blanc-sec...... 2 — 1-15 1-80 Malvolsio ml sec (za sv. maše) 195 110 5-90 Malvoisle itii-doux (za sv. maše) 2'- 1-15 610 Malvoisie blanc doux..... 2-35 1-30 6-40 Malvoisle doux rouge..... 235 1-30 6-40 Samoški konjak........ 6'— 3"- 14-— i Vsa ta vina se dobivajo pri vinskem oddelku Družbe sv. Petra Klaverja v Solnooradu, Dreilaltigkeitsoasse Nr. 12. Oddajalnice so: Dunaj, I. Backerstrafle 18. — Krakovo, ul. sw. Anny 4. — Praga, IV. 83. Obširni popisi za Avstro-Ogrsko in Nemčijo se dobijo zastonj. □E H Novost! Novost H H M Na mnogostransko zahtevo založila je tudi Družba sv. Petra Klaverja svoje reklamne ali društvene koleke, na kojih se nahaja lepo barvana slika njene zaščitnice, preblažene Device Matere dobrega svfeta. Tudi to dandanašnji tako priljubljeno pečatenje pisem stopi lahko v službo tako pomoči potrebnih afrikanskih misi-jonov in prosimo obilnih odjemalcev - in razširjanja. - Cena komadu 5 v, 100 komadov 2 K, 500 Jtomadov K 7*50. ZZXiSiSZZSSZZZXZZZZ^ Jaz sem otrok nebeške kraljice! »Le poglej me, jaz sem otrok ljube nebeške Kraljice; jaz nosim njeno častno oblačilo,« tako mi pravi, z odsevom veselja v očesu, novokrščeni črni kristjan, in pri tem ponovno pokaže na škapulir Matere božje, ki ga je s tako otroško spoštljivostjo obesil preko svojih ram. Škapulir je ravno pri zamorskih kristjanih jako priljubljen. Saj je znamenje, ki jih loči od poganskih rojakov in jim zagotavlja materinsko varstvo Marije. Zato misijonarji jako pogosto prosijo za škapulirje, in te prošnje bi radi jako toplo priporočili našim ljubim dobrotnikom. Predvsem prosimo za dobre, močne škapulirje Naše ljube gospe na gori Karmel ali snovi, iz koje bi jih napravili, kakor: rjavih volnenih ostankov, najmanj 8 cm dolgih, 6 cm širokih, trakov" in šivalne priprave. Dobre podobe olepšajo škapulirje in veselijo zamorce, a niso neobhodno potrebne, ker se lahko všije tudi ime Jezusa ali Marije. Prav prisrčno prosimo za mal »Marijin dar" za uboge zamorske kristjane! Kdor hoče dodati še rožnih vencev in kolajn bode storil dobro. Vse je ja'ko dobrodošlo in Marija bo povrnila namesto svojih črnih otrok. Škapulirji se dobe pri Klaverjevi bratovščini v Ljubljani, Pred škofijo 8.