poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
51.
kos.
V LJUBLJANI, dne 26. junija 1935.
Letnik
VL
VSEBINA:
357. Uredba o izpremembi člena 3. uredbe o iz.prernembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov.
35S. Razpis glede lekarniških knjig.
359. Pravilnik o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili. 36(1. Razglas banske uprave glede zavarovalnih prispevkov OUZD.
361. Odločba banske uprave o sejmskih in tržnih pravicah v srezu Maribor desni breg.
362. Odločba banske uprave o sejmskih in tržnih pravicah V srezu Radovljica.
363. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredbe osrednje vlade.
357.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. in ukaza z dne 11. marca 1935 o podaljšavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov s Finančnim zakonom za leto 1934./1935. (Službene novinec št. 61 z dne 15. marca 1935) predpisuje ministrski svet na predlog ministra pravde, ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo tole	j,
uredbo
o izpremembi člena 3. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934, izdane dne 2. februarja 1935.*
Clen 1.
Clen 3. zgoraj navedene uredbe z dne 2. februarja 1935** se izpreminja in se glasi:
»Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi menic, pridobe zaščito iznova, če opravijo zamenjavo do dne 1. septembra 1935. Ce noče upnik novo menico sprejeti, jo položi dolžnik pri pristojnem sreskem sodišču, ki mora novo menico sprejeti v sodni polog in o tem takoj obvestiti upnika. Velja, da je zamenjava menice opravljena tistega dne, ko se položi pri sodišču. Vsa opravila po tej uredbi so oproščena takse.«
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 15. junija 1935; Pov. 139/15-VI-1935 — M. s. št. 459.
Minister pravde - dr. Dragutin S. Kojič s. r. n Minister za trg. in indc dr. Milan Vrbanič s. r. Minister za kmetijstvo i dr. Dragutin Jankovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Bogoljub D. Jevtič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z' dne 18. junija 1935, št. 138/XXXIV/345.
** »Službeni list« št. 94/13 iz 1. 1935.
358.
Razpis.*
Po predpisu tar. post. 167 zakona o taksah .(izpre-membe in dopolnitve, ki so stopile v veljavo dne 20. februarja 1934, »Službene novine« št. 41 z dne 20. februarja 1934)** se plačuje za potrditev tistih knjig, ki se po zakonu morajo voditi, taksa, označena v tej tarifni postavki. Ker so po predpisu § 9. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil*** vsi lekarnarji dolžni voditi knjige o dobavljanju in oddajanju zdravil, se morajo vse te knjige predložiti pristojnim davčnim upravam radi potrditve in plačila zakonske takse.
Ker je v tem smislu tudi bilo dano pojasnilo pod št. 33.783 z dne 15. maja 1935 od ministrstva za finance, oddelka za davke, kot pristojnega za tolmačenje zakona o taksah, naj pozovejo vse banske uprave, uprava mesta Beograda in lekarnarska zbornica v Beogradu z razpisom vse lekarnarje, naj čimprej predlože knjige o dobavljanju in oddajanju zdravil svojim pristojnim davčnim upravam radi potrditve in plačila takse, da ne bi pozneje poleg plačila redne takse plačali tudi še kazensko takso zaradi opuščene predložitve teh knjig v potrditev.
Ta razpis je poslati vsem banskim upravam, upravi mesta Beograda, lekarnarski zbornici in ministrstvu za finance, oddelku za davke, ter ga objaviti tudi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. junija 1935; S br. 15.642.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič s. r.
dne
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 18. junija 1935, št. 138/XXXIV/349.. ....	. .
** »Službeni list« št. 150/17 iz 1. 1934.
*** »Uradni list« št. 269/55. iz 1. 1929./1930. in »Službeni list« št. 653/83 iz 1. 1931.
350.
Na osnovi §§ 62. in 83. zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle, ministrom za gradbe, ministrom za promet in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje
pravilnik
o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili.*
I.	Občne določbe.
Člen 1.
(') Z rednim prevozom potnikov z motornimi vozili v smislu točke 25. odst. (‘) § 60. zakona o obrtih se razume vsak prevoz potnikov, ki se opravlja javno in obrtoma. Promet je javen, če so prevozna sredstva in ureditev na občno uporabo.
(2)	Redni prevoz potnikov z motornimi vozili se opravlja ob uporabi predpisanih vozovnic na poedinično določeni progi v kraju ali iz kraja v kraj med določenimi kraji in po predhodno odobrenem voznem redu in taki tarifi. Za redni prevoz potnikov se smatrajo tudi izletniške vožnje, če se vrše v vnaprej določeni smeri in po vnaprej za poedince določenih cenah.
Člen 2.
(!) Ne smatra se za redni prevoz potnikov:
1. prevoz, ki se opravlja z naročenim celim vozilom prigodno in sproti, če se ne opravlja vožnja na način, da dobi stalni ali redni značaj;
2. prevoz, ki ga vrše avtotaksiji brez določene stalne proge neredno in sprati po naročilu ali pogodbeno;
3. prevoz, ki ga vrše pogostinska podjetja (hoteli) Izključno radi prevoza svojih gostov od hotela do železniške ali aeroplanske postaje ali do pristanišča v kraju in obratno;
4. prevoz lastnih nameščencev ali delavcev do kraja ali s kraja, kjer so zaposleni.
(*) Izletniške vožnje v smislu točke 1- odst. (*) smejo opravljati samo imetniki obrtov, ki imajo dovolitev za opravljanje obrta bodisi po točki 25. ali pa po točki 27. zakona o obrtih. V takih primerih ne smejo vozila biti na ponudbo na javnem kraju niti se poedinično prodajati poedini prostori niti izdajati vozovnice niti nabirati potniki, marveč se smejo oddajati samo cela vozila kot taka in določiti voznina za cela vozila in za vso pot.
(*) V krajevnem prometu ne smejo opravljati podjetja za redni prevoz potnikov ne izletniške ne krožne vožnje niti prigod ne vožnje od železniške postaje ali pristanišča v mesto in obratno, če za to nimajo dovolitve.
Člen 3.
Podjetjem za redni prevoz potnikov je prepovedano opravljati potniški prevoz s tovornimi voziii.
Člen 4.
(') Podjetja za redni prevoz potnikov so tudi upravičena prevažati potniško prtljago.
(*) Razen potniške prtljage smejo podjetja za redni prevoz potnikov po pogodbi s poštno upravo prevažati s potniškimi vozili tudi poštne pošiljke. Brez pogodbe
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dne
23.	maja 1935, št. 119/XXIX/294.
s poštne upravo podjetja ne smejo prevažati odprta in zaprta pisma, dopisnice in ostale dopise.
(3) Drugo blago ne smejo podjetja za redni prevoz potnikov z motornimi vozili prevažati s potniškimi vozili. Koliko se sine glede na posebne krajevne razmere in potrebe odstopiti od prepovedi blagovnega prevoza, se določi v dovolilu; toda tudi v tem primeru se sme odobriti samo prevoz živil manjše teže, ki se hitro pokvarijo.
Člen 5.
(‘) Prevoz blaga z motornimi vozili je vezan na dovolitev samo, če se vrši preko mej občinskega okoliša.
(■) Za prevoz blaga v mejah občinskega okoliša ni treba dovolitve, marveč zadošča pooblastitev po določbah točke 1. odst. (') § 3. zakona o obrtih.
Člen 6.
Prevoz blaga z motornimi vozili je lahko reden ali nereden (obdoben). Za redni prevoz se smatra vsak prevoz, ki se vrši obrtoma po odobrenem voznem redu, pa tudi prevoz brez odobrenega voznega reda, če se opravlja stalno med določenimi kraji na isti progi in če se vrši med takimi kraji več ko mesec dni in vsaj enkrat na teden. Nereden je vsak prevoz, ki se vrši po naročilu za vsak primer posebej, brez voznega reda, brez staine smeri in brez določene proge.
Člen 7.
(«) Dovolitev za redni prevoz blaga daje pravico, prevažati kosovno blago in tudi cele vozovne pošiljke; dovolitev za neredni prevoz pa daje samo pravico, prevažati cele vozovne pošiljke, ne pa tudi pravice, prevažati kosovno blago.
(2) Imetniki dovolitve za prevoz blaga smejo opravljati na osnovi iste dovolitve tudi prevoz v mejah občinskega okoliša, kjer ima obrt svoj sedež.
(8) V prevozu, ki se vrši v mejah občinskega okoliša, se smejo prevažati cele vozovne pošiljke in tudi kosovno blago.
(4) Za vozovne pošiljke se smatra pošiljka od enega odpošiljatelja na enega prejemnika. Vozovne pošiljke smejo obsezati različno blago.
Člen 8.
(>) Ne smatra se za blagovni prevoz z motornimi vozili v smislu tega pravilnika prevoz blaga lastne proizvodnje ali za potrebe lastnega obrta, ki se opravlja z lastnimi vozili.
(s) Industrijci in obrtniki smejo prevažati za lastno potrebo vse njim potrebne sirovine, pogonska sredstva in ves drugi material za vzdrževanje, dopolnjevanje ali razširitev (investicije) podjetja. Tudi smejo dopremljati svoje proizvode v svoja skladišča ali odjemalcem po naročilu tudi iz kraja, kjer ima obrt svoj sedež.
(s) Trgovci smejo prevažati z motornimi vozili samo blago, ki so ga nabavili za potrebe svojega obrta. Prodano blago smejo trgovci dopremljati kupcem v kraju sedeža obrata brez kakršnekoli utesnitve; ne smejo ga pa prevažati do kupcev zunaj kraja sedeža obrata. Če ga hočejo dopremljati tudi kupcem zunaj kraja sedeža obrata, morajo za to imeti dovolitev za prevoz blaga.
(4) Prevoz lastnih proizvodov kmetijstva, rudarstva in gozdarstva tudi ne spada pod določbe zakona o obrtih. Ti proizvodi se smejo z lastnimi motornimi vozili do-
premljati. na trge, do kupcev in na katerokoli drugo, namembno mesto.
(*) Ce se prevaža poleg lastnega tudi tuje blago, se sme opravljati tak prevoz samo na osnovi dovolitve. Kdor ravna zoper to, se pregreši zoper določbe zakona o ob rtih.
Člen 9.
Podjetjem, ki opravljajo blagovni prevoz, je prepovedano, prevažati' z motornimi vozili, s katerimi vrše prevoz blaga, tudi potnike. Če vršijo podjetja po pogodbi * poštno upravo prevoz poštnih pošiljk, smejo spremljati vozila poštni in oboroženi sprevodniki.:
Člen 10."
(') Želez .i-ka iu poštna uprava ne spadata, če vršita prevoz blaga, odnosno poštnih pošiljk v lastni režiji, pod določbe zakona o obrtih in tega pravilnika. Na katerih cestah in ob katerih pogojih naj železniška in poštna uprava prevaža potnike in blago, določi minister za promet. Če spozna poštna uprava za potrebno, poveri prevoz poštnih pošiljk z motornimi vozil j lahko tudi zasebnikom, ki smejo prevažati v takem primeru potnike in blago samo, če dobe predpisno dovolitev.
(?) Prevoz poštnih pošiljk se opravlja po pogojih, določenih s tem pravilnikom in s pravilnikom, kako se daje v zakup in vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk po suhozemskih potih.1 Če podjetja ne sprejmejo pogojev poštne uprave in postavijo prekomerne zahteve, sme izdati banska uprava radi zaščite državnih koristi na isti progi novo dovolitev podjetju, ki sprejme pogoje poštne uprave.
Člen 11.
j1) Podjetja za redni prevoz potnikov morajo položiti, preden začno poslovati, varščino, ki se jim določi v dovolilu. Varščine se polagajo po pravilniku ministrstva za trgovino in industrijo z dne 16. novembra 1934, II. št. 28.819/k.2
(s) Potnike zavarujejo podjetja za redni' prevoz potnikov po predpisih pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30. junija 1934, II. št. 22.364/T, o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij” in po občnih pogojih za zavarovanje zakonske jamstvene dolžnosti podjetij za prevoz potnikov z motornimi vozili z dne 27. julija 1934.
II.	št. 2° °64/T.4 V ta namen smejo ustrojiti zavarujoča podjetja iudi posebne zajednice,
Člen 12.
(J) Kot odškodnino za uporabo cest so podjetja za prevoz potnikov, potniške prtljage (člen 35.) in blaga dolžna, plačevati prispevek za izredno ukoriščanje cest. Natančnejše določbe o določevanju in načinu pobiranja tega prispevka predpiše minister za gradbe.
(2)	Plačilu cestnega prispevka eo zavezana podjetja po določbah, ki jih izda minister za gradbe, tudi kadar ne izdajajo vozovnic, odnosno blagovnih sprevodnic.
1 »Uradni list« št. 94/29 in 107/32 iz 1. 1925.
* »Službeni list« št. 1/1 iz 1. 1935; izpremembe in dopolnitve »Službeni list« št. 141/19 in 282/40 iz 1. 1935.
* »Službeni list« št. 515/65 in 598/77 iz 1. 1934.
.* »Službeni list« št 516/65 iz 1. 1934,
. ....	II.	Pogoji za izdajo dovolitev.
Člen 13.
(') Dovolitev za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili se sme dati, če so poleg pogojev, določenih z zakonom o obrtih, podani še naslednji pogoji:
1. če cesta, po kateri bo opravljalo podjetje promet, tehnično ustreza za opravljanje prometa brez nevarnosti za potnike in tujo imovino;
2. če novo podjetje ne ograža možnosti poslovanja že obstoječih podjetij za prevoz potnikov z motornimi vozili, ki redno obratujejo na isti cesti, izvzemši primer iz odst. (2) člena 10.;
3. če daje oseba, ki prosi dovolitev, s svojim imo-vinskim stanjem zadostno jamstvo, da more redno in brezhibno prevoz opravljati;
4. če je prometna potreba na progi, za katero se dovolitev prosi, in če zadovoljuje nova proga gospodarske in prometne potrebe;
5. če promet na zahtevani progi ne nasprotuje javni koristi.
(2)	Smatra se, da nasprotuje promet javni koristi zlasti, če gre proga po cestah, ki glede na gradnjo ali nezadostno vzdrževanje niso sposobne za tak promet, ali če bi nova proga po nepotrebnem tekmovala obstoječim železniškim, poštnim ali brodarskim podjetjem.
Člen 14.
(>) Predstvene pravice pred vsakim zasebnim prosilcem ima država (železnica, poštna uprava itd.), če prevzame na kaki progi sama prevoz. To predstveno pravico imajo tudi zasebne železnice, če hočejo uvesti v dopolnitev prometa na svoji progi avtobusni promet.
(s) V mestih z več ko 30.000 prebivalci ima mestna občina predstveno pravico, da se ji da dovolitev, pred vsakim zasebnim prosilcem.
(s) Pri izdaji dovolitve imajo predstveno pravico osebe, ki se zavežejo, prevažati pisemsko pošto brezplačno, za prevoz ostalih poštnih pošiljk pa pristanejo na pogoje, ki jih določi poštna uprava.
(*) Če obstoji na zahtevani progi ali njenem delu že reden prevoz potnikov ali blaga, se da dovolitev predstveno osebi, ki že ima dovolitev, opravljati prevoz na tej progi, če prosi dovolitev več upravičencev, ima predstveno pravico tisti imetnik dovolitve, ki je prevozil v poslednjih dveh letih najvišje število kilometrov.
(”) Če izteče rok dovolitve, ima dosedanji imetnik dovolitve ob enakih pogojih med več prosilci predstveno pravico, dobiti dovolitev, če je opravljal prevoz brezhibno.
III.	Izdaja dovolitev.
v	Člen	15.
(’) Prošnje, naj se da dovolitev, naj obsezajo poleg podatkov, označenih v § 95. zakona o obrtih, tudi še naslednje navedbe:
1. progo, za katero se prosi dovolitev, dolžino proge v kilometrih z označbo začetne, vseh vmesnih in končne postaje ter razdalje poedinih postaj;
2. število voženj v vsaki smeri in podatke za izračun tarife obenem z voznim redom in tarifo;
3. številko, tip, obmere, lastno težo in znamko motornih vozil, ki se bodo izključno uporabljala, in rezervnih vozil ob navedbi števila prostorov za potnike, odnosno i#cabjie tovorne nosilnosti;
4.	ceno v letnem znesku, po kateri podjetnik pristaja, da bo opravljal prevoz poštnih pošiljk.
(-) Prošnji je priložiti osnutek prevoznih pogojev in tarifo.
(3) Ce se dotika proga več banovin ali zadeva koristi železniške, brodarske ali poštne uprave, se naj priloži prošnji predpis prošnje in vseh prilog v toliko izvodih, kolikor banovin se proga dotika, razen tega pa tudi še po en izvod za železniško, brodarsko in poštno upravo.
(4) Za vsako progo se vloži posebna prošnja. Prošnja za več prog se sme vložiti samo, če so proge s prometno-telmičnega vidika v zvezi.
Člen 16.
(') Banska uprava se mora, ko daje dovolitev, predhodno obrniti za mnenje do pristojne železniške uprave. Če je železniška uprava mnenja, da dovolitve ni dati, a banska uprava v takem primeru spozna, da kaže zbog javne koristi dovolitev dati, mora poslati predmet z obrazloženim predlogom ministrstvu za trgovino in industrijo, ki da po sporazumu z ministrstvom za promet banski upravi napotilo, ali je dovolitev dati ali ne. Prav tako se mora banska uprava, preden da dovolitev, obrniti za mnenje tudi do pristojne brodarske uprave in direkcije pošte in telegrafa, če je v poedinem primeru tudi koristi brodarske ali poštne uprave upoštevati. Železniška in brodarska uprava ter direkcija pošte in telegrafa morajo izjaviti banski upravi svoje mnenje najkesneje v 20 dneh od prejema dopisa. Prav tako se je ravnati tudi pri izpremembi, odnosno dopolnitvi dovolitve.
(2) Če železniška, brodarska ali poštna uprava med postopkom izjavi, da prevzame na zahtevani progi promet sama in da ga bo stalno vzdrževala, je postopek o izdaji dovolitve ustaviti. Če se v takem primeru promet v šestih mesecih po podani izjavi upostavi, je prošnje zasebnikov, naj se da dovolitev, zavrniti. Drugače se pa nadaljuje postopek za izdajo dovolitve.
(3) Če prosi v mestih z več ko 30.000 prebivalcev dovolitev zasebnik, pozove pristojna banska uprava občino dotičnega mesta, naj se izjavi najkesneje v dveh mesecih, ali hoče prevoz sama opravljati. Če se izjavi občina za opravljanje prevoza in vloži v roku, ki ga ji določi banska uprava, prošnjo za dovolitev, ima predstvo pred vsakim zasebnim prosilcem.
(4) Več prošenj za dovolitev na isti progi se obravnava V skupnem preizkusnem postopku.
Člen 17.
(!) Dati dovolitev je pristojna tista banska uprava, v katere območju ima podjetje svoj sedež in opravlja prevoz. Če se prevoz ne opravlja v banovini, v kateri ima podjetje svoj sedež, marveč samo v območju druge banovine, je pristojna tista banska uprava, kjer se promet opravlja, če pa se vrši v takem primeru promet v več banovinah, je pristojna tista banska uprava, v katere območju leži daljši del proge.
(2)	Če sega proga čez državno mejo v inozemstvo ali iz inozemstva v državo ali če našo državo tranzitira, da dovolitev tista banska uprava, katere območja se proga dotika. Ce se dotika prevoz, ki se vrši tudi iz države v inozemstvo, več banovin, je pristojna tista banovina, v katere območju ima podjetje svoj sedež. Če se opravlja prevoz iz inozemstva v državo ali če državo tranzitira, je pristojna tista banska uprava, v kateri ima tuje podjetje svoje zastopništvo, če ga nima, pa tista banska uprava,
ki meji ob tujo državo, iz katere se prevoz opravlja.
(3) Banska uprava mora predhodno zaprositi navodilo ministrstva za trgovino ih industrijo, ali se naj dovolitev da ali ne. Ministrstvo za trgovino in industrijo se sporazume z vsemi prizadetimi ministrstvi, ali se lahko da dovolitev.
Člen 18.
Če izteče rok veljavnosti dovolitve, prosi imetnik dovolitve lahko novo dovolitev za nadaljevanje obratovanja na isti progi najzgodneje leto dni, preden preteče veljavnost dovolitve.
.Člen 19.
(*) Dovolilo za prevoz potnikov in blaga mora obse-zati: rodbinsko in rojstno ime (firmo) prosilčevo, predmet obratovanja (prevoz potnikov ali redni ali neredni prevoz blaga), progo, na kateri se naj prevoz vrši, število voženj, označbo začetne, vseh vmesnih in končne postaje in postajališč, vrsto (znamko) in številke vozil in rok trajanja. V dovolilu je treba označiti, ali in v kateri meri sme podjetje s potniškimi vozili prevažati blago, označeno v odst. (3) člena 4.
(-') Formalno dovolilo se izda prosilcu šele, ko postane odločba oblastva, da, se da dovolitev, pravnomočna.
(!) V odlok, da se daje dovolitev, je treba sprejeti: navodilo, da je imetnik dovolitve pri opravljanju obrata dolžan, ravnati se po posebnih predpisih, ki se nanašajo na promet z motornimi vozili, zlasti po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih,5 navodilo, naj se strogo ravna po odobrenih prevoznih pogojih in določeni tarifi, da je prepovedan vsak odstopek v obliki refakcije, bonifikacije, provizije ali skonta, ki ne ustreza prevoznim pogojeni, navodilo, da se mora ravnati po določbah o eventualnem prenosu in prevozu pošte (člen 54.), obveznost, da pritrdi na "motornih vozilih na zahtevo poštne uprave poštni kovčeg, nabavljen ob stroških poštne uprave, kakor tudi posebne pogoje, ki so zbog javne koristi potrebni.
(4) Ko se da dovolitev, se odobre hkratu tudi vozni red, prevozni pogoji in tarifa.
(•') Dovolitev se sme dati ali za celotno obratovanje ali pa za določen čas leta. Dovolitev, ki ni utesnjena, velja za celoletno obratovanje. Dovolitev se da za čas, ki se spozna za potrebnega, toda ne izpod petih let, kakor je pač prometna potreba neomejena ali le prehodna.
(“) V dovolilu se določi tudi primeren rok, ko se naj obratovanje začne, če se ne začne obratovati v treh mesecih in se imetnik dovolila ne more opravičiti s tem, da zakesnitve ni zakrivil, se mu dovolitev odvzame. Drugače pa se sme rok podaljšati.
(7)	Dovolitev za redni prevoz potnikov se ne more spojiti z dovolitvijo za prevoz blaga.
Člen 20.
(*) Dovolitev se vpiše v obrtni register pri tistem občnem upravnem oblastvu prve stopnje, v katere območju ima obrat svoj sedež.
(2)	Če gre za podjetje, čigar proge prestopajo območje več upravnih oblastev prve stopnje, je treba predložiti vsem tem oblaslvom prepis dovolila z voznim redom vred. Prav tako pošlje banska uprava prepis dovolila in
~5 »Uradni liste št. 273/64 iz 1. 1929., popr. št. 247/49 iz 1. 1929./1930.; izpr. in dop. »Službeni list« št. 115/20 iz 1. 1980, št. 616/81 iz 1. 1931. in št. 361/46 iz l 1664.*, navodila »Službeni list« »h 524/61 is 1» 1932.
vsake njegove dopolnitve in izpremembe pristojni direkciji pošte in telegrafa in pristojni železniški in brodarski upravi.
Clen 21.
Dovolitev zavezuje podjetje:
1.	opravljati obratovanje za trajanja dovolitve neprekinjeno v mejah odobrenega obsega v skladu z zakonskimi predpisi;
% prevažati potnike, odnosno blago v okviru odobrenih prevoznih pogojev in tarife, kolikor to redna prevozna sredstva dopuščajo ali ne nastopijo okolnosti, ki jih podjetje ne more preprečiti;
3. uporabljati prevozne pogoje in tarifo nasproti vsem interesentom enako in ne sme dajati ugodnosti, ki jih ne more vsakdo uživati;
4. prevažati na zahtevo poštne uprave tudi poštne pošiljke.
Clen 22.
(1) Podjetje za prevoz potnikov mora izdajati vozovnice.
(2) Ce izdajo državna oblastva posebne vozovnice, ■mejo izdajati lastniki motornih vozil potnikom samo vozovnice državne izdaje.
(3) Vozovnice se izdajajo potnikom pred odhodom vozila.
Clen 23.
f1) Motorna vozila za prevoz potnikov morajo oblastva odobriti. Brez te odobritve se ne sme pričeti obratovanje. Odobritev se da na osnovi pregleda in preizkusa, ki se vrši v ta namen, ali ustrezajo vozila pogojem dovolitve in posebnim zahtevam proge, na kateri se naj prevoz opravlja. Pregled mora opraviti pristojna banska uprava ob prosilčevih stroških glede vseh podjetij, ki imajo svoj sedež na sedežu banske uprave, v vseh drugih primerih pa na občno upravno oblastvo v čigar področju je podjetje.
(s) Ce prevaža podjetje tudi pošto spada v komisijo za pregled tudi predstavnik uprave pošte in telegrafa.
(s) Pregled vozil je treba združiti s pregledom proge, če se ta odredi. Pregled proge in poskusna vožnja v potniškem prometu se smeta vršiti samo izjemoma, če se na drug način ne morejo ugotoviti podatki, ki so potrebni za pravilno oceno stanja proge in objektov na njej. Pregled opravi banska uprava, če prestopa proga več srezov; če pa leži proga izključno v območju enega občnega upravnega oblastva, izvede pregled občno upravno oblastvo prve stopnje.
(4) Ce je mogoče, se opravi pregled vozil in proge iahko, preden se da dovolitev.
(5) Ob odobritvi vozil je treba določiti najvišjo obremenitev, število sedežev in stojišč in obremenitev strehe; pri tem je upoštevati tudi količino in težo poštnih pošiljk, če vrši podjetje prevoz pošte.
(®) Vozovno osebje je odgovorno, da se točno drže dovoljene meje obremenitve.
(’) V odloku je treba označiti za vsako progo posebej najvišjo dovoljeno brzino. Ta brzina se sme določiti za razne dele proge različno.
IV.	Motorna vozila.
Clen 24. (l) Motorna vozila morajo ustrezati predpisom uredbe g zaščiti cest in varnosti prometa na njih6 kakor tudi
namenu, za katerega so določena Motorna vozila za prevoz potnikov morajo biti udobna, morajo imeti dve zvočni signalni napravi, katerih ena je na elektriko, in razen predpisanih svetiljk tudi reflektorno razsvetljavo. Kolesa morajo imeti pnevmatične gume; vsako vozilo pa mora imeti po eno rezervno kolo in potrebno rezervno pnevmatiko kakor tudi odbijače spredaj in zadaj Razen tega morajo imeti potniška vozila tudi ves potrebni pribor za prvo pomoč ob nezgodi. Ta pribor in material morata biti spravljena v posebni škatli, ki je odzunaj označena z rdečim križem. Pozimi se morajo kolesa ovijati z verigami. Vsako vozilo mora imeti zadostno tehnično pripravo za potrebna popravila. Vozila morajo voziti s seboj toliko pogonskega materiala, kolikor je potrebno, da dospejo do prve postaje, na kateri se po voznem redu lahko zaleže, ne da bi prekoračila čas za postanek.
(4)	Za sezonski in za izletniški promet se smejo uporabljati v potniškem prometu tudi motorna vozila brez stalne strešne konstrukcije.
(s) Motorna vozila, ki se uporabljajo na progah preko državnih mej, morajo izpolnjevati pogoje veljavne mednarodne konvencije o avtomobilskem prometu.*
Clen 25.
(*) Sedeži motornih vozil morajo biti postavljeni tako, da morejo potniki neovirano mimo hoditi. Na progah, ki so daljše od 25 km, morajo sedeži biti postavljeni v smeri vožnje.
(“) Sedež za vozača mora biti ločen od ostalih prostorov za potnike. Poleg sedeža za vozača sme biti tudi j sedež, določen za spremljevalca, ki ga pa potniki ne smejo ' uporabljati.
(3) Vstopati v vozilo in izstopati se mora z desne strani v »meri vožnje. Ce je shramba za pogonski material blizu izstopnih vrat ali pod vozačevim sedežem, mora imeti vozilo rezervna vrata, ki morajo biti postavljena kar moči daleč od izstopnih vrat. Vozila z več ko 24 sedeži morajo imeti vrata v zadnjem delu karoserije. Vrata morajo biti med vožnjo vedno dobro zaprta.
(4) Potniška vozila morajo imeti avtomatično ventilacijo in za spravljanje ročne prtljage posebne prtljažne mreže.
(6)	Vozila, ki opravljajo prevoz poštnih pošiljk, morajo biti opremljena, kakor to zahteva poštna uprava.
Clen 26.
Na potniških vozilih se mora po možnosti postaviti registriran tahimeter (ura za merjenje brziue). ki mora vselej pravilno delovati.
Clen 27.
(!) V vozilih za prevoz potnikov se morajo na vidnem mestu izvesiti:
1. vozni red, izpisek iz prevoznih pogojev in tarifa;
2. kratka objava o zavarovanju potnikov;
3. označba dovoljenega števila sedežev in stojišč:
4. prepoved, pljuvati v vozilih;
5. pepoved, kaditi v zaprtih vozilih;
6. prepoved, pogovarjati se med vožnjo z vozačem:
7. opomin, da morajo biti vstopna vrata med vožnjo zaprta;
* »Uradni list« št. 202/69 iz 1. 1929.; prim. tudi »Službeni list« št. 95/7 (370/36) iz 1. 1932. in št. 554/70 in 661/87. iz 1 1934.
8.	navodilo na vidnem mestu, kako potniki lahko vlagajo pritožbe.
(2) V vozilih mora biti tudi pritožna knjiga, da se vpišejo morebitne pritožbe vanjo.
(3) V vozila se ne smejo postavljati stoli, na katerih naj bi sedeli morebitni čezštevilni potniki.
Clen 28.
(*) Na vseh motornih vozilih mora biti vidno označeno ime podjetja, odnosno njegova firma. Na zunanji strani motornih vozil mora biti poleg predpisanih registrskih številk nameščen napis s prometno smerjo, v katerem je treba označiti začetno in končno postajo.
(2) Posebne napise, oglase in reklame, ki se nameščajo na vozila in v vozila, pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje lahko odstrani, če ne ustrezajo veljavnim predpisom.
Clen 29.
(1) Ce se motorna vozila sčasoma onesposobijo za javni promet, jih je takoj, ko se taki nedostatki pokažejo, izključiti iz prometa in se ne smejo več uporabljati, dokler se ne popravijo. Med tem mora podjetje nadomestiti to vozilo z rezervnim vozilom, ki je predpisno pregledano in spoznano za sposobno za javni promet. Nadzorstvena oblastva morajo zlasti paziti na take nedostatke in smejo pokvarjeno vozilo s silo odpraviti iz prometa.
(2) Banska uprava odredi lahko med letom revizijo vseh motornih vozil, da se ugotovi sposobnost za promet v smislu določb tega pravilnika. Ta pregled se lahko opravi obenem z letno revizijo, ki jo opravljajo upravna oblastva za preizkus motornih vozil, ali pa posebej in obremenjajo stroški državo.
V.	Prometne določbe.
Clen 30.
Podjetja morajo določiti prevozne pogoje in tarife. Prevozni pogoji morajo obsezati določbe:
1. o izključitvi prevoza oseb in stvari;
2. o prevozu živih živali in stvari v potniških vozilih;
3. o plačilu prevozne cene in cen za otroke;
4. o naročanju prostorov;
5. o povračilu škode, storjene po potnikih;
6. o jamstvu za stvari, prevzete v prevoz;
7. o pogojih za povračilo prevozne cene.
Clen 31.
0) Prevoz potnikov se vrši po določenem voznem redu. Vozni red se mora ujemati z železniškim voznim redom in tudi z voznim redom drugih prometnih naprav, ne sme pa nasprotovati koristim železnice, pošte in drugih prevoznih naprav in podjetij. Odobreni vozni red se sme izpremeniti samo z novo odobritvijo. Pristojna banska uprava mora vsako leto vse vozne rede revidirati. V voznem redu mora biti določeno, da se morajo motorna vozila pred vsakim prehodom čez železniško progo redno ustavljati.
(-’) Vozni red za prevoz potnikov obseza progo, označbo začetne, vseh vmesnih in končne postaje in razdalje vseh poedinih postaj v kilometrih, čas odhoda in prihoda kakor tudi oene za prevoz potnikov in njih prtljage.
(3) Podjetja se morajo točno ravnati po voznem redu, tarifi in prevpinih pogojih.
Clen 32.
(‘) Vozni red, tarifo in prevozne pogoje odobri banska uprava. Pred odobritvijo mora zaslišati banska uprava pristojno železniško upravo, brodarsko upravo in direkcijo pošte in telegrafa. To velja tudi za vsako izpre-membo ali dopolnitev voznega reda, tarife ali prevoznih pogojev.
(:) Podjetje mora odobreni vozni red, tarifo in prevozne pogoje in vsako njih izpremembo objaviti na način, običajen v občinah, skozi katere drži proga Prav tako je treba objaviti tudi prekinitev prometa.
Clen 33.
J1) Vožnja se sme začasno prekiniti alii ustaviti' samo zbog elementarnega dogodka ali nepremagljive sile.
(2) Prošnjo za začasno ustavitev obrata je vložiti pri pristojni banski upravi vsaj sedem dni prej radi odobritve. Drugače sme odrediti banska uprava, naj se obrat ob stroških podjetja nadaljuje.
(3) Ce namerja podjetje obrat trajno ustaviti, mora naznaniti to svojo namero vsaj štiri tedne prej pristojni banski upravi v vednost. Trajno ustavitev obrata mora podjetje na običajni način objaviti v občinah, skozi katere drži proga.
(4) Ce ustavi podjetje promet brez odobritve in traja ustavitev več ko 14 dni, se obratna dovolitev odvzame.
Clen 34.
(*) Pred vsako vožnjo mora vozač ugotoviti, ali je motorno vozilo sposobno za vožnjo, zlasti ali so motor, vodilna priprava, zavore, signalne naprave in razsvetljava v redu.
(-) Motorna vozila morajo biti vselej vsaj četrt ure pred odhodom, določenim z voznim redom, na odhodnih postajah in na razpolago potujočemu občinstvu.
Člen 35.
(>) Potnik je upravičen imeti s seboj potrebno osebno prtljago. V vozilo se sme vzeti samo tista ročna prtljaga, ki se da po svoji velikosti spraviti v prtljažne mreže, odnosno pod sedež tako, da ne na pot uje ostalim potnikom. Večjo in težjo potniško prtljago mora izročiti pcinik spremljevalcu vozila v prevoz na strehi motornega vozila. Za vsako večjo prtljago sme pobirati podjetje od potnika posebno pristojbino po odobreni tarifi. Ob pobiranju te pristojbine se izdajajo blagovne sprevod* nice.
(-') Skupna obremenitev s prtljago ne sme presezati normalno izrabno nosilnost motornega vozila, pri čemer se všteva tudi dovoljeno število potnikov in pa teža poštnih pošiljk.
Clen 36.
0)	V vozila se ne smejo prinašati in v njih prevažati raznesilne snovi, lahko zapalne tekočine in smrdljivi predmeti. Službujoče osebje je upravičeno, uveriti se o prirodi vnesenih predmetov.
(2)	Organi javne varnosti, vojaki in lovci smejo, nositi strelno orožje; to pa ne sme biti napolnjeno.
Člen 37.
Izključene so od vožnje tiste osebe, ki se ne pokoravajo službenemu osebju in nadzornim organom ali ki se vedejo nedostojno, Pijano osebe je treba sselej
od vožnje izključiti. Za nalezljivo boleznijo oboleli se ne smejo sprejemati v prevoz.
Člen 38.
Strogo je prepovedano v vozilih kaditi, pljuvali na tla. ponesnažiti ali poškodovati predmete, spadajoče k vozilom. Povzročeno škodo je podjetju povrniti po ceni, ki je določena v prevoznih pogojih.
Člen 39.
Med vožnjo se morajo potniki pokoravati odredbam prometnega osebja, izdanim v smislu tega pravilnika. Strogo je prepovedano ovirati prometno osebje v izvrševanju njegove dolžnosti.
Člen 40.
(•) Banska uprava sme določiti podjetjem na predlog pristojnih občin in policijskih oblastev glede na krajevne razmere posebna postajališča za prevoz potnikov. V takem primeru se morajo vsa vozila na teh postajališčih ustavljati.
(s) Če opravlja podjetje tudi prevoz poštnih pošiljk, določi postajališča radi izmene pošte pristojna direkcija poste in telegrafa.
Člen 41.
(‘) Potniki smejo vstopati in iz voza izstopati pravilno samo na določeni postaji (postajališču). Na odprti progi se smejo vozila ustavljati po potrebi, nikakor pa ne na kvar voznemu redu. Vozila, ki opravljajo prevoz poštnih pošiljk, se na odprti progi ne smejo ustavljati.
<-) Motorna vozila, ki so z dopustnim številom potnikov docela zavzeta, je vidno označiti z napisom: ^Ni prostora«. Prepovedano je sprejemati v vozilo večje število potnikov, nego je odrejeno od oblastva.
Člen 42.
(>) Če se motorno vozilo med vožnjo pokvari ali nastopi prekinitev ali motnja, ki povzroči začasno ustavitev prometa, mora poskrbeti podjetje za nadaljevanje vožnje z rezervnim vozilom ali kakim drugim prevoznim sredstvom. V ta namen mora postaviti podjetje čifnprej rezervna vozila v obrat in pripeljati potnike do njih cilja.
(*) Podjetje, ki ima do tri motorna vozila, mora imeti praviloma eno rezervno vozilo, na vsaka nadaljnja tri motorna vozila pa še po eno rezervno vozilo. Izjeme od tega dovoljuje banska uprava, če je za to posebnih razlogov.
VI.	Prometno osebje.
Člen 43.
(*) Prometno osebje mora biti strokovno usposobljeno in zanesljivo za opravljanje njemu poverjene službe. Med vožnjo mora biti prometno osebje čisto in redno oblečeno. Znati mora brati in pisati v državnem jeziku.
(*) Vozač motornega vozila sme biti samo, kdor je dovršil 21 let starosti, opravil šoferski izpit, ima dveletno prakso v voditvd potniških vozil, ima potrebno telesno sposobnost, zlasti oster vid in sluh. Med vožnjo mora imeti voditelj vedno vozaško (šofersko) listino pri sebi, -
(3) Imetnik dovolitve in njegovi nameščenci, ki opravljajo promet z motornimi vozili, morajo natančno poznati predpise o prometu z motornimi vozili na javnih cestah, zlasti pa uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.''
C) Ves dan; ko je v službi, do konca službe vozač, odnosno spremljevalec vozila ne sme uživati alkoholne pijače. Vozač motornega vozila mora biti vedno trezen in vselej za delo pripravljen.
Člen 44.
(!) Prometno osebje je dolžno, pomagati potnikom, zlasti ženskam, otrokom in starejšim ljudem, ko vstopajo v vozilo ali izstopajo, biti proti vsakemu potniku ustrežljivo in vljudno, skrbeti, da je vozilo za vožnjo popolnoma pripravljeno, da se ne prestopi dovoljena obremenitev vozila, da se vozni red natančno izvršuje, zlasti da se vršita odhod in prihod v kraj ob predpisanem času, voziti po progi, določeni v voznem redu, skrbeti, da vozijo vozila vselej s predpisano brzino, da se vzdržuje med vožnjo red in čistota v vozilu in da se z morda pozabljenimi predmeti, ki jih najde v vozilu, predpisno dalje postopa.
(2)	Spremljevalec motornega vozila, kjer ga ni, pa vozač mora imeti pri sebi kontrolno knjigo z natisnjenim pravilnikom in prepis dovolila za opravljanje prevoza potnikov, odnosno blaga na dotični progi.
Člen 45.
Prometno osebje in nadzorni organi so upravičeni zahtevati pomoč policijskih organov, če se kak potnik ne pokorava prometnim predpisom. Policijski organi so dolžni dati potrebno pomoč.
Člen 46.
(*) Vozač se mora v vsem, zlasti pa glede postajanja motornega vozila pokoravati odredbam spremljevalca vozila. Vozaču je med vožnjo vsak pogovor s potniki prepovedan.
(-) Osebjiu je prepovedano zahtevati napitnino v katerikoli obliki. Sprejem napitnine se smatra za prekršek tarifne odredbe in ga je treba kot takega kaznovati.
VII.	Posebne določbe za prevoz blaga.
Člen 47.
Dovolitev za prevoz blaga, kamor spadajo tudi žjve živali, v rednem ali nerednem prometu ((člen 6.) se da samo za kraje in smeri, kjer ni železniškega ali rednega ladijskega prometa, zlasti p:i za dovoz, odnosno odvoz blaga od najbližnje, odnosno najprikladnejše železniške ali ladijske postaje.
Člen 48.
(*) Za prevoz blaga ni treba določiti vozni red. Banska uprava lahko predpiše, da se ji predloži prevozna tarifa v odobritev.
(*) Če se tarifa odobri, ne smejo pobirati podjetja ne višjo ne nižjo ceno od odobrene.
(8)	Pred odobritvijo tarife mora zaslišati banska uprava pristojno železniško upravo.
(4) Če tarifa ni določena, se ustanovi prevozna cena A dogovoro« med podjetjem ift odpešiljateljem blaga.
Člen 49.
(‘) 0 vsaki vožnji mora sestaviti podjetje »spisek natovorjenega blaga«. Ta spisek mora obsezati naslednje podatke: številko motornega vozila, datum, naziv kraja, kjer se je blago v prevoz sprejelo, naziv kraja, kamor se blago pošilja, priimek in ime odpošiljatelja in prejemnika, količino tovorkov, vsebino, težo in pripombo.
(2) Ce predpiše pristojno oblastvo in v ta namen natisne poseben obrazec, je treba uporabljati ta obrazec.
(3) Vsako pošiljko mora spremljati sprevodnica, predpisana za prevoz blaga z motornimi vozili.
(*) Za pošiljko velja blago,, navedeno v eni sprevodnim, ki ga pošilja en odpošiljatelj enemu prejemniku.
(5) Spisek blaga in sprevodnice sestavlja in podpiše podjetje. Podjetje mora biti svojeročno podpisano.
(6) Spisek blaga in sprevodnice' spremljajo blago ves čas prevoza.
(7) Spiske blaga mora hraniti podjetje najmanj tri
leta.
Clen 50.
(4) Vozač mora vedno imeti prepis dovolila in, če sta določena, tudi vozni red in tarifo pri sebi.
(2) Vozilo za prevoz blaga smejo spremljati poseben spremljevalec, kd ga odredi odpošiljatelj blaga, ali pa delavci, zaposleni pri iztovarjanju in opravljanju nadaljnjih del na blagu.
(3) Ierabna nosilnost motornega vozila za prevoz blaga mora biti na vidnem mestu na vozilu samem označena.
(4) Motoma vozila za prevoz blaga imajo lahko skupno maksimalno težo in brzino, ki jo predpisuje nredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.5
VIII. Prevoz pošte.
Clen 51.
O Prevoz poštnih pošiljk se oddaja po neposrednem dogovoru podjetjem, ki imajo dovolitev za prevoz potnikov ali blaga, na osnovi pogodbe, sklenjene med poštno upravo in podjetjem.
(2)	Prevozna pogodba s pošto s© praviloma sklene za leto dni; če zakupnina ne preseza 60 000 dinarjev na leto, se pogodba lahko samogibno podaljša za naslednje drugo in tretje leto, če je poštna uprava ne odpove.
C) Ce pa bi bilo po nastopivših okolnostih pogojeno zakupnino za naslednje leto znižati ali zvišati, je pri dolo čanju nove zakupnine odločilna količina pošiljk, števih. vmesnih pošt na progi, kolikokrat se vrši prevoz na dan. ali se prevaža vsa ali pa samo pisemska pošta, živahnost in težavnost prometa in s tem v zvezi višina prejšnje zakupnine.
(4) Ce se ne more usvojiti zahteva podjetja glede višine zakupnine, je poštna uprava upravičena, zagotoviti prevoz pošte z oddajo drugemu v enoletni zakup; v tem primeru postopa banska uprava po določbi odst. (’) člena 10. pravilnika.
(5) Ce spozna uprava za potrebno, odvzeti podjetju r korist službe ali državne blagajne prevoz poštnih pošiljk, prestane zakupna pogodba veljati. Prestanek pogodbe se sporoči podjetju mesec dni prej; podjetje pa nima pravice do povračila, ker se je pogodba razdrla.
(«) Začasna ali trajna ustavitev obrata ali odvzem obratna dovolitve podjetje«, & s o a pogodilo savezana
prevažati poštne pošiljke, ne oprosti podjetja obveznosti, prevažati pošto do izteka pogojenega roka. Drugače trpi podjetje posledice po pogojih pogodbe, s katero se mu je poveril prevoz pošte.
Člen 52.
O Ob opravi neposrednega dogovora za oddajo prevoza poštnih pošiljk v zakup mora izročiti podjetje komisiji, odrejeni, da opravi pogajanja, kot začasno varščino 5% proračunske vsote, odnosno veljajoče letne zakupnine.
(2)	Ob sklenitvi zakupne pogodbe plača podjetje pogodbeno takso in položi stalno varščino v znesku 10% pogojene letne zakupnine.
Člen 53.
Zakupnina se izplačuje podjetju po izteku vsakega meseca sorazmerno s pogojeno letno zakupnino.
Clen 54.
0)	Za spravljanje denarnih vreč in paketov, v katerih so gotovina, zlati in srebrni predmeti in vrednostni papirji, mora podjetje na prikladnem kraju postaviti in pritrditi zaboje potrebne velikosti, obložene s pločevino. Zaboji morajo imeti dve ključavnici z različnimi ključi. Ključe ene ključavnice ima za to pooblaščeni nameščenec podjetja ali poštni sprevodnik, po en ključ druge ključavnice pa ima vsak vmesna pošta. Zaboje s potrebnim številom ključev mora nabaviti podjetje ob svojih stroških.
(*) Pisemske vreče in ostale pakete mora prevažati podjetje tako, da so zavarovani pred vremenskimi ne-prilikami in poškodbami.
(») Na bočnih stranicah karoserije mora biti državni grb z napisom »Pošta«.
Clen 55.
Podjetje mora prevažati brezplačno poštnega sprevodnika in oboroženega spremljevalca, če je to za službo in javno varnost potrebno.
Clen 56.
Podjetje mora opraviti prevoz vse pošte, določene za odpravo, še istega dne. Ce se prevoz pošte ne da opraviti z motornimi vozili po določenem voznem redu, je podjetje zavezano, uporabiti brez posebne nagrade tudi iruga motorna vozila, da se odpremi celotna prispela pošta ob določenem času na določeni kraj še istega dne Drugače opravi poštna uprava prevoz pošte sama na račun podjetja.
Clen 57.
(4)	Podjetje je zavezano, prevažati vse teto pošto z motornimi vozili. Ce zbog elementarnih nezgod ali iz drugih opravičenih razlogov ta promet ne more opraviti, je dolžno, opraviti prevoz pošte a konjsko vprego ali drugim možnim prevoznim sredstvom (z jezdnim konjem ali po pešcu).
(*) Za primer pokvare na motornem vozilu mora podjetje zavarovati prevoz pošte z drugim neoporečnim motornim vozilom ali s konjsko vprego, če bi motornega vozila v dotičnem kraju ne bilo, ob svojih stroških in na lastno odgosfirngst. Ikugač« poskrbi p?5** za prevozno
sredstvo in opravi prevoz na račun odmene (zaslužka) podjetja.
Clen 58.
Za vse poštne pošiljke, ki se poverijo podjetju radi prevoza, je podjetje razen z varščino odgovorno tudi s svojo premično in nepremično imovino.
(2) Podjetje je materialno odgovorno za vsako poškodbo ali izgubo poštnih pošiljk, povzročeno po krivdi njegovih organov.
(3) Odškodnino ugotovi poštna uprava na osnovi uradnih listin.
IX. Nadzor.
Clen 59,
(‘) Občna upravna oblastva prve stopnje morajo nadzirati po svojih organih obratovanje podjetja za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in skrbeti, da se določbe zakona in tega pravilnika strogo izvršujejo. Ce obstoje v kraju državna krajevna policijska oblastva, opravljajo ta nadzor policijska oblastva. Na zahtevo kontrolnih organov mora pokazati vozač prepis dovolila, spisek natovorjenega blaga in sprevodnice.
(-’) V drugi stopnji nadzira obratovanje podjetij za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili v območju banovine banska uprava, na ozemlju uprave mesta Beograda pa uprava mesta.
(3) Opravljanje nadzora ne sme v ničemer ovirati redno obratovanje podjetja.
(4) Prevoz pošte nadzirajo organi poštne uprave po dotičnih predpisih.
X.	Kazenske določbe.
Clen 60.
(*) Kazniva dejanja zoper določbe tega pravilnika se kaznujejo na osnovi § 397. zakona o obrtih v denarju od 25 do 1500 dinarjev, če ni zanje v naslednjih členih določena strožja kazen.
(2)	Nerednosti ob prevozu pošte se kaznujejo po določbah pravilnika, kako se daje v zakup in vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk po suhozemskih potih.1
Clen 61.
V denarju od 50 do 6000 dinarjev se kaznuje podjetje:
1. ki prevaža blago zoper člen 3.;
2. ki prevaža potnike zoper člen 7.;
3. ki ne izdaja vozovnic po členu 22., odnosno ne vodi odpremnih listin v smislu Člena 49.;
4. ki prevaža večje število potnikov od najvišjega števila, odrejenega komisijsko (člen 41.);
5. ki se zoper odredbo člena 42. ne pobriga za prevoz potnikov z rezervnim vozilom.
Clen 62.
V denarju od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje podjetje:
1. ki brez dovolitve začne ali nadaljuje prevoz potnikov ali blaga z motornimi vozili;
2. ki se ne ravna po odobrenem voznem redu;
3. ki se ne ravna po odobreni tarifi, odnosno prevoznik pogojih]
4. ki opravlja promet, ne da bi izvršilo zavarovanje po veljavnih predpisih (člen 11.);
5. ki vozi z motornimi vozili, ki niso odobrena (člen 23.) ali ki so spoznana za nesposobna za promet (člen 29.);
6. ki zoper določbe člena 33. prekine ali ustavi promet brez odobritve pristojnega oblastva;
7. ki dopusti, da se njegova pravica (dovolitev) za opravljanje prevoza potnikov in blaga z motornimi vozili zlorabi, da se prikrije neupravičeno poslovanje.
Člen 63.
Podjetja so odgovorna tudi za kazniva dejanja zoper določbe tega pravilnika, ki jih stori njih osebje.
Člen 64.
Zaradi prekrškov zoper ta pravilnik izrekajo kazni in opravljajo postopek občna upravna oblastva prve stopnje.
Clen 65.
Prekrški zaradi kaznivih dejanj zoper predpise o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se kaznujejo po določbah uredbe ministrstva za gradbe z dne 6. junija 1929, št. 16.122 (; Službene novinet z dne 17. junija 1929, št. 139/LV1II/;5 dohodek iz teh kazni pa se uporabi po določbah te uredbe.
XI.	Predhodne in končne določbe,
Clen 66.
(•) Vsa podjetja, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika pravico, opravljati prevoz potnikov in blaga z motornimi kolesi, morajo spraviti v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika svoje obratovanje v sklad z določbami tega pravilnika.
(s) Po potrebi se izvrši pregled vozil zlasti v tej smeri, ali tehnično ustrezajo predpisom tega pravilnika. Ce je za predelavo treba nesorazmerno velikih stroškov, se ta sme opraviti šele ob prihodnjem celotnem popravilu vozila, toda najzgodneje v šestih mesecih.
Clen 67.
Posli, ki jih vrši po tej uredbi banska uprava, spadajo v območju občine mesta Beograda v pristojnost obrtnega oddelka uprave mesta Beograda; te posle v območju oddelka občine mesta Beograda v Zemunu in v območju mesta Pančeva pa vrši ministrstvo za trgovino in industrijo.
Clen 68.
C) Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
(!) Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki mu nasprotujejo.
V.	Beogradu, dne 16. maja 1935; II št. 17.435.,
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s.r.
thi,
občine Rače: za kramarski.sejem na binkoštni ponedeljek:
cerkve sv. Marjete na Dravskem polju: za kramarski sejem nedelja po sv. Marjeti meseca julija;
cerkve sv. Uršule Prepolje: za kramarski sejem nedelja po sv. Uršuli meseca oktobra;
občine Ruše: za kramarski sejem soboto in nedeljo po prazniku Marijinega rojstva, črno nedeljo, t. j. nedeljo pred cvetno, in lepo nedeljo, ki je prva po Telovem.
Če je označeni dan nedelja ali praznik, se srne sejem priredili naslednji delavnik.
II.	Na podstavi § 193., odst. ('), obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem že nad dve leti zaporedoma ni vršil, sejmska pravica:
občine Sv.'Lovrenc na Pohorju: za živinski in kramarski sejem ponedeljek po Križevem, ponedeljek po sv. Lovrencu in na dan sv. Terezije, t. j. 15. oktobra;
občine Sp. Polskava: za živinske sejme dne 3. februarja, 10. marca, 30. junija, ponedeljek po sv. Štefanu (v mesecu avgustu) in 9. septembra;
občine Rače: za živinski sejem dne 7. januarja, na binkoštni torek in 15. septembra;
občine Ruše: za živinski sejem na soboto in nedeljo po prazniku Marijinega rojstva, črno nedeljo, t. j. nedeljo pred cvetno, ju lepo nedeljo, ki je prva po Telovem; torek po prazniku Marijinega rojstva.
UL V smislu § 55. z. u. p se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajen način razglasiti, razen tega pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Mariboru desni breg s pozivom, da se v roku 30 dni le-temu oblastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati.
Banove uredbe.
360.
VI.	No. 15.142/1.
Razglas.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča kraljevsko bansko upravo, da delodajalci ne plačujejo zapadlih zavarovalnih prispevkov. Zaostanki neporavnanih prispevkov znašajo štiri in pol mesečni predpis, t. j. 17 milijonov dinarjev. Naravno, da okrožni urad pri takih razmerah ne more vršiti socialnih nalog, kakor to določa zakon o zavarovanju delavcev. Odtegnitev tolikih denarnih sredstev ima za posledico, da tudi urad zaostaja s plačevanjem svojih obveznosti do bolnišnic in dobaviteljev. V nevarnosti je celo izplačevanje rednih zakonitih podpor obolelim zavarovancem.
Kot vzrok nerednega plačevanja prispevkov se v splošnem navaja gospodarska kriza. Ta razlog je pa samo deloma utemeljen, kajti zaposlenje zavarovanju zavezanih oseb pomeni, da delodajal obratuje, ima torej naročila, izplačuje delavcem mezde. Ako tak delodajalec ne odvede okrožnemu uradu niti onega dela prispevkov, ki ga je odtegnil od delavčevega zaslužka, je kazniv v smislu § 197., odst. 5., zakona o zavarovanju delavcev.
Kraljevska banska nprava mora vztrajati na tem, da so s pozitivnimi zakoni zajamčene pravice zavarovancev in njih svojcev do podpor in dajatev brezpogojno varovane. Vera v te ustanove zaradi trenotnih težkoč nikakor ne sme biti omajana.
To stanje se mora v najkrajšem času izboljšati. Zaradi tega opozarjam vse delodajalce, da brezpogojno in redno plačujejo zakonito predpisane zavarovalne prispevke. Proti kršilcem določb zakona o zavarovanju delavcev bodo oblastva postopala strogo po zakonu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1935.
Ban: Dr. Dinko Puc s. r.
361.
VIII.	No. 2498 29.
Odločba.
1.	Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravnoveljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice:
občine Slov. Bistrica-mesto: za živinski sejem dne 17. januarja, 11. marca, 15. decembra;
za živinski in kramarski sejem dne 24. februarja, cvetni petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 24. avgusta,
24.	septembra, 28. oktobra, 23. novembra;
občine Poljčane: za kramarski in živinski sejem ponedeljek po kvaterni nedelji v postu, ponedeljek po cvetni nedelji, ponedeljek po Križevem, soboto pred sv. Janezom Krstnikom, 10. julija, 29. avgusta, soboto po roženvenski nedelji in 15. novembra;
občine Fram: za kramarski sejem dne 26. julija, v nedeljo po 26. juliju, na dan sv. Rešnjega Telesa in ob letni cerkveni proslavi;
župne cerkve sv. Marije v Slivnici: za kramarski sejem dne 25. marca, 8. septembra in 8. decembra]
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. junija 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
362.
Vlil No 2498 32.
Odločba.
1.	Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravnoveljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice:	...
občine Bohinjska Bistrica: za živinski sejem dne
I. maja in 18. oktobra;
za kramarski sejem dne 24. junija, 6. decembra in vsako prvo nedeljo v mesecu oktobru;
občine Dovje-Mojstrana: za kramarski sejem dne 20. januarja, tretjo nedeljo po veliki noči, prvo nedeljo v avgustu, 29. septembra in 23. novembra;
občine Gorje: za živinski sejem na cvetni petek in
II. novembra;
za kramarski sejem nedeljo po sv. Juriju in rožen-vensko nedeljo;
občine Jesenice: za kramarski sejem dne 14. februarja, 19. marca, 4. maja, 3. decembra, binkoštni ponedeljek, prvi ponedeljek v mesecu oktobru;
za živinski in kramarski sejem dne 6. novembra; občine Koroška Bela: za kramarski sejem prvo nedeljo po y.elikem Šuiarnuj
občine Kranjska gora: za kramarski sejem dne 20. marca in drugi ponedeljek v mesecu oktobru;
obfine Kropa: za kramarski sejem naslednjo nedeljo po sv. Marjeti (13. julija), prvo nedeljo po sv. Lenartu (6. novembra), na veliki četrtek, naslednjo nedeljo po sv. Lukežu (18. oktobra), na dan sv. Barbare (4. decembra);
občine Lesce: za živinski sejem dne 24. februarja, 13. junija, 16. avgusta, 29. septembra in 21. oktobra;
občine Radovljica: za živinski in kramarski sejem dne 12. marca, 24. aprila, binkoštni torek, 26. junija, 28. oktobra in 13. decembra;
občine Rateče: za kramarski sejem na tretjo nedeljo v mesecu oktobru;
občine Ribno: za kramarski sejem prvo nedeljo po sv. Jakobu in prvo nedeljo po sv. Simonu;
občine Bohinjska srednja vas: za kramarski sejem dne 11. novembra in 4. maja.
Ce je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik.
II. Na podstavi § 193., odst. (*), obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem že nad dve leti zaporedoma ni vršil, sejmska pravica:
občine Kranjska gora: za živinski sejem dne 20. marca in drugi ponedeljek v mesecu oktobru;
občine Kropa: za kramarski sejem na dan sv. Lov-rencija na dan 10. avgusta.
III. V smislu § 55. z. u. p. se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajen način razglasiti, razen tega pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Radovljici s pozivom, da se v roku 30 dni le-temu ob-lastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati.
Kraljevska banska uor.na Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. junija 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
363.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 16.790/1.
Občina Bočna v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:-
1. 80 (osemdeset) "/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in i	drugih	luksuznih	pijač Din 5-—.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1935.
-----------
II.	No. 9905/2.
Občina Bodonci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne davščine:
1. 95 (devetdeset pet) °/ono d o k 1 a d o na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
e.) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5—. č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—.
Trošarine pod točko č) se v novi izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Služb, listu kraljevske banske uprave*.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1935.
II.	No. 16.717/1.
Občina Bogojina v srezu dolnjelendavskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 92 (devetdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5’—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—.
Trošarine pod točko d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Služb, listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1935.
II.	No. 13.387/1.
Občina Marija Gradec v srezu laškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 112 (sto dvanajst) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din	100'—, *
c) od	100 1 piva Din 60'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja	5	Din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 3'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
f) od prašičev Din 20’—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.^
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. maja 1935.
II.	No. 16.742/1.
Občina Mislinja v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne .davkov
,2. Trošarine:
a) od	100 l vina Din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od	100 1 piva Din 50-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	Din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 5-—,
e) od 100 1 sadjevca Din 25'—,
f) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
g) od goveda pod 1 letom Din 5—,
h) od prašičev Din 8'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. junija 1935.
II.	No. 11.259/2.
Občina Strukovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu	1935./36.	nastopne občinske	davščine:
1.	65	(pet in šestdeset)	°/ono doklado na	vse	dr-
žavne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od 100 1	vina Din	100'—,
b)	od 100 1	vinskega	mošta Din 100 —,
c) od goveda nad 1 letom Din 10—, č) od prašičev Din 5'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.	.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1935.
II.	No. 16.483/1.
Občina Sv. Jurij pod Kumom v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske dav-Ičine:
1. 90 (devetdeset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola	špirita in žganja	5	Din,
d) od	litra likerja, ruma,	konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca Din 10'—,
f) od	goveda nad 1 letom	Din 20’—,
g) od	goveda pod 1 letom	Din 10'—,
h) od	prašičev Din 10'—,
i) od	drobnice Din 4'—.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1935.
tl. No. 9679/2.
Občina šalovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 70 (sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100'—,
b) od	100 I vinskega mošta Din	100'—,
c) od	100 I piva Din 50 —,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja	5	Din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 5—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 5—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1935.
II.	16419/1,
Občina Šmarje pri Jelšah-okoliea v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 103 (sto tri) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita in žganja	5	Din,
d)	od	litra likerja, ruma,	konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 3'—,
e)	od	goveda nad 1 letom	Din 20'—,
f)	od	goveda pod 1 letom	Din 10 —,
g)	od	prašičev Din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Trošarine pod točkami b), d), f), g) in h) se v
zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave:.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10 —.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1935.
II.	No. 13.199/2.
Občina Vuhred v srezu dravograjskem pobira v proračunskem letu 1935. 36. nastopne občinske davščine.
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od	lil stopnje	alkohola špirita	in	žganja 5 Din.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1935.
Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka in zalaga liakama Merku d. d. f Ljubljani; njen predstavnik: Qtmar Mihalek ? Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 51. kosu VI. letnika z dne 26. junija 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/21.	1109
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. junija do 7. junija 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	> C9 bi 'O -3	Umrli	Ostanejo v oskrbi
			O		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 		2	—.	—	—	2
Celje					 i	2	—	—	—	2
Kočevje	2	—	1	—	1
Krško ..........	o	2	—	—	4
Logatec 		 .	—	1	—	1	—
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—	1	—	1
Maribor desni breg . .	4	—	—	—	
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Novo mesto	»	1	—	—	—	1
Vsega .	17	3	9	1	17
Skrlatinka. — Scarlatina.
Brežice 		4	—	—	—	4
Celje ..........	7	—	—	—	1
Celje (mesto)		1	1	—	—	2
Kranj 			2	1	—	—	3
Konjice 		1	3	—	—	4
Litija		—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	3	—	2	—	1
Ljubljana (mesto) . ,.	8	2	1	—	9
Maribor (mesto) ....	—	2	—	—	2
Murska Sobota .....	4	—	1	—	3
Novo mesto		1	1	—	—	2
Prevalje		4	—	—	—	4
Vsega	35	11	4	—	42
Ošpice. — Morbilli.
Celje (mesto)		—	2	—	—	2
Konjice 		1	4	—	—	5
Litija 		1	—	—	—	1
Logatec 		—	8	—	—	8
Maribor (mesto) ....	4	—	4	—	—
Novo mesto		3	—	—	—	3
Ptui			36	29	24	—	41
Ptuj (mesto)		17	16	14	1	18
Vsega	62	59	42	1	78
Sen. — Ery9ipelas.					
Brežice 		1	—	—	—	1
Celje (mesto)		—	2	—	—■	2
Dolnja Lendava ....	1	—	—	—	1
Kočevje			—	1	—	—	1
Konjice 		 ,	2	—	—	—	2
Krško 		1	—	1	—	—
Laško 		—	1	1	—	—
Litija		2	—	—	—	2
Logatec 		—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	2	—	1		1
Maribor levi breg . . .	1	1	—	—	2
Maribor (mesto) ....	2	—	1	—	1
Prevalje			—	1	1	-r	—
Radovljica		 .	1	—		—	1
Vsega . ,	16		5	[-	17
Srez	Ostali	Na nove 1 oboleli	Ozdraveli	Umrli	II oWt.i 1
Griža. — Dysentc Celje	| 2		ria, -1 2			
Vsega .	2	-	2	-	—
Da vica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		1					—	1
Celje		—	1	—	—	1
	3	—			—	3
Kranj .	1	2	—	—	3
Kočevje . . . . , . , i .	9	4	G	—	7
Krško 			2	5	—	—	7
Laško 		1	2	—	—	3
Litija		6	2	2	—	6
Logatec 		—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	9	2	2	—	9
Ljubljana (mesto) . . .	7	2	—	—	9
Ljutomer		2	—	—	1	1
Maribor desni breg , .	3	3	2	—	4
Maribor levi breg . . .	1	1	—	—	2
Maribor (mesto) ....	2	-T-	—	—	2
Murska Sobota		—	1	—	—	1
Ptuj 		2	1	—	1	2
Ptuj (mesto)		1	—	—	—	1
Radovljica 		1			—	—	1
Slovenjgradec		2	1	2	—	1
Smar't pri Jelšah . . .	2	—	1	-	1
Vsega . .	55	28	15	2	66
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemira.
Litija		- 1 11 —			1
Maribor desni breg . .	1 1 — | 1	—	—
Vsega	l| ll 1	_	1
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Novo mesto
1
-i 1
Vsega
1 - - -
Otručičua vročica — Sensig puerperalis.
1
K rško .........
Litija...............
Maribor levi breg . . Novo mesto . . . . Slovenjgradec . . .
Vsega ... I
Uripa. — Grippe.
1
1 —
Brežice Kranj . Litija .
Vsega
14
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Celje.................... |	H,—	I	—	I	—	I	1
Vsega . . | 1 | - | - | -	1
Ljubljana, dne 11. junija 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
I. No. 6083/1.
1762
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občine Ribnica na Pohorju (srez dravograjski) s plačo zdravnika uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino.
Prosilci morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v banovinsko službo še vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi do 10. julija 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. junija 1935.
I. No. 4085/2.	1744
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto tajnika sreskega cestnega odbora v Radovljici ali kako drugo tako mesto, ki bi se medtem izpraznilo.
Za ta mesta se bodo upoštevali prosilci, ki so dovršili srednjo šolo z završnim izpitom.
Pravilno kolkovane in z dokumenti po
§ 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 15. julija 1935 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. junija 1935.
*
1650-3-3
K V-No. 229/3.
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo Celarjevega mostu preko Kokre v km 18’250 banovinske ceste 1/3 Kranj—Jezersko
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1935 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 300.490'06.
Predpisana kavcija znaša Din 31.000'— za naše in Din 61.000 za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinak« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. junija 1935.
V.	No. 230/3.	1687—3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo Taborskega mostu preko Kokre v km 20.750 banov, eeste 1/3 Kranj—Jezersko
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 265.968-25.
Predpisana kavcija znaša Din 27.000 za naše in Din 54.000-— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. junija 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV R 30/33-32.	1721-3-2
Edikt.
V zemljiško knjigo sreskega sodišča Dolnja Lendava so se vpisala naslednja zemljišča, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo:
1. vlož. štev. 620, eestoječ iz pare. št. 933, pašnik (sejmišče) in pare. št. 934, močvirje, za občino Crenšovci;
2. vlož. štev. 668. sestoječ iz pare. št. 935, pokopališče za rim. kat. župno cerkev v Crenšovcih.
Ti novi vpisi stopijo v veljavo dne
12.	aprila 1935 in se morejo od tega dne dalje nove lastninske zastavne ali druge knjižne pravice na navedenih zemljiščih pridobiti, prenesti, omejiti ali ukiniti le z vpisom v navedene zemljiškoknjižne vložke.
Radi poprave zemljeknjižnih vložkov glede novovpisanih zemljišč se uvaja postopanje v smislu §8 36.-46., 68/1 zozk. in se zato pozivajo vse osebe:
a) ki na podlagi kake pravice, pridobljene pred 12. aprilom 1935 zahtevajo izpremembo vpisa glede lastninskih in posestnih razmer zgoraj navedenih zemljišč;
b) ki so pred 12. aprilom 1935 pridobile na teh zemljiščih ali njihovih delih zastavne, služnostne ali kake druge knjižne pravice, v kolikor bi se te pravice smele vpisati kot stara bremena, pa v zgoraj navedene zemljiškoknjižne vložke še niso vpisane &U niso vpisane
pravilno,
da vlože svoje prijave do vštevši 31. julija 1935 pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi, kjer tudi morejo vpogledati v gorenje zemljeknjižne vložke. Kdor zamudi navedeni rok, izgubi pravico do uveljavljenja zahtev, ki se imajo prijaviti, nasproti tretjim osebam, ki pridobe zemljeknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v zemljiški knjigi in ki se ne izpodbijajo.
Prijave je vložiti tudi v primerih, kjer je kaka pravica že razvidna iz sodne odločbe, ali kjer že leži pri sodišču prošnja strank glede te pravice.
Postavitev v prejšnji stan proti zamudi ediktnega roka ni dopustna.
Rok se tudi ne sme podaljšati posameznim strankam.
Apelacijsko Sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 12. aprila 1935.
•j.
I R 335/35—2.	1766
Amortizacija.
Na prošnjo Doverja Antona, zasebnika v Slov. Bistrici 28, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v Slov. Bistrici r. z. z n. z. štev. 5034, ki se glasi na ime Dover Anton, z vlogo Din 702-36, in je baje zgorela ob požaru gospodarskega poslopja hotela Beograd v Slov. Bistrici.
Imetnik te hranilne knjižice se po-zivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z dnem objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. I., dne 21. junija 1935.
I R 332/35-2.	1767
Amortizacija.
Na prošnjo Šketa Vincenca in njegove žene Julijane, roj. Bojčnik, viničarjev v Spodnjem Prebukovju, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic Posojilnice v Slov. Bistrici r. z. z n. z., ki sta baje zgoreli ob požaru v noči od
12.	na 13. IV. 1935 v Sp. Prebukovju.
Hranilna knjižica št. 4633/37 z vlogo Din 1.871-94 se glasi na ime Bojčnik Julijana, št. 5473, z vlogo Din 3.900'32, na ime Šket Vincenc.
Imetniki teh hranilnih knjižic se po-zivljejo, da uveljavijo tekom 6 mesecev, počenši z dnem objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez moči.'
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. I., dne 21. junija 1935.
I.	91/35-11.	1752
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bezovica, vi. št. 63.
Cenilna vrednost: Din 128.091-10.
Vrednost pritikline: Din 5.425'—.
Najmanjši ponudek: Din 85.395-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasjti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 7. junija 1935.
Va I 5318/34—8.	1735
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. julija 1935 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ljubljana mesto, vi. št. 296 (hiša v Trubarjevi ulici št. 2).
Cenilna vrednost: Din 641.713-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 320.856-50.
Vadij: Din 64.171-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 29. maja 1935.
I 183/35-8.	1715
Dražbeni oklic.
D n e 26. julija 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Laze, vi. št. 44, zemljiška knjiga Ložnica, vi. št. 80.
Cenilna vrednost: Din 105.063'50 in Din 17.096-—.
Vrednost pritikline: Din 6.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 74.774'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri "eri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šoštanj, dne 31. maja 1935.
I 509/35—8.	1683
Dražbeni oklic.
Dne 29. julija 1935 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družinska vas, vi. št. 484.
Cenilna vrednost: Din 4870-20.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 3246-80.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 487-— v gotovini, ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteljai ki je gavnal y dobri .v.eri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 12. junija 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firrue:
507.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 18. junija 1935.
Besedilo: Kirbiš Josip, celjska tovarna kvasa in slada.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja kvasa, sladilih in mlevskih produktov, dodajanje teh produktov k živilom, izdelovanje sladnega kisa, mlečne kisline in drugih iz slada pridobljenih industrijskih in živilskih produktov ter prodaja primesi in odpadkov pri fabri-kaciji pridobljenih omenjenih produktov.
Imetnik firme: Kirbiš Josip, tovarnar v Celju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 18. junija 1935.
Rg A III 191/1.
*
508.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 4. junija 1935.
Besedilo: Žumer Frančiška in drug. Obratni predmet: Izvrševanje mesarskega obrta.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 1. junija 1935.
Družabniki: Žumer Frančiška, vdova hotelirja, Celje, Glavni trg 13, Holc Matija, mesarski mojster, Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova cesta št. 2.
Za namestovanje upravičena: Žumer Frančiška sama.
Podpis firme: Firmo podpisuje Žumer Frančiška sama na ta način, da podpiše pod besedilo firme: Žumer Frančiška. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, od«1, j., dne 4. junija 1935.
Rg A III 189/2.
*
509.
Sedež: FikŠinci, hiš štev. 69, srez Murska Sobota.
Dan vpisa: 21. junija 1935.
Besedilo: Unger Janez.
Obratni predmet: trgovina ter izvoz s sadjem in poljskimi pridelki.
Imetnik: Unger Janez, trgovec v Fik-šincih št. 69.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1935.
Fi 18/35 - P * A III 275/1.
*
510.
Sedež: Liju bi ja na.
Dan vpisa: 24. maja 1935.
Besedilo:	»Jugojaje«,	jugoslovanska
družba z o. z. za trgovino, izvoz in kon-serviranje jajc.
Obratni predmet: trgovina, izvoz in konserviranje jajc in drugih deželnili pridelkov vseh vrst.
Družbena pogodba z dne 18. maja 1935. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osn. glavn.: Din 200.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovini Din 200.000'—.
Poslovodje: Moss Djordje, trgovec v Beogradu, Zagrebačka ul. 3.
Reinhard Albert Hendrix, trgovec v Indjiji, Sremska 2.
Družbo zastopata sodno in izvensodno in podpisujeta zanjo kolektivno, in sicer ali po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist na ta način, da od kogarkoli pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita kolektivno svoja podpisa, in sicer prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1935.
Rg C V 165/1.
*
511.
Sedež: Ljubljana, Beethovnova ul. 14.
Dan vpisa: 14. junija 1935.
Besedilo: Kopališka družba Kamnik d. d. v Ljubljani, ali srbskohrvatski: Ku-pališno Društvo Kamnik A. D. u Ljubljani,
Namen družbe:
a) nabaviti obstoječe kopališče in zdravilišče v Mekinjah pri Kamniku z vsemi zemljišči, stavbami, pritiklinami in premičninami;
b) pridobivati druga zemljišča in stavbe radi ustanovitve kopališč, hotelov in drugih podjetij v tujsko-promet-ne svrhe;
c) graditi in urejati kopališča, hotele, restavracije, sanatorije, penzije in druga enaka podjetja,	služeča tujskemu prometu;
d) v zakup jemali in v zakup dajali taka in druga enaka podjetja;
e) pridobivati ter ustanavljati vse vrste pomožnih obratov v tujsko-promet-ne svrhe;
f) udeleževati se na drugih podjetjih te vrste.
Družbina oblika:	Delniška družba,
ustanovljena na nedoločen čas, katere pravila so odobrena z odlokom banske uprave Dravske banovine od 30. aprila 1935. VIII. št. 2421/3.
Delniška glavnica: Delniška glavnica znaša 500.000'— (pet sto tisoč) dinarjev in se deli na 5000 kosov delnic po nominale 100'— Din, ki se glase na pri-nosca. Ta delniška glavnica je vplačana v gotovini.
Podpisovanje družbe: Tvrdka družbe se podpisuje’na ta način, da se najprej natisne ali napiše besedilo tvrdke v slovenskem ali srbskohrvatskem jeziku in da se besedilo tvrdke nato podpiše od dveh oseb. ki sta upravičeni podpisovati za tvrdko.
Tvrdko zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega sveta kolektivno ali pa en član upravnega sveta kolektivno z enim prokuristom; prokuristi podpisujejo s pristavkom p. pa (per procura).
Načelstvo družbe:	Načelstvo	družbe
tvori upravni svet, ki sestoji iz najmanj 3 in največ 7 članov.
Člani upravnega sveta so:	Dr. Ivo
Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Fran
Kratnar, posestnik in predsednik občine v Kamniku, Leo Grunwald, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Prokurist družbe: Marjanca Benkovič v Ljubljani.
Objavljanje družbe; Družba objavlja svoje razglase v >Službenem listu« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. junija 1935.
Rg B III 112/1.
*
512.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 6. junija 1935.
Besedilo: Knjigarna Panonija A. Sert-Zupe.
Obratni predmet: trgovina s knjigami in muzikalijami.
Imetnik: Zupe Anica, roj. Sert, trgovka v Ljutomeru.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi lastnica pod natisnjeno ali napisano besedilo firme svoj lastnoročni podpis »A. Sert-Zupe«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. junija 1935.
Fi 16/35 — Rg A III 274/1.
*
513.
Sedež: Beograd, podružnica Maribor.
Dan vpisa: 13. junija 1935.
Besedilo: Jugoslovensko društvo guma Englebert a. d., podružnica v Mariboru.
Obratni predmet; trgovanje z avtomobilskimi gumami.
Delniška glavnica znaša 1 milijon Din in je razdeljena na 1000 na donosca se glasečih polno vplačanih akcij, nominale a Din 1000'—.
Družbina oblika: Tvrdka je podružnica pri Trgovačkem sudu v Beogradu od 22. aprila 1933 protokoli ranega glavnega zavoda enakega imena, ki ima svoja pravila odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo pod II. B. 4261/2 od 16. februarja 1933.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Podpis družbe: za družbo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en direktor ali en član upravnega odbora in en prokurist, in sicer tako, da pod natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoje ime.
Člani upravnega odbora so:	1.	Fe-
kenne Alfred v Liegeu, Belgija, 2. Edu-ard Godv, 3. Milan K. Pupič in 4. Zi-lijen Para, vsi v Beogradu.
Trgovski pooblaščenec za podružnico v Mariboru:	Likar Cvetko, Maribor,
Cvetlična ulica.
Pooblaščenec podpisuje za družbo v smislu čl. 47.. odst. 1., trgovinskega zakona tako. da podpiše pod besedilo: >Za Jugoslovensko društvo guma, ,Engle-bert‘ a. d., podružnica v Mariboru«, lastnoročno svoje ime in priimek.
Društvene objave se objavljajo v »Službenih novinah«.
Okrožno kot trg. sodišče ▼ Mariboru, odd. III dno 13 iunija 1935 Rg B III 4/1.
514.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. maja 1935.
Besedilo: »Teclina« Gustav C. Buchal. Obratni predmet: zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk iz kemijske in stroj-no-tehnične stroke.
Imetnik; Buchal C. Gustav, trgovec v Mariboru, Zrinjskega trg št. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. maja 1935.
Fi 10/35 — Rg A III.
*
515.
Sedež: Moškanjei, št. 81.
Dan vpisa: 31. maja 1935.
Besedilo: A. Bolaffio.
Obratni predmet: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na veliko.
Imetnik: Bolaffio Amalija, trg. z vinom, Moškanjei, št. 81.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. maja 1935.
Rg A III 273/1.
*
516.
Sedež: Potok št. 15 pri Mozirju.
Dan vpisa: 12. junija 1935.
Besedilo: Partl Jožef.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo.
Imetnik; Partl Jožef, trgovec in posestnik v Potoku št. 15 pri Mozirju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 12. junija 1935.
Rg A III 190/2.
*
517.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 17. maja 1935.
Besedilo: Tekstilna R. Thaler.
Obratni predmet: tkanje bombažnega blaga, barvanje in apretiranje, nakup sirovin in prodaja izdelkov.
Imetnik; Rado Thaler, industrialec v Škofji Loki.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 16. maja 1935.
Rg A VII 163/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
518.
Sedež: Bled.
Dan vpisa: 8. junija 1935.
Besedilo: Albus Autodružba z o. z. na Bledu.
Izbriše se poslovodja Vovk Anton. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1935.
Rg C III 218/10.
*
519.
Sedež: Bučkovci.
Dan vpisa: 31. maja 1935.
Besedilo: Senčar Franc.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Naslednja prememba:
Prokura se je podelila Senčarju Cirilu, trgovcu v Ljutomeru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. maja 1935.
Rg A I 166/3,
520.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 18. junija 1935.
Besedilo: Žumer Frančiška in drug. Obratni predmet: Izvrševanje mesarskega obl ta.
Podpis firme: Firmo podpisujeta odslej oba družabnika Žumer Frančiška in Holc Matija vsak zase na ta način, da podpišeta pod besedilo firme svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 18. junija 1935.
Rg A III 189/3.
*
521.
Sedež: DoJ pri Ljubljani.
Dan vpisa: 8. junija 1935.
Besedilo: »Jub« tovarna barv, družba z o. z.
Izbriše se Bezjaku Ivu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1935.
Rg C III 224/13.
*
522.
Sedež: Gaber je pri Celju.
Dan vpisa: 4. junija 1935.
Besedilo: »Cinkarna d. d.«
Zbog smrti se izbriše član upravnega sveta ing. Roth Ervin, vpiše pa novo izvoljeni član Anton Knipo, industrialec, Wien.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. L, dne 4. junija 1935.
Rg B II 29/33.
*
523.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: »Alfk I. Altheim & Comp.
Izbriše se osebno jamčeča družabnica Kosec Ana.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. maja 1935.
Rg A VII 161/2.
*
524.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z.
Vpiše se Bruni Františku ml., tovarnarju v Dolni Štepanice, ČSR, podeljena prokura.	,
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. maja 1935.
Rg C III 222/9.
*
525.
Sedež: Lesce.
Dan vpisa; 11. maja 1935.
Besedilo: Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Stupica Fran, ing. Sernec Dušan, dr. Brejc Janko, dr. Seligstein, vpiše pa član upravnega sveta dr. Dermastia Josip, vladni svetnik iz Ljubljane.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. maja 1935.
Rg B II 90/11.
*
526.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. maja 1935,
Besedilo: Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Bamberg Otomar Fedor, dr. 2erja\ Gregor. dr. Pestotnik Pavel in Breznik Josip, vpišeta pa člana upravnega sveta: Žerjav Alfonz, polkovnik v p. v Ljubljani, Groharjeva 14. Seunig Ivan. tovarnar v Tacnu pod Šmarno goro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1935.
Rg B I 114/9.
*
527.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. junija 1935.
Besedilo: Dolničar & Richter.
Izbriše se Bežeku Etbinu podeljena prokura, vpiše pa se prokurist Udovč Anton, zasebni uradnik v Ljubljani. Cesta na Rožnik št. 43.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. maja 1935.
Rg A III 109/9.
*
528.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 8. junija 1935.
Besedilo: Elektroindustrija d. d. Izbrišeta se člana upravnega sveta Heinrihar Minko in Cesnik Milan, vpišeta pa se člana upravnega sveta Heinrihar Vinko in Heinrihar Stanko, industrialca v Škofji Loki.
Vpišeta se prokurista Heinrihar Minko in Česnik Milan, oba v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1935.
Rg B III 59/2.
*
529.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. maja 1935.
Besedilo: Fabrika manufakture Vu-kojičič, družba z o. z.
Tusodni vpis z dne 25. VII. 1933, s katerim se je vpisal kot solikvidator Faudella Avguštin, se zbog sporazumnega umika predloga z dne 15. V. 1935 s tem razveljavi in ostane v veljavi vpis od 17. VI. 1933, s katerim je bil vpisan kot likvidator 'Simone Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1935.
Rg C V 1.
*
530.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: Gradbeno podjetje G. Ton-nies družba z o. z.
Na podstavi notarskega zapisa z dne
25.	aprila 1935 v zvezi z družabno pogodbo z dne 30. junija 1920 se je izpre-menil § 2. družbene pogodbo in se glasi sedaj:
»Družbina tvrdka se glasi: Gradbeno podjetje G. Tbnnies nasl. družba z o. z.< Izpremenil se je tudi § 11. družbene pogodbe, ki se glasi:
»Družbino poslovodstvo sestoji iz najmanj dveh poslovodij.«
Dalje so se izpremenili § 12. v celoti, § 17. deloma ter § 18. deloma,
Izbrišejo se poslovodje: Schreiner Ar-miu, čian ravnateljstva Zagrebačkog gradjevnog d. d. v Zagrebu, Tonnie? Emil; stavbni podjetnik in Tonnies Frigga. stavbna podjetnica, oba v Ljubljani.
Vpišeta se poslovodji:
1. ing. Dachovsky Edmund v Ljubljani, in
2. Mikusch Otto. zasebni uradnik v Ljubljani, Glavni trg št. 15,
in podelitev prokure Cviklu Alojziju, zasebnemu uradniku v Mostah, Povše-tova ulica št. 43.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10 maja 1935.
Rg. C 1 99/27,
*
531.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: »Jugosijalica« družba z o. z. ali srbskohrvatski: »Jugosijalica« društvo s. o. j.
Obratni predmet: Proizvodnja in prodaja žarnic ter drugega elektrotehničnega materiala, najemanje in uakupo-vanje nepremičnin, udeleževanje pri sličnih podjetjih in ustanavljanje podružnic ter prodajnih mest z istim obratnim predmetom in delokrogom v tuzemstvu.
Družbena pogodba z dne 27. aprila 1935. Družba je ustanovljena za dobo petih let ter se avtomatično podaljšuje.
Visokost osnovne glavnice: Din 200 tisoč.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 100.000—.
Poslovodja: dr. Herrmann Rudolf, trgovec v Zagrebu, Branimirova ul. 43.
Družbo zastopa imenovan ali voljeni poslovodja sodno in izvensodno in podpisuje zanjo na ta način, da od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Event. postavljeni prokurist podpisuje na zgoraj uavedeni način kolektivno s poslovodjo, s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. maja 1935.
Rg C V 164/1.
*
532.
Sedež: Ljubljana VII.
Dan vpisa: 15. junija 1985.
Besedilo: Ph. Mr. J. Kolar.
Izbriše se Holleju Arnoldu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. junija 1935.
Rg A V 77/4.
*
533.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. junija 1935.
Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Ljubljani.
Zaznamuje se v trgovinskem registru, da je ministrstva za trgovino in indu-
strijo z odločbo d 22. V. 1935, štev. 7448/K34 dovolilo Prvi hrvatski štedio-nici v Zagrebu, podružnici v Ljubljani, na podstavi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne
23.	novembra 1934 naslednje olajšave: :.a) odlaganje plačanja na 6 godina;
b)	valorizacija nekretnina od Din 164,126.339-95 na Din 249.659.785-50 time. da se od iznosa valorizacije sa Din 85,533.445*55 po odbitku svote Din 59,627.983-89 odredjene za otpis, ostatak od Din 25,905.461-66 unese u prečiščeni bilans kao fond za pokriče šteta prigo-dom realizacije aktiva;
c) kamatnjak na stare uloge na šted-nju i po tekučim računima od 2% b rut to godišnje počevši od 3. marta 1934;
d) povišeuje dioničke glavnice za Din 50,000.000'— izdanjem 4%nih prioritetnih dionica u dobrovoljnoj sup-skripciji na račun starih potraživanja •
e) finansijske olakšice iz čl. 15 i 34 u vezi sa čl. 68 Uredbe o zaščiti novča-nih zavoda i njihovih vjerovnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. junija 1935.
Rg B II 15/30.
*
534.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: Sever & Komp.
Besedilo firme odslej še: Sever & drug ter v cirilici: CeBep h gpyr.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. maja 1935.
Rg A II 192/7.
*
535.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1935.
Besedilo: Tovarna zaves »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano.
Izbriše se član upravnega sveta dr. Božič Mirko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. maja 1935.
Rg B II 109/9.
*
536.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. junija 1935.
Besedilo: A. Zeschko.
Izbriše se zbog smrti javni družabnik Zeschko Albert, zaradi česar preneha javna trgovska družba. Lastnik firme je dr. Zeschko Erik, tovarnar in trgovec v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
Rg A VII 28/6.
*
537.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 23. maja 1935.
Besedilo: Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Pilar Martin, Tykač Alojzij in Inhelder yiljem, ter prokurist ing. Naeff Moric, vpišejo pa novoizvoljeni člani upravnega sveta; dr. Pavlin Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Stjepan pl. Kenfelj, prokurist Prve hr-vatske štedionice v Zagrebu in Stergar Josip, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. maja 1935.
Rg B I 9/23.
Konkurzni razglasi
538.
St 3/35—3.	1764
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Vozla Jožefa, trgovca v Trbovljah 1.
Konkurzni komisar: dr. Pernat Arnold, starešina sreskega sodišča v Laškem.
Upravnik mase:	dr.	Flego	Josip,
advokat v Laškem.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sedišču, dne 4. julija 1985 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 20. avgusta 1935 pri sreskeni sodišču v Laškem.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 26. avgusta 1935 ob 9. uri.
Okrožno kot konkurzno sodišče r Celju, odd. I., dne 19. junija 1935.
*
539.
St. 6/33—12	1741
Odprava konkurza.
Prezadolženec:	Ležeča zapuščina po
Škorjanc Mariji, pos.. Loke 450.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna št. St 6/33—3 o imovini pre-zadolženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. r.
Okrožno kot rekurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. junija 1935.
*
540.
Por. 3/35-11	1740
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Žmavca Franca, trgovca v Gornjem gradu, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. junija 1935.
*
541.
Por 4/35—41	1737
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje reg. tvrdke Ju-goslov. družbe za industr. potrebe, dr. z
o.	z. (Jugoindus) v Ljubljani, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1935.
542.
Tor 1/35—42	1736
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dotžnice reg. tvrdke Triumph-auto, dr. z o. z. v Ljubljani, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IH.,
dne 13. junija 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6417/1.	1756
Vsem občinam!
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju oeuvalnih odredb (U. 1. št. 28/125 ex 1930) se razglaša, da je po sodbi sre-skega sodišča v Kranjski gori z dne 14. maja 1935 Jerovšku Ivanu, rojenemu
24.	junija 1872 v Kamniku, pristojnemu in stanujočemu na Belci 67, občina Dovje, srez Radovljica, banovina Dravska, rim. kat. vere, narodnosti jugoslovanske, s slovenskim maternim jezikom, pismenemu, oženjenemu, brez otrok, ne predkaznovanemu, sedaj ne v preiskavi, z odsluženim vojaškim rokom, delavcu, brez premoženja, zakonskemu sinu pok. Franca in Marije rojene Pernat, prepovedano zahajati v krčme od 17. maja 1935 do vključno 17. novembra 1935.
, Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zak., pa bi imenovanemu vendarle postregel z opojnimi pijačami, bo kaznovan po § 268. k. z.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 18. junija 1935.
No. 6487/12.	1763
Razglas.
V torek, dne 16. julija 1935, bo pri sreskem načelstvu na Prevaljah, soba št. 3, ob 8.15 uri dražba občinskega lova Guštanj za najemno dobo od 1. aprila 1935 pa do 31. marca 1947. Lovišče občine Guštanj meri nezajamčenih 4140 ha. v katero površino pa nista všteti lastni lovišči Halberta Kurta in Thurna, pa tudi ne oni del občine, ki ji po komasaciji pripada od občine Prevalje. Izklicna cena je Din 2500-—. Pred pričetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti 2500 Din varščine v gotovini in se izkazati z lovsko karto.
Ako dražba ne bi uspela, se bo ponovila brez posebnega oklica dne 23. julija 1935 na istem kraju in z istimi pogoji, envent. pa pod izklieno ceno. Podrobni pogoji so interesentom med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu na Prevaljah.
Načelstvo *sr<‘za dravograjskega v Prevaljah, dne 21. junija 1935.
%
Stev. 2005.'	^	1751
Razpis.
Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje glavno pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba:
pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi državnimi izpiti; prednost imajo oni, ki imajo že upravno prakso z državnim strokovnim izpitom in eventualno še knjigovodsko strokovno izobrazbo. Varščina Din 10.000’—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«, pri upravi občine.
Občina Jesenice, dne 19. junija 1935.
•j.
Štev. 2006/1.	1750
Razpis.
Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje pomožno pogodbeno službeno mesto občinske babice. Izobrazba: ba-biški strokovni izpit.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri upravi občine.
Občina Jesenice, dne 19. junija 1935.
*
Štev. 3630/2—35.	1770
Razpis.
Uprava občine Trbovlje razpisuje za adaptacijo in prizidavo občinske hiralnice v Trbovljah naslednja dela:
1. težaška in zidarska dela,
2. tesarska dela.
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
5. mizarska dela,
6. ključavničarska dela,
7. steklarska dela,
8. instalacijo vodovoda,
9. pleskarska in soboslikarska dela.
Ofertni pripomočki se dobe med uradnimi urami v občinskem uradu v Trbovljah v sobi št. .4. Istotam so v vpogled tudi načrti.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti najkesneje do 6. (šestega) julija 1935 do 12. ure v občinskem uradu Trbovlje.
Uprava občina Trbovlje,
dne 22. junija 1935.
*
1765
Razpis.
Občina Vič. srez Ljubljana, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovod-je-pripravnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z maturo. Prednost imajo maturanti trgovske akademije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Vič, dne 25. junija 1935.
štev. 102/35.	1617—2—2
Natečaj
za sprejem učenk v redni učni tečaj, 1935./37. Drž. babiške šole v Ljubljani.
Na podstavi pravilnika za šole za babice, objavljenega v »Uradnem listu' št. 76 z dne 14. julija 1927, se sprejme v redni šolski tečaj 1935./37. državne babiške šole v Ljubljani 20 učenk.
V ta tečaj se bodo sprejele samo prosilke, ki imajo stalno bivališče v naslednjih srezih: Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor levi breg, Ptuj-okolica, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah.
Pogoji za sprejem v babiško šolo so:
Kandidatinja ne sme biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstnim listom.
Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže z nravstvenim izpričevalom svoje občine.
Ce je omožena, mora imeti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnega oblastva; če je ločena, pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civilnega sodišča.
Dovršiti je morala najmanj 4 razrede osnovne šole; prvenstveno se sprejme v šolo ona, ki je dovršila kak razred srednje šole.
Biti mora telesno in duševno zdrava ter sposobna za opravljanje babiškega poklica in ne noseča, kar dokaže z uradnim zdravniškim izpričevalom.
Kandidatinja za brezplačno učno me-slo mora biti državljanka kraljevine Jugoslavije ter mora dokazati z ubož-nim izpričevalom občine, potrjenim po pristojni davčni upravi, da je tako siromašna, da ne more plačevati iz svojih sredstev učenja v babiški šoli.
Učenka, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po dinarjev 500 — na mesec.
Vse učenke, najsi se uče ob svojih ali ob državnih stroških, imajo stanovanje in hrano v šoli ter morajo plačati dinarjev 2000’—, in sicer Din 1000 — takoj pri vstopu v šolo, ostalih Din 1000’— pa najdalj do poteka prvega leta šolanja, za nabavo babiških priprav in drugih potrebščin (učnih pripomočkov).
Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se začne dne 2. septembra 1935.
Pravilno kolkovane prošnje za sprejem v državno babiško šolo v Ljubljani z vsemi navedenimi dokumenti je vložiti najkesneje do 1. avgusta 1935 pri upravi državne babiške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, preko pristojnih sreskih načelstev.
Prošnje, poslane po tem roku, se ne bodo upoštevale.
Uprava državne babiške šole v Ljubljani,
Ine 11. junija 1935.
*
Stev. 546/35.	1640-3-3
Razpis nabave.
Za nabavo živilskih in hišnih potrebščin državni bolnici za ženske bolezni
v Ljubljani v času od 1. avgusta do BO.
novembra 1985 ter za dobavo kuriva v istem obdobju se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89., odstavek 3., v zvezi s čl. 82. ter po ostalih predpisih zakona o državnem računovodstvu, pravilnika za njega izvrševanje in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer:
1. dne 8. julija za špecerijo in hišne potrebščine, mleko in mlečne izdelke ter premog-koekovec in koks za centralno kurjavo;
2. dne 9. julija 1935 za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino, kruh vseh vrst in kvas ter moko, mlevske izdelke in poljske pridelke.
Licitacije se bodo vršile vsakikrat ob 11. uri v pisarni tukajšnje bolnice.
Ako prva licitacija ne bi uspela iz kakršnegakoli razloga, se bo vršila v smislu člena 94. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku na istem kraju in ob istem času druga ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1. dne 22. julija 1935 in za one pod točko 2. dne 23. julija 1935.
Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 12. junija 1935.
*
Št. 2740-2744, 2747.	1757-3-1
Razpis nabave.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici razpisuje v zvezi s čl. 82. in nadaljnimi zak. o drž. računovodstvu L pismeno javno licitacijo za nabavo špecerije, moke, gospodarskih in hišnih potrebščin, perutnine, jajc in rib, mleka in masla, mesa in mesnih izdelkov ter premoga in drv, in sicer za čas od 31. avgusta 1935 do 31. januarja 1936.
Licitacije se bodo vršile vsakikrat ob 11. uri dopoldne v pisarni uprave zdravilišča, in to na naslednje dneve:
dne 27. julija 1935 za meso (sveže), isti dan za mleko, maslo in smetano;
dne 29. julija 1935 za špecerijo, gospodarske, hišne potrebščine in bencin;
dne 30. julija 1935 za premog in drva, isti dan za moko;
dne 31. julija 1935 za mesne izdelke, isti dan za perutnino, jajca in ribe.
Vse informacije, kot o višini kavcije itd. in dražbene in dobavne pogoje daje uprava zdravilišča na pismeno vlogo, kolkovano s petdinarskim kolkom in plačilom zneska Din 30’— za prepis pogojev.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici,
dne 22. junija 1935.
*
Broj: 18.549-1935.	1699-3-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače na dan 8. juja 1935
u 11 sati javnu pismenu ofertalnu lici-taciju za demontažu postoječih te do-bavu i montažu novih osobnih dizalica za svoju uredsku zgradu u Zagrebu.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i sve ostale upute kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cenu od Din 25'—.
U Zagrebu, dne 13. juna 1935.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
1747
Vabilo na izredni občni zbor delničarjev Zadružne banke v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 12. julija 1935 ob 20. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Prešernova ulica 3/IL, z naslednjim dnevnim redom:
1. poročilo upravnega sveta; 2. izpre-memba pravil; 3. slučajnosti.
Opomba: V smislu določil §§ 14. in 16. družbenih pravil ter po sklepu seje
upravnega sveta se smejo udeležiti občnega zbora samo oni delničarji ali njih pooblaščenci, ki polože vsaj 10 delnic najkesneje 6 dni pred občnim zborom ali pri Zadružni banki, ali pa pri Mestni hranilnici ljubljanski.
Upravni svet.
*
Poziv.
1739
Županstva v Sloveniji vljudno opozarjamo, da nemudoma pošljejo morebitne popravke glede sejmov v svoji občini, ako so opazile kakšno napako. »Velika Pratika«, tiskarna J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg 10.
*
1749
Poziv upnikom.
Likvidacija prodajalne Konzumne zadruge v Hrastniku, registrovane zadruge z omejeno zavezo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo do 1. julija t. 1. svoje terjatve.
Hrastnik, dne 20. junija 1935.
Janko Arnšek s. r.,
Viktor Eržen s. r.,
likvidatorja prodajalne Konz. zadruge v Hrastniku, reg. zadr. z o. z.
Računski zaključek Delniške družbe pivovarne wUNION“ v Ljubljani za poslovno leto 1933./34.
Imetje	Račun bilance z 31. decembrom 1934.________Dolg
1593
Posestva........................
Stroji...........................
Založni sodi..............’.	.	.
Prevozni sodi.................  .
Mobiljar.........................
Gostilniški inventar . . . • Steklenic, in kletar, inventar Inventar in obrat zalog . . .
Vprežna živina..................
Zaloge...........................
Dolžniki in garancije . . . .
Vrednostni papirji...............
Gotovina v blagajni . . . . Izguba v letu 1933./34. . . .
Dati
Din 19,458.006'-6,959.758-— 869.413’— 97.661 *— 5.408*— 135.812--1,456.339-— 4,249.530"— 11.728-16 5.812.914-37 7,232.422-85 2,949.020-11 8.319-56 293.625-04
49,539.957-08
Delniška glavnica.................
Rezerva za kritje dubioznih teriatev . Din 475.000-— Kapitalni rezervni sklad . . Din 19.956.758-33
Din 24.000.000-—
Upniki..................
Nedvignjena dividenda
20,431.758-33
5,103.842-75
4.356--
Račun dobička in izgube z 31. decembrom 1934.
49,539.957-08
Imeti
Račun sirovin . . • . . . .
Račun uprave (vprega, mezde, plače, stroški zalog in pod.)
Račun davkov.....................
Odpisi •
Din
7,810.498-081
11,845.375-44
561.694-62
2,334.889-50
Pivo, kvas, špirit in drugi dohodki . Din 30,339.540-08 manj trošarine 8,080.807-48
Izguba v letu 1933./34.
22,552.367-64
Din
22,258.732-60 293.625-04
22,552.357-64
Ljubljana, dne 31. decembra 1934.
Pravilnost izvlečkov iz knjig potrjujeta računska preglednika:
Dr. Janko Berce s. r.	Josip Biber s. r.
Za upravni svet:
Andrej Šarabon s. r.	Avgust	Tosti	s.	r.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne »Union*
1621-3-3
Poziv upnikom.
Upniki Bikorejske zadruge v Dragotincih se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. decembra 1935 pri likvidatorjih zadruge.
Leo Verzel,	Korošec	Franc,
likvidatorja.
1644-3-3
Poziv upnikom.
Tiskovna zadruga v Mariboru, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo, je po sklepu občnega zbora z dne 16. oktobra 1933 prešla v likvidacijo. Likvidator je dr. Lipold Franjo, odv. v Mariboru.
Upniki zadruge se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve.	Likvidator.
*
1774
Razid kluba.
V torek, 7. t. m., se je vršil občni zbor Entomološkega kluba v Ljubljani, na katerem je bil klub /.aradi nezadostnega števila članov razpuščen.
Ljubljana, dne 24. junija 1935.
Rakovec Rudolf s. r.,
. bivši tajnik.
*
1772
Oblastv. koncesijonirana zastavljalnica V. Remm v Mariboru, Gregorčičeva 6.
Licitacija zastavljenih predmetov
bo d n e 10. julija 1935 ob d e v e ■ t i h.
Prodali so bodo:
efekti štev. 2893 do 4770;
dragocenosti štev. 14.415 do 16 845, ki se do 6. julija ne podaljšajo ali dvignejo.
Dne 8. in 9. julija 1935 ostane zavod za promet s strankami zaprt.
Maribor, dne 24. junija 1935.
*
1745
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa, evidenčna tablica št. 31.743, ter jo proglašam za neveljavno.
Leskovar Jožef s. r., Dražja vas 54, p. Loče. *
1771
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva Maribor desni breg, na ime Mandl Anton ter ga proglašam za neveljavnega.
Mandl Anton s. r.,
Radvanje.
*
1716
Objava.
Izgubila sem evidenčno tablico kolesa št. 87.981 in jo proglašam za neveljavno.
Sajovic Roza s. r., Gomilsko 64.
1673
A. Westen, delniška družba v Celju.
Bilanca premoženja dne 31. decembra 1934.
Aktiva; Nepremičnine in premičnine Din 4,720.000-—, blagajna, rimese, efekti Din 3,285.009*94, dolžniki Din 45,824.925-52, zaloga blaga Din 10 milijonov 105.919-82, skupaj Din 68 milijonov 935.855'28.
Pasiva: Delniška glavnica Din 25 milijonov, rezervni skladi Din 22 milijonov 825.407-15, upniki Din 11 milijonov 699.603*86, dobiček za 1. 1934.
Din 4,410.844-27, skupaj Din 63 milijonov 935.855'28.
Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1934.
Dati: Odpisi Din 10.447-76, stroški Din 5,218.639'—, splošni izdatki Din 8,162.841-20, dubiozne terjatve Din 250 tisoč 590'04, dobiček za 1. 1934. Din 4 milijone 410.844-27, skupaj Din 18 milijonov 53.362'27.
Imeti: Prenos dobička iz 1. 1933. Din 522.708-23, obresti Din 1,271.178*52, obratni dobiček za 1. 1934. Din 16 milijonov 259.475-52, skupaj Din 18 milijonov 53.362*27.
Upravni svet.
Ponatis se ne honorira.
Računski zaključek	1592
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani
za leto 1934.
Aktiva____________Bilanca	k	31.	decembru	1934.	Pasiva
1. Blagajna...................
2. Tovarne Vevče. Goričane in Medvode ......................
3. Sirovine in potfabrikati
4. Papir .....................
5. Dolžniki za dobavljeno blago .........................
6. Ostali dolžniki in bančna dobroimetja....................
7. Vrednostni papirji:
a) lastni ..................
b) last dr. Karla Trillerja pokojninskega sklada .
c) nedvignjene valorizacijske delnice
Din
326.643*26
15,919.117-26
9,226.945-54
2,304.787-50
26,146.522-95
4,596.732 61
4,786.100--
625-000--
3.100'-
63,934.959.11
Izdatki
II.
III.
IV.
1. Delniška glavnica . . , .
2. Rezerve:
1. redni rezervni sklad
rezervni sklad za padanje cen zalog blaga rezervni sklad za dubiozne terjatve .... azijska rezerva ....
V. rezervni sklad za kurzne izgube pri eksportu VI. rezervni sklad za pokrivanje škod po či. 3. valorizaci sitega zakona
3. Nedvignjene dividende . .
4. Depotni račun nedvignjenih valorizacijskih delnic . . .
5. Upniki......................
6. Pokoj, in podporni skladi:
I. dr. Karla Trillerja pokoj ninski sklad za uradni-štvo in mojstre ....
II. Delavski pokojninski in in preskrbovalni sklad
III. Podporni sklad za urad-ništvo In mojstre . . .
7. Dobiček:
prenos dobička iz leta 1933. čisti dobiček za leto 1934.
Din
25,000.000-—
1,736.29028
917.557-49
1,325.000--
6.417.005-92
400-000-■
1.798.171-70
11.202-40
3.100' — 19.944.593-91
2,924.568-
1,825.838-50
107.123-
4.557-42
1,525.950.49
63,934.959-11
Prejemki
1.	Upravni stroški	 2.	Davki	 3.	Obresti	 4.	Odpisi	 5.	Cisti dobiček za leto 1934. vštevši prenos iz leta 1933.	Din 2,167.191-13 1,148.865-25 1,662.781-63 4,620.296-91 1,530.507-91	1.	Prenos dobička izleta 1933. 2.	Dohodki od lastnih domačih vrednostnih papirjev . 3.	Dohodki od hišne jn zemljiške posesti	 4.	Dohodki od odpisanih dubioz 5.	Kosmati dohodki za 1. 1934.	Din 4.657-42 49.793-20 131.848,48 7.025 16 10,936.418.57
	11,129.642-83		11,129.642.83
. . -»o-,			
Objava
11 junija 1935 za poslovno leto 1934. proti kuponu št. 15 družbinih delnic 4“ dividenda, t. j. Din 4'—, po odbjfku lOVo dividendnega davka, torej
Din 3*60
na delnico pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Ljubljana, dne 6. junija 1935.	Upravni	svet.
IziIhih kial|evsks brniške uprava Dravske banovine Urednik Pohai Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskar na Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.