Ameriška Domovina ;'V'?C’Srp":PP:\:PP’: AM€R!CAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAG6 ONLY No. 129 Serving Clricago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 9, 1973 LETO. LXXY. — VOL. LXXV DOMA IN PO SVETU V PRETEKLEM TEDNU merniEf w a 1 Kongres in predsednik Nixon šlo v petek, 29. junija, do manj-sta se koncem junija pobotala v! šega vojaškega upora proti vla-toliko, da je predsednik pristal ha končanje vseh vojaških nastopov v Indokini, vključno letalskih napadov v Kambodži, do 15. avgusta 1973. Izjavil je, da bo v slučaju potrebe ameriške Vojaške podpore Kambodži še preko 15. avgusta predložil to Kongresu v odobritev. S tem sporazumom je bila zagotovljena odobritev podaljšanja pravice zadolževanja zvezne vlade do 465 bilijonov dolarjev in odobreni so bili dopolnilni krediti za končano finančno leto in omogočeno poslovanje v novem proračunskem letu 1973-1974, ki se je začelo s 1. julijem. Nakaizilni zakoni za novo proračunsko leto niso namreč odobreni za nobeno zvezno tajništvo. * Predsednik Nixon je imenoval koloradskega državnega guvernerja Johna A. Love-ja za direktorja za oskrbo dežele z e-nergijo v Beli hiši in pozval Kongres, naj odobri novo zvezno tajništvo za energijo in na-^nvna bogastva. Istočasno je predsednik Nixon pozval vso deželo, naj prostovoljno zmanjša porabo gasolina in elektrike za 5%, zvezna vlada pa bo to v svojih ustanovah 0rhejila za 7%. * Kongres je izglasoval poviša-•njo pokojnin Social Security za 5-f>% s prihodnjim 1. julijem, pa Povišal tudi temeljni zaslužek, °d katerega se plačujejo pristojbine za Social Security, od sedanjih $10,000 na 12,600 s 1. januarjem 1974. Predsednik je povi-sanje potrdil. Po starem bi bile Pokojnine Social Security povišane šele 1. 1975. di predsednika Allendeja. Upor so vladi zveste enote naglo zatrle. Predsednik Allende je nato pozval Kongres, naj proglasi obsedno stanje, kar pa je ta odklonil. Vladi je med tem uspelo končati štrajk v velikem bakrenem rudniku El Tenente, ki je trajal od preteklega aprila. Položaj v Čilu je težaven, ko skuša predsednik Allende pospešeno uvajati socialistični gospodarski red, Kongres, kjer vlada nima večine, pa to vztrajno ovira. * V nedeljo. 1. julija, je bil u-streljen v Washingtonu, D.C., izraelski vojaški ataše polk. Yosef Alon. Ustrelili naj bi ga bili palestinski teroristi. Vlada ZDA je izrazila sožalje in truplo pokojnega je predsednikovo letalo odneslo v Izrael. * Povprečni letni dohodek 54.4 milijonov ameriških družin v letu 1972 je znašal $11,120, kar je 8.1% več kot v 1. 1971. V ZDA je pri tem še vedno 24.5 milijonov ljudi, ki živijo v revščini. V letu 1971 jih je bilo 25.6 milijonov. Za ljudi, ki žive v revščini, smatrajo člane n e f a r marskih družin s 4 člani, ki letno nimajo skupaj vsaj $4,275 dohodka. Povprečni letni dohodek belih družin je znašal lani $11,550, po-vrečni dohodek črnih družin pa le $6,860. Povprečni letni dohodek moških, ki so bili redno in stalno zaposleni, je bil lani $10,540, za ženske pa $6,050, kar je le 57% dohodka moških. Med tem ko je število revnih belih padlo, se je število revnih črnih povišalo do 7.4 na 7.7 milijonov. Novi grobovi Frank Pucelj Zadnji petek zvečer je umrl Frank Pucelj s 6912 Bayliss Avenue, rojen v Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po 1. 1949 umrli ženi, zaposlen več let pri White Motor Co. Več sorodnikov je zapustil tu in v Sloveniji. Pokojnik je bil član ADZ št. 9. Pogreb bo iz Zakrajškovega zavoda jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvariijo. Na mrtvaški oder bo položen v nedeljo1 ob 6. zvečer. (Dalje na 3. strani) V Iraku so zarotniki, ki so ho-* teli vreči vlado, ubili obrambne- Eederal Reserve Board je po-1 ga ministra Hamada Shihaba, višal obrestno mero za denar, ki člana vladajočega revolucionar- §a daje na razpolago posamez-nbn bankam, na 7%, kar je naj-^Kja zadevna obrestna mera do-^ej v ZDA. Pretekli četrtek so ile dovoljene tudi višje obresti hranilne vloge v bankah in ranilnicah. Večina bank se je Ze odločila in povečala obresti Za hranilne vloge na 5%, hranilnice pa so to obrestno mero delno že povišale na 5.5%, Ve- fane vloge za do 2 let bodo brest. in čez tovane pa 6.5%, za do o- 4 leta pa še več. Posamezni debatni zavodi bodo določila objavi verjetno danes tri. ne pa ju- Pri nega sveta, ni pa jim uspelo vreči vlade. Upor je vodil načelnik varnostnih sil Nazim Kaz-zar, ki je hotel vzpostaviti dobre sosedske odnose z Iranom, s katerim je vlada Bakrja v o-strem, odprtem sporu. * Znana filmska igralca Elizabeth Taylor in Richard Burton sta se razšla, kot jd objavila Elizabeth Taylor, ker sta “se imela preveč rada”. Začasna ločitev naj bi bila priprava k novemu sožitju, je dejala E. Taylor. Obrambno tajništvo je umaknilo tožbo proti preostalim 7 pokrajinskih volitvah v, bivšim vojnim ujetnikom, ob everni Irski so katoličani in I dolženim sodelovanja s sovraž-Protestanti' volili za svoje starejnikom v času vojnega ujetni-stranke. štiri glavne protestant-1 štva. Eden od obtoženih je preje e stranke so dobile 59% gla-1 napravil samomor, st^ kbtoliške 26%, dve manjši: * ranki, ki se ne brigata za Ver-j Zaloge pšenice so najmanjše S 0 Pripadnost, pa ostalo. j v 20 letih. Po računih Medna- .. Napovedujejo sestavo pokra- rodnega sveta za pšenico bo te v Paske vlade z zmernimi prote- tekočem letu treba skupini dr-s anti in katoličani. Ta naj bi žav kupiti v tujini nekako 64 Poskusila nato deželo po možno- milijonov ton, odvisen pridelek s 1 Pomiriti. Upanja na konec Pa naj bi bil le okoli 58 milijo-bemirov je malo. | nov ton ali pa celo le 46.6 mili- * Ijonov ton, če bo vreme izredno Čilu v Južni Ameriki je pri-' slabo. Primanjkljaj bo treba kri- ---------- ------------- ! K Iz starih zalog, ki pa so se ! skrčile od 47.5 milijonov ton lani na le 28 milijonov ton. Tujo pšenico bodo potrebovale Sovjetska zveza, Indija, Kitajska, Pakistan, Bangladeš. Glavni njeni izvozniki so ZDA, Kanada, Evropska gospodarska skupnost, Argentina in Avstralija. Te bodo imele od letošnje letine po sedanjih cenitvah do 52.5 milijonov previška za prodajo. ¥ Rvandi ¥ Afriki je prevzela oblast vojska Nova vojaška vlada utegne nastopiti ostreje proti pre-gajanju in pobijanju plemena Hutu v sosednjem Burundiju. NAIROBI, Ken. — Pretekli četrtek so vojaki v Rvandi prevzeli vlado brez posebnih težav in brez odpora. Uradni radio v glavnem mestu Kingali je objavil, da je novi predsednik Rvan-de polk. Juvenal Habyarimana, dosedanji vojaški poveljnik segu. JIDDAH, Sav i. — Pretekli teden je savdski kralj Fejsal v razgovoru z dvema novinarjema iz ZDA dejal, da bo “težko” nadaljeval sodelovanje z Združenimi državami, če bodo te še dalje podpirale Izrael proti A-rabcem v sedanjem obsegu. To je prvo svarilo vladarja Savdske Arabije ZDA, naj vodijo bolj uravnovešeno politiko na Srednjem vzhodu, če nočejo doživeti, da bodo arabske države omejile svoje sodelovanje z njimi. Savdska Arabija je skozi leta v dobrih odnosih z ZDA in Fejsal se je vse doslej upiral pritisku drugih arabskih vladarjev, predvsem libijskega predsednika Kadafija, naj uporabi, olje v korist arabske politike. V arabskem svetu raste odpor proti Izraelu in proti ZDA, v Mh Mija »ari UGANDA PRIJELA ČLANE MIROVNEGA ZBORA ZDA z ZDA, če bodo te podpi-j ------- rale Izrael v sedanjem ob- Predsednik Ugande Idi Amin je dal prijeti in zadržati 112 elanov Mirovnega zbora ZDA na poti v Zaire in jih osumil vojaškega najemništva in sionizma. Vlada ZDA zahteva njihovo izpustitev, pa doslej še ni te dosegla. Odnesi z Ugando so že dalje časa izredno slabi. >«'• r' ■? IM* ‘ ^’v*• WASHINGTON, D.C. — Pred- j Predsednik Ugande Idi Amin sednik Ugande gen. Idi Amin je se zaveda, da ZDA ne more na-svojevoljen človek, ki se le malo praviti dosti škode,'pa je ven-meni za svet in za njegovo ' dar našel način, da pokaže svojo mnenje. Tako je v začetku leta | nejevoljo in objestno nasilnost, v osebnem pismu predsedniku! V soboto je dal prijeti in zadr-ZDA pisal, da je prijatelj Ame-jzati 112 članov Mirovnega zbora rike, pa to napadel zaradi Viet- j ZDA, ko je letalo z njimi na nama. Za letošnji 4. julij je če-'poti v Kongo pristalo na med-stitkam k prazniku neodvisnosti narodnem letališču Enteboe v ZDA dodal željo, naj bi predsednik Nixon “kmalu okreval Ugandi. Vlada ZDA je protestirala ih katerih vidijo Arabci glavnega izraelskega podpornika. Kralj1 Afričanu ni bilo po volji. Fejsal je star prijatelj ZDA in| Gen. Idi Amin je vzdrževal je pretekli teden poslal svojo j dobre zveze z Izraelom, dokler ženo na zdravljenje v Cleveland! je ta Ugandi dajal pomoč. Ko je obrambni rninisteVDosedanjega | Clinic, kjer se je preje zdravil j bilo treba začeti kredite odpla-predsednika ki je bil na čelu eden od njegovih sinov, vendar ( čevati, je Amin pretrgal zveze države vse od njenega začetka se zaveda, da ne bo mogel na- z Izraelom in izgnal njegove leta 1962 je nova vlada priprla, daljevati s prijateljsko politiko svetovalce iz dežele. S tem si je od Watergate težav”, pa zopet zahtevala takojšnjo njihovo iz-napadel ZDA in svetoval, da bi; Pustitev, pa te doslej še ni us-naredile boljše, če bi denar, ki, P®^a doseči. Gen. Idi Amin je ga izdajajo za oboroževanje, po-! v^erai pozval vlade Kenije, rabile za razvoj nerazvitih dr-1/-ja^re’ Evande, Burundija in žav. Washington je to “voščilo” Somaliie’ nai sPoroče’ če 30 Pri-za 4. julij odklonil kot žaljivo P^vljene jamčiti in nesprejemljivo. To seveda sa- Anmrihance jn mozavestnemu in domišljavemu : A“in iih ie obdolžil da Tako novi kot stari predsednik Rvande sta pripadnika plemena Hutu, ki se je v Rvandi povzpelo na oblast nekaj pred dosego državne neodvisnosti z uporom proti dotlej vladajočemu plemenu Tutzi. To je vladalo Rvandi in vlada še vedno sosednjemu Burundiju, četudi je pripadalo njemu komaj eno desetino prebivalstva. Rvanda ima okoli 4 milijone prebivalcev, skoraj izključno pripadnike plemena Hutu. Tekom prevrata, ko so Hutu vrgli vlado Tutsijev, je bilo veliko Tutsijev pobitih, precej pa jih je zbežalo preko meje- Uspeh plemena Hutu v Rvandi je dal pogum tudi Hutom v Burundiju. Ti so se uprli lani, pa bili premagani in zmagoviti Tutsiji so jih menda na stotiso-če pobili. Letošnjo pomlad je prišlo v Burundiju do novega pobijanja pripadnikov tega plemena. O njem so razpravljali v Združenih narodih, ko je znova postalo množično. Rvanda se doslej v zadeve v Burundiju ni vtikala, nova vlada utegne to stališče spremeniti in s tem povzročiti nevarnost oboroženega do ZDA, če se bo položaj na Srednjem vzhodu še bolj zategnil. Savdska Arabija je eden glavnih dobaviteljev petroleja svobodnemu svetu, njene rezerve so največje poznane na vsem svetu. ZDA se zavedajo, da bodo morale v bodoče od tam uvažati olje, ko so domače zaloge vedno bolj izčrpane, iskanje novih pa je zaostalo. -----o------ Nezakoniti prispevek v Nixonov volivni sklad WASHINGTON, D. C. — Načelnik upravnega odbora American Airlines G. A. Spater je pretekli teden priznal, da je u-pravni odbor iz družbenih sredstev prispeval $55,000 v Nixonov volivni sklad pred 7. aprilom 1972. Skupno je družba prispevala na prizadevanje Nixo-novega osebnega odvetnika H. Kalmbacha $75,000, toda $20,000 so bili osebni prispevki. Korporacije po zakonu pridobil naklonjenost Libije m od tedaj dobiva denarno podporo od tam. Na sličen način je libijski predsednik Kadafi pridobil na arabsko stran še nekaj" drugih držav črne Afrike. Lani je Amin dejal, da je Hitler storil prav, ko je pokon-čeval Jude. Ked ZDA podpirajo Izrael, je v tem zanj še poseben vzrok nejevolje na 'Washington. Napadi na ZDA so privedli do omejitve diplomatskih stikov. Poslanik je bil pozvan iz Kam-pale, glavnega mesta Ugande, v ZDA in je ostal doslej doma. za zadržane Amerikanke, so “vojaški najemniki” ali pa celo “sionisti”, ki so prišli delat sitnosti v Afriko. Primerjal jih je belim vojnim najemnikom, ki so prišli reševat v času nemirov in državljanske vojne ujete belce v Kongu. Predsednik Zaire (Konga) Mobutu je pozval Amina, naj prijete izpusti, ker so namenjeni v njegovo državo v okviru srednješolskega programa. Učili bodo namreč na srednjih in delno na visokih šolah v Zairu tekom prihodnjih dveh let. Prijetje pripadnikov Mirovnega zbora ZDA v Ugandi gotovo ne bo koristilo odnosom med ZDA in Ugando. Svojevoljni in domišljavi Idi Amin utegne prej ali slej spoznati, da s takimi nastopi škoduje le sebi in svoji državi. Iz Clevelanda in okolice Prenova županovega urada stane doslej $28,000— Prenavljahje uradov mestnega župana R. Perka stane doslej davkoplačevalce $28,000, četudi je R. J. Perk izjavil, kot trdi The Plain Dealer, da bodo prenovljeni brez vsakih stroškov za davkoplačevalce. Za njihovo prenovo je bilo doslej darovanih le $1,100 in od tega je daroval sam R. J. Perk $1,000! Direktor G. Wrost sodi, da bo celotna obnova stala $36,000. Upokojencem za St. Clair Avenue okrožje— Kdor še želi potovati s Klubom slovenskih upokojencev v Enon Valley, se mora prijaviti pri tajniku J. Okornu najkasneje jutri, 10. julija. Potrditev E. J. Turka zavlačujejo— Vodnik republikanske večine v državnem senatu Gray je dejal, da utegne biti potrditev E. J. Turka za načelnika PUCO odložena do prihodnjega leta. Odbor za pota in sredstva je potrditev odobril, odbor za pravila, ki mu načeluje sen. Gray, pa potrditev zavlačuje. E. J. Turk lahko vrši svojo službo tudi brez potrditve senata, dokler ga ta izrecno ne odkloni. Na sedanje mesto ga je imenoval guv. Gilli-gan 5. aprila letos. Cene na debelo junija porasle čez m mere Cene vsega blaga na debelo so v juniju porastle za povprečno 2.3%, največ v zad-njilb 22 letih.Brezposelnost! je padla na 4.8%. WASHINGTON, D.C. — Cene ^ ^ __na debelo so v mesecu juniju smejo prispevati v volivne skla-1 PorasKe povprečno za 2.3%, kar de ne posredno ne neposredno. ■ Je največ od januarja 19j1, v ča-American Airlines so zakon o- su korejske vojne. Poiast cen je _______ _ _ . ^ čitno kršile, pa upajo, da se bo- bila izračunana na podatkih iz- spopada z Burundijem, če ne bo-! do kazni izognile z javnim pri- Pred 12. junija, torej pred Nixo-do sosede in ZN tega preprečili.1 znanjem. novo zamrznitvijo cen. _________0 | Najbolj so zopet porastli deželni pridelki in hrana. Cene v letošnjem juniju so za 15.1 % višje kot v juniju 1972. Cene Vatikan zavrnil kritike papeške nezmotljivosti Sveta kongregacija za verski nauk je v posebni okrožnici %% nastopila proti kritikom nauka o papeški nezmotljivosti. rastle za povprečno 5%, v prvi polovici leta pa v letnem povprečju 47%! So za 34.9%' višje. RIM, It. — V 4,000 besed ob- veliko spogledovanja. Pisec trdi kot so bile v juniju 1972. t emenski prerok Večinoma sončno in toplo, a J višja, temperatura okoli 85. Možnost dežja 10%. segajoči okrožnici je Sveta kongregacija za verski nauk opozorila katoličane na teologe, ki kritizirajo in celo taje dogmo o nezmotljivosti papeža, ki jo je odobril prvi vatikanski občni cerkveni izbor leta 1870. Svarilo naj bi merilo posebno na rev. Hansa Kunga, švicarskega profesorja na univerzi v Tuebinge-nu na Nemškem, ki je v eni svojih knjig izrazil močan dvom v to dogmo. “Nezmotljiv? Preiskava” je naslov knjige H. Kunga, ki je povzročila v katoliškem svetu namreč v njej, da je dogma o Cene industrijskega blaga na nezmotljivosti papeža, kadar go-1 debelo so porastle le za 1% v vori “ex cathedra”, brezpred- juniju, v prvi polovici leta v metna in nepomembna. Temu letnem povprečju 12.5% in so mnenju se je pridružilo tudi več letos od lanskega junija za 7.6% drugih teologov in tako zmedo višje. Največji porast je pri ga-še povečalo. ' solinu. Sveta kongregacija za verski j Število brezposelnih je padlo nauk hoče sedaj, kot izgleda, po- v juniju na 4.8%, prvič izpod zvati H. Kunga pred svojo ko- 5% v zadnjih treh letih. Odras-misijo in dognati, ali on dogmo lih moških je bilo brez posla o papeški nezmotljivosti prizna-1 3.2%, odraslih žensk 4.9'%, od-va ali ne. Ker Sveta kongregaci- raslih belih 4.3%, odraslih črnih ja dogmo brani, utegne H. Kun- 8.5%. Poročenih moških je bilo ga zadeti cerkvena kazen, če bol brez rednega posla le 2.3%, dogmo zanikaval. najstnikov pa 13.3%. Zadnje vesti PRAGA, ČSR. — Ameriški državni tajnik je včeraj prišel sem na 24-urni obisk in je podpisal konzularni dogovor. Danes se razgovarja s predsednikom vlade L. Strouga-lom in z vodnikom partije G. Husakom. To je po več kot 30 letih prvi obisk člana vlade ZDA v ČSR. BERLIN, Nem. — Ko so mejne straže preprečile beg treh ljudi v Zahodni Berlin, so se prebivalci stanovanjskega bloka v bližini razjezili in napravili v znani “zid” dva metra široko luknjo. Zabodno-riemška policija je demonstrante, ki so kričali nad vzhodnonemškimi stražami “morilci”, “zločinci”, potisnila od “zidu”. Luknjo v njem so nato od vzhodne strani zamašili. K srečni ni bil nihče ranjen. PARIZ, Fr. — Francoska vlada je včeraj opozorila vse ladje, naj se izogibajo področja Mu-ruroa v južnem Pacifiku, kjer pričakujejo, da bodo v par dneh začeli izvajati atomske preskuse. Nova Zelandija in Avstralija, pa tudi več drugih držav je protestiralo proti tem načrtom, za kar pa se Pariz ne zmeni. STEUBENVILLE, O. — Danes je področje štirih mejnih okrajev Ohia pod svarilom o nevarno onesnaženem zraku, ko ni vetra, da bi zrak razčistil. TUEBINGEN, Nem. — Rev. Hans Kung, švicarski teolog, ki uči na tukajšnji univerzi, je dejal, da osebno papeža Pavla VI. visoko ceni, da pa hoče očistiti Cerkev “pravljic”. Ne pojde v Rim, kamor ga je pozvala Sv. kongregacija na odgovor zaradi njegovega zanikanja nauka o papeževi nezmotljivosti, pa tudi ne misli svojih stališč preklicati. “Nadaljeval” bo svoje delo, kot upa, v miru in brpz motenj iz Rima. WASHINGTON, D.C. — Kongres se vrača s svojih enotedenskih počitnic za 4. julij. Senat bo danes začel razpravo o zakonskem predlogu, ki naj omogoči gradnjo oljevoda preko Aljaske. Posebni odbor pod sen. Ervinom bo jutri nadaljeval z zasliševanji prič o Watergate zadevi. Kot prvi bo nastopil John Mitchell, bivši pravosodni tajnik in predsednik Odbora za ponovno izvolitev predsednika lani. MONTEVIDEO, Urug. — Delavstvo se upira vojaški vladi in je ponovno zasedlo nekatere tovarne, iz katerih ga je vojaštvo pregnalo šele zadnji teden. Do težav in nemirov je prišlo, ko je predsednik republike pod vojaškim pritiskom razpustil Kongres in uvedel vojaško dikaturo. HELSINKI, Fin. — Prvi del evropske varnostne konference, ki se je začela 2. julija, je bil končan v Soboto, 7. julija brez zaključnega poročila, ker je Malta vstrajala na svoji zahtevi, da naj bosta na konferenco povabljeni tudi Alžirija in Tunizija. Ta predlog je podprla edino Španija. Ker je za vse sklepe potrebna soglasnost vseh udeležencev, je zaključno poročilo odpadlo. Drugi del konference se bo začel v švicarski Ženevi v septembru. Tam bo opravljeno glavno delo v štirih odborih. Če bo to delo uspešno, bo nemara prišlo do zaključne konference na vrhu, ki jo predlaga Moskva. - i . v .>•> \ , ' A, JULY 9, 1973 gžjfj Ameriška Domovih 3; h h i aTTTčii a. '^rn «|t 'i i Ciair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: I18.0G na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaeos Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 129 Monday, July 9, 1973 83 Uspešno delo - ne malodušje! Pod gornjim naslovom opisuje “Naš tednik” 20: junija 1973 položaj Slovencev na Koroškem in njihovo odločitev. Ni jih ravno malo takih, ki stalno nergajo. Nobena reč jim ni dobra. Za vse da je prepozno, malo da nas je Slovencev, koliko zemlje da so nam že pokupili tujci, in tako naprej. Povsod najdejo kaj, ni je stvari, ni je pobude, za katero bi rekli: “Dajmo, začnimo!” Z večnim negativnim gledanjem jemljemo dobro voljo uidi tistim, ki se ne dajo sicer ustrašiti od težav in zaprek (kje pa jih ni?), ter so pripravljeni pri gradnji in ustanavljanju naših skupnih narodnih, kulturnih in političnih u-stanov. V resnici pa je brez koristi gledati na preteklost in mo-drovati^kaj vse smo nekoč že imeli in danes nimamo več. Saj ne živimo za preteklost, temveč v sedanjosti in za pri-hodnjost. Treba je torej razmišljati samostojno, kaj danes lahko ustvarimo, zgradimo, ustanovimo. Seveda je treba misliti širše, kot nekdaj. Misliti tudi na tisto, kar so nekdaj spregledali, ker naša narodna prihodnost ni edino v tem, da bomo peli in igrali, ampak prven-stveno v tem, da si zgradimo lastno življenjsko osnovo kot posamezniki in kot skupnost ter na tej os.novi oblikujemo naše kulturno in duhovno življenje. Zato mora vsakdo od nas širiti pozitivno mišljenje, širiti zaupanje v našo slovensko koroško skupnost. Res bi bilo narobe, ko bi čakali šele tega, da nam bodo končno priznane narodne'pravice avstrijske državne pogodbe in si mislili, da bomo lahko šele potem prav začeli. Začeti je treoa že danes. Graditi moramo najprej sami nase, izkazati se kot delovna skupnost, kot organizacija, s sti, zakaj orgije proti vsemu, kar je količkaj v zvezi s slovenstvom? Zakaj, če hočejo po drugi strani na vse načine prikazovati, kako nas je malo, kako da smo brezpomembni itd.? Mogoče pa se zavedajo, da je naša skupnost sposobna postati enakopraven partner v deželi. Zavedajo, da je naš narodi značaj trdoživ, kot priča naša tisočletna zgodovina; zavedajo, da je neki narod težko preprosto odpraviti, kar pričata tudi obe zadnji vojni. Zadnje občinske volitve, ko se je črno in rdeče, zeleno in konservativno ter “napredno” zareklo proti slovenskim izvoljenim predstavnikom v občinske odbore, so bile najbrž poskus odkrite in zakrite reakcije, da bi našo skupnost odvrnila od samostojnega nastopa in življenjske poti, češ da nam tudi naš nastop ne pripomore do cilja. Seveda se nismo dali premotiti. Ravno narobe, računi so sedaj bolj jasni kot kdaj koli prej. In: “Čisti računi — dobri prijatelji,” pravi pregovor, Z našo skupnostjo bo v prihodnje pač treba računati, naj si je komu prav ali ne. In danes, ko postaja za tri velike stranke skoraj že vsak glas dragocen, saj so pripravljene sklepati ž,e nemogoče kompromise, zadobivajo slovenski volivni glasovi še posebno politično težo. Na nas je torej, da spoznamo znamenja časa, da ne nasedamo varljivi propagandi o majhnosti in nemoči, ki ima edini namen sejati malodušje v naše vrste. Naš uspeh je v delavnosti na vseh področjih življenja, v cilju oblikovati koroško slovensko skupnost in plodno sožitje obeh narodnosti v deželi. je pričel pouk v vseh osmih razredih v petih šolskih sobah. 15. avgusta tl. so prišle v faro slovenske šolske sestre, ki so prevzele pouk. Father Kazimir je ostal župnik do leta 1927. Za njim so sledili: p. Jerome Knoblehar, p. kolonijo in jo imenovali Roseto. Anzelm Murn, p. Aleksander U-1 Skupaj so gradili hiše po brego- KONEC ZDRAVSTVENEGA ČUDEŽA rankar, p. Bernard Ambrožič, Edvard Gabrenja, p. Leonard Bogolin. p. Aleksander Urankar, ki je bil že drugič župnik do svoje smrti 1. 1958. Nasledil ga je p. Tomaž Hoge, ki je začel z obširnimi popravili v cerkvi in šoli. Leta 1965 je bilo vpeljano slovensko bogoslužje, enako tudi angleško. Slovenci smo popolnoma enakopravni, imamo dve slovenski maši vsako nedeljo in po eno vsak dan. Iz fare so izšli naslednji duhovniki: p. Leonard Bogolin, p. Alojzij Madic, p. John Trinko, p. Warren Peternel in p. Blaž Chemažar, ki je sedaj kustos na ameriških Brezjah v Lemon tu. Iz fare je izšlo tudi 14 šolskih sester. V fari je tudi Slomškova slo-j venska sobotna šola. Marljivo 'deluje več cerkvenih organiza-'cij, Slovenska radijska ura, Li-ga slov. kat. Amerikancev, več „ a , a j n 0 ffss!« I društVev KSKJ, Slomškov kro- iiserm jubiisj Im® sva Stefana ¥ Oiiicaga, žek itd. cerkveni pevski zbor, 1 ki ga vodita dr. Alfred Fishin-CHICAGO, 111. — Letos obha- slovenska fara. Father Plevnik, ger in jank;0 Arko skrbi, da ja slovenska fara sv. Stefana v ki je bil kot novomašnik v Jo-|se slovenska pesem' dostojno Chicagu 75-letnico obstoja. Po- lietu, je prihajal od časa do časa raziega v cerkvi, pa tudi ob raz-me iben jubilej. Mnogo fara,! med Slovence v Chicagu. Uvidel katerim so dali temelje sloven-Je potrebo slovenske fare. Toda $ 1 BESEDA IZ NARODA vih in skupaj so se zaposlili v bližnjih kamnolomih za 50 c na dan. Tesno sodelovanje in gojitev iz domovine prinesenih navad in običajev je zagotovilo novim prišlecem iz Italije obstanek in napredek v novem svetu. Medtem, ko so se druge narodnostne skupine, ki so ustanovile svoje kolonij e. v obetajočih krajih, pozneje razletele po mestih za boljšim zaslužkom in večjo srečo, so ostali Italijani v Ro-setu na mestu. Še danes je 95% prebivalcev Roseta, ki šteje 1.600 ljudi, italijanskega" porekla. Kdor ne pride v Roseto iz Italije, mora čakati 12 let ali več na sprejem v kak krajevni folk Pred 90 leti je prišlo iz južne Medicinski statistiki svare Italije v Ameriko večja število pred tem, da bi iz teh statistično ljudi, ki so se ustavili v Pensil-| nezadostno ugotovljenih opazovanji, kjer so ustanovili svojo vanj razmeroma majhnega števila ljudi izvajali kake daljnosežnejše posledice. Svetovnoz-nani epidemiolog Thomas Daw-ber naglaša, da se iz teh ugotovitev nikakor ne da sklepati, da na cholesterolu bogata hrana ne poviša nevarnosti srčnih kapi-Temu nasprotujejo izidi vseh z naj večjo skrbjo izvedenih dolgotrajnih raziskav, npr. !ra" mighamska študija, v kateri je bila skupina 4.500 prebivalcev novoangleškega mesteca Framingham nad 20 let v rednih časovnih presledkih klinično temeljito pregledana in opazovana tudi glede njihovih življenj" skih navad. Iz “resotskega čudeža” se vendar lahko sklepa, da poleg mastne prehrane vpliva na obolenj- ski naseljenci v letih 1890-1972, j Slovencev je bilo premalo, je že opustilo slovensko tradici- Predlagal je čikaškemu nadško-jo, izginila je skorajda sloven-.fu, da bi za začetek Slovenci in ska beseda in pesem. Ne borno Hrvati spadali v eno faro. Fa-jih naštevali. Niso krivi tega ti-lther Plevnik je prišel v Cinea- sti, ki so trdo garali, da so lahko postavili svojo cerkev, v kateri so lahko slišali slovensko besedo in častili Boga s slovensko pesmijo. Krivda za to leži v | premnogih slučajih na onih, ki jih je Bog poklical k božjemu oltarju, da bi tam oznanjali božjo besedo v materinem jeziku in ohranjali to dragoceno dediščino do skrajnih meja. Pa so se go. Najprej se je naselil v Alcxi-an Brothers Hospital na Velden A.venue, pozneje pa v bolnišnici Sv. Neže na Center Ave., kjer je sedaj bolnišnica Sv. Antona Padovanskega v Douglas parku. Na Zahvalni dan 1897 je bil prvi sestanek Slovencev in Hrvatov. Father Plevnik je povedal, da bo v kratkem za nje u-tanovil faro. Prva samostojna odtujili narodu in po sili vtap-j slovenska služba božja je bila v fari, bo živela tudi fara. Nik-, distična cerkvica na 22nd Place dar bolj kakor prav v tej dobi ni in Lincoln (sedaj Wolcott Ave.). tako živo čutiti, kaj pomeni Bila je pritlična stavba, kovač-slovenska beseda in slovenska1 niča so jo imenovali. Cena je pesem v fari. Zavest, da je slo-j bila $1,800. Seveda cerkev ni cdgcvarjala. Kljub navdušenju za slovensko cerkev je bila udeležba pri mašah slaba. Nedeljska zibirka ob nedeljah je znašala 2 do 5 dolarjev. Po odhodu Fathra Plevnika je prišel k Sv. Štefanu Father John Kranjc. Prvikrat je maševal v cerkvi sv. Štefana 22. febr. 1903. Maja 1903 je Father Kranjc odšel ustanav- Južnem. katero je treba računati. Šele potem lahko pričakujemo, daf1^ slovenstvo v takozvano an- na Božični dan, 25. dec. 1897, nas bodo drugi upoštevali. ‘ ’ : gleško skupnost, ker je (bilo tako'šolski dvorani čeških benedik- Tujstvo. ki nam je odtegnilo že mnom) ljudi ni naš Pač boli modern° in da so dobili tincev. Določeno je bilo tudi glavni sovražnik. Glavni sovražnik nam je predvsem naša zato cel° kak viš;ii naslov- j ime novi župniji. Nastale so te-lastna nevednost. Ako nam v knjigah, v šoli in drunod sli- Fara sv' štafana slovenska žave. Hrvati so hoteli imeti svo-kajo slovenstvo kot podobo tlačanstva in majhnosti kot u svo;iega Početka do dane'3- Ni jo faro in dobili zanjo tudi do-poreklo brez perspektive, govorijo o grdoti in brezDomemb-Pe Previhrala novodobnost, duš-( voljenje od nadškofa. Tudi Slo-nosti našega slovenskega jezika itd., se je treba vorašati,'ni Pastir-P te fare 30 vedeli> do-j venci niso bili edini. Leta 1898 če je res tako. In če nips kakšnim namenom nam skušajo kler bo obsto-ial slovenski živelj je bila kupljena švedska meto-vcepiti tako mišljenje? Ni treba mnogo truda, ako se zanimamo in iščemo, da odkrijemo, ^da je drugače. Da odkrijemo, da imamo tisočletno narodnost, ki je večina tako imenovanih velikih evropskih narodov nima. Odkrijemo, kako je bil slovenski človek v zgodovini ustvarjalen, odkrijemo trdoživost slovenskega značaja. Da se je naš človek uveljavil in se uveljavlja na kopnem in na morjih, pri poslih, znanosti in kulturi; da dosega in je dosegel najvišja priznanja. Odkrijemo, kako je slovenski jezik dragocena miselna dediščina, saj ga poučujejo na najbolj znanih univerzah od Rima do Pariza in Amerike n da nas slovensk jezik pri sporazumevanju z drugimi narodi prav nič ne ovira, ker nam, ravno narobe, daje miselno izurjenost, da se slovenski ljudje tudi tujih jezikov hitro in z lahkoto naučimo. -— Veliko naših stvari, ki jih danes hranijo številni stari arhivi, pa moramo še odkriti in našo narodno sliko pravilno prikazati. _ Nekoč tako pretirana podoba o ubouem Slovencu ni mč drugega kot spretna propaganda naših nasprotnikov, ki so nam in nam hočejo omajati slovensko zavest in samozavest. V resnici so v zgodovini nemške množice ali pa madžarske, francoske ali kake druge prav toliko tlačanile domači in tuji gosposki kot slovenske. Kolikor smo danes življenjsko zapostavljeni, smo v toliko, kolikor se pustimo. foliko in podobno kot mi so zapostavljene tudi druge kmečke in delavske množice v državi in svetu. Toda ne domišljajmo si, da bi mi kot zamejska skupnost lahko spremenili socialno podobo sveta. Po drugi strani pa si prav tako ne domišljajmo, da nam bo revolucionarni ali pa napredni svet izboljšal naš narodni položaj in nam priboril narodne pravice, ako si jih prvenstveno sami ne bomo. Svet se bo zanimal za nas samo tedaj, če bi predstavljali kako senzacijo ali pa bi velike ideologije iz našega stanja poizkušale kovati svoj politični kapital. Zato smo slej ko prej navezani predvsem na lastne sile. Najprej si pomagajmo sami, potem nam bodo tudi drugi. Samozaupanje, vsak od nas naj bo nositelj, ne nervoze in malodušja, ampak zaupanja v lastno moč! Včasih imamo vtis, da nas naši nasprotniki bolje poznajo. ko; se mi sami. In bojijo se. izgleda, prav tega, da bi si odkri ? pravo podobo naše narodnosti, dobili zaupanje sami vare in si priborili pot na enakopravno kulturno, politično m gospodarsko raven. Zakaj drugače taka histerija zaradi nekaj napisnih tabel, zakaj taka nervoza proti sloveneski govorici v javno- venska skupnost tisto gibalo, ki ohranja slovensko faro pri življenju in jo bo ohranjala, dokler bo božja volja, nam stopa pred oči prav ob tem bisernem jubileju. Slovenci, “oldtajmar-ji”, ki so po niklih in dajmih zbirali, da se je zgradila cerkev sv. Štefana in nato še farna šola in farna dvorana, so lahko novim naseljencem za vzgled v po- Jat faro sv. Jurija žrtvovalnosti. Še živijo mnogi, ki so pomagali iz nič graditi farno občestvo. Mnogi 'so že v večnosti. Ti, ki so še živi, in eni, ki so odšli po plačilo nih drugih prireditvah. V okvirju praznovanja bisernega jubileja slovenske fare sv. Stefana je bil 5. maja letos uspeli koncert slovenskih pesmi, o katerem smo že poročali. V nedeljo, 2. septembra, bo letno romanje v Lemont, združeno z medenim piknikom. Ob tej priliki bo obisk grobov pokojnih dušnih pastirjev pri Sv. Stefanu v Jolietu in Lemon tu. V nedeljo, 16. sept, bo jubilejna, maša z banketom, v soboto, 20. okt., pa bo vinska trgatev v veliki farni dvorani, na kateri se bodo zbrali vsi bivši, še živi farani in tudi sedanja generacija. Izšla bo posebna spominska knjiga. Posebnost bodo slike faranov. Nad 200 slik bo objavljenih. Farani so vabljeni, da prispevajo tekom leta v jubilejni fond $75,000. V zahvalo bodo dobili lepo vezano družinsko Sv. pismo. Žal, samo v angleškem jeziku. Bog daj, da ibi slovenska fara sv. Štefana tudi v bodoče ostala slovenska. P. Tomaž, naš sedanji župnik, večkrat rad poudari v pridigi: “Ohranite ta naš dragoceni biser v naši sredini tudi loristični klub. Nasproti svojim j srca tudi vsakdanja življenjska sosedom in delodajalcem, bri-' napetost, tanskim in vališkim rudarjem,* h katerim so rosetski kamnolome! pripadali, so se Rosetanci zaprli in živeli čisto po svoje. Kmalu so postali znani kot po-žrešneži, ki so sposobni zaužiti izredne množine hrane. Sestava obilnih rosetskih obedov je končno začela zanimati zdravnike. Pri Rosetancih se je namreč ohranila navada, da so uživali hrano z bogato vsebino cholesterola, kar je vsakega zdravnika nagnilo, da je najprej segel po aparatu za merjenje krvnega pritiska, kakor hitro je zagledal v svojem uradu Rosetanca.' Toda Rosetancem ni škodovala niti njihova naj ljubša jed “scarpetti”, najbogatejša na cholesterolu, v svinjski masti pečena zelena paprika s kruhom, ki so ga pomakali pravtako v omako iz svinjske masti. Ko je 1. 1961 prišla v Roseto skupina raziskovalcev z univerze v Teksasu pod vodstvom zdravnika Johna G. Bruhma, je ugotovila, da znaša število arte-riosklerotikov med 1.600 prebivalci Roseta samo eno tretjino povprečja v ZDA. Noben prebivalec Roseta izpod 47 let ni še nikoli imel srčnega napada, da, še več: Rosetanci so jedli več in bolj mastno hrano kot drugod po Ameriki in kljub temu živeli do dvajset let dalje. Tega čudeža je sedaj konec. ZDRAVSTVENO OPOZORILO Vsak letni čas se izraža tudi pri obolenjih. Pozimi posebno izstopajo in se množijo obolenja dihalnih organov, grla, glasilk, sapnika in pljuč, v zgodnji pomladi se za čenjajo angine, bronhitide, plJu" čnice, pomladi pa zlasti gripa-V poletnih mesecih in jeseni pa se pojavljajo množična oba lenja želodca in črevesja. Me lem, ko smo nekako opravičeni označiti obolenja dihalnih org'a nov kot prehlad, ker je res vsaj ponavadi vzrok podhlajevanje telesa kot posledica nizkih zu nanjih temperatur, mokrote, prepiha itd., pa ne moremo g° voriti o prehladu za različna črevesna in želodčna obolenja. Tu ponavadi razen uživanja premrzle pijače in sladole a vpliva predvsem pokvarjena hrana in klice, ki so se razvi e na jestvinah in razpad različni i beljakovin, ko s hrano pridejo klice v želodec in črevesje. Naj večkrat povzroča te klice akihn vnetje želodca in črevesne sluz nice ter s tem želodčni in ere vesni katar. Nepažnja in konzervirana lira na sta večkrat vzrok želodčni obolenj. V konzervah pripra" vij ena hrana je že skuhana i11 I zrakotesno zaprta v pocinkani Pred dvema letima je prišla! pločevinastih škatlah. Na vsaki Bruhmova skupina spet v Ro- konzervi mora biti oznečen da-seto. To pot so zdravniki ugoto-' tum proizvodnje in rok traja-vili, da prebivalci niso nič spre- Tja. Pokvarjena konzerva je namenili svojih jedilnih navad,! penjena že na zunaj. Če jo od- Chicagu. Fara je bila brez duhovnika. Začasno so pomagali oo. češki benediktinci iz Allport St. Leta 1904 je prišel :za župni-k ka k Sv. Štefanu Father Alojzij Stvarniku, so lahko ponosni na | Krašovec. 23. novembra so po-svoje žrtve in na svoje garaštvo.' drli staro cerkev. Vogelni ka-Saj prav iz garaštva preprostih men je bil blagoslovljen 18. dec. slovenskih delavcev je zrastla 1904. 1. nov. 1905 .je nastopil slovenska fara, ki letos obhaja službo župnika Father Anton .■5-letnico blagoslovljenega de- Soj ar. Povezal je Slovence v fa-lovanja. jri sv. Štefana. Kdaj je bila pod Slovenci so v vedno večjem njegovim župnikovanjem nova številu prihajali v Ameriko. Tu-j cerkev dozidana, ni znano. Med di v Chicago. Okoli leta 1890 je zidanjem je bila služba božja za bilo na področju tega velikega Slovence v šolski dvorani sv. Pi-mesta kakih 60 slovenskih dru- ja na Ashland Avenue. 4. aprila žin. Seveda, bili so raztreseni po 11909 so bili blagoslovljeni novi obširnem mestu. Bili sta pa dve 1 zvonovi. Iiryjo slovenske napi-skupini, ki sta živeli v bližini, se. Ena v okolici cerkve sv. Boni-1 Leta 1919 so prevzeli sloven-facija na severni strani mesta,'sko faro sv. Štefana smrdi) v bodoče.” Izpolnimo njegovo 36 vedno 30 jedb rnnoS° ^ mast'' premo se sprosti plin in željo. Župnik ne more tega sam,'110 drugo se je pa vse spreme-i torej ni užitna. nilo. “V I. 1961 nisem nikdar Ko konzervo odpremo moramo videl družine, ki bi začela z obe- vsebino iz pločevinaste škatlo dom, preden so se zbrali okoli izvršiti. Z našim sodelovanjem pa bo ta njegova želja izpolnjena. V dobro nas samih in za lepšo bodočnost fare. Ne obračajmo hrbta slovenski fari, četudi se kdo preseli v predmestje. Podpirajmo jo finančno, pa tudi z zvesto udeležbo pri slovenski sveti daritvi ob nedeljah. “Sveta vera bedi vam luč in materni jezik ključ do zveličavne narodne omike”, je bilo geslo svetniškega Slomška. Slovenski farani Sv. Štefana, vernost in slovenstvo, ta dragoceni biser ohra- so se mize vsi člani klana”, je povedal dr. Bruhm, “danes pa vsak, ko pride k mizi, pograbi kak grižljaj in gre proč”. Raziskovalci iz Teksasa so opazili tudi spremembo v skupnem življenju. Prej so italijanski naseljenci zaupali drug drugemu in skupaj nosili vse veselje in žalost, sedaj pa vlada v takoj izprazniti na krožnik, c je obrok za enkrat prevelik, £a takoj shraniti v hladilniku P° nizko temperaturo. Konzervirana hrana, zlaS ribe, konzervirane v olju, se aa zraku pod vplivom kisika spie meni. Pojavljajo se različne k1" sline, ki vplivajo na konzervo0 škatlo samo, iz zraka pa se drajo klice in tako se taka koo Rosetu pravi konkurenčni boj: , zervna hrana kar hitro pokvari-vsak hoče pokazati, da zmore! Omenjenemu se pridruži se več kot drugi. Tesnih družinskih druga napaka. Konzerve so na' njajmo, da bodo naši potomci! - - -m---- ---- v -0 še lahko praznovali tudi stoletni.vezi ni več' Mnogi možje 30 vadno slane m povzročajo zej_ jubilej slovenske fare sv. Štefa-j dobl11 uradniške ali 36 višie Te si ne smemo gasiti z ®rz na. Mirko Geratič 1 • Stalno sonce za ZN Lyderi Pindling, premier Ba-hamskega otočja, je med predavanjem na washingtenski uni-verbi predlagal, naj se ZN preselijo iz Nev/ Yorka na enega izmed mnogih bahamskih otokov, kjer bi bilo delegatom zagotovljeno stalno sončno vreme. . Finding pravi, da sedež ZN ne slovenski)bi smel biti na ozemlju velesile, druga v okolici Sv. Prokcpija frančiškani. Prvi župnik je bil eden izmed 700 Bahamskih Otona južni ali na takozvani zapad- p. Kazimir Zakrajšek. Ves nav- kov bi bil primeren nevtralen j zapadajo sedaj Rosetanci m strani mesta. Raztreseni so dušen je krepko poprijel za de-j kraj. ■ ....... - - bili in ni bilo nikogar, ki bi du- lo. Farne šole ni bilo, otrok pa j Po njegovi presoji bi bili hovno skrbel zanje. Mnogi so dosti. 4. julija 1.922 je bil blago- prijetnih podnebnih razmerah umrlih je podleglo srčnemu na-! pif mrzle Vode temvečNe topi6 odpadli. Leta 1897 je po namjuč- slovljen temeljni kamen nove laže rešljivi veliki svetovni pro- padu. Dvf u Jh 1“ "l \ t° ju prišlo do tega, da se ustanovi farne šole. .8. novembra 1922 se blemi. službe, v katere se vozijo po 30 milj na dan. Namesto ljudskih prireditev jih privlačuje golf; vsi hrepene po bogastvu in ugledu. Povprečni letni dohodek se je v zadnjih 12 letih podvojil. Da je ameriški način življenja zapustil svoje posledice, mora potrditi tudi krajevni župnik Gennaro Leone: dvajset župlja-nov je pokopal v zadnjem letu. Pred 20 leti jih je bilo 7 ali 8 na leto, nikoli več. Še bolj pomembna so obolenja srca, katerim v starosti, ki je prej veljala v kraju v za mladostno. Dvanajst od lani vodo, z mrzlimi pijačami in dr11 gim. Voda in mastna hrana 116 spadati skupaj! Ob konzerva1 hrani uživamo sadni sok, rN6 ko, čaj ali toplo kavo, torej pre vsem tople pijače. Navodila za uživanje konzer virane hrane na delu: 1. Če uživaš konzervo, se nal prej prepričaj, da je neop01-6' na, ni napihnjena in ne prestara’ kar je razvidno iz datuma. K011 zerve, ki so zunaj že rjaste s pogostokrat delno pokvarjene- - 2. Odprto konzervo je H6 ^ takoj pojesti, sicer jo shraniti hladilniku. č- 3. Na konzervirano hrano Dva izmed njih sta bila i pijače, predvsem čaj, kavo, šele v začetnih štiridesetih letih, ‘ plo mleko. ZA DENAR (Povest. Spisal Josip Kostanjevec.) Prance je bil že v tridesetih > ietih, ko je začel misliti na ženitev. Uvidel je, da materi ni mogoče sami vsega zmagovati, kajti imela je oskrbovati razen niega in delavcev tudi kravico in celo prašiča v hlevu. Po letu 3e bilo zraven tega tudi še nekoliko dela na njivi in travniku, kateri zemljišči sta bili že od ^ekdaj pri hiši. Materi pa so začele pojemati moči, zato ga je silila tudi ona, naj se ozre po kaki dobri gospodinji. Mnogo je razmišljal France, ^arn ki se obrnil, kje bi se do-ila skrbna, varčna in delavna gospodinja. . Ko se je vračal neki popoldan 12 trga proti domu, je došel na Poti drvarjevo Lenčiko, ki je nprav nesla iz gozda butaro drv. V Podpirajoč butaro, ki je slonela skali, da ne bi zdrsnila na a-^ Njeno lice je bilo razgreto, *heče rože so cvetle na njem. njeno veliko oko ga je gle-Mo tako nedolžno, da se je ne- °te ustavil ter pristopil bliže nj e. . kn začel jo je izpraševati, kdo °dkod je, kaj je njen oče, in an ima krat Ali prišlo je drugače. Pri vsej svoji poštenosti in dobrosrčnosti je imel France vendar neko veliko napako. Bil je namreč preveč navezan na denar. Za goldinarček bi bil šel v ogenj. Pred nekolikimi dnevi ga je poklical v hišo bogati Vrtovec. Ponudil mu je neko delo, katero je moral delati pri njem na domu. Ni bil še dva dni v hiši pri Vrtovcu, ko zapazi France, da se Metika, kadar le utegne, suče okoli njega, in da govori zelo rada z njim. Tretjega popoldne mu že kar naravnost sama reče, da ne bi bilo nič napačno, ako bi se onadva vzela. France je osupnil in ni vedel, ^ J j t - ’ j! j > j ► j! < ► <» KOLEDAR društvenih prireditev rebru je počivala, z desnico | kai bi odgovoril. Mislil si je, da se ona le norčuje, zato ga je to nekoliko jezilo, in umolknil je. Ali kmalu se je prepričal, da govori ona resno. Nikdar se ne bi bil nadejal, da gleda hči bogatega Vrtovca za njim! To ga je pa storilo takoj nekoliko prevzetnega! Ali tedaj se mu je vsilila pred oči Lenčika, in začel jo je primerjati z Metiko. Seveda je še mater, ali ima kaj besedi ^ sester- Besec^a lb dalam^ me(j njjma raziika. In pa fODoln’ m V kratkem sta vedela še kakšna! Koliko grja in koli-- P 1 °ma natančno vse raz- ko bolj odurna nere drug drugega. Ko sta sto-a a kmalu potem skupno proti r U) jima je bilo, kakor bi se 0znala že davno, in Lenčika ga Povabila celo v kočo, da si Nekoliko odpočije. j, raK se je že delal, ko se je 0^ance Poslovil od Lenčike in starih dveh, ki sta čepela v ktadu pred kQČa LenPa. se kai pridi,” je dejala lik a Pr^ s^ovesu ter še neko-iv,i° ,CaSa zrla za njim, ko je sto-pal iahko nizdolu. in °xknku se je še zadnjič ozrl ^nahal s klobukom v pozdrav. doti dolS° ni bil France tako jaj p6 v°lje! kakor ta dan. Kako srp v0/n ve3elo mu je bilo pri nUm V°- ^ kktel po cesti nizdoi ko l01sanll1 travnikov in lok, j- zrt v bistre valčke srebr- ces+a potoka, ki je žuborel ob lah/'' ■kakek mu je bil korak, oč a Slava, lahko srce. A pred obv 1 niU ie vodno stal okrogli az Lenčikin, je bila Metika! Toda ona bode bogata, stariši ji bodo dali gotovo več nego dva tisočaka! Kaj vse bi se dalo napraviti s temi denarji! Človek bi JULIJ 22. — Piknik slovenske šole pri sv. Vidu na Slovenski pristavi. 4. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parku Triglav. 15. — Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slo-VQnski pristavi. 22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis. 29. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. AUGUST 5. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road. 5. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi svoj LETNI KSKJ DAN na pikniških prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 8. — Federacija klubov slov. u- poko.jencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi. 12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis. 19. — Belokranjski klub priredi svoj običajni piknik na Slovenski pristavi. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 2. — ZDSPB TABOR priredi spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi. 14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 16. — Oltarno društvo pri Sv. novi si lahko postavil z njimi t'e- 25< _ Balinearski krožek priredi melj k bodočemu bogastvu. Francetu se je kazala najlepša bodočnost. ' Črez nekoliko časa je že vprašal: (Dalje prihodnjič) piknik na Slovenski pristavi. 26. — Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme. SEPTEMBER 2.-3. — Piknik Slovenske pristave. Vidu priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 22. — “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Društvo SPB Cleveland poroma v Frank, Ohio. 30 — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7. OKTOBER 7.—Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45'Jetnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30. 20. — Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester. 21. — Kljub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani. 21. — Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani. 27. — DSPB TABOR priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30. NOVEMBER 3. — Ohijska federacija ABZ obhaja 40-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue. Igrajo “Veseli Slo venci” D. Marsica in ‘Kres’ pleče. 10. — Belokrajnški klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseh Slovenci. 18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. DECEMBER 2. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert. 31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR 1974 19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. Novi grobovi CA-L UZiliiSlVU glU JJIilUU ZDA imajo preko 210 milijonov prebivalcev WASHINGTON, D,C. — Urad za ljudsko štetje je objavil, da so ZDA dosegle 1. maja letos 210,157,000 prebivalcev, približno 1,595,000 več kot eno leto preje. V skupno število so všteti tudi pripadniki oboroženih sil na tujem. V aprilu je število prebivalstva ZDA narastlo po teh po-! datkih za 122,000 oseb. še , na uho mu je ljubo zvenel zvonki jr. S*as in srebrni' smeh. cest^01113 SG ie ustavil sredi ga j,6’, ^>2ld se je okoli sebe, ali 2 ne v^dl’ ln Prijel se je ?ko a celo. bilo, ako bi postala :tiai>,C'l tako glasno, da bavar|Sk0r0 ustrašil svojega ne-^adnega glasu. krnjJSl° ^ hitel potem dalje in Svoi Ui si°pii ves razgret v J0 hišo. branče dng ie P°zvedoval od tega jer ° Lenčiki, k3er in kolikor iti°gei®e^ iGcia tako, da nihče ni ni ^nnti, čemu se zanima da '^n v kratkem je dognal, ioda ^cer popolnoma revna, OdPOSHtena in delavna deklica, troti ie veekrat, posebno dasi ■ eferu> rad stopil tja gori, 9r° iildkl10 do koče skoro celo s°tna IVa France sta se sča-d a ° Privadila drug druge-host . So jima je zdela cela več-^ist IK° Se nista videla štiri- Ce gor/11-' Včasi’ ko le bil Franki je ’ K bil doma tudi drvar, j dai hnhajal sicer le redkok- makes a great show . . . and also a lot or worx behind the scenes getting it ali together . . . every summer at Palmyra, N.Y., site of the annual Hill Cumorah pageant of the Mormon Church. “Give!” urges Dr. Harold I. Hansen, left, director of the outdoor drama portraying the rise and fall of an ancient New World civilization, central to the church’s teachings . . . they also serve who sit and sew thousands of lavish costumes . . . the make-up artist, a specialist in cover-ups. Together at last, the pageant opens with a trumpet flourish below. Seven 1973 performances are scheduled from July' 27 through Aug. 4. Mo PrvVarju je bil mladenič všeč ^j o-C"'’ Zlasti ker mu je vse-1asel in Ponudil tudi to- ^a. i\/r ’ *0l9 ni ijenGiko in France- j ° 9ikaki 1° sicer govora | S0vOr;i ZVezi: a Posebno po po- an"C '^e vršil med njima hi niff ° VpriG0 ujenega oče- ^j nietf uVomila> da bode nek-hjegova žena. (Nadaljevanje s 1. strani) Anna Hommel V 69. letu starosti je 28. junija umrla na obisku pri svoji družini v Johnstownu, Pa., Anna Hommel, roj. Anderson, živeča na 14740 Wemple Rd., rojena v South Fork, Pa., žena Johna, sestra Ruth, Mrs. Evelyn Krause in Naomi Vince. Pogreb je bil v torek, 3. julija, iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Whitehaven Memorial Gardens pokopališče. Walter James Mays V petek, 29. junija, je v prometni nesreči izgubil življenje, ko je z motociklom trčil v telegrafski drog na Lake Shore Blvd. in E. 152. cesti Walter James Mays, živeč na 17720 Lake Shore Blvd., star 35 let, rojen v Clevelandu, mož Magaret, roj. Bruno, oče Davida, Timothyja in Barbare Lee, brat Davida iz Forth Worth, Texas, in Donne Mays iz Los Angelesa, Calif. Pogreb je bil v torek, 3. julija, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Hillcrest Memorial Park pokopališče. John Slaper V 66. letu starosti je v ponedeljek, 2. julija, umrl na svojem domu John Slaper, 17809 Grove-wood Ave., rojen v Dobu, Slovenija, od koder je prišel sem leta 1912, po poklicu šofer tovornjakov, zaposlen pri Kerr Industries, mož Mary, roj. Brodnik, oče Roberta in Ronalda, trikrat stari oče, brat Frances Ko-! pore iz Elkhart, Indiana, Josephine Melle in pokojnega Freda. Pogreb je bil v četrtek, 5. julija, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. cerkev Marije Vnebovzete ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Nande Novak V nedeljo, 24. junija tl., je umrl na svojem domu v Nevljah pri Kamniku po kratki bolezni v 81. leth starosti g. Nande Novak, bivši kamniški župan. Njegovo truplo so pokopali na domačem pokopališču v torek, 26.. J11/10 V veanem f> jun. ob lepem številu njegovih ’tak€mu cIoveku dl prijateljev in znancev. Rajnki se je 1. 1945. umaknil pred komunističnimi nasilniki na Koroško, pozneje pa se je od tam izselil v Cleveland v Ameriko, pa se spet vrnil na Koroško. Zadnje čase se je vrnil na svoj dom, kjer je sedaj tudi umrl. Albina Metz V 73. letu starosti je v petek, 29. junija, umrla v Huron Road bolnici Albina Metz, roj. Johnson, 60 let živeča na 1065 Addison Road, rojena v Clevelandu, vdova po pokojnemu Georgeu, ki je umrl leta 1969. Zapustila je sina Georgea A., snaho Lois v South Euclidu, vnuke in vnukinje Georga D., Carol, Jamesa, Richarda in Barbaro ter sestro Sophie Johnson. Pogreb je bil iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v ponedeljek, 2, julija, ob 8. uri v cerkev sv. Vida ob 9., nato v družinsko grobnico na pokopališče Kalvarija. Frank I. Jaklich V 66. letu starosti je v petek, 29. junija, nenadoma umrl v trgovini v Chardonu, katero je upravljal, Frank I. Jaklich, 26086 Benton Ave!, Euclid, rojen v Clevelandu, član društva št. 5 ADZ in društva George Washington ABZ. Bil je mož Elizabeth, roj. Štucin, sin pokojnih Josepha in Rose, brat Rose Levstek, Josepha Jaklič in pok. Anne Zupančič. Pogreb je bil v torek, 3. julija, iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti reče1' DORTMUND, svetovnem kong. psov je bilo razk dobro zdravilo za ljudi, ki se pc in so v vednem s j e torej koris nost, mu zdravje. Ponekod zdravniki določenim duševnim bolnikom naročajo, naj si preskrbe primernega psa xot zdravilo in sredstvo duševnega zdravja. Ali zdravniki določajo tudi vrsto psa in torej dobi bolnik psa na recept ali ne, iz poročila ni razvidno. Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair e st 3fi1 42JS malioglasi Lastnik prodaja Na E. 135 St, zidana enodružinska, dvojna garaža, blizu šole, busa itd. Kličite of 3 do 7:30 zv 486-6540. (132) Male Help Wanted Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) HELP WANTED. General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) s IŠČEMO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 431-0628 **'? !1 AMERIŠKA DOMOVIMA, JULY 9, 1973 RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALA.N Čutil pa je to nasprotje večkrat v tajnih tragedijah svojega zasebnega življenja pa tudi v razburljivih dramah javnosti. Besedo ‘postava’ je pov daril, da bi ugovarjal sklepanju; pastorka, pri tem pa je pozabil, da so on in njegovi brezbzirni somišljeniki besedi ‘postava’ odvzeli vsak pomen. Njegov uporni učenec mu je zato tako posvetil, da je imel dovolj. “Ndbene postave nam ni treba spoštovati, ako ne spoznamo, da je opravičena,” odgovori Lucien, “kaj bi bilo sicer z individualno vestjo? ...” “Ona se, klanja interesom države,” odvrne Darras. “Kaj pa če vest vidi to korist v postavi, ki nasprotuje obstoječi postavi? ..nadaljuje Lucien. “To je bilo pri Mile Pla-nat, in jaz vstrajam trdeč, da je svobodna zveza,, kakor jo je ona umela in ji služila, ravno takega spoštovanja vredna, kakor najbolj spoštovani zakon.” “Jaz; pa ti dokažem ravno nasprotno in sicer z eno besedo,” odgovori očem, pogleda mladeniča v oči hoteč se prepričati, je li pravo zadel. “Dokaz moj je ta, da ti še dosedaj nisi meni upal reči: “Jaz se ž njo poročim.” “Da, jaz. se poročim ž njo,” reče Lucien, “in prišel sem prosit svoje matere dovoljenja; toda jaz vem, da mi mati ne da +ega dovoljenja, dokler je o Mile nat tako poučena, kakor je v te prosim v ime na-prizna.vaš, delaj, da ■osti teh obrekovanj, i ti sicer nehote vce-v dušo . . . Vidiš torej, ogum; toda to ni nič a pogum, ako človek mco in pravico.” Kaj,” zavpije očem, “t tko ; endar ti ne govoriš ... To ni mogoče . .. Da bi vzel to žensko, ti, ti... Ona ti je popolno zmedla glavo, ti ne veš več, kaj si, kaj smo mi! . . . Poročiti jo hočeš? Ti? . .. Povej čemu to, vsaj si mi ravnokar izjavil, da si pristaš svobodne zveze?____” “Tega nisem rekel,” odgovori mladenič — glas njegov je bil tembolj zasekan in rezen, čimbolj oblastveno, in razburjeno je govoril očem — “Jab sem le re- i kel, da formalnosti, kr so v na- ! vadi pri civilnem zakonu niče- j sar glede veljavnosti ne dodajo j svobodni zvezi, pa da ji tudi ni- j česar ne odvzamejo. Gre se le za to, ako se človeku vredno zdi, da se vkloni tem formalnostim. V tem slučaju; glede Mile Planot je to po mojem mnenju primerno, posebno zato ker jih je mnogo, ki tako mislijo kakor ti in ker hočem imeti tudi pred postavo pravico, da jo branim J) “Ali na to pa ne misliš, da ima mati moralno pravico, da se brani take sinahe, tvoja sestra, da se brani take neveste. In pa otrok? Tega otroka nam; vendar ne obesiš na vrat? ...” “Tudi mene je imela moja mati, ko si se ti poročil ž njo, in vendar si se ji ponudil, da ž njo skupno pričneš novo življenje! ... Jaz torej ničesar drugega ne | prosim, kakor da mi dovolita to, kar sta si sama tudi dovolila.” “Kar sva si midva dovolila?... Tvoja mati? .. . Tvoja mati? .. . Ti primerjaš svojo mater z..,” 1 In Darras se vzdigne proti sinu in roka se mu stisne v pest, Lu-| cien pa popolno miren križema |roke, ponovi: | “Da, jaz jo primerjam z ma-: terjo, in to je uprav dokaz, kako jaz cenim Mile Planat, svojo za-I ročenko .. .” I “Ne bom te vdaril,” reče očem in se prime za čelo, kakor da bi hotel odgnati hudo skušnjavo, da bi ga vdaril. “Ne tega ne ; storim in sicer z ozirom na ma-i ter, katero si sedaj tako grozno ; užalil. Toda ona je moja žena ; in videti hočemo, ali tudi njej v obraz zalučiš to infamnost. . Očem odpre vrata, ki so ločile ! sobi, prime Luciena za roko in i ga pelje v mali salon. To je 1 storil tako hitro in tako odločno, 1 da se Lucien ni mogel braniti. ! Po svojem razgovoru sta bila ! oba tako razburjena, da kakor okamenela in nema obstaneta ! pred ženo, ki je skrivajoč svoj « m lili V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE , IN STARE' MATERE Lucille Smolič ki je preminula 7. julija 1971 Dve leti je že minilo, odkar Te več med nami ni, a v r.ašem srcu še živiš in boš živela do konca dni. Žalujoči: TONY, soprog DOROTHY, por. WELLS, hčerka JOHN, zet Vnuki, vnukinje, pravnukinja FRANCES STERLE in JANE VADJA, sestre Cleveland, O. 9. julija 1973. OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE, NEPOZABNE LJUBLJENE MAME- Ernestine Perše ki nas je zapustila dne 6. julija 1972 in se preselila v boljše življenje, kjer ni več trpljenja in skrbi. Preteklo leto dni je že, ko hladna zemlja krije Te. Globoko vsi smo Te ljubili in prezgodaj izgubili. S cvetjem Tebi grob krasimo, v trajno ljubek Ti spomin, cvetje s solzami kropimo, naših srčnih bolečin. Žalujoči: MAMIE MARIN in ERNESTINE JEVEC — hčeri LEO J. JEVEC — zet Vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 9. julija 1973. obraz z rokami klečala in molila. Darras ves prebledi. Dolgo časa je že čutil iz nekaterih njenih- besedi, iz njene otožnosti, sploh iz, stvari, ki se ne dajo lahko povedati, da se nekaj godi v njeni duši in sedaj ima pred seboj jasen dokaz. Med tem pa Gabrielle skoči pokoncu k očetu in sinu, ki ga je oče še vedno držal ra roko. “Albert! .. . Lucien! .. . Prijatelj!” reče možu, ga prime za roko, hoteč oprostiti sinovo roko iz njegove, “pusti ga! . .. In ti, Lucien, kaj si mu zopet rekel? ... Kaj sta imela med seboj!... To je grozno zame!” Položila je svoje roke na prsi, kakor bi si hotela pomiriti svoje razburjeno srce, nato vskrikne da je šlo obema do srca: ■— “Govorita vendar! Povejta, kaj je? “Ta naj govori,” reče Albert in pokaže na Luciena. “Pripeljal sem ga k tebi, da ppnovi tudi tebi, kar je ravnokar rekel meni ... Sedaj ga je sram,” nadaljuje očem zopet ves v gnjevu; in ker Lucien še vedno molči: “Ali veš, kaj je prišel naju prosit? Da se poroči s to žensko ...” “Da se poroči s to žensko?” ponovi mati. “Da,” reče Darras, “da se poroči ž njo! In ali veš tudi, s čim je primerjal ta brezčastni zakon? Pečejo me te besede in skoro jih ne morem ponoviti; toda saj bo zanj kazen, ako veš, kaj on misli, čuti in govori. .. On je primerjal z najinim zakonom svoj zakon s to pustolovko, katero je pobral nekje na cesti du Quartir Latin.” “Molči! . ..” zakriči Lucien in skoči proti očmu, tudi mati zavpije, skoči med nju in ju loči. Lucien nadaljuje in reče materi: “Ti mu reci, da naj molči, sicer ga moram sam prisiliti! Jaz mu prepovem obrekovati to žensko, in to enkrat za vselej! . .. “Ti da mi prepoveš? . ..” ponovi Darras, “poprej si razžalil mater, sedaj žališ mene.” “Jaz te ne žalim,” reče Lucien, “in tudi matere nisem razžalil . . . Iz spoštovanja do vaju sem prišel domov, pa bi mi tudi ne o Potovanja skupinska in poeti inči » Nakup ali najetje avtov « Vselitev sorodnikov o Dobijanje sorodnikov za obisk e Denarne nakaznice o Notarski posli in prevodi ® Davčne prijave M. L Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 bilo treba priti, če bi ne bil hotel. Vsaj imam svojega pravega očeta, ki ima pred postavo pravico meni zakon dovoliti ali prepovedati. Jaz se hočem poročiti z njo, ki jo ljubim, katero spoštujem globoko in iskreno. V te- bi sem upal, da najdem P°dpo pri tem, ker sem zvest svojim idejam. Toda ti i mož. Zato se zanaprej o 'ra le na svojo mater, da dobim nje dovoljenje .. (Dalje prihodnjič) TONY KRISTA V NI K I vJiN I Ivlvlp 1 rt v I PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8438 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! 8 n i* Es ff ;as Es Js i i i is ’s i '9S I '? " “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov 1 “Tako prilika je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. ‘ Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase, i rgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv In pri njem kupujva." % m H ;?aj is 'S i iž I* m i S3 Draga nevesta I .v- n Poročni dan naj bi bil najsvetejs . g naj veselejši in najlepši - an Tvojega življenj3, I Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoj« |j sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa m skrbi- Pridi k nam in izberi poročna .... ^ naznanila iz pravkar dospelih najnoveja katalogov, najmodernejših vzorcev, obh » a *L«j papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežbi uslužna- Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave-Cleveland, Ohio 441 ^ I 8 li? S P gg Li, šs KOMAJ VERJETNO! — Tommy, 7 let stari slon, ki tehta 4,000 funtov, rad prenaša v prostem času v filmskem studiu v Hollywoodu otroke. Včasi zabava tudi kar sam ali pa z 10 let staro Marcianno Underwood, kot vidimo ne sliki na desni.