Inserati se sprejemajo in veijA tristopna vrsta: H ter., f*« hh tiska lkrat, »v • ji »» >» >4 * »> 16 ., ,, n tt « M fri večkratnem tiskanji 8t» tonu primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo. neirankovann piBiiia se ne sprejemajo Naročnino prejema opravnistv" administracija) in ekspedieija na 8tarem trpti n. st. 16 Političen list za sioviuti unL Po pošti pre|eman velja: /.h ceio ieto . 10 gl. — tr. «h pol Itu . 6 ., — • h četrt ietH S , 60 „ V sdminiatraotii velja: Zu eelo leto . . li fri. +0 br, in pol let* 4 „ 20 ih četrt leu . - « 10 „* V Ljubljani ua ttom poailjfcu velja 60 kr. več na leto, VredniStvo je um Bregu niini. štev. 190. Izha|a po trikrat ua teden iu Nie. r v torek. eetnek in suooto. Katoličan gre na dan. Nedavno sem pisal, da z ozirom na prihodnje dogodbe ua jutru in jugu kaže se nam vesela vest, da „Slovau gre ua dan". — Vest ta veseli vse istiniče, vzlasti slovanske; a — danes kaže se nam pa vest druga, sploh vesela in veličastna, iu ta je: ,,Katoličan gre na dan." Povsod, po Italiji in Franciji, Angliji in Nemčiji vzbujajo in gibljejo se živo verni katoličani. Kako to, iu kdo jih je vzbudil? — Pij IX. — Pretekli mesec dne 12. dal je katoliške cerkve 85letni poglavar geslo k temu živemu delovanju. Dokler je lažnjivi liberalizem izfrfr&l po svetu, podiral, palil, požigal, premetaval, pso-val itd., — ni kazalo protiviti se mu kar naravnost, kajti razdražen poplavil bi bil seboj še veliko več in razrušil bi bil razne katoliške naprave, ktere bi se bile le težko in pozno spet dale povzdigniti in v veljavo pripraviti. Modro je torej Antonelli ravnal bolj krotko, zmerno, popustljivo in potrpežljivo. Liberalizem pa se je vmes vznašal iu ska-zoval, iu — sad njegov se je prikazal, tolikanj strahoten, da so se ga vstrašili celo njegovi podpiratelji. V pogubo tira 011 družbo človeško. Kako pomagati in pogubi tej ubežati? — Na to oglasil se je čuvaj Sijouski, češ, ne rok več križem držati, ne več le gledati in vzdihovati, temuč z zedinjenimi močmi ua bojišče nad sovražnika. In verni katoliki so slišali budilo, in jeli se gibati, in zbrali so se ta teden tudi v Avstriji na Dunaju viši pa stirji v posvetvanje, iu zbero se v štiruajstih dneh ondi njihovi pomočniki, dobri, blagi verniki katoliški, kajti za pastirji, ne pred njimi, hodi naj zvesta čeda. To je prva enaka po-skušuja, vzbuditi in vzdramiti lene in zaspane katoličaue, ter otresti se neblagega „modus vivendi", kteri si domišljuje že dokaj ošabno, da v Avstriji ima pravo državljansko. Da (jo tem takem preti zdaj liberalizmu nevarnost, zavohali so koj liberaluhi ter jeli na vse kriplje kričati zoper zbor katoliški na Dunaju, naj se opovira, bega, brž ko brž razpusti itd. Toda — naj se to stori, naj se prikrati postavuo prosto zborovanje, koj se prične pri uas glasoviti „kulturni boj 1" Na Prusovskem, pravi „0ech" č. 8G, godi se že četrto leto, in Bismark vsled njega ide na odpust; pri nas dobil bi odpust čez štiri tedue ali vsaj čez štiri mesece. Več bi ue potrebovali, in liberaluhi sami vedo, da nasproti katoliškemu zboru strastno držati morajo svoj „modus vivendi I" To naj ve laži-liberalizem, kteri na Avstrijskem tih boj ima s katoliško cerkvijo doslej. Pa tudi oni, kteri se bojijo glede narodnosti ali vrednosti, naj izvedo, da hoče biti zbor ta v pravem pomenu katolišk t. j. govoriti se bo smelo v njem v kterem koli jeziku na pr. po nemški, češki, madjarski, poljski, hrovaški, slovenski, in — poskrbelo se bo, da se pričujočim pojasnujejo potrebne stvari. Dejanski se bode v tem shodu katoliškem spol-noval glasoviti 1!'. tj. osnovnih postav državnih. To je pravi liberalizem, v smislu resnice in pravice, iu temu zavetnik bodi svetnik, čegar god se ravno daus 17. t. m. obhaja pri nas, t. j. sv. Liberalis. V ta shod naj gredo katoliki, kteri koli morejo, iu iz vseli pokrajin avstrijskih pozdravljati hočemo to žarijo ve-selejšega dneva katoliškega. Simeoni je pokojnega Autonellija vrli naslednik, in on brez ovinkov diplomatičnih zre protivuiku v oči ter obrača na to, da se cerkvi odvzete pravice zopet dado. K temu naj pomagajo zedinjeni katoličani. In da se to zgodi, kako oveseljen bode s starim Simeonom Pij IX. po slavnosti jubilejni — Jezusa v naročji — hvalil Boga: „Zdaj spustiš svoiega hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje uevernikov in Izraelu svojemu ljudstvu na čast." — Red zborovanja pri katoliškem shodu dunajskem pa bo ta-le: V pondeljek, 30. aprila — ob 7. uri zvečer — pozdrav gostov in vstavo-delui zbor shoda katoliškega v muzikalni dvorani, I. Kiinstlergasse 3. V torek, 1. maja — ob 8. zjutraj — slovesna služba božja v stolnici sv. Štefana. Od 10. dopolnilne do 2. popoludne in od 4. do 10. ure zvečer pripravna posvetovanja po posameznih oddelkih, objavljenih v oklicu, ki se bodo nadaljevala tudi v sredo, 2. maja od 8. zjutraj do 2. ure popoludne in od C. do 8. ure zvečer, ob 8. uri zvečer bo prvo pa sklepovalno skupn'o zborovanje. Kralj Dimitar Zvonimir in njegova doba. (Dalje.) IV. Dimitar Zvonimir in Gregor VII. (1076- 1085.) Dimitar Zvonimir ni bil velikega duha. On je sicer za trenutek visoko poletel, ali cilj mu je bil vedno jasen samo eden. Ko je svoj cilj dosegel ter hrvatski kralj postal, zgubil je ono eneržijo , kojo je nekdaj za banovanja kazal. On se je zadovolil s tim, kar je zadobil, ter se je od tega časa samo toliko trudil , da je pridobljeno obvaroval. Zatoraj nam povest ue bilježi nobenih činov, koje bi bil 011 izvršil, niti osnov, koje bi bil izvesti mislil; povest nam samo to pripoveduje, da je kralj Dimitar Zvonimir skrbel ediuo za mir in zopet za mir. Vladanje Dimitra,Zvonimira ne odlikuje se z nobenimi važnimi deli. V odnošaje evropske se ni nikdar vtikal, razun ako ga je na to prisilil odnošaj z rimskim dvorom. V velikej borbi, ki se je bila razvila med papežem in cesarjem Henrikom IV., bil je on vedno na papeževej strani, veren danej besedi pri kronanju v Solinu. Pa tudi vtem ui bil vselej odločno na strani rimskega papeža; samo v važnih trenutkih bi se bil znal tudi on vtikati v vseobčno borbo. Po prisegi, ki jo je Dimitar Zvonimir položil 8. oktobra na dan svojega kronanja, postal je on ua neki način vazal papeževe sto-lice. On ni mogel kakor nekdanji kralji hrvatski delati samo za interese naroda in države svoje; njemu je bila dolžnost, da je spolnoval tudi želje in naloge svojega gospodarja. Ko je Dimitar Zvonimir na hrvatski prestol stopil, bil je papež Gregor VII. na vrhuncu moči iu slave svoje. Nemški kralj, naj-veči protivnik rimskemu dvoru, bil je hudo ponižan. Na zboru v Triboru se je uemška gospoda dogovorila, da bode Ilenrika IV. s prestola odstranila, ako se ne bode v enem letu s papežem spravil. Ponižanemu in od vsega sveta zapuščenemu kralju ni preostalo nič druzega, nego da se Gregorju pokloni. Koncem januarja 1. 1077 prišel je z žalostno soprogo čez planine pred papeža v mesto Kanosso. Po tridnevnej hudi pokori se je spravil s papežem Gregorijem , ki ga je od-vezal izobčenja, s kojim ga je bil poprej udaril. Toda Henrik IV. je kmalo zopet pridobil mnogo velikašev nemških in talijanskik na svojo stran, kar ga je pripravilo, da je pre- klical vse, kar je bil v stiski pred Kanosso papežu obljubil. Komaj pa so to nemški knezovi slišali, zbrali so se v velikem broju v skupščini ter izvolili tukaj novega kralja, po imenu ltudolfa švabskega (15. marca 1077.) Vsled te volitve delila se je Nemška v dva velika tabora. Eni so podpirali z vso silo novoizvoljenega kralja; drugi pa so ostali verni Henriku IV. Henrika so se držala veči del državna mesta, pa tudi duhovni so ga podpirali , ker niso bili zadovoljni z ostrimi papeževimi reformami. Od velikašev so stali na njegovej strani posebno knezovi in groti južnoiztočuih dežel Nemške, namreč : Kranjske, Koroške, Furlauske in Istre. Zdajci se začne med obema strankama hud boj, ki je trajal do smrti Rudolfa švabskega. Velika in ljuta borba, ki se je v soseduej Nemškej godila, ostrašila je tudi Dimitra Zvonimira. Zemlja hrvatska je mejašila ravno z vojvodiuo Koroško, kjer so bili protivnici pa-peštva posebno jaki , ter so morda celo že o tem snovali, kako bi z vojsko napali sosedno Hrvatsko, glavno prijateljico Gregorija VII. Zato je Dimitar Zvonimir delal mnogo obljub; ter podaril 1. 1078 spletskej cerkvi županijo cctinsko, da bi dobri Bog in sv. Peter zem- V četrtek, 3. maja — od 8 zjutraj do 12. ure pripravno posvetovanje, ob 12. uri pa drugo sklepovalno skupno zborovanje. Ob 6. uri bo zadnje zborovanje, za tem pa skupna večerja za tiste, ki že pri ogiasu za vstopnico naznanijo, da se te večerje hočejo vdeležiti. Osnovatelji so se obrnili do železniških vodstev, da bi se za vdeležnike katoliškega shoda znižala vožnina. Kakor hitro od vodstev dobe odgovor, se bodo dotična naznanila objavila v katoliških listih. Če se prošnja ugodno reši, veljajo začasne vstopnice, ki so se nekterim naznanjenim vdeležnikom že razposlale, tudi za izkaznice pri železničnih blagajni-cah, da dobe vožne karte po znižani ceni. Iz tega vzroka priporoča se vnanjim deležnikom, da naj se kmalo oglasijo, da se razpošiljanje vstopnic ne bode zakasnilo. Naznanila se pošiljajo pod naslovom: „An das ka-tholische Vereinshaus: Wien 1., Reichsrath-strasse Nr. 3", z blagovoljnim pristavkom: ,.in Angelegenheit, des Katholikentages." Vstopnice za katoliški shod se bodo izdajale v omenjeni katoliški društveni hiši (katholisches Vereinshaus) od 26. do 30. aprila od II. ure dopoludne do 6. ure zvečer. Na Dunaju 12. aprila 1877. Osnovatclji. Sola. Človek ima raznotere moči in kreposti, telesne in duševne. I'a pri otroku so še le v kali, so še nerazvite; treba je toraj razvijanja, treba izgoje. Človek ima dolžnost popolniti svoje kreposti, a v mladosti ne more tega storiti še sam, ima toraj pravico, da mu jih po-polnujejo drugi. On ima pravico odgoje. Pa kaj bi pomagala pravica do izreje, ko bi ne bilo nikogar, ki bi imel dolžnost izrejevati in odgojevati. Vsaki pravici primerjena jc tudi dolžnost. Če je stvarnik v našo naravo vsadil zahtevo po izreji, smemo pričakovati od njegove modrosti, da je poskrbel za dovoljenje te zahteve. In to dolžnost imajo starši; oni. ki otroku dajo telesno življenje, morajo razvijati in gojiti tudi njegove moči. Ta dolžnost pa se ne dotika samo telesnih moči, ona obsega tudi duševne kreposti. Zato je vcepila že narava materi skrb za dušno iu telesno blagostanje otrok; zato pravice do izreje niso staršem nikdar jemali vsaj prva leta ne. Pa ta dolžnost ni omejena tako, da bi se stezala samo na prva leta, le na tisti čas, ko si človek nikakor ne more pomagati; ona vstraja ves čas, dokler človek ni zrel za lastnovoljno, neodvisno življenje. Tako more le brezmisel-nost ali hudobija jemati staršem pravico do šole; oni namreč del svojih pravic oddajo učitelju; a kdo more jih siliti, če jih nočejo oddati, da le sami store svojo dolžnost; kdo more jim zapovedovati, da jih oddajo temu uli onemu učitelju, do kterega morda nimajo zaupanja ? Le potem, ko bi starši zanemarjali svoje dolžnosti, potem ima kaka druga oblast pravico, siliti jih, da spolnujejo svoje dolžnosti. To zahteva narava sama, to zahteva naravno pravo. Prvo pravico do šole imajo starši, ima družina. človek bi mislil, da se tako naravna pravica še tajiti ne da; pa vendar jo taje moderni državniki. Oblast do šole pripisujejo državi. Od kdaj pač ima to oblast država? prašauio mi. Adam in Eva sta imela isto pravico iu dolžnost, in kje je bila takrat država? Starši so odgojevali otroke, ko še ni bilo nikjer države. Tedaj v začetku je bila pravica do odgoje pri družini. Pa morda je ona postala pravica državina, ko je nastala država? To bi bilo mogoče, ko bi starši oddali svojo pravico državi, ali pa ko bi bilo že v njeni naravi odgojevanje otrok. A prvo je nemogoče; ker ta pravica spada med one, ktere se nikakor ne smejo oddati, kakor pravica do življenja, do prostosti, do zmožnosti; in potem se tudi zgodovinsko kaj tacega nikakor ne more skazati. Kako pa bi se spri-čalo drugo, tudi ne vera. Saj vemo, kteri je namen državni, poglavitno varovanje pravnega reda, potem še le blagostanje ljudstev; k dru-zemu pripomore sicer odgoja, a pripomore tudi vera in vendar o nji nima določevati država; Če nasprotujejo stareje pravice, pravice staršev, ne more se pripisovati pravica do izgoje državi. Seveda ona vpliva tudi nekoliko pri šoli, kakor bom opomnil še pozneje a s tem še ni dokazano, da mora biti šola državna, da država nima le nadzorstva ampak ima tudi vodstvo. Eog je skrbel zato, da sc človek more izrejevati, kakor tirja njegova narava; on je naložil pravico in dolžnost staršem. Ker je toraj za odgojo dovolj poskrbljeno, ni potreba države. Le kdor trdi absolutno državo, ki je namen sama sebi, ta more nji prilastovati oblast do otrok; krščanska država vedno priznava, da so izgojitelji v prvi vrsti starši in oni, ki so pooblaščeni od staršev ko njihovi namestniki in pomočniki. (Konec sledi,) Deželni zbor Kranjski. Zbor Kranjski. Četrta seja IG. aprila. Deželni zbor čestita cesarjeviču Rudolfu za god, nadvojvodu Albrechtu pa k štirdesetlet-nici vojaškega službovanja njegovega. Kot odgovor na interpelacijo dr. Bleivveisovo, kaj je s postavo o posušenji ljublj. mahu, je došel dopis ministerstva naznanjajoč, da postava ni potrjena, ker ministerstvu več paragrafov v nji ni všeč. Dr. Bleivveis se obrne do deželnega predsednika, naj bi zadobil podaljšanje zasedanja deželnega zbora, da bo mogel rešiti to važno postavo, in predlaga, naj se gospodarski odsek , kteremu se ima izročiti v obravnavo, pomnoži za dva uda. Predlog se sprejme. Pri volitvi dobi prvikrat le poslanec Kotnik zadosti glasov, drugi so razcepljeni, ker nemčurji volijo vit. Vestenecka; zato se volitev ponovi in pri tej je bil voljen dr. Poklukar. Dalje se prebere dopis ministerstva notranjih zadev o sklepu deželnega zbora, po kterem se ima deželni zaklad oprostiti viši h stroškov o času kužnih bolezni — oziroma tirjati povračilo za to že izdanih svot. Mini-nisterstvo tudi temu sklepu ni pritrdilo in želi nekoliko prememb. Peticija litijskega župana za dovoljenje občinske priklade za zidanje šole v Litiji se izroči kot nujna vloga posebnemu odseku. Dr. Poklukar predlaga , naj se glasuje o dr. Bleivveisovem nasvetu: da bi zbor obrnil se do vladnega zastopnika zarad podaljšanja zborovanja, ker je še jako mnogo sila važnih opravkov, ki se ne dajo površno rešiti, ampak potrebujejo nadrobnega pretresanja, n. pr. predlog o novi norišnici, današnja dopisa ministerstva, letno poročilo deželnega odbora itd. Pri glasovanji ta predlog obvelja. Na dnevnem redu prvo je poročilo go- Ijam njegovim podelil sile iu zmage proti osnovam vseh sovražnikov." — Vrh tega je hvalil in slavil Boga, da je po njegovej milosti mogel „nepovredeno" sedeti na svojem kraljevskem prestolu. Ali Zvonomiru ni bilo dano dolgo vživati miru. Po neodločnej bitki pri Melrichgtadtu (7. avgusta 1078) je začel papež podpirati kralja Itudolfa proti Henriku. V to ime je nagovarjal svoje verne ,.milites" t. j. vladarje in knezove, ki so priznavali njegovo vrhovno vlast, da se vmešajo v nemške zadeve na korist Rudolfa švabskega. V Hrvatsko je poslal zato nalašč kardinala Petra, da Zvonimira pripravi k odločnemu koraku. Dimitar bi bil prav rad izpolnil željo papeževo, če bi se ne bil bal močnih svojih sosedov. On se je obotavljal spustiti se v borbo, v kterej bi bil mogel zgubiti prestol in krono hrvatsko. Zraven tega pa je bilo tudi mnogo upora med gospodo hrvatsko. Plemstvo hrvatsko se je namreč z vso silo protivilo, da bi se šlo borit v ptujo zemljo za ptujega gospodarja. Zavolja tega ni mogel Zvonimir zadostiti želji papeževej, pa dasi ga jc neka tajna želja gnala, da bi razširil kraljevino svojo po straneh, kjer je prebival narod hrvatski. Čc je bil Zvonimir junaškega duha in bi bilo hrvatsko plemstvo hotelo izpolniti papeževe želje, bi bila hrvatska vojska najpoprej osvojila Istro. Ta krajina je po pravu bila hrvatska, kajti v njej je živel od nekdaj krepki narod hrvatski. Zvonimir je mogel tukaj ze-diniti interese Gregorija VII. s pravom svoje kraljevine. Ko se je pa kardinal Peter z Zvonimirom na hrvatskem dvoru dogovarjal, zvedel je za vse njune osnove krajiški župan isterski, neki Vecelin. Tudi ta je bil nekdaj poprej papežu Gregorju VII. obljubil, da mu bode vasal, ali kasneje je vsled obljub ali sile pristopil k stranki kralja iu gospodarja svojega. Ko je tedaj zvedel, kaj se proti njemu snuje v sosednej Hrvatskej, sklenil je Zvonimira in papeža prehiteti ter Hrvatsko napasti. V ta namen se je začel pripravljati na boj. Ko se je pa to Zvonimiru sporočilo, preplašil se je jako, ter poprosil Gregorja VII. , da mu naj pomaga. Papež je sprevidel, da se je zarad njega ta prepir začel, zato je tudi poskrbel, da je Vecelina odvrnil od njegove namere. On mu je zatoraj A. oktobra 1.1079. poslal pismo sledečega obsežka: „Vccelinu plemenitemu va- salu. Vedi, da se ti jako čudimo, da se ti, ki si od davnej obečal vernost bi. Petru in nam, spravljaš na vojsko proti onemu, kojega je postavila apostoljska vlast za kralja v Dalmaciji. Zatoraj te opominjamo, ter v imenu sv. Petra zapovedamo, da se nič več ne podstopiš vzdigniti orožja na imenovanega kralja. Vedi, da vse delaš proti apostoljskej stolici, kar se upaš proti njemu početi. Ako morda porečeš, da imaš kaj proti njemu, trebaš , da od nas izprosiš sodbo, ter raje čakaš razsodbe, kakor da bi svoje roke oborožil proti njemu na po-niženje apostoljske stolice. Ako se ne vpokojiš za svojo drzovitost in se predrzneš sramotno delati proti zapovedi našej; takrat vedi ne-sumljivo, da bodemo meč bi. Petra na tvojo drzovitost vzdignili, ter ž njim, ako se ne spametiš, tvojo prevzetnost kaznili in vseh onih, ki ti bodo v tem pomagali. Bodeš pa po razboru pokoren , kakor se kristjanu spodobi, boš kot pokoren sin zadobil milost bi. Petra in blagoslov apostoljske stolice." (Dalje sledi.) spodarskega odseka o mitnici na reški cesti (v vremski dolini), o kteri je deželni odbor podal posebno postavo, po kteri dobi seno-žeški in postojnski cestni odbor pravico pobirati cestnino na tej cesti. Predložena sta dva nasveta gospodarskega odseka, večine in manjšine. Večina predlaga, naj se o postavnem predlogu deželnega odbora prestopi na dnevni red, manjšina pa, da se zbor spusti v pretres te postave, pri kteri je le nektere paragrafe nekoliko pre meniti. Dr. Schrey se v daljnem govoru strinja s predlogom manjšine. Poslanec Obreza prida (v nemškem jeziku) pnstavek, dr. Bleivveis pobija z jedrnato besedo razloge veČine, ktera se v principu izreče zoper mitnice sploh; ta princip pa je napačen, ker kdor kaj rabi, naj za to tudi kaj plača. Tisti, ki so voljeni iz srede našega naroda, naj po-mis/ijo, du posestnike ceste največ stanejo. — Tema predlogoma se pridruži tudi poslanec Zagorec. Govori le še Dežman kot poročevalec manjšine, Braune kot poročevalec večine od-sekove pa se odpovč besedi. Pri glasovanji, ki se vrši ustmeno , se zavrže predlog večine in zbor se po predlogu manjšine spusti v spe-cijalno debato postave, ktera se potem brez razgovora sprejme. Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada. Potrebščine je 179.8G7 gld. 50 kr., dohodkov le 14.G22 gld. G3 kr., tedaj primanjkuje 1G5.244 gl. 87 kr., ki se morajo nabrati po nakladi 18"/,, na davke; izvzet je edino mestni okraj ljubljanski. Govorili so o tem proračunu gg. vit. Savinšek, Kramarič, vladni zagovornik Hočevar, dr. Poklukar (ki je tožil o velikih stroških in mali koristi sedanje šole, o nadlogah in sitnostih z učitelji, ker 31 šolskih služeb je izpraznjenih, čeravno dotične soseske plačujejo priklade), Braune in poročevalec Dežman pri posameznih zneskih za šole po kočevskem okraji, posebno o plačah učiteljev. Dr. Poklukar je poslancema Braunctu in dr. Schrevu nasproti še enkrat povdarjal, da povišanje plače je zdaj slabo zdravilo za pomanjkanje učiteljev, pač pa se dežela na ta način sama čedalje više žene. Treba počakati, da bo več učiteljev, potem se bodo že tudi plače zboljševale, kjer bo kazalo in bo mogoče. Predlog za povišanje plače 3. in 4. učiteljev v Kočevji za 50 gld. se zavrže. Učitelju veronauka v šmarski šoli, ki ima tudi v Litiji podučevati, se dovoli po 125 gld. letne remu-neracije. Baron Taufferer hoče vvrstiti tudi plačo za dva učitelja pod velikim Gabrom v zatiškem okraji, ker se ima tam šola napraviti. Dr. Poklukar pobija ta nasvet, na-slanjaje se na pritožbo občin zoper napravo te šole, iu ker se je tako šoin v Šentvidu za en razred pomnožila. Vit. Vesteneck se poganja za novo šolo, češ, da jo Gabrčani žele in da sta njeno potrebo pripoznala že okrajni in deželni šolski svet. Če se napravi šola, se bosta učitelja tako morala plačevati. — Dr. Bleivveis pravi, da hi lahko mnogo pripovedoval o tem, kako se ravno v Šentvidu učitelji nastavljajo. Protestira pa na vsak način zoper to, kar je očital vit. Vesteneck, da je namreč šentviška občina iz sebičnih namenov zoper šolo pod velikim Gabrom. Ravno ta občina ima za šolstvo jako vnetega župnika, ki je za-njo že veliko žrtvoval. Tudi bi bilo pri gabrški šoli skrbeti še za učitelja veronauka, ki zavoljo dalje vendar ne bo mogel brezplačno opravljati svoje službe. — Vesteneck odgovori, da je krajni šolski svet šentviški zato zoper gabrško šolo, ker bi potem, ko bi več toliko otrok ne hodilo v šentviško , tudi štacuuo in gostilnice tam manj obiskovane bile. Pri glasovanji predlog bar. Tauflererjev ostane v manjšini. — O peticiji učiteljskega društva za zboljšanje plač učiteljem euoraz-rednih šol ;tavi dr. Bleivveis predlog, naj deželni odbor po dogovoru z deželno vlado prihodnjemu deželnemu zboru poda primerne predloge o tej zadevi. Predlog ta se sprejme in tako reši prošnja učiteljev. Za zidanje novih šol se dovoli občini pri sv. Križu poleg Turna 1500 gld., občini v gorenjih Žicah 700 gld. občini litijski 500 gl., za druge šole 4200 gl. iz normalno-šolskega zaklada. Po. predlogu vit. Savinšeka, kterega tudi poslanec Kramarič podpira, se sklene ozirati se pri tem kolikor mogoče tudi na šolo v Itadovici nad Metliko. — Slednjič se predlogi odsekovi sprejmo s tu navedenimi premembami. Zavoljo pozne ure se seja sklene. Politični pregled. V Ljubljani, 18. aprila. Avstrijske dežele. JVtitlvojvotln %il>r«