Št. 101. V Gorici, v torek dne 19. decembra 1905. Letnik VII. Izhaja vsnk torek in soboto ob 11. ui i predpoldne za mosto tor oL 3. uri pop. za dožolo. Ako padn na ta dncva praznik izide dan proj ob (5. zvečer. Staue po pošti projeiiian ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 K in cetrtlel.no 2 K. Prodaja so v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicati in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutraiije Izdanje.) Uredništvo in nnravniiitvo so nahajala v «N a r o d u i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökral tiskajo, raču- nijo «e po pogodbi. Izdajatelj in odgOTorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Hazmere d ohrožju trzaShega vi- Hega dcželnege sodišča. (Poročilo dr. Ot. Rybäfa da I!, glavni skupščiiii „Zveze slow odvetnikov.") Že na lanskem našem zborovanju je mogel g. dr. Srnec iz Celja po mojem pcročiln o jezikovnih razmerah na pri- m- rskih sodiščih konatatirati, da se je pi. nas doseglo že nekoliko lepih nspehov in da je na naäem c. kr. viäjem aodiäcu nekoliko več objektivnosti nego na c. kr. višjem sodiaču v Gradca. To sodbo moram letos le trditi in gotoro je veselo, da so mi gospodje ko- legi z Goriäkega in Volovskega na moje dotično vpraäanje eoglaano naznanili, da nimajo posebnih pritožb v jezikovnem ozirn proti sodiščem t slovenBkem delu Goriäke in na Volovskem. Izjemo hočem kasneje omeniti. Na podlagi lastnega izkustva in na podlagi omenjenih poročil lahko konsta- tiram, da se v večini krajev na Pri- morskem, kjer se nahajajo narodni odvetniki, äe precej pravilno postopa v jezikovnem oziru. V Tr8tu se c i v i 1 n e razprave, öe so bile vložene slovenske tožbe, tako na c. kr. okrajnem sodiaču, kakor na e. kr. deželnem sodiaču vodijo v slovenakem jezikn, in sicer v posebnih slovenskih oddelkih. Istotako se na c. kr. deželnem bo- diäu kazenske razprave, tako na prvi in- stanci radi zločinor, kakor tudi na dragi inštanci radi prestopkov, s slovenskimi obtoženci vodijo v našem jezikn. Ta celo lakko zaznamnjemo nov vspeh, ker so namreč od nekaj časa sem tadi na vklicnih kazenskih razpravah čitajo v slovenskih pravdah slovenski referati. 0 uvedbi slovenskih obtožnic sem poročal že lahsko leto. Pri s t a r e m pa je ostalo na c. kr. okrajnem sodišču za kaz. stvari. Ako- ravno imamo sedaj tarn slorenskih razprav, želeti bi bilo ta nekoliko ve<5 eneržije s strani dotičnih predatojnikov, in kmala bi bil odpravljen tadi ta ne- dostatek. Neizpremenjene so OBtale razmere ˇ jezikoYnem oziru tadi na c. kr. trgo- vinskem in pomorskem sodišča. Trgo- vinska zbornica tržaška se še vedno brani predlagati slovenščine zmožnih prisednikov za to sodiäöe ; vendar je upanja, da se v kratkem tadi ta raz- mere zboljäajo, ker so že storjeni koraki, da zmaga pravica nad trmo laške trgo- vinske zbornice. Najalabäe se nam godi pred porotnim sodiščem. Vkljub na- pora in žrtvam, kljub takim groznim slučajensi, kakor je bil slučaj Škrk, kjer so laäki porotniki obsodili na smrt ob- toženca, akoravno niso razomeli niti njega, niti njegovega branitelja, ne mo- remo doseči, da se sestavi slovenska po- rotna klop. Sedanje atanje je v dvojnem ozira skrajno krivično in škodljivo za nas. Ne samo, da slovenski, oziroma hr- vatski obtoženci ne morejo direktno govoriti svojim sodnikom, treba je tadi pomisliti, da so sedanji laäki porotniki v svoji veliki večini altralaškega miäljenja. Kaj pa to pomenja v političnih, vzlasti pa T tiskovnih pravdah, tega menda ni treba na dolgo in široko razlagati ; dovolj je konstatirati, davpolitičnih prav- dah, kadar gre za 1 a ä k e irre- dentarje, c. kr. deželno pravd- niitvo samo predlaga, naj se delegaciji v slovenskih poli- tičnih pravdah dosledno p r o ti v i. Sestava slovenske porotne klopi je ˇ Trstu prav lahko možna, in dokler ne pridemo do take, ne moremo reči, da smo z Lahi enakopravni. V honorarnera oddelka smo bili dosedaj v jezikovnem ozira se precej zadovoljni, ker smo imeli v oddelka za tržaško okolico slovenske referente. V tern ozira se pripravlja sedaj neka spre- memba in se menda namerava napraviti Blovensko aradovanje s tern, da se hoče ta oddelek poveriti aradnika, ki se je šele v zadnjih letih pričel ačiti sloven- Sčine iz slovnice. Ker pa ta gospod še ni imel priložnosti, da bi bil dokazal na resnem delu svojo jezikovno usposob- nost, hočemo počakati s konečno sodbo. Na Goriškem ni, kakor sem že omenil, v jezikovnem ozira posebnih pritožb, le referent na c. kr. okrajnem Bodišču za kazenske stvari v Gorici ab- solutno noče sestavljati slovenskih za- pißnikov in slovenskih razsodeb. S trmo, ki je posebno čudna pri c. kr. aradnika, se npira on vsem zahtevam strank in odvetnikov in celo svojih predstojnikov, in ti predstojniki so tako slabotni, da se ne upajo energično nastopiti proti njemu, ker se jim jo baje zagrozil, da pojde rajäe v penzijo, nego da bi sestavil slovenski spis. In ta strašna grožnja je gospoda predsednika c. kr. sodišča v Go- rici tako prestraäila, da ga do večje ener- žije ni mogla pripraviti niti interpela- cija, stavljena v goriäkem deželnem zbora. Kaj takega je res le v Avstriji možno ! (Dalje pride.) Nekoliko statistike o ponemöevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (P i š e A r j ö 1.) (Dalje.) Zgodovina uemškega näse- le n ja v „OstseiskihM pokr. Prvo naselenje v teh pokrajinah se je začelo v XII. veka, kadar so zaöeli Nemci z mečem razširjati sv, evangelij. L. 1184 so vstanovili blizo Rige prvo nemäko cerkev. Z nemškim vplivom je postala Riga metropola, pa v dobi Fri- derika II. (1226) postal je rigski äkof nemäki knez. Pri svojem razširjanju po Vzhodno- morskih provincijah so Nemci naleteli na Ruse in jih pobili pri Iakovu 1. 1502. Ne glede na to, da so bili ti Nemci ! ločeni od nemškega kraljestva, pa odno- | äaji so ostali isti. Veliki mojster vitež- ! kega reda, nadäkof in škof, vsi so se udeležili nem. drž. zborov. Za časa Ivana Groznega, vsled stremljenja Rasov zavla- dati tern pokrajinam, Estonija oddala se je Švedom, Livonija in Kuronija pa Poljakom. L. 1632 nstanovil je Gustav Adolf vsenčilišče v Jarjeva. Za časa ; Petra Velikega prišli sti Estonija in Li- vonija pod rusko oblast 1. 1710 in 1. 1795 pa še Kuronija. Nemške naaelbine v Novorusiji, j Besarabiji, Herzona in Tavriji. — Po | akaza Aleksandra 1. naselili so se v teh pokrajinah 1. 1813 virtemberžci, kateri so bili prej v Prasko-Poljskej. Takaj se jim je dobro godilo, zato so privlekli še dragenaseljence. Nemci se bavijo s pri- delovanjem päenice, turšice in pridelujejo tadi jako dobro vino posebno v južnih pokrajinuh imenovanih dežel. Zraven tega se bavijo z živinorejo. Znatno ätevilo Nemcev je v okolici Odese, in v Odesi samej živi 10.000 Nemcev. Nemške naselbine v Volgi. Z manisestom od 22. julija 1763 1. ; je položila Katarina II. podlago osno- vanju nemškib kolonij ob Volgi. Povodom tega manifesta naselilo se je mnogo Nemcev ne samo iz različnih nemških pokrajin, ampak tadi iz Avstrije, Švice in Holandije. Vseh skupaj se je naselilo okoli 25.000, pa v teka T40 let se je to ätevilo podesetorilo ne gl^de na to, da so se mnogi koloniati vrnili v svojo domovino. Nemci so si takaj ohra- nili vse svoje stare običaje. Ti nemäki naseljenci so večinoma protestanli, imajo svoje cerkve in tudi sole. Razridno je, kako je carica pospeäevala nanelenje nemškega življa v ruskih pokrajinah. V tistih časih je imelo nemštvo na ruskem dvora velik vpliv, no sedaj se je to nekoliko zboljšalo. Precej nemäkih naselnikov je tadi v Kavkaza. Ti so se takaj naselili v dobi Aleksandra I, ki je tadi podpiral nemike naseljence. Mnogo leh nemäkih naselnikov je sprejelo, po pritisku razoih öiniteljev, ruske običaje in ruBki jezik, mnogo tudi j jih je ostalo trdovratnih in zagrizenih, kakor so že sploh. Protestantske cerkve v Rasiji. Evangeijska cerkev v Rasiji se deli na 6 konzistorijalnih okrožij. Peterberški, : Moskovski, Kurlandski, Livlandski, Est- j landski in Varäavski. V vseh teh okrožjih i imajo Nemci 479 cerkvä. Tisk. Nemci v Rasiji imajo veliko mno- žino listov. V Jarjevu (Dorpat) izhaja 1 časnik vsak dan. V Libavi 2 časnika na dan. , V Lodza 2 vsak dan in 1 dvakrat na : dan. V Moskvi 1 vsak dan, isto v Odesi. V Petrograda 2 vsak dan, 1 tehniäki, 1 medicinski in 3 evangeljski. V Revalu ' 2 vsakdanja. V Rigi 1 dvakrat na dan, 1 ; dvakrat na dan, 5 vsak tedenskih in 1 me- | sečnik. Ravzen teh imajo äe več drugih, kateri izhajajo v nedoločnih časnih. D r a ä t v a. „Alldeutscher Verband" ima v 24 mestih svoje podražnice, na čela katerih stojijo poverjeniki. j Razven teh 24 podražnic „All. V.u i imajo Nemci mnogo drugih drastev, j klubov, zvez itd. Tako je n. pr. v Pe- trograda 19 nemäkih društev, od teh je 9 pevskih. V Odesi obstojajo 4 druätva in sicer 1 „Deutscher Hilfaverein", katero äteje 238 članov, kateri doprin-äajo LISTEK. 0 zimi življenja . . . Slika. Sedaj 8edi na atari klopi pred hiäo. Glava in hrbet sta ji skljačena skoraj do kolen, na katerih počiva uvela levica z zaguljenim molkorn. Desnica pa se opri- jema kratke, rjave palice, na katero se gtarica navadno opira, ko jo pel je pot počasi po vasi . . . Z obraza ji sije kakor brezskrbnim otrokom ona Ijuba dopadljivost in, dasi je njen obraz z gubami in brazdami po- sejan, so vendar njene oči žive in ve- sele, kakor v proäli mladosti . . . Kakor takrat, tadi sedaj, menda äe raje hodi starica, dasi težko in počasi, skoraj vsaki dan že zarana k sv. maäi. In tadi ni bilo sliäati, da bi ona v cerkvi kedaj sedela. Le tja h krstnema kamena je pokleknila, pa v molitvi prečula celo 8veto daritev. Pogostokrat so jo videli na božjih poteh, miloščino deleč, dasi je bila sama tako ubožna. In Tičeva je po- vedala celo, da je na lasine oči videla, kako je starica prosila miloäcine za rev- nega prosjaka . . . In starica se je zatopila v misli in sladke spomine ... Na njenem obraza so se prikazale poteze radosti .. . Skoraj nevoljno jo predramijo iz teh lepih sanj bližajoči se glasovi . .. Starica dvigne glavo, desnico s palico položi v naročje in primirja z živimi oömi dohajajočo dvojico . . . — Marica, zakaj si vendar jezna ? — Saj nisem, Peter. — Da, tako vedno govoriš ... In glava se starici akloni. Molek se žvenkljaje ovije okolu palice . . . Dvojica pa se skrije za hišnim voglom. — Eh, take dneve, vesele in polne sreče sem tadi jaz uživala nekdaj, kakor ta Marica, sedaj pa ni tako. Vendar pri- toževati se ne morem . . . In v dahu je starica naštevala do- brote pri sestrini hčeri . . . — Tadi meni so bili na razpolago radostni dnevi takrat in večkrat sem se nasmehljala, ko je prihajal on ... Starici se obraz užalostj in njene oči zgabijo oni živi pogled. Bog ma daj večno veselje, imela sem ga silno rada in tudi on mi je vra- čal ljubezen . . . Kolikokrat mi je prine- 8el lep nagelj ali temno-moder korček, pa dejal: Na, Katrica, tvoj je; saj veä, kaj pomeni . . . Jaz pa sem se branila ga vzeti, dokler mi ga ni .sam pripel na prsi. . . To je bilo torej takrat, ko ste najini srci plamteli polne ljubezoi . . . In spet dvigne starica glavo. Zasli- äala je glas zvončka. Kaj naj to pomeni? Žalostno vpre majčkene oči proti sosedovi hiäi, za katero so se oglaäali tenki od- mevi .. . — Oh, sveta popotnica . . . Stara Katrica se hitro skloni in na palico opiraje se z mnogimi vzdihi po- klekne. Nogi se ji äibite . . . Vendar more skleniti roke ; palico položi h klopi in njene ustnice se pregibajo . . . — Pridi tedaj, Ti milo jagnje Božje, ki odjemljeä grehe sveta, v moje srce in je poživi . .. Duhovnik s Presvetim odide za hiä- nim voglom in le zvončkov glas se äe čuje. Ona pa sede z veliko težavo na prejänje mesto. — Tako je bilo tadi takrat. 1 njerna so nesli zadnjo tolažbo. Jokala sem in žalostna gledala proti oknu, skoz katero 8va se toliko krat pozdravljala ... In se- daj ga ni več ... V aladkih upih so ga položili v mater zemljo na božji vrt. Katrici pade molek na tla. Zamiäljena ga pobere in poljubi. — In kolika sreča se je nama obe- tala. Saj ni bil tak, kakor so drugi Se sedaj. Bil je vendar izjema. In za njim sem hrepenela, za njim, ki je bil cilj moje sreče . .. Trepalnici ae starici zapirajo in glava se ji klanja . . . — Najina sreöa se je torej razru- äila — — ni je. In stara Katrica je zadremala ... Nijevan Skriljev. okoli 4000 rab. letnine. 2. „Handwerker- und Gewerbeverein" z 177 členi, imajoč v zemljišču vrednosti 102.000 rab. in lastni dom. 3. „Harmonia" z 200 členi. 4. „Turnverein" z 337 členi. Razumljivo je, da imajo Nemci tudi v drugih večjih mestih vsemogoča, dobro organizirana drustva, ki poäiljajo avoje -delegate k različnim vsenemäfcim slavnostim v Nem- čijo ali Avstrijo. (Konec pride.) D o p i s i. Sv. Lucija ob SočL — (Pone- srečen moat.) — Naznanil aem vain bil, da grade pri nas nov most črez Idrijco na postajo. Res bo so delale ve- litanske priprave dolgo časa. Sam oder je bil nekaj impozantnega, in mnogi je vzkliknil, ko je videl toliko lesa: da bi le toliko imel, kojikor je ta lea vie den ! (Mislim pa, da se je le malukomu ta srčna želja spolnila). Pripeljali so iz Gradca ätiri mešalne t-troje za belon in elektricni motor, ki naj bi vso stvar gonil. Vse je bilo lako aranžirano, da bi moral biti obok sklenjen v oseminštiri- desetih (48) urah. Toda takoj iz po- četka se jirn je začelo krhati. Sedaj so se trgali pasovi, ali se je kaj pokvarilo pri motorja ali se je oder preveč tresei. No, elednjič so. vendar vpregli električ- nega konja — in šlo je dobro. V četrtek 14. t. m. je bil za nas radovedneže pravi dan vžitka. Na stotine in stotine ljudij je prodajalo zjala od ranega jatra do poznega večera na cesti, kjer se gradi most. Ta si videl vojaka poleg ukoöe- nega oradnika, inženerja poleg Bvojega „burša", umazanega kmeta poleg tanko- čutne gospodične, razdrapanega cigana polog mestnega frakarja. Vse je radovedno gledalo to novo čudo v naših gorah. la res! Narediti most v 48. urah, to ni šala. In lak most, pri katerem meri obok G3 metrov ! Vse je šlo — od 8.V4 zjutraj do 11. zvečer kakor namazano. — Po noči je svetila električna lač, kojo so sami proizrajali. — Vse je bilo svetl'o, kot po dnevi. — In od daleč! Res nekaj krasnega v mrzli zimski noči. — Ali — čnj — enajsta ura bije — ura, ko se odpirajo vrata tajinstvenim duhovom na ta svet. — Tuli novi moat je občutil to tajin- stvenost. Stresel se je trikrat, ko je zasliäal, da se mu približujejo ponoČni duhovi, — prebledi, glas mu zastane, ne more se zganiti z rnesta. Liki strahopet- nemu bosopetnežu, ko ma odpove tizika, pa napolni nerad evoje hlače, — spnstil je tudi novi most neprebavljivo tvarino v mimotekočo Idrijco. — Ima prilično veliko luknjo od 7—8 metrov. — Nesreče, hvala Bogn, ni bilo nobene. — Sedaj ga flikajo kakor Rezjan pregoreli lonec ! Politiöni pregled. Državni zlior. V petek je poslanska zbornica pri- čela debato o proračunskem provizoriju. Prvi govornik je bil poslanec dr. Začek. Med drugim se jo zavzel govornik prav toplo tudi za splošno in enako volilno ; pravico. Dr. Začek je med drugim tndi < rekel, da bi volilna pravica ne bila enaka, ¦ ko bi Neinci dovolili splošno volilno pra- j vico, toda volilne okrajo razdelili tako, j da si ohranijo narodno posest, ki je le krivica vsled Schmerlingove volilne ge- ometrije. Dr. Začek jo rekel, da bo Av- | strija le takrat cvetoča država, ako bodo i v nji vsi narodi enakopravni. Prvi korak I do ravnopravnosti pa je pravična enaka volilna pravica. — Dalmatinski poslanec j Bianchini, ki je govoril za dr. Začekom, je odločno zagovarjal reäko resolucijo. Očital je grdo in nehvaležno postopanje avstrijske vlado nasproti Hrvatom, ki so Avstrijo &e toliko krat rešili iz nevarno- sti ter prelili zanjo toliko dragoceae hr- vatake krvi. Mud drugim je rekel tudi Bianchini: Hrvatske dežele naj se zdru- žijo v politično celoto in kot take naj tvorijo tretji, samostojni del habsburäke države, ki sklepa nagodbe z Avstrijo in Ogrsko. — Z* češkima poslancema Ho- lanskijern in Ghocom je začel govoriti kranjski napredni poslanec Plantan. Plan- tan je tndi takrat zajahal liberalno kljuse. Plantan ni nič kaj navdušen za splošno in enako volilno pravicu. Tndi ni zado- voljen, da bi prišel na Kranjskem mesto Heina sedanji deželni predsednik Schwarz. Posebno pa se je zamerilPlantanu baron Gautsch, da je imenoval za krnnjskega predsednika Schwarza, ne da bi se po- prej kaj posvetoval z dr. TavČarjem ali pa Plantanom. Plantanu ni poväeci, da je šel naučni minister Hartl v penzijo, ker bi Slovene!, po miiQnju Plantana, sttoro gotovo dobili alovensko pravno fakulteto v Ljubljani, ako bi Hartl. ostal naučni minister. Tndi župnika Brceta je spravil Plantan v svoj govor, in ko je nastal zaradi mojklica poslanoa dr. Su- steräiöa, med njim in med dr. Šasteršičem I prepir, priskocili so Plantanu na pomoč Vsenemci, ki so začeli dr. Šusteršiča psovati. — Nato je govoril minist rski predsednik baron Gautsch. Odgovarjal je tudi poslancu Plantanu in rekel, da je res sicer, da je bil imenovan za kranj- skega predsednika Schwarz, no da bi bila glede tega imenovanja zasvet vpra- :ana kaka stranka, a novi kranjski dež. I predsednik je bil vedno na glasu izvrst- j nega in vestnega državnega uradnika, j na kar se je vlada pri njegovem imeno- vanju tudi ozirala. Baron Gautsch je na- dalje povedal, da Be že delajo priprave za železnico iz Dalmacije v Avstrijo. Ko- nečno je naglašal baron Gautsch z vso odločnostjo, da ga ne motijo posamezni ugovori proti sploäni in enaki volilni ! pravici. Trden sklep vlade je, da že v j Bvečanu predloži zbornici dotični načrt zakona. V soboto je poslanBka zbornica nadaljevala razpravo 0 proračunskem provizorija in jö je (udi končala. Dotični zakoneki načrt bil je sprejet v vseh treh čitanjih. Zbornica je potem brez vsake raz- prave v vseh trfh čitanjih odobrila tudi zakonski načrt glede začasne trgovinske pogodbe z Italijo. Včeraj je imela posl. zbornica svojo zadnjo sejo pred prazniki. Novi tlskovnl zakon. Pododsek tiskovnega odseka držav- nega zbora jo s pripravami za novi tis- kovni zakon že tako napredoval, da bode isti že po novem U ta priSel v zbor- nico in katerega bo zbornica skoro go- tooo sprejela. Jezlkovno vprašanje v Daimaolji. Kakor javljajo iz Dalmacije, so te dni vse orožniške postaje v Dalmaciji dobile rezervatno| odredbo, da morajo z vsemi civilnimi oblastnijami dopisovati samo hrvatski. Onemu postajevodji, ki ni vešč hrvatskemn jeziku, bo pridodeljen v to svrho po en Dalmatinec. Kardinal Samassa. Cesar je v soboto predpoludne v dvorni žapni cerkvi izročil novoimeno- vanema kardinalu, nadškofa Samassi, ob navzočnosti papeževega odposlanca Za- pietala posvečenega Škofa Szemrecsänyija in najviäih dostojanstvenikov kardinalski klobuk. Važno inšpokcljako potovanje. ¦ Mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli se je s svojega inäpekcij- skega potovanja ob tržaški, istrski in dalmatinski obali povrnil na Dunaj. Ternu potovanju pripisujejo veliko važnost. Zagrebškl občlnskl zastop razpuščen. Deželna vlada je razpustila občinski zastop v Zagrebu ter mestno upravo poverila dosedanjemu županu dr.u Am- ruäu kakor vladnemu komisarju z na- logom, da tokom zakonito določenega termina izvede občinske volilve. Resne agltaclje na Erdelskem. Badimpeštanski list „Magyarorszag" poroča iz Kološvara nastopne podrob- nosti 0 agitaeiji med Romuni na Erdelj- skem. Romnni, ki prebivajo v vaseh v Topanfalvijskih gorah, so se.oborožili ter požigajo madjarske vasi, tako da mora prebivalstvo bežati. Podobni od- noäaji vladajo baje v okraju Abnrdbanya in Oirenbany-ji. Madjarski prebivalci se preskrbujejo z orožjem. Prebivalci v Aranyosu in Gyerosu so pri neki trgo- vini z orožjem v Kološvaru naročili 500 pušek in 50.000 patron. Naročila pri- hajajo tudi z druzih krajev, tako da nimajo prodajalci dovolj orožja na razpolago. ^ Itallja In Albanlja Kaho nevarna je Italija avstrijskim težnjam glede Albanije, kaže sledeče konzulantno poročilo, ki se glasi: „Glavni konkurentje monarhije v tern okraju (Skader-Bazar) so Italijani, ki že dolgo vrsto let streme za tem, da bi monopolizirali kot odjemalno ozemlje celo Albanijo. Številni italijanski trgov- ski potniki skrbe za to, da pridobe za svoje tvrdke naročil in dajo tukajänjim trgovcem na razpolago evoje vzorce in zbirke. Tudi si prizadeva Italija ojačiti Že obstoječe zveze s tem, da bo U3ta- novila v Skadru trgovski knrz, nadalje rokodelsko äolo za mizarje in kovače, ki naj pripravi italijanskim izdelkom te vrste pot za prodajo. Todi Italija vedno poizkuäa uravnati plovne zveze z Alba- nijo tako, da bodo vedno ceneje in boljše". To uradno poročilo kaže dovolj jasno, kaj je storila Italija in kaj vse je zamudila Avstrija. Papeževa alokuclja. , Iz Rima javljajo dne 11. t. m.: V svoji alokuciji na tajtiem konzistoriju 13. decembra je papež rekel, da bi rad podal kardinalom prijetnih in tolažljivih poročil glede uprave cerkve, toda radi sedanjih žalosinih razmer ne more dati take to- lažbe. Katoliška vera se razširja po svetu čim dalje bolj in obilni so plodovi, na- brani v deželah, ki niso udane katouški veri in med poganskimi narodi. Globoka žalost in strah mora pa napolniti člo- veka, ako pogleduje na drugo stran, namreč h katoliškim narodom ; v tem pogledu nam pripravlja veliko vznemir- jenje in skrb ista držav», ki ae je doslej zvala najstareja hči katoliške cerkve (Francija). Mi pa namerjamo v primer- ncm času po svoji apostolski djlžnosti natančneje razpravljati 0 zakonih, ki bodo sedaj tamkaj razgiaseni proti pravilom pravičnosti. Da ne izgubimo poguma, moramo se spominjati, da je Krist po- novno rekel v evangeliju, da bo taka nsoda cerkve na zemlji in da boeo nje- govi učenci radi svojega božjega mojstra obsovraženi in preganjani. Mlnisterska krlza v Itallji. Italijansko ministerstvo je podalo v Boboto svojo ostavko, ker ni zbornica hotela odobriti sedanje politike nasproti Španjski. Volitev predsednika na Francoskem. Glasom nekega pariškega poročila se v parlamentaričnih krogih vtrja mnenje, da na prihodnji volitvi predsednika re- pnblike prideta le dve osebi resno v poštev, ki imata obe enako nade glede izvolitve: to sta predsednik senata Fal- lieres in predsednik zbornice Doumer. Kar se tiče Leona Bourgeoisa, je baje sam izjavil, da ne kandidira za mesto predsednika republike. Demonstraclja združenega brodovja proti Turoljl končana. Ker je glede finančnega pravilnika priälo do sporazumljonja ter je turška vlada tudi izvršila vse zahtove, ponehajo demonstracijske odredbe velevlasti na otoku L^mnos. Danes ali jutri se vojaške čete evropBkega brodovja umaknejo iz Mitilene. Dogodki na Ruskem. „Petrogr. brz. agent." poroča iz Petrograd» preko EyJtkuhnena : Zadnje ätevilko inozemskih listov imajo ruska poročila, po katerih je n. pr. pogorelo mesto Irkutsk, nadalje, da se jo v H*r- binu vršil boj med zvestimi in pun- tarskimi četami, da je v Vladivostoku zopet med vojaštvom izbruhnil punt, da je požar unidil mesti Harkov in Jeliza- vetgrad itd. Mi zamoromo iz absolutno gotovoga vira konstatovati, da so te vesti izmišljene. Punt v Llvonljl. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Rige : Vse tovarne so se pridružile štrajku. Elektrarno stražijo vojaki. V soboto po noči je 300 letiških delavcev skušalo udreti v vodovod. Prej sta dve osebi v častniški uniformi želeli vstop, toda straža je izjavila, da ima strog ukaz, da sme pnstiti v vodovod samo čustnike svojega polka. Pol are pozntje so de- lavci skušali nlomiti vrata. Vojaätvo je streljalo ter ubilo 12 ljudi, drugi so zbežnli. Požigalci hodijo v skupinah po ulicah. Udrli so v lesene hiše moskov- skega in mitavskega mestnega dela, ki sta kmalo na to začela goreti. Letiški revolucijski odbor drži zasedene vse dovozne ceste. Konje prihajajočih voz- | nikov pobijajo, meso polivajo s petro- lejem, živila kvarijo. Nasta a je velika draginja živil. Pričakuje se vojnih ladij iz Libave. UJice so prazne, trgovino za- prte. Državni svet v Petrogradu je do- volil, da se stavi v proračun 16 milijonov rubljev v svrho, da se poboljša položaj železničarjev. Kitajskl dljakl zapus&ajo Japonsko. „Reuterjev biro" poroča iz Tokija, da je bilo na nekem shodu, katerega se je udeležilo 3200 kitajskih dijakov, skle- njeno, da isti zapnate Tokio ter se vr- nejo v domovino. Po tem sklepu se je 2000 dijakov že vrnilo na Kitajsko. Kakor poroča „Times" iz Tokija, je ätrajk kitajskih dijakov nastal radi tega, ker so japonske oblastnije z ozirom na lahkomišljeno življenje mnogih kitajskih dijakov, hotele proti istim uvesti neke odredbe. Čeravno so oblaatnije potrdile, Ko pride starost. . . Slika. Na hodniku je aedela sklučeno: roke je imela sklenjene čez kolenain na nje je imela naslonjeno glavo . .. Stara je bila stara Blaževka; kakih osem križev je imela gotovo na hrbtu . . . Glavo jo privzdignila, ko je začula, da prihaja nekdo. Obraz jej je bil bled inživljenje je začrtalo vanj mučne poteze. „0 Mica, kako je, kaj si le sama? Sem dela, da te moram priti malo obi- skat !*' tako jo je nagovorila kakih par let mlajša, a ie trdna Trpinka. „Nevesta je šla ravnokar po vodo," je odgovorila Blaževka, „a z mano saj veš, kako je, e, dolgo časa ne born več, kmalu me ponosejo tja k svetemu Mi- klavžu, tarn bo mir; nikomur ne bom v nadlego in nihče me ne bo gledal grdo ..." „Le potrpi, Mica, potrpi, boš imela pa zasluženje. Via, dokler si mogla de- Jati, so le Le gledali in trpeli, kakor zdaj mene, ki sem, hvala Boga, še trdna ; pa ko zgubi človek moč in ni za nobeno delo, potem ga zaönejo po strani gledati." Tako jo je s tolažilnim glasom tolažila Trpinka. „0 da bi bil sin doma, bi bilo že drngače, pa on je v avetu in nevesta dela z menoj kakor s psoni .. . Moj Bog, kaj sem res zaslužila to na stara leta? . . .u Tako je tarnala ssolznimi očmi Blaževka. Tudi Trpinki so priäle v oči solze sočutja in začela je : „Veä, v sree se mi smiliš in še meni de težko, ko te poslu- äam; rada bi ti pomagala, če bi imela s čim, pa saj veä, da tudi jaz nimam. Pa kakor sem rekla, Mica, potrpi, boš imela zasluženje za nebesa ... Pa moram iti, saj veä, če ne porečejo doma: ,Kam se je zgubila, tu ima opravka, pa hodi dru- gam !' Lej vaäa neae vodo, zdaj pa kar grem. Z Bogom, Mica!" „Z Bogom, Tereza !" ji je odvrnila Blaževka s slabotnim glasom ter se premaknila bolj na solnce, ki ji je sijalo na hodnik. V njenih starih gostehjebila zima in solnce ji je delo tako dobro . . . Nevesta je prinesla vodo. Z jeznirn pogledom jo je pogledala ter ji rekla z osornim glasom: „Sta pa že spet kaj kle- petali od mene ; za to imate že dober jezik, tega se ne prime starost, a za kaj druzega, da bi mi kaj pomagala, a tega seveda ne morete !*' Z jokavim glasom ji je starka od- vrnila : „Sam Že delala aem svoje dni, in dokler sem mogla, sem delala, in za- stran tega se ne bom bala dajati odgo- v ra, a zdaj ne morom, saj me viš, kaka sem I" Z vsem naporom ji je odgovorila in večkrat je morala tudi prenehati, da je dobila spet sape. Nevesta ni odgovo- rila na njene besede V hiäi je ropotala a posodo, pripravljala je kosilo. Starka pa je vzela iz žepa „paternoster" in za- čela polglasno moliti „roženkranc" . . . Odzvonilo je poldan. Stara Blaževka se je zamislila nekarn. Bogve, morda je mislila 0 zvonovih, ki pojo tako različno, včasi veeelo življenja polno, včasi trudno, žalostno .. . morda je mislila na pretekle dneve, ki so bili veseli in žalostni in spet žalostni, morda pa na bodoče, ki jo čakajo vsi svetli brez trpljenja, brez bede . . . Nevesta ji je prinesla na hodnik krompir v oblicah v leseni skledi ter rekla trdo : „Nate, saj Še tega niste za- služila !" in odšla. Žnlostno ga je pogledala starica in spet so ji prišle solze v oči : „Moj Bog, kaj sem res zaslužila to na Btare dni ?" Zvonovi so zvonili trudno, žalostno, in proti pokopališču se je pomikal žalo- sten sprevod. Staro Blaževko bo nesli k večnemu počiku, kamor si jo neprestano öelela v žalostnih dneh bvojo b »lozni . . . Ljudje pa, vračnjoč senod p^greba, so govorili o ranjki spoätljivo in so zgra- žali nad trdosrčnostjo mlade Blaževke, ki je tako grenila dobri starki ure zaha- jajočega življenja . .. Jason Saviljes. da so (udi japonski dijaki podvrženi ena- kim odredbam, se vendar kitajski di- jaki nočejo tem odredbam pokoriti ter so sklenili zapustiti Tokio in asUnoviti novo visoko šolo v Tiontsinn, iz katere bodo izkljačeni angleški, ameriški ia japonski profesorji; pripaščeni bodo le kitajski, nemiki in francoaki profesorji. Domače in razne novice. Novi poštui ravnatelj v Trstn. —¦¦ Širi se govovica, da je poätni rav- nateJj v Z*dra Patai imenovan poštnim ravnaleljem v Trstu, naroesto dvornega svetovalca F e 1 i c e 11 i - j a, ki pojde v pokoj. Za božičnlco v „Šolskem Doinu" je došlo nadalje šolsk^ma vodatvu : G.čna pi. Baabela 2 K; voditelj pripravnice Fr. Orešec 2 K; slovenski dijaki VIII. gimna- vijskega razreda 2 K; Mihael Voänjak 3 K; Zecha 1 K; g.a Ana Škerjanc 4 K; Iv. Katnik 2 K; Watritgch 1 K; Ant. Fon štiri klobuke; M. Gasser več äolskih zvez- kov; Gius. Del Piero večsaknnz* obleke ; Jos. Medved več oblek; Jer. Kopaö 5 K ; g.a Terezija Golja 10 K; Rudolf Drufovka 2 K; M. Kozman 4 K; vadn. učit. v p. Ant. Skubin 4 K; klobučar Pich 38 po- krival: neimonovan 16 pokrival. Živeli darovalci! Za „Solski Dom" je doälo našema upravniätva : Ker Dr. Brecelj, ni hotel vsprejeti honorara, pošilja T. Hribar 2 K. Srčna hvala ! „Karamfil s pesnikovega groba" — „Karamfil s pesnikovega groba" se imonuje prekrasna poveat, katero je v hrvatakem jezika spisal joden najboijših hrvatskih pisateljev, aodaj po- kojni A. Šenoa. Ta povest, ki se bavi v prvi vrsti z našim pesnikom Ffancetom PreSernom, in katero je poslovenil g. prof. dr. Osvald, a je bila v našem listn priobčena kot .podliatek, izšla je ravno- kar v „Narcdni Tiakarni" kot ponatis v posebni knjižici. Posknšen samomor. — Včeraj zvečer okolo 5. ure izpila je gčna Olga Križnič, hči kanalskega župana, gO3poda Križniča, pod lopo hntela „Tri krone", kjer se spra?ljajo vozovi, približno kakih 250 gramov 10°/0 karbolre kisline, s ka- tero se je hotela ostrupiti. Ko je zaöela vsled stražnih bolečin stokati in jokati, pritekli so k nji ljudjo ter ji pouingali, kolikor so mogli. Poklicali so lekarnarja iz lekarne gosp. Gironcoüja, a objednem tekli so po zdravuika g. dr. Brecelja, sta- uujočega nasproti hotela „Tri krone", ki ga pa isti hip ravno ni bilo dornn. Ko so pa nezavestno neareönico prenosli v jedno sobo hotela, priäol je tudi g. dr. Brecelj in za njioo g. dr. Djreani, ki sta ji izprala želodoc. Čez nekaj časa je ne- srečnica prišla k sebi in je začela že nekaj govoriti. Nesrečnico so prepeljali v tak. bolnišnico, kjer še živi in ni popol- noma izkljuöeno, da bi ne okrovala. Izzivanje v tobakarni. — Piäojo nam: Vceraj se je zgodila nesreča v hotela pri treh kronah. Natakar omenje- nega hotola je prUel v tobakarno, ki se nahaja v Gosposki ulici, tor tam začel žalit in razsajati, da on ne more trpeti Slovencev, da rajši vidi vraga, in drage take psovke je izustil, ker njegova mati je Slovenka, drugič radi tega, ker dotična katera se je hotela zastrupiti je Slovonka. Vprašam g. hotolirja, ali tako uči okoli svoje natakarje? Ali ne ve hotelir, da v svoj hotel zahaja največ JS; jvtiace.? Iz Kanala nam pifiejo : Nekdo se je tukaj zgabil, — ter ne samega «ebo išče po slovenskih tržaških časopisih. — Trebalo bi ma „Dijogeneve luöi"l... Sapienti sat ! Bralno in pevsko dmStvo „Xa- dlja" v Deviuu bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. decembra v svojih prostorih ob 3. uri popoiadne. Dniivni red : 1. Pozdrav predaednika ; 2. Poročilo tajnika ; 3 Poročilo blagajnika; 4. Poročilo knjižničarja ; 5. Volitev pred- sednika ; 6. Volitev 6 članov odbora; 7. Volitev dveh pregledovalcev racunov; 8. Vpisovanje novih adov; 9. Raznoterosti. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Za božičnico v Devinu so daro- vali : Anton Mozetiö, žel. inojster v Na- Lrežini 2 K; Ivan Kocman, sin, v Devinu 1 K; Ivan Pecikar, žel. v Devinu 1 K. — Srčna hvala vsera dragim dobrot- nikorn ! C. kr. poätno in brzojavuo rav- natclj8tvo v Trstu je z ozirom na množeči se vozno-poštni promet v bo- iični dobi izdalo razglas, ki določaje : Ako se hoc>, da dobi naslovljenec pra- vočasno pošiljatev, se ta ne sine poslati prav zadnje dni pred Bažičem, marveč že nekaj dni poprej. Kdor želi, da gre pošiljatev äe tistega doe naprej, ko jo odda na pošto, jo mora izročiti pošti do 2. ure pop. Pošiljatve morajo biti dobro zavito in zaprte in naslov na njih pri- cvräöen, posebno pri onih pošiljatvah, ki so težje in gredo v oddaljenejSe kraje. Reči, ki so zdrobljive ali se rade razbi- jejo, naj se na zavitku označijo z zna- menjem stekla, pošiljatve pa, ki se lahko spridijo, naj se oprernijo z doatavkom „se naglo pokvari", kar naj se podčrta z modrim ali rdečim svinčnikom. Po5i- Ijatve z vrednostjo nad 400 K, kakor tudi one z zlatom, sr. brom, dragocenostoni itd. se niorajo tako zaviti ijn zapečatiti, da se zavoja brez poäkodovanja poöcttov ne more odpreti. Vmko vozno pošiljatev je brez ozira na pridjano poStno spre- mnico opremiti z natančnim naslovom adresata. Posebno previdno morajo biti zaprte one poäiljatve, katero so name- njene čez morje, d. pr. v Dulrmicijo ild. Na pošiljatvah, katerih vaebina je pod- vržena nžitninskema dnvka in ki grodo v mesto, kjftr je ažitninski davek vpeljan (Ljubljana, Gradec, Danaj, Praga itd.), naj se na naslovu zavitka kakor tudi na spremnici označuje vsebina in količina (»rg, liter, komad), ki služi za podlag^ pri ioločevanju užitnine. Nesreča v avtomobilu. — V ne- deljo se je pripeljal na I07 v S^žano tržačan Sokrat Gufodonti na lastnem avtomobilu, katerega jo vodil 32-letni Rudolf Vidacca. Lastnik avlomobila Ga- fodonti je prepovedalsvojemu uslužbencu, da ne sme nikamor z avtomobilom, dokler se on no povrne z lova. Ali Vi- ducca ni bil poslušeti, ampak odpeljal se je v času, ko jo bil go3podar na lovu, z avtomobilom v S^nožeČe. S aeboj je vzel tudi nokega kočijaža, po imonu Jernej Stok, in služabnika Qj'ogt p^l- kovnika. Ko ho se popoiadne okolo 3. are vračali iz Smjžeč v Sežd.io, je zadel avtomobil blizu Storij v brzojavni drog s tako silo, da je prelomil drog, a se objednem popolnoma pokvaril, pre- vrnivši se. Pri ti priliki ao se vsi oni, ki so bili na avtomobila, halo pnbili in jeden ostal je celo koj mrtev. Vidacca, katerega so pripeljali v triaško bol- niänico, ni dal dolgo Časa nobene be- sede od sebe in se je vodel sploh kakor besen. Stok pa je 2bežal kakor blazen, ko je zagledal orožnike, ki so se bližali h kraja neireče. Ko se je pripeljal potem z nekim voznikom v Trst, in bo po- klicali k njema zdravnika, je izpovedal Stok, da ni dj nedelje nikdar vulni mašiniala Divaccn, niti poznal onega pol- kovnikovega služabuika, a kat^rim ao se skupaj peljali na avtomobilu v Senožeče. Povedal je tudi, da je k ajim, ko so so vracali z avtomobilom iz ö možeč, pri- sedel tadi neki krčmar iz Štorij in d* torej ne ve, kdo da je ostal mrlev, ali omenjeni krčmar, ali pa polkovnikov služabnik. Koaoga vprašali, zsikaj je zbe- žal, ko je zagledal orožnike, rekel je Stok, da sam ne vo zakaj, ker je bil takrat popolnoina zmeäan. Druga ncspei'a z avtomobilom. — V nedeljo popoluJne jo peljal trgovec Boštjančič na vozička mali sodček vina po Fran Josipovem tekali^ču. Blizu sta- rega pokopaliSča mu je pa z vso na- glostjo pridrdral naproti avtomobil, ki je last predilnice v Zlravščini in na ka- terem sta sedela polog mašinisU tudi gg. dr. Thoma in Mo3or. Bjätjanöiö, vi- deväi, da se ni mogoöe pravočaano iz- ogniti avtomobila, pu^til jo voziČ3k na cesti ter je odskoöi! na stranako pot, ki je namenjona za poäcp. Kmalu potom je zadel avtomobil v voziček in potem v obcestni kamen, v toga pa s tako silo, da se jo prevrnil. Mtäiniat kakor tuJi ostala dva gospoda, ki sta taii padla z avtomobila, poškodovali so se pri ti pri- liki šo preoj, najbolj pa g. M)aer. Pretcp. — V Prvačni so v nedeljo zvočer v neki krctni igrali. Mod igro pa so se sprli ter se zaöeli potem pretepati. Pri ti priliki ranili so ZnnigO3lavu Soliča s steklenicami in s kozarci tako močno na gUvi, da ao ga rmrali prepoljati v tuk. bolnišnico. Velika tatvina v Trritu —V pe- tek po noči so neznani tatje . prišli v BkladiŠče tvrdke E Ivard Galo, nahajajočo se v Trsta v ulici d^I Lazzarotto. Tam so prevrtali železno blagajno ter odnea i iz nje 7310 K ter jeden „Sek" za 110 K. Kriza na občlni v Pulju. — S posebnim proglasom do naroda na Palj- ščint opozarja tamošnja „Hrvatska Ijuigkn stranka*1, da je navstaln na tamošnji občini zopet doba brez redd in da bi od dne do dne moglo priti do novih ohčinskih volitev. Z* Slovane je položaj jasen — pravi proglas. Italijanska atranka, ki je doslej gospodovala na občini, je, kjer le je mogla, zatirala naäe hrvatsko ljudstvo, ali ma je davula mrvice samo pod pogojem, da bo politiäko vezano nanjo. Po okolici mosta se ni skrbelo i za čiato nič, v mestu samoin pa jo bila skrb obrnjena v to, da se naä narod poitalijančuje. Gotovo je, da bo cesarska vlada, kakor je vsikdar pripravljena, da uatreza Italijanom, tadi v tem razdobjn do novih volitev, sporazumljena z ita- lijansko gospodo v tem, da naš narod ne pride do svojih zastopnikov v ob- činskem zastopu. Toda naš narod pokaže vnovič — vsklika proglas — da niti la- tinski gospodi ne vrže pod noge svojega svetega prava, ampak hoče napredovati in živeti svoje narodno življenje, ter vapodbuja vseh, ki niso pozabili na svoje möterino mleko, naj ostanejo junaki, ker enkrat zasije solnce tadi pred naša vrata ! Drn/ba sv. Cirlla in Mctoda v Ljnbljaui je imela dne 6. decembra 1905 svojo 166. vodstveno sejo v družbinih prostorih „Narodnega doma". Začetek ob 3. uri popoludoe. — Navzočni : Tomo Zapan, preomestnik ; Luka Svetec, pod- predsednik; dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Z'ogar, tajniki. Ismed nadzorniätva je bil navzoč Anton S?elek. Svojo odsotnoat ata opraviöila blagijnik dr. Ivan Milan Hribar in odbornik dr. Pavol Tarner. — Po obiöajnem prvo- möstnikovem pozdravu se je razpravljalo o prevzetja neke sole na Korolkem, kakor tadi o nsmeravani Šentjakobski äoli v R)ža na KoroSkem. Potem se je sprejel naört določil o preskrbninskih Džitkih dražbinih posvetnih aöiteljev, aciteljic ter otroških vrtn^ric. Tadi sa je sklenilo v jedni prihodajih sej regalirati dojalnoatne prejemke otroških vrtnaric, nakar se doloöi dan, s katerim atopi statut o preskrbninskem zaklada v ve- Ijavo. Potem, ko ao se obve^tili udje vodstvenega odbora o dopisih, doälih od zadaje seje do dane3, zaključil je ob 6. uri prvomestnik sejo. Dopolnilna deželnozborska voli- tev na Kranjskcm. — Dne 4. jana- varja 1906 so bo vräila na Djlenjskem deželnozborska dopolnilna volitev, ki je postala potrebna vsled smrti poslanca Pakiža, in sicar v volilnem okraju Ko- čevje, Ribnica in Velike LaŠče. Slovenska Ijadska stranka je poatavila zakandidata za omonjeno volitev dvornega svetnika v pokoju g. Šukljeja. Boj za slovensko matrike na Koroškem. — Pred kratkim je izšel uradni odlok knezoäkoßjskega ordinar- jata kräkega, v katerem se nekaterirn, ne 2Pa T9em Župnlkom, oziroma pro- visorjom slovenskih župnij zapovedaje, da se morajo odslej voditi žapne ma- trike v nemSkem jeziku, dokler c. kr. vlada ne izda svojega tozadevnega na- vodila. Med tem se je „Mirovemu' nrednika goap. Etarja porodil sin. G. Ekar je piaal g. knezoäkofa dr. Kahna za dovoljenje, da se v dvojeziöni ca- loväkt žapniji sv. Lovrenca snae krst njegovega otroka vknjižiti sloven^ko. Ni poznejäo osebno proänjo ie knezoškof izjavil, da doglej äe ni izjave vlado, ordinarijat in äkof pa ne more vzati cele odgovornoati na svoje rama. Prizaal je, da on oaebno nima čisto nič proti 8lovenskim matrikam in da bi mu bilo celo Ijabo, ako so Slovencem dajo v tem ozira njihore pruvice. Slovenci imajo po'.no pravico do alovenskih matrik ali, ker ao mutriko vodijo tali v imanu drž^ve, tegi n« odloöi aatn. G. Etar je nastopil pritožbeno pot na deželno vlado in ministerstvo notranjih zadev. „Matlca llrvatska" izda za leto 1906 teh-le sedern knjig: 1. Hrvatsko kolo ; 2. St. Rddič Sivrernena Europa ; 3. Č^hov, Izabrane pripoviesti ; 4. Ne- krasov, Komu je dobro v Riaiji ; 5 Ku- mič:č,Jelkin bosiljak ; 6. Novak, Zaprieke; 7. Perhovac, Pripoviesti. Nov list sloveuskih obrtnikov bo pričol izhajati s 1. janavarjem leta 1906. Novo slovenako obrtno glasilo bodo nosilo, ime „Slovenski obrtnik", glasilo dezeine zveze obrtnih zadrug na Kranjskom. Izhajal bode od zacetka po dvakrat na mesec na 16 strnneh. Gena za c°Ao leto mu bodo 4 K. Konzorclj za belokranjsko že- leznlco. — V soboto se je vräilo na Dunaju konstitairanje konsorc;ja za be- lokranjsko železnic>. Predsednik je grof Harrach, njegov namestnik dr. Sasteräiö. Nato so so aprejeli sklepi gleie fnaa- ciranja. Vai govorniki ao povdirjati za- doSčenje nad vladino izjavo gleJo že- lezniške zveze Dalmacije z Avatrijo in so izražali upanje, da tadi belokranjski del Železnice najde pri vladi isto na- klonj'jnost. Obsojen oglcdnh. — V soboto je danajsko porotno sodisöe spoznalo krivim ogleduätva na korist Italije in v äkodo Avstrije italijanskega podanika Contina, ki je bil na podlagi pravoroka porot- nilov obsojen na 4-letno ječo, poostreno vsake 3 mesece z jednim poslom in na ! odgon Gontin je, kakor smo že svoje- časno poročali, s posebnim zanimanjem zasledoval potovanje našega generalnega ätaba, ki se je vršilo minulo pomlad po Primorskem, ter je o njem poroöal ne- kemu višjemu italijanskema častnika. Dalje si je Contin priskrbel narise vseh ˇažnejših trdnjavskih točk v Pulja, kakor tadi one, nove bohinjske železnice ter jih pošiljal v Italijo. Zftvarovanje zasebnfh nustav- Ijencov. — Predsednik državnega zbora je obljubil, da pride poročilo socijalno- političnega od«eka o zavarovanju za- eebnih nastavljencev na dnevni red prve seje po pariamentarnih božičnih počitnicah. Roparji na Ogerskem. — V pon- deljek po noči jo napadlo 18 oboroženih roparjev vas Alaszi-Bodrog, kjer ae na- haja tudi grajšcina groflce Štefanije Lonyay, biväe avstrijske pröstolonaale- dnicf>. Roparji so najprej oplenili pošto in župnišče, pot^m so se pa spravili na grajščino groslce Loyay. Tu so se jim pa postavili po roba grajščinski služab- niki, na katero so sicer iz revolverjev Btreljali, a so konečno vendar morali zbežati. Groflca Lonyiy je koj dragi dan zapustila svojo grajscino. Ni-li rea Ü-itno na O^erakem? Predilnlca zgorela. — V četrtek je nastal ogenj v veliki predilnici, ki se nahaja Mr T r.i ei y bližini Da- najskega Novegarn^sta. D^tiÖno tovarniäko poBlopje, ki je imelo 4 nadstropja, je popolnoma pogorelo. Pri gašenju ognja je bila jedna oseba ubita, a inriogo njih ranjenih. Predilnica je bila last akeijäke družbo Pottendorf. Tri nillijouc gosij ao leta 1904 uvozili iz Ruske na Nemäko. Samo v Berolin jih je priälo 2 milijona. Brlvcc Jakoblevič na Dunaja je napravi! doktorslii izpit. Kot brivec ni zvršil samo girnnazijskih in vseu^iliščaih študij, ampak äo trg)vski karz z djbrim aspclnm. Najvefji svetilnik v Ameriki. — Na otoka Lenard, blizu zapadne obali otoka Lincounor prične v kratkem delovati svetilnik, ki bo najrnočaeji v Ameriki. Njegova svetloba bo enaka svetlobi 750.000 aveö in bo vidna 40 km na daleč. Zapuščina Amemkauca. — V Worchestra je amrl te dni Štefan Sa- lisburg, ki je zapuatil ves svoj imetok 100 milijonov krön v dobrodolne na- mene. — Luccheui, monlec avstrijske cesarice — zblaznei. — Iz Goneve poročajo, da nastopajo pri Lucche- niju alačaji blaznosti, ki ga dovajajo do najljutejäih dejanj. Pred nedavnira časom je skušal umoriti ravnatelja jetnišnice in v zadnjih dne li nekega paznika. V ta namen so je delal veö dni bolnega. Nokega veö^ra ga je našel paznik ležečega na tleh in ko se je h)tel prepričati o njegovem stanju, ga je Luccheni zagrabil za vrat in vrgej na tla. Mad tem je stopil v jetniänicD drug pazuik in obemn se je posrečilo privezati divjega Lucchonija z verigami k steni. Poslano. Gospodoma Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica. Vsled požara Vaše tovarne se ni le Vam Skoda zgodila, temveč tudi meni; kajü dokler sem imel Vaše testenine na prodaj, pridobival sem odjemalce iz nad 2 uri odda- ljenih krajev, ki so prihajali k meni po testenine, a kupovali tudi drugo blago. Kakor hitro pa mi so Vase testenine pošle, zgubil sem mnogo teh odjemalcev vzlic temu, da sem poskušal Vaše testen ine nadomestiti z izdelki raznih drugih tovarn. Boh, Bistrica, dne 8. oktobra IQ05. GaSper Budkovic. Rojahi! hupujte narodni holeh „Solshcga Qnmo". Loterijske številke. 16. decembra. Dnnaj......19 71 73 22 18 Gradec......64 80 46 2 76 Tržne cene. Za 100 kR. Kava: Ceylon . . . K 294 ¦— do 300— „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Santos . . . „ 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrobi dcl.elo . . „ 12- „ 14-— drobno . . „ 12— „ 13 — Petrolij v soda . . „ 42— „ 43 — „ zaboja . „ 13— „ 13 50 Moka ogerska: St. 0 K 29-80 št. 1 K 28 60 St. 2 K 27 40. „ 3 „ 2620, „ 4 „ 25 40 „ 5 ,. 23.80 at. 6 K 22 40. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi- St. 2. Prodaja stroje tudi h na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter n ajboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu." Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. St. 13, priporoca svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne G.Auer <*dEdiieu v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. Zclodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veseJega pivca nar'di. Jak. Suligoj urar c. hr. drž. zeleznic Gosposha ulica št.ZS pro, g<3(5Ou.-Nig(i) \ Pater E. Leitner, provincijalni nadzdr. i v bolnišnici usiniljenih i bratov v Gradcu, je ' in še uporablja z naj- • boljšim uspehom proti i katant v želodcu in v ' črevesili, pa tudi proti » obolestim v jetrih i 1 želoflcno tinkturo ; 1 «abr. PICtOLI -ja, 1 ilvomegu založui- ' , ka Nj. SvHosti in , 1 ek a rj a v Lj u blj an i. Ena steklenica velja 1 20 vinarjev in se vna- ' , nja naročila izvršujejo , z obratno pošto. Ivan Bednarik priporoöa svojo - knjigoveznico v Cioriei ulica Vetturini št. 3, i flnton Ivdiiou Pečenbo j ! Gorica \ > priporoca svojo veliko zalogo pristnih i. t belih in črnih vin iz lastnih in drugih a \ priznanih vinogradov; plzenjskega piva 5 t >prazdroj< iz slovečc češke »Mcščanskc pi- I ( vovarnc«, in domačega žganja I. vrste v ^ J stoklcnicah, kojega pristnost se jamči. i ' Zaloga ledu katerega se oddaja le na \ i debelo po 50 kg naprej g [ Vino dostavlja na dorn in razpošilja S i po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske \ i države v sodih od 56 1 naprej. (j | Cene zmerne. Pos*režba poš- * \ teia in točna. m m m m m m ] : 6 I. Priič slouenshi optihar v Borici ulica Vetturini 3, <9 —^— ——«—¦--- priporoča č. duhovšcini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- (jnoglede, vage zavino, žganje itd. Sprejema uaročila inpoprave in ^^L pošilja na dorn. ^^% Ivan Kravos priporoca svojo sedlarsko delavnico v Gonci na Kornju st. II. Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malotirvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakotn, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in mboljluje prebavo. Bebi n i leharnah IC. F. BoBhringer [ and Söhne I Mannheim - Waldhof. Samo enkrat „..- naj vsakdo kopiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosnoska ulica 7. kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, llepšega in kakovosti primerno cenega blaga, f kakor se tu dobi. > Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesensko in zinmko se- zoiio v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenie itd. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadruga z oirnjenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaja m.iam.i&m.j&mm naravnain-- ppistnavino- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorcl vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini stev. 22. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kno ltrono na^rade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove Amerikanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 krön blaga. Prosiva a ahtevati listke! - Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eüö krono nagrade I ' „Centraina posojilnica' registroüana ZQdruga 9 Gorici, ulica Vetturini hiš. štBV. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje avojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z al8°|0 npravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.