CEUE, le. OKTOBRA 197« — ftTEV. 41 — LETO XXIX — CENA 8 DINARJA
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
v prejšnji številki NT smo opozorili na našo nepripravljenost na zimo in glej ga
zlomka, mrzla jesen nas je obiskala prej kot smo »planirali«. Ta ponedeljek so nam
Celjani sporočili, kako je hladno v tem vrtcu, pa v onem stanovanjskem bloku. To
krat smo trgovce povprašali mam bo toplo?« Bo, so zatrdili, če imate denar za kur-
javo. In seveda, če so peči in toplotne naprave fèe) v redu! Zdi se, da še ne.
Priprave na Teden domačega filma so v polnem razmahu. Sekretariat organiza
cijskega odbora je doslej opravil èe najpomembnejša opravila predpriprav. Glede na
pestrost oblik in spremljajočih prireditev ob Tednu lahko pričakujemo ne le zani
miva doživetja ob gledanju filmov, temveč mnogo koristnih spoznanj o ustvarjanju
filmov, številni razgovori s filmskimi delavci, ki jih načrtujemo, iias bodo zapeljali
га kulise filma, kjer je tisoč težav in podrobnosti, ki jih na velikem platnu ne vidimo.
Vaš urednik
KULTURA V DOGOVARJANJU
PREPOČASI
Do naslednjega leta ni ostalo kaj dosti časa. Pred
nami so pomembne rudoge s področja vsebinskega
načrtovanja kulturnega življenja in dela celjski občim.
Seveda pa pred temi in takimi nalogami ne staji samo
celjska občina, ampak vse občine na območju. Torej
bo potrebno ponovno spregovoriti o medsebojnih ob-
veznostih do tistih kulturnih zavodov (bolje bi bilo reči
do njihovih programov, za katere smo se že nekako
opredelili, da imajo območni značaj.
Ni bilo lahko vzpostaviti takšne miselnosti, ki še ni
utrjena in jo vsaka najmanjša nepripravljenost ali ne-
naden, nenačrtovan položaj (predvsem finančni) lahko
pokoleba. Zakaj torej gre?
Odgovor na to vprašanje je bolj preprost kakor
odgovor o rešitvi, oziroma o njegovem življenjskem,
realnem uresničevanju, čeprav je tesno povezan z ure-
sničevanjem -nove ustave. Da je na področju dogovar-
janja, podružbljanja kulture še dokajšnja zmeda po
trjuje že dejstvo, da republiška kulturna skupnost nima
jasno opredeljenih stališč do tega dogovarjanja. Se
vedno se namreč ne more odločiti, s kom se bo dogo-
varjala: ali г območji kot zaključenimi celotami, ali
s posameznimi temeljnimi kulturnimi skupnostmi- Naj-
brž bi to slednje bilo slabše Spet: zakaj? Zato, ker
bi moralo območje predstavljati že izoblikovana stali-
šča in enotne vsebinske poglede posameznih kulturnih
skupnosti v občinah in bi s tem bilo tudi lažje uskla-
jevanje finančnih programov. Tako pa nimamo meril,
niti usklajevalnih metod, čeprav govorimo o solidar-
nosti in vzajemnosti. Vse to je namreč posledica
zanemarjenih samoupravnih odnosov v kulturi in mi-
selnosti v stilu: kultura je stvar kulturnikov, gospodar-
stvo ekonomistov, politika pa politikov Vsak naj v
svojem, po možnosti čimbolj zaprtem krogu rešuje
svoje probleme... Takšne in podobne teze podružblja
nje našega družbenopolitičnega življenja odpravlja,
vendar prepočasi Zato bi morale temeljne kulturne
skupnosti enkrat dokončno spregovoriti o svojih nalo-
gah in obveznostih do skupnih kulturnih zavodov in
v vsebinskih programih izoblikovati regijski duh, to,
kar močno pogrešamo v vseh obdobjih družbenega
dogovarjanja. Največkrat se vse konča ali začne na
temo: koliko mi boš dal? Koliko bom dobil? Koliko
bom moral dati? Ali — če damo denar v Celje za
muzej, je to še nekako sprejemljivo, če ga pa damo za
Etnografski muzej v Ljubljani, pa je ta denar povsem
izgubljen. Takšne trditve so samo sad nepoučenosti,
predvsem pa velike kratkovidnosti in »primojdušev-
stva«
Zato naj velja v tem trenutku temeljit dogovor
v regiji, da se bo ta čutila v »svojem zahtevku in
ponudbi«, pa bo tudi republiški skupnosti lažje govoriti
o dogovarjanju. Ta stavek nikakor naj ne opravičuje
pasivnosti republiške kulturne skupnosti pri njenem
dosedanjem delu, saj je na združevanju in dogovarja-
nju ter podružbljanju kulture naredilo malo ali bolje
rečeno — nič. In ob tako neusklajenem načrtovanju
skupnih potreb in želja še kako močno pogrešamo
skupni nacionalni program razvoja kulture! A ga bo
tudi težko sestaviti, če se še občine med seboj ne bodo
znale zmeniti o najosnovnejših potrebah. Samo za pri-
mer: na nedavnem posvetu v Celju, udeležilo bi se ga
naj enajst občin, so bili na posvetu predstavniki samo
treh občin .. Dovolj zgovoren dokaz, kako goreče
čutimo potrebo po pokrivanju naših skupnih zahtev
na kulturnem področju
Sedanji trenutek ima v sebi še veliko preteklosti.
Najbolj nevarna je miselnost vzvišenosti in zaprtosti
— kar je značilno tudi za nekatere poklicne kulturne
zavode. Brez podružbljanja, brez razvijanja samouprav-
nih odnosov ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Ker
se ne dajo ustvarjati dosežki novih dognanj s starimi
metodami in pogledi. Ob tem začutimo tudi praznino,
ki je nastala ob molku kulturnih delavcev komunistov
v zadnjem času. Njihove besede ne čutimo, pa bi jo
morali.
Naloge so torej jasne. Na kulturnem področju bi
hoteli narediti čimveč. Z akcijami, s približevanjem
kulture slehernemu občanu. Saj ta jo navsezadnje
tudi financira in se ima ob tem pravico vprašati, kakš-
no kulturo bo dobil za svoje ustvarjalno delo! Toda
vse to bo možno uresničiti le s skupnim dogovorom
in nič drugače. Bolj odločilo bo treba navezati stike in
ne navsezadnje okrepiti tu4i politično zavest, ki nam
le marsikdaj v odločilnih trenutkih manjka
DRAGO MEDVED
KONJICE PO PRAZNIKU — Pretekli teden so občani Slovenskih Konjic praznovali. Praznovali so
v spomin na dan. ko je pred triintridesetimi leti I. pohorski bataljon izvedel prvo večjo oboroženo
akcijo v kraju Boharina v podnožju Rogle, svečanosti ob prazniku pa so. povezali tudi s 30-letnico
osvoboditve in 25-letnico delavskega samoupravljanja. Praznična bera je bila obilna tako na gospodar-
skem, kot tudi družbenem področju. Dve novi šoli. vzgojno varstveni zavod, dve proizvodni hali, nova
telovadnica — vse to so objekti, ki so jih v konjiški občini odprli v času pred praznikom. Vsi ti novi
objekti pa zgovorno pričajo o enotnosti in solidarnosti konjiških občanov v boju za hitrejši razvoj
konjiške skupnosti.	Foto: D. MEDVED
POKOJNINE
^^^^ Сз O ^^ "1"
Skupščina skupnosti pokojninskega Iri invalidskega
za.varovanja Slovenije je pred kratkim sprejela druž-
beni dogovor o uskladitvi pokojnin med letošnjim le-
tom. Med dmgim je sprejela sklep, da se vse pokoj-
nine, starostne, invalidske in družinske, uskladijo v
povprečju za šest in pol odstotka. Uskladitev pokojnin
pa bo za različne vrste pokojnin različna. Starostne
in invalidske pokojnine se bodo povečale za štiri in
pol odstotka ter 40 dinarjev, družinske pokojnine pa
bodo zvišane za 4,5 odst. ter 28 dinarjev.
Dinarski znesek se bo pri slednjih dvigoval glede
na to, ali uživa družinsko pokojnino eden ali več čla-
nov.
Po istem načelu kot druge pokojnine se bodo po-
večale tudi borčevske in pokojnine z varstvenim do-
datkom. Uskladitev pokojnin pa ne velja za tiste po-
kojnine, pri katerih je bil- za odmero pokojninske
osnove upoštevan osebrri dohodek iz letošnjega leta,
sicer pa bo usklajevanje pokojnin veljalo od prvega
avgusta dalje.
PiŽECE NA KOZJANSKEM
SPOMENIK
LJUDSKIM
BOJEM
V nedeljo bo y Pišecah ve-
lika prireditev i>osvečena 30.
obletnici osvoboditve, ki se
ga bodo udeležili predvsem
borci in aktivisti s Kozjan-
skega, občani brežiške občine,
posebno tople dobrodošlice
pa bodo deležni udeleženci,
ki bodo prišli iz Hrvatske čez
Sotlo, ki je skozi stoletja
družila slovenski in hrvaški
živel j v istih tegobah, istih
hotenjih in bojih.
Osrednji dogodek slovesno-
sti, na kateri bo govoril član
sveta federacije Franc Kimo-
vec-2iga, bo odkritje spome-
nika bojem ljudstva tega
okoliša. Spomenik je po svoji
ideji, izpovedi in simboliki
posvečen šestim elementom,
šestim dogajanjem daljni pre-
teklosti in novejši zgodovini:
kmečkim upornikom, breži-
ški četi, in njenemu delova-
nju v 1941. 'etu junaškemu
poginu Srečkove čete v febru-
arju 1943, desetim talcem in
borcem umorjenim na praz-
nik dela 1943 v Pišecah, skup-
ni borbi kozianskega bataljo-
na in Zagorskega odreda na
Orlici decembra 1943 ter zma-
gi Kozjanskega odreda nad
nemško postojanko v Pišecah.
Prireditev se bo v nedeljo
začela v Pišecah ob desti uri,
prireditelji pa upravičeno pri-
čakujejo, da se bodo sloves-
nosti udeležili borci, aktivisti
NOV, delovni ljudje in mia
dina s celotnega kozjanskega
Ix>dročja.
J. KR.
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
CELJE: STOLETNICA ŠHLE
Minulo soboto so v Ce-
lju na prvi osnovni šoli
slovesno proslavili sto let
prve slovenske šole v me-
stu ob Savinji. Pokrovitelj
osrednje prireditve ob tej
priložnosti je bil Republi-
ški svet Zveze sindikatov
Slovenije. Na proslavi, ki
je bila ob enajsti uri do-
poldne na dvorišču prve
osnovne šole, Je govoril
predsednik Republiške zve.
ze sindikatov Slovenije
JANEZ BARBORIC, ki je
med drugim dejal: »Za
razvoj osnovne šole v po-
vojnih letih ni značilno
le povečano število novo
zgrajenih šol (po vojni je
bilo samo v celjski obči-
ni zgrajenih devet osnov-
nošolskih poslopij). Mno-
go pomembnejše so vse-
binske spremembe, ki jih
je doživljala osnovna šo-
la in ves naš šolski si-
stem po osvoboditvi. Os-
novna šola danes ni več
nosilec zaključnega zna-
nja. Hiter znanstveni in
tehnološki napredek z no-
vimi odkritji in nalogami
postavlja pred človeka ve-
dno nove zahteve. Znanje
postaja potreba in nujnost
širokih slojev delovnih
ljudi, šola mora predvsem
učence naučiti učiti se. V
bodočem reformiranem
vzgojno izobraževalnem si-
stemu, kot ga je v Idejni
zasnovi sprejel deseti
kongres Zveze komunistov
Jugoslavije, bo osnovna
šola morala zagotavljati
enak temelj splošne izo-
brazbe, torej enake start-
ne pogoje vseh generacij
za njihovo nadaljnje izo-
braževanje, usposabljanje
In napredovanje.
Na poti k uresničevanju
osnovne šole kot šole ena-
kih možnosti za vse otro-
ke postopno uvajamo ce-
lodnevno šolo, ki uspešno
prerašča tradicionalne ok-
vire ter postaja družbeno,
kulturno in rekreacijsko
središče krajevne skupno-
sti.
Učitelji imajo v proce-
su preobrazbe šole izre-
dno odgovorno iu po-
membno mesto. Njihova
naloga je tudi vzgajanje
mladih ljudi v kritične in
ustvarjalne rodove. Anga-
žirana osnovna šola Je v
interesu širše družbe,
staršev in otrok, ki žele
čim popolnejšo socialistič-
no samoupravno usposob-
ljenost za delo in življe-
nje. Tak je tudi interes
učiteljev, ki želijo rezul-
tate svojega dela sproti
preverjati v neposrednem
stiku % delom in življe-
njem.« Sicer pa so minu-
lo soboto v Celju izkori-
stili kot dan prosvetnih
delavcev. Že v petek zve-
čer so pripravili predava-
nje dr. Franceta Škerlja
iz Trsta o problemih na-
še manjšine v Beneški
.Sloveniji, na Goriškem in
Tržaškem, v soboto pa so
v dvorani kina Union pri-
pravili predavanje Alek-
sandre Kornhauser o us-
merjenem izobraževanju
in o perečih problemih s
področja vzgoje in Izobra-
ževanja. Vsem učiteljem,
ki že več kot dvajset let
učijo na prvi osnovni Soli
pa so podelili tudi poseb-
na priznanja.
Prireditev v počastitev
stoletnice prve slovenske
šole v Celju pa je bilo
še več. Tudi številna
športna tekmovanja, ki so
se vrstila ves prejšnji te-
den. JANEZ VEDENIK
NOVO V PREBOLDU
v tem času je Prebold, ena največjih krajevnih
skupnosti v žalski občini, eno samo gradbišče.
Poleg številnih stolpnic in stanovanjskih blokov
gradijo še hotel, pravkar so končali dela z novo
osnovno šolo ter telovadnico, k¡ je največja v Sa-
vinjski dolini, mrliška vežica, ki že služi svojemu
namenu, pa je veljala kar sedemdeset starih mi-
lijonov. Da ne omenjamo novih asfaltiranih cest
v tej krajevni skupnosti.
O vsem tem smo se pred dnevi pogovarjali
s podpredsednikom Skupščine občine Žalec in
predsednikom Krajevne skupnosti Prebold, FRAN-
CETOM JANŠETOM.
NT: Krajaai Prebolda so
se že lani odločili za spre-
membo urbanističnega načr-
ta kraja. Nam lahko poveste
nekaj več besed o tem?
F. Janše: »Bistveno za
spremembo je, da se center
Prebolda zgradi na terasi,
oziroma na sosesJci okrog
doma svobode. Drugo, kai-
velja omeniti pa je to, da je
potrebno urediti ludi načri
za tako imenovano sosesko
dve, ki se razprosira zahodno
od zadružnega doma proti
tekstilni tovarni. Gre za blo-
kovno gradnjo in v nadalje-
vanju za atrijske individual-
ne hišice. Naš cilj pa je tudi
ta, da preprečimo poplave,
saj se dogaja, da so prebi-
valci, ki živijo v tem področ-
ju večkrat, dobesedno odre-
zani od sveta, v tej soseski
bomo zgradili dvanajst novih
blokov, tri bloke «a upoko-
jence, iii kot sem že dejal
atrijske hišice. Teh bo enajst,
z izgradnjo smo pričeli že v
letošnjem letu. Do konca te-
ga meseca bo vseljiv že pr-
vi blok, pripravljen za vseli-
tev pa je že tudi prvi blok
za ui>okojence. Glavni inve-
stitor teh gradenj je Samoup-
ravna stanovanjska skupnost
občine 2alec. Poleg delavcev
tekstilne tovarne bodo v teh
blokih dobili stanovanja še
delavci iz MIK, izobraževal-
ne skupnosti in Kmetijskega
kombinata.«
NT: In kako je z novo-
gradnjo centra?
F. Janše: »Sam center Pre-
bolda se na novo gradi na
terasi, okrog doma Svobode.
Načrte nam je izdelal Zavod
za napredek gospodarstva iz
Celja. Tu bomo zgradili ho-
tel, nov zdravstveni dom tecr
pavilijonski tip malih trgo-
vin s frizerskim in kozme-
tičnim salonom. Investitor
gradnje hotela je Kmetijski
kombinat Hmeizad TOZD Go-
stinstvo. V hotelu bo resta-
vracije z dvesto sedeži, samo-
postrežna restavracija, avto-
matsko štirlsezno keglji.šče
evropskih nonn in nočni lo-
kal.«
NT: Menda se pojavljajo
govorice, da hotel ne bo ren-
tabilen . . .
F. Janše: »Predvsem naj
omenim, da bo hotel skrbel
za tople malice delavcev v
tekstilni tovarni v Preboldu
ter v ostalih delovnih organi-
zacijah v našem kraju. Po
natančni analizi, ki smo jo
Izdelali, smo ugotovili, da bo
vsak dan zagotovljenih naj-
manj tisoč petsto obrokov
tople hrane, če k temu priš-
tejemo še to, da bodo pre-
boldski delavci imeli tu tudi
možnost za nabavo kosil, po-
tem smo lahko brez skrbi.
Pa tudi sicer, po mojem vsi
dvomi odpadejo, saj trenut-
no v vsej občini nI poskrblje-
no, da bi kjerkoli lahko pre-
nočile večje skupine ljudi in
zato odhajajo drugam.«
NT: In kako bo ta hotel
povezan z dosedanjim turi-
stičndm centrom?
F. Janše: )>0 tem smo raz-
pravljali na upravnem odbo-
ru Turističnega društva, kjer
je bilo sklenjeno, da celoten
objekt z bazenom in veekend
naseljem prevzame v svoje
roke .Kmetijski kombinat Ža-
lec, TOZD Gostinstvo.«
NT: Morda ob koncu še
nekaj besed o ostalih prido-
bitvah Prebolda .. .
F. Janše: »Nova šola je bi-
la zgrajena iz sredstev refe-
renduma in je lahko v po-
nos vsem občanom, v Pre-
boldu imamo prvi v občini
pax>storske pogoje za prehod
na celodnevno šolo, pomemb-
no pa je tudi to, da lahko
šola dela trenutno le v eni
izmeni. Ob šoli je zgrajena
tudi največja telovadnica v
dolini in bo kmalu predana
Franc Janše
Svojemu nanienu, saj jo prav-
kar notranje opremljajo. S
to telovadnico se bo sprostila
tudi sedanja dvorana v domu
Svobode, kjer bomo lahko
organizirali razne prireditve,
saj je znano, da v Preboldu
doslej take dvorane ni bilo
in je remu služila kinodvora-
na in nič čudnega ni bilo,
če je kdaj prišlo do nespo-
razumov. V domu Svobodi»
pa bodo imele prostore tudi
družbenopolitične organizaci-
je v našem kraju.
Sicer pa naj ob koncu
omenim še to, da smo v kra-
ju v tem letu na novo as-
faltirali пекај kilometrov
cest, seveda ob izdatni pomo-
či tekstilne tovarne, zgradili
smo še novo mrliško vežico,
ki je veljala več kot sedem-
deset starih milijonov.
Skratka, podoba Prebolda
bo najkasneje v enem letu
popolnoma spremenjena.«
JANIJZ VEDENIK
Na sam dan praznovanja občinskega praznika v
Slovenskih Konjicah je bila tudi svečana seja občin-
ske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so
se je udeležili predstavniki občin Kosjerič, Cerknica
in občin celjske regije. Na svečani seji je uvodoma
pregovoril predsednik skupščine Filip Beškovnik, ki
je v svojem govoru orisal rezultate tridesetletne gra-
ditve konjiške občine. Na svečani seji so podelili tudi
14 občinskih nagrad in priznanj zaslužnim občanom,
delavcem in društvom.	D. S.
MLADINA LAŠKE OBČINE
Mladinska organizacija je
del organizacije samouprav-
nih socialističnih sil Slovenije
združenih v Socialistično zve-
zo delovnega ljudstva, kar je
pogoj za povečan samouprav-
ni vpliv, zlasti v okviru kra
jevne samouprave za reše-
vanje njihovih problemov, je
poudarila sekretarka OK
ZSMS Laško Irena Kržan na
programski konferenci mia
dih laške občine.
Na konferenci, ki je bila
pred dnevi, so mladi pregle-
dali rezultate svojega delo-
vanja v preteklem obdobju
zarisali smernice za svoje na-
daljnje delo ter kritično oce-
nili povezavo z drugimi druž-
benopolitičnimi organizacija-
mi.
V programu, ki obsega ob-
dobje od novembra 1975 do
novembra 1976, so poudarili
predvsem izobraževanje na
vseh področjih ne le za mla-
de delavce, ampak tudi mla-
dih kmetov, ter idejnopolitič-
no pripravo mladih za ob-
rambo. Pomembno mesto bo
zavzemalo uresničevanje re-
solucije o stabilizaciji. V to
akcijo pa se lahko vključijo
le s sodelovanjem vseh osta-
lih v družbi. V program pa
so vključili tudi informiranje
znotraj mladinske organizaci-
je. Mladi bodo organizirali
skupaj s sindikatom razprave
o zakonu o združenem delu,
izvedli problemsko konferen
co o stanovanjski politiki in
politiki štipendiranja. Organi-
zirali bodo seminarje za vod-
stva osnovnih organizacij. Ta-
ko kot letos se bodo tudi na-
slednje leto vključili v mla-
dmske delovne akcije, sode-
lovali pri pohodu AVNOJ. V
načrtu pa imajo samostojno
akcijo; ureditev vodovoda pre-
bivalcev pod Voluško goro
nad Jurkloštrom. Se in še bi
lahko naštevali.
Programske konference mla-
dih se je udeležil sekretar
občinskega sindikalnega sve-
ta Jože Sumrak, ki je opo-
zoril na ustanavljanje kluba
samoupravljalcev, kjer je nuj-
no potrebno sodelovanje mla-
dinske organizacije. Navzoč
je bU tudi član RK ZSMS
Stane Zupančič, ki je pouda-
ril, da morajo programi dela
izhajati iz interesov in potreb
mladih in nadaljeval, da je
potrebno bolj spremljati de-
lo mladih komunistov. Mladi'
so na konferenci izvolili tudi
novega sekretarja. Prejšnja
sekretarka Irena Kržan je op-
ravljala svojo funkcijo že
skoraj dva mandata, za kar
so se ji mladinci tudi zahvar
lili s spontanim aplavzom.
Novi sekretar je tako postal
Andrej MAVRI, in je dosedaj
vodil komisijo za ljudsko ob-
rambo in družbeno samoza-
ščito. Njegovo delo je sedaj
prevzel Slavko ŠPILER. No-
vi predsednik konference mla-
dih delavcev pa je postal
Franc HOČEVAR. Prav tako
so mladi izvolili nekaj no-
vih članov predsedstva, ker
dosedanji te funkcije zaradi
različnih vzrokov ne morejo
več opravljati. Novi člani so
Vesna KOLAR, Franci на
CEV AR, Martin OJSTRESEK,
Tone KOŠIR, Nada KUMER,
Roman MATEK, Mojca CE-
LESTINA in Nataša OBLAK.
BOŽENA PAVČNIK
SINDIKAT O KULTURI
Pred dnevi je bila v Celju sedma seja komisije Ob-
činskega sveta Zveze sindikatxDv Celje za kulturo in
izobraževaoTje. Na seji so se dogovorili o izvedbi se-
minarja za drugo skupino organizatorjev kulturnega
življenja ter ocenili stike kudtumáh zavodov, organi-
zacij in društev z organizatorji kulturne dejavnosti.
Ob koncu so govorili še o predlogu o izgradnji Delav-
skega doma, katerega gradnjo naj bi upoštevali pri
osnutku srednjeročnega načrta občine Cel^e.
J. V.
SEMINAR ZK
Danes se je pričel v Žalcu seminar za sekretarje'
svetov, organizacij in aktivov Zveze koonunistov. Na
seminarju bodo obravnavali predvsem uveljavljanje
ustavno opredeljenega družbenoekonomskega položaja
delavca v združenem delu ter aktualna mednarodna
vprašanja, podali pa bodo tudi oceno družbeno eko-
nomskega položaja in dosedanjih stabilizacijskih pn-
zadevano ter oceno o konkretnosti iavedenih sestan-
kov.
J. V.
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
I^ŠKO
Razširitev, oziroma dopol-
nitev zakona za hitrejši raz-
voj manj razvitih območij
Do skoraj zanesljivo za.jel
tudi tri kra,jevne skupnosti
v laški občini in sicer Breze.
Jurklošter in Vrh nad Laš-
kim. Vse tri krajevne skup-
nosti so na kozjanskem ob-
močju, predstavljajo izrazi-
to kmečko področje, katero
vrh vsega leži tolikanj od-
maknjeno od delovnih mest,
da je tudi zaposlenih obča-
nov s tem območij bolj ma-
lo. Vsekakor so vse tri kra-
jevne skupnosti »izpolnjeva-
le« pogoje za vstop v vrsto
manj razvitih.
Ugodnosti, ki jih nudi
družba manj razvitim ob-
močjem, niso ponujena na
pladnju in pomoči, same po
sebi, brez prizadevanj priza-
detih, oziroma zainteresira-
nih, ne more biti. Treba je
najprej vedeti zaradi česa
je območje nerazvito in kaj
je tisto, kar mu bo najhitre-
je pomoglo na enakovredno
raven?! Brez posebnega pre-
mišljanja je v prvi vrsti za
hitrejši razvoj treba zgraditi
tiste komunalne objekte, ki
pospešu.iejo vse ostalo, pred-
vsem pa so to ceste, gospo-
darski električni tok, vodo-
vodi, telefon in drugo. Ker
gre za izrazito kmečko pod-
ročje, je razvoj kmetijstva
tista naloga, na osnovi kate-
re bo treba še posebej vpli-
vati na razvoj. Ker je na
območju teh treh krajevnih
skupnosti polovica vseh za-
ščitenih kmetij v občini, ven-
dar pa je to vseeno komaj
tretjina kmečkih gospodar-
stev v vseh treh krajevnih
skupnsti, bo treba razvijati
za blagovno proizvodnjo spo-
sobne kmetije, hkrati pa od-
pirati deïoviia mesta za ob-
čane, ki jim zemlja ne bo
mogla dati dostojnega zasluž-
ka. Ce bi to dvoje ne šlo
sporediïo, bi se škarje razli-
kovanja naenkrat pojavile
tudi na manj razvitem pod-
ročju občine.
Problemi okoli razvijan^ja
manj razvitih območij niso
niti malo preprosti, če zač-
nemo kar pri prvem cilju,
da je treba imeti jaseai cilj
— vedeti kaj hočemo. Kon-
čno, če se za pravice in mož-
nosti ne zanimaš, jih lahko
zamudiš in to je tudi ena
od bistvenih nalog.
Izvršni svet občine Lašbo
je na minuli seji imenoval
odbor, ki se bo posebej po-
svečal vprašanjem hitrejšega
razvoja manj razvitih obmo-
čij v občini, ki, to je treba
dodati, niso samo v okviru
treh omenjenih krajevnih
skupnosti. Odbor, ki ga vo-
dita podpredsednik IS Jože
Kos in upravitelj zdravilišča
Miha Prosen, ima 11 članov
v njem pa so poleg politič-
nih delavcev tudi predstavni-
ki kmetijske zadruge, kme-
tov, komunalcev in šolnikov.
Morda bi bilo prav, če bi
odbor razširili tudi s kak-
šnim »industrijceen«, kajti
ravno prej omenjeni prob-
lemi terjajo s«delovan.)e go-
spodarskih organizacij —
preprečiti, kolikor je mogo-
če, prehudo socialno diferen-
ciacijo na območju, ki mu
hoeetmo priskočiti na i>o-
mioč."
JURE KRAŠOVEC
DELEGATSKI SISTEM V OBMOČJU
Nekatere občinske skupšči-
ne so v minulih tednih ime-
le na dnevnih redih analizo
vraščenosti, razvitosti in učin-
kovitosti delegatskega siste-
ma. Analize ostajajo na rav-
ni zborov občinske skupnosti
in le obrobno obravnavajo
tudi taisti sistem v spletu
samoupravnih interesnih skup-
nosti in političnih organiza-
cij, društev itd. analize s po-
močjo statistike obravnavajo
tudi probleme udeležbe na se-
jah, probleme obveščenosti,
pošiljanja skupščinskih ma-
terialov in podobno.
Toda bolj kot nekateri sta-
tistični pokazatelji so po-
membne ugotovitve, ki po-
stavljajo vraščenost delegat-
skega sistema v takoimenova-
ni »volivni bazi« pod vpraša-
f nje. Tako je treba najprej
povedati, da so se glede ude-
ležbe in tvornega sodelova-
nja najslabše odrezali druž-
benopolitični zbori, pri če-
mer bi ne smeli jemati stal-
nost delegatov za opravičilo.
Analize ugotavljajo, da so
najbolj aktivni delegati zbo-
ra krajevnih skupnosti. O de-
legacijah zbora delovnih skup-
nosti prevladuje ocena, da jih
v delovnih organizacijah ne
.jemljejo za dovolj resno vez
med delovno organizacijo in
družbeno skupnostjo v okvi-
ru občine. Nihče ni tega za-
pisal ali izrekel na glas, ven-
dar se vse bolj izoblikuje oce-
na, da so tudi tokrat, kot v
bivšem odborniškem sistemu,
samoupravni tokovi podlegli
učinkovitosti direktnih stikov
najodgovornejših v podjetjih
z najodgovornejšimi v občin-
skih vodstvih. Slednjega bral-
ci nikakor ne bi smeli razu-
meti tako, da stiki med od-
govornimi niso zaželeni, da
niso koristni, da so v mno-
gih primerih nujni, kajti
skupščinski sistem še vedno
ni dovolj gibljiv, vsakodne-
ven proces.
Ce zaobiđemo problem de-
legiranja enih in istih delega-
tov na seje občinskih skup-
ščin, ki bi se ga morali lo-
titi občani na svojih predsto-
jećih zborih proizvajalcev in
zborih občanov, nam pa osta-
ja naslednji, rekli bi laliko
poglavitni problem.
Problem je namreč, da ana-
lize ne pokažejo podobe de-
lovanja delegatskega sistema
v bazi, v volivnero telesu. Ce
nam slaba poučenost o gos-
podarskih razmerah v delov-
nih organizacijah hromi učin-
kovitost in tvornost zborov
delovnih skupnosti, je večja
živahnost v zboru krajevnih
skupnosti morda le navide-
zen odraz večje povezanosti
delegacije z bazo. Problemi
v ki-ajevni skupnosti, v sferi,
za katero so vsi občani zain-
teresirani, so bolj javni, bolj
oči vidni. In ravno v tej oči-
vidnosti je nevarnost, da de-
legacije lahko sklepajo pre-
cej neodvisno, da probleme
zajemajo površinsko v nepo-
srednem vidnem polju, zane-
marjajo stike s samouprav-
nimi telesi kot so svet kra-
jevne skupnosti in njihove
komisije, kot so krajevne po-
litične organizacije ter društ-
va.
Delegatski sistem smo v no-
vi ustavi uzakonili zaradi te-
ga, da bi od predstavniške
prešli na neposredno samo-
upravno demokracijo, k ne-
posrednemu odločanju naj-
širše množice. In k temu ci-
Ци bi zdaj morali nameriti
korak, o teh odnosih bi mo-
rala govoriti naslednja ana-
liza.
JURE KRAŠOVEC
SLOVENSKE KONJICE
BODOČNOST OTROKOM
Dan pred občinskim praz-
nikom, 12. oktobrom, so v
Slovenskih Konjicah odprli
novo p>osebno osnovno šolo
in vzgojno varstveni zavod,
v katerem bo prostora za 120
otrok. To je sedaj že peti
vzgojno varstveni zavod, ki
so ga odprli v konjiški obči-
ni. Občani Slovenskih Konjic
se namreč zavedajo, kako po-
memben člen je otroško var-
stv v sistemu vzgoje in izo-
braževanja, zato so tudi pri-
čeli načrtno urejevati otro-
ško varstvo že pred l)etimi
leti. Načrtno delo na tem
področju je narekovalo pred-
vsem vedno večje zaposlova
nje žensk, ki jih je danes od
skupno vseh zaposlenih v ob-
čini kar 38 %. Sredstva za
gradnjo vzgojno varstvenih
ustanov zbirajo v konjiški
občini na podlagi družbenega
dogovora, ki so ga podpisale
vse organizacije združenega
dela. S tem dogovorom so se
delovni ljudje odločili, da bo-
do tri leta namensko izločali
1 ®/o od bruto osebnih dohod-
kov za p>otrebe otroškega
varstva. Toda kljub visoki
stopnji, ki jo prispevajo de-
lovni ljudje v sfero otroške-
ga varstva, v konjiški občini
niso zadovoljni. Predvsem za-
to ne, ker še nimajo organi-
ziranega varstva za dojenčke,
kar bi bilo v večjih industrij-
skih centrih te občine po-
trebno v bodoče urediti, pa
tudi zato, ker je v organizi-
ranem varstvu sedaj le 20 %
vseh predšolskiii otrok. To
pa seveda ni veliko.
Tudi posebna osnovna šola,
ki so jo dan pred praznikom
odprli -v Slovenskih Konji-
cah, pomeni veliko pridobi-
tev za to občino. Prvi odde-
lek šole je pričel z delom
v šolskem letu 1970/71, da-
nes pa imajo v šSoU že šest
oddelkov s 73 učenci, z do-
graditvijo nove posebne os-
novne šole so uvedli v dveh
oddelkih še celodnevni pouk.
Ko pa bodo dani še ostali,
predvsem kadrovski i>ogoji.
bodo pričeli s celodnevnim
poukom tudi ostali oddelki.
Celotna vrednost obeh ob-
jektov znaša 10 milijonov
380 tisoč dinarjev. In če k
temu prištejemo še sredstva,
ki so bila potrebna za izgrad-
njo šole na Stranicah z od-
delkom otroškega vrtca ter
sredstva, ki so bila potrebna
za izgradnjo telovadnice v
Ločah, so v konjiški občini
vložili v letu 1974/75 v šol-
stvo in otroško varstvo skup-
no 16 milijonov in 780 tisoč
dinarjev. Vsa ta sredstva pa
so dokaz, da so delovni lju-
dje in občani slovenskih Ko-
njic pripravljeni prispevati
denar za objekte družbenega
standarda. Kajti ob tem se
zavedajo, da gradijo lepšo
bodočnost svojim otrokom.
DAMJANA STAMEJČIC
KAPLA VAS:
TUDI PEVSKO
DRUŠTVO
Kapla vas, vasica bliau
Prebolda, šteje okrog dvesto
ljudi. Pred vojno je bilo tu
pravzaprav središče delova-
nja vseh naprednih ljudi. Tu
je bil rojen narodni heroj
Slavko šlander. Med vojno
so izselili mnogo ljudi, precej
pa jih je odšlo v partizane.
Omeniti velja, da so kra-
jani izredno delavni. Gasilsko
društvo je prejelo že mnogo
občinskih in republiških pri-
znanj. Pred kratkim so usta^
novili moški pevski zbor, ki
že pridno vadi. Volje za de-
lo ne manjka, manjka pa jim
predvsem denarja. Pa bodo
tudi ta problem rešili, saj
bodo v soboto pripravili za-
bavni večer, kjer bo igral
ansambel Akvamarini iz Trbo-
velj. Izkupiček prireditve bo-
do namenili za nov klavir.
J. V.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
O KRAJEVNI SKUPNOSTI
Pred dnevi so predstavniki družbenopolitičmli orgimi-
îsaeij in sveta krajevne skupnosti Center v Celju ocenili
organiziranost in vsebino delovanja v času po sprejeiti
Ustavi, Z dosedanjo samoupravno preobra¿:bo krajevne
skupnosti so poživeli delovanje organov krajevne skupno-
sti, manj uspešni so v povezovanju s samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi. Vzroke za nezadovovljivo stanje pri-
pisujejo neusklajenemu sklicevanju sej skupščin posameiz-
hih SIS in slabi informiranosti delegacij z njihovimi gra-
divi, saj dobivajo v krajevno skupnost le po eno gradivo
za sejo, fci ima na dnevnem redu tudi po 17. točk. Na-
sprotno pa je sodedovanje z občinsko skupščino pristneje
in bolj organizirano. Zlasti so ugodno ocenili sist-eon inior-
[. ûiiTanja o delovaryu občinske skupščine.
DR. SRECKU SAVERNÎKU,
DIREKTORJU TOZD
ZOBOZDRAVSTVO,
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
V Celju imamo organi-	na pot itd. Vemo pa da
zirano zobozdravstveno	potreben aparat obstoja,
službo. Zakaj morajo pa-	vendar ni usposobljen,
cienti na slikanje celotne	Zakaj in kako dolgo?
čeljusti v Zdravstveni dom
' Velenje? Ali ni to odtuje-	MILAN SENICAR
vanje pacientov, izguba	ODGOVORNI UREDNIK
delovnega časa, nepotreb-	RADIA CELJE
ŽALEC: NOV LABORATORIJ
Danes bodo v žalou odprli nov laboratorij aa pivo-
vamiištvo in sladarstvo, ki spada pod okrilje Inštituta
za hmeljarstvo. Ob otvoritvi bodo pripravili tudi raz-
govor o vlogi in nalogah Inštituta pri razvijanju teh-
nologije piva in slada v Jtigosilaviji.	J. V.
O STANOVANJIH
v torek je bila v Žalcu seja Izvršnega odbora os-
novne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri
zasebnih delodajalcih. Na seji so podali informacijo o
zbiranju sredstev za stanovanjsko izgradnjo pri Samo-
upravni .stanovanjski skupnosti, govorili o podelitvi
kreditov za individualno gradnjo ter se domenili za
sklic članskega sestanka te osnovne organizacije.
J. V.
POLZELA: SEMINAR ZA MLADE
KOMUNISTE
Občinska konfereiica Zveae socialistične mladine v
2alou je v sodelovanju z Občinsko konferenco Zveze
komunistov pripravila v soboto na Polzeli seminar za
mlade komimiste, ki se ga je udeiležilo okrog dvajset
mladih iz žalske občine.
Na predsedstvu Občinske konference Zvetae sooia-
listične mladine v žalou pravijo, da bodo s taikšnimi
predavanji še nadaljevali. Seminar so pripravili v so-
delovanju z Delavsko imiverzo v žalou.	J. V.
ŠEMPETER: USPELA
KRVODAJALSKA AKCIJA
Minuli četrtek so v Šempetru organizirali krvo-
dajalsko akcijo, ki je izredno uspela, saj je na od-
vzem krvi prišlo kar 147 ljudi. Precej zaslug za to ima
prav gotovo šempetrska osnovna organizacija Rdečega
križa, ki v tem kraju izredno prizadevno in uspešno
dela.
Tudi delovne organizacije v kraju so se dobro od-
rezale, saj so krvodajalcem nudile vso moralno pod-
poro, zato Je še tem bolj nerazimiljivo, zakaj se je iz
osnovne šole, kJ šteje okrog tride«set zaposlenih, od-
vzema krvi udeležil le en delavec.
JANEZ VEÖENIK
CELJE: MLADI O SVOJEM DELU
Ob 9. uri zjutraj se bo pričela v Celju druga seja
občinske konference Zveze socialistifee mladine. Na
njej bodo mladi ocenili izivajanje pred letom prejete
programske orientacije in akcijskega programa, dogo-
vorili pa se bodo tudi o nekaiteriih kadrovsikiih spre-
membah.	D. S.
PREBOLD: SLOVENSKI KAMPINGI
V SEZONI
Jutri bo v Preboldu zasedan,ie predstavnikov vseh
campingov v Sloveniji. Na seji bodo spregovorili o ne-
katerih aktualnih nalogah, Id jih čakajo v boiločnosti
ter ocenili minulo turistično sezono.
Na zasedanje so vabljeni tudi predstavniki Gospo-
darske zbornice Slovenije, Avtomoto z\'eze Slovenije
in Jugoslavi.je, predstavniki Turistične zveze Slovenije
in Hrvaške ter predstavniki nekaterih campov iz dru-
gih republik.	J. V.
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
SLOVENSKE KONJICE
Pri izgradnji Koterma in
Celtexa so za Konus v Slo-
venskih Konjicah bistveni
predvsem trije elementi, če
ne bi imeli dograjenih stabi-
lizacijskih programov in skr-
beli za njihovo dosledno ure-
sničevanje bi se jim pri to-
likšni investiciji gotovo za-
taknilo. Uresničili so koncept
ustave v praksi, osemnajst
temeljnih organizacij je zdru-
ženo vložilo velika sredstva
v izgradnjo. Nadvse pomem-
ben je tudi — zaradi stro-
škov — rekorden čas izgrad-
nje, manj kot v letu dni so
postavili Koterm — predela-
va ni^otlaönega polietilena
in Celtex — proizvodnja
umetnega usnja.
Investicija v tovarni je zna-
šala približno 155 milijonov
ND. Za to so dobili v Konu-
su devizni kredit (44 milijo-
nov), kredit LB (44 mihjo-
nov), temeljne organizacije
pa so združile sredstva v vi-
šini 67 milijonov dinarjev.
Bruto dohodek Koterma bo
po polnem razmahu proiz-
vodnje letno od 80 dolCK) mi-
lijonov dinarjev, ustvarjalo
pa ga bo 120 zaposlenih. Cel-
tex zaposluje samo 26 delav-
cev — dokaz o visoki meha-
nizaciji — ki bodo ustvarjali
letno 60 milijonov bruto do-
hodka.
Obe tovarni sta velikega
pomena za jugoslovansko in-
dustrijo, uvoz in sploh jugo-
slovansko tržišče, saj obe
proizvajata izdelke, ki smo
jih morah dosedaj uvažati.
Koterm ima izredno širok
spekter u^rabnosti v najraz-
ličnejših industrijah. To je
izredno trpežen material
(plastični kegljd n. pr.), ki
se vedno bolj uveljavjajo
povsod po svetu. Priblžno
30 do 40% ceiliatne proizr
vodnje bodo iizvažali. V
Konusu so to proizvodnjo
svoj ili že pred eti le da
so bile to majhne količi-
ne. Talko danes že iavaža-
jo v Avstrijo, Švico, Bolga-
rijo, ZR Nemčijo in Ceho-
slovaško, raziskujejo pa trži
šča še nekaterih držav.
V Celtexu bodo letno na-
redili 2.000 ton umetnega us-
nja. Jugoslovansko tržišče za
zdaj prenese prodajo 1.400
ton, torej bo ostalo šlo v iz-
voz. Z razmahom čevljarske
industrije pri nas Pa bodo
potrebe še večje. Ta material
smo doslej uvažali iz Fran-
cije, generalni zastopnik C!en-
trotextil iz Beograda pa bo
poskrbel za prodajo (üeltexo-
vega na tujem tržišču.
Ves potreben uvoz surovi-
ne bodo pokrili z lastnim iz-
vozom, pravijo v Konusu,
saj so računi i)okazall, da
bo dolar vložen v surovino
vrnil od štiri do šest dolar-
jev.
Koterm in Celtex sta nod-
vcenno velik delovni prispe-
vek delavcev Konusa v poča-
stitev občinskega prazaiika.
MILAN SENICAR

Ze večkrat se je v Celju zgodilo tako,
da so bile dane dobre pobude, odlične za-
misli in praktične ideje, pa potem, ali do
njihove uresničitve sploh ni prišlo, ali pa
so bile izpolnjene le delno. S tem je bila
v bistvu storjena dvojna škoda, po nepo-
trebnem so bile zavržene in neizkoriščene
dobre zamisli in povrhu vsega so bili
prizadeti še tisti, ki so zamisli dajali, pa
je vse ostalo le na papirju, včasih pa še
nanj ni prišlo. Seveda ne smemo biti eno-
stranski in kategorično trditi, da je vselej
bilo tako. Vendar posamezni primeri bolj
kot ne, le potrjujejo pravilo.
Kar konkretni bodimo! Precej časa je
že minilo od takrat, ko je bila podana
pobudu, praktična, odlična in nad vse
koristna, povrhu vsega pa še izvirna, da
bi v Celju ustanovili poslovno samouprav-
no interesno skupnost za pospeševanje
gospodarskega sodelovanja z deželami v
razvoju. Zamisel je doživela precejšnjo
publiciteto, kar je spričo njene originalno-
sti in izrednega gospodarskega, pa tudi po-
litičnega pomena, povsem razumljivo. Po-
sebna analiza dosedanjega obsega in struk-
ture sodelovanja celjskih delovnih orga-
nizacij z deželami v razvoju je pokazala,
da ti stiki že doslej niso ravno skromni,
da delovne organizacije kar precej pro-
dajajo na tretja tržišča in da na njih tudi
kupujejo. Seveda še zdaleč niso izkori-
ščene vse možnosti, ki se tod odpirajo.
In če k temu dodamo še to, da bodo
ta tržišča kot veliki odjemalci proizvodov
široke potrošnje, pa tudi drugih, pravza-
prav šele postala najbolj zanimiva, potem
je vsaka usmeritev v sedanjem času, več
kot pametna perspektivna odločitev. Ce
je bilo dosedanje sodelovanje s temi de-
želami več ali manj le prepuščeno delov-
nim organizacijam samim in je rezultat
včasih tudi trenutnih odločitev, pa naj bi
ravno poslovna skupnost poskrbela za to.
da dobe tovrstna prizadevanja organizira-
no obliko, stalno vsebino in načrtno
usmeritev. McÈni so skupni nastopi, ana-
lize tržišča, možna je kompleksna ponudba
in ob tesnem sodelovanju tudi dolgoročno
poslovano sodelovanje in kooperacija.
Skratka oblik in možnosti koristnega obo-
jestranskega sodelovanja je veliko, preve-
liko.
Kot rečeno, pobuda za ustanovitev take
poslovne samoupravne interesne skupnosti
je bila podana pred domala letom dni,
če ne že več, pa se do danes stvari v bi-
stvu še niso premaknile nikamor. Ne bi
razmišljali o tem, kaj vse bi bilo moč
v tem letu že storiti, da bi lahko na pri-
mer ta skupnost danes že delovala s polno
paro kot pospeševalec odnosov med celj-
skim gospodarstvom in deželami v raz-
voju. Skratka, vidni bi lahko bili že prvt
rezultati. Tako pa smo praktično tam.
kjer smo bili. Zakaj? Kje so vzroki?
Ni slučaj, da je v skupnem programu
družbenopolitičnih organizacij in skupšči-
ne občine Celje dobila svoje mesto tudi ta
problematika in da je v njem zapisano,
da je potrebno zamisel čimprej uresni-
čiti. Ob tem bi morda veljalo postaviti le
vprašanje: zakaj takšno odlašanje, zakaj
je potrebno toliko časa in takšne zamiide
pri uresničevanju tako odlične zamisli?
Prav gotovo je res, da oddelek za gospo-
darstvo pri skupščini občine Celje spričo
obilice drugega dela, ne more na tem
(in tudi drugih vprašanjih) delati le sam,
res pa je tudi, da so tu še druge dejav-
nosti, ki bi lahko storile svoje, pa tega
prav tako niso opravile. Več pobude, za-
- nimanja in konkretnega sodelovanja bi
morala pokazati tudi trgovina, oziroma
KOVINOTEHNA, ki je nedvomno najbolj
poklicana za to, ker je tudi najbolj zain-
teresirana ...
BERNI STRMČNJK
ELEGANT V ŠENTJURJU
Šentjui-ski obrat težke
konfekcije EILEGANT je
v lepo urejenih prostorih
že prebredel začetne te-
žave. Niso imeli delovne
sile, zato tudi proizvodne
zmogljivosti niso bile v
celoti izkoriščene.
Zdaj, ko imajo za sabo
dovolj porodnih krčev
(delovne sile Je dovolj,
fluktuacija se je ustavila),
pa smelo načrtujejo na-
prej. V šestmesečnem te-
čaju za priučitev imajo
trenutno 30 delavk, skrbe
pa tudi za kvalificiran na-
raščaj. Za vajence se uči'
25 učencev, celotni kolek-
tiv pa štege 175 ljudi.
V	Elegantu izdelujejo
največ suknjičev in površ-
nikov iz lodna, tvida in
umetnega usnja, ki jih s
pridom izvažajo na za-
padni trg. Samo v Zvezno
republiko Nemčijo bodo
letos izvozili 80 % blaga,
teko pa tudi dogovarja-
nja za izvoz v Cehoslova
ško.
V	Elegantu imajo lepo
urejen obrat dnižbene
prehrane, kjer pripravlja-
jo 350 obrokov zase in za
obrat Moda.
Med težavami v Elegan
tu navajajo previsok bol-
niški stalež in slab pre-
voz na delo. Večina mla-
dih delavk se vozi s Koz-
janskega na delo z avto-
busi, ki nimajo urejenih
postajališč. Ker pa je v
neposredni bližini Elegan
ta velika Alposova cevar-
na, bi bilo prav, da bi
tam nekje uredih novo av-
tobusno postajo. Le toli
ko v premislek, ker bi na
ta način razbremenili obe
avtobusni postaji v Sent
jurju.
E. REÒNIK
STANOVANJSKI BLOKI
PREBOLDA
Na sliki vidimo samo dva od dvanajstih Itlokov, ki jih
bodo v Preboldu zgradili. Sicer pa naj omenimo, da jo
en stanovanjski blok že skoraj pripravljen za vsclii»'v,
kmalu pa bo vseljiv tudi pr\i blok za upokojence. Za upo-
kojence bodo zgradili tri bloke.
AERO: NOVA
SKLADIŠČA
Pretekli petek so v celj-
skem Aeru pnMlali name-
nu novo skladišče, ki me-
ri okrog 2600 kvadratnih
metrov in spada med se-
dem najsodobnejših skla-
dišč v Jugoslaviji. Celot-
na vrednost novega objek-
ta je veljala nekaj manj
kot sedem milijonov in je
bilo zgrajeno v rekordnem
času šestih mesecev.
Novo skladišče posredno
pomeni tudi to, da se ho
lahko povečala proizvod-
nja. saj so s tem objek-
tom pridobili okrog 1000
livadratnih metrov drugih
po\ršin, ki so bile prej
namenjene za skladišče.
Hkrati z otvoritvijo tega
pomembnega objekta pa
so delavci Aera proslavili
tudi 25-letnico delavskega
samoupravljanja in 30-let-
nico osvoboditve.
Tudi naše Iskrene če-
stike!
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
CELJE: VRTEC ZA 160 OTROK
Pretekli teden so v Celju fKlprli nov vzgojno varstveni zavod. V njem bo pro-
stora za 160 predšolskih otrok in dojenčkov, ki so jim v zavodu namenili poseben
otUlelek, Vrednost celotnega objekta znaša preko 800 milijonov starih dinarjev, kJ
jih ,je večinoma prispevala celjska skupnost otroškega varstva, del sredstev pa so
zbrali tudi občani s samoprispevkom. Nov otroški vrtec na Lavi je zadnji objekt,
ki še sodi v investicijski program skupnosti otroškega varstva za preteklo petletno
obdobje. Skupnost je tako dogovorjen program v celoti uresničila in z novimi cilji
že stopa v obdobje srednjeročnega načrtovanja do leta 1980.	D. S.

Prizadevno, vestno in kva-
litetno delo je dobilo najvi-
šje priznanje. Pravxaprav
dve. Zlati çrb mest Celja in
zlato diplomo Formatorja.
Vse to za kvJiinjo z jedilnim
kotom, za tisti izdelek, ki je
na osmem sejmu obrti vzbu-
jal splošno pozornost.
Jože Kraljič, mizarski moj-
ster v Arclinu pri Vojniku
redkobeseden in skromen in
vendar srečen, saj sta mu
priznanji prinesli kanček pre-
pričanja, da znajo njegovo
delo ceniti vsi, ne samo
stranke, ki jih ni nikoli ra-
zočaral.
»Tolikšnega priznanja nisem
pričakoval. To niso besede
skromnosti, marveč izraz
mojega prepričanja. Zato
sem ju zdaj toliko bolj ve-
sel. Nanju sem ponosen!«
V teh priznanjih je prav
gotovo tudi delč-ek povračila
za vse, kar je zdajšnji mi-
zarski mojster vložil v svoje
delo. Ni bilo lahko. 2e kot
vajenec se je srečal z mno-
gimi težavami. In da je la-
hko ostal pri skobelniku, je
moral žrtvovati skoraj ves
svoj prosti čas za delo, za
učenje. Celo spal je poleg
mizarskega stroja v delavnici.
»To delo sem vzljubil in
zato sem se mu posvetil г
vsem srcem. Hotel sem po-
stati mizar. Danes mi ni žal,
da sem vztrajal, čeprav tudi
pozneje pot ni bila postlana
г rožicami. Toda, kaj bi go-
voril o tem. Zdaj je to za
mano, pred mano pa še šte-
vilni načrti.
Bolj kot doslej bi se rad
posvetil družini, in vesel bi
bil, če bo kdaj tudi ^noj de-
lovni dan trajal sedem ali
osem ur. Zdaj ni tako. Ka-
dar so drugi prosti, se ukvar-
jam z načrti. Tedaj, ko je v
delavnici mir in ni ropota
strojev, snujem nove rmčrte.
To je odgcrvorno delo. In vse-
lej, kadar se lotim katerega
koli dela, ga izpeljem do
konca. Natančno in po dogo-
voru. Veste, vesel sem, ker
mnoge stranke pa čeprav
sem jim delal pred več leti,
ne pozabijo, da sem jim na-
pravil dobro, da pozneje ni
bilo slabe volje in podobno.
Moja želja je še, da bi mi
delo dalo toliko sredstev, du
bi šel lahko v korak z mo-
derno in zato zahtevno mi-
zarsko proizvodnjo. Denarja
za nove stroje ni lahko
zbrati.«
»In kaj menite o sejmu
obrti?«
»Na vsak način je to hva-
ležna pot za uvejavitev dru-
žbenega in zasebnega sektor-
ja obrti. Mene moti le to,
če lahko sploh tako rečem,
da je zasebna obrt slabo za-
stopana. Po mojem mnenju
bi morala biti bolj številčna.«
M. BOŽIČ
Jože Kraljič
^ PESETICA
VIKAR IN ZOJKA
Vse v sbiilu Zojkinega stanovanja;
Prvi letošnji gledališki list, ki prinaša zapis o »Zoj-
kinem stanovanju« toplo priporoča občinstvu meid
drugim tudi Ogled danskega barvnega filma »Pregreš-
ni vikar«.
TEŽAVE Z ANKETO
Kolega iz redakcije je hotel narediti malo anketo
z vodji manjših pevskih zborov v regiji. Saj veste,
pet ljudi, pet fotografij, eno vprašanje, pet odgovorov.
Ni uspel.
Izbral je slučajno prav takšne, da bi moral bili
skoraj povsod na sliki Jurij Gorlč.
HONORAR
Marjan Kralj na modni reviji ni blestel, kot so
mnogi pričakovali. Bil je nekam presenečen, zato ni
in ni našel pravih besed. Verjetno ga je polomil or-
ganizator (Modefest), ker so mu pred pričetkom po-
vedali kolikšen bo honorar.
Verjemite, tudi vi bi bili presenečeni in bi potem
težko našli primerne besede.
PRIIMKI
Naše uredništvo je pravi zverinjak. Glavni urednik
je Volk, tehnični urednik pa Medved. Moraš biti prava
Lisica, če ti uspe, da tole objavita.
Foto: D. MEDVED
BALONČKI
Tudi Zlatko Kastor je bil med tistimi, ki so iz^/e-
deli, da je dobila celjska milica vzJiodno nemške alko-
teste. Tudi po litru vina niso reagirali. Zato ni po-
mišljal srkniti dobro kapljico na srečanju starih pri-
jateljev
Medtem je milica že menjala — balončke!
Danes Zlatko ne vozi več.
KOTERM
Konus je odpirl novo tovarno, kjer izdelujejo ko-
term, izredno trpežno maso. Iz nje so celo keglji v
katere lahko leta in leta butajo težke krogle. Po zad-
njih informacijah bodo iz te mase začeli izdelovati
tudi stolčke za nepremakljive zadtx>ice.
Baje je za njimi že veliko pwvpraSevanje!
OBČINSTVO
Na f>etkovl modni reviji Modefest je Tone Pornezzi-
Tof povedal šaio: Naši pevci zabavne glasbe so na tur-
nejah FK) Sovjetski zvezi zelo uspeli in imajo svojo
publiko. Bolje je, da hodijo naši pevci tja, kot. da bi
prišla k nam njihova publika.
Obmdmo to na domače loge gQede na nastop Marja-
na Krailja na tej modni reviji: ljubljanska napovedoval-
ci imajo v Ljubljani svojo pubUko. V Celju to publiko
prav radi siprejmemo, napovedovaloi pa naj s takšnim
programom ostanejo kar v I^jubljani.
KAKORKOLI
Demeter Bltenc (101 filmska vloga, direktor filma
Bele trave, ki so ga snemali v Celju) se je pogovarjal
s kolegom o navadi v nekaterih deželah, da na ig'-^:-
nih kartah upodobijo filmske igralce, oz. sploh ust-
varjalce.
Pri nas bi sd fcvartopirci težko pomagaU s takšnimi
Wtami, saj bi bil na vsaki — Matjaž Klopčič. Spre-
daj in zadaj. Op. pisca: Matjaž Klo:^č je filmski re-
žiser.	Zapisal Milán Seničar.
Vprašanje Frideriku
Žaberlu, UJV Celje
Zlasti v jutranjem času (med pol
šesto in šesto uro), ko je tema, veli-
kokrat mes:la in tudi dež, je kritično
križišče ob spomeniku NOB v Celju
na šlandrovem trgu. Zakaj? Veliko
število vozil z vseh smeri usmerja mi-
ličnik. To je vse lepo in prav, kajti
drugače bi prišlo do popolne zmede
in verjetno tudi do ne.sreč. Problem pa
je v tem, da je miličnik usmerjevalec
prometa sredi križišča izredreo slabo
viden. V soju avtomobilskih žarometov
ëei ga praktično ne vidi vse do takrat,
ko pripelješ pred njega oziroma pelješ
ob njem. Še huje je, če se pred oseb-
nim avtomobifom pojavi avtobus ali
tovornjak, ker pa je potem vidljivost
še manjša, o varnostni razdalji pa v
tistih trenutkih — mislim vsaj — ne
da bi govoril. Vemo, do česa bi prišlo.
Zanima me, tovariš Friderik Žaberl,
kaj bi se dalo oziroma moralo nare-
diti, da bi bil miličnik usmerjevalec
dobro viden in da ne bi prihajalo do
»cincanja« v križišču ali pred preho-
dom za pešce, kaj se bo zgodilo, kajti
— ponavljam v soju avtomobilskih
luči se miličnik usmerjevalec prometa
res ne vidi. To pa sem prepričan ni
dobro.
TONE \Tl.\BL
Še premalo previdni
Tradicija je že, da s prehodom iz
poletnega v mokri in megleni jesenski
čas poraste število prometnih nesreč
na naših cestah. Medtem, ko lahko za
prejšnje mesece trdimo, da je bilo sta-
nje na naših cestah še kar ugodrvo gle-
de na porast števila vozil in nebistve-
no izboljšanje cestn^^a omrežja, pa
tega ne moremo trditi zdaj. Vsak te-
den je več prometnih nesreč, pri ka-
terih pa po besedah inšpektorjev UJV
Celje Ivana Dražnika prevladujejo v
glavTiem tri.}e vzroki: prevelika hitrost,
prekratka varnostna razdalja in seveda
— splošna nepazljivost.
Tako sioea- ne prihaja do težjih ne-
sreč s številnimi smrtnimi žrtvami,
ampak do številnih nesreč z veliko ma-
terialno škodo in mnogimi poškodova-
nimi. Temu pa botruje prav zgornji
trije momenti. Prepričani smo, da bi
se prav zaradi teh treh momentov ob
večji samodisciplini dalo še Itaj napra-
viti v korist večjega reda na cestah in
seveda manjšega števila nesreč. Pred-
vsem pa se je treba prilagajati vre-
menskim pogojem. V .jesenskem času
so dnevi megleni, delmo mokri, ceste
pa mastne in prav zato izredno nevar-
ne. Tehnično izpraven avto in popolna
disciplina ter spoštovanje cestno-pro-
metnih predpisov pa lahko veliko po-
magajo, da se število nesreč in žrtev
ne bo skokovito večalo.
In še eno: trgatve so več ali manj
opravljene, novonastajajoče vino pa v
sodih, kjer počasi vre. V tej fazi je
najbolj nevarno in mislimo, da ni po-
trebno posebej govoriti, kaj kozarec
ali dva lahko povzročita na cesti. Po
besedah Ivana Dražnika pa bodo tudi
sami miličniki stopili tako kot vedno
ob takšnih primerih v akcijo. Vendar
je dobro, da za pi^ventivo poskrbimo
že sami in to takoj.
• • •
Belgijski kardinal in
domoljub Désiré Mer-
cier je rad navajal tale
dogodek s področja svo-
jega verskega delova-
nja:
Med pridigo v neki
podeželski ¿upniji so
pričeli jokati vsi razen
enega. Temu je nekdo
rekel:
»Kaj pa ti?... Nič ne
jokaš?«
»Jaz? Zakaj? Saj ni-
sem. iz te župnije.«
• • •
Ruski knez Aleksan-
der Danilovič Menšikov
je bil minister za mor-
narico in poslanik v Ca-
rigradu. V njegovi de-
lovni sobi je viselo raz-
pelo med slikama dveh
ministrov-sodobnikov.
»Kaj to pomeni?« so
ga vprašali.
»Kristus med dvema
razbojnikoma,« je resno
odgovoril Menšikov.
• • •
TEREZIJA
■v v
ZIST
Ko sem povprašala zanjo
v Kmetijski zadrugi v Slo-
venskih Konjicah, so mi
povedali, da jo lahko naj-
dem le тш njihovem na-
sadu v Škalcah. Toda ne-
ki šaljivi tovariš se je
takoj ponudil, da jo po-
išče. In res sta kmalu
prišla.
Terezija žišt ali Rezika
Zištova, kot ji pravijo so-
delavci, je v nedeljo pre-
jela priznanje občine Slo-
venske Konjice za dolgo-
letno delo. Petindvajset
let je že zaposlena v
Kmetijski zadrugi in po
tolikšnih letih je še vedno
zelo zadovoljna s svojim
delom.
»Rada sem u naravi,«
mi je dejala. »Saj bi lah-
ko šla v službo v tovarno,,
pa nisem hotela. Lepše mi
je tukaj.«
Rezika že petindvajset
let dela na posestvu kme-
tijske zadruge. Njeno de-
lo je zunaj, med nasadi
hmelja in jabolk. Poleti,
»v sezoni, kot pravi sa-
ma, dela od jutra do ve-
čera. Saj je res utruje-
na, ko pride aomov v
Dražo vas, pa je vseeno
zadovoljrm. Za nič гш sve-
tu ne bi hotela ostati do-
ma kot gospodinja.
»Morda bi bilo za žen-
sko res bolje, da bi osta-
la doma,« mi je dejala,
če je ženska gospodinja,
ima lepo urejen dom, to-
da res nič drugega. Ta-
kim ženskam postane
dolgčas, potem pa se sa-
mo kregajo s svojim mo-
žem ali otroci. Jaz sem
že toliko let v službi, pa
z možem in otroci še ni-
sem imela večjih proble-
mov. Otroci so pridni, ve-
liko mi pomagajo doma.
Pa tudi s šolo mi ne de-
lajo preglavic.u
Zištova Rezika je po to-
likih letih trdega dela še
prava korenina. Pram, da
se je zlepa ne prime no-
bena bolezen. V vsem ča-
su svojega dela je bila
na operaciji kile in dru-
gič, ko je imela angino.
Pa tudi sicer je zelo ener-
t)BRAZI
gična in odločna ženska.
Sama mi je dejala, da
vsakemu pove, kar mu
gre. Tudi tedaj, ko gre
za stvari in probleme, ki
zadevajo Kmetijsko zadru-
go.
»Sem članica delavske-
ga sveta in moja dolžnost
je, da na sejah povem
vse tisto, kar se mi zdi
nepravilno. Pa saj sem
zato tam! Le kakšno ko-
rist bi imela zadruga, če
bi kot članica sveta samo
sedela na sejah in poslu-
šala, kaj bodo drugi re-
kli. Nobene koristi, vam
pravim!«
Rezika je pač takšna.
Trdna, odločna in izred-
no delavTUi. To seveda po-
trjuje tudi priznanje, ki
ga je dobila ob občin-
skem prazniku.
DAMJANA 5ТАЗЛЕЈС1С
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
TK8 ZALEC
KOMU PRIORITETA?
Zadnja skupščina telesnokultume
skupnosti Žalec je bila zaradi velikega
števila odsotnih delegatov obeh zborov
nesklepčna. Tako se je skupščine, ki
naj bi razpravljala o tako pomembnih
nalogah, kot je med drugim tudi spre-
jetje srednjeročnega programa TKS
Žalec do leta 1980, udeležilo od 36
delegatov samo 17 ali iz krajevnih
skupnosti 5 (moralo bi jih biti 8),
občinske zveze za telesno kulturo 5
(mioralo 10) in iz TOZD 7 (moralo bi
jih biti 18!)! Na predlog predstavnika
občinske skupščine Žalec Janeza Me-
gliča so prisotni delegati vseeno raz-
pravljali o programu, ki so ga dobili
v obsežnem materialu, kajti še ta te-
den mora vsa zadeva skupaj z drugimi
iti v javno razpravo.
Ob tem se poraja dvoje vprašanj:
— zakaj nesklepčnost in
— kaj prinaša vseeno zasedanje ob
zbranih delegatih?
V »opravičilo« íK)vejmo samo to, da
ni žalski primer edini, da delegati
neke interesne skupnostá niso bili
sklepčni takrat, ko je šlo za pomemb-
ne stvari. Prav zaradi tega bo treba
v bodoče o tem obširneje spregovoriti
in reči »bobu bob«, kajti drugače ne
n^oremo pričakovati ustreznih rezulta-
tov, ki pa jih tako vsi radi pričakuje-
mo, pa čeprav ob neaktivnosti. Vsaj
direktno ne. To pa seveda ni prav, saj
delegati ob takšnem odnosu ne izpol-
njujejo osnovnega — to je zaupanja
občanov, ki so jih predlagali (ali iz-
volili, če hočete) za njihove predstav-
nike v tiste panoge, ki so za vse nas
pomembne. Gre za čut odgovornosti In
to ne le do samega sebe, ampak do
celote. Zaenkrat pa prav na tem pod-
ročju ni vse v najlepšem redu.
Drugo: kaj je prineslo zasedanje ozi-
roma skupščina ob nepopolni zasede-
nosti? Pravzaprav vseeno veliko, če
lahko sklepamo po tistem, »saj pridejo
tako vedno tisti, ki jim Je to pri
srcu«! S tem pa se seveda ne smemo
zadovoljiti, saj zato tudi ni ves ta naš
nov mehanizem, ki ga tako težko
sipravljamo v življenje. žaJ se je v
Žalcu pri telesnokultumi skupnosti naj-
več zaitaiknilo prav pri prioritetni li'Stii
športnih panog, kateri v zadnjem času
tudi v republiki posvečamo toliko pro-
zornosti. Predsta\Tiik republiške TKS
je razlagal in razlagal, ostali pa so
več ali manj mimo poslušali ali kaj
malega dodali, šlo je zato, zakaj v Žal-
cu niso v prioritetni listi v prvi raz-
red uvrstili tudi atletike, kot so to
v sklopu republiških želja štorih mar-
sikje drugje. Huje je še to, ker tega
niso storili v kraju, ki ima atletski
stadion in atletski (preizkušen) poten-
cial (tekmovalce, delno tudi kadre). V
prvem prioritetnem razredu sta ko-
šarka in rokomet, v drugem odbojka
in nogomet, v tretjem pa individualne
panoge kot atletika, kegljanje in šah
ter v četrtem vse ostalo. Marsikaj je
tu nedorečenega, čeprav je veliko na-
rejenega.
Predsednik skupščine TKS Žalec Kri-
stijan Bobovnik je lepo povedal, da
morajo biti vse akcije skrbno priprav-
ljene, ker drugače bo delo neuspešno.
In če že govorimo o srednjeročnem
programu razvoja telesne kulture, po-
tem se moramo nujno nasloniti tudi
na tiste panoge, ki so primarne pa
vendar trenutno zaradi objektivnih ali
subjetkivnih faktorjev na stranskem,
tiru. Tu pa mislimo v prvi vrsti pred-
vsem na atletiko, plavanje, smučanje,
streljanje (SLO!) in še kaj, iz česar
pa lahko kasneje črpamo kader za vse
ostale panoge. Prav v tem pa je ver-
jetno precej nedorečenega tudi v re-
pubhki, kar se zdaj odraža v nekoliko
samosvoji interpretaciji po posamez-
nih občinah. Morda bo nekaj več o
tem »povedal« regionalni posvet v Cüe-
Iju, vendar zaenkrat so dejstva takš-
na.
Zato misMmo, da je naslov ume-
sten, za koga prioriteta in do kakšne
mere! Prvič zakaj takšno »prioritetno«
obnašanje nekaterih delegatov in dru-
gič zakaj zavzemanje za takšno pri-
oritetno listo športnih panog (pa če-
prav z možnimi korekcijami v na-
slednjem obdobju) ki navsezadnje tu-
di že zdaj krojijo rast in razvoj teles-
ne kulture v neki sredini. Marsikaj je
še, iTesničnega, nedorečenega.
T. VRAĐL
NOVICE
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
SIVNICA
Prvih 300 metrov občinske ceste I. reda od
Gorice pri SliTOlci proti Loki pri žusmu Je v
obnova in bo odsek kmalu asfaltiran. Izognili
se bodo nevarnemu dvojnemu ovinku, pri tem
pa bo novi odsek ceste še vsiklajen z urbanistič-
nim načrtom.
Predračun cestnega podjetja Celje znaša za
oo cestišče 680.000 din. Krajevna skupnost raz-
polaga le s 500.000 dinarji, zato vrši rekonstruk-
cijsika dela v lastni režiji in bo na ta način pri-
hranila manjkajočdih 180.000 dinarjev. Delo na
odseku vodita predsednika delegacije KS Jože
Voga in predsednik KS Miha Kokošar.
XXX
v kratkem bo organizacija zveze borcev
skupno z družbenopolitičnimi organizacijami od-
krüa spominsko obeležje padlim borcem I. šta-
jerskega bataljona pri Heleni.
XXX
Dolinsko pregrado Tratna pri Slivnici, ki jo
gradi železarna Store so pred dnevi zaprli ш
aa jezom se voda že zlbira. Ce bo sedanje de-
ževje abHno, bo voda poiplavdla cesto do vasi
Trata, kjer je osem stanovanjskih hiš. Trasa za
novo cesto pa je pripravljena, vendar se delo
na njej še ni začelo.
XXX
v Slivnici je kuliftumá dom dotraijal. Lansko
leto ga je razmajal še potres in zdaj je bivanje
v njem že neva¡mo. Kategorizirali so ga v četr-
to kategorijo, potlej pa ni bilo na njem nič na-
pravljenega. Stanje kulturnega doma i>a je za-
skrbljujoče toliko bolj, ker v njem živijo tudi
štiri družine. Kulturni dom služi tudi kot sedež
KS in je dom družbenopolitičnih organizacij.
SKUPNE
SLUŽBE
SIS
»Smo prva strokovna
služba v Sloveniji, ki je
začela s tovrstnim delom,«
je v razgovoru dejal Boris
Križmančič, vod,ja servisa
samoupravnih Interesnih
skupnosti v šentjur.ju.
Delo je resnično steklo
v letošnjem letu in je za-
jelo vse interesne skupno-
sti razen raziskovalne. Ser-
vis samoupravnih interes-
nih skupnosti Je bil for-
miran kot del skupne
službe, ki je bila namen-
sko ustanovljena. Združe-
vala naj bi tudi račune
strokovnih služb, pri ti-
stih seveda, kjer Je zdru-
žitev možna.
Servis je za svoje delo v
letošnjem letu porabil le
1,05 odstotka od vseh sred-
stev, ki jih interesne skup-
nosti združujejo. Napram
strokovnim službam v
drugih občinah, ki porab-
ljajo v ta namen kar 1,10
odstotka, je to velik dose-
žek na področju varčeva-
nja.
Servis samoupravnih in-
teresnih skupnosti ima na
skrbi tudi 230 Stipendi-
stov, vendar štipendira-
nje v šentjurski občini še
vedno ni steklo tako kot
bi moralo.
Z. S.
NOVA
TELOVADNICA
V LOČAH
Ob prazniku občine Slo-
venske Konjice so v. Le-
čah odprli novo telovad-
nico pri osnovni šoli Lju-
ba Šercerja. Telovadnico
so zgradili iz sredstev sa-
moprispevka, njena vred-
nost pa znaša 300 milijo-
nov starih dinarjev.
Foto: v. LUŠENC
ZBOR BALNEOLOGOV
Prejšnji teden se je sestal
v Celju na svojo tretjo red-
no sejo inštitut za balneologl-
jo in klimatologijo Slovenije.
Obravnavali so sprejem in-
štituta, katerega so delegati
iz ustanoviteljskih temeljnih
organizacij tudi potrdili. Usta-
novitelji pa so vsa slovenska
zdravilišča, regionalna zdrav-
stvena skupno.st Cel.je in ok-
revališča kot Gozd Martuljk,
Debeli rtič ter Kraljevica —
Slljevica.
Inštitut bo začasno poslo-
val v Celju, v prostorih re-
gionalne zdravstvene skupno-
sti, vendar bo za nemoteno
poslovanje potreboval druge
prostore.
Med nalogami, ki jih je in-
üitut na svoji zadnji seji
^дсје!, naj omenimo samo
nekatere. Predvsem bo in-
štitut skrbel za koordiniran
razvojni program v sloven-
skih zdraviliiičih ter bo skr-
bel za dokumentacijo. S svo-
jimi zunanjimi sodelavci pa
bo opravljal tudi raziskoval-
ne naloge iz področja balne-
ologije in klin\atologi,je.
Pedagoško znanstveni svet
medicinske fakultete bo na
svoji seji, 3. novembra raz-
pravljal o soustanoviteljstvu,
ker meni, da sodi delo, ki
ga opravlja balneološki in-
štitut tudi v n.jegovo področ-
je-
Ker balneološki inštitut v
C^lju še nima vodje, je ime-
novana komisija za razpis
mesta direktorja in njegove-
ga pomočnika.
Z. S.
Na sliki vidimo del nove šole s telovadnico, ki je bila
zgra,jena s s:imoprispevkom delovnih l,}udi in občanov. Ta-
ko ima Prebold vse prostorske pogoje, da lahko preide na
celodnevno šolo, že sedaj pa je podana možnost za enoiz-
menski pouk. Samo telovadnico pa pravkar notranje
opremlja.to. Tako se bo sprostila sedan.ia dvorana v domu
Svobode in bodo lahko v njej pripravljali razne prireditve,
v kinodvorani v zadružnem domu pa bodo le fUmske pred-
stave.
RAZPIS NAGRAD
SKLADA STANETA
SEVER J A ZA 1975
v skladu Б pravilnikom
Sfclada Staneta Severja
razpisuje
иргалпш odbor sklada za leto 1<У76
naslednje naigrade:
1.	dve nagradi za igralsko stvaritev v
slovenskem poklicnem gledališču.
2.	nagrado za igralsko stvaritev v sloven-
skem amaterskem gledališču,
3.	nagrado za Igralsko stvaritev študen-
ta AGRFT, ki se praviloma podeljuje
kot štipendija.
v poštev pridejo igralske stivaritve, ki so na-
spale v času od 15. novembra IS'74 do 16. no-
vembra 1975 in ki ustrezajo pogojem ргал^Д-
nika sklada. Pri amatersikih igralskih stvarilt-
vab se upošteva tudi uspešno in kvalitetno
večletno dek».
Kandidate predlagajo z usitrezno piismeaio obrazlo-
žitvijo poklicna gledailiišča, republi&ko združenje slo-
venskih dramskih umetnikov, AGRPT in ZKPO Slo-
venije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ
dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko
predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa
najkasneje do 20. novembra 1976.
Žiriji sklada mora bitii omogočen pravočasni ogled
predlagane pre^istave.
Nagrade bodo javno podelljene 18. decembra 1975.
Prijaw pošiljati na sedež sklada: AiGRPT, I^jubljar
na, Nazorjeva 3,
UPRAVNI OIDBOR SKLADA
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
Rudi španzel: Dvojčka
LIKOVNI SALON
Rudi Spanzel
Pred razstavo slikarja Rudija Španzia v
celjskem likovnem salonu
»v mojem slikarstvu ima fotografija samo vlogo skice.
S fotoaparatom skiciram, potem pa slikam na renesančni,
klasični način po modelu«, je na letošnji razstavi Nove ob-
like realizma v Zagrebu razlagal svoje delo mladi slovenski
slikar in grafik Rudi španzel. Delo, ki ga njegovi teoretiki
in kritiki uvrščajo v kontekst sodobnega optičnega realizma,
veristične rekonstrukcije optične resničnosti.
Slikar in grafik Rudi Spanzel se bo z razstavo, ki bo v
celjskem Likovnem salonu,odprta od 17. oktobra do 5. no-
vembra, prvič predstavil celjski javnosti. Na otvoritvi, ki bo
v petek ob 18. uri, bo o njegovem delu spregovoril umetnost-
ni kritik Aleksander Bassin, 15-minutni koncert pa bo pri-
pravil znani slovenski violinist Rok Klopčič.
Rudi Spanzel je celjski rojak, saj se je pred 26 leti ro-
dil v Celju. Od tu je krenil v Ljubljano, kjer je obiskoval
■Akademijo za likovno umetnost, diplomiral 1971, končal na-
to še slikarsko specialko pri profesorju Janezu Berniku, se-
daj pa obiskuje tudi grafično specialko pri Marjanu Pogač-
niku. Od leta 1971 redno sodeluje na skupinskih razstavah
in pobira nagrade, samostojno pa je že razstavljal v Novem
mestu, v Žalcu in dvakrat v Ljubljani.
Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se je bliskovito uve-
ljavil v slovenskem likovnem prostoru in da sodi danes
med najuspešnejše umetnike najmlajše slovenske likovne
generacije. Njegov hiperrealistični svet pa ne izveneva le v
.suhi optični rekonstrukciji, ampak razkriva tudi svojevrstno
občutje, poglobljen dialog in meditativni odnos do virtuoz-
no in v vseh podrobnostih naslikanega motiva, modela. Pa
naj gre za tehnično brezhibno grafično oblikovanje ali za
najadekvatnejši Spanzlov medij — slikarstvo.
USTVARJALCI FORME VIVE
\/ ZREČAH
Dušan Tršar
Ko sva se pogovarjala o umetnosti, o kiparjevem delu
in njegovih odnosih do materije, s katero se ukvarja,
je povsem mirno, da ne zapišem — hladnokrvno, po-
udaril, da umetnosti kot take sploh ni. Smo si jo
namreč izmislili in jo potemtakem tudi vsak po svoje
doživljamo.
Dušan Tršar je akademski Џраг, rojen 1937. leta v
Planini pri Rakeku, Akademijo za likovno umetnost
je končal v Ljubljani 1963. leta, kiparsko specialko pa
pri profesorju Borisu Kalinu tri leta pozneje.
Tile skopi podatki ne morejo podati podobe Dušana
Tršar ja, ki s svojim mirnim glasom, kretnjami in sploh
celotno pojavnostjo vnaša v okolico umirjenost in strp-
nost. Kot bi v sebi nenehno pretuhtaval vse možnosti,
kako bi se spoprijel z materialom, kako bi ga podredil
svoji ideji, kako bi to idejo najlažje in najenostavneje
prenesel do ljudi. Kajti enostavnost, čistost linij in
ploskev — to je osnovna tema Tršarjevega kiparstva.
Ne mara kompliciranih form. Govoriti morajo ploskve
in gibanje. Pa barva! Kdo ne pozna njegovih svetob-
nih teles, lumino plastik? Postavljene so v okvirje, a
najbrž ne zato, da bi jih uokviril v smislu zapiranja,
ampak nasprotno — da bi jim s tem dal veljavo, kako
velike širjave je zmožen prehoditi človeški duh in ga
nobena spona dovolj trdno ne uklene!
V Zreče je prišel, da bi se spoprijel z železom.
Prehod s pleksi stekla na železo je nenavaden, za
Dušana pa je to — tako kot vsakdanjost. Izbor materi-
ala namreč terja določeno podreditev njemu samemu,
a kipar je tisti, ki material v veliki večini podreja
svojemu hotenju. Je samo izrazno sredstvo, kipar pa
mora imeti idejo in moč, da ga postavi na mesto, v
našo vizijo.
čista likovna fonna ima v Dušanovem kiparstvu
še eno pomembno nalogo. Služi namreč za sožitje med
obliko in barvo. Svojo kovinsko plastiko bo pobarval.
Morda v zeleno in modro. Za stik г okolico. Nekaj
podobnega je storil pred leti na kostanjeviški formi
vivi, ko je veliko leseno plastiko pobarval živo rdeče.
Da je trava ob njej še bolj pozelenela!
Med filozofijo materiala in kiparjevim hotenjem je
samo na videz velik razkorak. V resnici pa sta si
blizu. Gre samo za to, koliko je umetnik blizu sposob-
nosti, da material oblikuje tn dooblikuje do tiste stop-
nje, ko mu v svoji pojavnosti vrača z maso tisti učinek,
ki ga je hotel avtor imeti od njega. Zato se Tršar v
Zrečah ni po naključju odločil za železo. Sicer bi
lahko to bil les ali kaj drugega, ker bo itale plastiko
prebarval. Hotel je imeti v njeni notranji strukturi
železo, in robove, kjer se pozna sled varilnega apa-
rata. Tega ne bo skrila nobena barva.
Tudi njegove luminoplastike imajo nekaj skupnega
s to, ki pravkar nastaja v Zrečah. Tisto značilno valo-
vanje površine in barvna razsežnost — vse skupaj se
vrača k naravi. K robovom daljnih senožeti Pohorja,
morda je to tudi valovanje značilnega zamolklega
udarjanja kladiva v kovačnici. Kjer je združena dra-
matičnost postopka, ko tone materiala usekajo v maso
in nastaja nova oblika. Tršarjeva ideja je blizu človeka,
tako blizu, da mu s svojo plastiko ne more dati
boljšega spomenika.
Najbrž se je prav zato odločil za zreško formo
vivo, da v velikem formatu poda dokaj preprosto
misel. Da spregovori o resnicah tega življenja, ki
pozna toliko oblik in načinov sožitja z okolico. Enega
teh trenutkov sožitja bo zvaril v obliko, ki jo bomo
spoznali kot mnoge druge. S tem spoznanjem, da je
oblika tudi del nas, jo bomo seveda potrdili.
DRAGO MEDVED
Jaki in
Goran
v osnOvUi šoli »Dušana
Jereba« v Slovenskih Ko-
njicah razstavljata oče in
sin — Jože in Goran Hor-
vat- Razstava je v počasti-
tev občinskega praznika,
otvoritveno besedo pa je
imel slovenski pisatelj To-
ne Svetina.
Jaki se nam je tudi to-
krat predstavil z že zna-
nimi olja. Znanimi zaradi
tehnike podajanja likov-
nega sporočila, vsebina pa
je novejša, saj je znano,
da Jaki ne mara stopinj
po uhojenih pet eh. Samo-
zavestno stopa po novih,
še neizpovedaruh, nam tu-
jih in jih odkriva.
V tem trenutku nas bolj
zanima njegov sin Goran,
ki sicer obiskuje fakulteto
za strojništvo v Ljubyani
in se z likovnostjo ukvar-
ja ob svojem rednem
študiju. Takole je dejal:
»Slikarstvo me je privla-
čevalo že od nekdaj, še
Majhen sem videl očeta,
kako dela. Pozneje sem si
rekel, saj je še čas. Imel
sem prijatelje in skupaj
smo zapravljali čas. Po-
tem je prišla prometna
nesreča — zdaj me ti pri-
jatelji celo tožijo in za-
prl sem se v dom. študi-
ram v Ljubljani, če nisem
tam, pa doma slikam.«
Njegova risba je poskus
surrrealizma in z njo do-
kaj smelo izraža »beg v
lepše življenje« — iz civi-
lizacije in njene nevarno-
sti za človeka- Z risbo
skuša t,udi uiti očetovi
slavi in če bo -nadaljeval
po zastavljeni poti, mu bo
to morda celo uspelo.
Omenjena razstava je
nedvomno v Konjicah
eden osrednjih kulturnih
dogodkov v zadnjem ča-
su, pa tudi zanimiva je,
saj smo tokrat prvič vi-
deli očeta in sina skupaj
— ■na panojih namreč!
D. MEDVED
TRNOVLJE
Dramaturška vaja
V ponedeljek so se zbrali
gledališčniki trnoveljske Zar-
je na posebni vaji. Najbolj
razveseljivo .je bilo predvsem
to, da so do zadnjega kotička
napolnili ne tako majhno so-
bo v kulturnem domu, kjer
se zbirajo.
Medse so povabili drama-
turga RTV Ljubljana Jožeta
Rodeta, ki je obenem stro-
kovni sodelavec republiškega
združenja gledaliških skupin
Slovenije, ¿arjin primer je
prvi med nepoklicnimi gle-
dališkimi skupinami, da je
povabila k sodelovanju po-
klicnega dramaturga, Trno-
veljčani so se namreč odio
čili, da bi ivrstili v redni re-
pertoar delo irskega umetni
ka Beama »Talec«. Drama
govori o nesmislu vojne, ozi-
roma o absurdu nasilja
sploh. Beam govori zgoščeno,
predvsem pa sodobno. Pope
Ije nas v zgodbo, kjer se od-
vi.ja neposredna drama med
irsko republikansko armado
in »angleškimi silami«.
Delo je zahtevno, terja od
izvajalcev resno študijo pri
stopa in nemalo znanja v ne-
posredni odrski izvedbi. Še
več, nepoklicni gledališčniki
poudarjajo, kako si želijo so-
delovanja s poklicnimi dra-
maturgi. Ravno zato, da bi
se ob njihovi pomoči lahko
lotevali zahtevnejših dram-
skih del. Zato ni ponedeljko-
va »dramaturška« vaja Jožeta
Rodeta v trnoveljski Zarji
bila povsem naključna. Za-
vestno so se odločili, da ob
sodelovanju strokovne bese-
de in nasveta izberejo sebi
primerno dramsko delo in ga
tako predstavijo svo.jemu ob-
činstvu.
Omenjeni primer naj bi bil
za zgled ostalim gledališkim
skupinam, ki jih na celjskem
območju ni malo. Res, da
takšni posegi terjajo dodatno
denarno obremenitev, toda to
je naložba, ki bogato vrača-
Igralci morajo in morejo so-
delovati v sproščenem pogo-
voru z režiserjem in drama-
turgom. Spoznavajo mnoge
prvine dramskega besedila in
hkrati primerjajo svoje zmo-
žnosti na osnovi izkušenj in
znanja. To .je dragocena šola,
ki orje veliko ledino na po-
lju zaostale miselnosti, da kar
je amaterskega je itak do-
bro! Gledališke skupine, ki
so se že pred časom spopri-
jele s takšnimi težnjami ve-
do, kako velika nevarnost ,je
to za kakovostni razvoj nepo-
klicnih gledališč.
DRAfH) MEDVED
teden domačega filma
z otvoritve: levo književnik Tone Svetina, Goran Horvat in Jože Horvat-JaJd.
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
KRONIKA
VINO BO SLADKO IN DRAŽJE
Oktobar je le imel nekaj sončnih dni in te so vino-
gradniki izkoristili za trgatev, ki je letos dala sicer
manj gi-ozdja, a je zato slajše. Letošnje poletje je bilo
sicer muhasto in deževno, kmetje so cele dneve pre-
bili v vinogradu s škropilnicami, a se je splačalo. Zato
bo tudi grozdje letos nekoliko dražje, pravi kmet
FRANC REBERŠAK, ki je letos pridelal 5000 litrov
virštanjčana. Iz kakšnega grozdja: silvanca, rizlinga,
kraljevine, modre frankinje, žametne črnine in portu-
galske črnine. Vinograd se mu razteza na sončnili vir-
stanjskih pobočjih na površini enega hektarja in se-
demdesetih arov. Letos je pridelail 1000 litrov manj
kot lani. Bliža se že osmemu križu, a je s škropilnico
osemkrat prehodil vinograd. Oni dan mu je v vino-
gradu pomagal sorodnik JOŽE KODRIN, da sta vse
postorila okoli stisikalnice in sodov. FRANC je dejal:
»Če ga letos ne bomo prodajali vsaj po 15 din za liter,
se ne bo splačalo!«	D. IVIEDVED
STRUP NA DVORIŠČU IN
POLJIH BUKOVŽLAKA

Takole so prejšnji teden deiaivci G radi,sa öi;si::iilli
dvorišče družine Ritovšek v Бикста1аки, ki jim ga
je zalila strupena nesnaga, ki je ušia po ceveh iz ve-
likega zbiralnika v bližini Žeipine. Tam namreč Cin-
karna odlaga odpadke, fci so Mjezeni. Pod »jezerom«
je speljana kanalizacija, ki je popustila in po ceveh
je rdečkasta »lava« ušla pod jezom na prosto, se ra-
zlila po kotanjah do prvih hiš in se ustavila na polju
v neposredni bližini opekarne v Bukovžlaku. Pri Ri-
tovškovih je najbolj zalila dvorišče, nekaj je prišlo
celo v stranišče preko kanalizacije, poginule so kure...
Rekli so, da se bodo od tam odseliü ...
AKCIJA PRED ZIMO
Da ne oo nepotrebnih
nesporazumov: prvi del —
»anonimni« — akcije smo
izpeljali v sredo, 8. okto-
bra od 9.45 do 11.00 ure,
drugega — z imenom —
pa v ponedeljek, 13- ok-
tobra od 11.00 do 13.00
ure. Ker se v prvem delu
nismo predstavili, kdo bo
kupil premog, tudi nismo
.spraševali, s kom smo go-
vorili. V drugem delu smo
bili konkretni z obeh stra-
ni.
Najprej smo poklicali
Kovinotehno, oddelek kjer
prodajajo premog.
—	Imate premog?
—	Kakšnega pa želite?
—	Ja, veste, je pravza-
prav vseeno, kakšnega, sa-
mo če ga lahko dobim in
kdaj ter po kakšni ceni.
—	Takoj bi lahko dobili
premog jz Kreke pa živi-
nice, slednjega le v ko-
sih. Ostalega m na zalogi,
bo pa.
—	In Kakšne so cene?
—	Banovici: kosi in
kocke po 638,90 ter oreh
po 538,65 din. ŽJ Vinica kosi
je po 684,85 m kocke ter
oreh po ,699,90 din. Mož-
no je dobiti tudi premog
iz Zagorja, kosi so po
609,60, kocke po 588,70 din
in oreh po 529,05 din-
Premog iz Kreke Je me-
šan in to рк) 429,65 din-
Imamo tudi velenjčana,
kosi so po 334,90, kocke
po 314,85 'П oreh po 257,45
din.
—	Hvala za informacijo,
bomo se doma odločili,
katerega Tx)mo kupili nato
pa ga pridem naročit.
To je bil prvi, »ano-
nimni« del, takoj pa zra-
ven vključimo ponovitev
z imenom.
—	Postalo je hladno, se
je zaradi tega kaj poveča-
lo povpraševanje po pre-
mogu?
—	O, se je. Samo danes
smo (ponedeljek) prodali
okoli 20 ton. Največ gre
po »zagorjanu« pa »lašča-
nu«, ki ga pa žal nimamo.
Prevoz? Mi vam ga pri-
skrbimo in recimo v Zi-
danškovo ulicc- bi stal
prevoz za tono 35,00 din.
Pri večjem naročilu je
manj. Dovoljeno je, da
pridete tudi z lastnim pre-
vozom.
—	S Kom sem govoril?
—	Zvonko Hrastnik, pro-
dajalec premoga.
—	Je slednjega dovolj?
—	Dovolj, se ga da do-
biti.
Trgovsko podjetje ERA
Velenje, zastop.slvo v Ce-
lju na Ljubljanski cesti.
—	Imamo vse vrste ve-
lenjčana in to dovolj. V
kosih je po 260,45, v koc-
kah po 249,40 ir oreh po
191,50 din. Zagorski oreh
imamo po 450,55 din.
—	Kaj pa prevoz?
—	Po toni 70,00 din.
—	Kdaj ga lahko do-
bim?
—	če bi ga danes naro-
čili (sreda prejšnji teden
— op- p.) ga vam pripe-
ljemo prihodnji teden.
Mimogrede naj pKjvemo,
da so pri dajanju podat-
kov bili zelo vl.iudni, kar
velja tudi za ostale, pa
čeprav je šlo za vprašanje
»anonimnega« občana.
Konkret^no:
—	Zaradi ohladitve vre-
mena ni večjih povpraše-
vanj po premogu, ki ga
imamo dovolj.
—	S kom pa govorim?
—	Anica Babič, referent
za prodajo piemoga.
—	Kaj lahko zapišemo?
—	Premog je, strank pa
ni.
KLIČEMO ERA
VELENJE . .
—	Premoga — velenjča-
na — je dovolj. Kosi so
po 269,45 po toni, kocke
po 249,40 in oreh po 191,50
din. Prevoz si mora orga-
nizirati vsak sam, vplačila
so vsak lan (razen ob so-
botah) od 6.00 do 14.00
ure.
—	Danes bi dvignili z
lastnim prevozom 20 ton
oreha. Lahko?
—	Lahko. Zaenkrat je.
—	Zaradi slabega vi-e-
mena ni kaj večje povpra-
ševanje. Morda danes (po-
nedeljek op- p ) sicer je,
saj smo prodali okoli 150
ton, drugače pa ne. Vsaj
zaenkrat še ne.
—	Imate probleme s
premogom?
—	Zaenkrat ga je dovolj
in sploh ni problema.
O tem je govorila Tinka
Selen, referent za prodajo
premoga-
Na vrsti je Savin.jski
magazin v Žalcu . ..
Prvič:
—	Imamo ga, imamo.
Dovolj ga imamo. Velenj-
čana lahko dobite v ko-
sih po 339,65 din tona s
prevozom (brez prevoza
269,65), točke po 319,40 in
oreh po 261,70 din. Vse s
prevozom. Zagorski oreh
je 538,95 franke dostavljen
domov. Tega pa ne vozi-
mo sami.
Drugič:	=
—	Ja /ečje povpraševa-	=
nje in danes i ponedeljek	š
— op. o.) smo ga dopol-	=
dne prodali deset ton. »Ve-	=
lenjčana« lahko dobite in	s
to vse vrste, od zagorja-	=
na pa je samo oreh. Osta-	|
lo je bolj slabo-	1
—	če' danes vplačam	š
premog, ridaj ga lahko	|
dobim?	S
—	Čez dan al; najkas-	E
neje dva.	E
To je ¿at-rdil Franci Sor-	=
čan, prodajalec kuriva pri	Ê
Savinjskem magazinu v	=
Žalcu.	5
In za konec še TIM La-	=
ško ...	5
—	Prodajamo samo za	E
Laščane in to vsak drugi	=
ponedeljek v mesecu.	=
—	Cena?	I
Oreh je po 590,00 din	=
in kosi 00 610,00. Prevoz	|
je 290,00 za kamion, ali	=
imaš eno ali štiri do pet	=
ton.	=
Ko smo jih ponovno	Ë
poklicali tako, kot dru-	E
ge . ..	=
—	Premog imamo samo	=
še za naše uslužbence in	E
upokojence ter nekatere	=
zavode ter delovne orga-	=
nizacije v Laškem. Prejš-	E
nji teden smo ukinili pro-	i
dajo, ker obnavljamo rud-	E
nik in to zato, kei so nam	E
dovolili, da bomo premog	e
glede na sedanje kapáci-	E
tete prodajali íe vsaj šest	=
let.	I
—	S kom smo govorili?	E
—	Urankar ...	=
Nato je spustil slušalko,	E
tako da ga nismo uspeli	=
vprašati, kako mu je ime	e
in kaj predstavlja v TIM-	E
Tako. To so faktografski	e
podatki akcije v kateri	E
smo hoteli izvedeti ali bo	=
našega občana \ letošnji	E
zimi (v kolikor si že prej	E
ni zagotovil premoga) ze-	=
blo. Priznati moramo, da	Ë
so rezultati ugodni in da	E
takšnih nismo pričakova-	E
li. Dobro je, da smo se	E
zmotili m da je premoga	Ë
dovolj, /saj tistega, ki ga	E
največ pokurimo Sicer pa	E
počakajmo, kaj bo. Upa-	E
mo, da naša akcija ne bo	E
pokazala čez mesec ali dva	E
drugačne slike in da nam	e
vsi tisti občani, ki bodo	E
zdaj nabavljali premog, ne	Ë
bodo pisali ravno o obrat-	E
nih podatkih. Potem pa	=
bo najprej zazeblo nas,	E
moralo pa bi tudi druge.	E
Zaenkrat pa nam je toplo.	Ë
Da bi le tako tudi ostalo.	E
Za premogom se je	=
pehal:	E
TONE VRABL	|
Zadnja sprememba vremena nas je sko-
rajda presenetila, saj smo bili v zadnjih letih
v tem času navajeni toplejših dni. Zdaj pa kar
naenkrat sredi oktobra po gorah sneg, ki se
je naletavajoč med dežjem posilil tudi v niži-
ne. Predvsem pa je hladno, da je že treba
zakuriti, saj navsezadnje ni prijetno sedeti
v mrzlem prostoru.
Ljudje so začeli modrovati o letošnji zimi.
Nekateri pravijo, da bo dolga in ostra (izgo-
varjajo se na listje, ki dolgo zdrži na drevju
in baje to tudi nekaj pomeni glede zime!),
drugi pa, da je to zgolj prehodnega značaja
in da ne bo nič kaj posebnega. Nekaj takšnega
pač, kot je bilo v zadnjih letih v zimskem
času. Prej toplo, kot mrzlo ¡n~z malo snega.
No, vse to prerokovanje prepustimo času in
se raje pripravimo, kot da zima bo. Takrat pa
je treba zakuriti in pri tem še vedno največ
uporabljamo premog. Kako je letos z njim —
namreč premogom — smo poskušali izvedeti
v naši dvakrat ponovljeni »blic« akciji, ki smo
jo opravili kar po telefonu, nekaj pa tudi
osebno, ko smo delali »štih« probe, če je vse
tisto, kar so nam povedali po telefonu, res.
Izbrali smo seveda tiste, ki prodajajo pre-
mog, to pa so v Celju Kovinotehna in poslov-
na enota ERA iz Velenja, v Velenju ERA, v Žal-
cu Savinjski magazin in v Laškem kar rudnik
sam.
V prvem, »anonimnem«, delu je nastopa!
občan kot tak, v drugem pa imenovana oseba,
zapisovalec te akcije, novinar Tone Vrabl.
Tudi občan!
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
pisnna
ŠKARPA
NA ULICI
2t, itak lep in privla-
čen predel Celja, območje
Al. aževega hriba, bo le-
tošnje jesen postal še
bolj privlačen, že nekaj
časa tu brnijo razni stro-
ji, ki urejajo In utrjuje-
jo še zadnje makadamsice
ulične površine, da bodo
še pred zimo dobile as-
faltno preobleko.
S prizadevnostjo neka-
terih krajanov so bih
zbrani prispevki prebival-
cev v zadovoljivi višini,
da je s prispevkom obči-
ne dovolj sredstev za kri-
tje te taiko koristne na-
ložbe.
Pri vsej dobri volji kra-
janov tega območja in
pripravljenosti občinske
komunale pa je asfaltira-
nje diela Bohoričeve uli-
ce, kot zaenkrat kaže, ne-
rešljiv problem, ki sprav-
lja prebivalce v nevoljo,
prizadevne aktiviste pa v
zadrego.
Zaplet se je pričel že
pred več ko letom dni.
ko se je na koncu Boho-
ričeve ulice, pod hišo ob
Cesti na grad, prevrnila
na cesto nestrokovno
zgrajena podpyoma škar-
pa, ki jo je dal zgraditi
lastnik te hiše. Deli po-
drte škarpe so zaprli gor-
nji del ulice, ki je tako
postala samo enosmerna,
kar povzroča prebivalcem
resne težave in tudi mar-
sikdaj nepotrebne stroške.
Vse intervencije prebi-
valcev na pristojnih fo-
rumih so bile do sedaj
brezuspešne. Nihče si ne
upa stopiti na prste kriv-
cu, ki se ne meni za jav-
no mnenje in težave pri-
zadetih.
Kritičnost problema pa
je dosegla višek sedaj, ko
se Bohoričeva ulica ure-
ja za asfaltiranje. Kot da
bi bili ti ostanki podrte
škarpe nekak »tabu«, si
tudi možje od komunale
ne upajo dotakniti te za-
preke in kot izgleda bo
cesta, odnosno ulica asfal-
tirana samo do te bari-
kade, prizadeti pa bodo
še naprej ostali brez do-
voza, odnosno z enosmer-
no ozko ulico, na kateri
je obračanje, tudi majh-
nega voaila, skoraj nemo-
goče.
Ogorčenje prebivalcev
Bohoričeve ulice je spri-
čo tega iz dneva v dan
večje, kar je tudii povsem
razumljivo, saj že več kot
leto dni iščejo Jernej evo
pravico, a povsod naletijo
le na gluha ušesa.
SIRCA FERDO
NAŠA RANA
Bil sem na šmartin-
skem jezeru. l\i se člo-
vek prav spočije. Mir, či-
sti zrak.
Tam pa je bila tudi
skupina ribičev. Po mo-
jem doma nekje v Sa-
vinjski dolini. Malicali so.
Lepo in prav. Toda, da so
pustili na tleh okoli sebe
vse ostanke hrane pa ciga-
retne škatlice, vrečke in
nazadnje še ribolovne do-
volilnice ... je bilo pre-
več. In sploh je na obrež-
ju šmartinskega jezera vse
polno takih sledi.
Morda bi ne bilo na-
pak, če bi nad početjem
takšnih in drugih bdeli tu-
di riibi^ čuvaji. In se-
veda tudi primerno ukre-
pali. Ce ne gre zlepa, bo
šlo tudi 3 kaznijo.
In še nekaj. Očitno je,
da šmartinsko jezero obi-
šče veliko število ribi-
čev. In prav zaradi t^a
bi se morala zganiti tudi
krajevna skupnost in ure-
diti na bregu jezera pri-
merno gostišče. Pa tudi
cesta je potrebna popra-
vila.
JULE MLINAR.
PAKA PRI VELENJU
RADA BI
ZNAČKO NT
Sem zbiralka značk in
vas prosim za značke va-
šega Tednika. Zanje se
vam že vnaprej zahvalju-
jem. Obenem pa vam že-
lim še mnogo lepih uspe-
hov.
Prejmite tovarišiki po-
zdrav MILICA BELCL
Velenje, Prešernova 1
NAS PRIPIS: Kljub do^
bri volji vaši želji trenut-
no ne moremo ugoditi.
Značke Novega tethiika so
pošle do te mere, da nih-
če med kolegi nima več
— niti svoje. V redakciji
zdaj razmišljamo, da ob
novimo izdajo značk. Ce
se bomo zanjo odločili,
upamo, da bodo v prome-
tu že pred koncem leta.
morda prav za Teden do
mačega filma. Do takrat
vam seveda ne moremo
svetovati drugače kot: po
skusite še med zbiratelji.
ŠOŠTANJ: SREČANJE SOŠOLCEV
Pred nedavnim so se po zaslugi nekaterih !^štanjčanov srečali sošolci nekdanje
nieščan.ske šole od leta 1931-1932. To je po 43. letih.
Zbrali so se v vili Slmko in potem peš napotili, kot nekoč kot šolarji na nekda-
njo šolo. Tam so pri spomeniku svojega ravTiatelja Hribemika obudili spomine na
svoje šoLske tovariše, ki so darovali življenja za svobodo.
Sedanji ravnatelj nas je povabil v šolo, pogastil, podaril nam je Ka juho ve spo-
minke in odprl Kajuhovo sobo. Profesorju Jožetu Lekšetn In Mariji Weingerl-Med-
ved je izročil Kajuhove plakete.	MILKA JAN, šOj^TANJ
VERMANI SO PRIČELI
POLAGOMA POPUŠČATI
Šele od Spomladi 1943.
leta dalje nastopajo znaki,
da si okupator z Wehr
mannschaftom n; ustvaril
zanesljive vojske Pozna
mo sicer primer, da so
vermani že v jeseni 1941
in kasneje sporočali par-
tizanom po pristaših osvo-
bodilne fronte smeri svo
jiih premikov m kje bo za
partizane takrat najvar
neje. Takšni redki prime-
ri so bili okoli Tabora v
Sp. Savinjski dolini- Ve-
mo tudi, da sc; vermani
ponekod še proti koncu
1944. leta vemo poslušali
in izpKD Inj evali okupator-
jeva povelja v borbi proti
partizanom. Popuščanje
pr\'otne meme ne smemo
jemati za splošen pojav
in da je r>ilo to na vsem
področju Sp. Štajerske. Za
to je več razlogov. Upo-
števati je, da so starešine
— in to so bili Nemci,
Avstrijci ali domačini, ki
so s srcem prisegli Hitler-
ju zvestobo ali pa si že
kar v prvem ler-u okupa-
cije omadeževali svoje ime
in roke v nastopanju pro-
ti zavednim Slovencem v
svojem domačem kraju ali
v borbi s partizani in si
tako zaprli pot. s katere
m bilo lahke rešitve —
budno pazili, kaj se doga-
ja med moštvom
Akcija, ki jo je sprožil
Pokrajinski komite KPS
in vodstvo OF za Severno
Slovenijo proti vstopanju
v verma-nšaft In nemško
vojsko, je rodila v 1942.
letu le Tiajhen uspeh.
Okupatorjev pritisk je za-
puščal posledice. Tedaj so
le še redki posamezniki
vstopali v slovensko voj-
sko. Odvedbe staršev,
bratov in sester v delovna
taborišča m spiošno pre-
ganjanje svojcev, če se
mobiliziranci niso odzvali
vpoklicu, so bile pri pre-
težni večini fantov odločil-
ne. Zato se niso odzvali
vabilu in svarilu OF, če-
prav so za ta vabila ve-
deli. Tudi povezava s par-
tizani je bila marsikje
omogočena. Tako so celo
sinovi zavednih družin, ki
so na vso moč podpirale
partizane, odhajali v nem-
ško vojsko ali med ver-
mane. S tem se reševali
pred zapiranjem in izgnan-
stvom iz domače zemlje
svoje sori>dnike, ki so
tako nadaljevali s podpi-
ranjem partizanov. Danes
bi bilo neprimerno na
splošno žigosati tedanje
negativne pojave skriva-
štva in cdtegovanja odho-
da v partizane, proti če-
mur se je maloštevilen
političen aktiv KP in OF
na vso moč bc^ril. To so
bili najtežji meseci fron-
tovske .legale, posebno v
drugi polovici 1942 leta, a
nič bolje ni bilo v prvih
mesecih 1943. 'eta, ko so
se zatem pričele razmere
polagoma spreminjati.
POJAVI RAZKROJA V
VERMANSKIH ENOTAH
Narodnoosvobodilna voj-
ska se je v Sloveniji,
predvsem na Dolenjskem,
spomladi 1943. leta močno
pomnožila. Do ustanavlja-
nja novih partizanskih
enot in njihovega narašča-
nja na Štajerskem je pri-
šlo šele v poletnem in je-
senskem obdobju. Takrat
že uspešiio napadajo
manjše -»kupaiorjeve po-
stojanke v Zg, Savinjski
dolini in okoH tega po-
dročja 6- avgusta 1943
ustanovljena šlandrova
brigada. Na Pohorju, med
Mariborom, Slovenj Grad-
cem in Slov. Konjicami je
v jeseni izvajala pogoste
napade na okupatorja Po-
horska brigada, ki se je
na obletnico uničenja Po-
horskega bataljona na
Osankarici preimenovala
7. januarja 1944 v Zidan-
škovo brigado. Na Koz-
janskem področju vse do
Bijzeljskega — je bil akti-
ven Kozjanski odred, ki
je doživel poraz in težke
žrtve 20. decembra 1943.
Napadli so ga vermani iz
Brežic. Aprila 1944 se je
odred spet povečal, pri-
hajalo je čedalje več no-
vih borcev.
šlandrova brigada je na-
raščala iz tedna v teden- V
septembru 1943 je štela že
preko 700 mož, od katerih
je bilo okoli 400 novincev.
Med njimi Je bilo največ
takšnih, ki n.ijso hoteli
vstopiti v nemško vojsko
in so prostovoljno vstopili
v partizane. Čedalje več
je bilo dezertiranja Iz
nemške vojske.
Do močnega razmaha
partizanstva na štajer-
skem je prišlo spomladi
1944 s prihodom XIV. di-
vizije NOV !n POJ. Po
tritedenskih težkih bojih,
vse od prehoda Sotle pri
Sedlarjevem 6. februarja
in prebijanja proti Mozir-
skim planinam in Pohor-
ju, kamor so sr prebile
Tomšičeva, šercerjeva in
Bračičeva brigada, se je
po nekajtedenskern ureje-
vanju, odmoru in zdrav-
ljenju oorcev, pričela no-
va partizanska pomlad na
Štajerskem.
Veliko krvi tn trpljenja
je zahteval tedanji čas od
slovenskega naroda. Na
stotine partizanov in veli-
ko število aktivistov osvo-
bodilne fronte imajo na
vesti tedanje vermanske
enote. Pomagale so oku-
patorju iušiti odporniško
gibanje, borile so se pro-
ti partizanom, pomagale
so zapirati in ubijati naáe
ljudi-
Na sliki je skupina »Sondersturma«. V takšne enote so nacisti vključevali najzanes-
ljivejše vermane. »Sondersturm« na naših tleh se je smatralo za spodnještajerski
SS. Uporabljali so jih za juriše v borbi s partizani, za aretacije osumi,jenih sode-
lavcev osvobodilne fronte in sploh za zaupne naloge. Nosili so črne uniforme. Slika
.je iz celjskega področja.

eozidnik nad Zabukovico je
posebne vrste gora. Namreč,
v njem je lesovja še in še.
In to vseh vrst. Vzpon na
vrh ni čisto nalahk, prehudo
težaven pa tudi ni. Samo za
nekaj metrov je nižji od
Mrzhce. Na južni strani je
znano partizansko Stržišče;
tam je zaradi izdaje padlo
več prvoborcev. Se malo na-
prej je čudovit razgled na
Rečico in tudi Laško se dob-
ro vidi. Vmes je seveda še
šmohor, ki je po svoje zani-
mifv in privlačen. Rečiški lov-
ci imajo tam okrog »nasaje-
nfK< muflone, baje so jih ku-
pili v severni Italiji, slišati
pa je, da Italijanke, petične
lovke, hodijo streljat to čudo-
vito divjad prav na êmohor.
Bilo je pred leti, ko so nad-
vse spretni lovcd zavlekli
ustreljenega muflona pod ve-
liko skalo, fotograf Je pritis-
nil in nastala je slika vseh
slik: mufloni žive, samo v
strmem skalovju. Koliko je
bogata italijanska 1ол'ка pla-
čala v dolarjih ali markah,
nihče ne pove; menda nekaj
čez stari milijon.
Gozdnrk je s svojimi goz-
dovi čudovit očanec, žal pa
obiskovalcev ni preveč, še
najbolj so z njim zadovoljni
griški lovci, ki imajo nekje
pri sredini svoj dom, ki ga
večkrat tudi po lovsko »krsti-
jo«. Smola je samo v tem,
da so tudi v ta skriti in idili-
čen kotiček speljali cesto, po
kateri se vzpne tudi najširši
mercedes. Včasih — posebno
zdaj v jesenskih nedeljah — je
kljub hrzanju jeklenih konjič-
kov lepo in prijetno. Ljudje
pndeio. posedejo, razgrnejo,
jedo m pijo, pa tudi kako
žaUavo rečejo. Razumljivo
glavno besedo imajo lovci.
No, kar poglejte: edino pie
.sišče je travnik pred kočo
in še lo sta pri zadnji lovski
»krokariji« zavzela najbolj
vneta lovca-LD Griže. Pa ni-
sta več tako mlada: skupaj
jih naštejeta preko stopetde-
set. No, ta, na levi jih ima
v lovskem '>rukzakii« že kar
čez osemdeset. Hudimana,
pa sta lovsko vižo tako
zaplesala, da j«; še ode
Gozdnik malce ziibrundal:
»Vidva lovska poskakuna, le
bolj počasi, sicer bosta divjad
na rečiško stran pregnala!
Menda ima oč* Gozdnik kar
prav, zalo plesalca ne bomo
posebej predstavljali.
1Ж
BESEDA OBČANOV
PROSTOR MLADIM
Starejši občani Slovenskih Konjic pravijo, da se je občina v zadnjih letih
izredno razvila. O tem pričajo tudi številni novi stanovanjski bloki, šole,
vrtci, ceste in gospodarski objekti. Seveda so občani na ta razvoj zelo po-
nosni, kajti zavedajo se, da so tudi sami prispevali k današnjim uspehom
in izgledu konjiške občine. Kljub temu pa želijo še več: želijo več šol. vrt-
cev, urejenih kulturnih domov in... Pa naj povedo sami, kaj vse si želijo v
bodoče.
ANICA KO V ACIC: Jaz sem
roj€3ia v Sloven.skih Konjicah
in iato lahko še toliko bolj
zatrdim, da se je me,sto v zad-
njih letih zplo razvilo. Seve<la
sem zadovol.tna z vsemi no-
vimi vrtci, šolami in drugim,
kar smo novega zgradili, ven-
dar me kljub temu nekatere
stvari motijo. Med drugimi
tudi ta, da mladina nima svo-
jih prostorov, к.Н'г bi se za-
bavala. In povsem vam, da
to moti veliko staršev! Sicer
pa bi morali v naši občini
veliko bolj poskrbeti za izgled
kra.jev, vse je preveč zane-
marjeno. Poglejte samo naš
park v K<)n,i¡cah! Рглга sra-
mota za naše mesto!
.4IKFAN PUKL: Slovenske
Kon.fice in občina sploh se
hitro razvija. In zdi se mi,
da s«> bo vedno hitreje raz-
vijala. Samo, bojim se, da
bomo preveč zanemarili oko-
l.je, v katerem živimo. Morali
bi ure<iiti nasade rož in ure-
diti park. Po mojem bi mora-
la biti mladina tista, ki bi
skrbela za izgled vsakega kra-
ja. Seveda bomo morali ure-
diti .še veliko .stvari. Med dru-
gim bomo morali poskrbeti
tudi za avtobusna posta.iaIi-
šča, ki so sedaj še neurejena
Saj bomo morali misliti tudi
na delavc« in učence, ki se
vozijo vsakodnevno v službo
ali v šolo, pa zmrzujejo na
kakih blatnih cestah.
BLANKA ŠTRUC: Menim,
da bi morali bmloče misliti
tudi na nas mlade. Nobenega
prostora nimamo, kjer bi se
lahko sesta.iali, tudi plesov
nimamo. Ko so v Konjicah
gradili Dom teritorialnih enot
so nam obIjubl.iali, da bomo
mladi laliko prirejali plese v
telovadnici, pa doslej oblju-
be še niso izpolnili. Sicer pa
menim, da smo v olM-ini v
/.:idnjih letih veliko naredili.
Morda hi morali v bodoče
misliti tudi na otvoritev ja.4li,
saj je v Kon.|icali veliko mla-
dih družin, ki imajo proble-
me It varslvwn svo.i!ih otrok.
DAMJANA STAMRIÍilí:
•	LJUBEČNA:
USPEŠEN
ZAKLJUČEK TEDNA
POŽARNE ,
VARNOSTI
v teden požarne varnosti so se
letos uspešno vključili tudi gasilci iz
Ljubečne. 2:;ačeli so ga s sestartkom
vseh članov na katerem so ocenili delo
in naloge, ki jih še čakajo do konca
leta. Uspešni so bili v skupni akciji,
ki jo je organizirala občinska gasil-
ska zveza, ko so gasilci uspešno »po-
tegnili« vodo v Miklavški hrib pri Cel-
te.gnili« vodo na Miklavški hrib pri
Celju. Sami so pret«:klo soboto orga-
Te vaje so se udeležili gasilci iz âkof-
je vasi z dvema ekipama. Vojnika,
Tmovelj, Teharja, Cinkarne in domača
z dvema ekipama. Uspešno so »poteg-
nili« vodo iz Vzhodne Ložnice do do-
mačije Vreòko, kar je skoraj kilome-
ter. Po tej verižni vaji pa so gledal-
cem prikazali še gašenje z gasilskimi
ročnimi aparati in reševanje iz gore-
čih poslopij. ■	M. BRECL
® ŠTORE:
TEKMOVANJE
VARILCEV
Šolski kovinarski in metalurški cen-
ter v štorah je bil pred dnevi gosti-
telj neobičajnega tekmovanja — varil-
cev. Tekmovanje je bilo pod pokrovi-
teljstvom predsednika medobčinskega
sveta ZIS Ivana Kramarja in v organi-
zaciji občinskega ZSS celjske regije,
organizacije zveze za tehnično kultu-
ro in celjske sekcije društva za varil-
no tehniko.
25 varilcev je tekmovalo v plamen-
skem in obločnem varjenju ter v no-
vejšem postopku pKjIavtomatskega var-
jenja v zaščiti COj. Varilci iz REK Ve-
lenje, Železarne Store, SIP Šempeter
ter iz celjskih podjetij EMO, KLIMA,
METKA in CINKARNA, so se potili
pri reševanju testov in strokovne teo-
rije in samoupravljanja, še bolj pa pri
varjenju zahtevne naloge za oceno toč-
ne sposobnosti varilcev. Rdečih, pre-
potenih in zaskrbljenih obrazov, so
varilci nosili svoje izdelke tekmovalni
komisiji v oceno, ki pa je, zaradi ize
načenosti kvalitete izdelkov imela težko
delo pri izboru najboljših.
V	plamenskem varjenju je za 0,6
točke zmagal Munxdin Imširovič REK
Velenje pred Štefanom Petauerjem
EMO Celje in Vladom Geršakom iz Že-
lezarne štore.
V	obločnem varjenju je bil prvi
Drago Sekulič REK—TEŽ Velenje pred
Francem Klančnikom SIP Šempeter in
Karlom Žoharjem iz Železarne Store.
Prvo in drugo mesto v varjenju
v zaščiti plina CO^ sta zasedla varilca
IZ EMO Ivan Belina in Srečko Kavalar,
tretji pa je bil Ivan Rat iz SIP.
Namen teh strokovnih tekmovanj
pa je razgibati vrste varilcev, jih po-
klicati iz anonimnosti in zainteresirati
mlade za ta pyomemben in zanimiv, to-
da več-krat tudi deficitaren poklic v
industriji.
ALOJZ DROFENIK
® DRAMLJE: NOVO
IGRIŠČE
Pri osnovni šoli v Draniljali pirav-
kar urejajo novo .šiix>rt.no igriišč« v
iizmeri 40 X 26 meitrov in bo asfaltira-
no. .šola v Dramljah nima telovadni-
ce, zato bo novo igrièòe služilo tudi
v šolske namene. Na njem bo možno
igrati rotkomet, ko^rko in odbojko,
urejeno pa bo tudi l-ekaMšće. Zelo pri-
zadeivni so bili pri gradnji mladincd
in pionirji, ki so napravili иа igmišče
preko 400 udarniških uir.
Občinska TTKS je za lEgnidnijo
priispevala 90.000 din, TIS pa e<).0()0
dinarjev.
•	I. OSNOVNA ŠOLA
CELJE: MLADI
SO ZBOROVALI
V	ponedelje/k, dine 29. IX. 197.S sano
imfe'la na Prvi osnovnj šoM konferenco
Mladinske organizacije. Mladinci smo
sprejeli program, ki ga je odbor s
stavil na svojem prvem sestanku. N{
načrt obsega tri glavne točke: učenji
disciplino in izvenšolsko dejavnost.
Ck>ber mladinec je lahko le dob<
učenec, tisti, ki se pridno uči in d
dostojno vede. Zato bomo organizira
dtKiatni pouk boljših učencev za sla'
še učence. Ob redovalnih konferenca
mora biti naš uspeh бО^^о, ob konc
šolskega leta pa 90%.
Glede discipline bomo mladinci vzo
mlajšim učencem. rPedrzneže in ra
grajače bomo poskušali odvaditi slabi
navad. Borili se bomo proti grdem
govorjenju na šoli in izven nje, prol
alkoholizmu in kajenju. Dežurni ml¡
dinci bomo poma.gali učiteljem pi
vzdrževanju šolskega reda. Nediscipl
nirane učence bomo poklicali na odgc
vornost. in jih sami kaznovali.
Mladinska organizacija bo sodelovj
la pri vseh proslavah, ki jih bo org
nizia-ala naša šola. Sodelovali bomo
Pionirsko organizacijo in pionirjea
pomagali pri uresničevanju njihove«
programa.
Skoraj vsi smo vključeni v Solsli
športno društvo. Mislimo pa, da ned
sciplinirani učenci ne bi smeli zast*
pati naše šole na izvenšolskih tekmi
vanjih. Zato bomo vse nepoboljšlji\
šporinike-mladince v sporazumu
mentorjem ŠŠD kaznovali, začasno a
stalno j^ih bomo iziključili iz tega dn
štva.
Orgamzdrali bomo veô predavan
Nekatera bodo pripravili mladinci &
mi, dmga učitelji all zunanji pred
vaielji. Po zvočniku bomo govorili
\'^seh aktualnih dogodkih doma in
svetu.
Program je zelo obsežen in ирапк
dn ga bomo lahko uresničdii. Poveda
moram še to, da je naša šola prv
slovenska šola v Celju in da bomo
.soboto, dne 11. t. m. sivečano proslav
li njeno lOO-lefcnico. Tudi na to pr*
slavo se mladinci pridno pripravlji
mo.
ZELJA CILENSBÍ
8. C. RAZRE
• VELENJE: NOVA
STANOVANJA ZA
DELAVCE GORENJA
v tovarni gospodljske opreme Gon
nje v Velenju v zadnjih letih uspešn^
uresničujejo letni načrt gradnje stane
vanj za svoje delavce. Tako zdaj vsak
leto zgradijo od 100 do 150 stanovan.
Te dni so razdelili svojim delavcer
stanovanja v dveh novih blokih, ki bc
sta predvidoma vseljiva ob koncu 1«
tošnjega leta. Skupaj bodo s ter
pridobili 133 novih stanovanj, od gai
sonjer do trisobnih družinskih st2
novanj.
Delavci so za dodelitev teh stane
vanj ali za zamenjavo kandidirali n
osnovi samoupravnega sporazuma
dodelitvi stanovanj v uporabo. V leti
1975	je bilo vloženih kar 535 prijav zi
dodelitev in zamenjavo stanovanja, k»
je do sedaj največje število prosilcem
Komisija za družbeni standard, si
stavljena iz delegatov vseh TOZD G«
renja, je dodelila stanovanja tistin
prosilcem, ki so zbrali največ točk p(
samoupravnem sporazumu.
Letos je Ciorenje zgradilo 40-gars(i
njerski blok. Vendar se je pokazald
da so potrebe po družiskih stanovi
njih večje. Zato bodo načrt za let
1976	77 korigirali in predvideli večj|
potrebe po družinskih stanovanjih.
H. JERCI'
PREDAN S Slavkom Ostercem
1 na koroškem plebiscitu
Tiste zgodnjejesenske
dni leta 1920, ko smo v
šolah komaj začeli z red
nim pukom v še ne dve
leti stari kraljevini SHS,
je hilo med Mariborčani
najiveč. razprav o plebis-
citu^ čigar datum se je
hitro približeval. Mriogi
-so zaskrbljujoče zatrjeva-
li, da ne bi bili smeli pri-
stati nanj, marveč bi se
bili morali zadovoljiti z
mejo na Drain, s čfmer
So soglaMli tudi takratni
avstrijski vladajoči krogi
s socialističnim leaderjem
in kanclerjem dr. Kar-
lom Rannerjem na čelu.
Redkejši opHmsiti so se
nadejali zmage vsaj v co-
ni A, pričakujoč, da bo
potem šlo lažje tudi v
coni B.
O izidu glasoîwija so
prognozirali na иПсаћ, v
šolah, uradih, društvih in
na domovih, skratka pov
soíí. Zlasti žive in stvar-
ne, a ne tako optimistič-
ne So bile napovedi v so
kolskih telovadnicah. Tu
'o stari prekaljeni borci
severno mejo, denimo,
carzanski junak, pokojni
prof. dr. Ljudevit Pivko
^n drugi pri vsaki telo-
>>adni uri pred vadbenimi
Ostami nadrobno govorili
o zamotanih problemih
Slovenske Koroške in o
možnostih naše zmage v
plebiscitnih dneh.
Čim bolj se je pribli-
ževal datum plebiscita,
tem živahnejše so bile
razprave, nič pa tudi ni-
so zaostajale priprave
nanj. Ze sredi septembra
so fias v sokolskih telo-
vadnicah mbili, da bi se
vključili v čim večjem
številu med propagandi-
ste, ki bi naj krenili s
posebnim transportom pr
ve dni oktobra na Koro-
ško. Naloga propagafidi-
sto-v bi naj bila, da bi s
skupinskimi in osebnimi
agitacijami obiskali sle-
herno slove^isko koroško
družino in njihove člane
prepričevali o življenjski
pomembnosti naše zmage
10. oktobra.
Od)ziv je bil množičen.
Prijav je bilo toliko, da
meh ni bilo moi. upošte-
vati. Prevladovali so dija-
ki višjih razredov mari-
borskih srednjih šol, pred-
vse7n obeh gimnazij in
učiteljišča.
Iz II. letnika učitelji-
šča srn bila sprejeta le
dva: prijatelj in sostano-
ìxilec Ivan Cvetko in jaz.
Oba sm bila dobra telo-
vadca. a ludi dobra pev-
ca. Telmxuìci so bili za-
želeni zategadelj, ker so
se obetali tudi fizični ob-
računi z nasprotnimi av
sfrijskimi propagandisti.
Razen toplega oblačila
in dobre obutve je bilo
treba napolniti nahrbtnik
z dvema paroma toplega
perila, z nekaj pari noga
vic, s toaletnimi potrebš-
činami in s cigaretnim to-
bakom. po katerem je bi-
lo prva povojna leta po-
sebno veliko povpraševa-
nje.
Iz Maribora smo kreni-
li dne 3. oktobra pod ve-
čer. Za zborno mesto je
bil določen koroški kolo-
dvor, kjer se je formiral
transport, s prijateljevu
sVa bila tisti dopoldan se-
veda še pri pouku, vendar
že močno odsotiia. Misli
so nama romale na Koro-
ško, kjer bova soudele-
ženca pri reševanju usod
nega in za slovenski na
rod tako pomembnega v-
prašanja kot je bilo vpra-
šanje izida koroškega ple-
biscita oziroma vprašanja,
komu bo pripadla zibelka
slovenstva — Koroška.
Zame je bila udeležba
še dvakrat pomembna.
Prvič sem bil med pribli-
žno 800 udeleženci na j-
mlajši, saj sem komaj do-
polnjeval 16 let, driicHč pa
sem se prijavil kar mi-
mo očetovega dovoljenja,
kar je bil eden od pri-
javnih pogojev. Sprejet
sem bil na posebno pri-
poročilo mojega nepozab-
nega razrednika pok
prof. dr. Ljudevita Pivka,
ki me je imel, ne vem
iz kakšnih razlogov, še
posebno rad.
Z oprtanima nahrbtni-
koma st?a se poslovila od
gospodinje, starejše zave
dne študentovske mame.
Bila sva korajžna, čeprav
naju je skušala prepriča-
ti, da se nama utegne pri-
meriti tudi kaj nevšečne-
90.
Ker je bilo do nai>ove
danega zboru še dobro
uro časa, je bilo na zbo-
rišču le malo tovarišev.
Toda čimbolj se je umi
kazalec pomikal naprej,
tem več jih je prihajalo,
živahno smo se pozdrav-
ljali in razpravljali o bli-
žnjih dogodkih. Kmalu je
prispel tudi štab z dr.
pivkom načelu. Okrog nJe-
ga so se brž zbrali vodje
propagandnih skupin, ki
so jih bili določili kdo tie
na kateri od pogostih sej.
ki jih je imel štab tiste
dni nič koliko.
14)krat obniemo nai-u malo anketo taku, da Domo
prelsiavili odbornike planinskega društva v R.imsk.iii
Toplicah, ki ima.jo največ zaslug za to, da so nedav-
no tega dobili pinjaielji gv>ra v celjskem območju no-
vo postojanko, nov topel planinski dom na Kopitniku
(o čemer smo ob dogodku poročali). Da Je odbor ti-
sti, ki SI je največ prizadeval, nii dvoma. Zato se je
vprašanje za vsakega izmed njih gliisi.lo. kaj sle sto-
rili 7ia druš+.TO in 7.a nmi dom?
HEDVIKA PAVČNIK,
blagajničarka društva je
•dbornica že l{> let. №
зато dober in varčen va-
ruh društvene »zakladni-
ce«, ki se je spričo grad-
nje hudo usiušila Je tudi
propagator za društvo in
je zanj pridobila najmanj
50 članov, med temi ne-
kaj stalnih gostov iz dru-
gih republik, ki se priha-
jajo zdraviti v Rimske
Toplice vsako leto Njen
prispevek. Ni dovolj če
povemo — blagajnik?
STANKO TAUZES, pred-
sednik gospodarske кшгп-
sije že polnih petnajst let
v času gradnje doma go-
tovo ni bil praznih rok.
Pravi, da je danes precej
lažje kot je bile takrat,
ko so morali večinoma vse
znositi s .<ošem na Kopit-
nik. Dokončati tako lep
dom ni rerjalo samo nje-
govih sposobnosti Marsi-
kdaj je tudi zavihal roka-
ve .. . Udarniških ur ni
šle!.
REZI íKORNIK, odbOT-
nlca in prva blagajničar-
ka društva. 2e zato, da je
žena predsednilca društva,
кл se je »oženil« s Kopit-
nikom, je njen velik pri-
spevek. In kaj ji je po
magalo drugo, da je še
sama poprijela in se spri-
jateljila s tekmico — pla-
ninsko kočo. Izmikala se
je, da bd pr'povedovala
kaj več o svojem prLs.pev-
ku, češ, kaj bi se hvalila.
Je čl:m odbora od ustano-
vitve društva
POLDE PAVÍNIK, taj-
nik planinskega društva.
Ste kdaj zidali hišo? No
potem veste za pota, ki
jih je treba obrati, da je
vse tako kot mora biti. In
sej je bilo med časom
gradiije, pa koresponden-
ce.. In iruštvo je moralo
delovati Midi v osnovni de-
javnosti, predvsem pa
skrbeti, da ima društvo
naraščaj, tega pa dobiš z
izleti, planinarjenjem, ne
le z udarniškim delom . . .
DANIEL .ŠKORNЖ,
predsednik društva. Pla-
ninstvu je vdan zaradi
dedne obremenitve. Nje-
gov oče je bil med sousta-
novitelji PD v Rimskih
Toplácah. Kakšen je nje-
gov prispevek. Trdovrat-
no molča o sebi, ko da
sploh ni bil poleg in da
imajo drugi vse zasluge.
Da je veliko več naredil
Miro Malgaj, gospodar
koče . . . In tako je tu no-
vo spoznanje o skromnih
predsednikih-
Kdo bi vede! zìi vsítko udarniško uro, za рге^ч>
žene kilometre ík doline na Kopitnik, pa še kam? Zal
pa v galerijo najbolj zaslužnih nismo mogüá uvrstiti
staroste planincev v Rimskih ToplicaJh Mihaela Ôkoff-
niika, ki je bil pobudnik za gradnjo pltmin.skeç:a do-
ma na Kopdtniku in ki je nii dan oi-voritve sdavii svo-
jo 70. obletnico.
V. КШС
12. stran — NOVI TEDNIK
_St. 41 — 16. oktober 1975
SKUPNI PROGRAM DEJAVNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE
Pryxbeamekom^iiiska preobrazba
Skupni program dejavnosti družbeno političnih organizacij in ob-
činske skupščine v Celju v dosedanjem delu ni novost. Že dve leti
nazaj je usklajeno delovanje družbeno političnih in samoupravnih de-
javnikov na ravni občine dalo boljše rezultate. Tak način usklajevanja
utrjuje vlogo SZDL kot fronto organiziranih socialističnih sil in zago-
tavlja skladnejši in učinkovitejši družbeno ekonomski razvoj.
Skupni program, ki ga je nedavno tega sprejela delegatsko se-
stavljena občinska konferenca SZDL Celje, pomeni dogovor vseh de-
lovnih ljudi in občanov za povečana prizadevanja v hitrejšem razvo-
ju Celja in natančneje opredeljene naloge in usmeritev v nadaljnji
preobrazbi občine. Kvaliteta tega programa pa je tudi v tem. da je
z vsako nalogo, akcijo opredeljen nosilec in čas priprav oziroma izvr-
šitev naloge.	UREDNIŠTVO NT
Hitrejša samoupravna in družbenoeko-
nomska preobrazba Celja nas, delavce in
občane v občini, ne bo samo še bolj
združevala v delu, naporih in ciljih,
ampak nam bo tudi zagotavljala bogatej-
še družbeno in osebno življenje. Skupni
frontni program dejavnosti, ki pomeni v
resnici čvrst dogovor vseh delovnih ljudi
in občanov v občini o krepkejših priza-
devanjih za hitrejši razvoj Celja, kaže na
naloge o nadaljnji preobrazbi občine. Iz-
haja pa iz enotnega spoznanja, da mo-
ramo doseči v našem delu, v vseh sre-
dinah večjo kakovost, se zanjo odločno
boriti in zaradi boljšega ter učinkovitega
dela določiti osnovna strateška področja
dejavnosti vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij, občinske skupščine, samoupravnih
in organiziranih dnižbenih sil v občini.
Na posameznih strateških področjih pa
smo se dogovorili še o nekaterih pred-
nostnih nalogah, ki zahtevajo takojšnjo
akcijo in uresničevanje.
Osnovna strateška področja v skup-
nem programu dejavnosti so tale:
1.	Razvoj samoupravl.1an.ia in pospeše-
no uresničevanje ustave v občini Celje.
2.	Preobrazba družbenoekonomskih
osnov in gospodarska stabilizaci,ia v celj-
ski občini.
3.	Kulturno živl,jen.ie, družbeni stan-
dard in socialna politika.
4.	Politična kultura in delovan.ie sub-
jektivnih sii v občini.
5.	Družbenoekonomska integraci.ia C«-
Ija in povezovan.je Celja v regiji, Slove-
ni.ji, v Jugoslaviji in v tujini.
Naloge z vsakega področja so v skup-
nem programu nadrobno opredeljene, do-
ločena pa sta tudi nosilec in rok za iz-
vedbo. S tem je tudi jasno označena
družbenopolitična in osebna odgovornost
za uresničitev programa. Vendar pa sta
kakovost in uspeh uresničitve programa
odvisna od odločne akcije vseh nas, vseh
delavcev in občanov v občini, še ix>sebej
pa od vseh tistih političnih, samouprav-
nih, strokovnih in družbenih organiznwv,
ki so neposredno in operatilo odgo-.
vomi za kakovostno spreminjanje dela
in za hitrejši razvoj občine.
V skupnem programu so na posa-
meznih področjih dogovorjene prednost-
ne naloge naslednje:
1.	uvajanje samoupravnih delovnih sku-
pin v OZD
2.	organiziranje novih temeljnih orga-
nizacij združenega dela
3.	ocena dosedanjih integracij (EMO-
Iskra, železarne, žična-Slovenske železar-
ne, ГГС, Dobrina. Gostinstvo, Komunala,
Ingrad-GIPPOS, Izletnik, Savinja Sloveni-
jales itd.)
4.	nadaljnji integracijski procesi na
vseh področjih združenega dela
5.	izvajanje kompleksa nalog pri go-
spodarski stabilizaciji
—	izvajanje dogovorjenih akcij za do-
bro gospodarjenje (še posebej akciji: za
1 odstotek zmanjšati materialne stroške;
vsaka TOZD ena inovacija)
—	področje investicij
—	proučevanje in odpravljanje vzrokov
za prenizko rentabilnost, ekonomičnost
in produktivnost
6.	integralni transport
7.	kulturna preobrazba Celja, uresniče-
vanje kulturne akcije in sprejem progra-
ma kulturnih prireditev Celjski kulturni
utrip
8.	uvajanje celodnevne šole
9.	izgradnja družbenega centra Golovec,
tehniškega centra in objekti posebnega
družbenega pomena
10.	ocena iizvajanja referendumskega
programa in dogovor o podaljšanju refe-
renduma na osnovi kazalcev o vse večjili
potrebah občanov na področju otroške-
ga varstva, šolstva, zdravstva, kulture in
komunale.
Za uresničitev teh nalog so prevzeli
individualno politično odgovornost člani
predsedstva frontno organizirane SZDL
oziroma tovariši, ki so neposredno odgo-
vorni za ta področja. Pri vseh nalogah
skupnega programa je prvoimenovani no-
silec konkretne odgovornosti za realizaci-
jo naloge. Frontno sestavljeno predsedstvo
občinske konference SZDL bo spremljalo
in ocenjevalo dosledno izvedbo dogovor-
jenih nalog skupnega programa. Kakovo-
stna uresničitev programa bo pomenila
nov in pomemben korak v hitrejši preo-
brazbi družbenega življenja in nadaljnje
ga razvoja naše občine.
URESNIČEVANJE USTAVE
1.
1.	Samoupravna delavska kontrola
Nosilec- sindikat, ZK
Rok: oktober 1975
2.	Samoupravni položaj učencev v
vzgojno-izobraževalnem procesu
Nosilec: ZSMS, SZDL
Rok: november 1975
3.	Delovanje delegatov, delegacij in de
legatskega sistema — tudi razvojno; dele-
gatski odnosi v OZD in SOZD
Nosilec: SZDL, skupščina, sindikat
Rok: marec 1976
4.	Uvajanje samoupravnih delovnih
skupin v OZD
Nosilec: Zalezina Venčeslav, sindikat,
ZK
Rok: oktober 1975
5.	Delovanje skupščinskega sistema Cpo-
sebno DPZ in IS)
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: marec 1976
6.	Družbeno-ekonomski položaj delav-
cev in njihovo organiziranje v TOZD
Nosilec: sindikat, ZK
Rok: november 1975
7.	Organic ran je novih TOZD
Nosilec: Rudi Peperko, ZK, sindikat
Rok: novem.ber 1975
8.	Analiza sam.oupravnih in dohodkov-
nih odnosov v združenem delu
Nosilec: Sob, ZK. sindikat	-
Rok: april 1976
9.	Samoupravno sporazumevanje in
družbeno dogovarjanje
Nosilec: SZDL. sindikat. Sob
10.	Samoupravne interesne skupnosti —
Rok: marec 1976
ocena in razvoj
Nosilec: SZDL. Sob
Rok: februar 1976
11.	Interne banke
Nosilec: ZK, Sob
Rok: november 1975
12.	SIS za gospodarske dejavnosti
Npsilec: Sob, sindikat	,
Rok: december 1975 ,
13.	Odnosi med proizvodnjo in trgovino
Nosilec: ZK, Sob, sindikat
Rok: febniar 1976	'
14.	Informacijski sistem v samouprav-
ljanju
Nosilec: SZDL. sindikat. Sob	'
Rok: februar 1976
15.	Samoupravno dmžbeno planiranje
Nosilec: SZDL, ZK, Sob
Rok: november 1975	]
16.	Ocena delovanja uprave (a) in i
strokovnih služb SIS (b)	I
Nosilec: Sob, SZDL. sindikat	^
Rok: (a) marec 1976, (b) oktober 1975 i
17.	Dislocirane enote v Celju in naše v
drugih občinah	1
Nosilec: Sob, sindikat, ZK
Rok: februar 1976
18.	Delovanje KS	]
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: oktober 1975 — december 1975
19.	Razprava o osnutku zakona o
združenem delu
Nosilec: sindikat. Sob
Rok: december 1975
1
DRUŽBENOEKONOMSKA PREOBRAZBA
2.
1.	Srednjeročni raz^^ojni plan občine (
Celje, SRS, OZD, KS, SIS
Nosilec: SZDL, sindikat, ZK, Sob,
ZSMS, ZB
Rok: november 1975
2.	Ocena dosedanjih integracij (EMO-
[skra, Železarne, žična-Slovenske železui-
le, ITC, Dobrina, Gostinstvo, Komunala,
ingrad — GIPPOS, Izletnik, Savinja —
Slovenijales)
Nosilec: Risto Gajšek, Sob, ZK
Rok: oktober 1975
3.	Nadaljnji integracijski procesi na
/seh področjih združenega delaa
Nosilec: Risto Gajšek, Sob, ZK
Rok: september 1975 — marec 1976
4.	Tekoče spremljanje uresničevžmja
resolucije o družbenoekonomskem razvo-
ju občine
Nosilec: Sob, SZDL frontno
Rok: september 1975 — marec 1976
5.	Izvajanje kompleksa nalog pri go-
spodarski stabilizaciji
—	isivajanje dogovorjenih akcij za do-
bro gospodarjenje (za 1 odstotek zmanj-
kati materialne stroške; vsaka TOZD ena
novacija)
—	področje cen
—	področje investicij
—	likvidnost gospodarstva
—	področje osebnih dohodkov, splošne
in skupne porabe
—	področje zap>oslovanja
—	področje ekonomskih odnosov s tu-
jino
—	proučevanje in odpravljanje vzro-
tov za prenizko rentabilnost, ekonomič-
nost in produktivnost
Nosilec: Franci Gazvoda, SZDL front
no, Sob
Rok: nadaljevanje že začete akcije
6.	Urbanistična in komunalna politika
ter varstvo okolja
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: marec 1976
7.	Uresničevanje dogovorjene politike o
dogi ZNG
Nosilec: Sob, ZK
Rok: december 1975
8.	Zagotavljanje spoštovanja zakonito-
sti v gospodarstvu
Nosiilec: sindikat, 25K
Rok: januar 1976
9.	Znanstveno-raziskovalno delo
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: marec 1976
10.	Integralni transport
Nosilec: Tone Zimšek. Sob
Rok: november 1975
SKUPNE NALOGE
3.
1.	Kulturna preobrazba Celja, uresniče-
vanje kulturne akcije in sprejem progra-
na kulturnih prireditev Celjski kulturni
.itrip
Nosilec: Volfand Jože, SZDL frontno
Rok: september 1975
2.	Uvajanje celodnevne šole
Nosilec: Jože Zupančič, SZDL frontno
Rok: september 1975
3.	Kompleks zdravstvene problematike
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: oktober 1975 — november 1975
4.	Srednje in višje šolstvo v Celju
Nosilec: SZDL, ZSMS, Sob
Rok: oktober 1975
5.	Izgradnja družbenega centra Colo-
ree, tehniškega centra in objekti poseb-
nega družbenega pomena — načrti
Nosilec: Marjan Ašič, Sob, SZDL, sin-
iikat
Rok: september 1975
6.	Stanovanjska politika, stanovanjska
zgradnja in gradnja samskih stanovanj
Nosilec: sindikat, ZK, Sob
Rok: december 1975
7.	Ocena izvajanja referendumskega
)rograma in dogovor o podaljšanju refe-
enduma na osnovi kazalcev o vse večjih
)otrebah občanov na področju otroškega
varstva, šolstva, zdravstva, kulture in ko-
nunale
Nosilec: Marjan Ašič. Sob, SZDL
rontno
Rok: september 1975
8.	Predšolska vzgoja, varstvo in otroš-
d družabno-zabavni center
Nosilec: SZDL
Rok: november 1975
9.	Naloge na področju telesne kulture
Nosilec: SZDL
Rok: oktober 1975
10.	Delo komisije za ugotavljanje izvo-
ov premoženja
Nosilec: Sob, ZK, sindikat
Rok: april 1976
11.	Družbena prehrana v Celju in topli
»broki v OZD
Nosilec: sindikat, SZDL, Sob
Rok: december 1975
12.	Nočno delo žena
Nosilec: sindikat, SZDL
Rok: december 1975
13. Preskrba Celja z osnovnimi življenj
skimi potrebščinami
Nosilec: SZDL, Sob, sindikat
Rok: september 1975.
POLITIČNA ORGANIZIRANOST
4.
1.	Družbena samozaščita in koncept
SIX)
Nosilec: SZDL frontno
Rok: januar 1976
2.	Politična organiziranost delavcev т
OZD
Nosilec: ZK, sindikat
Rok: januar 1976
3.	Politična organiziranost občanov
v KS
Nosilec: SZDL
Rok: do konca leta 1975
4.	Družber« dogovor o družbenem izo-
braževanju
Nosilec: SZDL frontno
Rok: oktober 1975
5.	Vpliv religije, cerkve in klerikalizma
v občini Celje
Nosilec: SZDL
Rok: marec 1976
6.	Razgovori z mladino na srednjih in
poklicnih šolah o njeni politični organizi-
ranosti in aktivnosti
Nosilec: ZSMS. ZK, ZB
Rok: november 1975
7.	Metode političnega dela v občini
Nosilec: SZDL
Rok: januar 1976
8.	Delo študentov v občini Celje in
celjskih študentov v Ljubljani in Mariboru
Nosilec: ZSMS, SZDL, ZK
Rok: oktober 1975
9.	Uresničevanje družbenega dogovora
o kadrovski politiki in štipendiranju
Nosilec: SZDL frontno, ZK, Sob
Rok; februar 1976
10.	Uveljavljanje stališč Predsedstva
ZKS o kadrovski politiki za vodilna de
lovna mesta
Nosilec: ZK
Rok: februar 1976
11.	Eîvidenca potenciailnih kadrov v
občini za vsa področja zdiniženega dela
Nosilec: Sob
Rok: december 1975
13. Kadrovanje za pedagoški poklic
Nosilec: SZDL
Rok: oktober 1975
13.	Ustanovit-ev »INDOK centra« in
obliko^'anjje družbenega sistema informi
ran j a v občtni
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: september 19i75
14.	Opredelitev nekaterih idejno-poli-
tičnih problemov v zdravstvu, šolstvu in
kulturi
Nosilec: ZK
Rok: februar 1976
15.	Skiipaj z drugimi družbenopolitični-
mi organizacijami in občinsko skupščino
ovrednotiti razmere v OZD in KS, kjer
ocenjujemo, da politične razmere niso za-
dovoljive
Nosilec: ZK, SZDL frontno, Sob
Rok: febniar 1976
16.	Ocena udeležbe Celja v tisku, radiu
in TV
Nosilec: SZDL
Rok: do konca leta 1975
ODPRTOST IN POVEZOVANJE
5.
1.	Kvalitativna analiza izvozno-uvozne
aktivnosti celjskega gospodarstva
Nosilec: Sob
Rok- november 1975
2.	Poslovna skupnost za sodelovanje z
deželami v razvoju
Nosilec: Sob
Rok: december 1975
3.	Sodelovanje z mesti v tujini
Nosilec: SZDL, Sob, sindikat
Rok: januar 1976
4.	Opredelitev odnosa in nalog občine
Celje do občin v regiji in do vseh poli-
tičnih in samoupravnih medobčinskih de-
javnikov
Nosilec: SZDL
Rok: jamiar 1976
5.	Načrtovanje sodelovanja s pomemb-
nejšimi centri v Sloveniji
Nosilec: Sob, SZDL
Rok: januar 1976
6.	Načrtno odpiranje v jugoslovanski
prostor
Nosilec: Sob, SZDL
Rok: januar 1976
7.	Obveznosti Celja do manj razvitih
občin območja
Nosilec: SZDL, Sob
Rok: november 1975
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
Celje je bogatejše za
novo pridobitev na mod-
nem področju oziroma na
področju sodobnega mod-
nega oblačenja. V sode-
lovanju trgovskega pod-
jetja TEHNO-MERCATOR
z združenjem MODEFEST
iz Zagreba so v Velebla-
govnici T odprli nov STU-
DIO MODE FEST. Še po-
sebnega pomena je, da je
te eden prvih STUDIEV v
Jugoslaviji, ki jih bodo or-
ganizirali v podobnem so-
delovanju in da je trgov-
skemu podjetju TEHNO-
MERCATOR kot prvemu v
Sloveniji uspelo uresniči-
ti ta projekt. STUDIO MO-
DEFEST je nastal iz že-
lje, ponuditi potrošniku
čimbolj aktualna, modna
oblačila, potrošnika ne le
seznanjati z modo, am-
pak mu jo tudi približati,
omogočiti. Vsa oblačila,
ki bodo na voljo v TER-
NO — MERCATORJEVEM
STUDIU, nosijo zaščitni
znak MODEFEST, ki po-
meni garancijo mode. To
je znak, ki svetuje, poma*
ga pri izbiri in odločitvi
nakupa novih oblačil. Vse,
kar nosi zaščitni znak MO-
DEFEST, je v skladu z
modnimi tendencami v
svetu.
Modeli v STUDIU MO-
DEFEST so torej aktualni
tako v materialih, iz kate-
rih so sešiti, v vodilnih
modnih barvah, novih li-
nijah in krojih. So torej
na vrhu modne lestvice,
ki prevladuje ta čas v
svetu. Vse modele za
STUDIO kreirajo naši pri-
znani jugoslovanski mod-
ni kreatorji, člani združe-
nja MODEFEST. Ker se
to združenje tesno pove-
zuje z industrijo, izdelu-
jejo te modele v nekate-
rih naših konfekcijskih to-
varnah. Vendar so ob-
lačila sešita v zelo majh-
nih serijah, tako da že
lahko govorimo o eksklu-
zivnih modelih. Kljub tej
ekskluzivnosti lahko z ve-
seljem ugotavljamo, da
niso cene zato nič višje,
pač pa zelo sprejemljive.
V primerjavi s cenami os-
tale konfekcije, so v glav-
nem iste, nekatere pa še
celo nižje.
Trenutno je STUDIO
MODEFEST v drugem
nadstropju VELEBLAGOV-
NICE T lepo založen z je-
sensko-zimsko kolekcijo
moških in ženskih oblačil.
Dekleta in žene lahko iz-
birajo med aktualnimi top-
limi pleteninami, prehod-
nimi jesenskimi kostimi,
modnimi krili in bluzami,
plašči in celo dodatki kot
so priljubljeni turbani.
Moški svet pa bo našel
zase modne pulije in
srajce, jih dopolnil s hla-
čami, pleteninami in
športnimi suknjiči, izbiral
pa bo lahko tudi
med aktualnimi jesenski-
mi trench-coati, moškimi
oblekami in kravatami.
VELEBLAGOVNICA T je
s svojim novim STUDIEM
MODEFEST gotovo zelo
razveselila velik del Ce-
Ijank in Celjanov, ki jim
je pri srcu modno oblače-
nje.
Cniioïlti ummuì otroški In liriillnslfl ailiiimi i mapnetiio folijo,
Ici ščiti fotoiraflfe - OOOELEK FiPlil^lCA - Velgbfagovniea □

Skozi rešetke so se poigravali sončni traki in po drob.
nem vezenju na steni je gomazelo kakor roji zlatih kres-
nic.
»Ljubi Omar, povej mi, kaj misliš, kdaj dobiš brke?«
je Esma nenadoma vprašala.
Omar je molčal. Sprva se je nasmehnil, ali takoj mu
je otrpnil smeh. Bal se je Esmmih vprašujočih oči; bal
se je, da ne pojde proti domovini, marveč — v harem.
»Omatr mi je dal take lepe kamne v spomin,« se je
poveselila Arifa in kazala agrafo.
»Meni tudi, meni tudi!« je zahtevala Hanifa.
»Ah, naša porednica misli, da mora dobiti vse, kar
imam jaz,« se je pritoževala Arifa.
Tačas je prišel Osman paša. Hčerki sta mu prihiteli
nasproti. Sedel je, si posladil malo Hanifo na koleno, po-
gledal Omarja in vprašal ženo: »Kaj delate?«
»Pravkar sem si mislila: glejte vendar, kako dekliški
obraz ima naš Omar,« je odgovorila Esma in pozorno
motrila fanta s svojimi sanjavotemnimi očmi.
Omarja je spreletel mraz; bilo mu je tesno okoli
srca, da je le stežka sopel. V silnem strahu je čakal, kaj
poreče paša.
»Kakšna misel,« je zvrnil mož hanumo. »Pa poglej
druge petnajstletne dečake! Omar! Pojdi dol in naroči, naj
bo večerja danes malo prej! Jutri bo treba zarana v
sedlo!«
Zatonila je velika purpurna žoga; mohamedanom se je
pričel nov dan. Trudni oblaki, obsuti z žerjavico in zlatom,
so počivali v dolgi vrsti nad otemnelimi gorami. Po mo-
litvi je obiskal Omar še enkrat vse ljubke kraje in kotičke
ter se ganjen poslavljal od vranduške trdnjave kakor od
sočutnega živega bitja. Rad je odhajal od tod — in ven-
dar se mu je storilo tako in ako ob misli, da bo bival še
nekaj kratkih ur tukaj, kjer je preživel toliko let .
Zdelo se mu je, da žalostno pojo črički za obzidjem,
iz vasi, pa je prinašal večerni veter otožno petje turških
deklet...
Kakor omamljen je odtaval po večerji v svojo izbo in
zapahnil vrata z železnim zapahom.
»Zadnja noč v Vranduku.. .« si je rekel in zrl za-
mišljen skozi odprto okno. Na mračnosinjem obnebju so
že migljale zvezde; nad spečimi hostami je gledala luna
veličastno iz okna črnih oblakov. V grmičju in nizkem
lesu blizu trdnjave so peli in ihteli slavčki tako milo,
tako koprneče, tako sladkotožno, da se mu je topila raz-
igrana duša v sanjavem domotožju.
»Kakšna je moja domovina?«
V duhu je videl vabljive gore, čudovito drevje, bajne
cvetlice, zlatokrilne metulje.
»Kje sta moj oče in moja mati? Kakšen je moj dom?
Ali pridemo mimo njega?«
Temno se je spominjal visokih zidov, ali zdelo se mu
je, da bi vendar takoj spoznal rojstni grad, ko bi ga le
zagledal! Slekel se je, sezul in legel. Skozi nočno tihoto
je šumel tajinstveni šum narasle Bosne, jezTio se zaganja-
joče ob tesne skale.
»Kako oduren je ta Uzeri aga,« se je domislil in
se zopet spomnil Fatime. »Zjutraj obiščem revico zadnji-
krat ...« Misli so se mu jele križati in kaliti. Uspavalo ga
je enakomerno bučan je reke, zaspal je trdno spanje zdra-
ve mladosti.
Skozi okno so lili lunini žarki in obsevali kos tal in
zidu pri vratih. Zunaj je presledkoma viharil veter, vil
drevje in bučal ob oglih. V Vranduku je cvilil pes; tolpa
njegovih podivjanih tovarišev je lajala za njim. se oddalji-
la, umolknila pa zopet zacvilila in tulila in pošastno za-
vijala.
Ko je burja ponehala za trenutek, se je nenadoma
zazdelo Omarju, da se na hodniku nekaj plazi ob zidu
in prhuta v sapi.. . Dvignil je glavo in pozorno poslušal.
»Nič ni,« si je dejal pomirjen in se globoko oddahnil,
pogledal je skozi okno. Dolgi oblaki so se bili pomaknili
proti zahodu. Na globokem nebu so plaho migljali pia-
menci, kakor bi morali zdaj zdaj ugasniti v sapi. Mesec
je počival rm visokih blazinah. Omar je zdajci slišal raz.
ločno — kako je tipalo po vratih ...
»Kaj je to?« se prestraši. Trepetaje strmi proti vhodu.
Srce mu zastaja.
Divje zabesni veter. Naglo se odpro vrata in hitro se
zopet zapro — pred drgetajočim Omarjem stoji bela čU
veška postava oblita od mesečine. Počasi, neslišno se bliž
postelji. Omarju se jezijo lasje, videčemu, kako se ■ pr<
mikajo gube njenega mrtvaškega prta.
»Kdo si? Kaj hočeš?« jeclja in se boji sam svojeg
glasu.
Sila razburjen hlastne v kot po handržar ob vzglavjt
Toda od prikazni prihaja tako očarujoča sila, da ne mor
obrniti oči od nje; roka se mu dotipa do orožja, a
trepetajči prsti spuste ročaj in handžar mu pade na tU
Ves trd od strahu gleda Omar v nemo nočno prikazen
Zobje mu škleptajo, pretresa ga mraz, kakor da dih
vanj ledena sapa planinskega prepada.
Tedaj si razgrne doljni prt. in pokaže se bela rok
bel obraz.
»Fatima-« dahne Omar.
Tu stoji pred njim tako mlada, tako lepa, kakršn
je videl onega dne, ko je prešel v Vranduk. Cisto tak
je, le vsa bela, bolj bela kot njeno mrtvaško ogrinjaU
Labodje bela lica obdajajo gavranje črni lasje.
»Fatima, kako nebeško si lepa!«
Omoten se ne more ganiti, udje so mu kakor svinčen
Počasi se dvigne njena drobna prosojna roka, milo se up
rajo vanj tuge polne oči in komaj slišno- šepetajo skrii
nostne ustne:
»Ko se povrneš domov — oj — vani] se črne kače!
Ko tajinstveni duh polnočne sape v cipresah mu šuši
njene besede na uho. Prebledo obličje se prikloni naden
in na vroče potno čelo ga poljubijo mrtne ustne. O
nje veje grozoten grobni hlad in duh vlažne pesti.
Znova zabuči veter, vrata se odpro.
»Zbogom, Omar!« šepeta prikazen in se izlije iz spaW
ce. Oblak zakrije luno, otemni sobo.
Omar se je drgetajoč zdramil in obležal kakor v om<-
tiči. Naposled se je le ojunačil; vstal je, ukresal ogenj i'
prižgal svečo. Hitel je k vratom. In videl je, da so zapaf
njena tako, kakor jih je bil zapahnil, preden je šel l^^
Na novo ga je lomil grozljiv strah. Sapa je ponehavali
le Bosna je šumela zmerom enako močno.
Legel je zopet in si otiral oznojeno čelo.
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
MODNA REVUA MODEFESTA IN VELEBLAGOVNICA T
LEPO USPELA
pretekli petek je bil za ljubitelje mode
in sploh sodobnega in lepega oblačenja v
Celju spet pomemben dan. Ta dan so na-
mreč v Veleblagovnici T odprli nov Studio
Modefest in ob tej priložnosti je bila zve-
čer v Narodnem domu velika modna re-
vija. Kar takoj ob začetku lahko ugoto-
vdm, da je revija lepo uspela, še več. Bila
je to ena najlep&ih modnih revij, kar smo
jih v zadnjem času imeli pi-iložnoisit videti
v Cedju. Ker je bila modna revija pope-
strena tudi z glasbenámi in humoristični-
mi vložki, je ta petkov modno-zabavni ve-
čei' gotovo navdušil ne le poznavalce in
privržence mode, pač pa vse, ki so bili ti-
sti deževni večer v Narodnem domu.
Pa vendar je büa moda tisna, ki je ime-
la glavno besedo. Modefest nam je v so-
delovanju s trgovskim podjetjem Tehno-
Mercator, pokazal tn nove kolekcije, ki
jih imajo pripravljene za naslednje sezo-
ne: jesen — zima 75/76, pomlad 76 in po-
letje 76. Skreirak so jali naši najboljši ju-
goslovanski kreatorji in sesiü v naših pri-
manih konfekcijskih tovarnah. Glede na
to, da še ni tako dolgo, ko smo se od po-
letja šele poslavüi in da je do pomladi
tudi precej daleč, nas gotovo najbolj za-
nima, kaj imajo za nas pripravljeno ta
hip, kaj bomo skratka Fahko oblekle da-
nes, jutri, vseskozi v tej hladni jeseni in
ШП1. In ker bomo seveda tisto, kar smo
videli na reviji, lahko tudi že kar kuiMli,
nas zanima še toliko bolj. Torej: v zad-
njem času zelo aktualno geslo, da prihaja
moda z modnih pdst na ulico, je bilo tudi
tokrat potrjeno. Čeprav vrhunska jugoslo-
vansika moda, je vendarle sprejemljiva za
najširši krog ljudi. Prikazana oblačila so
bila tako v skladu s svetovnimi modnimi
tendencami in obenem tako uporabna, pri-
lagojena, naša, da so ti morala biti všeč.
Všeč na ta način, da jih ne bd le gledal,
ampak takoj tudi nosil. In to je pri vsem
tudi še najbolj zanimivo. To je moda, za
kakršno so se odločili v Veleblagovnici T
s svojim novim Studiem Modefest. Obla-
čila, govonm namreč o kolekciji jeisen-zi-
ma 75/76, so takoj spet romala v Studio,
od koder so billa tudi vzeta in kjer med
ostaUmi modnimi oblačili, narejenimi pod
zaščitnim zaiakom Modefest, čakajo na kup-
ce. Podobno je tudi s poletno in pomlad-
no kolekcijo, le da bo nanju treba poča-
kati, ko bo prišel čas za to. Ze zdaj pa
lahko zapišem, da nais čaka lepa moda
in da se lahko pomladi in poletja zares
veselimo. Toda, c^ je revija zaxes uspela,
so poleg modelov zaslužni tudi priznani
zagrebški manekeni m manekenke, ká so
nam te modele prikazwaü na zelo spro-
ščen, zanimiv in profesionalni način pod
režijskim vodstvom direktorja Modefesita
Josipa Ourika.
Zabavni del večera so s svojimi nastopa
1гаро1шИ člani ansambla VokaM, naš mladi
Celjan Franjo Bobinac, priznana sflovenska
pevka Majda Sepe in priljubljeni humorist
Tone Fomezai — Tof. Prav gotovo dovodj
za pester in zanimiv spored in dopolnilo
p>etkx>vi modni reviiji, ki sta nam jo s svo-
jim uspešnim sodelovanjem pripiravila Mo-
deiest iz Zagreba in ti-govsko podjetje Teh-
no-mercator iz Celja.
Tekst: STAŠA GORENŠEK
,SiLIKE: ZOE.NKA VETROVEX;
OBLEKA NASE ŠOLARKE
Ko svoji hčerki izbiramo novo obleko, moramo seveda najprej po-
misliti na praktičnost in uporabnost. Obleka naj bo v prvi vrsti udobna
in seveda takšna, da se bo deklica v njej počutila prijetno. Zato bo
zanjo najprimernejši enostaven kroj, dovolj širok, da je ne bo oviral
pri njenem delu, da bo v obleki sproščena in vesela.
Za deklice osmih, desetih, dvanajstih let; skratka za šolarke, bo
najprimernejši model polobleke, katere uporabnost in praktičnost goto-
vo pozna vsaka mamica. Obleka lahko ima polkroèno sedlo spredaj in
zadaj, ob katerem je nabrana. K obleki bomo pripravili tudi nekaj
pulijev in bluz.
Prav tako praktičen, obenem pa tudi otroško prisrčen, je drugi mo-
del. Obleka je ukrojena v stilu izpred dvajsetih let in je torej takšna,
kot so jih nosile deklice takrat: nekoliko daljša, klasično krojena oble-
ka, ki se zadaj zapenja z gumbi in pod katero se prav tako lahko nosi
blusa. Skratka obleka, ki je že dolgo nismo več poznali in ki jo bodo
sedaj deklice morda prav zaradi tega spet z veseljem nosile.
mupno
KRA\1LJA\10!
Včasih je jirav, da v našem kotičku
tudi pokramljamo, zato danes ne boni
odgovarjala na vprašanja. V uredni-
štvo so v naš kotiček začela prihajati
pisma, ki jim nismo znali določiti
izvora. Nekatere —• podpisane smo pre-
verili, druge ■— anonimne pa smo dali
v predal. Med njimi se nahaja pismo
Tanje, kmečkega dekleta, ki je take
vrste, da ji moram odgovoriti v pismu.
Torej, Tanja, če resnično obstajaš se
javi s polnim naslovom, ker je ano-
nimnost strogo zagotovljena. Piši na
naše uredništvo in na kuverto zapiši:
ZA RUBRIKO ZAUPNO!
V zadnjem času pa je prišlo tudi
pismo s polnim naslovom, kjer naš
pridni bralec Š, K. prosi za pomoč v
intimnih zadevah.
Moram mu odgovoriti, da nismo pri
nas servis, ki bi posredoval kakršne-
koli intimne informacije. Skušamo biti
le svetovalci, nikakor pa ne POSRE-
DOVALCI.
NATAŠA
OH, TE KOZE!
stara sem sedemnajšt let. Nero<dno
mi je, da se hvail^im, a le tako boste
гагалтеН moj problem. Imam sklad-
no postavo, lep obraz, mehko in glad-
ko kožo ter prijeten nastop. Upam,
da bom lahko postala manekenka, kar
si zelo želim. Toda moje upanje kop-
ni kot sneg, ker imam zelo motečo
napako, ki pa je nisem sama kriva.
Ko so nas lansko leto cepili proti
črnim kozam, sem dobila zelo moč-
no dozo cepiva in zato se mi je cep-
ljena koža veliko bolj vnela kot so-
šolkam. še se(tej, po let-u dni ni za-
celjena in na roki Je osatala grda in
okrogla brazgotina. Biraagotine po pr-
vem otroškem cepljenju ni videti, se-
danja pa noče teiginiti. Oblek brez ro-
kavov sploh ne morem nositi in tudi
na kopališču se letos nisem dobro
počutila. Lani se je še vsem, ki so
bih cepljeni z menoj vred malo po-
znalo, letos pa se jim brazgotine ne
vidijo. Samo jaz sem izjema. Kdo mi
lahko pomaga?	MIMI
DRAGA MIMI,
ne zameri, da ti kar naravnost po-
vem, da iz muhe delaš slona, če je
pri tebi \-se drugo res v redu in le
brazgotinica udarja v oči kot edina
napaka, potem zaslužiš le čestitke, ne
pa razumevanje in pomilovanje. Vse
s« nas cepUi, manekenke tudi niso
bile izjema, pa zato še niso ob služ-
bo. Prepričana sem, da se je ranica
na roki zacelila in da .)e ostala le
brazgotinica, ki se ti zdi veliko večja
kot je v resnici videti. In vsako leto
manj opazna. Bolj ko boš kožo zra-
čila in sončila, hitreje bo braz.gotina
izginila.
Pa še za konec majhna radoved-
nost: ali na red v svo.ii omari ali na
ocene v spričevalu tudi tako skrbno
paa;i.š kot na svojo kožo?
NATAŠA
Idealen pripomoček pri vsakem gospo-
dinjstvu je tale podstavek, ki varuje plinsko
ploščo (posebno pri kipenju) in obenem tu-
di dno posode. V veleblagovnici Tkanina jih
prodajajo za 82,80 din.
V Salonu T lahko izberete med ostalimi
tudi tale lepo vezen čajni prtiček, primeren
tudi kot darilo. Prtiček je ročno delo. Cena:
236,60 din.
Za vašega malčka boste v prodajalni
Baby našli lepe brezrokavnike iz 100 odst.
sintetike, ki so jih v ljubkem vzorcu spletli
v Rašici. Na voljo so velikosti od 4 do 14
let. Cena: 77,30 din.
Med ostalimi odličnimi gotovimi jedrni
Sava prodajajo v samopostrežni trgovini Rio
tudi stročji fižol s svinjskim mesom, ki ga
lahko hitro in enostavno pripravite. Cena:
13,76 din.
Te dni so prejeli na oddelku steklo —
porcelan v Veleblagovnici T nemško kera-
miko sodobnih oblik in živih, pestrih barv.
Cena izdelkov na fotografiji: 1363,55 din
(velik vrč), 692,15 din (vaza) in 619,70 din
(posoda za sadje). Keramični izdelki so roč*
no delo.
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
MLADI NA POHODU — To bi lahko zapdsaM po zadnjih usipehih miadih atletov
Kladivarja na eklipnem pokalnem prvenstvu Jugoslavije, kjer so mladinke osvojile
tretje mesto, mladinci pa drugo z mintimainim zaostankom 18 boök za zmagovalcem
eđcipo Sa^rajeva. Tako se že pozna deilo novega treneirja Mladena Pavljaka in lahko
upamo, da bodo mladi atleti ter atletinje v prihodnjih sezonah dosegli še večje us-
pehe in dobro stopili na pot, ki so jim jo začrtali nekoč zelo znani ceQjski, s.lavenski
in jugoslovansiki atleti. Na pasn'et-ku našega sodelavca iz Velenja Lojzeta Ojsterška
je del ekipe, ki je pred zadnjim uspehom osvojila naslov republiškega prvaka. Sto-
jijo od leve proti desni: Miran Rojnik, Jože škafar, Bojan Horvat, Mitja Pangeršič,
Marjan Plavčak, Miran Orožim in podpredsednik društva AD Kladivar Marjan Kopi-
tar, v sprednji vrsti pa so: Slavko Gaber, Ivan Olup, Darko Rener, Boris čop. Rok
Kopitar, Miran Klačič in Andrej Okorn. V Zenici pa so ob osvojitvi dmgega mesta
v državi nastofpilli tiidi Darko Orožim, Igor Topole, Mitja Ocvirk, Lojze Lokošek in
Vlado Krajne. Vodja mladinske ekipe je bd.1 Bogdan Podpečan, trener Mirko Kocu-
van, vodja deklet pa Mirko Babovič ter trener Mladen Pavljak. Tako so mladi atleti
Kladivarja uspešno zaključili letošnjo sezono in dokazali, da se nam ni treba bati
za nadaljni razvoj te zanimrive in lepe športne panoge v našem mestu, še zilasti v
prihodnjem letu, ko bomo organizatorji XXX. Balkanskih atletskih iger.
T. VRABL
NOGOMET
Končno uspeh ekipe Smart-
nega! Uspeli, kakršnega nis-
mo pričakovali. Verjetno tudi
domačini ne. Toda že samo
dejstvo, da je ekipa želez-
ničarja iz Maribora, ki je
premagala Kladivarja v Celju
3:1, prejela devet zadetkov,
pove vse. V šmartnem je bilK
na terenu samo ena ekipa
in to ekipa domačinov. Praš-
nikar je imel svoj dan. Do-
segel je šest zadetkov, tri pa
sta dosegla Omdadič in Bene-
tik. S tem uspehom so igral-
ci šmartnega trenutno četrti
na republiški lestvici.
Tekma med Kladivarjem in
Primorjem v Ajdovščini je
bila preložena, škoda, kajti
stroški bodo dodatni in pro-
gremi mnogo bolj nasičen v
teh deževnih dneh. v prihod-
njem kolu igra Kladivar do-
ma proti trenutno vodeči eki-
pi Maribora. To bo derby
kot spomin na lepše stare
čase. Ali bodo to izkoristili
domačini? Priložnost je, pot-
rebno bo samo zaigrati z ža-
rom in voljo. Šmartno tokrat
gostuje v Trbovljah.
V vzhodni conski ligi ni
nič novega. Kot lansko leto
ekipa šmartnega, letos suve-
reno vladajo nogometaši Ve-
lenja. Tudi izredno močna
ekipa Beltinke, ki je pred
dnevi v pokalu odpravila Mu-
ro, ni mogla doma uspeti.
Velenjčani so zmagali 4:1,
kar je njihov največji uspeh
v tej sezoni. S tem so po-
begnili Braniku za tri točke.
Steklar je doma zaigral ne-
koliko negotovo in dovolil
Kovinarju iz Maribora, da je
remizrjral. Enak uisi>eh pa je
v gosteh dosegla Dravinja,
ko je v Lendavi igrala proti
Nafti neodločeno 1:1. Stra-
ža je tokrat plačala »ceh/<
neizkušenosti. V Bakovcih so
.igralci Rogatca izgubili viso-
ko 0:6.
Prihodnje kolo: Velenje ig-
ra doma proti Peci, Stesklar
proti Beltinki, Dravinja pa
proti Braniku, ki je še ved-
no najbolj nevaren Velenju.
Straža gostuje v Mariboru
proti Kovinarju. Na lestvici
vodijo Velenjčani, Steklar jb
peti. Draginja sedma in Stra-
ža deveta.
J. KUZMA
REŠILNA
ZMAGA
Dvigalci uteži Partizan Ce-
lje so ostali v II. zvezni ligi!
Obstanek so si priborili v
zadnjem kolu, ko so doma
premagali močno vrsto Par-
tizana iz Banjaluke z reiiul-
tatom 8:6.
Med posamezniki sta bila
najboljša Gašperlin, ki je do-
segel nov osebni rekord vpo-
potegu 105 ter Smrečnik, ki
je svoj rekord izboljšal v po-
tegu 105 h g ter Smrečnik, ki
135 kg. Ostali celjski dvigalci
pa so dvignili: Pestivšek 135
kg, Bernjak 115, Papotnik
215, Gašperlin 240 in Smreč-
nik 230 v biatlonu.	jk
KOLEKTIVNA
IGRA
Prvenstvena hokejska se-
zona se je začela. Za Celja-
ne že v soboto in nedeljo,
ko so se pomerili z INO. Bi-
li so uspešni tako pri članih
8:1, kakor pri mladincih
8 : 7. O igri sami je nekaj več
povedal trener Jože Trebu-
šak — Sipi;
»Takoj po vodstvu gostov
so naši fantje zaigrali zelo
dobro. Videli smo mnogo
kombinacij in v borih štirih
minutah smo že vodili 4:1.
Ko smo pričakovali še bolj-
šo igro, so se izgubili. Vsak
je hotel s prodori brez ene
same kombinacije povišati
rezultat in gostje so tako,
kljub podrejeni vlogi dosegli
ugodno razmerje zadetkov.«
Pa mladinci?
>»Tudl tu ni tako, kot bi
moralo biti. Mladih je dovolj.
Toda mnogo jih še ne obvla-
da osnov drsanja ter hokej-
ske igre. Tu bomo morali naj-
več delati, kakor tudi pri pi-
onirjih. Le tako bomo poz-
dravili celjski hokej. Zato
pravim, še mnogo, mnogo bo-
mo morali delati. In to z
vsemi.«
Tako je ob pričetku sezo-
ne v celjskem mestnem par-
ku. Igralcev je dovolj. Toda
vsi se bodo morali podrediti
načrtom trenerja. S »celjsko«,
divjo igro, se ne dosega re-
zultatov. Poraz proti Tivoliju
je še en lep dokaz, da ima
trener Jolže Trebušak prav.
Počasi in sigurno se v Ce-
lju privajajo na novo hokej-
sko šolo. In to je prav!
Zadetke so tokrat dosegli:
pri članih Bratec dva, Bojan
Kerkoš, šmere, Vrtovšek,
Zorko, Vajdetič in Motôh ter
pri mladincih Vajdetič in
Bernjak po tri ter Fihpovič
in Sendelbah. V soboto igra-
jo Celjani v Zagrebu proti
Mladosti. Seveda, če Zagreb-
čani ne bodo odstopili od tek-
movanja, zaradi slabih pogo-
jev za delo in tekmovanje.
J. KUZMAN
/
TRETJIČ NIČ
Sezona streljanja z malo-
kalibersko puško se končuje.
Strelci so se oziroma se še
bodo preselili v zaprta zim-
ska strelišča, ki jih je žal
še vedno premalo. V orga-
nizaciji občinske strelske zve-
ze Velenje je bilo v počasti-
tev občinskega praznika tra-
dicionalno medobčinsko tek-
movanje z zračno puško se-
rijske izdelave. Ekipa Celja-
nov, ki so jo sestavljali Er-
vin Seršen, Vili Dečman, Jo-
že Jeram in Tone Püilar, to
pot ni uspela zmagati ter ta-
ko že tretjič zapored osvojiti
prehodni pokal. Verjetno bi
Celjani zmagali, če bi lahko
sodeloval še specialist za
zračno puško Marjan Dobo-
vičnik. Na tekmovanju v Ve-
lenju je zmagala ekipa Slo-
venj. Gradca s 1429 krogi,
drugi so bili Celjani s 1425
krogi, tretji domačini s 1392
krogi. Od Celjanov je to-
krat nepričakovano zatajil Jo-
že Jeram, ki je dosegel kar
20 krogov manj, kot sicer.
Najboljši posamezniki: 1. Er-
vin Seršen — Celje 366 kro-
gov, 2. Franc Kušter — Slo-
venj Gradec 363 krogov, 3.
Dušan Saleznik — Slovenj
Gradec 362 krogov, 4 Vili
Dečman — Celje 360 krogov,
5. Marjan Matvoz — Slovenj
Gradec 358 krogov, 6. Tone
Pihlar Celje 357 krogov. 7.
Robert Borovnik — Velenje
3.56 krogov itd.
TONE JAGER
INLESU SLEDI
SLOVAN
Celjski rokometaši še ni-
koli niso igrali v burji, ki je
pihala s hitrostjo okrog 100
km na uro. Tako je bilo v so-
boto v Senju, član celjske eki-
pe žarko Presinger je opisal
srečanje ta)kole: »Bila je tak-
šna burja, da še domačinov ni
bilo na tekmo. Le nekaj gle-
dalcev se .je skrivalo med
skalami pred dežjem in ne-
urjem. In mi smo igrali.
Imel sem občutek, da me ši-
bajo, tako je veter in dež
bičal naše obraze. In v takš-
nem vremenu ni bilo mogoče
pokazati ničesar, še dobro,
da ,ie imel Luskar svoj dan
in je v prvem polčasu izena-
čil rezultat. Pozneje, v dežju,
tega ne bi uspeli. Sicer pa
smo vseskoz— vodili z dvema
zadetkoma in so nas dejan-
sko lovili domačini.«
Celjani so zmagali tretjič
v gosteh. To ni uspelo Slo-
vanu. V Ribnici je oddal toč-
ko. Nevarna ekipa trenerja
Cveta Pavčiča, Inles, pa v
soboto od 15.30 uri gostuje
v Celju. To je eden naj res-
nejših nasprotnikov Celjanov
pred gostovanjem v Ljublja-
ni. Po Inlesu gostujejo Celja-
ni v Ljubljani v odločilni tek-
mi za naslov jesenskega prva-
ka II. lige. Zato gledaioi
moramo ob teh srečanjih sta-
ti ob naših fantih. Potrebu-
jejo pomoč in podporo, če-
prav bo direktni televizijski
prenos srečanja Slovan — Ce-
lje, se vidimo čez deset dni
v Ljubljani!
V republiški rokometni ligi
sta naša predstavnika ostala
praznih rok. šoštanj je v
zadnjih sekundah izgubil toč-
ko proti Radgoni. Preveč si-
gurni v sébe so »zavlačevali«
in sodnika sta jih kaznovala.
Minerva pa je prvič igrala
v dežju in z mokro žogo.
Vodeča ekipa šešira je to
izkoristila in iz Griž odnesla
dragoceni točki. V prihod-
njem kolu igra Minerva v
Mariboru proti Braniku, šo-
štanj pa doma proti Poletu.
V ženski republiški ligi so
Velenjčanke izgubile proti
Savi v Kranju Šmartno pa
doma proti vodeči ekipi Alp
lesa. V prihodnjem kolu igra
Velenje doma proti Izoli,
Šmartno pa gostuje proti Bor-
cu v Ljubljani. J. KUZMA
DROBNE
NajzvestejSi obiskovalec
naše redakcije, še posebej
pa športnega uredništva
je Štefan Jug, tehnični se
kretar AD Kladivar. Pride
takrat, ko ga človek po
kliče in — kar je najvaž
ne j še — pride tudi sam
Natrosi najnovejše vesti,
pove kaj je novega, se
poslovi in gre. Mislim, da
bi takšnih ljudi moralo
biti v naših športnih dru
štvih še več, potem pa
bi bilo tudi naše delo us-
pešnejše. Se strinjate? Mi
se.
XXX
Telesno kulturna skup-
nost Žalec ni dala na pri-
oritetno listo tudi atleti-
ke. Izgovor: nimamo klu-
ba, ni ljudi, ki bi bili volj-
ni delati in še podobni
izgovori. Kaj pa njihovi
resnično fantastično obi-
skani in izpeljani krosi,
ki so lahko marsikomu za
zgled? Pa stadion v Žalcu,
ki je izreden po prostoru
in dimenzijah, žal pa ne
po vzdrževanju? Pa to,
da je včasih prav žalska
občina bila del zakladnice
celjske atletike v njenem
največjem razmahu? Tu
nekaj ne more »štimati«.
Morda pa bi bil potreben
dober »pevovodja«, da bi
vse to, kar se samo od
sebe ponuja, speljal na
eno struno. Prepričani
smo, da bi šlo, samo ...
XXX
Kljub vsem odgovorom,
vabilom v takšni in dru-
gačni obliki ter ostalemu,
ostajamo še nadalje brez
poročil in materialov ter
obvestil o delu telesno-
kulturnih skupnosti v ob-
činah Šmarje, Šentjur,
Mozirje in Slovenske Ko-
njice. Javljajo se samo
Celjani pa Žalčani in La-
ščani. Kaj pa ostali? Ali
ne delajo (to verjetno ne!)
ali pa je kaj drugega
vmes. Ko bi nam vsaj
sporočili — kaj, da ne bi
bili več v skrbeh!
TRIM STRELJANJE
v trim streljanju z zračno puško na strelišču Griček
je nastopilo 51 moških in 23 ženskih ekip. Moške ekipe so
bile sestavljene iz petih tekmovalcev, ženske pa iz treh tek-
movalk. Vrstni red po posameznih dejavnostih: INDUSTRI-
JA -- 1. Železarna Store 843 krogov, 2. EMO &41 in 3. Libe-
la 784 krogov (nastopilo je 14 ekip). DRŽBENE DEJAV-
NOSTI — 1. UJV 725, 2. Novi tednik — Radio Celje 698 in
3. DPO I 692 krogov (nast0(pil0 je 15 ekip). PROMET IN
ZVEZE — 1. РТГ I 801, 2. PTT II 518 in Interevropa Ш
krogov (nastopile so tri ekipe). STORITVENE DEJAVNO
STI — 1. Kovinotehna I 778 ,2. Ključavničar I 704 in 3.
Merx II 658 krogov (nastopilo je 10 ekip). GRADBENIŠT-
VO — 1. Ingrad I 777 , 2. Nivo 749 in 3. Ingrad II 640 kro-
gov (9 ekip). Ženske: 1. Kavinote.hm 4T6, 2. železarna Što-
re 457 in 3. Ingrad 41i2 krogov (nastopilo je 23 ekip).
Posamezniki — moški: Tone Püilar 138, Viii Dečman
182, Jože Jeram 182, Tone Jager 180, Jože štrajher 175 (to-
rej sami preizkušeni aktivni strelci) itd. Ženske: Heda Do-
bovičnik 170, Majda želj 168, Jožica Vrunč 163, Lidija Kav-
ka 163, Katja Ivačič 158 krogov itd.	TV
TRIM: ALI VERJAMETE?
Med najzahtevnejšimi trim akcijami je vsekakor pre-
izkušnja v teku na 2400 m za moške in ženske. Glede na
posamezne starostne skupine je treba doseči čas, da vidiš
ali si odličen, prav dober, dober itd. Prav zaradi težavnosti
te akcije je tudi nekje razumljivo, da se je je udeležilo naj-
manj občanov od vseh prejšnjih akcij, kot kolesarjenja,
plavanja in hoje.
Ko smo pregledovali materiale Zveze za športno re-
kreacijo Ceilje smo ugotovili tudi nekatere izredno zanimive
podatke. Poglejmo nekatere:
—	skupaj je teklo 476 občanov (da ne štejemo tudi
šol),
—	norme ni izpolnilo 27 udeležencev,
—	največ udeležencev je imefla železa,ma Store, kar 7
žensk in 60 moških,
—	najstarejši udeleženca med moškimi (vzeli smo me-
jo 50 let) SO bili (navajamo tudi čase m norme, slednje v
oklepaju): SREČKO KRASOVEC, 59 let, Elektro Celje,
12,50 minut (norma za njegovo starostno kategorijo 12,00),
JOŽE PEPINIČ, 53 let, Železarna štore, 12,00 minut, PE-
TER FAKTOR. 53 let, Avtomotor, 11,14 minut (!), ADOLF
DOLINŠEK, 53 let. Mesnine, 11,04 minute (!), LEOPOLD
ODID, 55 let, SO, 135 minut in RUDI TRAUNER, 51,5 let,
DPO, 12,53 minut. Ženske: HILDA GRABAR, 50 let, TDO
Center. 13,14 minut, ALBINA MARINIČ, 47 let, Zdravstveni
dom, 11,58 minut, DRAGICA KRAJNC, 43, Železarna Store,
14,00 minut in ALENKA KAVČIČ, 4ß let, WU Zarja, 15,.30
minut.
—	najmlajši udeleženci med moškimi so bi'M Dani Kna-
felc, železarna štore, Bojan Bule, Agrotehnika in Dušan
Pavčnik, Slovenijales, vsi 16 let ter med ženskami Jelka
Vovk, Vrtnarstvo, Milena Skamen, Javne naprave, Lenka
Kovttčnik, občina in Nada Bitenc, WÜ Zarja, vse po 20 let.
Vas je po vsem tem zaskománalo, da bi poskusili tudi
sami? še vedno imate možnost, kajti na Gričku je proga za
tek, kjer lahko trenirate vsak dan, vsak petek od 15Д> do
17,00 pa tečete v organizaciji za značko in predvsem — tei
stiranje lastne kondicije.
T. VRASi'
х. 41 — 16. oktober 1975
^-----------------
NOVI TEDNIK — stran 17
12. stran — NOVI TEDNIK
	St. 41 — 16. oktober 1975
ftt. 41 — 16. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
VARUH ANŽELOVIĆ
Niso redki primeri, ko športniki, ki nastopajo v »svoji«
panogi, obiskujejo tudi druge športne prireditve. Tako je
Mico .'Vndželović, znani nogometaš NK Kladivar, obiska»
državno prvenstvo v atletiki za moške ekipe. Ni prišel
sam, temveč v spremstvu dveh »naraščajnikov«, za katera
vecino prizna in trdi. da sta samo njegova. In zakaj so
vsi trije zašli na atletski stadion? Oče zato, ker mu je
atletika všeč, »naraščajnika« pa zato, da se je za nekaj
časa razbremenila mama. Razporeditev del, ni kaj reči.
In še prav je tako!	Foto: T. TAVČAR
IKONE NA RAZSTAVI
v novembru mesecu bo razstavljal v prostorih Muzeja
revolucije v Celju slikar Goce Kalajdžiski. Predstavil
se nam bo s svojim najobširnejšim opusom — z iko-
nami, ki jih ustvarja že vrsto let. Ob razstavi bo izšel
tudi katalog, ki ga bo materialno omogočil Aero, sli-
kar pa bo pripravil v omenjeni tovarni razstavo svojih
likovnih del in del članov likovnega krožka osnovne šo-
le s Planine pri Šentjurju, kjer tudi poučuje likovni
pouk. Na sliki: detalj »Zadnje v>ečerje«.
Foto: D. MEDVED
SKOK ČEZ LUŽO (8)
MESTO NASILJA
Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA
N-ÖW York m sanK) me-
sto v katerem sem vided
Kip svobode, Empire Sta-
te Building, BrookIynški
most, Rockfeher center,
Statuo .ìtlasa, palačo
Združenih narodov, Metro-
politansko opero, zgradbo
PAN AM, China town in
ogronme zgradbe, to je
mesto, ki te s številnimi
podobnostmi prevzame in
odvrne
Piše MILAN
SENIČAR
Morda je re^, da sem
že »zajadral« ^ to mesto
z mešanimi občutki strahu
in nelagodnosti, z nedolo-
čenim občutkom neprijet-
nosti. ki pa se mi je v
nočnih sprehodih »roko
na srce« ^ie stopnjeval do
tiste mere, ko človek za-
čuti mrzel curl.iajoč pot
vzdolž hrbtenice.
»Welcome to fear city«.
Dobrodošli v mestu nasi-
pa!
To je geslo tn naslov
knjižice s skromnim bese-
dilom Ш mrtvaško glavo
na platnici. Izdali pa so
jo državni uradniki, ob
činski uslužbenci te stra
hotne betonske džimgle,
ki jo poznamo pod ime
nom New York V njej so
nasveti turistom, kako naj
ostanejo živi. КоИкш
smešno vam zveni, je res.
nica. Knjižica je sicer pro
test zaradi odpuščanja
varnostnikov ш sploh ob
činskih uslužbencev —
preveliki stroški — In ni
bila razpečana, kot so na
meravali, venaar obstaja
Velikansko mesto se duši,
V lastnem smradu, v last-
nih neurejenostih, v nasi
Iju, ki ga še take čudovi-
to organizirane policijske
enote ne morejo prepre
čiti. Gledano Iz zraks
(prav tako kot Chicago)
ie to čudovito mesto. Me-
sto barv, širokih ulic, pe-
strih reklam, lepih deklet
Pozneje mesto umazanije
zakotnih slepih ulic, pro-
stitutk, zvodnikov, narko
manov, morilcev.
Ko smo iskali hotel, v
katerem je bilo prenoči
šče že rezervirano, nas Je
sredi široke avenije spre-
jel požar. Cesto so zatr
pali z avtomobili gasilcev
in policije, množica rado-
vednežev, večma pa je
mime hitela po svojih
opravkih. Takšen požar-
ček je v New Yorku vsak
danja podoba Turistu pa
le vtisne pečat grozljivo-
sti.
Po skrajnje vljudnem
sprejemu v hotelu (pK)tem,
ko smo iz avtomobila po
brali vse, kar ie mogoče
odnesti, ker ga pa¿ od
peljejo v notelsko garažo)
smo se odpravili na spre-
hod.
Na osmo avenijo in sla-
vno 42. ulico toliko zna-
no iz kriminalk in filmov
Po aveniji smo napredo-
vali še kar dobro, na »te
sni« 42. pa smo se razde-
lili, dva Spreda.;: in trije
zadaj, ženske pač zadaj
Ч spremstvu moškega,' za
vsak slučaj.
Prvi pečat dajejo ulici
hote ali nehote brezštevil-
ne prijateljice noči. Izred-
no lepa mlada dekle-
ta, v mini mmi krilih
v dolgih krilih, ženske
srednjih let bujnih oblik
in starke brez zob. Belke
črnke in ženske iz Azije
Vsega po vsak: ceni
Sprehajajo se in iščejc-
žrtev, ali malomarno slo
ne z visoko dvignjenim
krilom ob steni, izložbi aLi
hidrantu. Iz oči jim. sije
veselje, ravnodušnost, oto
pelost, mamilo.
Običajno vprašanje mo
škemu je- »Si sam?« če
poveš, da nisi, te običajno
puste mirno naprej, ra-
zen, če zaradi raznih vzro
kov niso preveč posiljene.
Gledam mlado, čudovito,
zlatolaso dekle. Ne bi ji
prisodil več kot sedem-
najst let. Ogovori starejše
ga možakarja, slinastega
tn smrkavega, vendar do
bro oblečenega. Barantata
On zamahne г roko, ona
tudi — svetovno znan?
kretnja — in vsak na svo
jo stran.
Načini vabljenja so naj-
različnejši, vsaj tu na uli-
ci, kjer »Kielajo« pač tiste,
ki jim ni uspelo dobiti
mesta »v boljši hiši« ali
tajnem lelefonskem ime-
niku. Vmas se smukajo
tipi v klobukih, oči J.im
švigajo, zvodniki
Ob izložbi s spominčki
kriči mož dolge bele bra
de, belih las, oblečen v
preprogo Mimoidočim ti-
šči listke. Oznanja novo
vero, pogubljenje sveta
Policaji — vedno dva
ali trije — hodijo tesno
skupaj. Roke jim počivajo
na dolgih palicah, pištole
so pripravljene.
Od vsepovsod te vabijo
reklame: Seks v troje
kombiniran zmešan seks,
najstrahovitejšii seks, vsi
odtenki seksa . . Intea-e-
sentov na kupe
Zavijemo v luknjo, ki
obeta »živo slačenje«. Za-
radi vtisa, zaradi spozna-
nja
Temen hodnik in visoka
do stropa segajoča pre-
grada iz lesonita z mali
mi okenci
(Se nivdaiju.ie)
>>China town«, kita.jL4ki predel mesta, tisoče usod in tisoče skri/nosti
Brezosebnost med velikani iz betona in železa pogo- Ni pomembnejše ulice brez kričavih reklam, »Win-
juje človekovo osamljenost, nenavezanost in odtujenost ston« reklama za cigarete je nare,jena tako, da se
možakarju na sliki vsakih nekaj sekund pokadi iz ust
NOVI TEIDNIK — Glasilo občinskih organizacij Sociai:sUčne zveze delovnega ljudstva Celje, Iraško, Slovenske Konjice
Šentjur, Šmarje pn Jelšah m 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasa: Trg
V. kongresa 10 — Gla\Tii in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božić,
Iure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamojčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenlik
Гопе Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamean^
številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račim 50102-601-20012 ČGP »DELO« Ljubljana
relef. uredništvo 22-369 in 23-lO.":, mali oglasi in naročnine 22-800 ____