= Velja po pošti:
.a celo leto naprej . K 26'—
na pol leta za četrt »
» 13'-» 6'SO 220
za en meseo » ta Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo Inozemstvo > 35*—
s V npravničtvn: =s
Zl oelo leto naprej . K 22*40 ta pol leta » . • U-20 na četrt » » . » 5*60 ti en meseo » . > t'90 Za poU])an)e na dom 20 v, na mesec. - Posamezne Stev. tO v.
SLOVENEC
■ Inserati: ■
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .....po 15 v
ta dvakrat ta trikrat . . . ia več ko trlkrit
13 10
» 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavljenjn primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, tzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
mr Crednlitvo |e v Kopitarjevih nlloab Itev. 1/tU Bokoplsl te ne vračajo; nefranklrut nitma U U na sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 14 mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopltar/evlh nllcah itev. 6. i m 8prejema naročnino, Inserate ln reklamaol|e. ■...... Opravnlškega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 16 strani in i strani Božična priloga.
ložlč.
Letos bodo božični zvonovi kaj svečano peli po naši domovini. Ko so bo danes staro in mlado zbralo okoli jaslic, da gleda Božje Dete, rojeno v našo zve-ličanje, se bomo spomnili, da naš majhni narod vendarle ni zadnji med Njegovimi čestilci.
Letos sc bomo lahko resnično veselili z vsemi, ki so dobre volje. »Gospod je izpolnil, kar jc svojemu ljudstvu obljubil; rešil ga je njegovih nasprotnikov in otel iz rok vsem, ki so ga sovražili.« kakor poje slavospev prod rojstvom Odrešenilcovim. Nasprotniki naše neomajne vero so danes bolj kot kdaj osramočeni, nasprotniki našega naroda so pa spoznali, da je v našem majhnem ljudstvu moč, ki jc ne stare nobeno nasilje.
Junaško so stali zastopniki našega ljudstva pred leti v boju za splošno in enako volivno pravico. Čeprav jih jo bilo le neznatno število, se niso plašili truda in so s svojo razumnostjo in dalekovidnostjo postavili na bojišče vso svoje sile in se gibanja za podemokra-tenje parlamenta udeleževali na vsej črti.
Ko smo končno imeli novo, ljudsko tabornico, smo svoje poslance videli pri vsakem delu. Ko se je šlo za to, da smo pokazali moč ljudskega parlamenta zoper Mažare, je dr. Krek s svojim govorom o namišljenem mažarskem državnem pravu in o pomenu jugoslovanskega vprašanja za državo vzbudil pozornost najširših krogov, nastop dr. Su-steršičev ob aneksijski krizi in potem zoper oderuško banko v Bosni pa znači dva za naše notranje razmere prav epo-halna dogodka. Na čelo vsemu parlamentarnemu razvoju v Avstriji pa so se postavili naši zastopniki, ko se je sprožila in izvršila misel o združenju vseh slovanskih poslancev v eno mogočno zvezo. Ne povemo nobenemu nič novega, da je bil dr. Šusteršič tisti, ki je zamislil »Slovansko Unijo« in jo tudi izvedel.
Potem se je začel boj zoper vlado in nemštvo, ki jc kljub poclemokratenju parlamenta in svoji dejanski manjšini ostalo v državi na krmilu, ker je ljudska zbornica bila preslaba, da zlomi terorizem nemškega veta naspodaj in na-zgoraj. Naš ljudski parlament je bole-
hal na tem, da je od prejšnjega podedoval še veliko ostankov iz liberalne dobe in da je vezal sam sebi roke z zastarelim poslovnikom, ki je omogočal vsakemu kričaču obstrukcijo. Ta poslovnik je bil glavni branik nacionalno-liberalnega nemštva, ki sc je vsaki izpremembi vlade uspešno na ta način upiralo, da jo pretilo z onemogočenjem parlamentarnega dela. Liberalni Nemci, judi in veliki industrijci, ki so se svojčas upirali voiivni reformi, so se prav-tako upirali zdaj izpremembi poslovnika, ker niso hoteli močne ljudske zbornice, da ne bi se mogle uveljavili ljudske potrebe in zahteve!
Tu se pojavi predlog našega »Slovenskega kluba« za izpremembo poslovnika, in ker je bil vložen v čudovito spretno izbranem času, ko ne vlada ne parlament nista mogla ne naprej ne na zaj, ko se je državni stroj ustavil, je bil sprejet z veliko večino. Z eno potezo je predlog »Slovenskega kluba« položaj iz-premenil in ljudsko zbornico ozdravil.
Tak božični dar so prinesli Avstriji poslanci slovenskega, češkega in poljskega kmečkega ljudstva in nemški listi so danes v svojih božičnih premišljevanjih prisiljeni priznati, da je Avstrija ta dar sprejela iz slovanske roke. In krasno je v velikih potezah označil položaj voditelj poljskih kmetov Jan Stapinski, ki je po sprejetju Krekovega predloga zapisal:
»Odzdaj bomo lahko uspešno delali za oaamosvojenje slovanskih narodov v Avstriji, da bodo dosegli one pravice, ki jim gredo, a jih dozdaj niso mogli, ker je nemška manjšina položila nanje svojo roko. Nov svet, novo življenje se odpira zdaj pred Slovani v Avstriji!«
Temu nasproti pa beri, kar je govoril po sprejetju Krekovega predloga nemškonacionalni koroški hujskač Lc-miseh v Št. Vidu na Glini: »Krekov predlog pomenja za Nemce krvavo soboto, z njim so postavili nagrobni kamen nemški nadvladi v parlamentu.«
Vendar to, kar drugi o tem sodijo, za nas ni glavno. Glavno je to, da so naši poslanci storili pošteno, nujno potrebno in brez ozira na kakršnekoli posledice samo na sebi dobro delo. Njih prvi namen je bil parlament ozdraviti, pomagati, da se izvede zadnja posledica splošne in enake volivne pravice in se tako omogoči redno delo za ljudske potrebe, ne da bi ga mogel kdo motiti. In pri tem se je pokazala bistvena razlika med resničnimi zastopniki ljudstva in med zastopniki liberalnih klik.
Liberalci, naj bodo nemški ali slovenski ali hrvaški, ne morejo nobene stvari izpeljati brez ozira na tiste klike, s kojih pomočjo so prišli do svojih mandatov. Ko se je zdaj šlo za nov poslovnik, se niso vprašali, ali je to dobro ali ne, marveč le, kaj bo reklo njihovo časopisje. Liberalno časopisje pa pravi to, kar hočejo njegovi pokvarjeni brav-ci, izprijena, zeleno broširana liberalna inteligenca. Liberalna inteligenca pa ne mara redu v državi, ne mara resnega dela za ljudstvo v zbornici, ne mara miru in sporazumljenja med narodi, ker živi in se redi od prepirov in izkoriščanja ljudske bede. In zato so liberalni poslanci tudi glasovali zoper Krekov predlog.
Mod slovenskim ljudstvom in njegovimi poslanci pa ni vmes nobena stvar, ki bi mogla naše poslance stralio-vati, da ne bi delali, kar je prav in pošteno. Zato oni ne delajo politike za dnevno časopisje, je ne delajo iz rok v usta, je ne delajo zato, da bi se komu prikupili, jo ne delajo, da bi dosegli hipne bliščeče uspehe, marveč delajo politiko za ljudski blagor, za desetletja in desetletja, premišljeno in po načelih, politiko za zmeraj. To je, kar se nam zdi v prvi vrsti potrebno povedati.
Zato se slovensko ljudstvo za bodočnost prav nič ne boji, božičnega vesolja nam nc more nobena temna misel pokvariti. Komur je tudi v javnem življenju vodnica resnica, ta ne more nikdar in nikjer izgrešiti. Zato pa se tudi ne udajamo nobenim sanjam. Slovensko ljudstvo dobro ve, da je pot do cilja še dolga in je bojev vajeno. Preden se bodo pokazali sadovi sedanjih uspehov, bomo morali še marsikaj prostati. Nemštvo ima še veliko orožja v svojem ar-zenalu, čeprav smo mu najostrejše izvili. Nemci imajo vpliv na zgoraj in kar je glavno, imajo v rokah malodane vso upravo, uradništvo. Demokratični parlament je bil prvi korak za izboljšanje razmer v Avstriji, močan parlament z novim poslovnikom je drugi, treba jih je pa šo precej, dokler dosežemo glavni cilj: podemokratenje vlade in uprave, da bo vlada le izvršilni organ parlamenta, oziroma ljudstva. To vsi vemo, zato bomo korakali začeto pot dalje; veseli smo uspehov, a počivali ne bomo in se ne varamo, da imamo v Avstriji pred seboj še marsikatero viharje.
Slovenski narod je nanje pripravljen. On, ki slavi Božič, ko se rodi izve-ličanje, se ne straši Velike noči, ko hodi križevi pot trpljenja. Ker on ve, da pri-
de tudi Veliki dan, ko vstane tisti, ki se je rodil in od rojstva trpel do smrti. Hudo so se zmotili tisti, ki so nas in sebe vedno poniževali pred svetom. Slovensko ljudstvo ni rojeno za pod klanec. Naše trpljenje nas je povzdignilo, ker je bilo trpljenje v trdni veri. Vsa naša moč je v tej veri. Na Boga bomo slejkoprej zidali vse svoje delo. Priborili smo si, preje zaničevani, ugled in veljavo med narodi, znali si bomo to I tudi obdržati in vzpeti se še višje! In ; ker smo že danes visoko, zato slavimo letošnji Božič s prav posebnimi slavnostnimi občutki. Rodil se je Izveličar, porajajo se pa tudi za nas svetlejši dnovi!
In zato čestit Božič vsemu slovenskemu ljudstvu!
Zgodovinski trenutek.
Med najvažnejše, zgodovinske tre-notke spada sklep avstrijske zbornice, o izpremembi zborničnega opravilni-ka, ki onemogočuje vsako obstrukcijo v avstrijski zbornici. Nemci so bili tisti, ki so uvedli v avstrijsko postavo-dajalno zbornico obstrukcijo zato, da nemška manjšina strahuje slovansko večino avstrijskega prebivalstva. In dolgo dobo 12 let je strahovala nemška manjšina slovansko večino. Kar so hoteli Nemci, to s? jo zgodilo. Zase so si prisvajali Nemci pravico obstrukcije, še danes si jo prisvajajo v češkem dež. zboru proti Čehom. Kadar so pa posegli Slovani po orožju obstrukcije, so jih Ncmci zaničevali, zasramovali in jih tožili na zgoraj, češ, da so veleizda-jalci. Iz strahu pred nemško nasilnostjo smo prišli tako daleč, da smo dobili v po večini prebivalstva slovanski Avstriji Slovanom sovražno vlado, proti kateri smo Slovani še zdaj v najhujšem upravičenem boju.
Češki agrarci so pričeli v seji dne 15. decembra t. 1. z obstrukcijo. Vladne stranke so sklenile, da naj se vrše seje do novega leta, a obenem so izjavljale, da slovanske obstrukcije nc bodo porazili, marveč hočejo zborovati zato tako dolgo, da očrnijo pred celim svetom Slovane.
Naši poslanci in češki agrarci so kdaj že naglašali javno, da se mora iz-premeniti zbornični opravilnik. Poleti so že mislili predlagati opravilnikovo izpremembo, a takrat ni bil za to ugoden čas. Dne 16. t. m. je pa dr. Šusteršič izprevidel, da je zdaj pravi čas za
LISTEK.
Smrt belgijskega kralja.
(Pismo »Slovencu« iz Belgije.)
Pretekli toden so listi jako obširno pisali o smrti belgijskega kralja Leopolda II. Naš somišljenik v Belgiji nam je poslal zanimivo pismo, ki nam zanimivo načrta razne prizore ob kraljevi smrti. Pismo se glasi:
Bruselj, 17. dec. Še snoči je bulletin oznanjal radovednim množicam, cla je kraljevo stanje zadovoljivo, a ko se jo danes glavno lucsto jelo buditi, je zašumela po ulicah in hišah vest, da je Leopold II. umrl. Ker so že mnogokrat senzacije Željni ljudje trosili to novico po Bru-sclju, ni bilo prave vere; toda ko so olporterji začeli prodajati po trgih Zgodnje posebne izdaje časopisov s kraljevo sliko v črnem okvirju in ko so se jele na hišah prikazovati v črno zavite zastave, je bila stvar dognana in Da tisoče ljudi jo hitelo proti kraljevi palači v L.acken. Vso scnzacije bclgij-•ke politike so bile na mah pozabljene: ftobene b«sede več o novem vojaškem zakonu, nič o Kongu, nič o krizi v bru-
seljskem mestnem svetu — vse sc je oziralo le v Laeken in govorilo o kraljevem mrliču. Tramvaji, ki peljejo proti kraljevemu stanovanju, so bili prenapolnjeni, in kdor ni mogel žrtvovati 15 centimov, je hitel peš, automo-bili so divjali v blazni naglici semintja, vse mesto je začelo nervozno drhteti.
Zdravniki so izjavili, da jc operacija izborno uspela, poročila iz kraljeve okolice so bila zelo ugodna ter niso mogla prchvaliti krepke kraljeve narave — toda sedaj je Leopold II. mrtev. To je prišlo tako nenadno! Gosp. Cooreman, dekan iz Laekena, ki je kralja tudi previdel, je bil danes šo ob pol treh v kraljevem paviljonu in se je poslovil le nekaj trenotkov pred kraljevo smrtjo. Kajti pet minut po pol-tretji uri je vladar naenkrat zakričal: »Dušim se!« — in ko je zdravnik De-page skočil ter se nagnil nadenj, mu jc srce že nehalo biti. Naglo so poklicali dekana Cooremana, a je bilo že prepozno. Šc pred kraljevo smrtjo so telefo-nično pozvali tudi princa Alberta, ki se je bliskovito pripeljal z automobi-lom; ko je pa stopil v kraljevo sobo so ga pozdravili z naslovom: »Vaše Veličanstvo«, kajti prejšnjega Vcličop st.va ni bilo več. Kraljev paviljon se je vznemiril, telefon je oznanjal vest po mestu in po svetu in že so pričeli pri-
hajati automobili z dostojanstveniki in kraljevo rodbino.
A kraljeve rodbino je pravzaprav malo. Sina iz priznanega zakona nima, z dvemi hčerami izmed treh je bil sprt. Grofica Lonyay, nesrečna soproga bivšega. avstrijskega prestolonaslednika, je sicer prišla zadnje dni kraljeve bolezni v Bruselj, množica jo je molče, a skoro ljubeče sprejela na kolodvoru, toda k očetovi smrtni postelji ni stopila. Druga hči Luiza niti v Belgijo ni smela. Baronica Vaughan, ki jo jc vladar ljubil, mu pa ni bila prod svetom žena ... Ali mu je pred Bogom in Cerkvijo? To malokdo natančno ve in poslednje dni kraljevega življenja se jc pri nas skoro samo o tem govorilo po vseh kavarnah in na vseh križpotili. Vprašanje je delikatno, a ni oviralo žurnalistov, da bi se ne obrnili na naj-pristojnejše mesto. Ko je dekan Cooreman zapuščal kraljevo palačo, so ga žurnalisti obstopili z gornjim vprašanjem. Dekan je seve odklonil vsak odgovor, in šele ko so mu omenili, da občinstvo ostro kritizira cerkveno postopanje. je dekan odgovoril odločno in z malo Irosočim gladom: »Samo ona morala je gospodje, in to je tista, ki jo jc Cerkev vedno učila. Ta jc pa enaka za vse, za kralja in za ljudstvo. Bodite prepričani, da som sc o vsem zagotovil,
proden sem podelil kralju sveto poslednje olje. Sto razumeli: za-go-to-vil.« — »Torej jc kralj cerkveno poročen?« so dejali žurnalisti. — »Nimam Vam nič več povedati. Jaz sem duhovnik in Vam ponavljam — da stvar končam — da je bilo zame samo eno vprašanje važno: Ali je kraljevo stališče nasproti Cerkvi pravilno? In jaz sem se o vsem zagotovil.«
Sedaj, po kraljevi smrti, je vprašanje postalo šc zanimivejše. Toda kdo ve? Kdo ga bo rešil? Množica, radovedna in prijetno razburjena, obstopa kraljev paviljon, ki stoji sredi razkošnega, zaprtega vrta, in ugiba semintje, Leopold pa je zaprl usta in nc bo več govoril, še manj kot jc govoril v življenju. Dve usmiljenki ga preoblačita . . « Ta veliki, zanimivi mož, hladnega, troznoračunajočega ciuha, ki je dan prod smrtjo zahteval, naj mu dado podpisat novosprejeti vojaški zakon, ki je vedno delal, vedno snoval bodočnost, vedno zidal in gradil, doma in v Parizu in vsepovsod, ki jo dolgo živel in mnogo preživel, ki jo včasi odložil krono veličanstva, cla da slabemu Človeškemu srcu vse pravice — on je umrl v megli, nepoznan od ljudstva. Toda ravno zato je njegova osebnost imela neko posebno privlačno silo, ki je ob
poslovnikovo izpremembo in vložil jo dr. Krekov nujen predlog o poslovnikov! izpremembi, pozneje jo vložila še »Slovanska Unija« nujen predlog o opravilnikovi izpremembi, ki so ga podpisali Kramaf, Udržal in Šusteršič. Poslovnik je zbornica izpremenila, kakor je to sklenila in zahtevala »Slov. Unija«.
Po naših in po čeških agrarnih poslancih izprožena opravilnikova izprememba je potegnila za seboj velikansko večino zbornice. Za nujno obravnavanje predlogov Krek - Kramaf je glasovalo 315, proti samo 91 poslancev. Po predlogih »Slovanske Unije« se je tudi sklenila poslovnikova izprememba. Zbornica je tudi z 268 proti 135 glasovom odklonila dr. VVeidenhofferjev predlog, ki je predlagal, naj hi postala vsczveličavna nemščina zbornični poslovni jezik.
Med svobodomiselnimi Nemci vlada grozna pobitost, ker jim je po zaslugi slovenskih poslancev zbornica izvila iz rok njihovo nasilno orožje obstrukcije. Še zdaj, ko bo že kmalu minul cel teden, pretakajo svobodomiselni Nemci mačje solze, ker je strta njihova premoč in ker Slovani, in kar je za nas še veselejše, Slovenci vodijo avstrijsko postavodajalno zbornico — seveda v polnem soglasju z bratskimi slovanskimi poslanci.
V	sledečem objavljamo po brzopis-nem zapisniku dr. Krekove govore v zgodovinsko važni seji, ko se je izpre-menil zbornični poslovnik tako, da se onemogoči obstrukcijo. Nastopil je dr. Krek trikrat in sicer: 1. ko je utemeljeval predlogovo nujnost, 2. ko je odgovarjal govornikom v razpravi o nujnosti in 3. ko ga je meritorno utemeljeval.
UTEMELJEVANJE NUJNOSTI.
Poslanec dr. Krek prične svoj govor slovensko. Izvaja:
Predlog, ki ga moram utemeljiti po naročilu »Slovenskega kluba«, je vzbudil veliko zanimanje. Takoj hočem pojasniti, zakaj.
Stranki, ki obstruirata, namreč mi, »Slovenski klub« skupno z našimi prijatelji »Češke agrarne stranke« (nemir), stranka, ki je v najhujšem boju z vlado, stranka, ki je v najhujši opoziciji proti intencijam takozvane večine, iz stranke, ki ni dala svojih glasov sedanjemu zborničnemu predsedniku, izhaja predlog, ki onemogoči vsako obstrukcijo.
V	označenje našega predloga hočem le pristaviti, da smo ga vložili, ko se je pokazalo, da obstrukcije, ki jo zdaj delamo, ni mogoče premagati. (Živahno pritrjevanje.)
Brez ovinkov izjavim, da nastopimo z vsemi svojimi močmi za stranke, ki zdaj aktivno obstruirajo, če bi potrebovale našo aktivno pomoč. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
O strankah, ki bi se morale sramovati.
Naglašam, najbolj sramotno se mi zdi, da dobimo stranke, ki so nevarne državi, a so prijazne vladi, ki propovc-dujejo na eni strani radikalizem, na drugi pa nimajo toliko poguma, da bi svoj radikalizem pokazali tudi na zgoraj. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Tem strankam mi ne pripadamo. Naj sodim osebno o obstrukciji kakorkoli, jaz in naš klub ostanemo vojaki in poznamo zvestobo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Mogoče je prav, ker se jc naročilo meni, da utemeljujem predlog. Izključeno je, da imam kakršnekoli ambicije,
tudi te ne, cla bi me nazivali za patentiranega rešitelja zbornice. j f!
Dobro je tudi, ker je izšel predlog iz naše srede, ker se v obstrukciji zvezane stranke ne boje novih volitev. Na bojimo se novih volitev, ker bi le pridobili. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Nimamo za svoj nastop nobenega samoljubnega povodu, nobenih strankarskih koristi.
Ka) se hoče doseči s predlogom?
Predlog sam je znan. Znano vam je, da hoče dati predsedniku tisto moč, ki mu zagotovi, naglašam, da onemogoči vsako obstrukcijo.
Predlogovo nujnost hočem le kratko utemeljiti. Kratko nameravam tudi obrazložiti vodilne misli svojega govora. Dokazati hočem predvsem, da je moj predlog juridično in moralno upravičen, kakor tudi, da je zelo potreben iu izvedljiv. (Pritrjevanje.)
Juridična dopustnost
predvsem. Trdi se, da nujno obravnavanje o poslovnikovi izpremembi ni dopustno. Sklicujejo se na poslovnikov 8 80. in na § 42., ki je s prvim v zvezi. Dve vprašanji se morata rešiti.
Merodajna je tu predvsem postava z dne 12. majnika 1873. lota. Vprašati se moramo predvsem, če spacla ta postava tudi med tiste, ki se lahko izpremene ali odpravijo nujnim potom? Besedilo prvega dela § 80. jasno pove, da to ni mogoče. Poslovnik se ne more nujnim potom izpremeniti ali odpraviti. Š 80. pa tudi določa:
»Določila tega poslovnika izpremeni ali odpravi izključno zbornica, v kolikor niso povzeta iz postave.«
V kolikor so sprejeta določila iz postave, je mogoča odprava ali izprememba le po tistih činiteljih, ki imajo sploh pravico, da govore o postavodaji. (Medklic poslanca Stojalovvskega.) Dr. Krek: Pustite me. Za vas je najboljše, da sc ne vmešavate. Prosim, dajte mi mir.
Drugo vprašanje slove: Ali sc tičejo določila dotične postave tudi poslovnika? Vprašanje se mora absolutno potrditi.
§ 17. navedene postave namreč določa:
»Določila te postave se morajo sprejeti v poslovnik vsake zbornice državnega zbora, v kolikor se tičejo dotične zbornice.«
Zdaj pridejo juristi, nc sicer vsi, marveč le tisti, ki nočejo, da se izpremeni poslovnik, in ugovarjajo, češ, postava se ne peča s formelnim poslovanjem, marveč večinoma z medsebojnimi razmerami obeh zbornic.
Ugovor ne drži. V tej postavi smo namreč vsebinili tudi temeljna formalna poslovnikova načela (Tako je!), določili smo formelno poslovanje pri uvedbi zasedanja in formelno poslovanje vladnih predlog (Prav dobro!), volitve oddelkov in odsekov. (Čujte! Čujte!) Saj imamo poseben legitimacij ski odsek, ki smo ga izrecno določili (Prav dobro!), pravice odsekov (Poslanec dr. Redlich: Zgolj stvari, ki se tičejo zbornične konstitucije), n. pr. vabila izvedencev, vse to smo določili. Profesorja Redlicha hoče mna njegov ugovor, češ, da obsegajo določila postave zgolj zbornične konstitucijske zadeve, vprašati: Kaj imajo opraviti s konstitucijo n. pr. interpelacije in peticije, način, kako se interpelacije vlagajo in kako se na nje odgovarja, kakor tudi način, kako naj se vlagajo peticije? (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Težišče zbornice.
Z juridičnega stališča je stvar popolnoma jasna. (Prav dobro!) Nujno je
mogoče izpremeniti postave o poslovniku, kakor tudi neposredno formalno poslovanje. Rcasimiram, da lahko polemizirate z menoj. Jasno je, da se postava lahko nujno sklene; drugič je jasno, da vpliva postava tudi na poslovnik, tretjič sledi jasno, da nudi postava temelje .za formalno poslovanje. Zato naglašam: Postavo moramo izpremeniti (Živahno pritrjevanje in ploskanje), da izpolnimo manko, res veliko praznoto, ki obstaja v tem, ker postava ne odgovori na vprašanje, kje da tiči težišče naše zbornice. Težišče je namreč lahko v večini, ali v imenovanem ali pa v izvoljenem predsedniku. Nekje mora biti težišče, zbornična združilna točka in če se mora kaj v poslovnikovi postavi določiti, se mora določiti to vprašanje. (Pritrjevanje in ploskanje.) Pozivam vsakega pravičnega juri-sta, ki se hoče s poštenega stališča boriti proti našemu naziranju, naj zavzame nasprotno stališče in navede dokaze, ki res kaj veljajo.
Moralna upravičenost opravilnikove izpremembe.
Govoriti hočem zdaj o moralni upravičenosti poslovnikovo izpremembe. V tistem smislu, ki ga namerava naš predlog, ni lc upravičen juridično, marveč tudi moralno. Kratko navedem za to sledeče dokaze:
Jasno je, da se zbornica brez parlamentarne vlado in da se osobito ljudska zbornica, izvoljena po načelih splošno volivne pravice, brez parlamentarnega režima ne more vzdržati. (Živahno pri-trjanje in ploskanje.) Nadalje tudi trdim in dr. Redlich mi gotovo pritrja, da je nemogoč močan parlament brez svobodnega predsednika (Pritrjevanje in ploskanje), ki jo voljan in ima tudi moč, da dejansko vodi in konča razprave (Tako je!) Kaj je predsednik po našeru poslovniku? Najmočnejšo osebnost dvignite na njegovo mesto, osobe z najrazvitejšo individualnostjo (Poslanec dvorni svetnik šuklje: Ubogi pre-bendar je!), podoben jo punčki iz cunj, parlament pa otročji sobi. Zato trdim, parlament ni svoboden, če nima svobodnega predsednika. (Pritrjanje in ploskanje.)
Nastane odprto vprašanje: kaj je boljše, če je parlamcntovo težišče zvezano z večino ali s posameznikom? Upoštevajte razmere uri nas, ko nimamo trajne večine. Če bi imeli v naši zbornici velike stranke, ne dobite nikdar tako demokratičnega moža, kakor sem jaz, ki bi priznal posamezniku take pravice, kakršne zagovarjam v svojem predlogu. (Poslanec dvorni svetnik Šuklje: Tudi začasno ne!) Niti za en dan ne! Pri nas se večina vsak dan menja. Na desnici, na levici, vse zamenjano! Menja se obstrukcija, menjajo sc pristaši vlade, vse se neprestano giba, vse se trajno izpreminja! Pri takem dvomljivem stališču večine, ki se ne naslanja na velike stranke, je mogoče edino stabilno opirališče za parlamentarno delovanje, v predsedniku. Le razmo-trivajte naše razmere! Če pridete z besedami: To je tiranstvo! Diktatura!, rečem, opustite fraze. (Pritrjevanje.) Prestari smo in sodim, tudi preinteligent-ni, da bi fraze pri nas kaj dosegle. Diktatura je fraza. Vsaka večina pomcuja diktaturo, vsaka večina pomenja trino-štvo, če hočete. Vprašati moramo, če bi se pravice, ki jih podeljujemo predsedniku, preje zlorabile, kakor pravice večine: Večina od slučaja do slučaja nima svojih temeljev v osebnostih, marveč sc mora upoštevati sugestijo na mase, osebni čut odgovornosti se pri
posamezniku ne Izrazi. (Priti-j o vanje.) Gospode poznani tu, o katerih mieUm, da bi osebno gotovo ne bili storili vne-bovpijočega greha glasovati za oderuško banko, a sugestija mase je vplivala nanje. Vsak tak pojav se razlaga s stališča psihologije mas in z individualnega stališča. Predsednik mora imeti moč razvoja, pokazati mora svojo individualnost. Predsednik je osebno odgovoren in s svojo osebno odgovornostjo zasede prvič svoje predsedniško mesto. Razmere na svetu in v naši zbornici so take, da izključujejo, da postane predsednik kdo, ki bi zlorabljal predsednikovo pravico. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Za vse stranke.
Če ne zaupamo človeški naravi in človeškemu značaju, je sploh nemogo-če družb, življenje, upravičena je edino anarhija. Zaupamo osebam, ki se nahajajo v zbornici, ali sodite, da bo izvoljen predsednik iz naše srede? Ali nastopamo za se? Za vse stranke govorim, ker tudi v stranki zraven nas se nahajajo pravični značaji, ki bi to mesto dobro izpolnili. (Pritrjanje.) Imenujem to stranko zato, ker jc nemogoč preased-* nik iz njene srede.
Ali je opravilnikova izprememba koristna?
Druga točka: Ali je naš nujni pred-* log koristen, ali je prav, da glasuje parlament za naš nujen predlog? Lepo bi bilo, ko bi zdaj odprl po profesorski ua. vadi akte in rekel, ti in oni gospodje so to in ono predlagali in tako in tako govorili. Tega nočem. Med političnimi in parlamentarnimi mrliči, ki so se potegovali v predlogih za poslovnikovo izpremembo, imenujem le eno osebo, namreč dr. Hochenburger ja. (Čujte! Čujte!)
Posledice slabega parlamenta .
V meritoričnem oziru navajam sledeče: Čim slabši parlament, tim bolj tajni so končni smotri strank, vedno bolj se izgubljajo stranke v meglenih programih, mešajo se glave ubogega prebivalstva, vedno večja postaja nevarnost revolucijske taktike. (Pritrjevanje.) V kolikor je slabši naš parlament, ravno toliko so močnejši Mažari, večja je njihova pohlepnost po moči in krivicohlepje. Čim slabši parlament imamo, tim manjši naš ugled v inozemstvu. (Pritrjevanje.) Naj pridejo kakršnekoli zveze, državo bomo mi držali nihče drugi (Pritrjevanje.); čc mi obupamo na tej državi, ni več činitelja na svetu, ki jo reši!
Kdo je ponižal parlament?
Nočem navajati puhlic. Tudi ne na-glašati, kar tako mnogokrat čujemo, da lako ne pridemo naprej, ponavljati tudi nočem lepih besedi, da smo po našem parlamentu izpostavljeni v zasmeh ci-vilizovanemu svetu, da je parlament ničvredna komedija itd. Le to naglašam: Parlamenta niso spravili v zasmeh Slovani, mi nismo vzrok, da na-zivajo parlament slabo komedijo. A pustimo to! Nekaj pa le moram nagla-šati. Splošna volivna pravica potrebuje kategorično delaven državen zbor. (Pri-, trjevanje.) Skupnost med volivno in poslovnikovo preosnovo je tako notorič-na, da je nočem obširnejše razlagati. Le to šc navedem, da je čutila to potrebo socialnodemokratična stranka že leta 1903. S krepkim medklicem je pokazal poslanec Rieger na to skupnost, in dr. Lueger, ki se lahko poleg Adlerja imenuje rešitelj položaja (Pritrjevanje), jc v svoji ljudski duši takrat tudi razumel važnost te zveze.
smrti narasla do spoštovanja in skoro do globoke ljubezni.
Sicer pa v trenutku, ko Vam pišem, še ni veliko znanega o podrobnostih kraljeve smrti. Mesto valovi sem-intja in ugiba, časnikarji se trudijo podati mnogo novic, a jim še manjka verodostojnosti. Da! — časnikarji so živeli božansko življenje zadnje dni kraljeve bolezni. Pred vratmi vladarjevega paviljona jih je bilo vedno za legijo. Z debelimi popirnicami pod pazduho so planili na vsakega, kdor je vstopil ali izstopil, če je količkaj kazalo. Ker so ljudje v Belgiji dosti dostopni in resnicoljubni, tudi najvišji, so ime!i žur-nalisti polne roke dela. Vreme je postalo zadnji čas mrzlo, toda oni se niso genili od kraljevih vrat razen za par minut k obedu. Dan in noč. Slednjič se jc kraljev zdravnik Dcpagc domislil nečesa pametnega: Dal je pripeljati velik tramvajski voz, ga zakuril in razsvetlil, postavil vanj dolgo mizo in časnikarji so planili vanj z veselim »hu-ra«. Bilo je zanimivo videti te ljudi, ko so smeje in čebljaje sedeli nad kupi papirja v »svoji« hiši, ki je nosila nad vrati velik napis, izdelan s skaženo časnikarsko pisavo: »Sallc dc redacti-on interdite au profane«.
,Eas.'
Znanstvena revija »Leonove družbe«.
Pripravljajo se veliki prevrati. Najbrž se bodo v prihodnjih 25 letih dosedanji zemljevidi bistveno izpremenili. Tekma med plemeni, tekma med državami, tekma med narodi — kdo bo izšel zmagovit iz te tekme? Ne vemo, a to vemo, da bo odločevala največ kultura. Kulturno močni narodi bodo premagali še tako težke razmere, s kulturno slabotnimi narodi se bodo državniki in politiki objestno igrali.
Zato je bolj kakor kdaj kulturno vprašanje življensko vprašanje vsakega naroda. A katera je najvišja potenca v kulturi? Znanstvo!
Slovenci krepko napredujemo. Gospodarski napredek je očividcu. A tudi politična izobrazba je vedno višja. Ko bi smeli presojati politično zrelost po zastopnikih kakega naroda, bi morali po dogodkih zadnjih let sklepati, da je slovenski narod med prvimi v Avstriji.
Ves napredek Človeški pa je uveljavljanje in ustvarjanje idej. A odkod *J-.Jc! Veliki možje, državniki, politiki, ženiji jih dobivajo po nekaki intuiciji, i Toda, tudi prevratni duhovi so ženiji in
intuicija ženijev ne more biti jamstvo resnice in pravice. Zato je poleg ustvar-i jajočih ženijev treba znanstva, ki ideje presoja, utemeljuje, uvrŠčuje harmonično v sklad dotedanje vednosti in | tako jamči, da so idejo prave, blagovite, ' vredne, cla se popularizirajo in ostva-; rijo v življenju naroda.
Znanstvo je vrhovni kulturni svet. Praktično delo je le tedaj smotrno, če dobiva svoj pravec od znanstva.
»Č a s« se je ustanovil kot znanstvena revija za slovenski narod. Ako je pomen znanstva tako velik, je tudi velik pomen znanstvene revije, ki posreduje rezultate znanstva inteligenci, da po tej prehajajo znanstvene ideje popularizirane med ljudstvo, i V tem je pomen »Č a s a«. »Č a s« ni za to, da bi sam populariziral, ampak za to, da podaja, kar naj se popularizira. »Č a s« jo organ znanstva.
I »Č a s« tudi ni za samo polemiko. Kultura sc sicer ne more uveljaviti brez bojev, vendar kultura ni tvorba boja, temveč le pozitivnega dela. Boj ni sam sebi namen, namen boja je lc zagotoviti mirno pozitivno, blagovito delo.
Zdi se, da je lo jo smo. Če je jasno, i ni treba šele reklame za »Čas«. Ako
»Čas« ustreza svojemu smotru, tedaj je vreden podpore. Ako pa ne ustreza, tedaj je potreben podpore. Znanstveno revijo moramo imeti. Imamo jo. Ako ae prinaša tega, kar bi želeli, na delo slovenski znanstveniki, izpopolnimo jo, na delo slovenska inteligenca, podprimo jo! Okrog »Časa« se zbira vedno več znanstvenega naraščaja. To je veselo znamenje: znamenje, da se širi zavest
i o pomenu znanstva, in znamenje, da ! raste tudi volja do znanstva. Ako pa je resna volja, tedaj ni dvoma, da bo ob darovitosti slov. uma prospevalo tudi znanstvo in po znanstvu kultura, po kulturi pa moč slovenskega naroda!
Program »Časov« je tako širok, kakor jc široko znanstveno polje. Scvpda najbolj ustreza programu to, kar more imeti največji vpliv na javno življenje. Naša doba stoji v znamenju socialnega vprašanja. Zato so poleg vedno najglobljih in najvišjih verskih problemov socialni problemi najhvaležnejši problemi za »Čas«.
»Čas« izhaja po desetkrat na leto, v zvezkih vsaj po tri pole (oziroma sedemkrat, a med temi trikrat v dvojnih i zvezkih po G pOl). Naročnina znaša 5 K.
O obstrukciji.
Nočem prerešetavati pojma obstrukcije. Če trdim, da hočemo s svojim predlogom uničiti vsako obštrukcijo, naglašam to, ker znam, da povzroča napačna razlaga veliko zla med prebivalstvom. Obstrukciji ne prištevam trenutnih izbruhov strasti. Nekoliko mešane in živahne prizore, ki nastanejo po čuvstvenih pojavih, ne prištevam mednje. Predsedniku bi že danes svetoval, če dobi, kar Bog daj, tiste pravice, ki jih vsebuje moj predlog, naj so čuva, da nc pade naša zbornica, v kateri pulzira življenje mladih, krepkih, deloljubnih narodov v vrsto bramin-skih sej. (Pritrjanje.) Naša zbornica noče pasti v nobeno nirvano, zaničujem mrtev stoicizem, ki jo brez krvi, kakor tudi take, ki ne poznajo nobene srčnosti, ki ničesar ne preneso in ki smatrajo že malo besedico, nekoliko živahnejši dogodek takoj za škandal in Bog znaj za kaj vse. Taki ne spadajo v našo družbo. (Veselost.) Tiho, korektno in legalno obštrukcijo mislim in ne le na obštrukcijo v zbornici, marveč tudi na obštrukcijo vlade, ki ne odgovarja na interpelacije. (Pritrjevanje.) Na tisto obštrukcijo vlade mislim, ki noče izpolniti svojih upravnih dolžnosti, ker noče rešiti rekurzov, na obštrukcijo po odsekih — oprostili mi boste odkrito besedo v tej zadevi. Mislim, da jc potrebno ^povedati iz obraza v obraz, kar nam glede na to leži na srcu. Ob času, v katerem zdaj živimo, gotovo ne pride nobenemu državnozborskemu kandidatu na misel, da se pokaže protisocialnega. Vsak govori o socialni reformi, ko pride pred svoje volivce, in pripoveduje, kaj da hoče v socialnoreformnem oziru vse napraviti. Samoobsebi umevno, da nas ,vse to zadene. A zdaj nastane drugo vprašanje. V zbornici se pa stvar zamo-!re tudi pri taki nemodri vladi, kakor je naša, izvesti tako, da lahko prevali vsaka stranka krivdo, če se kaj ne stori, na drugo. Dokazi za razbremenitev krivde se dobo, zato se nahaja prebivalstvo vedno in vedno v megli. |Vsaka stranka drži svojega moža, naši ljudje hvalijo našo obštrukcijo, in sicer zelo; dobivamo pohvalno dekrete prve vrste kakor tudi naši prijatelji češki agraci. Tako je, a ob takih razmerah ne pridemo naprej. Ljudstvo se bo končno, ker hoče v parlamentarnem življenju tudi kaj doseči in ne le rešiti lastne stranke, več zaupalo stranki in tudi ne parlamentarnemu življenju. Nekateri deli prebivalstva so žo tako zelo topi, da so že postale čisto navadne besede: Kaj pa je parlament? Nič, saj ne dobimo ničesar od njega. Večjega in močnejšega dokaza za nazadovanje naše kulture, ali če hočete, za nazadovanje strank, ki goje to strupeno rastlino, ni, akkor navedeno dejstvo.
Zgled: Socialno zavarovanje! Kdo ga hoče? Slovenci, Poljaki, Čohi, Nemci vseh barv, socialni demokrati, rešili pa nismo niti še § 3. Kdo je kriv ? Vprašajte n. pr. mene, odgovoril bom: Jaz ne. Vprašajte drugega, vsak bo redno zvračal krivdo na drugega. Tako ne sme ostati naprej! Tudi jasnost tc obstrukcije se mora končati. Nobena vlada ne bo smela več vložiti na pritisk kake stranke zakonske predloge, samo zato, da so vložene, nato pa vso razpravo Itako voditi, da predlog ne postane postava. (Pritrjevanje.)
Kdo lahko napravi opravilnik?
Naš predlog je izvodljiv. To jo moja teza, Opravilnik se napravi, ako ni ob-
strukcije in če Je obstrukcija onemogo- | čona. Lahko jo izsili močna večina. Mogoča je pa opravilnikova izprememba tudi drugič, če jo sploh vsak parlament nemogoč. Poslovnikovo izpremembo v tem slučaju, ik jo še lažje in hitrejše doseže obstrukcijska stranka. V takem položaju se mi nahajamo, ki tvorimo manjšino, ki obstruira. Dokazali smo, da se obstrukcija nc more premagati. (Tako je!) Ko smo to dokazali, pridemo k strankam večino in jih vprašamo: Ali hočete tak poslovnik, ki onemogoči vsako obštrukcijo? Odgovor bo kmalu znan. Ozračje je zdaj bolj kakor kdaj ugodno za poslovnikovo izpremembo. Kdor tega n erazume, pokaže, da vpli- 1 vajo nanj napačne, Čisto navadno, na j široko izhojene puhlice. Kratko hočem to osvetliti. Naglašam, sedanje ozračje za poslovnikovo'izpremembo je zato tako ugodno, ker v njem ni nobenega zmagovalca in nobenega premaganca. (Tako je!) Tisti, ki se bori, hoče vreči orožje proč, seveda zahteva od nasprotnika, naj tudi vrže proč nož, ki ga skriva za hrbtom. (Pritrjevanje.) Pripomnim, da se samoobsebi umljive stvari ne smejo spraviti v tir z načinom ko-njederskega zdravljenja. To ne gre. Prigovarjanje, kakor kakemu bolnemu konju (Veselost) ni umestno v zadevi, ki jo za parlament samoobsebi umevna. Odkrito priznam, da so prihajali k meni in mi rekli: Govorite vsaj s tom in onim! Odgovarjal sem: Predlog mora učinkovati z lastno dinamiko, drugače sploh ne bo učinkoval, če pričakujete od meno, da bom hodil okrog in pregovarjal ljudi, naj glasujejo zame, izjavim odkrito, da nisem zdravnik umobolnih. (Pritrjevanje in smeh.)
Pomisleki proti poslovnikovi izpremembi.
Pomisleki proti poslovnikovi izpremembi so raznovrstni. A vsi morajo pasti, če upoštevamo začasen značaj teh določil. Zbornici nočemo vzeti pravico, da v prostem času prosto določa, (Poslanec dr. Kramar: Hočemo ji to omogočiti!) Gotovo. Predlagam, naj velja postava sedem mesecev. Ne umaknem svojega predloga sicer rad, a mogoče to | storim na ljubo dr. Kramafu, ki zahteva, naj se podaljša provizorij za eno leto. Kaj pomeni teh sedem mesecev? Zasedanje do poletja. To je termin. Ne znam, zakaj se je izbralo eno leto, mogoče zato, ker se to glasi v koledarju leple. (Poslanec dr. Kramaf: Sedem mesecev.ne sme v postavo!) Vi ste prevelik estetik. (Veselost.)
Več kakor osebna je zbornična čast.
Izvedba ni nemogoča. Znamo, da je zahteval dr. Gross leta 1903, naj sc poostri predsednikova disciplinarna oblast glocle na osebno čast. V sv. To- i mažu sem sc učil, da je družba, množica, vedno večjega pomena, kakor posameznik. S tega stališča sv. Tomaža Akvinskcga trdim, cla se to vjema tudi v našem slučaju in da mora poslanec dr. Gross tembolj pripoznati disciplinarno silo glede na parlamentov obstoj in z ozirom na njegovo čast, kakor varstvo osebne časti.
Slično sta se izjavila leta 1903 tudi poslanec dr. Fuchs in dr. Pattai, važni izjavi, ki jih zato ne navajam. Lahko jih Citate v sejnem zapisniku z dne 4. februarja 1903 — ker so me vsi gospodje, tudi iz socialnodemokraške stranke, prosili, da naj ne izzivam. (Veselost.) Predsednikove besede se namreč tako glase, da bi izzival, če bi jih navedel.
Dr. Kramar ni izzival. Rekel je: Vsaka obstrukcija sc mora v zbornici onemogočiti. Nobene predpravice tistim, ki so že tako premogočni! — V kratkih stavkih velika misel!
Obstrukcija je dejansko predpravica.
Tudi o tem ne smem veliko govoriti, ker bi mogoče enega ali drugega razžalil. Rečem le: Stranka, ki ukazuje s priprostim vetom, prepovedjo, iako, da pošlje kako osebo k ministrskemu predsedniku, ki reče, tega nočemo, ne potrebuje obstrukcije. Stranka pa, ki hoče tudi prodreti s svojim vetom, a njen veto pri vladi razbline — ne govorim o sedanji vladi, katere ne vidimo (Veselost in pritrjevanje), bodisi poslovnik tak ali drugačen, govorim o vsaki vladi, pri katori razbline veto, seveda lahko poseže po hujših sredstvih. Veliko lažje in priprostojše je, da se reče, tega nočemo, kakor noč in dan tu sedeti (Pritrjevanje), govoriti, se truditi, in potem ko se vse stori, biti od spodaj in od zgoraj grozno opsovan. Obstrukcijska oblika našega veta ni mogoče popolno salonska, a jo edina oblika, pri kateri pridemo do besede. Veto tiste stranke tudi ne pomenja nič drugega, kakor grožnjo: »Če ne storiš, kar hočem, bomo obstruirali«.
Obstrukcijska pravica se mora absolutno in v vsem onemogočiti. Čo pa obstaja obstrukcijska pravica, mora obstajati za vsako, tudi za najmanjšo stranko (Pritrjevanje) in tudi za posameznega poslanca,
Ni pravilno, če se reče: Obstrukcijska pravica velja v tem in v tem slučaju. Kako mi zamoreš, ljubi prijatelj, kot nasprotnik predpisavati, kdaj da smem vporabljati obstrukcijsko pravico? Odgovoren sem edinole svojim volivcem. Nimaš nobene pravice, cla trdiš, zadeva, zaradi katere obstruiraš, ni tako važna, da smeš obstruirati. Vsak smo obstruirati, tudi posameznik, kor sledi teza nravno z našega stvarnega položaja (Pritrjevanje).
O lovcih zahrbtnih misli.
H koncu hočem le kratko navesti nevarnosti, ki groze mojemu predlogu. Ljudem, ki so mojemu predlogu najnevarnejši, pravim, da so lovci zahrbtnih misli (Veselost). Predlog se je vložil. Od vseh strani so prihajali in vpraševali: Kakšna zahrbtna misel tiči v pfredlogu? Trdim, da tisti, ki tako vprašujejo, tudi spredaj nimajo nobene misli (Živahna veselost); izkratka, brez vsake misli so. Prosim, ne bodite užaljeni. Hočem Vam nekaj povedati: Ako si čital moj predlog in če si začutil, da te je nekaj zabolelo, povzročilo je to nekaj drugega: čutil si učinek, ki ga bo predlog imel. Če ti je pa bilo lahko pri srcu — in dobro bi bilo, ako bi bilo tako — potem ni napad, marveč dobrota. Otroka, ki vpraša mater: »Ali sem lačen? Ali naj jokam? Ali se naj smejam? — takega otroka ni. Ali je morebiti kakšen tak parlament? (Veselost.) Lovci zahrbtnih misli s svojimi mrežami, z zanjkami, z mišjimi pastmi, s svojimi policijskimi psi — kaj so našli? Zahrbtnost, zvijačo, šalo, panslavistični napad, napad slovenskih klerikalcev na svobodo parlamenta, To so našli lovci zahrbtnih misli, seveda še-le potem, ko jim je to vsakdo povedal (Veselost). Odkrito izjavim, v največjem strahu sem bil, kei; se ni pričelo sinoči razpravljati o predlogu. Sodil sem namreč, da bi bilo najboljše, ako bi bili sinoči takoj rešili predlog.
Bal sem so časnikarjev, bal vpliva njihovega časopisja na stranke, ki so odvisno od njega. Za svojo osebo nisem odvisen od časopisja in mi jc popolnoma vseeno, kar piše o meni časopisje. Mislil sem si, to moramo tako napraviti, da parlament ne bo pod nobenim tujim pritiskom skrbel za svojo lastno čast, za svoj lasten obstanek (Živahno pritrjevanje in ploskanje). Ne trpimo nobenega ptujega gospodarstva, ne v parlamentu in no v naši državi (Pritrjevanje).
Prva državna potreba neodvisen parlament.
Vabim Vas, glasujte za nujnost in za meritorij mojega predloga. Če to storite, bodo nenasitni Slovani izpa-metovani in osramočeni, slovanska po-žrošnost bo osramočena, morebiti bodo tudi razkrinkani ti dietni lovci itd. (Veselost).
Storite tako. Lep trenutek bo. Če pa toga nočete, potem no pridite zopet z državnimi potrebščinami, ne pridite z ljubeznij o do reda. Prva državna potrebščina je neodvisen parlament, ki dela. za dobrobit ljudstva, neodvisen od raznih klik in še bolj od vlad, brez večine (Pritrjevanje in ploskanje). Tak parlament je le mogoč, če so onemogoči vsaka obstrukcija. Vsako obštrukcijo pa onemogoči sprejetje mojega predloga. Sprejmite ga in tir bo prost! (Živahno pritrjevanje in ploskanje. —. Govorniku čestitajo.)
Po razpravi o nujnosti je govoril dr. Krek sledeče:
Končni govor.
O NARODNEM NASILSTVU.
Dolžan sem, da se prisrčno zahvalim vsem tistim strankam, ki so izjavile po svojih govornikih, da hočejo glasovati za naš nujen predlog. Glede na nasprotnike, ki so se izjavili proti predlogu, hočem le značilno nasprot-stvo (Živahni medklici) ...
Predsednik: Prosim, gospodje, mir. Predlagatelj dr. Krek ima končno besedo.
Posl. dr. Krek nadaljuje: ...značilno nasprotstvo, ki se pojavlja, pribiti. Na eni strani se naglaša, da pomenja poslovnikova, izprememba — ki je gotova stvar — tako posilstvo Nemcev kakor Slovanov. Oboje je po moji sodbi nemogoče, zato sodim, da gospodje niso dovolj pretehtali razlogov, ki jih navajajo za svojo opozicijo.
Pečati se hočem kratko z narodnim nasilstvom. Čimbolj prodira v zbornici demokratična misel, tim manje se mora misliti na narodno na-silstvo (Tako je!). Narod, ki mu pripadam, živi v težkih časih. Mi čutimo, da smo močni edino v zavesti, da morajo glede na ljudske pravice, med katere spadajo tudi narodne pravice, držati skupaj vse demokratično stranke. Zmaga demokratične misli pomenja samaobsebi odpravo vseh predpravic. Kadar zmaga demokratična misel, ne bo več v naši državi narodov s pred-pravicami. Največja napaka nemške politike po moji sodbi tiči v tem, ker nc loči med nemškim posestnim stanjem in med nemško lastnino. Mogoče je skupno delati tudi z nemško narodnimi in recimo, z radikalno narodnimi strankami. A navedeno stranke morajo kazati pred vsem pravo demokratično narodnost, ki obstoja v tem, da čuva svoje in se ne sklicuje vedno na zgodovino in na razvojne faze še iz ledene dobo nazaj (Živahni medklici).
Boltatu Pepe.
»BI ke sku-šama pridet iz šlumastke,
bi lezema vajna in moj »Sluvensk Narud« ja pukida, če ja j nubedn druh ne. Kokr usak dan bi sprevidm, ja mi iz naša pametja in mudrostja na uma mogl več douh naprej rint, kar sa nam purok naš pu-slanci in puvrh teh tud še ta sojaglaun Mulavrh, in pa ta puskočn Zalar. Tu u treba druge strune napet in drgačn štiklc zagost, čo nečma u kratkem ža-lastn ukul pridet.«
Tkula pr en glih je gudrnou sam med saba gespud dohtar Taučar »pr Rože«, ke je sedou glubok zamišlon čist sam u kot pr en miz, ket kral Matjaž; in viu s je soja brada ukul kazauca in meru, kdaj u tku douga, de ja u lohka devetkat ukul mizo uviu.
»Na u še tku hmal zadost douga,« rdihnu je žalastn in ena kapica plznca mu Je kaplnn ud brade .»Predn u moja
brada tku douga. zrasla, de b ja lohka devetkat ukul mizo uviu, uma. že usi liberalci tam ker muh ni. Ja, če b bla zdela moja brada tku douga, zarjovu b ket kašn leu, in b zbudu use kranske speče leberalne junake, de b udari pu klerčkalceh in pregnal du frementa use ke u krtuva dežela, de b tam gespudarl, ne pa nas tle na tem svete mol za Pepčka. in se iz nam špilal ket iz Ga-šperlpujacom. Jej, jej, jej ; kuku sma ja spet zafural! Zdej se uja hmal začol žc šuštarsk Iorfanti iz nas norca delat ln slape za nam metat, kokr sa jh soje čase za Cibrum Jakatam metal. Buh m na dej tega dučakat; sej je že zdej zadost sramote, do se žo hmal u kufehaus več na um upu j t,, ke use zja preke men in ke me zagledaja, začneja kihat, kokr de b mel mukru u čouleh. Kodr grem pu cest, neker druzga. na šlišom ket sam kihajne in vnder ta mukrotn vreme na more bt tega uržah, ampak tista voda ta narbl gvišn, ke ja mama u »Narode«. Člouk b zbezlou, čo b na mou že tku ukorneh kusti. Kua, je biu treba Mula-vrhe u »Narude« čez ubštrukcija na Duni zabaulat in klerekalcem naprej metat, de dvakat glih na raunaja: u Iblan ubštrukcijuniste vn iz deželnga zbora mečeja in jm prste Iomja, na Duni pa sami ubštruiraja. Tu jo biu ud Mula-vrha že prenaumn. Soj b vnder mogu
pumislt, de u Iblan sma tli pa mi ub-štruirat, in na Duni sma mi preko ub-Štrukci, astn sma glih na tistem. Pa če sm mu še tku pravu, de noj mouči in nekar na stresa soje mudrost pu »Slu-venskmu Narud«, use zastojn; on je soja naprej rigu, pa je biu vn. In še grob je biu iz mana in reku m jo: »Čo sm jest naumn, sa pa naručniki ud »Sluvenskoga Naruda« še bi naumn, ke moje naumnast bereja iu iz tem morma mi rajtat in tud lohka rajtama.«
»Kokr use kaže,« gudrnou je gespud dohtar Taučar mod saba, »mi r.u-ben pulitkari nisma, ampak utroc in še slabš: mi šc vornk frnikulat na znama, kokr znaja utroc, pa se čma. tle u pulitka mešat. Sam Buh ve, kdu nam je tu u glava ubou, de sma so začel u pulitka utikat in s tle blamaža za blamaža na glava nakupavat; a b na biu bi pa-metn, če b s nekol iz pulitke še glihc na sturl, ampak lepu pu let na toplem pu zim pa na hladnem sodol. — Oh, kuku sm zmešan: use narobe puvem! — Glih narobe sm tou rečt — in h ga. tkula glažok za glažkam brez skilu praznil. Tu b biu vs druh žeulejne! Dobr b so mol in Ide b nas spuštval, ke b nubonmu nč hudga na przadjftl; pu-sebn kelnarce b nas ubrajtalo, če b jm dajal tkula en pušton tringolt. Men tu sodoj vso res ta stvar glih tku naprej
pride, kokr če b se spravu en fjakar praudo polat, jest b se pa spravu na kozla in tou kojne regirat. Fjakar holt ni za jezičnga dohtarja punucat, jest pa za fjakarja ne. Člouk b use u štih pustu, če b vodu na kašna viža, de b use lepu vn pršlu, tku do b me na biu treba bt sram. Dohtar Žerjave jc tu lehku! En Žorjou več al pa mn, tu se še na puzna; al dohtar Taučar je pa sam edn in ta dohtar Taučar jo duša in tolu celo leberalne stranko. Čc ta telu enkat reče, de ni več leberalc in še duša spesti; pol pa sploh liberalcu več ni, še za u muzeum no.«
»Gespud dohtar, a uja še ena kru-glca?« zbedila je kelnarca gespucla dohtar Taučar ja iz negavga žalastnga pre-mšlvanja.
»Uh, kuku sm raztresen! Še za-« merku nism, de mam prazna kruglca. Kar prnes ga!« in kelnarca je stekla iz prazna kruglca in hmal spet pouhna pustaula prod gespucla dohtarja. Gespud dohtar Taučar se jo pa. pu ta prvem vornk pužirke spet. pudperu glava iz ubema rukama in sc zamislu.
»Soj jest sm že ud nekdi vedu, de jest in usi moj prstaš nisma za pulitka, ampaV člouk holt rad pu sojem kupit čeulo mer in mislu sm s: murde sa pa klerekalci šo bi narodn, kokr sma mi in u teli rnisloh sma začel pu pulitik
Kakor hitro se pokaže zarja nove 'dobe v zbornici, ki se bo rodila v tej slovesni uri, bo slavil svoj začetek naroden mir, narodno sporazumljenje. (Poslanec J. Slama: Avstrijske obram-bene postave zadnjega časa.) S posa-meznostimi se zdaj ne bom pečal, v podrobnosti se vsi, ki imamo pred seboj velik smoter, ne bomo izpuščali, marveč krmili bomo krepko k našemu smotru in izpremenili naš poslovnik v smislu našega predloga, da korakamo potem na delo za naše ljudstvo in za našo monarhijo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
ČAST ZBORNICE REŠENA KLJUB VLADI.
Poslanec Krek prične svoj tretji govor slovensko. Nemško nadaljuje sledeče:
Ko sem utemeljeval nujnost svojega predloga, sem ga že tudi branil v meritornem oziru. Po vtisih, ki smo jih pravkar dobili pri glasovanju, hočem sledeče pribiti.
Prvič: Parlament splošne in enake volivne pravice je pokazal zmožnost, da ozdravi sebe. S tem je rešena splošna enaka volivna pravica in demokratično načelo sploh. (Živahno pritrjevanje.) Čast se je rešila v tej zbornici, posledice se morajo pokazati tudi na Ogrskem, kakor tudi pri našem bratskem narodu (Ponovno živahno pritrjevanje), ki trpi zdaj pod strahovlado tujih najemnikov. (Ponovno živahno pritrjevanje.) Posledice pojava moči po našem parlamentu bodo rodile tudi v inozemstvu brezdvomno najboljše posledice. To je prva stvar.
Druga jc sledeča: Parlament je rešil sebe; kakor se je naglašalo, brez vlade. Po tem glasovanju moram reči: kljub vladi. (Živahno pritrjevanje.) Gotovo je, da ima v zbornici vsak pra vico, da glasuje, kakor hoče. Toda ministrski predsednik take vlade, ki v najbolj življenjskem vprašanju ni edina, nima pravice, da govori tu o kakem mnenju sedanje vlade. (Živahno pritrjevanje.) Ministrski predsednik nima nobene pravice, ne le, da nas opominja, marveč nima tudi nobene pravice, da smatra sebe za vodilni organ parlamenta ali države. (Živahno pritrjevanje.)
Glede na tretji pojav vprašam: Kakšna taktika ni dopustna proti taki vladi?
Osobito me pa veseli četrtič: Pokazalo se je zopet, da institucija ministrov krajanov ni taka, cla koristi miru v parlamentarnem življenju. (Pritrjevanje). Priporočam vam, glasujte za moj prediog. Ako se pa odkloni moj predlog, glasoval bom za Kramafov predlog. Zastopam stališče — to nagla-šam, da gospodom, ki so izpregovorili kako ostro besedo proti meni, ne bo treba preklicovati — da bi bilo najboljše odobriti moj predlog v tisti obliki, v kateri sem ga stavil, ker dovoljuje kratko in določno vse, kar parlament potrebuje. Končati hočem zdaj, ko se ločim z odra kot predlagatelj in govornik sledeče:
Obstrukcija, ti lepi čas, ni te več! (Veselost.) Morebiti je vsakemu tistih, ki čuti v sebi življenje in ki je včasih hotel pokazati svojo živahno naravo, nekoliko hudo, ker mu ne bo več mogoče, da se v tem oziru izkaže, a imamo zopet clruge razloge, ki govore za to, da sta v tem oziru potrebna samo-zatajevanje in samopremagovanje. Ta sladek nauk hočem tudi jaz sprejeti in končam z željo: Obstrukcija, ne vidva se več! (Veselost. — Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
brskat, in brskama pu ne šc zdej kokr pu žerjauc, če prou sma se žc Buh ve kulkat tku upekl, dc je blu kar grdu. Glih tak sma kokr veše: letama in le-tama ukul luč, dokler s na uma tku .-e-petnic usmodl, de uma pucepal na la, pol u pa dobr. Usega tega jc pa uržah sam Mulavrh, ke kar kc u en dan soja riga. Scvedc, nemu je tu lohka, ke nima nč za zgebit, ampak šc plačama ga dobr za tu, de nas blamira; ampak mi, mi sma reveži, kc morma zraven sojen grehu še negave prenašat, ldje pa iz nas vice zbijaja ket iz kašnga vaškega bebca. Tega more bt enkat konc, pa če gre ceu svet zavle tega cegrunt; kar se pa mende na u zgudl, ampak svet u mende vescu, dc sc nas u znebu, kokr je veseu ecln, če se iz velika muja paradne vnder lc znebi stenic, ke sa sc piu u pojstla zaredle. Jest um soj prva-karstu dol puložu in basta. Moja voda, ke ja znam delat, m je dala prvakarstu, pa nej ga še voda uzame, zdej ke je glih velika. Marjanca plačat!«
Boltatn Pepe iz Kndetaga,
nagovarjajte somtStjent na! se jih onoi, Mer eden zmore naročnine, naroČi „SL£)VEIlCfl" oeC shupal. Skrbite, da se Steuilo „SIou Ceuiii" naroCniltoo jpousod množi. To ie naSa Častna do! nas! — naš odgovor na zlobno zeleno broinro iiberalceo bodi agitacija za „SLOVEK!£H"?
i Dvakrat po 24 ur zaprt in obakrat po nedolžnem je bil hišnik kršč. gospodarskega društva, ne v ječi v gradu, pač v društveni hiši. Ker je voda pol metra visoko na cesti stala, je silila tudi v vežo in prodajalno gospodarskega društva. A prvi naval je srečno odbil hišnik, ki je vrata zaprl in špranje trdo z ilovico zamazal. Ko je bil pa en dan zapora prost, je moral zopet samega
mostu. Mnogo lesa, ki je splaval po Idrijci, je ustavil most pred žgalnico, ki jc bil tudi v veliki nevarnosti. Drugi most pri žgalnici je bil nekoliko poškodovan.
i škoda je znatna ob zadnji povod-nji. Erarju je odneslo mnogo drv. Skoro lahko trdimo, da bi bil gozdni erar na boljšem, če bi drva plavil kje višje nad Idrijo in jih od tam clovažal v Idrijo. Drva bi ne šla v zgubo in odškodnin bi ne bilo treba plačevati. V zadnjih letih je dvakrat pretrgalo grablje in na tisoče metrov drvfi. je odnesla voda. Pri določevanju in priznavanju odškodnine bi nekaj več previdnosti tudi ne bilo odveč. Svoj čas so pripovedovali, da je dobil liberalni trgovec 1600 kron odškodnine, češ, da mu j c toliko svilnatih rut, ki so bile hranjene na tleh, poškodovala voda. Voda je res prišla v prodajalno, a le par centimetrov visoko, a čuden trgovec, ki pri tleh hrani svilnato blago, zlasti če ima svojo prodajalno na prostoru, ki ga voda večkrat preplavi. Kak zmrzel krompir, ki ni za rabo, se prav
sebe v hišo zapreti, pa ko jo grablje raztrgalo, je voda vdrla skozi i ^jg^o ceni^kjer je pa" res" škode 'tudi
okna v prodajalno in hišo. Bil je ves i	,------------------ ------ -j
napor zastonj.
i Bodo li grablje odpravili? Gotovo 110. Leta 1551. so jih omislili, in ne dobe tako poceni voznika, kakor je narasla naša Idrijca. Plačali bodo škodo in odpisali zgubljena drva, pa bo šlo zopet po starem naprej.
i Lepo božičnico so napravile uršu-linke pretečeni ponedeljek v prostorih otroškega vrtca Blagi dobrotniki so darovali 70 kron v denarju, nekateri trgovci v blagu toliko, da sc je zamoglo vseh 80 otrok obdariti s pecivom, poleg tega pa še postreči peterim deklicam z obleko in enako enemu dečku. 16 predpasnikov so dobile revnejše deklice, " parov čevljev za zimo, nekaj nogovic in blaga za razne potrebe. Otroci so so vsem dobrotnikom v vezani in neveza-besodi pri božičnici zahvalili; še
m
večjo zahvalo so pa s tem izrazili, ker so nam pokazali kaj so se naučili. Kako izrazito so deklamovali mali pritlji-kovci, kako ljubko so igrali! Tri učeu-ke osmega razreda so pa samostojno ali čveteroročno na glasoviru pokazale kako gibčne prste da imajo. Veliko mater je bilo prišlo pogledat mali naraščaj in se niso mogle načuditi nastopu, kretanju in predavanju malih. Blagrovale so novo napravo, da je mogoče svoje Ijubčke izročiti tako spretnim in vajenim rokam. Torej Bog plati vsem dobrotnikom, a tudi uršulinkam!
i Povodenj smo zopet imeli ob izrednem času, ali pravzaprav bili sta dve povodnji, ki sta si hitro sledili. Prva je bila v nedeljo. Ker je gozdno oskrbništvo plovilo drva. zaprle so »grablje« kmalu vodi pravi tir, tako da so bile v kratkem času hiše ob grab-ljah polne vode. A ta dan se je še precej dobro vse izteklo. Ko je nehalo deževati, odtekla je še dosti hitro voda. j Vse drugače pa je bilo v torek, 21. decembra. Deževalo je vso noč na torek. Tega dne zgodaj dopoldne pa je moralo tudi v okolici močno deževati, ker je Idrijca vidno naraščala. Tudi potok Nikova je pokazal, da je hudournik. Idrijca je jela pod Gorami in drugod prestopati breg, ob 10. uri dopoldne jo bila videti dolina ob Idrijci in Nikovi kot jezero. Voda je donašala vedno nove zaloge drv in hlodov in se ob grab-Ijah tako zajezila, da je bila nad meter višja na levi strani grabelj. Pritiska naplavljenih drv in hlodov drogi grabelj niso zdržali dolgo. Četrt na 12. uro je pretrgalo grablje na najbolj nevarnih krajih. Ko je dobil naplavljeni les prosto pot, udaril jo jc čez cesto mimo zadruge v Nikovo, pod eraričnim mostom mimo Didičevega hotela je potem šlo ž njim dalje zopet v odprto Idrijco in naprej proti Goriški. Stolne in stotine metrov drv je odšlo. 'Proti poldnevu se odtrga hkrati od grabelj tolika množina lesa, cla si zapre sama pot pod lesenim mostom pred Didičevim hotelom. Masa pritiska ob most, ki škriplje in poka na vso moč. V sredini, kjer jc most vezan, jc že odjenjal, premaknilo ga je skoro za meter. Vsak hip smo se bali, da se zruši — potem pa z Bogom še drugi mostovi! A v ozki strugi Nikove se je dolgi les sprijel in med seboj sklenil, cla je k sreči odnehal pritisk na most, ki jc tako zdržal. A preseljevanje drv in hlodov izza grabelj ni prenehalo. Ko je bila Nikova zaprta, si jo voda poiskala za plavijo nje in odlaganje lesa nov jirostor, udrla jo je ravno po sredi proti mostu pri sv. Križu. Ta most ima do polovice leseno ograjo, polovica proti mestu pa je zidana. Lc par minut je preteklo in cesta med zidano ograjo je bila polna lesa in vode. Ograja ni vzdržala silnega pritiska, v hipu je izcinilo v valove kakih 15 metrov po dolžini zidu. Mecl tem je Idrijca tako narasla, da je dosegla most in drva so se zajezila ob
po več sto kron, olresa se erar, da ni nobene škode, ali da ni zavezan dati odškodnino, češ, da škode ni povzročilo plavljenje drv. Odškodnino dajejo, kjer ni voda pustila skoro nobenih znakov, odrekajo jo pa tam, kjer je pustila cele žagavce. Nekateri so tudi sami bolj krivi, nego voda. Ob povodnji v torek so plavali sodi, nekateri celo polni petroleja, prazni zaboji in podobna ropotija. Take stvari spadajo v skladišča, za kar pa javne cesto in ne-zagrajeni prostori pred hišami niso primerni. Neprevidnost in površnost nc zasluži še nagrade. Kako so pa vča-ih natančni! Didič je postavil novo močno stavbo. Ako bi bilo stalo v torek še staro kegljišče, bi ga danes več ne bilo in še marsičesa ne, »bauštat« bi bil pa na Didičevem vrtu pod hišo P. Vidmarja. A kaj vsega ni zahtevala gozdna direkcija, predno neha ugovarjati novi stavbi. Še kolavdaciji se je ustavil njen zastopnik.
i Še nekaj o odšVo^r^ni. Erar izključuje od odškodnine vse one, pri katerih se je odkupil ali ki so se zavezali, da ne bodo zahtevali odškodnine za škodo, ki utegne nastati, kadar plavijo orarični les. Kaj pa, če plavi kak privatnik? Splošno se govori, da je z eraričnim lesom vred priplavalo v Idrijo tudi par tisoč žagavcev, ki jih je erar prodal že lesnemu ' trgovcu. Ravno ti žagavci pa so polomili grablje, poškodovali mostove ter zadržali vodo. da ni mogla tako dolgo odteči. Kako pride erar do tega, da bi plačeval vso odškodnino, in kako pridejo tisti, ki imajo z erarjem pogodbo, do tega, da bi bili ob vsako odškodnino? Pomisleka vredno.
i Idrijska podružnica Slomškove zveze ima v torek, dne 28. t. m. ob 11. uri dopoldne svoje zborovanje v Spod. Idriji. Prijatelji katoliškega učiteljstva dobrodošli!
Da se Kranjska pri razstavi dostojno zastopa, osnoval se je — kakor se je že svoječasno poročalo — v Ljubljani odsek, ki je prevzel razstavo kranjskega oddelka.
V ta namen se je najel v državnem razstavnem poslopju prostor 103 m' ter so sc pripravljavna dela takoj pričela. Pred vsem naj bode kranjski oddelek po pravilni izberi in primerni razstavitvi razstavnih predmetov ter po originalni opremi zanimiv in privlačen.
Posebej je še omeniti, cla bode lovska razstava -okvir športne razstavo daleko presegala. Razstaviti je namreč tudi vse obrtne izdelke, ki so v kakor-šnikoli zvezi z lovom. Ne samo v kranjskem lovskem oddelku, nego tudi v posebni, tujskemu prometu odkazani palači se razstavijo umetniško prirejene pokrajinske slike iz Kranjskega. Lovska razstava pospeševala bo torej ne samo lovstvo, nego tudi tujski promet.
Z veseljem je torej pozdraviti okol-nost, cla se tudi Kranjska dežela na tej razstavi proslavi pred širno javnostjo in v interesu dostojne reprezentacije naše dežele pred vsem svetom je, da se udeleži te lovske razstave.
Umevno je primerna udeležba pri taki razstavi združena z znatnimi stroški, za kojih pokritje bo potrebna najmanj svota 19.000 K, — sama najem-ščina za prostor znaša 5000 K.
Ob zbiranju teh izdatkov je navezan odsek na prostovoljne prispevke. Stroške posameznih deželnih razstav morajo pokriti deželni odseki, ker je osrednji odbor itak obremenjen z ogromnimi svotami za napravo poslopij in izvedbo vseh glavnih priprav.
Odsek je prejel že posamezne večje in manjše prispevke, toda celotna potrebščina še daleko ni pokrita.
Ker se gre za to, da bo naša dežela dostojno zastopana, odsek ne dvomi, da bodo vsi krogi, ki se posredno ali neposredno zanimajo za lov, podpirali našo akcijo z znatnimi doneski.
Ta razstava pa je pomenljiva tudi za ugled celotne kranjske dežele in se za to podjetje zavzemajo avtonomne deželne kornoracije in deželno stolno mesto Ljubljana.
Želeti je torej, da naj podpirajo tudi širši sloji prebivalstva to podjetje s prispevki in da prinomorejo k temu, da se povzdigne v obče ugled dežele..
Doneske sprcjemrfjo člani odseka ter podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Franc Jožefova cesta št. 9; Imena darovalcev se priobčijo v dnevnikih. Tudi uredništvo našega lista prisnevke hvaležno sprejema.
Konečno je še omeniti, da sestoji deželni odsek iz 50 gospodov vseh stanov in da je prevzel predsedstvo Njegova svetlost knez Hugon Windisch-gratz. — Podpredsedniki so: g. deželni glavar dvorni svetnik Fran pl. Šuklje, deželni poslanec in grajščak g. Oton baron Apfaltrern in deželni odbornik odvetnik g. dr. Ivan Tavčar.
V božičnih prazn kih dobite med svojimi prijatelji in znanci novih naročnikov na „S!ovenca!" V vsakem kraju s? posvetujte o tem, katere bi se še dalo pridobiti za naročnike Slovenca". Naš dnevnik v vsako krščansko slovensko rodbino! V dneh pred novim letom posvetite agitacijo ,.Slovencu" — naj se povsod pokaže zavednost, ki je prava in trdna le, ako je združena s požrtvovalnostjo za časopisje!
Kranjska m prvi \mM razstavi na Dunaju 1910.
Kakor znano, se vrši od majnika do oktobra 1910. na Dunaju pocl pokroviteljstvom Nj. Veličanstva, cesarja mednarodna lovska razstava. S tern^ se prvikrat v sijajnem okviru obsežne razstave predoči gledalcu lovstvo celega sveta.
Privlačna sila tega dalekosežnega načrta izkazala sc jo žo s tem, da so obljubilo ne samo mnogoštevilne dežele naše monarhije, nego tudi inozemstvo nepričakovano veliko udeležbo. Posamezne inozemske države pnrede na razstavi lastno palače in paviljone ter se žo iz toga lahko razvidi, da bo udeležba inozemskega občinstva najbrž znatna.
Samo ob sebi jc torej umevno, da ob tako sijajni razstavi tudi naša kranjska kronovina ne sme zaostati, marveč je ravno kranjska dežela poklicana, da so odlikuje s svojimi posebnimi vrstami divjačine in s svojim na zelo visoki stopinji stoječim lovstvom.
Kultura vsenemštva.
Sprememba poslovnika za državno zbornico je iasno pokazala, v kakih rokah je ležala usoda slovanske Avstrije. Zatulili so po časopisju losvon-romci in vsenemški maliki, kot bi jim sestradan »Volk« trgal meso iz telesa. Kjerkoli obregneš ob dvojico ali trojico vsenemških svobodomislecev, se diviš nad njih »kulturo«, ko mečejo iz ust nad naše poslance psovke, ki bi se jih sramoval izreči vsak kravji pastir. Takemu brezstidnemu psovanju je bil priča ugleden Slovenec, ko se je peljal iz Celovca proti Jescnicam. Trgali so ha j lovci dr. Krekov predlog, da so frčale cunje na vse strani, psovali dr. šusteršiča in dr. Kreka, da so se treslo šipe železniškega voza. očitali jima za-vratnost in zahrbtnost ter jima nadevali imena, cla se jih nam gabi ponavljati. »Dr. Krek »d i c s e r slavi-s c h e H u n d«, jc bila najmilejša psovka,'ki je veljala možu, ki ni lc vzor - Slovenec, temveč tudi vzor - Av-strijanee. Ko bi ne smatrali vsenemško jjsovanje za čast našim voditeljem in vsemu Slovenstvu, katerega predstavi-tclj v državnem zboru je »Slovenski klub«, bi poskrbeli tem junakom za božične praznike ričet. Ali bolje je, da prenašajo vsenemške psovke čast in slavo slovenskega naroda tudi po gnezdih. Ileil nemški kulturi!
/Zlate mtinjt: Berlin Ptrii, Bim iti.
Vla/bolj koam lobfr^ _
Ha tU.	^
itvo
zdelovttell
&
Ljubljana, SpllaL-Sttllar. al t

KoroSkl Slovenci.
k Koroški Slovenci! Oklenite sc vsi »Slovenca«! On je .Vaš, dobiti Vi njegovi !
k Kako se dela za nemštvo! Boro-veljska nemškutarija je kupila s pomočjo »Siidmarke« nekemu Ovčarju hišo, za katero se jc poganjal tudi g. Anton Renko, ki je Slovenec. Mislili so, da Ovčarju ostane tudi glavna zaloga lobaka, kar bi mu neslo okoli 3000 K. S tem bi lahko živel in delal politiko, liajemščino pa bi rabil za obresti. Pri javni licitaciji pa je trafika padla Ko-meterju v roke. On ima zalogo zastonj in plača celo od majhne trafike 624 K državi. Ovčar ima zdaj hišo, pa kruha nima, ker delati ne zna. Zato je »Volksrat« sklenil, da se mora od ministrstva K!) pritisniti na finančno prokuraturo v Celovcu da razveljavi prvo licitacijo, vzame zalogo gospodu Kometerju in jo poveri brezkrušnemu Ovčarju. Cela zadeva je že pri ministrstvu in kolikor poznamo uslugo vlade nemškutarjem nasproti, bo »pubi«, to ime ima v Borovljah, najbrž prišel h kruhu. — Drugi slučaj. Lovski list »Waidmannsheil« vsled pritiska nemškega »Volksrata« ne sprejme več inserata od puškarske zadruge Peter Wernig. Tako delajo Nemci. Mi pa?
k Zoper občinske volitve t Grebinju smo vložili protest. Volili so s pooblastili taki, ki nimajo v občini voliv-ne pravice. Če no bomo druzega dosegli, vsaj župana ne bodo mogli voliti tako hitro. Med omenjenimi neopravičenimi volivci so ravno ljudje, odvisni od barona Helldorfa, pri katerem je oskrbnik znani slovenožrc Manner. Zopet blamaža za tega moža.
k Krajni šolski svet v Vellkovcu, kojega načelnik je bivši Kapun, sedanji Gallinger, c. kr. sod. svetnik, nekdanji član »Triglava«, je priredil svojo liemškutarsko »Liedertafel« v nemški »Turnhalle« zadnjo soboto, ki je bila obenem kvaterna in adventna. To bi še ne bilo tako napačno. Pač pa se mora obsojati plesni venček, ki je bil tudi na vzporedu. Sploh moramo povedati javnosti, da omenjeni narodni odpadnik Uganja v Velikovcu neverjetne nem-fckutarske komedije. Bomo še več govorili.
JeseniSke novice.
] Netaktnost ali neumnost? Kar
tavzeli smo se, ko so se pretekli teden ;lv tovarni delila vabila na božičnico, ki 80 je priredil odbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Savi dne 19. t. m. za Bavski vrtec. Gotovo nam nihče ne bo tnogel očitati, da nasprotujemo božič-nici, saj vemo, da lepšega in plemenitejšega veselja otrokom ni mogoče napraviti, in stariši se gotovo tudi vesele ob takih prilikah svojih malih. Pač pa moramo pripomniti, da se nam zdi bo-žičnica v adventu, pred Božičem — nesmisel. Netaktnost, da ne rabimo ostrejšega izraza, pa je, da se jc božič-nica priredila v nedeljo ob dveh popoldne, ko vendar vsak človek na Savi in Jesenicah ve, ali bi vsaj moral vedeti, da je ob tej uri popoldanska služba božja. Ker sc je jako mnogo ljudi nad tem po pravici spodtikalo, hočemo in moramo odbor podružnice opozoriti, naj s takimi koraki nc jemlje ljudem zaupanja do vrtca. Že zadnjič je Ciril -Metodova družba priredila na Jesenicah skupščino med dopoldansko službo božjo, sedaj pa božičnico med popoldansko. Ako se bodo take stvari tako dosledno ponavljale, bomo morali jvodstvu še krepkeje posvetiti!
j O kompromisu zopet pišejo pretekli teden neki mladi liberalčki v »»Slovenskem Narodu«, in to pišejo ljudje, ki kompromisa sploh še nikdar niso brali, in če kaj vedo o njem, so izvedeli iz »Slovenca«. In ti ljudje pišejo, fce kak liberalec lomi kompromis kakor medved hosto, da »se naprednjak teamo gane«. Stare liberalce, ki so v boju z nami osiveli, imamo radi, ker so s svojim nasprotovanjem silno pomagali našo sveto stvar utrditi in sedaj priznavajo, da je naše dolo dobro In ljudstvu koristno. Zato jim pa še eknrat. dobrohotno svetujemo, naj dajo svojim mladim eno po jezičku, da jim s svojim čečkanjorn po »Narodu«' no bodo napravi j ali na starost bridkih ur! Starost se mora spoštovati! Zapomnite si to, vi mladi!
j Gostilničarje sramote liberalci v svojem žurnalu, češ, da nimajo nobenih naprednih časnikov. Nikar se naj jtemu nc čudijo! Gostilničarji so že morali sprevideti, koliko je liberalno pi-sarjenje vredno in koliko koristi jim donaša. Vsak obrtnik mora biti žo toliko pameten, da ne bo zastonj denarja v zrak metal. Najboljši odgovor gostilničarjev bo to, ako se z novim letom | Vsi naroče na »Slovenca«, ki ga vse 1
naše občinstvo s tolikim zanimanjem 111 toliko koristjo prebira. Ako danen liberalno dolo v javnosti nič ne pomeni, tudi liberalno časopisje ne more nič pomeniti. Gostilničarji, vsakega liberalnega vpliva sc v novem letu prav temeljito otresite!
j Ker smo poročali o smrti social-nodemokraškega poglavarja Družinska, nas »Narod« napada. Krepke imamo o tem povedati, pa ne maramo na Sveti večer; bomo pa prihodnjič.
j Ženski odsek katol. delavskega društva na Jesenicah priredi na Sv. Štefana dan ob 7. uri zvečer v »Delavskem Domu« na Savi božičnico, pri kateri bomo poslušali ljubke Silvin Sar-denkove »Svetonočnice«, gledali živo sliko betlehemsko, se radovali ob ubranem petju mešanega zbora in — iskali ter pričakovali svoje sreče. K prijetni božični zabavi, h kateri je vstop prost, uljudno vabi vse prijateljice in prijatelje društva ženski odsek.
j Našim somišljenikom! Vsem našim prijateljem naj bodo namenjeni lepi božični prazniki za potreben oddihi ja j, vendar pa tudi za plemenito delo. Naj vsak po svojih močeh porabi prosti čas za požrtvovalno agitacijo za naše liste. »Slovenec«, »Naša Moč«, »Mladost«, »Domoljub«, »Bogoljub« in drugi krščanski listi naj postanejo vsakdanji gosti in prijatelji v naših poštenih družinah. Naj tudi to pot naše krščansko-socialno delavstvo pokaže vso svojo navdušeno zavednost. Torej, somišljeniki, na noge, na delo plemenito!
j Vesele božične praznike I Vsem našim društvom, vsemu organiziranemu delavstvu, vsakemu sodelavcu, vsakemu našemu somišljeniku: Vesele božične praznike! Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
UMOR OTROKA V DUNAJSKEM PRATRU.
Zločinec Leopold Hobinger, čistilec mestnih jarkov, rojen 1. 1872. na Dunaju, je pohotno umoril v ponedeljek 20. t. m. popoldne malo Jožefino Panze, hčerko delavca Štefana Panze. Mlada deklica jc bila rojena 1. 1904. V ponedeljek opoldne so starši pogrešili inalo Jožefino. Izpraševali so na cesti otroke, ki so povedali, da je zvabil deklico nek mož k slaščičarju, kjer ji je kupil slaščice. Otrok je postal do neznanca zaupljiv in šel ž njim v hišo na Engert-strasse 233. Ko je to izvedela mati, je letela kolikor je mogla v omenjeno hišo. Slutila je nesrečo. Vprašala je hišnika po možu z malo deklico. Hišnik pa ji je pokazal stanovanje, v katerem je bival Hobinger z dvema tovarišema. Vsi trije čistilci jarkov so delali samo ponoči, in so bili čez dan prosti. Tovariša nista bila doma in je bil v stanovanju Hobinger sam. Ko je mati stopila v stanovanje, je zagledala grozen prizor. Na postelji je ležala v krvi umorjena njena mala hčerka. Oči so ji izstopile in iz telesa je curljala kri. Poleg nje je stal globoko sklonjen Hobinger z okrvavljenim nožem v roki. Ko je morilec zagledal mater, jc začel klicati na pomoč, ter je pobegnil iz stanovanja. Okrvavljeni nož, ki jc bil navaden žepni nož, je vrgel na begu proč. Ljudje v hiši so prihiteli skupaj in v zmešnjavi bi sc skoro posrečilo morilcu uiti, ako bi v veži nc prijel nek policijski stražnik poliotneža, ki je bil pomanjkljivo oblečen. Ogorčena množica ljudstva je spremila morilca na policijski komisarijat v Pratru. Vsi poizkusi oživeti umorjeno deklico, so bili brezuspešni. Bila je zadavljena in v okrožju srca popolnoma razmesarjena. Hobinger je pri preiskavi dejal, da mu jo deklica prostovoljno sledila, ker ji je kupil slaščice. Morilec je znan pijanec 111 nasilnež ter je bil že obsojen zaradi težke telesne poškodbe na šest mesecev ječe. Tudi sedaj, ko jc izvršil svoj pohotni umor, je bil pijan, vendar pri popolni zavesti, kot je izpovedala policija.
Za božična in novoletna darila
priporoča
Mestni trg nasproti rotovža
svojo veliko izborilo zalogo finih
Švicarskih ur briSjantou zlatnine in srebrnine
v veliki izbiri, ter raznih drugih predmetov iz kina-srebra po najnižjih cenah.	2171
f® m
rs
mummmi ...............,,
Zaščitna znamka ,.Sidro"
LInIment. Capslcl comp.
2733	--------. -.......r. ^
Nadomestek za Sldro-PaIn-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-zujočo ln odvodno mazilo pri prohlaientn itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2 - se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj sc jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Riciilerifiva lulma pri ..zlatom levu" v Pragi
Elizabetna ccsta štev. 5 nova.
ffi
Piknik.
Resnična dogodba iz polpreteklega časa. Ob desetletnici obstanka poklonil „Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici« Cerar — Danilo, član deželnega gledališča v Ljubljani.
Se zbralo je nekdaj slovanskih igralcev šestero število iz narodov vseli; Srb, Rus, Čeh, Poljak ter Hrvat in Slovenec,
enakopremožnih v posvetnih stvareh.
Napravili radi bi skupno večerjo, a novcev premalo mošnjički drže. Ker sami problema rešiti ne znajo, pokličej o v zbornico svoje žone.
Pa stavijo jim prekočljivo vprašanje, da skusijo njih gospodinjski talent: Katera za svoto, ki je v razpolago, napravi večerjo za celi konvent?
Kot prva oglasi »Etelka«1 se mala, ki vloge že tudi v gledišču igra, in pravi, da »žuvež«- ni drago jedilo, ter da ga okusno pripraviti zna.
»Kod nas piletina3 je najjiftinija,4 to mati najmlajša po letih trdi; a češpljeve cmoke gospa od Moldave, postavlja kot višek najboljših jedi.
A končno pa se oglasi Slovenka ki je poslušala razgovor molče. Vse vtihne, ko ona povzame besedo, in vse radovedno v govornico zre.
»Obilo predlagale sestre ste drage, okusnih, redilnih in tečnih jedi, a zdi se mi, da ne poznate še one, ki vse te po svojstvih zelo prekosi.
V Ilirski tam Bistrici, v Notranjski
naši,
moderne tovarne več let že stoje, a njih testenine pa kot »Pekatete« povsod kot najboljši izdelek slove.«
In vzeli možje svoje svinčnike v roke, pa so kallculirali na vse strani in končno prišli do rezultata, da res ni od zadnjih cenejše jedi.
Poldrug kilogram teh, deset paradaj-
zov,
za groš parmezana in nekaj masti: gospe pa večerjo so skuhale tako, da bili so iznenadeni vsi.
A še je ostalo drobiža za pivo, za pet cigaret in britaniki dve . . , So pili in jeli, in bili veseli, in pa »Pekatete« hvalili nad vse.
1 ime Srbkinje, 2 srbska jed. 3 piščanci, ' najceneja.
O/ermvallo: s
železnato J{ina-Yino
Higijenidna razotava na Dunaju 1000: Drtavno odlikovanje in častni diplom k (lati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in maiokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALL0, t. in kr. dvorni dobavitelj
1	TRST-Barkovlje.

m
&
$ $ & $ $
VHmerlko in Kanado
zložna,
cena
-s» in varna
vožnja s cunard Line =
j H 544 52	Bližnji odhod:
Iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 11. jan. Saxonia, 23. februvara, Pannonia, 1. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 8. jan., 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 11. junija 1910, Mauretania, 29. jan., 19. febr., 12. marca 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
n na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju, Deli koles čudovito po ceni in dobri. Uust. ceniki franko.
2351
preizkušeno krmilo za pse useEi pasem 50 kg K 23 —
iz tovarne; 5 kg K 3'20
poštnine prosto. Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Henrik poSsferer
(patent, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino)
Dunajsko Novomesfo (Miener-Neustadt).
Ustanovljeno 1893. - Nad 300 najvišjih odlikovanj Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
■ kmetje in fantje! v moji lekar-' niški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk .n las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št.l. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči le od mene. Naslov
65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3190 a
3378 3-1
med katerim i sta tudi dve
dobro VDe:jani gostilni, se proda po 3elo uaodn mi p. goji. Pojasnila se dajo v „Goj."lni Dri mostu", Jv jvi Vodmat 16,
tovarna koles,
Opočno štev. 85. na Češkem.
Jfroti katarom
aopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah /drtv ničko priporočana je	m 12 n.
F™?ušek Pozor podjetniki!
Naprodaj je v bližini Ljubljane skupno več oralov obsežen ob cesti ležeč	3369
travnik
afifcalHN&g M&J$omi
katera se z vspehom rabi sama al' pom šaua z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deiuie, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučniSi posebno dobro obnese.
kjer je izvrstna glina. Tudi za strešno opeko je 3—4 metre na debelo. Cena po dogovoru. Kje pove uprava tega lista.
Revmatizem, protin, neuraigija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CORTRHEUMAN
izvirek: Gtesstiubi Sauer brunn,
želez. postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlh Prospekti tasionj in franko.
V Ljubljani ss dobiva v vsoh lekarnah, vočjift SpecurijsKib proaajalnisata in trgovinah z jestvinam ia vinom.
Zalngo pri Mihael Kaatnerju, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 52—49
iiesedni znak za (menthoio-saliciliziran kostanjev izvleček),
J
_____m
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
Sica 1 krono. Pri naprel vpoSiljntvi K »-50 se posije l pušlca franko
" ■	.	n — . • A v	.
• • .»•—., 10 .
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B, FRHGNER-ja
c, kr. dvornega dobavitelja, PBAGA III., št. 203. Pozor na ime Izdelka In lzdelovatel|al
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Dr. Susteršfč o procesn FrieCsing.
O procesu poslancev hrvaško-srb-ske koalicije proti zgodovinarju Fried-jungu in odgovornemu uredniku »Reicbsposte«, ki je končni, kakor znano, s porazom avstrijske diplomacije, je izjavil načelnik naše stranko dr. Iv. Susteršič v dunajskem listu »Die Zeit«:
Po mojem mnenju je odkrila razprava proti srbsko-hrvaški koaliciji nevarno slabost naše balkanske diplomacije. Zelo se mora obžalovati, ker so se pustili jasno ogoljufati. Za svojo sodbo lahko zahtevam nepristranost, ker sem, dasi Jugoslovan, odkrit nasprotnik reške resolucije in politike, ki se naslanja na njo. Reško resolucijo sem v prvem trenutku označil za politično napako. Razprava proti dr. Fried-jungu je jasno dokazala, da je postopala srbsko-hrvaška koalicija v strogo patriotičnem smislu in da je postopala popolnoma korektno. O tem nisem nikdar dvomil, da bi bila kdaj zasledovala koalicija sploh veleizdajalske smotre, in to tim manj, ker poznam osebno več gospodov koalicije in ker znam, da stoje visoko nad najmanjšim sumom kake nekorektnosti v katerikoli si bodi smeri. Opozarjam lc na gospoda Tomi-čiča in Nikoliča. Zdaj se je pa tudi dokazalo, da sc ne more tudi nobenemu posameznemu članu srbsko-hrvaške koalicije predbacivati kaka nekorektnost proti državni ideji. Pozdravljam to z velikim zadovoljstvom z jugoslovanskega stališča ne glede na moje na-pprotstvo reški resolucijonaški politiki.
Zapazil sem, da se je sum nekorektnosti posameznih članov koalicije od gotove strani eksploitiral sploh proti Jugoslovanom. Najmanj povoda za sumničenje so imeli Mažari, ker se je s sodelovanjem sedanjih naOgrskem merodajnih krogov svojčas ustanovila srbsko-hrvaška koalicija. S te strani ni niti sence upravičenja metati na koalicijo kamne.«
XXX
Poraz avstrijske diplomacije bo zelo neugodno vplival tudi na Rau-chovo stališče, ki bi bil že padel, če bi ne bili ogrski politiki preobloženi z rešitvijo sedanje ogrske krize. Vsa sodna razprava bo rodila to dobro, da:
1.	padejo tožbe o nelojalnosti Jugoslovanov pri najvišjih merodajnih avstrijskih krogih in
2.	da zavoje svežejši duh v avstrijski diplomaciji, ki je danes izključna posest — plemstva, ki se sicer izpozna .v bizantizmu in v traču, širšega obzorja pa nima, kakor tudi ne potrebne previdnosti in prakse, zato pa tako lahko nasede, kakor je nasedla zdaj v zadevi Friedjungovi, pri kateri je naša diplomacija bila pošteno potegnena, a ž njo tudi visoki krogi in časopisje.
Kakor čujerno, bo naslednik barona Raucha neki general, na kar zasede zopet banski stol grof Pejačevič.
Oilpošljits narornno na »Slovenca" se pred novim Mora, ite olajšste dsla n^raviiišlvii ln s!a list oii no jem letu redno dobite 5 — Odpošljlte naročnico takol!
AVSTRO - OGRSKA.
Po državnozborskem zasedanju.
To, da je zbornica izpremenila poslovnik in da je prešlo zbornično vodstvo v slovanske roke kljub Friedjun-govemu procesu kljub novemu ogrskemu ministrskemu predsedniku, še vedno prevlada v avstrijskem nemškem svobodomiselnem časopisju, ki nc more pozabiti groznega frajzinovega poraza. V četrtek šole so nemške svobodomiselne stranke prišle k sapi in izjavile, da so zadovoljne, ker sta še Schreiner in Hochenburger ministra. Povedali so tudi, da se bodo borili za nemški poslovni jezile v zbornici še naprej.
»Korrespondenz Nord«, ki je v zvezi s Stapinskijem, poroča, da Poljaki in krščanski socialci niso več zadovoljni s predsednikom Pattaijcm, ki zato odstopi. Predsednik postane Ebenhoch. Nova podpredsednika postaneta za Rusinc poslanec Romanczuk, za Unio latina dr. Conci. Spor med ministrom Dulembo in poljskim poslancem ! Kozlovvskim, ki sta se sprla na zborničnem hodniku je poravnan.
Deželni zbori.
Današnji uradni list javlja, da so sklicani po cesarskem patentu sledeči deželni zbori: zgornjeavstrijski, tirolski, goriški 27.; kranjski, štajerski, moravski in Slezijski 28, bukovinski 29. t. m., nižjeavstrijski 3. in solnograš-ki 4. januarja. Tirolski deželni zbor je zaključen.	I
Ek lex stanje v skupnih zadevah. 0
Prvič, kar obstoja dualizem, 3®> prične glede na skupne zadeve 1. januarja 1910 brezpravno stanje. Ogrski državni zbor ni volil delegacij in ni za skupne zadeve niti začasnega proračuna.	3
Učinek Friedjungove razprave na Srbskem.
Belgrajski listi poročajo, da je »napravil« dokumente, ki so se rabili v znani dunajski sodni razoravi, časnikar Radivojevič, ki je bil ob vojni nevarnosti med Srbijo in Avstrijo aretiran v Belgradu zaradi vohunstva, a se mu je posrečilo, da je pobegnil v Ze-mun. Kralj Peter jc zelo zadovoljen z izidom procesa, kakor je izjavil Spa-lajkoviču.
Pasiven odpor
pripravljajo železničarji Češke severne železnice, če jim no izplačajo doklad, ki jim jih že eno leto zadržujejo.
častna zadeva v Poljskem kolu.
Neki poljski konservativni poslanec je ostro napadel v zbornici na hodniku »Poljsko kolo«, osobito ministra dr. Dulembo. Spor je bil tako hud, da sta si minister in poslanec poslala se-kundante.
Za Dalmacijo
svoj čas napravljen program glede na izboljšanje gospodarskih razmer se razširi. Minister Weiskirchner je pri Bienerthu izposloval sestavo mešane komisije, ki se posvetuje o potrebnih gospodarskih izboljšanjih Dalmacije.
LUKACS PRIHODNJI OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Ogrski uradni brzojav poroča, da jc tajni svetnik Ladislav pl. Lukaes včeraj ob pol 3. uri popoldne naznanil časnikarjem: »Njegovo veličanstvo me je blagovolilo designirati za ministrskega predsednika in me pooblastilo za pogajanja s strankami glede na sestavo nove vlade. V Justhovi stranki so zadovoljni z Lukacsovo designacijo. Glede na banko zahteva stranka le, da se napravi do leta 1911 tozadevna postava. Zase zahtevajo Justhovci notranje in finančno ministrstvo. Kakor se sodi, sestavi Lukaes sledečo novo ogrsko vlado: Predsedstvo in finance Lukaes, notranje zadeve državnik, ki zastopa program iz leta 1869, pravosodje Hollo, trgovino Teodor Batthyani, poljedelstvo Teleky, pouk Voldes, hon-vedski minister pl. Hoffmann ali Jekel falussy, minister Hrvaške Josipo-vich. Če podpira Košut novo vlado, obdrži trgovinsko ministrstvo, Batthyani pa postane železniški minister. Justh se zopet izvoli za zborničnega predsednika.
Cesar namerava januarja obiskati Budimpešto, če bo kriza že rešena.
NOVI BELGIJSKI KRALJ.
Včeraj je zasedel belgijski prestol novi belgijski kralj Albert. Praznično zvonenje in 101 strel je Bruselju javil slovesen dan. Hiše so okrašene z zastavami. Vojaki in meščanski gardisti tvorijo špalir ob cestah, po katerih se pelje kraljeva rodbina v zbornico. Pr-
Ob pol dvanajsti uri je bila končana slovesnost v zbornici. Kralj in kraljica zapustila zbornico. Med potjo nazaj v grad navdušene ovacije. V dveh cestah so motali socialisti oklice, v katerih naglašajo, da hočejo priboriti Belgiji socialno demokratično republiko!
RESEN POLOŽAJ NA GRŠKEM.
Na Grškem je položaj tako resen, da se kralj Jurij najbrže odpove prestolu in da proglase vojaško diktaturo. Atenam se bliža angleška eskadra. Sodijo, da se kralj poda na angleško ladi-jo, ko so odpove prestolu. Vojaška liga proglaša, da se pridružita armada in liga revolucionarjem, ker odpovedujejo državni funkcijonarji.
INOZEMSTVO.
Bombo so našli v Barceloni, ko so popravljali klozet na Salva cesti. Uvedli so preiskavo.
Novo vseučilišče so otvorili v Sa-ratovu 19. t. m. Pri slavnosti so bili navzoči ruski ministri in zastopniki pe-terburškega in moskovskega vseučilišča.
Na Koreji se Japoncem ne godi dobro. Poročali smo že o napadu na korejskega ministrskega predsednika Yia, ki je smrtno nevarno ranjen. Ni še dolgo, ko je bil umorjen po nekem Korejcu knez Ito. Korejci so grozno razburjeni, ker hočejo Japonci deželo anektirati. Japonci pomnožujejo svoje vojaštvo na Koreji, ker se boje splošne vstaje. Brez dvojbe so si Japonci s Korejo nakopali veliko sitnosti.
Brezžični brzojav nameravajo uvesti med Srbijo in Črnogoro.
Za Božična ln novoletna darila, na* ročlte svojim prijateljem, svojim rodbinam »Slovenca!"
Dnevne novice.
+ Vesel in srečen Božič vsem Slovenkam in Slovencem, ki so dobre volje!
-j- Shodi S. L. S. Proti novemu nameravanemu davku na vino so se vršili »na Dolenjskem protestni shodi in sicer dne 5. decembra v Trebnjem, 12. decembra v Trebelnem in 19. decembra v Laltnicu pri Mokronogu. Na vseh treh dobro obiskanih shodih je poročal vrli deželni poslanec župnik Hladnik o nameravanem novem vinskem davku, ki bi bil novo, občutno breme za našega malega vinogradnika. Vsled poročila poslanca Hladnika, se je na vseh treh shodih enoglasno sprejela sledeča resolucija: »Nameravani davek na vino se ne sme naložiti, ker bi bili ž njim najbolj udarjeni vinogradniki, ki so najbolj revni kmetovalci.« — Izražala se je na shodih tudi želja, naj bi se bolj obdavčilo pivo, da bi vinogradniki ložje spravili svoj pridelek v denar. Zato so zborovalci želeli, da se naši državni in deželni poslanci zanimajo za io važno vprašanje, ki v živo zadene našega vinogradnika. Torej zastopniki ljudstva pozor!
-j- »Edinost«, glasilo tržaških Slovencev, piše o Krekovem predlogu med drugim: »Nastane seveda vprašanje: kaj ni j sodimo mi o tem zakonu. Nem-ško-liberalno časopisje s staro dunajsko Židinjo besni. To je za nas dobro znamenje. Nemški krščanski socialci in liberalci so se radi predloga sprli. Prvi so glasovali za, drugi pa proti. Nemška Gemeinbtirgschaft je prenehala minulo soboto. To je prva dobra posledica Krekovega predloga, a gra-ška »Tagespost« se že boji, da pride do večine, katero bodo sestavljali Čehi, Poljaki, Slovenci in nemški krščanski socialci. Dosedaj na kaj takega ni bilo mogoče misliti, ker bi bili nemški na-cionalci z obstrukcijo preprečili delovanje vsake take večine. Sedaj to ne bo več mogoče. Vsaj za eno leto ne. In to nemške nacionalce peče. Opravičena je nada, da začenja z novim poslovnikom tudi nova doba Za toli težko skušane avstrijske narode. Zato pa se pridružujemo tudi mi odkrito in z veseljem aplavzu, s katerim je pozdravljala zbornica minulo soboto dr. Kreka.« — Tako presoja Krekov predlog list, ki nam ni niti najmanje prijazen, zastopa pa narodno jako zavedne kroge. Naši liberalci pa se prepirajo — kdo je predlog sestavil!
—	Poslanec Kotla? »Slovcncu«. Vrli državni poslanec čeških agrarcev Kotlar, je na brzojavno čestitko uredništva »Slovenca«, ki mu je čestitalo k njegovemu govorniškemu obstrukcij-skemu rekordu, odgovoril »Slovencu« v slovenščini tako-le: »Storil sem le svojo sveto dolžnost v boju z egoistič-nim Švabom. Složno nastopamo s Slovenci, in tako bo tudi v bodočnosti. Končna zmaga mora biti naša! Vaš udani VaclaV Kotla?.«
■+ Veliko božično zborovanje priredi podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico prihodnji torek, 28. decembra, ob desetih dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v Ljubljani. Edina točka dnevnega reda: Izboljšanje gmotnega stanja. Poročevalca bosta nadučitelj J. Štrukelj: »Krščansko ljudstvo in krščansko učiteijstvo«, in mestni učitelj K. Simon: »Najnujnejša pomoč«. Odbor vabi tem potom vse člane in članice »Slomškove zveze« kakor tudi poslance S. L. S. na to skupno posvetovanje.
—	Slovenske delavce in delavke poziva »Naša Moč« na najživahnejšo agitacijo za »Slovenca«. Tako je prav! Skrbimo vsi, da ob novem letu povzdignemo »Slovenca«!
—	Županstva in časopisi. Najvišje sodišče je, kakor poročajo listi, razsodilo, da županstva smejo naročati časopise na račun občine.
—	Društvo »Kranj«. To društvo je zadnjo nedeljo uprizorilo igro »Hanice pot v nebesa«, in sicer na tak način, da jo smolo imenujemo višek vseh predstav, kar jih jc kdaj podalo to društvo ali katerokoli drugo izven Ljubljane. Igra »Hanice pot v nebesa« sc ponovi v »Ljudskem Domu« v Kranju na Sv. Štefana dan ob pol 4. uri, tako zgodaj zalo, da se jo tudi okolica lahko uclei-ježi. Pričakujemo, da bo Vsakdo rad se poslužil te prilike, da vidi enkrat,"kako ^p treba igrati na odrih.
-j- Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval ministrskega koncipi-sta v trgovinskem ministrstvu gospoda dr. Leona Stare t a ministrstvenim pod-ta i ni kom.
Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa je ponavljalo pretečeno nedeljo igro »Revček Andrejčck«. Žal, da je bila to pot udeležba manj povoljna. Vzrok tiči v tem, ker je bilo zadnji' čas preveč raznih prireditev in ker ljudjo potrebujejo denarja za bližajoče se praznike. — Na sveti večer priredi društvo svojim udom skromno božičnico pri jaslicah, ki so napravljene v društvenih prostorih, s. petjem, kratkim govorom in tombolo, za katero so je nabralo precej lepih dobitkov. — Društveni odbor je sklenil obdariti potrebne otroke svojih udov z obleko in obuvalom. Obda-rovanili bo nad dvajset otrok. To bo lep božični dar. — Slovenski otroški vrtec je priredil 19. t. m. izborno obiskano božičnico, pri kateri so naši mali nastopili z deklamacijo, petjem, dramatičnim prizorČkom in božično živo sliko. — Nemški otroški vrtec je obhajal svojo božičnico 22. t. ta. — Tudi kinematograf imamo. Mudi s? že nekaj časa tu ter prireja ob nedeljah in praznikih predstave. — Vreme je neugodno. Skoro vedno deževje. Sanjkačem ni nič po godu. Že imajo pripravljene sanj-ke, da pobite ž njimi na Ljubelj ter se ondi spuste doli na kranjsko ali na koroško stran.
—	Sirotišnica v Kranju. Vincenci-jeva družba v Kranju je sezidala letos novo hišo, v katero so se naselile dne 20. decembra štiri usmiljene sestre iz Zagreba, ki bodo imele tu sirotišnico in stregle bolnikom po hišah. Tak zavod je bil za Kranj prav potreben. Dne 23. t. m. je č. g. dekan A. Koblar ob asistenci obeh gospodov kaplanov in v navzočnosti odbora Vincencijeve družbe blagoslovil novo hišo. Nato je g. dekan imel nagovor in izrazil veselje nad novo postojanko milosrčnosti, toplo se zahvalil društveni predsednici gospoj Šavnikovi in vsemu odboru ter dobrotnikom za podporo, in pozdravil prvo prednico sestro Bertilo. Zagrebška hiša usmiljenih sester ima 1172 usmiljenk, med njimi je večina Slovenk. Sestre delujejo po vsem Balkanu. Najbolj zahodna točka je Kranj, najbolj vzhodna pa blizu Carigrada.
—	Cigani na Premskovem pri Kranju so bili pc tali velika nadloga za ljudi. Zato so se prebivalci prav oddahnili, ko so zadnje dni orožniki z dolgo cigansko procesijo odrinili proti Radovljici. »Kokalj« naj naseli cigane drugod,« so rekli, »saj vedno kupuje posestva, tega pa ni treba, da bi se. Premskovo pociganilo.«
—	Svobodomiselni dijak Kisovec se je začel sramovati svojega priimka in vložil prošnjo na deželno vlado, naj se mu dovoli prevzeti priimek Ilirski. Gotovo ga je jezilo, ker se je naš list v jeseni norčeval iz K i s o ov c a , ker hoče napraviti jugoslovanski kremato-rij. Naj bi tudi ime Alojzij odložil. To pač ne gre, da bi svobodomislec nosil svetniško ime.
—	»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« in »Katoliško slovensko Izobraževalno društvo« na Vrhniki vabita k veselici, ki jo priredita v nedeljo 26. decembra v dvorarti »Društvenega doma«. — Zočetek ob pol 6. uri zvečer.
—	Žalosten pogreb v Kamniku. Iz Kamnika poročajo: Včeraj popoldne ob dveh so necerkveno pokopali samo-umorilca Italijana Bianchet, Sokola, ki je znal komaj slovensko brbljati. Ob grobu je stalo sedem uniformiranih Sokolov z načelnikom Polakom. Šesto-rica liberalnih pevcev mu je zapela na-grobnico, med njimi c. kr. davčni ofi-cijal Binter. Bianchet in c. kr. državni uradnik se kaj krasno ujema!
—	Vojno ladjo »Zrinyi« bodo spustili prihodnje leto v morje.
—	Slovenci v Ameriki. »Amerikan-ski Slovenec« poroča: G. Josip Dun-d a , naš odličen rojak, ki je vslužben v neki tukajšnji banki in je tucli pooblaščenec K. S. K. J., je bil izvoljen v ponedeljkovi soji blagajnikom jolietske podružnice slavnega katoliškega reda Kolumbovih vitezov (Knights ofColum-bus), ki šteje med svojimi tukajšnjimi člani tucli nad dvajset naših rojakov. Na izredni časti, ki doslej še ni doletela nobenega našega rojaka, g. Dundi čestitamo!
—	Umrl je v Stari gori pri Mirni,
dne 20. t. m., po vsej okolici znani Anton Planinšek, st. Pogreb je bil v sredo. Bil jc šele 54 let star. Lahka mu žemljica!
—	Mirna izstopila. V naši okolici imamo sedaj prav toplo, bolj spomlad-no kot zimsko vreme. V četrtek, 23. t. m. je kazal toplomer na prostem 13 stopinj Celzija gorkote ob osmi uri zjutraj in ravno toliko ob peti uri zvečer. Snega nimamo nič. Dež pa nam že preveč primače. V torek je Mirna tako na-rastla, da je tekla pri Škarjetu črez cesto, pa tudi v hišo in hleve je prišla. Drugod nosijo vodo v hišo, tu so jo pa ven nosili. Tudi na Fužini iu pri Sitar-
jevem mostu jc voda'preplavila cesto. Pač je treba, da se tu cesta dvigne, kajti voda ustavi ves promet.
+ Protialkoholna učiteljska zveza. Po zborovanju Slomškarjev se rav-notam osnuje pripravljalni odbor, da .osnuje protialkoholno zvezo. Prosim tovariše, ki so se oglasili za »zvezo«, da po zborovanju ostanejo še v dvorani. Pidružijo pa naj se nam še ostali, ki ljubijo svoj stan in svoj narod. Zahtevalo se od članov ne boae druzega, kakor: Delajte za treznost slovenskega ljudstva!
—	Iz Ježlce pri LJubljani. Za novo leto priredimo tri nove dramatične slike. »Paslirice Barbike sveti večer« je prav ljubka dogodba iz preprostega pastirskega življenja. »Božične sanje« bodo pokazale, kaj vse more v božični noči sanjati čisto dotinsko srce. »Nova branjevka« nas bo zabavala s svojo pisano robo. Med posameznimi slikami pa se bodo vrstile lepe božične in druge pesmi. To bo res vesel začetek novega leta. Le pridite pogledat! — Zadnjo nedeljo je v izobraževalnem društvu vrlo zanimivo predaval g. prof. Luka Arh o Francozih na Slovenskem. G. predavatelju iskrena hvala!
—	Zrakoplovca Rusjana delata pridno na novem zrakoplovu, ki bo gotov okoli novega leta ter nato tako, napravita nove poskuse. Ostane motor
t 25 konjskih sil. — Vse delo je jako lepo, spretno je vse sestavljeno, praktično, vse skupaj je videti jako lehko; menda bo tehtalo z motoi-jem vred okoli 90 kg. Leseni drogi so iz akacije-vega lesa, vijak iz finega črnega afriškega lesa. Vijak se obrne v eni minuti ;1060krat. Pri prvem zrakoplovu je bilo širine 2 m, dolžine 8 m, sedaj bo širine jI m, dolžine 5 m. Rusjan upa, da se 'dvigne takoj kakih 100 m visoko.
—	Sava je zadnje dni kazala v Zagrebu skoro štiri metre nad normalom. Preplavila je plavaško šolo in bližnje lesno skladišče.
—	Velikanske povodnji imajo, kakor se poroča iz Gorice na Furlanskem. Povodenj je vedno večja. Včeraj se je podrl most čez Sočo pri Zagradu, boje se, da vzame Soča tudi most pri Pieri-sio. Pod mostom pri Zagradu je bil položen tudi telefonski kabel med Oglejem in Gorico in zato je telef. zveza med Oglejem in Gorico prekinjena. Podvoden j je povzročila velikansko škodo.
—	Vremensko poročilo iz Bohinja. Deževno vreme zadnjih dni je raztopilo ves sneg tako, da se čez božične praznike ne more izvajati noben zimski šport. Na sankališču ni nič snega.
—	Iz Unca. V nedeljo, 26. t. ni. (sv, Štefan) se vrši na Uncu ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. Pričetek popoldne ob pol 4. in sicer v gostilni g. Kobeta. O pomenu izobraževalnih društev govori g. Slavko Ravnikar.
—	Napadi na Slovence v Trstu. V iTrstu je šel Slovenec A. Krpan ob eni po noči iz kavarne Minerva, kar se mu je približalo več ljudi, ki so ga brez povoda napadli. Med napadalci je bil tudi mestni svetovalec Carlo Banelli. Lepa kultura!
—	Delavčeva nesreča. Včeraj okolu 0. ure predpoludne je ponesrečil v Gorici v tovarni mizarskega mojstra Doljak-a 18-letni delavec Josip Vuga; ko je namreč stavil pas na neko stroj-,no kolo in se je kolo začelo naglo vrteti, prijelo je za obleko nesrečnega Vugo ter ga parkrat okolu zavrtelo. Pri tej priliki je bila nesrečnežu ena noga zlomljena, druga pa hudo pokvarjena. Prenesli so ga v goriško bolnišnico.
—	Nesreča v šoli. Dne 20. decembra sta prišli dve deklici ob tričetrt na sedmo uro v šolo v Cerklje pri Krškem. Ker sta prišli mnogo prezgodaj, sta si preganjali dolg čas z brisanjem table. |Ta je bila slabo pritrjena in pri nujnem delu se je nagnila in padla naprej.
Ena deklica je bila tako srečna, da je padla tabla nanjo in jo pritisnila k odru, da se jej ni drugače nič zgodilo, druga pa je odskočila in rob table jo je udaril po tilniku, da je bila na mestu mrtva. Zlomila si je pri padcu tudi ključnico in desno roko. Ko so prišli šolarji, je krog mrtve šolarice vse jokalo. Kriv je deloma nered v šoli, ker tabla ni bila pritrjena, deloma pa stariši, ki puščajo otroke tako zgodaj v šolo, kjer so petčetrt, ure brez nadzorstva.
—	Lukačovid — vohun. Poroča se iz Zemuna, da bodo Lukačeviča, bivšega zaupnika kralja Petra, ki je bil izgnan iz Srbije in je bil pred kratkim aretovan v Zemuna, prepeljali v Petro-varadin, kj er se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem kot vohun.
—	Mojster ubil vajenca. Iz Trsta se poroča, da se je moral pred par dnevi zagovarjati pred deželnim sodiščem pekovski mojster Jakob Ferfolja, ki je tako surovo postopal s svojim 15-let-nim vajencem Ivanom Civichem, da je
' umrl pred nekaj meseci vsled njegovega trpinčenja. Vse priče so opisale obtoženca pred sodiščem kot zelo surovega človeka. Obsojen je bil na osem mesecev zapora.
— Iz naše vojne luke. Iz Pulja nam poročajo: Ko so križale v potek naše vojne ladje blizu Rovinja, sta ponesrečila dva mornarja ladje »Sen«. Zvečer pri večerji so bili Še vsi navzoči. Malo pozneje pa sta se pogrešila dva moža. Ker so ladja »Sen« ni dotaknila kopnega, sc je takoj slutilo, da sta morala reveža najti smrt v morskih valovih. Pričelo se ju je takoj iskati, tudi iz Pulja je odšlo več torpedovk ponesrečenca iskat, toda dosedaj je bilo vse iskanje zaman. Pri tem bodi omenjeno, da so zahtevali morski valovi v zadnjem letu izredno mnogo žrtev. Ni še minulo leto, ko je v daljni Kini utonilo pet mož vojne ladje »Cesarica Elizabeta«, pred nedavnim časom utopil se je en podčastnik torpedovke »Boa«, in sedaj pa zopet zgoraj omenjena dva moža. — V našo vojno luko je dospela argentinska vojna ladja »Presidente Sarmiente«. Mudila se bo tu nekaj dni.
■!!!■ MIHI	IT - \n»
Orli! UpoSfeoajte poiio svoje orle »mladosti". Povsod na agitacijo za „SLOIfEIlCfI"!
Štajerske novice.
š štajerski Slovenci I Vseslovenski dnevnik je »Slovencc«, naročajte ga, širite ga, dopisujte mu!
š Shod na Ponikvi. Deželni poslanec Vrečko je zadnjo nedeljo priredil na Ponikvi shod zoper novi vinski davek. Važen predmet, katerega je gosp. poslanec v poljudnem tonu razložil, je vkljub slabemu vremenu napolnil prostore Ošlakove gostilne. Zborovalci so odločno protestirali zoper nameravani novi vinski davek, ter izrekli soglasno poslancem S. K. Z. svoje zaupanje.
š Odvetniško pisarno v Mariboru otvori z novim lotom g. dr. Josip L e s-k o v a r, večletni vodja odvetniške pisarne g. dr. Šusteršiča v Ljubljani. Opozarjamo na to vse okoličane, ki rabijo pravne pomoči.
š Čebelarska podružnica za kozjanski okraj ima v ponedeljek, 27. decembra, v Kozjem občni zbor ob 10. uri dopoldne.
š Škandalček v celjskem nemškem gledališču. Pred nekaj dnevi so igrali v celjski mestni šmiri »Herbstmano-ver«. Obleke so si igralci izposodili od 27. pešpolka v Ljubljani natančno po predpisu. V igri sami se je zasmehovalo častnike na tako robat način, da so se udeleženci častniki čutili razžaljene. in so odšli demonstrativno iz gledališča..	!
š Nagloma je umrla v Rajheubur-gu blaga in občespoštovana žena gosp. Antona K u n e j a , Karolina rojena Ivane. Pogreb je danes popoldne. Naj Bog tolaži žalujoče ostale, ki stojijo v nemi žalosti pred tragičnim grobom.
š Mozirje. Iz okolice Mozirje so bile te dni občinske volitve. Liberalci so so trudili na razne načine, da bi spravili občino v liberalne roko. Toda stvar so jim ni posrečila. V vseh treh razredih so zmagali pristaši S. K. Z. Kaj ko bi okolico posnemali tržani. Liberalizem gre vsepovsod v penzijon, zakaj bi ga mi redili? Proč ž njim!
š Žalostne družinske razmere. Dne 22. septembra jo umrl nenadoma posestnik Jakob Oblak v celjski okolici, ki je živel v prepiru s svojo ženo. Mislilo se je, da ga je zadela kap. Ko jc bil že pokopan, se je raznesla vest, da ni umrl naravne smrti in da sta ga ubila njegova žena in njen sin iz prejšnjega zakona. Truplo so odkopali in dognali, da je imel Oblak razbito čre-pinjo. Priče so zelo nejasno izpovedovale pred celjskim sodiščem, ki ni izreklo sodbe, pač pa je izročilo celo zadevo porotnemu sodišču.
Š Račje. Tukaj dobimo z novim letom žandarje. Dosedanja orožniška postaja v Slivnici se premesti v Hoče.
š Orla so ustanovili vrli mladeniči v Šmarju pri Jelšah.
š »Alldeutschland« v Mariboru. Dne 17. t. m. so imeli Vsenemci v Mariboru zborovanje ter so sklenili ustanoviti ondi pod imenom »Alldeutschland« podružnico »Germanenverba.il-da«. Vodil bo to društvo neki Gustav Axmann.
š Imenovana jo za poštarico 2. razreda v Mozirju gdčna. Marija Goričar.
š Prestavljen je davčni referent g. dr. Kermavner iz Maribora v Gradec.
š Lajtersberg blizu Maribora. V naših vladnih korporacijah, to so pri nas občinski odbor in krajni šolski svet, se bliža polom. Menda ga bodo dobiii za »Kristkindl«-na. Iz strahu pred polomom je že zdaf Izstopil lz obeh korporacij širjemu svetu znani
Girstmaier. — Izobraževalno društvo je imelo zadnjo nedeljo predavanje, ki je bilo v primeri z vremenom zelo dobro obiskano. Govoril je potovalni učitelj Pirstinger o sadjereji, vinoreji, kletarstvu itd. Predavanja bodo vsako nedeljo.
Š Pokvarjena mladina. Iz Maribora se nam piše: Kam plovemo? Ta klic se nam iztrga, ko opazuje našo mestno mladino. Ista si čudne reči dovoljuje. Pred par dnevi sta dva dečka napadla neko 70 let. staro postrežnico, ki je nesla košarico peciva. Vzela sta ji iz košarice peciva za 1 K 20 v. Dečka sta še le 12 let stara, ter radi tatvine že večkrat kaznovana. — Dne 15. t. m. je iz izložbe steklarja Maclierja pokradla šolska mladež steklenih in porcelanastih svari v vrednosti 44 Iv. — Tudi v trgovini papirja, pri Novaku, so trije dečki izvršili večje tatvine. Ti fantje, ki še vsi obiskujejo ljudsko šolo, so si v Magdalenskem predmestju preskrbeli hišne ključe do več hiš. In še mnogo drugih »lepih« dejanj se pripisuje šoloobvezni mladini Tucli v narodnem oziru so popolnoma propadli. Ako greš po ulici s kakim slovenskim znakom, te obsuje cela tolpa teb pobalinov, ter te pozdravlja z: »Windisc.lier Ilund« in podobnimi pozdravi. Storiti jim ne moreš nič, ker toliko so že previdni, da ne pridejo preblizo. To so pač sadovi toliko hvalisanih nemških šol. Zato pa naj slovenski stariši pošiljajo svoje otroke v slovenske šole!
š Božična in novoletna voščila. Opozarjamo pri tej priliki, da je dolžnost vsakogar, da vsa božična in novoletna voščila kolekuje z obmejnim ko-lekom.
POMOČ OBMEJNIM SLOVENCEM:
.492. Mohorjani v Sostrem pri Ljubljani, 39 K 94 v.
493.	Mohorjani Sodražice, 25 K.
494.	Franc Sinko, kaplan, za »Dekliško zvezo« v Šmarju pri Jelšah, Štajersko, 20 K.
495.	Mohorjani v Žalcu, 25 K.
496.	Mohorjani v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško, 20 K.
497.	498, 499, 500. Pisarna dra. V. Pogana znesek 80 K, katero je plačal kot globo Kleindienst, trgovec v Mošnjah, ker je na njegovo prošnjo č. g. župnik Trpin odstopil od tožbe radi žaljenja časti.
XXX
Živel 500ti darovalec! Naprej do 1000! Naj bi tudi druge slovenske odvetniške pisarne posnemale pisarni dr. Pogana in g. svetnika Vencajza, ki sta sklenili že mnogo poravnav na korist obmejnim Slovencem. Prisrčna zahvala!
X X X
Nadalje so darovali:
Mohorjani in Feliks Abram, vikar, Pliskovica p. Komen, Primorsko, 10 K. — Ivan Opeka v Leskovcu pri Krškem, 8 K. — Mohorjani iz Goč pri Vipavi 7 kron 44 v. — Mohorjani na Sivku p. Livek, 7 K 94 v. — Josip Zelnik, župnik, Cemšenik - Med. - Izlake, 4 K 94 v. — Mohorjani v Hrušici p. Podgrad, Istra, 13 K 94 v. — Mohorjani, Gor. Logatec, 15 K 94 v. — Mohorjani in župnik, Sv. Križ pri Trstu, 19 K 94 v. — Ivan Zdovc, žel. čuvaj, Logatec št. 701, 1 K 70 v. — Anton Stenovec, župnik p. Duplje, Gorenjsko, 5 K.
Neimenovan po dr. Rožiču, 5 Iv. — Janez Zore, oficijant, Ljubljana, 1 K.
lj Naša rodbina, v kateri ni »Slovenca«, dokazuje, da ji še nedostaje pravo zavesti. Rodbinski očetje in matere — preskrbite svojim rodbinam »Slovenca«, s tem koristite tudi blagru svoje rodbine, člani in članice naših društev, agitirajte v dneh pred novim letom za »Slovenca«! Zvestoba za zvestobo!
lj Zlet slovanskega gasilstva v Ljubljano. Odbor »Zveze slovanskega prostovoljnega gasilstva avstrijskega« je sklenil leta 1907 v svoji seji na Dunaju, da leta 1910 — o priliki štiride-setletnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva — priredi svoje zborovanje, in obenem zlot slovanskega gasilstva v Ljubljano. Pri letošnji odborovi seji, ki se je vršila dne 11. in 12. septembra v Brnu, se je j o zletu v Ljubljano natančnejše raz-pravljalo in sklenilo se jo, da sc zlet v Ljubljano priredi dne 14. in 15. avgusta 1910. Češki strokovni listi in tudi naš »Gasilec« so o tem zletu žc veliko pisali. Po dosedanjih pripravah sodeč moremo sklepati, da bo to ena največjih slovanskih pasilskih slavnosti. — .II ansičske Rozbled.?', pišoč o tem zletu I pmvljo: »Slovenskemu narodu hočemo pokazati, da tudi gasilske misel vodi
tisoče gorečih in odkritih src slovanskih k skupnemu delovanju in k vzajemnosti slovanski. Svetu hočemo pokazati, da je v skupnem delovanju moč in bodočnost vsega Slovanstva. Na so-kolskem zletu v Ljubljani leta 1904 jo bilo čez tisoč čeških udeležencev. Do-kažeme to mi take!« Da se poleg češkega, poljskega in hrvatskega gasilstva udeleži zleta v Ljubljano korporativno slovensko gasilstvo iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske, se razume samo po sebi. »Gasilec« slovensko gasilstvo žc sedaj pozivlje, naj se zleta mnogobrojno udeleži. Nobeno slovensko gasilno društvo ne sme ostati doma, udeleži naj se zleta, če ne korporativno, vsaj po večji deputaciji. Slavnost bo trajala dva dni, in sicer 14. in 15. avgusta. Slovenska društva, ki nameravajo prihodnje leto prirediti veselice, naj se na omenjena dneva ozirajo, da ne pridejo v kolizijo z gasilskim zle-tom.
lj Musica saera v stolnici. Na božični praznik pri polnočnici: Missa in lion. s. Caeciliao, zl. Ad. Kaim, Gradu-ale »Tecum principium«, zl. Ant. Foer-ster, pri ofertoriju: »Quem vidistis pa-stores«. zl. Kar. Greith. — Ob desetih: Missa in H-mol, zl. Mor. Brosig, Gra-duale »Viderunt«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Tui sunt coeli«, zl. Jož. Haydn. — Na praznik sv. Štefana ob desetih: Missa Loretta, zl. Vojteh Ri-hovsky, Graduale »Sederunt«, zl. Ant. Foerster, pri ofertoriju: «0 Deus, ego runo to«, zl. I. B. Miiller.
c Musica saera v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Božič ob polnoči: Missa »Mater admirabilis«, Gries-bacher, Graduale »Tecum principium« Molitor, offertorium »Laetentur coeli« Mitterer Ob pol 10.: »Missa Sera-pliica« .P. k. Sattner, Graduale »Viderunt«, Gruber, offertorium »Tui sunt coeli«, Filke. vse točke z orkestrom. —. Sv. Štefan: »Missa A-dur«, Rhein-berger, Graduale Choral, offertorium »Elegerunt«, Witt.
lj Sijajen Silvestrov večer priredi lotos v veliki dvorani »Uniona« »Ljubljana«, na kar že sedaj opozarjamo in že danes zagotavljamo, da bo ta prireditev na višku vseh dosedanjih zabavnih prireditev »Ljubljane«. Prepričani smo, da se bo na Silvestrov večer izvrstno zabaval vsak, ki pride v hotel »Union«.
Ij Odbor »Ljubljane« je oziraje se na bližnji koncert, katerega priredi društveni zbor, sklenil o božičnem času tri tedne, to je do vštetega 7. prosinca prih. leta, prenehati z vajami, upoštevajoč trudaljubivo in požrtvovalno delo, ki ga vrši ta četa naših vrlih pevk in povcov z neupogljivo voljo in železno energijo. Pri tej priliki predaval jo g. pevovodja, naslanjajoč se na dosedanje podrobne pojave v clrustvu in izven njega o bodočem delovanju in o eventualitetah, zanimivih za društvo. Konstatiral je, da razpolaga »Ljubljana« danes z zborom, ki je v svoji notranjosti konsolidiran, jed-notnega duha, svest si svojo nalogo, katero bodo tem sijajnejše dognal, ko se jo otresel dvomljivih in omahljivih značajev, ko so mu obrnili hrbet člani, ki niso bili nikdar s srcem zraven. In ob tak zbor buta sovražni val zastonj. Konštatiralo sc je nadalje, da se broz reklame, in agitacije iz delavskih in in obrtniških krogov ter sinov našega kmeta oglaša toliko uka v glasbi željnih ljudi, da bi se moglo vsem potrebam jedva z dvomi učnimi močmi zadostiti. Istotako bi bilo treba priklad-nejšili prostorov. Slednjič jc gospod pevovodja objavil program za prihodnji ljudski koncert. Iz njega je posneti, da se je oziralo pri sestavi programa na vse, bodisi v narodnem, bodisi umetniškem oziru in da bomo čuli slovenske, hrvaške iu češke glasbene umotvore poleg cerkvenih in narodnih pesmi. Vse se ho izvaja.lo a capella. Večina jevvelikih obrisih naštudirana, v detajlu se prične delo po novem letu. In to bo poživilo energijo, poostrilo disciplino in pomnožilo garancije za zdrav in jak napredek. Z novim letom prične »Ljubljana« novo življenje, stopi korak naprej, sijajno prebivši najnevarnejšo fazo svojega obstoja, svoj preporod!
lj Imenovan je za kancelista v Ložu orožniški stražmojster gosp. Franc Vouk v Ljubljani.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto zvečer se vršita obe predstavi v dobrodelne name-n e ter so uprizori popoldne božična pravljica v 7 slikali »V božični noči« za našo mladino. Predstava se vrši izven abonementa; za 1 o ž e p a r. — Zvečer so poje (drugič na nepar) Offenbachova opera »Hofffman-n o ve pripovedke«. — Na praznik, 26. t. m. se Igra popoldne Jamova krasna opereta »Logarjeva Kri-.
a
sta« (izven abonementa; za lože nepar), ki je namenjena zunanjim gostom. Zvečer pa se uprizori za par-abonente izvirna zgodovinska drama »Erazem P r e d j a m s k i «. — V torek, dne 28. in v četrtek dne 30. t. m. se poje nanovo študirana O. Straussova opereta »Valčkov č fti*« z gdč. Hadrbolčevo, gdč. Levovo in gg. Fialo, Boliuslavom in Povhetom.
lj Opozarjamo na veselico gasilnega in reševalnega društva, ki bo na Štefanovo v »Mestnem Domu«. Občinstvo naj z obilno udeležbo pokaže simpatije delavnim gasilcem!
lj Društvo trgovskih potnikov ima svoj občni zbor jutri ob deveti uri dopoldne v hotelu »Ilirija«.
lj Deželni predsednik na Barju. Deželni predsednik g. baron Schwarz je bil včeraj z dvornim svetnikom grofom Chorinskyjem na barju v zadevi državne podpore. Športni klub je pre-skrbel čolne.
lj Osebne izpremembe. Kontrolor deželnega plačilnega urada v Ljubljani, Rudolf Vesel, in blagajnik Emanucl Josip sta povišana v VIII. činovni razred.
lj Notar v Žužemberku je postal notarski kandidat Anton Carli.
lj V »Dolarski princesi« je včeraj nastopila debitantka gospica Ivanka Hrastova in sicer zelo> srečno. Odštevši obligatne hibe začetnice smo imeli na odru takorekoč rutinirai?o igralko. Z nepričakovano veliko vervo si je na mah osvojila simpatije vseh in koncem prvega dejanja se je zahvaljevala sredi sedmih lepih cvetličnih darov. Sicer majhen pa voljan glas, Čigar volumen utegne še pridobiti v dobri šoli, ni še v registrih dodobra uglajen, modulacija v prozi še ni dovršena. Kretnje in geste, rekel bi, nekaj malomestnc. Vse to bo odstranila praksa. Danes pa ne more motiti popolnega uspeha debitant-kc, ki ji gre vsa čast.	A. S.
lj Vzorno nemško vojaštvo. »Grazer Tagblatt« poroča iz Ljubljane o nemških in slovenskih vojakih tako-lc: »Dočim povsod radi vidijo pripadnike 27. pešpolka zaradi njihovega priljudnega in olikanega vedenja, povzroči prihod slovenskih vojakov drugih čet v tukajšnjih gostilnah beg navzočih gostov, ker je vedno smrtna nevarnost ostati v taki družbi . . .« Tu prenehamo s citatom ter vprašamo Ljubljančane, kako oni mislijo o tem.
lj Žalostne praznike ima neka •uslužbenka, ki je včeraj izgubila na poti skozi Židovske ulice, po Dvornem trgu v Šelenburgove ulice in od tam nazaj 20 K. Kdor jih je našel, naj jih pošlje našemu uredništvu.
lj Radi praznikov imajo vlaki velike zamude. Jutranji vlak z Dunaja je imel zamude 48 minut.
najlepša m assako Je, ako fe itsarpSena UEnCfT. Z fioasim Šefom ko gostilno „
lorja 90 let starega kardinala dr. Gru*- ' jih zopet izpuste, ker so poizvedovali o s o h o s pravico, da postane naslednik ■ zaroti. Revolucionarji so šli v policij-dr, Grusche. Namestili škof dunajski, fško službo, da se približajo policijskim Ma rschall, je radi tega na obe svoji načelnikom, ki jih nameravajo nato
,sSLO-ii s?sa-

VELIKI IZGREDI V ZAGREBU.
Sinoči zvečer bi se bili morali pripeljati koalicijski poslanci z Dunaja. A ob 11. uri zvečer jih še ni bilo, ker je bil voz na progi ustavljen. Približno ob desti uri zvečer je bilo na kolodvoru 8000 do 10.000 oseb. Orožniki so poizkušali razgnati množico. Na peron ni nihče smel, tudi časnikarji ne. Celo poslance so zapodili nazaj. Neki časnikar zakliče: Živio cesarjev tajni svetnik grof Pejačevič. Takoj ga aretirajo. Med tem se pripelje poslanec Lipič, ki se je peljal poslancem nasproti in naznani, da je ukazal na službeno povelje po-stajenačelnik v Veliki Kaniži ustaviti voz, v katerem so se vozili poslanci, da ne pridejo ob napovedanem času v Zagreb. Množica kliče živio Supilu in podmaršalu Tomičiču, ki se je pripeljal, da pomiri množico. Ko je množica doznala, zakaj da poslancev ni, so nastali grozni kravali. Frankovi četaši so napadli več ko&licionašev in jih tako pretepli, da so jih oddali v bolnišnico. Policija aretirala podmaršala eksce-lenco Tomičiča.
Iz Zagreba nam o včerajšnjih izgredih še poročajo:
Sinoči je ob izgredih aretirala policija celo ekscelenco podmaršala Tomičiča in poslanca šurmina, a ju izpustila. Aretiranih je bilo 20 oseb. Policija je zaplenila v vlaku veliko zastav. Frankovi četaši so imeli bakljc. V Zagrebu pričakujejo nove velike demonstracijo.
ŠKOF DR. NAGL NAMESTNIK KARDINALA GRUSCHE. Dunaj, 24. decembra. Potrjuje se vest, da jo rimska kuriia imenovala tržaškega škofa dr. Nagla za koadju-
mesti demisijoniral.
ZA KNEZOŠKOFA.
Novo mesto, 24. decembra. Občinski odbor Šmihel-Stopiče jc soglasno sklenil, da se pošlje presvitlemu gospodu knezoškoiu udanostna zaupnica z ozirom na nečuvene napade nasprotnikov.
DEŽELNE ELEKTRIČNE CENTRALE.
Dunaj, 24. decembra. V železniškem ministrstvu sc jo vršila konferenca zastopnikov vlade in kranjske dežele, da se določi postopanje glede nameravanih podeželnih električnih central. Kranjsko deželo so zastopali deželni glavar pl. Šuklje, dr. Lampe in stavbeni nadsvetnik Klinar, železniško ministrstvo sekcijski načelnik dr. Ru-del, ministrski svetnik dr. Krasny in tehnični izvedenci, ki izdelujejo projekte za elektrarne železniške upravo. Zastopniki kranjske dežele so zahtevali od ministrstva, da se brez odlašanja izjavi. Gorenjsko občine, zlasti Bled, že težko pričakujejo električne razsvetljave, industrija stagnira, podjetnost se ne more razviti zaradi negotovosti, ki izvira iz tega, ker se ne ve, ali bosta dežela ali država izvršili svoje namene glede elektrarn. Deželni odbor hoče deželnemu zboru predložiti že jasno poročilo, zato ne more niti enega dne več čakati. Po posvetovanju, ki je trajalo tri ure, so je slednjič dosegel sporazum v sledečih točkah: Železniška uprava bo podpirala zgradbo deželnih električnih central, dožola pa bo pri zgradbi upoštevala potrebe železniške uprave. V ta namen se sklene med deželo in železniško upravo interesna skupnost, ki se pokaže za zdaj v tem, da pripravljalna dela izvršita dežela in država skupno, tako da nosi vsaka polovico stroškov. Sestavi se tehnični kataster vseh kranjskih vodnih sil, ne le gorenjsih voda, ampak tudi Krke in Kolpe z dotoki. Zgradbe izvršuje dežela, ki si pridobi konccsije. Program za izvršitev posameznih zgradb sestavi dežela v sporazumu z železniškim ministrstvom na podlagi tega katastra. Z napravo katastra se prične takoj v zgodnji spomladi in mora biti v treh mesecih gotov. Nato so začne takoj z detajlnimi projekti za Gorenjsko, glede katerih se bodo vršili podrobni dogovori. Naprava projektov se poveri tvrdki Redlich & Berger, dežela nastavi posebnega tehnika-stro-kovnjaka za presojo projektov, železniško ministrstvo pa sodeluje po svojih tehnikih. Podrobnosti glede odje-manja toka od strani železniške uprave sc še niso mogle skleniti, ker v ministrstvu tozadevni načrti še niso dozoreli. To je pa gotovo, da ima zdaj dežela prosto pot in da se bližajo projekti deželnega odbora glede podeželnih elektrarn svoji izvršitvi.
NOV ZISTEM.
Dunaj, 24. decembra. Češki in nemški listi poročajo, da se bo ministrski predsednik baron Bienerth takoj po novem letu posvetoval z dr. Šusterši-čem, Kramarem, Udržalom in dr. Hru-banom glede novega zistema, oziroma rekonstrukcije vlade. Šef nove vlade bo baje baron Bienerth sam.
KONEC KOŠUTOVCEV. — DEMONSTRACIJE ZA VOLIVNO REFORMO.
Budimpešta, 24. decembra. Lukacs je od cesarja pooblaščen, da se glede nove vlade in rešitve krize pogaja tako z Justhovo stranko kakor tudi z ostalimi. Lukacs upa, da tudi glede na bančno vprašanje najde rešitev, da pomiri javnost. Glasilo Justhovcev piše, da se bo z Lukacscm pogajalo le, ako da trdne garancije za osnovo ogrske notne banke in izvode splošno in enako volivno pravico. Ko se jc Lukacs včeraj vračal iz Dunaja, ga je na kolodvoru čakala velika soc. demokraška množica. Policija je Lukacsa prosila, naj kolodvor z ozirom na množico zapusti po stranskem izhodu, pa ni maral, marveč se podal skozi maso k svojemu avtomobilu. Množica jc vzklikala: »Eljen Lukacs! Živela splošna in enaka volivna pravica! Percal Kos-suth!«
STAVKUJOČI OBČINSKI SVETNIKI.
Sarajevo, 24. decembra. K občinskim sejam, v katerih naj bi sc sklepalo o novem posojilu za Sarajevo, večina svetnikov noče priti. Soje so vedno nesklepčne.
RAZKRITA ZAROTA V RUSIJI.
Peterburg, 24. decembra. Policija je našla pri aretovancih ob bombnem <" napadu seznam o veliki rcvolucijski organizaciji, ki jo razširjena po celi Rusiji. Več časnikarjev so aretirali, a
avajo
jtpomoriti. Napadalca Vosltrocevskfcgr. I so že najbrže obesili. Izpovedati ni lio-! tel ničesar.
Uf	RAUCH ODSTOPI.
Zagreb, 24. decembra. Danes ali jutri potuje Rauch v Budimpešto. Trdi so, da odstopi.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA
VOJSKO. Peterburg, 24. decembra. V Peter-burgu se je polastil prebivalstva grozen strah. Izvedelo se je namreč, da je odposlalo vojno ministrstvo iz Irkut-ska v Mandžurijo 50.000 vojako". Peterburg je pod vtisom nove vojske med Rusijo in Japonsko.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MA-RIENBURGU. Berolin, 24. decembra. Pri Marion-burgu je sokčila raz tir lokomotiva. Strojnik in kurjač sta mrtva.
FRANCOSKO SVOBODOMISELSTVO PROTI KATOLIČANOM. Pariz, 24. decembra. V Perpignanu so imeli katoličani procesijo v proslavo Device Orleanske. Svobodomiselno drhal je procesija tako bodla, da so jo napadli. Nastal je pretep. Ranjenih je več oseb.
POLICIJSKI STRAŽNIK MORILEC IN SAMOUMORILEC. Bazel, 24. decembra. Policijski stražnik Rie, oče dveh otrok, je v prepiru ustrelil svojo ljubico in nato sebe.
POVZROČITELJI NAPADA NA PORTUGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA PRIJETI. Lizbona, 24. decembra. Trije aretirani politični zločinci so priznali, tla so povzročili umor rajnega portugalskega kralja Karlosa in njegovega najstarejšega sina. Policija nadalje poizveduje, Pričakujejo še senzačna odkritja.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SCHESSELNU. Bremen, 24. decembra. Pri ponesrečenem D-vlaku Kolin-Hamburg sta usmrčena naddzravnik Colpin iz Bonna in dragonski stotnik Maltzahn, dve osebi ste lahko ranjeni. D-vlak je zavo-zil v tovorni vlak. Lokomotiva D-vlaka in dva vozova in več voz tovornega vlaka je razbitih.
KRIZA MED AMERIŠKIMI BRIVCI.
New York, 24. decembra. V Ameriki je izbruhnila med brivci kriza. Američani se večinoma sami brijejo, brivci so zato navezani na striženje las. V Chikagi in po drugih mestih so zato sklenili, da bodo računali za striženje pol dolarja. Američani se brivcev ogibajo, ker če gredo k njemu, morajo plačati za raziranje, striženje, za masažo, za električno uravnavo las itd. približno dolar. Ni izključeno, da uvedejo Američani iz strahu pred brivci modo dolgih las.
Listnica uredništva.
Radi velevažnega državnozborsko-ga zasedanja nam je zastalo mnogo
Umetno dojeni
otroci, ki zaostanejo v razvitju, postanejo s SCOTT-ovo emulzijo cvetoči, debelo-lični, čvrsti in zdravi. Posebno redilno moč kakor lahka prebava
S cof!-ovc emulzije
odpravi pomankljaj v hrani. Scott-ovo emulzijo
vsled njenega prijetnega, sladkega okusa vedno rado vživa mlado in staro in si jc izkazala pri huj-šanju in slabostih katerekoli vrste kot neprekosno sredstvo. Scott-ova emulzija Pristna le s to si ohrani tudi v bodoče svoj slo-K.ko-~kot ves vzor-emulzija.	2615
•SS" Cena izYirni s^lenici 2 K soY-
ravnanja?®"	Dobi sc v vseli lekarnah.
gradiva. Pride vse na vrsto. Gg. dopisnike prosimo, naj nam o vsem poročajo, a kratko. Zanimivo poročilo o zborovanju mojstrov v »Rokodelskem Domu« priobčimo v ponedeljek, nakar opozarjamo gg. ljubljanske obrtnike.
Jj 3641 1-1
Franc Dekleva, c. kr. poštar in trgovec v Slavini, naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njih ljubljeni brat, oziroma stric in svak, gospod
Franc Dekleva
posestnik in bivši trgoveo v Slavini danes ob 4. uri popoldne po mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne blagoslovili v župni cerkvi v Slavini in od tam prenesli na pokopališče, kjer se bodo položili v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župnih cerkvah v Slavini in Vremah.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Slavini, 23. decembra 1909.
Zahvala. 3622
Za mnoge pismene izraze sočutja povodom smrti naše preljubljene, preblage, dobre matere, tašče in stare matere, gospe
Franiiške Sterle
bodi izrečena presrčna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kakor tudi za njih tolažbo in spremstvo na poslednjem potu.
Lj u b I j a n a, 23. decembra 1909.
Žalnjočl ostali.
Preklic.
Podpisani Franc Štrukelj, posestnik i z Guncelj št. 11, preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, s katerimi sem Vid Merharja, posestnika i z Guncelj St. 8, razžalil, se mu zahvaljujem, da mi je odpustil in da je od daljne tožbe, odstopil.	3614 1-1
Franc Štrukelj.
L
so posledice slabe prebave
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuja o£e iu pre-bavljanje pospešujoče In lahko odvajajoče domača zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, ii, pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krCe je dr. Bose balzam z a želodec iz lekarne B. fragnerja v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže ——— imajo postavno „ deponovano varst. znamko \«J,
GLHVNfl ZALOGA: LEKRRMfl B. FRRGNER-ja, o, Ig kr, dvor, dobavitelj«,
„Pri črnem orlu", PRflGR, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. tCs* Po pošti se razpoillja vsak dan, Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošili. K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 280 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K 22- 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.

lastnik prve in največje slovenske svečarne
v Gorici
ulica sv. Antona Stev. 7.
Priporoča prečastiti duhovščini, sl. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu
čelielue-voščene sveče, zvitke, kadilo, med i. t. d. i. t. d.
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.	3^5 (i)
V	V
= BOŽIČNA PRILOGA S
»Slovenca" Številke 294, dne 24. decembra 1909.
0
sivel ded. Doma ostal jc sam, k polnočni maši je odšla družina. Ostal je sam in so zamislil — kam? Ah, daleč ga je zvedla luč spomina.
V mladostna lota, ko je stopal čvrst v domačo cerkev tudi on ponoči. Zdaj je nevečen, šibek kakor trst, in daleč mu hoditi ni več moči.
In vendar šel bi rad poslednjikrat nocoj na goro v cerkev razsvetljene s prelepim petjem dušo pokrepčat, pomolit Dete iz nebes rojeno.
»Gorak je čamer, topel kožuh moj, in grčavka s konico podkovana, O greh bi bilo dremati nocoj, ko radosti vsa zemlja je udana!«
Oblekel kožuh, čamer je nadel, prijel z desnico grčavko debelo in pomlajen, da glasno bi zapelj iz hiše stopil je na polje belo.
»Nocoj opslednjikrat — a enkrat še!« Korak na snegu bisernem zaškripljc, a, njemu je gorko, kot davno ne, od milih čustev mu srce utriplje.
Božična romanca
Zložil ;4nton Medved.
»Saj daleč ni, saj ni čez uro pol! Po bližnjici jo skozi hosto mahnem, in skoro bom imel pod sabo dol in v cerkvi se od vseh težav oddahnemj
In stopal jc naprej in v gozd prišel. Zakrilo so sc mu daljavo sinje. Ne kožuh, strmi pot ga je ogrel, popil moči, otežil mu stopinje.
On pak je sanjal, sanjal živovnet . * , Dremotec truden le ga je obletal in pesmi peval izza mladih let in dušo mu s podobami prepletal.
In šepetal: čemu naprej, čemu! Parobek glej, kako te k sebi vabi! Počij v samoti nočnega miru, počij in križe starostne pozabi!
In sedel je. »Za hip, za hip samo, dokler se zvon polnočni nc oglasi. Potem naprej s podvojeno močjo! Na goro še prispem o pravem časi.
E — dobro de! —« Mrmral jc sam s seboj. Nad njim jc krila razprostrl dremotec: nič se ne boj, ni spati greh nocoj, le spi in lepo sanjaj, dobri otcc!
Napira se, vzdiguje se — zaman. Roke so in noge ohromele. Na travi obleži bolan, udau, zamaknjen v pesmi angelsko vesele.
/n otec je zaspal. V mladost nazaj začaral mu je dušo trdni spancc, v mladost nazaj, v življenja sladki maj, ko bil je vsem stvarem priljubljen znanec.
Ležeč na rosni travi mlad pastir zaspi, ko zadnji žarek so utrne. Ovce poležejo, nebeški mir planjavo širno v mehki plašč ogrne.
Kar strahoma se prebudi. Pred njim stoj i krilatec blažen in pokojen: »Ne boj se, vstani, slušaj, kaj volim: nocoj, nocoj nam jo Zveličar rojen.«
Pridružijo sc angeli miru, da širom se zasveti gozd in polje, zapojejo: v višavah čast Bogu in mir ljudem na zemlji blage volje!
Zakliče on: »O kje je rojen, kje? Povoj mi kraj, pokaži mi stezico!« »Počiva v jaslicah,« mu angel de, »v preprostem hlevu je povit v plenice.«'
In vstal bi rad pastir in šel bi rad na pot, na mesto posvečeno uživat odrešenja blagodat, pomolit Dete iz nebes rojeno.
Bogu v višavah čast, glasi sc spev od žarnega neba do tiho zemlje, in mir ljudem, odziva se odmev, in on posluša, plaka in — zadremPe.
Domov od maše je družina šla. Zastajala ji v prsih jo beseda. Na smrekovih nosilih žalostna v dolino nesla zmrzlega je deda.
OKSUKOVSI

£tfetoneene uetbile.
Pridi, pridi, vabijo me, pridi
Jutri večer sine Božič nam
Kakor včasih pel bo zvon čez s šumno Savo slije se v akord
Silvin Sardenko.
res!
z nebes;
savsko plan, ubran.
Kakor včasih konccm sela postojiš,
stopiš vanje, kakor Adam v paradiž.
Kakor včasih okrog hiše stopimo,
z blagoslovom dom in vrt pokropimo.
Kakor včasih sklonemo se k jaslicam,
svetih pesmi polno bo srce in hram.
Kakor včasih gornje okno si odpreš, z upom zlatim k zvezdam zlatim se ozrešt
Kakor včasih k materi na sveto noč —
v cerkev pojdeš mimo sester — belih koč.
Kakor včasih s celim srcem boš sprejet,
Pridi, pridi, vabijo me, pridi spet!
Gorka misel! Celo dušo greje mi.
Vendar nekaj še povejte prejo mi:
Ali plavaj
skozi vas še isti vir,
kakor včasih isti vir — moj čisti mir?
Vi molčite? Vi molčite? Vem, zakaj.
Vendar pridem k vam na Božič kot nekdaj.
Hmerikanec.
Spisal Iv. Baloh.
Bilo je pozno v jeseni. Dož jo neprestano rosil že več dni, in ceste so bile vse blatno in nesnažne. Sedel sem zunaj na hodniku in čital časopise. Po stopnjicah gori se zaslišijo počasni, težki koraki. Ko prihajajo bližje, se za-cuje tudi hropenje bolehnega, nadu-šljivega človeka. Borač jo, som si mislil, in kakšen bo prišel gori v takem vremenu, sem itak vedel. Vzamem nekaj drobiža in mu hitim nasproti. Pred seboj zagledam visokega, po zunaj zelo krepkega, močnega moža popolnoma sivih las. Obleko jc imel vso zamazano in raztrgano.
»Kaj bi radi?« — ga vprašam.
»Nekaj sem prinesel« — je odgovoril zasoplo. Počakal je za trenotek. Videlo se mu je, da so ga stopnjico utrudilo, naslonil in podprl se je na svojo palico.
»Nekaj sem prinesel«, je ponovil, »nekaj denarja, da boste shranili«. In šol je naprej.
Mislil sem, da se mu blede, zato mu nisem branil. Ko prido na hodnik, so kar vsodo na stol, odloži palico in klobuk, seže v žep in vrže pred mono na mizo šest čisto novih tisočakov.
»Tole sem prinesel, cla spravite v posojilnico.«
Kar ostrmel sem in ga čudno pogledal on pa mene. Sam nisem verjel svojim očem, da bi imel ta, ki sem ga imel za berača, toliko denarja.
»Kje sto pa dobili toliko denarja?« — ga vprašam.
»Kje? — V Ameriki! Tam sem bil šestinštirideset let, zdaj som pa procl štirinajstimi dnevi sem prišel, da so doma nekoliko odpočijem, saj sem dosti trpel.«
»A tako! Sem že slišal nekaj o vas, da ste tam obogateli. Prav, bova koj gotova.«
Zabeležim njegovo ime in mu hočem dati knjižico.
»O no, jo ne maram, tukaj naj bo, ne zaupam nikomur, prav nikomur, lc vi jo imejte; kedar bom pa kaj potreboval, bom pa sam prišel« — mi jo djal odločno.
»Kakor hočete, ampak vi težko hodite in hudo sopoto po stopnjicah; kaj ne, saj sto vso najboljše svoje moči pustili v Ameriki!«
»O toga pa no,« je djal krepko, »saj sem zdrav kot riba, le naduha me mori včasih. Koliko let, pa mislite, da imam?«
Pogledal sem njegovo glavo ln mu
rekel prijazno: »Kakih osemdeset jih bo, saj imate že vso sivo lase.«
»O, še sedemdeset nc! Ali nisem junak, poglejte, mojo posti, kakšne so! Sivo lase sem pa že zgodaj clobil, v naši rodbini smo vsi osiveli žo v zgodnji dobi.«
»Pa zakaj sto vendar tako slabo napravljeni?«
»Ja, kaj mislite, da bom hodil okoli napravljen in oblečen, kot kak grof, da bi me kdo okradel? Glejte, ravno v tej obleki som prišel čez morje, tako so se me vsi ogibali, kot tatu.«
»Ampak veliko sto prinesli, drugim morajo pa še naši tje poslati, da sc vrnejo.«
»Kaj mislite,« mi ročo smehljaje, in videlo sc mu je, da so mu jc to dobro zdelo, »kaj mislite, cla imam samo to? O no, to som samo seboj prinesel, drugo, šo dvakrat toliko prido pa v kratkem za. menoj. Saj sem tudi trpel in delal kot živina. Seveda drugi no prihranijo, ker vse sproti zapravijo ln za-pijejo po salonih, jaz sem pa hranil in si privoščil lo to, kar je bilo nujno potrebno. Jaz nisem maral za nobenega prijatelja, ker sem vedel, cla bi ljubil lo moj denar, no pa mene. Seveda, polom so mi rekli, cla sem čudak in skopuh in tako dalje. Moje mnenje pa je, da je ;
boljšo biti skopuh, kot pa berač. Ko jo pa prišla sila ,ko ni bilo dola, takrat sem bil pa lo jaz dober, da so so name obrnili. Pa nisem bil tako neumen, da bi komu zaupal veliko. Kak dolar sem že dal, saj sem vedel, da ga bom težko nazaj dobil, ker svet hitro potuje sem-tertje, več pa ne. — Zato pa imam, drugi pa nimajo. Sicer pa to ni toliko, kolikor imam. Pomislite, da jo šestinštirideset let tudi nekaj, in če bi vsako leto prihranil lo sto dolarjev, bi so moralo nabrati precej. Seveda, ko bi bilo vedno dosti dela, bi lahko imel še več. Pa kolikokrat smo počivali po več mesecev, ko jo elelo počivalo, živeti sem moral pa lo, pa sem šel drugam in porabil to, kar som prej prihranil!«
In zdaj mi je začel razkladati svoje življenje.
»Mlad sem bil, ko sem šol od tukaj. Oče so mi umrli, na hiši jc bilo kup dolga, z bratom, ki je zdaj že v večnosti, sc nisva mogla. On jo bil starejši od mene in jc prevzel gospodarstvo. Jaz mu naj bi bil za hlapca celo življenje. Ne boš, som si mislil, in sklonil, takoj iii po svetu, da sem lo vojaščino prost. Pri prvem naboru so mi rekli, da ne bom nikoli potrjen, četudi sem bil velik in močan, ker imam lovo oko za nič. Tako sem bil ene skrbi rešen. Skic-
nil sem iti v Ameriko. Takrat ljudje še nismo tako hodili v Ameriko, kakor dandanes. Le redko se je tuintam slišalo, da je šel ta ali oni v drugi svet, kakor so rekli takrat. Jaz sem bil pa bister dečko. Svet me je mikal, doma nisem hotel biti, rokodelstva nisem znal, ko sem nekje o drugem svetu slišal, me ta misel ni hotela zapustiti. Le za denar me je skrbelo, kje ga hočem dobiti, za daljno pot. Brata nisem hotel prositi, da bi izplačal tisto malenkostno doto. Prvič je bil revež in drugič se tudi ponižati nisem hotel pred njim. Dobil sem pa prijatelja, ki sem ga bolj ljubil kot brata. In ta mi je posodil dvesto goldinarjev. Še danes sem mu hvaležen. Dvakrat, trikrat bi mu danes povrnil, če bi še živel. Žal, da je umrl že pred petnajstimi leti. Povrnil sem mu koj v prvem letu, ker takrat je bil dober zaslužek v Ameriki. Kar noč me je vzela. Nikomur nisem povedal, kam da grem. Čim dalj sem bil od svoje domovine, tem bolj lahko mi je bilo pri srcu. Prišli smo na morje. Takrat ni bila vožnja tako prijetna, kot dandanes. Vozili smo se skoro tri tedne, ker je bil vihar na morju. Prišel sem v nov svet in hitro sem dobil delo. Vse mi je bilo tuje, pa privadil sem se. Dobil sem znance in skupaj smo šli v državo P. in delali v rudokopih. Težko je bilo delo in nevarno. Ne samo enkrat, desetkrat sem bil v smrtni nevarnosti, pa srečo sem imel, vselej sem se rešil. Zato sem to delo pustil, ker sem hotel še živeti, pa sem šel rajše v tovarno za železo. Delo je bilo težko, a ne nevarno. Poglejte moje roke, tako je koža trda kakor usnje. Tam sem delal dolgih dvajset let in tam sem si tudi največ prihranil. Pa nastal je splošen štrajk, vse tovarne za železo so stale, in treba je bilo iti drugam iskat dela. Na tisoče delavcev je stradalo, mnogi so se domu vrnili, kaj sem hotel. Da bi se domu vrnil, nisem hotel. Pregovorili so me, in šel sem delat v prašume, pragozdove. Bilo nas je po sto delavcev skupaj, ki smo sekali les. Sami smo si kuhali, bili smo več kilometrov oddaljeni od bližnjega mesta. To življenje se mi ni dopadlo. Zdelo se mi je, da smo kar podivjali, kakor Indijanci. Prav nič nisem vedel, kateri dan je v tednu, ali je ponedeljek, ali nedelja, ali praznik. Delali smo vedno naprej, šlo se je samo za eno stvar: čim več zaslužka, tem boljše za nas. Bili smo čisto namešani z drugimi narodnostimi.
Kranjcev je bilo le malo. Največ je bilo Ogrov. Tem pa jaz nisem zaupal. Kar sem zaslužil, sem nosil vedno seboj. Čim več sem pa imel, tem bolj me je skrbelo.«
Napadla ga jc naduha in vprašal sem ga: »Kaj pa, ali v cerkev ste kaj hodili?«
»Ja, v cerkev, kako .bom hodil, saj še za Božič in Veliko noč nisem vedel, kdaj da je. Veste v Ameriki je drugačno življenje, kakor tukaj. Tukaj gredo lahko, ko imajo cerkev pred nosom, tam pa tri ure daleč in še več sploh nobene hiše ni. Torej tistega dela v gozdu sem se naveličal, in ko sem dobil nekega dne plačilo, me je vzela noč in šel sem nevede kam. Prišel sem do mesta in se odpeljal dvanajst ur daleč, kjer sem slišal, da se bo delo dobilo. Res, dobil sem ga, imel sem srečo, in tam sem živel do letošnje spomladi. Pa nastale so volitve, delo je počivalo, rekli so, da še dolgo dela ne bo, zato sem si mislil, star sem že, zasluženega imam dosti, še nekaj časa bom počakal, potem bom šel pa v staro domovino, da se odpočijem na svoja stara leta. In tako sem še nekaj mesecev tam ostal, potem pa se napotim nazaj in pred štirnajstimi clnevi sem zopet stopil na rodna tla. E, domovina, je le domovina. Ko sem zagledal toli znane mi griče in holme, kjer sem kot otrok pasel govedo, so mi solze stopile v oči. Ko bi doma toliko delal in trpel, bi si gotovo tudi prihranil, pa kaj hočem . . . Zdaj sem na vzel v najem v Podgori, saj vam je znano, malo kajžo in tam v miru in sreči preživim svoja stara leta . . .«
»Torej umreti ste prišli v domovino, prav« — mu rečem.
»O ne, zdaj bom še le živel,« je djal nekoliko užaljen. Saj sem še zdrav in krepak. Dosti dovolj sem se trudil, zdaj bom živel ocl svojih žuljev.«
»Pa zakaj ne greste k svoji sestri, saj je zdaj na nekdanjem vašem domu, kolikor mi je znano, in ima kopico otrok?«
»Tako. k tistim lenuhom in požeruhom naj grem, da bi mi vse požrli? O ne, nikdar, nikoli! So že hodili okoli mene, pa me vabili, naj saj za praznike domu pridem. Ne bodo videli mojih 1 i-larjev, rajši bi jih vrgel in stresel na dno morja. Jaz hočem po tolikih lelih zopet enkrat sam in srečen preživeli božične praznike . . .«
Zazvonilo je Ave Marija! Nastal jo molk in tihota. Čez nekaj časa skleno svoji roki, oči pa so gledale podobe gori po steni.
»Oprostite,« pravi čez nekaj časa. »Moliti sem se čisto odvadil, ja kaj vse napravi Amerika.«
»Iti bom moral.« Vstal jo. »Mrak jc že, bom pa še drugič prišel.«
In šel je počasi doli po stopnjicah, jaz pa sem ga spremil do vrat.
XXX
Bilo je par tednov pozneje. Dež je zopet rosil in zgodaj se je naredila noč. Kar nenadno pride pome cerkovnik in mi pravi: »Brž v Podgoro k bolniku. Se zelo mudi.«
Grem, hitim s cerkovnikom — in čez dobre pol ure stopim v revno kajžo in zagledam na postelji — Amerikanca Hropel je zelo, nobene besede ni več spregovoril. Sosede so prihitele skupaj in molile. Umrl je v mojih rokah. Nobena solza se ni utrnila.
Nehote so mi prišle na misel besede: Kar sem skupaj spravil, čegavo bo?
Pokopali smo ga. Na njegov grob ni padla niti ena solza.
In ni praznoval božičnih praznikov ne v tujini, ne doma . . .
Sveta ml
Kako čarobna si in krasna božična sveta noč, v božanski tvoji poeziji se skriva — večna moč.
Zvone zvonovi v tihi noči čez goro in Čez dol, prepevajo kot zbor krilatcev, iz srca gine bol:
O noč božična — noč presveta rodila si skrivnost, razlila si na revno zemljo vso blaženo sladkost.
Rodil se je, da bi nas rešil, odkupil grešni rod in mu pokazal pot v nebesa, rodil se je — Gospod.
Ob skromnih jaslicah presrečnih Marija tam sloni in sveti Jožef, mož resnobni. — On moli in molči . . .
Ob zvokih teh obupnost mine, mir lega nam v srce, pozabljene so vse težave, pozabljeno gorje.
Krog smrečice božične zbira se starček, ves že ovenel in mati, polna vsa življenja in deček mlad, vesel.
A kdor nocoj je brez drevesa in pri drevesu sam, srce mu sveta noč ne dviga, — nc ve odkod, ne kam.
Zvone zvonovi v tihi noči čez .goro in čez dol, prepevajo kot zbor krilatcev, iz srca gine bol.
V palače krasne, v šumna mesta, v zagorsko našo vas odmevajo zvonovi zvonki, bude veselja glas.
Kako čarobna si in krasna božična sveta noč, v božanski tvoji poeziji se skriva — večna moč.
Fr. Pavšič.
Zlato drevesce.
Božična pravljica.
(Prosto po francoskem.)
V mali, zapuščeni vasici na gorskem obronku je nekoč živela stara, umazana in neprijazna žena. Stanovala je čisto sama v samotni koči na robu gozda. Nihče ni vedel, kdo da je in od kod je prišla. Našli so jo nekega jutra pred vratmi koče, mrmrajočo nerazumljive besede nad velikim loncem, v kr.terem je kuhala različna zelišča.
Od tedaj sc je ogibala vsake človeške druščine; svojo kočo je zapuščala le tedaj, kadar jo šla v gozd, da nabere za svojo skrivnostno kuhinjo potrebnih zelišč.
Vaščani so jo imenovali »coperni-co«. Mislili so, da kuha čarovne pijače in da zna vplivati na srečo ali nesrečo ljudi. Matere so z njo strašile svojo otroke, kadar niso hoteli zaspati ali so bili poredni.
Mnogo mesecev je preteklo, odkar /p bila »copernica« v vasi. Cvc'lice so odevetele in ovenele, drevesa so zgubila svoj zeleni kras in mrzel veter je žvižgal po goli rebri, dokler ic nI na-
' posled pokrila bela snežna odeja. Kljub temu se je starka vsako jutro napravila iz koče ter oprta na svojo palico s tihimi koraki hitela skozi gozd. Kmetje so opazili, da se mnogokrat in dolgo časa mudi pred neko skalo, ki jo štrlela iznad drugih skal strmo v zrak in o kateri so domnevali, da se v njej nahaja bivališče čudežnih bitij; imenovali so jo »Skalo vil«. Tam tudi jo raslo, kakor se je govorilo, čudežno zlato drevesce na vedno svežem mahu.
To drevesce zeleni in cvete na sveto noč med povzdigovanjem, in kdor se ga v tem času polasti, temu je dano večno življenje, mladost, lepota in moč. Toda težko je priti do njega, kajti čuvajo ga škrati, in le roka device sc ga sme dotakniti.
Ko je torej ljudstvo videlo »čarovnico« stati pred vilinjo skalo, tiho in odrevenelo, obrnilo ji je hrbet in se pobožno prekrižalo.
Tisti čas je živela na drugem koncu vasi osirotela deklica z velikimi, prijaznimi očmi in veselim smehljajem. Bila je zelo prikupne zunanjosti, kar je žalibog tudi sama vedela ter si vsled tega tudi marsikaj domišljala; toda ker je bila zelo uboga, je ni nihče zasnubil.
Kljub svoji poštenosti je bila ne-Čimurnc, in njena duša polna želja po sijajnem življenju in razkošju; mnogokrat je z nevoščljivostjo in poželjenjem glodala na grajske gospe, ko so v krasnih kočijah drdrale mimo nje.
Kako rada bi tudi ona imela tako lope, z zlatom vezene svilene obleke in blesteče dragulje! Toda, oj! kako revna je... In srce se ji je krčilo v misli, da bo morala vse življenje nositi tako ceneno, priprosto obleko.
Anka je vsaki dan hodila v mesto z mlekom svojih koza in ga prodala; vračala se je s svojim osličem še-le na večer zopet, proti oddaljeni domači vasici. Pot jo je vodila skozi gozd mimo starkine koče, in vselej ji je v strahu pričelo utripati srce, ko je od daleč zagledala tenki oblaček dima, ki se je vil med drevjem iznad čarodejkine koče.
Nekega dne proti Božiču se je Anka v mestu zelo zamudila, ogleduje si bogate izložbe trgovin, in s težkim srcem se je vračala proti domu. Pred očmi so se ji še vedno svetili krasni zlati nakiti in dragocene tkanine; tako je popolnoma pozabila na čarovnico in strah pred njo. Že je bila skoro mimo koče, ko ji naenkrat zastavi pot temna postava.
>>Dober dan, Anka!« jo pozdravi hreščeč glas.
»Dober večer, starka!« odvrne Anka in se prekiaža, ko spozna čarovnico.
»Prihajaš iz mesta? Ali si napravila dobro kupčijo?«
»Kakor navadno — vedno prodani v&e. Toda pustite me naprej, nakrmiti moram še svoje koze.«
»Ha, ha!« se zasmehljivo zarezi starka. »Tvoje koze! Lepo delo za tako brhko dekle, kakor si ti, ko bi se ti moralo na kolenih streči!...« »Ljubi Bog, kdo pa?« »Hm, kdo neki! Ali morda nisi dovolj lepa za najimenitnejšega moža?«
»O nebesa, kaj menite, da bi se sploh kdo ozrl na tako revno, slabo oblečeno stvar, kakor sem jaz?«
»V tej slabi obleki seveda ne. Ako bi pa naenkrat postala bogata in imenitna, potem bi se lahko razkošno ble-kla in nakitila z verižicami in prstani, in potem bi bila lepa — lepša ko grajske gospe!«
»O, to je pač nemogoče!« »Ne tako zelo, kakor misliš.« »In po kakšni poti bi mogla priti do premoženja?«
»To ti povem,« dč s hudobno se svetlikajočimi očmi starka, »ako me na sveto noč. pri prvem polnočnem udarcu obiščeš.«
S temi besedami izgine čarovnica. Od te ure pohaja Anka vsa zamišljena okoli, in čas, ki jo šc loči od Božiča, ji silno počasi poteka. Miru in počitka ne najde niti ponoči. V njeni duši vihra hud boj: ali naj obišče »coper-nico« ali pa se pridruži, kakor vsako leto, drugim vernikom, da moli božje dctece v jaslicah?
Zmagala sta napuh in neČimur-nosfc, častihlepje je.slavilo zmago nad pobožnostjo; še predno jc bil čas, jc hitela-v gozd. V zvoniku je udarila enajsta ura. Od daleč so prihajali krne-tjc z bakljami, prepevajoč stare božične pesmi, in Anki se je pri tem pogledu skrčilo srce. Večkrat je že na tem, da v-o obrne, se pridruži ljudem in gre z njimi k polnočnici, toda vedno z nova ii zaoeljivec zašepeta v uho: »Ti moraš bi M bogata! Oboževana boš!« In ne da bi dalje pazila na petje in glas zvona, jn hitela naprej, i »Aha, si žp tuknj, moja draga!« I zakliče starka, ko zagleda deklo od da-
leč. »Prišla si točno, in vidim, da hočeS biti bogata; le pojdi z mano.« Prijela jo Anko za roko in jo s hitrimi koraki vedla proti vilinji skali.
»Vidiš to skalo,« ji pravi; »v njenem osrčju cvete na gredici svežega mahu »zlato drevesce«, ki onemu, ki si ga prilasti, podeli mladost, bogastvo in večno lepoto. Stražijo ga divji škrati noč in dan, da se mu ne približa noben umrljiv človek. Le eno minuto zapusto drevesce: pri trikratnem pozvanjanju med povzdigovanjem na sveto noč. Ako se v tem trenotku drzna roka polasti drevesca, je moč stražarjev uničena. To je pot, po kateri lahko prideš do bogastva. Ali čutiš v sebi dovolj moči in poguma za to?«
»Da,« odgovori kratko Anka, in nato obe utihnete. Noč je bila pokojna in mirna. Na nebu so se svetile zvezde, in vaški zvonovi so veselo oznanjali prihod Gospodov 4 . .
V	tem hipu udari polnoč. Anko popade groza, da se vsa trese; rada bi bila zbežala v vas, v cerkev k stopnicam pred altarjem. Toda »čarovnica« je držala njeno roko v svoji koščeni zt železno močjo, in ostala je pred skalo onemela in otrpnela.
Prvič je zazvonil zvonec k povzdigovanju. Ta hip se odpre skala od vrha do tal... Očem prestrašene Anke se odpi'e čudovit prizor: Nešteta bitja različne velikosti, možje in žene, v krasnih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih in z dragimi kameni udela-nimi kronami in venci na glavah, so stali molče in zbrano na velikem travniku. Vse je oblivala čarna luč, in prelepe cvetke so razširjale prijetno vonjavo; v zraku pa so ptički prepevali božjo slavo. Na sredi je stala zlata posoda, iz katere se je vzdigovalo čudovito zlato drevesce, in okoli in okoli jo stala vojska škratov s potegnjenimi meči . . .
»Ura je prišla,« zakliče starka, »pojdi in poizkusi svojo srečo!« in z vso močjo je sunila Anko pod vznožje drevesca.
Deklica vzdigne roko, da bi dosegla eno izmed vej.
V	tem se zvon oglasi vdrugič, in ta hip se zgodi nekaj pretresljivega. Vsa čarobna bitja popadajo v sveti pobož-nnsli na tla. Straža odloži orožje, ptički utihnejo in vse do najmanjše travne bilke se skloni, da moli božje dete, ki je prišlo na zemljo v odrešenje sveta.
»Gloria in excelsis ! ! !« pojo vsi enoglasno.
»Žuri se!« zakriči čarovnica. Toda v Anki so oživela verska čustva, in v trenotku, ko so se njeni prsti, dotaknili čudovitega drevesca, je otroška vera mogočno zavalovila v njenem srcu ... Padla je na kolena in združila svoj glas z drugimi v svetonočni himni:
»Gloria in excelsis ! ! !«
»Ali se požuriš, malovrednica!« kriči starka vedno huje. Pa Anka je ne sliši... Tu pozabi Čarovnica, da ni vredna dotakniti se zlatega drevesca, vrže se nanj in seže po njegovih vejah ... a bilo je prepozno.
Tretjič zazvoni zvon...
Čar je minul. Ptički zapojo znova svojo pesem, in gospodje in gospe pri-čno igrati in rajati; straža pa zopet nastopi svojo strogo službo.
Tu zapazijo starko; togotno navale nanjo, privežejo jo na deblo zlatega drevesca in okolu nje zaplešejo divji ples . . .
Drugo jutro so našli kmetje na polu domov Anko mrtvo. Umrla je od mraza in strahu . . .
V	svetih nočeh pa, ko zapojo zvonovi in oznanjajo mir ljudem, so čujejo od viUnje skale strašni kriki in obupno tuljenje. To so tožbe zaklete čarovnice, ki je na večne čase izgubila svojo moč in je v mukah privezana na čudovito
drevo. • __.
Prtllkl.
(Izpod Kuma. — Dr. L. Lčnard.)'
Umiramo!
Umiramo v cvetju in zelenju, V solnčnem žaru in v razkošju narave, na blagoslovljeni zemlji, na milem božjem svetu umiramo.
Kako razkošje rastlinstva se raz« vija na Jatni. Nad tabo temno gosto smreke, da se komaj redki solnčni žarki predirajo skozi, pod nogami mehka vlažna zemlja, prožen mah, temnozele-ne trave, raznopisane gobe, kamor stopiš povsod kipi življenje. Drugod te ro-bidovje in maliuovje ne pusti dalje, | vklene te kakor jetnika, moraš se vse-sti in zavžiti njihovih darov. Srna pokuka med grmovjem, veverica ekače po drevju, polh si je postlal gnezdo v duplini stare bukve, roparski tiči krožijo visoko v zraku, neštevilni raznobarvni pevci se smučejo po vejah, pod nogo pa, kamor pogledaš, povsod živ-

1 jen je! Mravlinci in razne druge žuželke, črvi in drugo drobno živalice so plazijo po vlažni zemlji, med listjem in mahovjem. Koliko življenja je na našem svetu!
Včasih som so pa vsedel pod raz-leglo vejo kostanja in pogledal na stari sveti Kum. Vsak rob, vsaka skala mi jo bila že znana, vendar som našel neprenehoma kaj novega. »Veliki kramar«, najvišja skala na »Velikem vrhu« sc izgublja med oblake, ki se spuščajo z neba doli na vrhunce Kuma in igrajo ž njimi. Solnčni žar sc odbija od belili skal in puhti v dolino, iz dola pa odmevajo urnebesno krepki glasovi neugna-nega potoka »Sapote«. Povsod v naravi Življenje, samo mi umiramo. Večkrat sem se povprašal, kako more umirati človek v tako razkošnem življenju narave, toda odgovora nisem zvedel. Danes hočem navesti samo en slučaj, slučaj tragične smrti mojega davnega milega prijatelja.
Gori na pokopališču na beli skali, ki strči nad prepadi, stoji med drugimi križi tudi križ z napisom: Tukaj počiva blag mladenič Jožef Povše, umrl na žalost starišev v 18. letu svojo starosti. Naj angelj ga pelje v sveti raj — in večna luč mu sveti naj. Kadar pridom o Božiču domov pod naš stari sveti Kum, spomnim se živeje kot drugače svojega prijatelja in kadar stopim o božičnem času v kako hišo in zagledam v kotu jaslice, pogledam če ne visi pod njimi še »prtiček«, delo mojega že davno ranjkega prijatelja.
Bili so časi, ko so bile razne bolezni sedanjega časa pri nas šc popolnoma neznane. Stare ljudi je pobirala naduha, majhne otroke pa gliste, drugih bolezni ni bilo. Ako je bil naš »šolmo-šter«, ki je po poklicu organist in mež-nar, povrh pa še mrliški oglednik, ke-daj v zadregi, kakošno bolezen bi vpisal v mrliški list, jo navedel pri starih, kot uzrolc bolezni, »starostno slabost«, pri otrocih pa »otroško slabost«, pa je vedno zadol, ker druge bolezni k nam v resnici še niso poznale pota. Ako jo pa po praznikih ali po pustu ali po »fu-roužu« koga kje prijelo, jc odpomogla »šintarica« pod Št. Jurijem in v resnejših slučajih ona, tam za Celjem. Kadar pa vse to ni pomoglo, je bilo treba umreti. Je žc tako božja volja. Toda vseh teli raznih bolezni ni bilo, ampak umrlo se je, kakor je bila volja božja. Zdaj je pa vodno huje na svotu in k drugim nadlogam, ki so prišle čez našo ljudstvo, so se pridružilo tudi razne nove bolezni. Najbolj grda bolezen ki razdere največ krepkih, življenja kipe-čih bitij, jc jetika. Res žal sc mi stori, kadar se vrnem v svoj rodni kraj iu zvem, tukaj je dekle bolano, pri oni hiši so jo že pokopali, ta mladenič je izgubljen brez upanja, komaj sc še plazi kot sonca okrog hiše. Kar od hiše do hiše gre bolezen in navadno ne pobere samo enega, ampak kar po vrsti, da ostaneta nazadnje stara sama, kakor štor, kateremu so odsekali veje.
Žalostna usoda! Kje tiči bolezen? Nekateri so rekli, da v vodi in so pili vino, hruševec, rajo tudi z vodo mešan jesili, samo ne naše kristalnočiste vode. Jaz sem pa prepričan, da na celem svotu ni boljših in bolj zdravih studencev, kakor pod Kumom. — Drugi trde zopet, da tiči bolezen v zraku, v našem svežem, aromatičnom zraku, v katerem se zliva šum duhtečih kostanjev in žar opojnega solnca, razkošje našo bujne prirode in blagoslov usmiljenega neba.
Ne vem od kod in zakaj jc prišla bolezen, toda prišla je in pobira bitje za bitjem, najlepše, najkrepkejše, cvct naših rebri.
Tudi mojega prijatelja Doljškove-ga Pepčeta je vzela že bolezen. Vse ga je pogrešilo, ne samo v Svibnjem, ampak celo daleč naokoli gori po Št. Juriju, Dobovcu in doli do Radeč.
Doljškov stric so imeli hišico in liekaj polja, njivico in kos gozda, poleg toga so bili cestar in občinski sluga. Dan za dnevom si ga lahko videl zgodaj zjutraj z motiko na rami iti popravljat cesto od Radeč doli pa gori proti Št. Juriju. Lahko bi včasih tudi no šel, lahko bi po štirnajst dni izostal, lahko bi tudi cel dan ležal v senci ali pa pil v krčmi ob cesti. Nikdo bi tega ne opazil in nikdo bi mu ne zameril. Saj so tucli drugi delali tako. Cestar sicer mora biti, ker tako hočo gosposka, toda glavna star ni, da ros popravlja cesto, ampak, da jo kolikor mogočo poceni. Kaj bi tudi vedno popravljali co-sto, ko pa pride kmalu spet dež in vihar, ter navali nanjo novega kamenja in razorje jarke. Vedno je tako bilo in bo vedno ostalo, da bodo ceste razgra-pane, pa naj jih ljudje še tako popravljajo. Za Bogom je težko popravljati.
Doljškov stric so pa vendar hodili na cesto dan za dnevom eolo življenje, dokler niso omagali, po grdem vreme-
nu pa še posepno, ln vsak dan so se vračali z mrakom mimo našo hiše domov. Ne vem, če se jim je res cesta zdela tako potrebna popravila, zdi so mi pa, da jo šo bolj silno bilo čustvo dolžnosti. Dolžnost, oziroma gosposka veleva, da bodi njegova služba taka, da pojeje dan za dnevom na cesto in šol je. Bil je vtelošena dolžnost. Nikdar bi no spregovoril slabe besede čoz gosposko, pa naj bi bila tudi dotična gosposka občinski pisar ali pa davčni ekse-kutor. »Mora žo tako biti«, je rekel in to je bil pri njem zadnji argument.
Plača sicer ni bila sijajna, vsega skupaj sta mu nesli obe službi — cestarska in občinska — menda nekaj manj kot štirideset krajcarjev na dan. Lahko bi jih zajedel med dnevom, vendar si je prihranil za starost denarce. Kruha je vzel sabo ali kaj druzega, kar dene v žep in ob tem je živel in delal cel dan do večera. Življenje mu je teklo kot ura. Ob nedeljah in praznikih je raznašal občinske dopise in klical pri treh farah, zjutraj v Svibnjem, ob deseti uri pri št. Juriju in po lila-nijali na Dobovcu. In to za par deseta-kov na leto. Ko je zjutraj odhajal, ga je vprašala žena: »Kedaj prideš domov?« — »Ob šestih zvečer,« je odgovoril.
Ko je udarila ura šest, je stopila žena iz hiše na prag in mož jo po cesti prihajal proti pragu. Tako točen je bil.
Veliko se jc trudil v življenju in trdo si jo prislužil svoje krajcarje. Vsakdo bi mu želel mirno in brezskrbno starost v krogu svojih otrok in vnukov. Toda zgodilo so jc drugače, in vse upe je uničila jetika.
Pri Doljškovih so imeli dva sina, živahna in nadarjena fantiča, ki sta rastla, kakor dvoje smrek v Jatni. Toda značajev si nista bila podobnih, podoben jo bil pa obema konec, oba je vzela jetika.
Starejši Jakob je bil bolj silovitega in burnega značaja, podoben hudourniku, ki se spušča po skalnem pobočju v nižavo, Pepče pa tihem vrelcu, ki med travo hiti brozšumno dalje in namaka tisočo rastlin in cvetic. Bil je rojen umetnik, tihega in mirnega značaja, ki je vedno sanjal z odprtimi očmi. Ako bi bil imel priliko so izobraziti, sem prepričan, da bi postal pri drugačnih okoliščinah in pri daljšem življenju umetnik, ki bi lahko stal v vrsti z velikimi umetniki drugih narodov. Toda šolo so menda za to. da jih obiskujejo razvajeni postopači nadutih mater, katere je treba s pomočjo poga-njačev in vabil, raznimi protekcijami 111 vsemogočnimi sredstvi preriniti do konca šol, ako vkljub temu že poprej ne obnomorejo in nc propadejo. Kriči sc in govori, toži in vzdihuje, toda kdo se spomni vseh onih biserov uaroda, ki propadejo v globočinah, skritih talentov, katerim ni dano se razviti. Tak nerazvit talent je bil moj davno ran j ki prijatelj Pepče.
Videl jo cvetje na travniku in listje na drevju ter jih skušal narisati, pti-čko na vejici ter jo skušal predstaviti na koščeku papirja. Približal so je Božič, sveti dan, ko ima vsaka hiša priliko in dolžnost, da goji umetnost mod svojimi stenami. Od mnogih strani sc jc žo opisaval in opeval Božič, ne vem pa, če se jo žc kedaj povdaril pomen, katerega ima za vzbujo umetniškega čustva med narodom. Kmet, ki celo leto dan za dnevom rije v prahu zemlje, dvigne svoj obraz od prsti, najlepšo, kar premore prirocla, vse znosi skupaj in najbolj umetniško, kolikor zmore dotična hiša, predstavi so v kotu za mizo skrivnost božičnih praznikov. Mojega mladega prijatelja je globoko prevzela ta poezija in ob božičnih dnevih je našel prilike dovolj, da se je poizkušal v svoji prirojeni umetnosti.
V kotu za mizo je deska, na kateri se postavijo jaslice, od njo visi pa bel, umetno pisan »prtiček«, ki se obnovi o Božiču in ostane potem celo loto. Pepčo je pričel slikati in rezljati »prtičke«. Vzel je nekaj pol belega papirja, jih zlepil skupaj, potem pa iz raznoboj-nega papirja rezljal razne slike, cvetice in ptičke ter jih nalepijal na papir. Sloves o njegovi umetnosti se je razšel kmalu po vsem Kumu in povsod so hoteli imeti njegovih »prtičkov«. Jaz sem bil takrat majhen otrok in sem dan za dnevom sedel pri njem za mizo tiho in miruo in opazoval njegovo delovanje. Takrat se mi jo porodila misel, da jo mogoče to. kar odseva iz prirode in kar odmeva iz dušo, s človeškimi sredstvi izraziti zopot in uprizoriti, bodisi v sli-kah, s svinčnikom in čopičem, bodisi s pisano besedo ali z melodijo glasov. Ko som ga opazoval, se mi jo vzbudilo v srcu prvikrat koprnenje po umetnosti, j Toda kmalu sem ga izgubil, prekmoju zame in za druge.
Prišla jo jetika, grda, neizprosna 1 bolezen, ter ga vzela. Nič ni pomagal o
nobeno zdravilo in nobeno sredstvo. Jc žo bila tako božja volja! Njegovi »prti-čki« so pa še dolgo ostali po hišah, kjer jih je naredil, in kadar me pot zapelje pod kakšno streho na našem Kumu, spoznam takoj, ako visi na steni »prtiček« mojega ranjkega prijatelja. Nikdo drug no zna delati takih, oni pa, ki sc kupijo, so v primeri ž njimi prava ma-zavija.
Kmalu za Pepčotom jo pobrala jetika še njegovega brata in ostala sta sama priletna stariša, kakor obsekan Štor, ki no bo več zelen. Doljšek jo moral slednjič pustiti cesto, postaral so jo in ni čutil več sil, da bi vestno opravljal službo, malomarno je pa ni maral. Obetali so mu pokojnino, slednjič so pa rekli, da nimajo denarja. Pokojnina jo menda samo za visoko gospode, ki služijo na loto tisočake. Toda on se tudi čez to ni pritoževal. Ako bi mu šla pokojnina po pravici, bi mu jo gosposka žo odmerila, mislil si jo. Nekaj krajcarjev si je prihranil, kajti nepotrebno ni izdal vinarja v življenju. Sedaj pa živita skupaj doma, skrbita za grobe svojih sinov in postavljata o Božiču jaslice, ki so Še ostale od mladega umetnika. Edina tolažba, ki jima jo še ostala na svetu, je cerkev.
Na svetu se vse spreminja iu nič no ostane pri starem. Slednjič se niti cerkev nc ustavi izpremembam. Kako praznično so včasih ob nedeljah zvonili zvonovi in kdor ni mogel v cerkev, povedali so mu zvonovi vse, kar se godi v nji in lahko je sledil vernikom z zbranim duhom. Ne vem, čo bi kakšna reč tako zabolela mojo stare sosede, kakor ko sta opazila, da sc več nc zvoni kot nekdaj.
Nič ni več kot je bilo, — je vzdih-nila Doljšica potrto in Doljšek ji je žalostno prikimal. Vse se izpreminja, nov rod odrašča in stari ljudje kmalu več nc bodo mogli razumeti mladih časov, tako silno in hitro se vso izpreminja. Slednjič bo zvon zapel spet enkrat in spremil k pogrebu gori na belo skalo k sv. križu tudi stara Doljška in z njima bo padel v grob tudi dober del zgodovine našega kraja.
Mladina pa noče še umreti, tudi naše ljudstvo bi raclo premagalo smrt it; vstalo k novemu življenju in k boljši usodi. Prišel bo čas in zvonovi so bodo oglasili in nam oznanili odrešenje in boljše življenje, kajti ljudstvo, ki prebiva po teh okolicah, jc vredno življenja.
deleliil Mtml sm.
Govor dr. Lampeta v kranjskem deželnem zboru.
Visoka zbornica! Stavil sem s tovariši predlog, ki obstoji iz dveh delov. Prvi se glasi: »Deželnemu odboru se naroči, da izdela do prihodnjega zasedanja in predloži deželnemu zboru zakonski predlog o stanovskem zastopstvu kmetov na podlagi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dno 27. aprila 1902, drž. zak. št. 91.« Drugi dol predloga se bavi z deželnim kulturnim svetom.
Čisto kratko utemeljim važnost svojega predloga zaradi pozno ure. Saj bo potem, ko pride izdelani načrt iz deželnega odbora, šc itak dovolj prilike, so ž njim natančneje baviti.
Nujna se mi zdi stvar zaradi tega, ker moramo v kranjski deželi dvigniti stanovsko zavest našega kmeta, stanovsko zavest tistega sloja, ki se bavi s poljedelstvom, sloja, ki kot stan v naši moderni dobi nazaduje. Dandanes rastejo pač drugi stanovi: industrijski stan in učeni stanovi, poljedelstvo pa po svoji kvaliteti in kvantiteti nazaduje v celi naši monarhiji.
Poljedelstvo mora postati zopet stan, ki je časten, ki napreduje in ki si more tudi vsak tehnični napredek nove dobo prisvojiti.
V tem oziru vidimo nekatere slabo pojave v naši državi, ki jih no morem drugače imenovati, nogo veliko socialno bolezen cele naše države. Zemlja ne moro več kmeta preživeti, izgubila je pravi pomen, postala je blago, s katerim se špekulira. Kmečko delo, ki bi moralo biti najbolj častno, ker je človeku najprimernejše in najkoristnejše, jo dandanes zaničevano.
Kmečki stan kot stan, to lahko rečeni, danes ue obstoji več. Zaradi tega vidimo, da bežijo sinovi kmečkih očetov in kmečka dekleta iz vasi v mesta, ker se sramujejo, da bi prijeli za tisto delo, p katerim so se hranili njihovi stariši. Mladina noče \oč delati na polju, marveč hiti v tovarne, da tako množi delavski proletariat.
To je ena prikazen tisi o veliko socialne bolezni. Potoni izseljevanje! Mi nc moremo izseljevanja preprečiti. Na-
silna sredstva so tukaj brezuspešna. Mladi* svet hočo iti iz domovine zato, ker jo dandanes pretrgana vez meti ljudstvom in med zemljo. Vsled tega ni v našem, zlasti mlajšem kmečkem naraščaju, niti veselja do clola, niti do napredka.
Naše kmetijstvo tehnično ne napreduje, kakor bi moralo. Veliki kompleksi naše domovine so slabo ali nič obdelani; zlasti v črnomaljskem okraju so veliki kompleksi, kjer absolutno nič no raste. (Poslanec Barbo: Praprot!) Res je, ne prideluje se tam nič razun praprola. Ljudstvo se izseljuje trumo-ma v Ameriko ali na Vestfalsko, nočo doma živeti in sc preživljati s svojim pravim, najbolj primernim dolom.
To jo velika socialna bolezen. Mi se zgražamo nad zanikrnimi, zapravi ljivirni, propalimi kmeti. Toda posameznik za to bolezen ni odgovoren, posameznik ni kriv in si ne more pomagati, ker mu družba ne da temelja, na katerem bi se mogel zdravo razvijati in napredovati. Zato pa je dolžnost družbe, dolžnost države in dežele, da po« magajo zdraviti tisto atmosfero, v kateri je ta bolezen nastala, da postane taka, da se bo v njej mogel razvijati kmečki stan.
Naš državni zbor je storil v tem oziru veliko delo s tem, da je sklenil okvirni zakon o kmečkih stanovskih zadrugah. Hočem navesti le nekatero točke iz tega zakona, ki označujejo delokrog teh zadrug. Te zadrugo niso pridobitne zadrugo in se nc smejo udeleževati-pridobitnih podjetij. Te zadrugo imajo posredovati nakup kmetijskih potrebščin za zadružnike in. prodajo kmetijskih pridelkov, izpodbujati ustanovitev in pospeševati ter nadzirati zadrugo, ki imajo skladišča za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, veliko kleti, klavnice itd., sploh podjetja za skupno podolavo in uporabo kmetijskih pridelkov. Te zadruge imajo nadalje nalogo, delati na to, da se ustanavljajo zadruge, ki goje kmetijstvo iu gozdarstvo, da se ustanavljajo nove po. sojilnice, zlasti Raiffeisenovega sistema, morajo posredovati pri najemanju neodpovedljivih hipotečnili posojil, pri konverziji hipotečnili dolgov, sodelovati pri kmetijskih borzah, zlasti kav se tiče cen kmetijskih pridelkov, sodelovati pri zavarovanju življenja, proti nezgodam, zoper točo. ogenj, pri zavarovanju živino itd. Sodelovati imajo tudi pri izvršitvi poljedelskih zakonov, v kolikor jih državna oblast privzema k tem nalogam. Pospeševati imajo kmetijsko šolstvo in prirejati predavanja v povzdigo poljedelskega pouka, oskrbovati kmetijsko statistiko, posredovati delo in urejati pogodbe s'kmetijskimi delavci, skrbeti za promet zadružnikov s kmetijskimi poskuševali-šci, za preskuševanje semen itd., sestavljati razsodišča za prostovoljno poravnavo sporov med zadružniki in njih pomožnimi delavci, sporov med zadružniki samimi aii z zadrugo. In ko-nečno imajo te stanovske zadruge nalogo, pospeševati zlaganje zemljišč in podpirati melioracije ter podajati mnenja in predloge v stanovskih in gospodarskih stvareh.
Jaz bi temu namenu kmetijskih strokovnih zadrug, ki ga vsebuje že državni okvirni zakon, pristavil še nekatere drugo naloge, na primer: vzdrževanje trtnic in drevesnic za sadjerejo in gozdarstvo, prirejanje razstav za poljsko pridelke in kmetijsko stroje itd. Nadalje naj bi te zadruge bile tucli posvetovalni organ za javne oblasti, za deželo in državo. (Poslanec dr. Žitnik: Namesto žandarjev.)
Torej, kakor vidite, je tukaj žo v državnem zakonu začrtana pot, po kateri naj bi hodila naša stanovska kmetijska organizacija. O podrobnostih se bo dalo še govoriti.
Tudi v našem deželnem zastopu ta misel ni nova. Deželni zbor se je žo pred leti bavil z zakonskim načrtom za ustanovitev takih kmetijskih stanovskih zadrug, vendar pa tisti načrt ni prišel do izvršitve.
Jaz si predstavljam te zadruge na ta način, da bi vzeli za podlago občinski organizem, in sicer bi tam, kjer so majhno občine, v to svrho zvezali dve, tri ali še več v eno zadrugo, te bi pa zopet združili v deželno stanovsko organizacijo: v deželni, kulturni svet.
Do tega moramo priti, ako se hočemo izogniti v asociaciji, v zadružništvu različnim slabim pojavom, ki so semtertje kažejo. Mi hočemo, cla bodo kmetje kot stan organizirani ravno tako, kakor so organizirani drugi stanovi.
Ce smo se v deželnem zboru zavzeti za to, da naj se ustanovi obrtni svet, do katerega .se mora vlada obračati v obrtnih zadevah, smu iem bolj dolžni zahtevati, da moramo imeti kmetijski svet, do katerega se bomo morali obra-
čati' tudi mi, kadar bomo sklepali o kmetijskih stvareh. In tukaj smo prišli do vprašanja deželnega kulturnega sveta.
Deželni kulturni svet naj bi torej vzrastel iz teh stanovskih zadrug, ki bi se naj osnovale po celi deželi in naj bi imele značaj splošnosti v tem smi-,slu, da bi vsak, ki je poljedelec, bodisi Jastnik ali samo najemnik kakega zem-Jjišča, bil že po svojem stanu član ie organizacije. S tem bomo postavili organizacijo na najsplošnejši, najširši temelj. Edino tako je mogoče, da dosežemo organizacijo, ki bo ustrezala svojemu namenu.
Te organizacije nc moremo zidati na svobodna društva, ki se lahko raz-•idejo, ker tam člani vstopajo in izstopajo, kadar jim je drago. Taka društva so za trdno organizacijo veliko preveč labilna. Mi pa hočemo nekaj trdnega, 'stalnega, kar bo tudi ljudstvu dalo zopet veselja do kmečkega stanu; mi hočemo ustanovili nekaj, kar bo ljudstvo združevalo v eno močno falango, ki se ne bo dala premagati po skušnjavah, Jiatere mu prihajajo iz drugih stanov.
Iz te organizacije, razpredene po ■celi deželi, naj vzraste naš deželni kul-Iturni svet.
Mi v deželnem odboru imamo najboljše skušnje, kako nujno potreben je ,lak deželni kulturni svet. Dela za povzdigo deželne kulture se neprenehoma množe. Imamo pred seboj veliko melioracij. Dosedaj se je pod tem pojmom mislilo na vodovode. Vodovodi pa ne pomenijo v pravem smislu besede melioracije kmetijstva. Sedaj pridemo selo do pravih melioracij: do osuševanja, namakanja in umetne gnojitve •travnikov; sem spada nadalje skrb za semenje, sadjerejo, živinorejo, gozdarstvo itd.
Ravno debata pri resoluciji tovariša Demšarja nam najbolj kaže, kako potreben je deželni kulturni svet. Deželni odborniki ne moremo vsega vedeti in tudi nismo v stanu, da bi prevzemali na svoja ramena odgovornost za vse, kar se na polju deželne kulture napravi; nočemo od svoje volje odvisnega delati vsega kmetijskega napredka. Pri kmetijstvu zlasti vidimo, kako različna so včasih mnenja o eni in isti Stvari, kako nasprotna so si često mnenja strokovnjakov. Zato pa hočemo jmeti posvetovalen organ, na katerega se pri svojih odredbah lahko z absolutno gotovostjo zanesemo, in vemo, da 3)0 dežela, odobravala, kar bomo storili na nasvet tega posvetovalnega organa.
Pri deželnem odboru je tucli potreba, da se ustanovi deželni kulturni urad. Tega dosedaj nimamo. Ampak vzgojiti si moramo ekonomov in tehnikov, ki bodo sposobni za tako podrobno, malo delo. In tega deželnega kulturnega urada jaz nc bi podredil samo deželnemu odboru, ampak tudi tukaj naj bo prva oblast deželni kulturni svet, v katerem bodo strokovnjaki, ki .bodo vedeli temu deželnemu uradu dajati prave naloge.
Ti nagibi so me dovedli do tega, tla sem stavil svoj predlog. Prosim, da mu pritrdite in da se izroči upravnemu odseku. (Ploskanje in dobroklici.)
Ilirska ioba v &mm mesta.
V	nedeljo, dne 19. grudna, je predaval od 3. do 4. ure popoldne g. prof. dr. Franc Ilcšič v dvorani novomeškega »Narodnega cloma«: »O ilirskem po-kretu s posebnim ozirom na Novo mesto.« Najprej je naslikal za Slovence in Hrvate tako žalostni narodni položaj pred nastopom Ljudevita Gaja in Stanka Vraza, potem je opisal zasluge, ki si jih je stekel ilirski pokret za Hrvate, Slovence in Srbe. Omenjal je posebno te tri točke: 1. Hrvate je junak Jelačič, prepojen z ilirskim duhom, politično osvobodil od Ogrske; 2 Hrvati in Srbi so dobili v tem času skupni književni jezik, Hrvati in Slovenci pa skupno pisavo, kar je vse tri narode kulturno jako približalo; 3. Ilirski pokret je rodil Hrvatom velike joesnike, tako: Stanka ,Vraza, Mažuraniča in Preradoviča; Slovencem pa je v tej dobi pel Koseski, ki je s svojimi navdušenimi pesmi veliko pripomogel, da se je narod pro-budil in zavedel, ter jc s tem neposredno dosegel, da je Prešeren lahko prišel do zasluženo veljave.
V	drugi polovici svojega predavanja pa se je gosp. govornik pečal izključno z razmerami v Novem mestu, ki so vladale t« v ilirski dobi. Na vel je mnogo stvari, ki bodo gotovo zanimale tudi širšo javnost. Med tem. ko je v novomeški okolici že pred letom 184?.. v61 v mnogih župniščih in graščinah duh ilirske dobe, jc Novo mesto samo ostalo do tega leta nedotaknjeno od tc nove struje, spalo jc mirno spanje pravičnih. Očetje frančiškani, tedaj edini
nositelji kulture v Novem mestu, sc niso zganili, dasi so bili gotovo dobrd poučeni o stremljenju tedanje dobe, ker so bili v tesni zvezi z očeti frančiškani v Karlovcu. Toda zdelo se jim je to novotarjenjo gotovo preposvotno in pregrešno. Zato jih tudi Stanko Vraz, ki je stanoval nekaj časa v Novem mestu v gostilni »zur Sonne«, nikjer nc omenja, pač pa se pohvalno izraža o gospodu proštu Andreju Albreclitu. Kako žalostne so biio tedaj narodnostne razmere v Novem mestu, je razvidno tudi iz drugih Vrazovih besed, ko piše, da je v Novem mestu nebo oblačno, da ni nikdar videl žarkega solnca (misli namreč na solnce narodne zavednosti), razun takrat, ko je v gostilni »zur Sonne« plačeval račun, takrat pa da je videl naenkrat kar tri solnca. Šele. v drugi polovici 1. 1848. se je začolo tudi Novo mesto probujati, šole sedaj je zavel tudi v Novem mestu duh novo dobe, ilirskega pokreta. Na čelu narodnega delovanja so stali: gosp. Pollak, uradnik na graščini Ruperčvrh, advokat dr. Rozina, gosp. prošt Andrej Albrecht, trije Fichtcnaui in nekaj drugih gospodov. To leto so se prvič pele v novomeški kazini tudi slovenske pesmi, kakor Prešernov »Mornar«, Strelov »Popotnik« itd.; igrala se je to leto tudi šaloigra »Matijček sc ženi«. V večjo probujo ljudstva so ustanovili imenovani gospodje tega leta tudi nov list, imenovan »Sloveniens Blatt«. Urejeval ga je Pollak, izdajala pa ga jo gospa Tandler, mati sedaj v pokoju živečega knjigarnarja gosp. Tandlerja. List je izhajal v drugi polovici leta 1848., potem pa jo prenehal. Ko je general Jelačič premagal Ogre in rešil Avstrijo iz grozne stiske in velike nevarnosti, so tudi novomeški narodnjaki upali, da bodo sedaj lahko odkrito in javno delali za narodovo probujo, za ljudsko povzdigo. Začeli so snovati društvo »Slovenischer Verein«; ko so začutili, da piha z Dunaja neugodna sapa, so ga prekrstili v »Slovenischer Lesoverein« s pristavkom »ohne Beschrankung der Nationalitaten«; bali so se namreč, da društvo ne bi bilo dovoljeno, zato so mislili to preprečiti z imenovanim pristavkom. Meseca grudna se je društvu priglasilo 60 članov, a vzlic temu se društvo ni ustanovilo, ker je bil duša vsega delovanja, gosp. Pollak, prestavljen radi svojega narodnega in političnega mišljenja in so tudi drugi uradniki dobili od vlade migljaj, kaj da je njena želja. Toda slovensko misli vzlic temu tudi v Novem mestu niso mogii več zatreti, dobivala jc vedno več netila in bodrila iz slovensekga središča, iz belo Ljubljane. S pozivom, da naj Novo mesto tudi sedaj še stremi po spopol-nitvi hrvaško-slovenske vzajemnosti, da naj nadaljuje delo naših prvih žur-nalistov in narodnih delavcev, je gosp. profesor dr. Ilešič končal svoje predavanje, burno pozdravljen od vseh mno-gobrojnih poslušalcev. A mi moramo omeniti šo nekaj. IC predavanju so bili vabljeni tudi nižji, delavski sloji, toda teh je bilo med poslušalci komaj kakih deset. Odkod to majhno število, odkod ta mrtva brezbrižnost imenovanih delavskih slojev v Novem mestu? Vzrok tiči v tem, da je bil novomeški srednji stan v »Narodnem domu«, dasi izrecno vabljen k prireditvi, že neštetokrat pre-ziran od gotovih prešernih in šopirnih gospodov in dam, ki mislijo, da trpe na svoji privilegirani časti, ako se nahaja v njihovi družbi človek nižjega stanu. Prav je, da se izogibljete »Narodnega doma«, saj imamo v Novem mestu še drug naroden doni, nalašč za vas namenjen, služeč vam v poduk in zabavo.
Jom In Svet" v prMrtlem Mu.
»Dom in Svetovim« naročnikom in prijateljem.
Mogočno se je razvilo naše slovstvo v dobi enega človeškega rodu. V najponižnejši obliki so zagledale pred šestinšestdestimi leti Bleiweisove »Novico« beli dan. One so nam bile politični in leposlovni, znanstveni in strokovni list. obenem. Zdaj imamo celo vrsto političnih listov, več znanstvenih časopisov in strokovnih glasil in tudi več leposlovnih in umetniških mesečnikov.
Med temi zadnjimi zavzema »Dom in Svet« brez oporekanja prvo mesto. Lepo zgodovino ima za seboj in vele-l pomembno je vplival na dušeni razvoj našega naroda skozi 22 let. Tudi vpriiiodnje se bo trudil, da ostane zvest svoji zgodovini, svoji nalogi in svojemu stališču. Biti hoče odsev in merilo kulture našega ljudstva.
»D o m i n S v e t« želi biti družm-I ski list sloven. nuroda v najširšem
in najboljšem pomenu besede. Biti hoče prijeten in željno pričakovan gost v vsaki izobraženejši slovenski rodbini. Njegova prva naloga je, cla prinaša slovenskemu ljudstvu zanimivega in v resnici lepega berila. Umetnost za vse! je naše geslo. Umetnost ni zapirati med ozke stene majhnega kroga, ampak prava umetnost mora biti pristopna vsakemu zdravo mislečemu razumu in po lepoti koprnečemu srcu. »D o m in S v e t« bo prinašal torej le take povesti in pesmi, ki so primerne, pristopne in razumljive vsem izobra-ženejšim Slovencem, zraven pa so tudi vedno v okvirju resnične umetnosti. Prinašal bo tudi poljudno znanstvene spise, toda le take, ki imajo širši pomen in morejo zanimati široke sloje čitateljev. Strogo znanstvene razprave in take, ki zanimajo samo posamezne kroge bo prepuščal znanstvenim in strokovnim listom.
Dalje bo prinašal poročila o važnejših umetniških in znanstvenih pojavih kulturnih narodov na raznovrstnih poljih. Predvsem bo poročal o slovstvenem in znanstvenem gibanju med slovanskimi narodi in se bo trudil, cla bo vedno v tesnem stiku s kulturnim življenjem drugih slovanskih narodov.
»D o m in Svet« hoče biti merilo kulturne višine našega ljudstva in njen glasnik in prvoboritelj. Vratolomnih poizkusov negotovih struj ne bo delal, ne bo pa tudi zaostajal za tokom časa. Dosledno in krepko bo pobijal iz-rodko naše literature, ki ovirajo njen zdravi in polni napredek, z vesoljem bo pa sprejel vsako zdravo misel in vsako poživljajoče gibanje, ki bi so pojavilo v razvoju idej.
Družil bo v sebi, kot v skupnem ognjišču, najboljše priznane slovenske pesnike in pisatelje in izkušal pridobiti tudi svežih, novih sil.
Za prihodnji letnik imamo že deloma v rokah, deloma obljubljenih mnogo zanimivih leposlovnih in poljudnoznanstvenih spisov, tako cla smelo zagotavljamo, da novi letnik nc bo zaostajal za starim, ampak bo pomenil znaten korak naprej. Zato pa tudi pričakujemo, cla nam vsi naročniki ostanejo zvesti in nam prijatelji lista pridobe še novih podpornikov.
Koristno in potrebno je politično in socialno delo, ž njim pa mora iti nivnovrstno ob strani tudi umetniški in kulturni razvoj v strogem pomenu besede. Podajmo si roke k splošnemu delu na tem polju, združimo se okrog skupnega ognjišča »D o m in Sveta« in delujmo na to, da si postavimo v njem zrcalo naše kulture, s katero se bomo uspešno borili zoper naše sovražnike in pridobili slavno ime pred širokim svetom in v listih zgodovine.
List velja za celo leto samo 10 K in izhaja v založbi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.	Uredništvo.
Slovencem za smeh in kratek čas.
Odkar je prenehal izhajati »Bren-celj« pogrešali smo Slovenci ros aktualnega humorističnega lista. In vender se je od raznih strani izražala želja, naj se ustvari kaj sličnega, ker po urah dela in trpljenja tudi Slovenci rabijo razvedrila. Tej želji hočemo ustreči! Meseca januarja bo pričel izhajati za vse Slovencc in Slovenke »ki so dobre volje«
humoristično satirični list »TRESK«.
Izhajal bo vsakih 14 dni na osmih straneh in veljal za celo leto naprej plačevali 6 I\, za pol leta 3 K. Naročnina je uprav neznatna, ako se upošteva koliko veselih tronotkov bo napravil naročnikom. Obljublja že naprej, da bo pošteno treskal! Treskal bo v vezani in nevezani besedi, skoro v vsaki številki pa bo imel tudi kak humorističen prizor za naša društva.
Slovenski humoristi, pošljite takoj svoje prispevke za prvo številko na uredništvo »Treska« v Ljubljani Tudi blagohotni nasveti dobrodošli! Naj bo to vrlo glasilo vseh slovenskih humoristov - satirikov vseli slovenskih dežela, _ Saj treska je povsod treba, da ostane nad nami jasno, vedro nebo! Kot prva sotrudnica se jc oglasila doslej Slovencem neznana Rožmarinova Žefka, ki hoče tako kot časih »Rešpeh-tarjeva kuharica« potovati po celi slovenski domovini in posvetiti v marsi-kak skrivni kotiček . . .
Vsi, ki u videva jo potrebo res dobrega slovenskega humorističnega lista naj pošljejo takoj naročnino na -upravništvo »Treska«, Ljubljana.
Prva številka »Treska« izide okolu praznika Sv. Treh Kraljev.
Uredništvo in upravništvo »Treska« v Ljubljani.
Zadnje književne novosti iz zaloge »Katoliške Bukvarne" v Ljubljani.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v, vezano 2 Iv 40 v.
Kacijanar je gotovo ena najznačilnejših publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodvinskim ozadjem in visoko literarno vrednostjo.
Obširno oceno prinese naš list drugi teden.
Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Shee« lian. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. 4 K 20 v, vezano 5 K 80 v.
Življenje zatiranih, a žilavih Ircev je našemu v marsikaterem oziru za las podobno. Boji Ircev za svobodo in boljšo narodno bodočnost, ki jih svetovno-znani Sheehan opisuje, bodo pustili globoko sled v vsakem slovenskem srcu.
Jakoba Alešovca »Izbrani spisi«:
I. zvezek: »Kako sem se jaz likal«. I.
del. Priredil Jožef Vole. Založila »Kat. Bukvama v Ljubljani«. Cena broš. izvodu 1 K 20 v, vez. 2 K.
Alešovca ni dosegel v šaljivosti noben slovenski pisatelj. Škoda bi bilo, cla bi sc pogubili Alcšovčevi spisi; njegova nedosežna šaljivost, priprosto, odkrito pripovedovanje, prepleteno z bogatimi zakladi zdravega humorja, lepimi mislimi in pametnimi nauki, je pristno ljudsko in zato vredno, da se zopet spravi med ljudstvo. Alešovcev list. ->Brencelj«, ki jo doživel 17 letnikov in čigar najboljše članke smo prihranili za poznejšo zvezke »Ljudske knjižnice«, je našel visok odmev v najširših slojih in imel velik vpliv na mišljenje in čutenje Slovencev v onih časih, ko se je jela probujati naša narodna zavest.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. Spisal J. Spillmann D. J. I. in II. del. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Oba dela veljata 3 K SO v, vezano 5 K 40 vin.
Znan pisatelj ie Spillmann. Skoro vse njegoves tvari so prevedene v slovenščino; in ljudstvo jih kaj rado bere. Zato je tudi ta roman vzbujal, ko je izhajal v »Domoljubu«, veliko pozornost in vsestransko izrečeni želji, da se po-i natisne v knjigi, je ustregla »Katoliška Bukvama«, ko jo izdala »Zadnje dneve Jeruzalema«. Tudi o tej knjigi nam je obljubljena daljša strokovna ocena, ki jo priobčimo drugi teden. To je knjiga za ljudstvo, ne pa »Grofice bc-račice« in drugi romani te vrste, tu je spojena zgodovina, živi popisi, lep jezik in talent pisateljev v eno samo celoto, ki vpliva blažilno in poučno na Citate-lja. To knjigo vsem cenjenim čitatc^ ljem prav toplo priporočamo.
Kal na! store dobrega bralke in bralci »Slovenca" o BožKu.
Čcstit je Božič! Rodi se Odrešenik sveta. Tudi k našemu ubogemu ljudstvu prihaja On, sam ubog in ponižen, V božičnih dneli nam je mehko srce, vsi so čutimo kot ena velika rodbina, katero s Svojim prihodom osrečuje On! Ni lepšega časa kot jo Božič in mehka naša srca naj se odpirajo v tem času vsem bratom in sestram našim . . . Spominjajmo se ubogih, ki trpe, vsi bralci in bralke »Slovanca«, vsak po svoji moči daruj nekaj za one, ki so nam najbližji, ki so najubožnejši med nami, za uboge otročiče naših slovenskih bratov na Koroškem. Po njihovih domovih sega tujec z grabežljivimi svojimi rokami, hoče jim potujčiti otroke, vzeti jim po šolah milo našo slovensko govorico in vero staro. Mi pa jim pri-hitimo na pomoč! Pripravimo jim lepo Božičnico! Vsaka, vsak naj nabere med svojimi znankami, znanci nekaj vinarjev, če pa nekaj svetlih kronic, bo pa še boljše in pošlje naj na naslov »Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani (Odsek za narodno obrambo) za Božičnico koroškim slovenskim otročičem, katerim nakupimo nekaj obleke, katerim damo v roke za to nekaj dobrih slovenskih knjig, da bodo ostali zvesti svojemu narodu in svoji veri. O kako jim tujci usiljujejo obleko in svoje knjige, samo da bi jih nam izneverili. Mi pa sc postavimo tujcu v bran! »Slovenec« Vas vse Slovenke in Slovence, kliče na. pomoč! Lo pokažimo vsi, ki se zbiramo okolu »Slovenca«, da imamo gorko srce in cla znamo, kadar je treba, za svoj narod delali z vso požrtvovalnostjo! To bo res plemenito delo o Božičnih praznikih! Zato pa le pridno nabirajte za našo Božičnico koroškim Slovencem, a delo in trud Vam Bog blagoslovil
Zahvala.
Globoko ginjeni izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze prelju-beznivega soCutja, povodom smrti naše ljubljene soproge, matere, sestre, svakinje ln tete, gospe
Fraišhe Gostiša m. leve
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. uradnikom, slav. občinskemu odboru gornjelogaškemu, g. notarju Galletu, gg. pevcem za ganljivo petje in vsem darovalcem krasnih vencev.
Zlasti se zahvaljujemo vsem faranom in sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizo in daleC spremiti predrago pokojnico na zadnji poti.
Gornji Logatec, 21. dec. 1909.
Žalujoči ostali.
3619 1-1
naznanja, da je otvoril v lastni hiši v Novem mestu svojo odvetniško pisarno.
3180 2-1
Stoj prijatelj!IVitinfor
1068 Preden kupiš ali izposodiš	j W JLJ.J.	!,> ^^
klavir ali harmonij j M . „x
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki ' "»CSTIll TfCJ St(£V# IO
Izjava.
ALFONZ BREZNIK SSflS
Premoiii ?„V blaEJ°glasnosti in najtrpežnejšl konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboijsili tvornic.
Podpisani preklicujem žaljive besede, katere sem v nedopustni šali izgovoril o gospodični Fani Debevec iz Postojne št 272, in se ji zahvaljujem za opustitev sodnega postopanja.	3625
V Postojni dne 23. decembra 1909.
Ig. Vilhar.
Mlad
n a
•H
n S v
a
(9
x/>
0» a u u
Z
S
vojaščine prost vešč manufakturne, špecerijske in lesne trgovine, želi nastopiti službo s prvim januarjem 1910. Ponudbe naj se pošiljejo pod šifro I. M. na upravo Slovenca.
Simon Juvan
krojaški mojster Št. Vid nad Ljubljano
želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
o o
a »
ca «9
Kot strokovnjak in učitelj Glasbene Matice in zaorlseženi izvcdenec c. kr deželne sodnije jamčim zavsak instrument ki sem ga preizkusil sam. —
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnern bregu. Za pristnost jamči „Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, naj pošlje svoje sode na po-3318	stajo.	i
(ustanovljen leta 1856) priporoča svoja
izvrstna namizna vina.
3207
T®IFL-©¥
mm
CCTL0
i
ii ■ ■ m —m____
slovenske tvrdke n
Posojilnice.
Kmetska posojilnica iKs:
lice, Bprejema hranilne vloge ln daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica ZfS "sta & "
Yzajemno pofennrs"<?a?ruštvo,Konere8nltre 19
Razne tvrdke.
Jager Toni. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
Kollmann FSnntga porcelana in steklenlne
Josip KošmerI prva!u9?sl9vanskatvor-
izborne droži (kvas).
niča drož priporoča svoje
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy vt04fiani'
^trgovina s špec. blagom ln
št. 37. in 42.
delikatesami. Sv. Petra cesta
Obrtno pomožno društvo £.T8nl trg
Pri'sirili	slikar za napise, Crke in grbe,
fl^IiaiUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
VnrPC Franc> trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21.
ZorPr Franc- trgovina z meS. blagom, manufak-turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
/jhpri A' nalvei;ia za'oga čevljev domačega iz-fclUCIl delka, Prešernove ulice.
se prodasta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 201
proseč jih, da mu ohranijo enako zaupanje tudi v bodoče.	2631
IK1LHPE
star 23 let, ki je ravno prišel od vojakov želi službe
kntlfnrtcffll najraje pri kaki lesni trgo-XkUlAI.UXiai.Cll vinij ker ima v tej str«ki
že prakso. Ponudbe pod ..Zanesljivost" poštno-ležeCe Pliberk, Spodnje Koroško.	3607
ZASTOPNIKE
in trgov, potnike išče stara poznata peštan-ska tvrdka v vseh mestih z visoko provizijo. Sposobne osebe si morejo zagotoviti stalno in dobro bodoCnost. Dopisovanje: hrvatski in srbski. Ponudbe na: I. Hotter, Budimpešta, V., Hon-3184	ved u. 1.	6-1
Tovarna vozov
Spodnja Šiška
priporoča svojo bogato zalogo različnih
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča
ri pl fi nn nrimoMiA ni^l/iVi /<n«nU >7- a _ -___
VOZOV* ,dela P° primerno nizkih cenah. Za točno
in solidno delo se jamči. Sprejema se tudi les za zagati na parni žagi.	3450 3_,
{g Izvolite pisati po vzorce!
1=
išče dijak četrtega letnika učiteljišča. JNCaslov pove uprava lista.
3629 1-1 M 3h
Blagajničarko
zmožno slovenščine in nemščine sprejme ildolf Hauptmann v 35C0 Ljubljani, Resljeva cesta 4.
po nizki ceni
1 kos Havličkovega platna „LibuJa" 23 m 16 K. " zavoj 40 m praloih ostankov okusno odbranih za 18 K.
BOZICNH PR0DHJH
Modno blago, sukno, barhent, flanele, Havličkovo platno, namizne in kavine garniture, brisače, žepni robci i. t. d.
| Opreme za
2817 24-1 hripavost, katar, zasle-
zenje, kalar v grlu, oslovski in dušljivi kašelj odpravijo zdruvn. preizkušene in priporočene
karamele za prša s tremi jelkami. 5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 10 vin , Skatliica 00 vin. dobivajo se v Ljubljani-Lekarna pri „0rlu", Rih. Sušnik, deželna lekarna pri „Mariii Pomagaj« M Loustek; Ubald pl. Trnkocz«, G. Piccoli, pri „Kroni" fl. Bohinc; Gjurlclč, Metlika, R. Roblek, Radovljico. S"fl,rc'Jdn|ni Br'"i' Liliia' E- Burdicil. Sk. Loka, H. Roblek. TrZiC, K. flndrijamč In I. Bergmann, Novomesto, K. Savnik Kranj, J. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava.
Posestvo s hišo
se proda v lepem kraju na Dolenjskem, ležeče ob cesti, pripravno za kakega obrtnika, posebno kovača. Hiša ima dvoje stanovanj. Zraven hiše je hlev. Pri hiši je lep travnik. Prodajni pogoji ugodni. — Naslov pove uprava lista.	3497
špiritovi sodi D VE UELIKI POSESTIH
se takoj v trajno delo sprejmejo. Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3623
Sprejmem več spretnih
3488
od finega špirita od 600 do 800 litrov in
vinski hrastovi sodi močni,
zanesljivi, sc dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Hosner & Co., Ljubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, {ij
z večjim gospodarskim poslopjem, z obsežnim prostorom, lepim vrtom ob deželni cesti, ob železnici, zelo pripravna za vsako obrt ali trgovino, je takoj na prodaj. Kraj ima zelo živahen promet, posebno v lesni trgovini, za |<ar bi bilo posestvo zelo pripravno. Več se izve pri župaustvu na Rakeku. 3627
HIŠA
khpithihjh in mnzuRiJH
prvo četrt ure in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst-Buje v okraju piranskem v slovenskem delu Istre, ste pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (gosposko in kmelsko) veliki hlev in šc posebno gospodarsko poslopje; čisti katastralni dohodek nad 1273 K. — Mazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), veliki hlev in veliko ldct pripravno za vinsko trgovino; čisti katastralni dohodek nad 644 K. — Natančne poizvedbe pri gosp. Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku, ali pri gosp. dr. Mateju Pretnerju, odvetniku v Trstu, ali pri Posojil-3624	niči v Voloskem.	3_i
V
Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
Dobro ohranjena enonaelsiropna
hiša z vrte
v Ljubljani v Konjušni ulici št, 1 in nekaj stavbenega prostora sc proda pod ugodnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Več pove
3628 Josip Kozak, mesar
Ljubljana, Poljanska cesta.
M>
FrlpOI ILU $tfB*3fiHKa».S8
Novo došlo po nizkih cenah
.... liler bo vin. o flssi . . „80 vin.
7/io litra K 9 96
o » >i 120
„ „ ii 150
Izber deserlnik vin, Champagne, Ma-iaga, slivovke, 'ropinovca, ruma, konjaka, čaja itd. Za preprodajalce cene 3606	po dogovoru.	4—t
FRfln CESCIO
IiiHblJana, Selenimrgerce ui ce št. 6.
w*'mSSSi	flKMSJJl—'JL' '.IJjpJ^il
trioglata steklenica za- Br®*F Doslej
prta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
nedosežen! !
t nore
s

(v zakonito zajamčen jf i	opravi)
s^ll^i rumeno, steklenica R 2 —
Viljemu Maager-jn
ma Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
j|W. Maagec, Dunaj,
111/3, Heuitiarki 3.
Ponarejanja se sednijsko zasledujejo.
Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike
Trgovci	za naročbo
Krošnjarjl I
narewst®sS r& tkalnice S
1884 Posebna ponudba: 12—1
40 met. oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima Kakovost, pristno barvono ie K
40 met. sumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K ia-40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom KI'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod Iranko. Za neprim erno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnineprivrnjenemblagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na
Julija Miillerja tkalnico, Herm. Mestec, Češko,
posreduje brezplačno pri prodaji
XY*-rnza svoi'^ uclov. Cena je nizka. Vino Vllltfl je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 l)
Psreslgi m Srllfi
fflj W
8888 5-1 .
n iptrijani
Naslov pove uprav-1 ništvo »Slovenca«
Vinka Mffiflif Kranj Peter i lUJuIl Jarše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, y Šiški: Jernejeva ulica 231.
Naročim se sprejemajo v »Den skladiščih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. MHREL H1ECILIC Telefon št. 165. 3340 Sasfnik toirdkg laurenčič 8 Domicelj, žažssa kgGJiSna. 3-1
3452 3-1
Specialna trgovina :: finih rc£ni!a del ::
a m
Ljubljana, ZldomsSia :: nlica šteu. 5 ::
montiranje
flamburiranje in plasiranje.
qp ^ qp RP	igi
v ■ v
vsem velecenjenim gostom, zahvaljujoč se za obilno dosedanje zaupanje in naklonjenost ter proseč, da se enako zaupanje ohrani :::::	tudi V bodoče.	"»".
Velespoštovanjem

1111 15%, r on 1» «
,<h
n © 11
3166
8-1 34
W «3
za gospode in dečke: kakor:
siraske paSežaSe,, alileke, ko-MliV, peJsritilE, kiobukz Šil Žepi£«i; za dame in deklice: 3m sukna, paktože, rasjlaHe, kestianse, pelerine, Ma, feli*'-
Hagieško skladišče oblek O,
Jiiiiu.BiJimjjji J.i.jijL-iiijjMiaiiiiiD-iiiii'HIM'»—»»li« um—...... mi um MiiirrrnTrrisliraniTimntrirr «HH
Havre New-York
Franooska prakomorska dru£ba. Odpotuja se Iz Ljubljana vsak torak« Voisn« lista in pojasnila daje samo
■"i«« m	ni H D ctMn m fwmt wg
obl. konc. potovalna pitama Ljubljana. Dunajska ossta ««. 18, nasproti znana gostilne pri „Fieovou". 1878 26 24
fTfctiniAti t* i/kmtrriAtzt Materi Želijo d&bris. po cenz in azsnasl/iito-potcnxili na/ sv obm*yb
rSimon^^Cmetetz*
v Jt}'ubQan£ Mbfodvorsk« ulice2&.t
za slovenski in nemški jezik sprejmem z novim letom. Plača po dogovoru. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu. 3447 3—1
Zolsszdraiiigiika Sr&«*2?£je?ja
ŠE Xb&rijjŠS333 MSffflffl SSSJda
povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestlj vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj :-:	omili bolečino.	:-:
Tacitol	i
ne bi smela nobena hiša pogrešati!
Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je 1 K 60 vin.
Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnkbczu; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
®
«£ SJ
r

'Ml
se priporoča po najnižji ceni za dobavo v polnih vagonih
J} 347'
S
3479 Brzojavi: Croatia cement Zagreb.
Osrednja pisarna: Zagreb, llica 29.
posebno pripravni za pisarno, v sredi mesta se oddasti. Naslov pri upravi »Slovenca«.
druStuo u Zagrebu
izvrstne, predpise društva inženerjev in arhitektov znatno nadkriljujoče kakovosti
Telefon: Interurban 980.
IzSel Je priljubljeni Leguarfou
tort
s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Nobeden kmetovalec naj ne
bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in velja brez poštnine K 1'60, s poštnino K 1-80.	3608
Pri 10 iztisov se da jednega za nameček.
Naroča se pri
Bonaču, Ljubljana.
Znesek se naj pošlje naprej.
K
P
r Iv.
Na prodaj je na Spodnještajerskem,
eno uro od železniške postaje kjer obstoje tudi brzovlaki	3463 2-1
posestvo
z dobro vpeljano gostilno in fganje-točem, njivami, travniki in sadonosnikom pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove: Martin Vrhovšek, posestnik in gostilničar pri Sv. Štefanu, pošta Šmarje pri Jelšah.
delavnica za vsa cerkvena dela
St. IHrich, Groden. Tirolsko J
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. 18I826-1
St. 705 Flohert Teschin ,,WHRHHHIT
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni 1ri*f\n 1/1» ln krogljami, teža 1 3/< kg *M/UU l*x —. PoSilja se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1
Franc Dušek, orožarna, Opočno 89, Češko.
Ilgodna prilika!
iz hrastovega lesa, krasnf izdelek tovarne špirita, zel o močne in trpežne, deloma popolnoma nove* deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, ttJT odda Tfc-U po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 i
Iu. H. Hartmanna masi.
Hivg. Tmtiažlč
Diiblfaira, marije Terezije cesta
sa:

podobar. izdelovalcu oltarjev, itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predsto|nikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolo. dvorske ulice it. 20.
Priporočani se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. RovSeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, JLmg kakor se je dosedaj.	3438 52—?
ii
[BOŽIČNA
H C
'f 1 " II m II ii JSs
ar1.'*

konfekcijo za gospode, dame,'dečke in deklice po tovarniški ceni.
—"I
Radi prevelike zaloge prodajani ji
Pred Škofijo 19
3 C5S3OTKS? STHLJtSESSSS tM
Jjr. Jtlavfa
i^delovatelj ftrurgičnih in orto-pedienih predmetov in bandajf,
ljubljana, Prešernova ulica 5.
Priporočata svojo veliko zalogo obvsjil 3a Zdravstvo m bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s Paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pemuka, kak.or tudi nogavc krčne žile, kdne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samokiistiranje, najboljša kva- j liteta gumijevih posteljnih podložk• Use / bandage se izdelujejo pod strogim nad-1 Zorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan'čnipomklovalmyavod Z motornim obratom. Popravila se izvršu-;ejo točno in ceno.	3172 t
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo

Lf§
vino -pennovec
ki je dišeče medicinakio vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. Naročila je nasloviti na izdelova-telja Fausto Pasini, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko: JANKO TRAUN.
! >
St. 19207
Razpis
o
3618 3-1
politični okraj Ljubljana, na 125.273 K 80 v, proračunjena dela oddale potom
in dobave sc bodo
ali težko sopete (astma) poskusite
iz oriove lekarne v Pakracu. Z izborniru učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. flko bolehata na
želodčnih boleznih 2
nah znamenito znane""	iS"
in iznebili se boste lefcSS kmalu bolezni.
Cena s j sieftlenica SliHR. že!i»|a snHa H120.
i „ gaMin jmii iiapliic K roa.
Kdor si teh nc more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289
LeHarna „pri zlatem orlu" v Pahracu (tKvats&o.)
Po pošti se ne pošilja izpod 2 steklenic.
javne ponudbene obravnave,
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože
do 31. januarja 1910 ob 12. uri opoldne ! Kronie"° zaPrt*c'
"	S r\ e 1 a K1 i n »i i o r-f/~\ir »-nrtlnin'« w
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Iško vas in okolico, politiški okrai Ljubljana'.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne poaoie po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Ravno tako je izrečno izjaviti, odkod da hoče ponudnik armature dobaviti
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela m dobave.	1
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji sc dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 15.— kron.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 20. decembra 1909.
Velika, stara, renomirana, dobro idoča
krojaška obrt
se proda radi bolezni imejitelja iz proste roke. Obrt je že več kot 25 let stara ter širom slovenskih dežel dobroznana. Ponudnik mora biti zmožen del kupnine'v znesku 6—10.000 K takoj položiti, za ostanek bi bila merodajna pogodba. Ponudniki naj se priglase do 3. januarja 1910 pod šifro: „6000 do 10000" poste restante, Ljubljana, glavna pošta z natančnim naslovom.
oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobilost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
pri Brnu
Dobiva sc v vseh lekarnah in večjih špe-3243	cerijskih trgovinah.
Glavna zaloga za Kranjsko: a. Saraboc, Ljubljana.
^■■■■B«5nBBHBB3nMscnnaEBaaaKfla*aBGHK«xuaaig(3Bi)Erffn
2	U
B	"
S Domača elektrotehnična obrt 2
"	n
n
elektrotehnik g
Mišše štev. I? »
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt	™
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva-	J
janje vsakovrstnih signalnih in varnost-	S
nih električnih naprav, kot hišnih zvon-	J
cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem iu	■
preskušujem strelovode na njihovo odvodno	S
zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem	g
tudi inštalacijo jakih tokov za inoc in	S
luč. — Postregel bodem vestno in točno.	S
Pokličite me, ako je Vaš električni obrat motan! S 2139	Velespoštovanjem	(1) E
FR. SM, domača elektrotehnična obrt Ljubljana 5
GradiSče štev. 17.	;
a
aaa»aa*accasa»si!itaa:iaaaa3iaat.*.i:ia?as<i2ar.r.acaii«sa
2a zimsko sezono: fino izdelane suknie, kraiki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 J\ naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi za dečke v velikanski pberi. - Stalne, na vsakem predmetu označene cene. — Velikanska zaloga

Ljubljana, Dvorni trg 3.
Podružnica:
Jesenice (Gorenjsko).
blaga za naročila po meri.
IZPELJAVA __
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
BSKI
dmmm
fllENJilLNICNH DELNIŠKA DRUŽBA
>MERCUH< !DUNAJT^LLZEILE^:
Podružnice :	^mnnicap'feSkarLiPa' Br"°' Moravski Zumberg, MOdling
"OVI Jiein, Plzen,; P^aga, Graben, in Praga, Mala stran, Liberce, Cvitava
»pravno premožen-p skippom 1908 čez
gf i n stotrlflesettlsoč kron.aa ^ tri mil! Ion3 šeststotlsoč kron. -su
Zadružnikov čez 600.
lavna Posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Konoresnem trpu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
m
470 vsacih 100 kron- tak°) od dneva vložitve pa do dneva dvine hror odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo 'kot gotovma ne df bi c
obrestovanje pretrgalo.
Ima domače hranilnike.
tata ure od8. do 12 dopoldne in odi do e.popoldne.
Teko« račun v ilvstro-ogrski banki v Ljubljani. Ml8
Rasun poštne hranilnice stev. 49086.	Telefon štev. 135.

NHKUP IN PRODAJA
, 33. Prioritet Sffi. Sjfft
s Zavarovanje proti izai pri Mani sreči in vredn. papirjev.
Prospekte in cenike premij zastonj in franka
L
Sobno	in ples^arsh-a tvrdka
Speletič§ jjemjgar, ijubijan«, Zimska c^taie
se priporoča slavnemu občinstvu 2a uje u io strogo spadajoča dela v ljubljani ^or tudi na dejeli 2elo solidno. ======= Cene primerne.
(9201 R VIII 740/9
Razglas imm
S&JSilŠŠr 1909 zamrIcm a-Fra"u"S1« mm prostovoljna dražba hiše št. 147 v Spodnji Šiški
uloga st. 346 katastralne občine Spodnja Šiška
dne 29. decembra 1909 ob 3. uri poooldne
v navedeni hiši.	"
p^SIS5« t£* -
na upo^d ""S"" S° 6 kr'	*>«"«' »« Pa v pisarni podpisanega notarja
v Ljubljani, dne 18. dccembra 1909.
Ivan Plantan,
C. kr. notar kot sodni komisar.
ulfliMu obfln&teu, vsem gostom
m odjemalcem, da točim od danes naprej vedno svežo Mno
raznovrstna vina najboljše kakavosti.
Steklenice se dajo brezplačno.
v»v
. k '	V '». - - " .	----. J -- . ,............ ....
Ci5 ulico mim cene
Mum bom p. n. obMvii o popolno zcidouclinosf In ker mojsče nt®iirele.
Za mnogobrolen obisk se najvljndneje priporoča
ravnatelj hotela „Unicn".
KOGRESNI TRG 19 r egistrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
DO 4 VL bT„ itka' tak0' da dobi vIa9atG,i od vsakih vloženih 100 K |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, „e da bi se V obrestovanje pre^
' Vrad,1VC V 7V2 1Cti" (9°	ali 3~)v tedenskih, ozir. mesečnih ohrtli. luUior^p^^iS^ ™
^AST K	«■ Su^ik i. „
podpredsednik.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.

Podružnice
Spjfjet, Celovec, Serajevo, Trst
- DeluISka glavnica -& 2,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjem Buea2
lfWBW	tttifc^	s&tSS-
Vse t promese skupino le 47 kron.	' ' a * a00, n 1W'000.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po Čistih
Podružnice
Spije«, Celovec, Serajevo, Trst
- Rezervni zakladi -K 350.000.
Telefon 177.
L. Tomažič
zaloga piva
v Spodnji Slškl pri Ljubljani.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko in = češko pivo ss
tt
ABmmSBSSU
Zn Božič! Krasna darila
prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, ur, očal i. t. d. &
Blaga prve urste. I Kj Solidno postrežba. w - Hojiilžje cene. ■
195 52-1

Lud. Cerne
juvelir, trgovec z urami in očali ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, lMfova ulica štev. 3.
J0P® aa. š Ea. 2
Lancaster od K 26'—, Flobert-pu&ke od K 8-50, pištole od K 2'—, samokresi od K5 —
:: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno Ste*. 77
1631_Cežko.	32
Priporoča sc:
Hotel pri
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 120 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	4S4 52-1
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta
1.	Vitek-ov „Immerjung", rudečk. rujavc in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4--.
2.	Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI' — . Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz keni. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRflGfl. 1321
h-ov .Jmmeriuno" Vitek-ov »Imrnerjuno"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi sc pri: Hnt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana.
!!Slovensko podjetje!!
Ljubljana, Mestni tri štev. 22 in 23
^iskana in tkana bombaževina
23ela in rjava kotonina JDotnače in angleško sukno Jraticozka svila jVtodno blago iz prvih tvornic JNCajboljše češko platno
Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog
Darila za Božič izpod cene Ostanki po tvorniških cenah
Solidna postrežba! Nizke cene
Fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-^ grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
lovski & Komp.
c. in kr. dvorna založnika
Dunai I. Franrtoseis-Kai 15 in 1?
priporočata
459 34-1
M
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev.
o
£jubljana, testni trS u
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napisi.
Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki
„Se»eroHeinškeBa lloyda" ...L.™
BREMENU
NEW-Y0RK::
is!
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelra, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofic. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ......
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnikc gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri " 2886 -58
Edvad Tavčar-ju,» Kolodvorski!! ulicah št. 35.
nasproti občeznanc gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak tprek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, rcelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne, države kakor: Colorado, A\exiko, California, Ariona Utali, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. .Odhod na tej progi iz Kremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimor? in na vse ostale dele sveta, kakor-Brazilija, Kuba, Uuenos fllres, Colombo, Singnpore, v Avstralijo itd. itd.
Ceno posteljno perje.
t kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2'80, belega K 'I, finega K 6, najboljšega skubltenega II 8, sivega puha K S, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje SjTe!0i"azpe°o
gostega joko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel. 180;<116 cm z 2 blazinama, velikost HO/58, napolnjena z jako '•Pip1 mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom I) f"; posamezne pernice K 12, l'l, 16; vzglavnlca K.1, K J'50, K 'I. Pernice 180, l/|0cm vellke'K IS, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 80 80 cm K '1-50, 5-._, 5'50. Spod. pernica iz gradla 180-U6cui K 13 - , 15- razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
fli. Berger v Dešenici St. 1010. Češki les.
Za neugajajoče dcimr nazaj ali sc blago zamenja. — Lcnikl o Zinmicah, odejah, prevlekah in vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52—1
.nun it
lovarna dežnikov ifmgm
Ljubljana, Mestni Iro 15. fei ----UliM
Ima m
Ume Sil
mnogo
3i la mm ie
w z »z©i*ci.
Več vrst sodov ima naprodaj R. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
3092 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Najcenejše
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
v Ljubljani
M Molijo št. 19. Stari n št. 4. Prešernovo uiice št. 4.
- Popravila točno in ceno. ~
dnruv/o° železnino
dobavlja po najnižjih c^ o t cenah slovenska vele- ^KUpiCE trgovina z železnino v -Ejubljani, JTCarij« 2*fireiiio essta štes,!.

l|i
U
Izdelovanje umetnega kamenja: cevi za kanale in vodovode, stopnice, mozaične in hidravlične metallique-plošče za tlakove v raznih vzorcih, podboji, nagrobni spomeniki in okvirji, postamenti, balustrade, oma-inenti, fasade; naprava železno - betonskih stropov, mostov in načrte zanje po inženirju-979	strokovnjaku.
[1
Betonsko podjetje i
Tvornica umetnega kamenja In marmorja
ZfllEC &
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73. Fllljalka na Pešati, p. Dol pri LJubljani.
Nikomur še ni bilo žal, kdor je poskusil prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyt-patent) za obhajilne mize oltarje, za prevleko stebrov in celih sten v cerkvah, vilah, prodajalnah itd.; najpopolnejše nadomestilo naravnega marmorja. Opozarjamo na pat. Ceolitne plošče, krasno, a ceno nadomestilo glazi-ranih porcelanskih plošč za obkladanje sten v kopalnih sobah, kuhinjah, za mizne plošče, podoknice (Fensterbanke), za zunanje dežju izpostavljene stene itd. Terrazzo-tlakovi; Ksilolith (kamenoles) je izmej najmodernejših tlakov: tiha hoja, topel, brez špranj, higi-jeničen, nezgorljiv, v raznih barvah, lepši in trpežnejši nego parket.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih t ovarn Avstrije:
DUrkopp, Styria (PuotO, Waffenrad.
v
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačne.
: AdlcrjCTi : pisalni stroji*
Ceniki zastonj čn franhe.
IssflfiSISlsisllsssK
Parija Sattner
• •
ij varno naložen denar
Stanje hranil, vlog:
nsd 36 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad J milijon Kron.
£iubtjana, ^Dunajska cesta 10,11. stop., U. nadstr. (JYEedijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerkvenih paramentov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi banclera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov ■»_tudi zadovoljno prevzame.
Družbe
sv. Cirila in Metoda
za Istro
♦
CM
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
kataruikašljii
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod.
00 | SI
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždin na Hrvaškem.

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/*°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovale prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr.poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
IPosoja se tudi na menioe in vrednostne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači o Prešernovih, prej Slonovih ulicah it, 3.
nasproti frančiškanskemu klofitru.
Kdor želi kupiti
dobro slamoreztiico
ali kaki drugi poljedelski stroj, ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje i. t. d. naj se obrne na tvrdko
Karol Kavšeka nasl.
Scbneider &Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 16. ■
Točna postrežba, nizke cene.
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
JULIJ/1 STOK, Ljubljana, Prešernove ul. 5.
ZnamkaF.L.P.
priporoča mila vseli vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRfl" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt8 , — — moderne kemije zato neprekosljivo blago. —-------:---,■■■ -
paro-lovaraa za milo, surovi margarin, kristalno • .. . . 4	, ,	ttfi .
== sodo in stearinske sveže = Največje an najstarejse slovensko pod£ef je!
■i	Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkairJ „EXCELSIQR" in „SUPEMOR".
Najcenejša vožnja v Ameriko.
K M
M
n
tu
oblastveno koncesllonl-
nm potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
■ ■ ■	ffl B ■	3143 32—1	B M B
Najcenejša vožnja v Ameriko.
a
H
Š n:
s
s
53 53
53 H S

Ustanovljena 1847.
Cstanovljena -Ml*
Tovorno pchKtua J, J. lita:
:: Unbliana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 NajsoUdnejSe blago.
RS
55
B
ktfr-Tf scsns^gsss snrm
Pno taisto podletie n letno Marstio in slinie m sM floinsf s Hgnola 9 LjnbEjana
Dnnafska cesta št. o poleg »Flgooca**
sc priporoča prečastiU dnhovftOnl ln cerkvenim pred*toJnl«vom kakor p. n. obČtaatvn ra prevzet)« ln solidno izvršitev vsakovrstnega
mnetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni ln navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. smo 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
nMniliriiiMniiiltii
Hva. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	a&nogokrat odfflcovaua.
PrlporoCa se stavnemu občinstvu ln preCasCtl duhovSOnl v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preprosta ln najfinejše, IzvrSene v poljubnih modemih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaSki. solidno ta trpežno po najnižjih cenah. ŽupnlSCem, samostanom ln šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago-
•-rr '.f.
Kmassjv
-j. . f
<0
n
m±
••1
lliijllg 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem (ion f
_____________________	w
na Dunajski cesti štev. 18
Jg imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344'75
oiirestuje hranilne vlage ps 41» 1»
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Mm hfl Min Hess n m\ rasirn t ztszI s eedorntm pnnaetsm m lit telil! ofl M iltjs ib to W!i.
Stanje hranilnih vlog dne 31. deccmbra 1908 nad .	K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983-93
Posojnje na zemljišča po 5'/«*/« z 1 •/»•/o na amortizacijo ali pa po 5>ualo brez amortizacije; na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amorflzovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3__i izven nedelj
114	in praznikov.	52—1


z modernimi, velikimi brzoparaiki iz
ČB2 AntWBni8n 1 Ngw-York ie gsz iiitepsn v Boston.
je proga
m
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», >Vaderland», «Zeeland», .Lapland*, .Menomi-m", »Maniton*, .Gothland*, .Marguette* in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnom in Ncw-Vorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 ln 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena ln traja vožnja 7 dni.
Odhod iz L]ntjl]ane vsak tarok popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tiSlerju. 188 (52—1)
!| VODOVODI
ii kanalizacije, kopališča
RaErfl li Izvršitev te pri	H ffi
domači specialni tvrdkl.	{ !U
Tehniške ocene ln načrti	S zastonj, ke se poveri delo.
itaa	"' *
Inžener-hidrotekt
sacssKrertasRssjs,,
7? fSBil 4
Konrad Lachnik,Lluliip!ia JI f
Beethovenove nI 4. Brzojavi: Lachnlk, Ljubljana. § | fcj
ms
Delniška družba sdmionih pifovaren Zaleo in Laško
ppipt^voca	pivo.
Specialiteta: ^Salvsfor11 (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telafon št. 187).
—— PofiHfatve n« dera ?prcjcnia restimster ,,Narodnega doma" fl. KržSšnlk. (Telefon it. 82.) ==============
................ i ■»milici M" mh—w r HIT--Tr-nTn-.....TTrm^iin-Tir III---------
re
Ponudimo vsako poljubno množinoi
<9
480
zn prloezatl ali pribiti no late
Zarezane strešnike (prve vrste)
sidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, šanvotne plošče ..........——'—'"........................ za tBakanje cerkva^ hodnikov i. t. d. SS^S
F. P. MlOiC & Komp. Ljubljana«
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
ncaa
f
HERBHBNY-JEV podfosfornato-kisli
MPflEllO-ZELEZni SIRUP
Ta je že 40 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in
rcditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. IfcŽS" Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
===== VARSTVENO ZAVAROVAN. -
PURJODHL.
Jod sarsaparllla-izdelek Cisti kri, po pešuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, sc uporablja z najboljšim uspehom. KST Cena sfeklenioi K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. "»21
e
o o"
gSa^osSeJ? Dr. Hcllmannova lekarna „zur Barmherzigkeit" (Herbabng-jev nasl.). bJ23SI?&b.
V zalogi je Se pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaka, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Hekl, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
a Ceno češko posteljno perje!
j\ 5 kg novo skublj. K 8 60 boliše K12 —. belo kot puh ] mehko skublieno K 18'—, K 24'-. snežnobolo kol puh ' mobko skublieno K 30 —, K 36'—. Pošilja lranko po po-vzetju Zamen« dovoljena proti povrnitvi poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, pn Plznu, Češko 3S::i fl-l
P016
jp
U bsžične praznike
Priporočamo slav. občinstvu naša že večkrat in posebno zdaj na mednarodni razstavi vin v Londonu s prvo odliko „zlato kolajno in diplomo" odlikovana vina, katera se točijo v Sodni ulici št. 4, na Bimski cesti št. S in na Starem trgu št. 6. — S točno ceno in solidno postrežbo se priporočamo velespoštovanjem
Br. Novakovič
zaloga dalmatinskih in dragih vin v Ljubljani.
t O sa ta-S
Oi
NOVfl UI5d
s 5 stanooanji, se iz lastne roke proda u Iiouerci llodmafn 139.
SL
co
5MX
■ m
Več se izve istotam.
Prihranite
3387 3-1
vsak dan
" <
s-i
*
posteljno vlago 11 ufiiupii
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. H Jg Hlfillnll|
7J-___^vlnrtKA^nnA Qfor/-»cf in cnnl ca mnrnta na-	MM	™
Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, koierjev, mufov.
V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kotu-hovlne. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 21
K
4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju.	3281
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,Sanilas" Velburg P 347 Bavarsko.	284 13
1	Delniški kapital 120,000.000 K ^^^ Rezervni zaklad 66,000.000 K
*	Podružnic	k b*- p p i v i I.
i avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
* *
m m
m m m m m S
Sprejemlje vloge na obrestovani« v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, 'zdaja obrestujo&e se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekofii račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje In deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe CSafe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
Centrala na Dunaj i.
zavaruje srečke in Izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-In inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, Fulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
£2	Pulj, Praga, KoamoKii, toplice na mesnem, uan won.ouw...	_______________ft
Zajamčeno po 5 minutah, brez učenja zna vsakdo najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi itd. na ta glasovir igrati. Mogoče ga je postaviti v vsak prostor brez
obratnih stroškov.	.........., _ .. . . ........
P n duhovniki, učitelji, uradniki, predvsem taki, kateri so na deželi ter umetniškim izvajanjem in
predstavam izključeni, je najtoplejše priporočati, kajti godba povzroča veselje, olajša življenje, krepča
um in nudi izvrstno zabavo.	.
Na zahtevo ceniki zastonj, tudi si lahko vsakdo osebno ogleda vse pri	3386 (i)
SIMONU KMETETZU, Ljubljana, Kolodvorska ulica Z6.
DobauiHelj godbenih autamatou, električnih glasovirjen, orhestrlonou itd.
£
# » 1
Telefon lil. 12017.
Osrednja banka čeških hranilnic
........... ... .	______\ - Dnririrfninr illlUAl I
Telefon si 12017.
(Ustredni banka českgh sporitelen)
Hllt°lo' — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. —
Podružnica: DIMI L, UippllnMse ll
pl^ltaoknlem'mestom"občinamTndrunim j^ntaToTporacij^m p7o"ti "amortizaciji na 4°/0'ln >/«°/o upravne pristojbine. Financiranje javnih -'po^fJtirEmS^"stnih ^Tbanglhobllgadl, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rab.t. za vsakovrstne kavpe.
Mica: DUNA31., Mippljerste 22.
Uprava ln čuvalna zaloga brezplačno.
1431
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobanka'. Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : ln svete brezplačno i