GLAS NARODA FrS?7! B Za inozemstvo cdo leto $7.00 | . ) -e ^ D . . 41 Iistisloyenskih^delavcw v Ameriki.______________• L 'T i TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered m Second CImm Matter, September 21, 1908, Xhm Port Office at New York, N. Y. Under the Act of Congro- <> March 3, 187». t^t/evom- r?m>tt ant>t NO. 229. — ŽTBV. 229 * NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 30, 1922. — SOBOTA, 30. SEPTEMBRA, 1922 VOLUME XXX. — LETNIK XXX GRKI SO ZADOVOLJNI Z REPUBLIKO Novi kralj Jurij II. se najbrž ne bo dolgo časa razveseljeval svojega kraljevskega dostojanstva. — Narod hoče republiko. — Nejzanesljivejši pristaši grškega kralja so naenkrat izginili. — Konstantin je ujet. Pariz, Francija, 29. septembra. — V nekem sporočilu iz Aten na Havas a pent uro se glasi, da so politični kropi v prškein glavnem mestu mnenja, da ne bo vlada kralja Jurija dolgo trajala, temveč da se bo morala kmalu umakniti republiki. Novi kralj je položil včeraj svojo prisego k of .Jurij II. in Ate&e so bile oh tej priliki zve-«Vr ruAsvtf ljene.. M.-sto je bilo j mirno in jrlediHČa so bila odprta. | V poročilu se jLflassi nadalje, da bo stopil najbrž na eel o novega kabineta Aleksander Capanos, minister za zunanje zadeve. Re-volueijonarni k oni i tej je baje že poslal prejšnjemu ministrskemu predsedniku Ventzelosu brzojavko, v kateri ^a prosi, naj nastopa l?r&ke interese v zavezniških jflav nih mestih in na bodoči mirovni konferenci. Številni Konstantinu udani častniki in reakeijonarji so bili aretirani v pričet k u revolueijo-narnejra j;il>anja, a so jih že izpustili, prav kot t ud i vse politične jetnike. Med aretiranimi so bili baje tudi prejšnji ministrski firedsedniki GoiLnari«, .Stra- I to« in lJro topa pad okLs. , Takozvani. epmtrates. politična policija, ki je bila baje glavna o|K>ra Konstantina, ko naenkrat izginili. General Nider bo postal1 vrhovni poveljnik armade. .So^laHUo k poročili je dobil prejšnji kralj Konstantin a prin-! eema Amlrejem in Nikolajem na razpolago ladjo, da zaf>uste Gr-iko. Pari*, Francija. 29. sept. — NVkeinu zastopniku pariške i«- | tla je "New York H« ralda" je baje rekel general Paraskevopou h »s, ki je bil pod Venizelosom vrhovni poveljnik grške armade, naslednje; — oložiii preko ceste. Bombe so bile postavljene tako, < da bi se raznese le, kakorhitro bi skušal kdo premakniti debla dreves ter odpraviti oviro na cesti. Kaipitan Considine čet proste irske države, je bil smrtno ra- ! njen tekom nekega napada v bližini Kilfenora, v okraju Clare. ITALJANSKA TRDNJAVA ZLETELA V ZRAK. Genova, Italija, 28. sept, — Eksplozija, katero je povzročila strela, je danes uničila Faleona- j ra fort v bližini San Terenzo, ob genovskem zalivu. Eksplozija je uničila mesto ter ubila in ranila številne ljudi. Ranjene so prenesli v neko bolnico v Spezia, ki se nahaja v bližini. Med žrtvami so bili številni mornarji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTEUI ITALIJI IN ZASE-DENEM OZEMLJU •a potom nai« banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po ™»ih>i cenah. J m bUe ub cene aledefe: Jugoslavija: H**poMij« na cadnje poŠte in izplačuje ~Kr. poStnl čekovni urad ln "Jftdru»ka banka" t Ljubljani. Zarrebu. Beogradu. Kranja. Celju. Mariboru, Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro lsplatllo najugodneje. 300 kron .... $ 1.30 1,000 kron .... $ 3.90 400 kron .... $ 170 5,000 kron .... $19.00 500 kron ----* 2 10 10,000 kron ____ $37.00 Italija in zasedeno ozemlje: Itarpoftiija »a udnje poŠta in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu. OpaUJI ln Zadre. BO lir ..$ 2.70 600 lir____$23.25 100 lir .... $ 4.00" 1000 lir .... $45.00 BOO lir .... $13.06 2m M*»Jstvs. Id pruifijt m««* JraJeKtM kne all pm 4*wti—t Ur AsvellajsM pa Bsc^BMti le pssehnl »epost Vrednort kronam, dinarjem ls liram sedaj nI stalna, menja se ve&nt ln nepričakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Ragnnamo po ceni ooega dne, ka nam doape poalanl denar v rote. Olefc liyy v mmurlHdk fctojtt glejte poteh po aglna v Um Ifa^ I>«ar nam Je poslati najbolje pe Domestic Ifonej Order all pa New I York Bank Draft. rBANK 8AHEBB STATE BANK tt Cortlandt Street Hew Yotk, H. T. || PROTEST PROTI VISOKIM . CENAM POTREBŠČIN I - L Berlinski komunisti nameravajo vprizoriti velik pro-življenskih potrebščin, test proti visokim cenam Berlin, Nemčija, 29. sept. — l Komunisti zbirajo svoje sile ra proti-birrzuazij)*ko demonstracijo v elegantnem in bogatem za-padnem delu mesta. Ta demonstracija se bo vršila v nedeljo, v i protest proti vedno naraščajočim | cenam živil in j>r^>-ti profitirjem. ki neupravičeno dražijo življen-ske potrebščine. ^Vosslsche Zeitirnpr" je mnenja, da je to agitacijo inšpicira-^ la moskovska inlernacijonala, ki zalaga skrajne radikalee in komuniste z denarjem. List predlaga, naj uporabi mosikovska vlada svoj up] i v ter skuša napraviti konec koiminLstlčni pro pagandi v Nemčiji, katero so organizirali in financirali ruski boljševiki. Jurij Čičerm, sovjetski minister za zunanje zadeve, se je vrnil v Moskvo j>o dolgem bivanju v tukajšnjem mestu, ne da bi mu bilo mogoče zadostiti rado ved-■ nosti številnih krogov v Berlinu glede usode dogovora, sklenjenega med Leonidom Krasinom, sovjetskim ministrom ter Leslie Ur-quartom iz Londona. Ta dogovor se tiče povratka lastnine Russian Asiatic Consolidattxl Ltd. v Rusiji. i V krogih, katere smatrajo za dobro informirane glede dogodkov v Rusiji, prevladuje utis, da 1 pospešuje Krasin močan odpor ' proti odobren j u te«_ra dogovora. Opozicija pr«fti dogovoru je postala že bolj močna kot je bila i izpočetka. BOGAT BEBAČ. — Javnost je treba oprostiti ljudi, ki skušajo vzbujati simpa- j tijo ter prosijo milodarov. ko ni- j so niti malo potrebni. Držal boon : J svojo besedo — ter vas obsodim I na tri dni v prLsihni delavnici. * , Tako je rekel sodnik MeAn- j drews v nočnem sodišču nekemu ' Samu Horovicu, ki je bil obto- i j žesn beračenja. Policija trdi, da i je imel aretiran v svojem žepu več kot dvesto dolarjev, ko so ga prijeli. KOLIKO LJUDI JE VIDELO PASUOMSKE IGRE? - 1 Monakovo, Nemčija, 29. sept. j Objavljeno je bilo poročilo glede i pasi jonskih iger, ki so se vršile j letos v Oberammergau. Iger ^e I je vdeležilo 315,000 gledalcev, ki j i so plačali dvajset miljonov nem- ' i ških mark vstopnine. Zelo hlad- i no pa je bila sprejeta ponudba; neke ameriške filmske družbe. | j ki je hotela dati miljon dolarjev, za dovolj«nje, da sme le ona kine matografira*i igre. Med obiskovalci, ki so se vde-ležili iger zadnji teden, je bil tu- j d i prejšnji bolgarski kralj Fer-1 ; dlnand. ! - ODVEDENEGA OTROKA SO PRIVEDLI NAZAJ. Chicago, HI., 29. septembra. — Marry McCoy, stara šest let, ka tero so včeraj odvedlii neznanci, se je včeraj ponoči zopet pojavila na prav tako skrivnosten način kot je izginila. Po telefonskem pogovoru, ki ga je imel njen oče r neznancem, je našel hčerko pred šolo, izpred katere sta jo bila odvedla dva neznana človeka. Deklici se ni nič zgodilo. Izjavila je, da sta jo odvedla v oddaljeni del mesta ter jo zvečer zopet pripeljala pred iolo. POGREB PONESREČENIH ZRAKOPLOVCEV. Slika nam prikazuje pogrebni sprevod šestih častnikov in mož, ki so se smrtno ponesrečili pri letalnih poskusih. Pogreb je bil tak kot so jih prirejali v Franciji tekom vojne. LIGA NARODOV IN RUSKI IZGNANCI Nansen je izjavil, da se poldragi milijon beguncev iz Rusije sedaj lahko mirno vrne domov. Ženeva, Švica, 28. septembra. Danes zjutraj je razpravljala Liga narodov o vprašanju, če je mogoče varno poslati domov poldrugi miljan Rusov, ki so pobegnili iz svoje domače dežele kakorhitro je bil ustanovljen in uveljavljen sovjetski režim. Ta razprava se je vršila kljub protestom ruskih zvez beguncev v inozemstvu. Dr. Fridtjof Nansen, načelnik mednarodnega komiteja za pomožno akcijo v Rusiji, je izjavil, da je ogorčen nad dejstvom, da so te proteste sploh vzeli vpo-štev, kajti begunci se po njegovem mnenju povsem mirno lahko vrnejo v svojo domačo deželo. Gustave Ador iz Švice pa je izjavil, da ni treba nobenega poslati nazaj domov, dokler ne bodo življenja in lastnina vseh zavarovana. Zbornica jej sprejela resolucijo, v kateri je naprosila svet Lige narodov, naj zasleduje s svojim sodelovanjem »z različnimi vladami, ki skušajo dobiti dela za te begunce, da bodo vzdrževala same sebe, BOSTONSKI ŽUPAN BO SAM PRODAJAL PREMOG. Župan Curley je izjavil danes, 1 da bo naprosil občinski svet za dvesto petdeset tisoč dolarjev, s katerimi hoče nakupiti zadosti premoga, katerega bo nato prodajal družinam, ki se drugače ne bodo mogle založiti k kurivom. Župan je rekel, da je že izgoto vil načrte za pošiljatev premoga in da bo ta premog razdeljeval za lastno ceno ter zaračunal le majhne stroške za prevoz. Lokalni prodajalci premoga so prizna li, da ne bodo mogli ugoditi vsem zahtevam občinstva, ker imajo že dovolj naročil do 1. februarja. SAMOMOR BANČNEGA PREDSEDNIKA. Bata via, N. Y., 29. sept. — William Pollard, predsednik Bank of Genesee, se je ustrelil včeraj popoldne. Njegovo truplo so našli malo pred polnočjo na farmi blizu tukaj. Njegov sin Arthur je kmalo nato izjavil, da je bil samomor očeta posledica nervoz-nosti in iz tega izvirajočega duševnega nereda. Preiskava banke, ki se je vršila pred nekaj ča sa, je pokazala, da so bančni po- •«li t redu. i [ZADNJI INTERVIEW GRŠKEGA KRALJA Ko se je bližala kriza, je ostal miren ter govoril odkritosrčno o svoji ter izolaciji grškega naroda. — Evropa je napravila strašno napako, ko je popustila Turkom. — Na prestol se je bil vrnil na izrecno željo grškega naroda. Atene, Grška, 29. septembra. — Kralj Konstantin je sprejel na podveeer velike krize zastopnika Asssoeia-ted Press te mu pojasnil svoje načrte, v kolikor jih je bilo mogoče formulirati takrat. Kralj Konstantin je sedel s kraljico in dragimi člani kraljeve družine na vrtu svoje poletne palače v Taoti. malo izven Aten. Ženske so pletle, a kronprinc je | stal na strani ter se razgovarjal s j »"astniki, ki so prinašali poročila o hitro razvijajočih se dogodkih. Sre^i vsega tega šuma in vznemirjenja je povedal svojo po-vt-st odkrito, brez obotavljanja in včasih celo dovtipno. Nosil je j svetlo-sivo obleko in človek bi ga lahko smatral za navadnega mehčana. Govoril je hitro v angleškem jeziku, ko je pojasmjeval 1 svojo stvar. Ni lahko vprašati kralja, če je pro-neanški ali če se hoče odpovedati prestolu. Konstantin pa je pomagal poročevalcu s tem, da je sam stavljal vprašanja. — Ali se Amerika in zunanji svet v resnici zanima zaine in zakaj? — je vprašal. — S pre- ; stola «o me pognale velesile, a i poklical me je nazaj moj lastni j narod. Da, -vsi, z izjemo desetih j tisoč, ki so glasovali, so me pro-j sili, naj se vrnem in prišel sem. Dokler ne bo narod preklical tega poziva, bom stal pri njem, se boril z njim ter trpel z njim, če *>o treba. Da, ostal bom, dokler ne bo anoj lastni narod rekel: Pojdi sedaj, mi te imamo dociti. — £»edaj pa glede vojne, ki se I v. _ m vrši sedaj. A11 ^spoznava svet, da so zavezniki še vedno v vojni s (Turčijo? Nikdar ni bil namreč podpisan mir z otomanskim cesarstvom. Mi smo vojevali naprej to vojno kot eden izmed zaveznikov in zapomnite si, da smo se borili le pod mandatom velesil. Naša junaška armada se je borila prot i ^ močnemu sovražniku ter pod naravnost uničujočimi pogo-! ji. Vsaki dan so videli naši vojaki, kako je ta ali oni zaveznik zakladal sovražnika z munieijo, | topovi in motornimi vozovi. Niso se mogli boriti proti taki ogani-zaciji ter enostavno zaštrajkali. — S stališča interesov Evrop# ne morem videti nobene prednosti v tem, da dovolijo Turkom zaseden je obeh strani Dardanel in Bospora. Zgodovina govori sama zase. Ali bo Turek, razigran j od zmage ter prilizovanja v?!e-j sil, v bodočnosti kaj drugačen ii* j ali bo zagotovljena nevtralnost Dardanel in varnoat Evrope T Jaz mislim, da ne. Kaj pa glede junaških angleških vojakov, ki so padli na Galipolisu, — dečkov ir. Avstralije in Nove Zelandije, več kot 100.000, ki so dali svoja življenja v strašni vojni proti Turčiji? Ali lie i>omenjaJo ti mrtvi ničesar za Anglijo, ko izroča Malo Azijo in Traeijo Turčiji, ki je ubila može iz njenih domini-jev? Kaj pa glede 200.000 Kristijanov, ki so poginili ali katere so masakrirali Turki v Mali Aziji? Nikake kanali, pač pa nagrado izročajo svojemu vojno-časnemu sovražniku. Evropa dela strašno napako. — Sedaj pa glede Venizelosa. On me osebna mrzi. Možje, ki vodijo velike stvari, morajo za-treti osebne pomisleke ter delati vzajemno za skupno dobro. Če hoče grški narod Venizelosa, če ga izvoli v parlament ter posta ne načelnik prevladujoče stranke. ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi ne mogel postati ministrski predsednik Na temelju našega ustavnega sistema bi ga moral pozvati ter bi to tudi storil. Venizelos pa mora priznati obstoječo vlado ter obstoječi re-žim. Ali bi lioLd.i velika ameriška demokracija na čelu svojega kabineta moža. ki bi ne priznal ustave ter obstoječega režima? — Jaz sem vedno občudoval Ameriko, — je nadaljeval. — A edno sem želel obiskati jo. Ne morem razumeti, za'Mn a mM AOdraaaaa of Abova Officer«: • c+ruan*t Str«««, Borough of Manhattan, N«w Vara City, M. V. O L A S NARODA (Volai of tha f*copla)__________ lHu*< Evfry Day Except Sundays and Holiday*. j 2a cale leto veil* uat u - Za New York za celo lato - - - - 1740 In Canada ..............W.00 xa pol lata MX« j Za pol tata ....................WOO Za inoxamatva za ealo lat« mm •7.00 za lain i«ta ......................StJSl _«a pal lata ................S3.S0 •ubacrlptlon Yearly $6-00 Advertisement* on Agreement. HOlaa Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzemtl nedelj In praznikov. fciasl— fcraa »w^lplaa 1» aaalqpnail aa na prlob^ujejo Denar naj aa blacoroB po Mljatl po Money Or dar. Pri spremembi kraju. naročnikov prosimo. da aa nam tad! praJin Jo UnJIlf« iminain. Um hI trt J© Dk]d*mo oastovnlka- OLAS NARODA m Cacltand« Street, »orough of Manhattan, Naw York, N. Y. _ Telephone: CortUndt _*87t__ ses^r ur . . .=r=-r - - - . -■ -- ■........... PRIVLAČNOST AMERIKE PADA j Omejitev priseljevanja na tri odstotke rojakov priseljencev, j stanu joči h leta lMlo \ /.druženib državah. je brez dvoma povzročila rLscx'-ijii trpljenja in muke. Kd<»r ima smolo ter pride en dan v me- i • seeu prhjh./no. zapade d» porta«iji. Strah in dvom. katerima so izr ro- ^iii priseljenei, zadostujeta po|>olnoma. da stavimo po pravici zadnjo priseljeniško j ustavo v vrsto najbolj zlobnih in podlib po-atav. Pri tem pa .se je izkazalo. da je strah Amerikancev pred " preplavi jenjem " dežel*- z evropskimi priseljenci povsem neutemeljen ,n flfupra\ i«'eii I t adiih i aztska \ .tu ja so pokazala, da je znašal prirastek pri »ljevunja prebivalstva tekom ]>rvega leta pravomočno-sti nove [Mista\^7,121 ljudi. Atevilo možkih zunaj rojenih prebivalcev Združenih držav pa se je v tem letu naravnost zmanjšalo. V Združene .lržave je prišlo ll.tisV manj moških kot pa je v isti časovni dobi zapustilo deželo. Čudno in /e|«( presenetljivo j«", da prihaja prebitek priseljencev predvstra iz Nemčije. Anglije, Francije, iz skandinavskih dežel in tz M-hike Z. Balkana. i/ Rudije in eel o i* Italije, ki je odpošiljala v zadnjdi letih pred vojno v Združene države vedno naraščajočo reko priseljencev, prihaja sedaj semkaj manj ljudi kot pa jih odhaja ven. Slovenci. Srhi. Hrvatje, Lit vine i, Poljaki, Madžari, Ru-mujici, Kus-i. Španci. Južni Ameri^anei, Turki, Cu-banci Kitajci in Japonci so se v večji meri izpeljevali iz Združenih. držav kot pa so prihajali semkaj. Žid je, ki niso natančno razdeljeni po svoji narodnosti, so predstavljali glavni kontingent priseljevanja. Njih. prirastek znaša nad 33,(XK) duš. Za njimi pridejo angleški otroki. Prirastek Nemcev je znašal nad 23.000. Mehikancev nad 22.000, Norvežanov. Dancev in Švedov nad enjast tisoč, Francozov nad devet tisoč, Slovakov nad dva tisoč, afriških črncev nad štiri tLsoč in Armencev več kot dva tisoč. Mehikancev skoro ne moremo smatrati za enotne priseljence. Predvsem so potujoči delavci, ki se po preteku kratkega čana zo-pftt vrnejo v svojo domovino. Če upoštevamo še vse ostale številke poročila, je razvidno iz njih povsem jasno, da niso Združene države še nadalje obljubljena dežela za narode Evrope. Le največja beda jih napoti, da si skušajo poiskali sreče tukaj. Velika nezaposlenost v Angliji je brez dvoma pospešila priseljevanje od tam in isto velja glede bednega položaja neonskih delavcev, ki žene od tam sedaj zopet več ljudi v Združene države kot pa v zadnjih letih pred vojno. Tudi iz dežel, iz katerih je bilo priseljevanje v Ameriko tnanj-kot pa izseljevanje iz njih. jih je prišlo na tisoče v Združene drŽav. £e večje število njih rojakov pa je po krajšem aLi daljšem bivanju v tej deželi prostih ter paradižu izkoriščevalcev otreslo prah s «voj.h čevljev, kajti sklenili so rajši v domači de>želi iznova pričeti boj za obstanek. Sovražniki priseljevanja v prišel je nišketn komiteju kongresa gorore o nadaljni omejitvi priseljevanja. Lz predidočih številk je razvidno, da jiin sploh ni treba beliti si glave s tem. Amerika je bila obljubljena dežela — nekoč. D o p i s. 1» Belokrajine. j Pred kratkim nas je obiskali /nam jug>»lnvauvki učmjak, v.se ui iliičui profesor dr. Juvan Cvjjičj i z Jieogiada l>el<«kra jilta je jedegl drut^c^a zanimiva tudi zaradi te 1 ga, ker tja srbski naseljen ] ei. ki so pnbežal' nekateri sše pred .'ii»0 leti 1 j:i pred Turki. Tu so Žuui i bt remi, Pn-jančani in Mariinlohu I Pred vojno je spiral o teh na.se-!jeneih zanimivo knjigi tudi iuue-riakiin r. jakmu d- liro znam prof tir. Miko Zupani« iz UriheJj beti a nji dirtktor rliioviafikogH muzeja v Ljubljani. Let anja letina je bolj alalia | v»-ndar je preecj sliv, ki jih ljudjej pridno ker ^e d«>l>ro prodajo. Morilca |*ok. Jure Petvha i/. Sel pri Adlešičih V niso iz?de*lili., veit tiar |>a ho stvar razjasnila slej sli prej Med narodom ^ aepeta marsikaj rn če bi nvj^el t>«ukam hrsflt, ki je bil prič s strawe.eg;- zločin«, govoriti, bi bil pravi at/iriU* že podključetn. Nam ne (fre v ^a-vn, da hi m«gel sedemnajstletni Jtirkičin vnuk zagreiti tak zločin, ker je da je ženi e>n» pra-e vteklo in prignala je dva do mov • Ker bi pa bila rada d obila "muhte" še tretje, je dala oznaniti. Ja ga je izgubila. Nesreča pa .je hotela da je za ta oglas zvedel .Hadovinčev brat. Tak«»j se jc 'juaril do tiste žene ter najiel tam j!»voja »Iva pra^a, tretje, "izgub-|ijejii»", pa je uisel še tisti dau na j»«iti doiiiitv. Tako je hila. žena za svojo 1 a ko milijo kaznovana. N vem Mestu j*» bil obsojen /aradi hudodelstva goljufije bivši trg«»vec i,, v A die ši e ili na osem uieseeev ječe. Slep^ril je na ta na-čiu, da je imel na eni strani teht (nice položen utež za 10 dkg". Na ta način je opeharil pri kili kupca za ! I" dkg. Slaba mera in vaga v luk-nj«» ptHiiaga! Velika draginja y Beogradu. i Po informacijah iz poljedelske-, ga ministrstva je velika graginja, ki je nenadoma nastala v Beoj*ra-idu, popolnoma «eutemeljena, ker le lefišnja žetev mnogo boljša od i lanske. Le v nekaterih krajih je jako slaba. V svrhn zajozitv«* dra-giujskega vala je posebni niinistr-, i komitČ odredil, da se mora že-i lezniški promet čimbolj ]>Mtaviti I v prehranjevalno službo in bodo izdana vrhuUga zelo stroga navo-Jdila za pobijanje draginje. Novice iz Slovenije. 1 Ministrski predsednik Pašič o Slo veniji. tlan ui^dr.išiva mar/bot^kega j Tabora" je imel priliko, med) vožnji; iz Ljubljane do Maribora; govoriti s Pašičem, ki je potoval v Marlanske Llzni- na < trškem Pašič se je zelo laskavo izrazil o' krav »ti Slovenije ter ni moge! do j volj prehva lit i prij;czn<*sti in vljiul nosti - lov. nar>rda. Občudoval je posebno slc-v. industrijo in stavbeno živahnt.rst, ki se opaža po mestih. V razgovoru z iiiaribua.sk 1 m | predstavniki >e je zelo zanimal za j Maribor, o katerem je že n*ar tkaj sližal. pa dtislej še tu tiiel prilike, spoznati ga natančne j >e. Zanimale i >o ta pesebjio marlbiii's'?;' narodnostne in draginjske razmere, ka kor tudi tamkajšnja industrija, ki s?e v zadnjem času zelo razbija. I Izjavil je. da si bo. ."e inu i> . č;is dopuščal, na jiovralhu ogledal iiie->:to ili oko'.ieo posebno p-: talsko tlekirarno-in tvonil o /.a du-Vik v Ivučali. Zelo je bil tudi pr«senečen vsled sprejemov na - tajali, ka terili ui jničakoval. llvalil je prijaznost in vljudti' '-t. ki jo na.idt povsod na SloVeUV'ke-m. Vse njey;o ; vo bivanje v Sloveniji mu je zapu-stilo najuglednejše, prijetne vtise j Smrtna kosa. V Središču je 2o. avg. umrl Jo-sij) Sinko, časrtni občan "111 dolgo letni župan središke občine, uči telj v pokoju m posestnik v starosti I'.i let. Bil je znan ne le v or iiioš ice ui okraju^ ampak tudi sirom Slovenije kobu je umrla Nada Matičič. Usoden padec. V ILitedršiei se je pr: padcu smrt none varno jHoiesreeila g«»^pu-dična Jožica Bizalova. Ustreljen ropar na Dolenjskem, j Dne 22. avg. popoldne ob 5. se( je iz (irosuplja odpravil taniošnjij jM»se.stnik in grv>tilničar K^iprive z vozom v Toplice ik> svojo Mopro-i go. ki se je taan zdravila. Da bi sej izognil ponoči ii vožnji skozi raz-| vpiti ^ozd Prostrano, je hotel pre-j nočiti v Žužemberku in se drugi dan ob dnevu vrniti domov. Ko je privozil d«j prvili ovinkov na vrhu Prostrane, je pa nenadoma skočil iz goeda pred konja neznanec in zahteval, naj se Koprive z vozom takoj ustavi. Ker je kraj radi več roparskih slučajev zelo razvpit. Koprive ni hotel ustaviti, marveč je konja še pognal, tako da je" neznanci- odk4e!. Kmalu nato pa za čuti Koprive na svoj>ih ramenih in vratu močne roke, in žc se je neznane«; napol nagnd v voz tik ol» Koprivcu in kričal: *'l)aj sein, kar imaš, ali pa smrt!" V leni najnevarnejšem trenutku je Koprive potegnil iz žepa revolver in ga spr;»žil v napadalca, ki je bil že na-| pol v vozu. Napadalec je po strelu1 padel z voza, Koprive jm je <}>ugJiaJ. konja še lx-l j v d i/, da ubeži pred morebitnimi v gozdu skritinni na padalčevinii pajdaši. Kmalu nato je Koprive srečal avtornubil z g. svetnikom Pavlinoni I'rx^stl je g j svetnika, naj ipogleda, kaj je z u-' streljenim napadalcem, ter naj vi (jrosuplju obvesti Koprivčeve do-, uiače in orožniško jx»stajo. Orož i niitvo je potem obvestilo «e po staji v Višnji g«*i in v Zatičiu. Ob treh zjutraj se je oglasil v Ono-supljn orožnjvki post a je vodja iz Zatične z nekim prrxlajalcem Ion-i cev. Ta je povedal, da pozna ustreljenega. ki da je doma iz Komende in je celo načelnik Orlov. Peljal mu je lonce na Krko, med vož-fcjn izgubil suknjič z dtnarjem ter; ga šel nazaj v gozd iskat, on. »prodajalec, pa *e je medtem ustavil na Krki. Obenem se je na sumljiv način izgovarjal, da 011 ni nič kriv. Čudno je tudi, da bi bi! napadalec šel -iskat svoj suknjič v gozd ter morda, mislil, da je Koprive ta suk njič »našel. Tudi bi v tem lučaju ne bil mM ta način ustavil Kopriv- KmmwmmmmmM1 mU^Ufnfllnww^ m revmatične filfroolajšale. m če rablfe ^ J Zdnr&ljivi linmirnf yA I Istofako vporabeti je ta i/virjjenje. P I ofrlilioe. id ofrpoelosf in litiwieiusf ^ § bolnih mišic ter udov. flj g C£NA JO /Ar 6O C£tfTOV || I Vprdujle V lekdrnali. M —< -jfl -J » i-a tvr zahteval od njega: "Daj. kar imaš, ali pa sihrt!"' Orozni'ski ojrled jo dognal, ila je napadale«.-dobil strel tako od blizu, da jc «»-iieijj ožiial telovnik in srajeo. To je ninljivo, ker je napadalec že zlezel Koprive u v voz in z rokami 1 do vrata in rain ter prav iia-slonil na eev revolverja. 1 i Okradena Pcstojnčanka. \ Salmičevi trgovini v (,'elju je bila gospej (Gabrijeli (.iarzarolli i/. Postojne ukradena dragocena r .e-na torbica z večjo svoto denarja1 v dinarjih in lirah, potne listine .111 drugi predmeti. Telečje meso ni luksus. j V Ormožu jo bilo v februarju j obtoženih nekaj mesarjev, da so i predrago prodajali telečje meso Prvi sodnik jih je oprostil, i*m-š, da je telet :na luksus. Mariborski vzklieni senat je to obsodbo raz veljavil in obsodil enega mesarja na 1000 Din globe in 3 dni zapora, drugega na 500 Din in 2 dni, pomočnika pa, ki je še druge mesarje hotel zapeljati, da bi dražje računali, na 100 Din in 2 dni. Fantovski pretepi. V Ilotedršiei v gostilni pri Kor-četu so fantje v prepiru potegnili nože in je Franc Trene močno o-klal posestniki»vega sina Fraajceia Tomažina. tako da je moral ta iskati pomoči v bolnici. V Ljubljani so s-e trije Turkovi hlapci prepirali mt^l seboj. Enemu je kmalu zavrela kri, pograbil jc poleg ležeče vile ter začel udrihati po Jak-bu FlorjajičLču tako I močno, da mu je zadal težke po ^škodbe po glavi in životu, i Vračajoč se z božje poti v Ma-jriji Bistrici, s.» se \ Oornji Stmbici ■ sprli kmetski fantje zaradi ne'ice-1 ga dekleta. V prepiru je Andrej jjambreeina z li^žem oklal več fantov, končno pa se je moral umakniti premoči. Tekel jc v domači vinski hram. kjer je imel škratih več granat. Noseč v vsiiki roki eno granato, je hitel proti fantom, ki so ga bili prepodili. Nenadoma pa je eksplodirala ena granata ter Jainbrečino strahovito razmesari-la. Ostal je na mestu mrtev. Velikodušen dar. "Sava"', lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, je j vsled posredovanja veleindustrij-ea. znanega prijatelja šolstva, g dr. E. Reka rja na Jesenicah naklonila tamkajšnji obrtno-nada ljevalni šoii bp dar I2.r»0 Din. Kakor Feniks. Fen i k s je bil pravljieji ]>ti«' j starih Ara bee v, ki so mislili, da je končal svoje dolgo življenje v go-jrečeni gnezdu, pa se je iz pepela jzopet dvignil v vsej svoji mladosti j in svežosti. Tinnerjeva tovarna je Ibila pred tremi tedni nevarno poškodovana. Dve gornji nadstropji so uničile eksplozije in plameni. Toda kot feniks se je Trim-rjev izdelek dvignil prihodnjega dne iz razvalin, poln mladosti iai svežosti. Delo je bilo neprekinjeno. Vsak I odjemalec lahko dfd?i svoje priljubljeno želodčno zmaga v slučajih revmatičnih ali živčnih bolečin, lumbaga i!d. Vaš lekarnar aili prodajalec zdravil lahko dobi za vas vsa Trinerjeva ®dravila. samo vztrajajte pri Trinerjul «MSMasi 1 Peter Zgaga ■ —— Balkan se bo znova vnel. Moj Bog. koliko ognja ima v sebi to nesrečno pogorišče. Jugoslaviji se bo morda nudila prilika, da reši svoje neodre-šene sinove. V takem slučaju bi bila celo zveza s Tui»kom in hudičem o-pravičljiva'. » * * Včeraj sem namignil, da bo šel odstavljeni kralj Konstantin v Beigiad. Danr« je pa moja domin va potrjena. V BeUrrad bo šel. da se "posvetuje" s taiuoš-njimi vladnimi krogi glede na-daljne akcije. In ko bo romal na-1 rej proti severu k svojemu švo-srru Viljemu. naj ga lepo pozdravi. njega 111 mlado nevesto. Narodi stokajo, stradajo in umirajo, vladujoča in odstavljena gospoda pa ne ve. kako hi p časom in denarjem gospodarila. * * * Kaj je z AVranglom ? Svoj dvor ima v Belgradu 111 boljševikom grozi. V slučaju ka tastrofe. bodo slovenski fantje prvi poslani v Tracijo, dočim bo-do Wran^lo-vei sti-ažm Slovenijo pod Slovenci, streljali naše ljudi in pobirali graft. * j. * NVkaj bi pa rad videl: prijatelja Hude ta s tornistro na rami ! Kljub temu pa upam in želim, da se ji bo srečno in pravočasno ognil. , * * Na AVall Streetu so baje sklenili židovski fabrikanti in bankirji, da je krščanstvo v nevarnosti pred krvoločnimi Turki, da je vojna na vsak način potrebna in da je Amerika edina, ki more vojskujoče so zalagati z muni-eijo rn drugimi potrebščinami. Tako so bili ssklenili tudi leta 1916. Takrat so bili pridjali še eno točko, namreč, da je treba za 1 uspešno izvojevanje vojne tudi par tisoč galon ameriške krvi. To pa danes k sreči ne vleče več. Pravljica. Nekoč je živela igralka, ki je ; rekla, da je stara petinšturidesel let. * * * Neko slovensko društvo v New Yorkn bo priredilo veselico, na kateri bodo žrebali za "mačko v žatklju". uluth, Minn. Vrhovni zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHKK, Ml E Ohio Street, N. R., PlttBburgh. P». Nadzorni odbor: ANTON 7.BAŠNIK. Boom 20»; Bake well Bldg., cor. Diamond and Oran* Streets, rittal.urgh. Pa. • MOHOR MLADIi", 1234 VV. IS Street. Chicago, 111. FRANK fKHABKC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK, Box 4SO, Ely. Minn GREOOR J. PO RENTA. B1&. k I»ianion.l. Wash. FRANK ZOR1CH. 8217 Ht. Cl-tir Ave.. Cleveland. O. Združevalni cdbcr. VALENTIN P1P.C, 7S0 London Rd.. N. K.. Cleveland. O. PAt'LINE ER.MENC, 529 — Sid Street, I.a s'alle. UI. JOSIP STEKLE, 4U4 K. Mesa Avenue. I'tteblo, Colo. ANTON CEL.ARC, 706 Market Street, \\ aukegan, IU. --Jednotlno uradno glasilo: "G!a» Narod**'. _ Vne stvari tikajoče ee uradnih z:»tl»>v kakor tudi denarne p<>Siljatve naj ee pofiilj.ijo na glavnega tajnik:i. Vse pritožbe naj ee pofiilja na pred-sednika porotnega o*il»ira. ProAnje Bprejetn novih članov tn bolnlfik* spirevala naj se pošilja na vrhovnega Zdravnika. Jugoslovanska. KatoliAka Je se priporoča vseni JugoKlor.inom ra obilen pristop. Kdor 'eli postati <'!;in tt- ot'Kanšz:.f|Je. naj zsii'fl i -jnlku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ne pa obrnit« na. gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstane*. = 8 flanl aH članicami. Iz Jugoslavije. j Kraljevski dvorec v Sarajevu, i | Beograjski listi poročaj««, du n;i-I tnerava vlada sarajevski konuk j preurediti v stalni kixiljevski dvo-| rec, kjer naj bi t»iviti kralj, k:ul:«rj | bi }jrl>t-l v Sarajevo Zda j stanu-, i.jeta v konaku pokraj. namestnik! ler komandant armijske oblasti. Letošnja letina. Po podatkih puljt-delskega mi nislrstva letošnja /Hev pš.'iiu-e v »Jugoslaviji bolje i/,lad)a nego lani. Ječmen je slabši, Lstotako oves. Koruza je vslt^i p.»ne- kod propadla. ')il koruzne letine j je odvisno, koliko bo prišlo |>šeiii ee na trg. Vinogradi sti jijo skor«? povsod dobro. Tudi sadje je v go-tovih pokrajinah dobro rodilo, zla-j>ti češplje. Vendar so tudi kraji l kjer bo zelo slaba sadna letina. Mavzlie temu lxi ostalo š*' zi:o sc-! zono. Minister saobračaja je radi-tega takoj brzojavno obvestil! Kruppove tvnrnicc, naj vozovi i takoj odpošljejo. Poa-abljeni bodo za izv«jz sliv. Tropična malarija v Srbiji. Bakteriološka postaja v Šabcu je ugotovila tamkaj j»et slučajev tropične malarije. Oblast j«- 'Klre-dila p<»tr«*!#»ie ukrepe. Limitiranie cen za vso državo. . Kakor se zagrebškim listom iz Reo«rada poroča, se v vladnib krogih razpravlja me od uvozne carine oprosti brana, ki bi se uvažala iz inozemstva, /.hestii \/M Rumu-, iii.i«' in liolgalije, tjbreineni ]>a s« »Miiim i/v-/ i/. Jugoslavije. l»«*o-grad bo preskrbi ji o /. drvi T/, dr-/a\iiih g«čenc.*ni. Ogromni gozdni požari. Y obzirnem dr/avnem gozdu ]>ri Wgotinn v Srbiji je izbruhnil velikanski požar. Tudi pri Plevlju i»ore ogromni gozdni kompb-ksL -#-1 Dobite boljše obresti na svoj denar. Za svoj denar ste trdno detali. Sedaj naj denar trdo dela za vas. NaUžite svoj denar v ZLATE BONDE JUGOSLAVIJE T~"V ENAK iz prodaje teli bonclov je ' namenjen frrudbi železnice 1 z Helgriulu «io Judraiiskeua morja ter ureditvi velikega tamošDjega pristanišču. To Ikj ilalo Jugoslaviji boljSe možnosti za ustanovitev trgovine. P( treba je tudi popraviti sedanje železnice ter kupiti novo opremo. VaS denar bo i*opoluouia varen, kajti zanj jaaiei dohodek železnic ter dolicMJek drugih narodnih davkov ua tobak. sol. žveplenke in druge stvari. Vi poznate bogastvo svoje dežele in veste, kak«; bo naraslo, če bo imelo boljše trgovske možnosti. Prispevajte svoj delež, da si ustvarite boljši prostor za življenje ter dobite Istočasno visoko Obrestno mero 8°|o ZA VAŠ DENAR. Vi Lahko kupite bonde po $100 za gotovino, ali če plafate $25 na roko in potem vsak mesec $5. Pišite po vee informacije n» Herkins & Company Bondi za investiranje. 115 Broadway, - New York Telefon Rector 3000. October L S TEM DNEVOM SE PRIČNE OBRESTOVA-NJE ZA NOVE VLOGE NA "Special. Interest Account" Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas sigurno in obrestonosno po — 4%. — • FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York City [Glavno zastopstvo ~1 Jadranske banke. J NARODA 30. SEPT. 1»22 Grška armada - popolnoma poražena. Bliskoviti pohod turških čet je raztrgal določbe se verske pogodbe. Iz grškega poraza se Lahko marsikaj nauči Italija, ki zahteva isto ozemlje, k~leiemu so vladali stari grški cesarji. — Rusija je zalagala Trnke z auropls.ru in težkimi topovi. — Zakaj co Turki zmagali? _ Razkol na Trškem. # br k, pora/ u Mah Aziji j*- jm poln Vsa gr^ku armada z več divizijskih in kom,h isabov ii-i -»nt m vrhovnim fmrljniko« » .t t'.t.ne topov , la ! lmiiV stroj u .h ptrfk j rt ves vojni mait-rljal j- */iU!<» \ lokah rmajrovsl n« ga I u - ka Katastrofa. ki jr m l.r.jj.i, jr tako strašna, da i rita It ta a o primer« v v zgodo v.«, vojn 1» i »ki p«ra/ d»> upmu J j.t »ia »n** s T rh i t n uepoiabne * n» t*- *-, ki so jih morale pretr p« 11 ob ra«u zadnj«* sv»-tovne voj r.e *• iaj m a J e a junn4k»- halkan »•:♦* državi«'.- Srbija. CVna «rora in Rotnumka liKija. kateri je tu«l tedaj zapovedoval naduti svak > bolj nadutega Viljema, je bila v vrliki m*-ri kriva ker jt- s „vojim izdajstvom na I r»im Jši hiji, s kftU pt jo .je veza Ia zvf/jna po»n »J ha. |»rav/a|»rav omogočila znani iuniskoJboLt_'a r *-k uajad na Srbijo in popolno uničenj« njene vojaške sile. 1st j Konstantin, ki j*- tedaj s svo jo nemško (rpro/o zadovoljni' noJiljal tuii'"-»-*ii.sl\ u srliskega na r«*Ja. tej najtrrorovitejši kalvari ii \ zgodovini narodov, pada se • loj pred Evropo i pred 'dvojim" narodom \ prah kot izpokorjen! grešnik. Ko 1»! šlo -.uno za njegovo n^ bo in njegov politični napuh, b imeli razlog pozdraviti grški j>o raz I. o t nekako juislužono zgodo vin-ko kazen, zgodovinsko maš wanjo užaljene mednarodne ve ti. Toda ponižanje, ki ga je do ; /»vel Konstantin na malouzijskeip bojiš«'u. premoga s svojimi posle i dieatni daleč območje njegovega os»-bnega napuha kakor tudi poli tir-no oh moč je <_'i-ške)Unjem nio-lium. vzhodu, temveč tudi v vsej Evropi »n Aziji .-»ploh. Odmevi. ki so jih imeli turški lispehi m.-d muslimanskim prebivalstvom angle ških. francoskih in italijanskih t naselbin, se j»o pravici naglašajo kol najnopo^mlnejša med inno- I gimi drugimi posledicami malo azijskih dogodkov. Roparski im perijulizern prizadetih držav, ki di/.tjo v svojih krom pl jih na mi ljoio- kvoIkmIo!jn.hiiih Muslimanov j«* \ dt^l t»-_'a skrajno vzneinir jen. Vendar pa snlo lahko gotovi. da si bodo roparji znali pomaga * ti i/, zadrege ter da bi slo poskr-heli maguri z združenimi močmi, ' da se jim dragoceni plen ne izmol . Ene iz rok. Vsled lega bi bilo z*rre seno, ako bi hoteli videti srftliw'i' | novega položaja, ki so ga ustva-rili Kemalovi bajoneti, v v«*?* ali manj nevarnem vrenju, katero 1»i 1 m- znalo jKijaviti med musliman- | ».kitni podtožniki Anglije, Fran-cije in Italije. In res m* pogledi zmagovitih ( Turkov m* obračajo ra^laj morda I na "angleško** Mezopotamijo in •'francosko" Sirijo, temveč na ('ariirrad in še bolj na iJrinopolje. t. j. na evrikpiko Trakijo. Vsled tega js morala turška zmaga do dna iw»tr«-sti tudi slovanski Ral-Irtin in z njim tudi druge države M a lepa sporazuma. In v tem ozi-rn nc zgodovina vestno ponavlja. V vsem srednjem iu tudi v novimi veku so imeli zgodovinski dogodki v Mali Aziji odločilen vpliv tudi na razemre in na politični red na lialkaiiu. Že prvi naši predniki, ki so se naselili na ozemlju srednjeveškega bizantinskega carstva, so ne zavedali tega dejstva in so spretno izkoriščali vsak neuspeh grških cesarjev v Mali Aziji. Poznejšim balkanskim slovanskim državam" Srbiji, Bolgariji in celo P»-iTsror»ki Hrvatski so priznavali grški cesarji pravico do politične samostojnosti navaslno le tedaj, ko so bili k tentu prisiljeni vsled pora-Rov in drugih nt*»reč v Mali Aziji. Ko so pa Turki v začetku 14. stoletja popolnoma vrgli Grke iz Male Azije in se utrditi v eyrop-ski Trakiji, niso pomenili ti dogodki samo konca bizantinskega caiMva. temveč je bil t<> tudi ra 'etek konca \srh balkanskih dr in izvor ii«-| .op. u« ga gorja r.A w«i r/liinlntt in .-i'tdnjo Evjo [>o Tedwtije balkanske države k« v- zav'-dah' n«-varno.iti :<-r skup uo > e^ah- z., poti ril 'l\irke v Ma-i> Az.jo. Toda v bitki ob Mariei I. l:CC. so bili združeni Srbi., lio!"„r. ii ni ki in Romunski. Turška zma m, in ako pomislimo, i da se vrši ravno na tem polju neizprosen diplomatski in propa-I gaiulni dvoboj med Anglijo in Rusijo, potmn nam bo jasno, zakaj je sovjetska Rusija zalagala Turke z orožjem. aero.plani in tež-kimi topovi, zakaj so tudi v Moskvi proslavljali turško zmago in 1 zakaj je sovjetska vlada poslala Mustafi Kemalu uradne čestitke. S turško zmago je bila omajana dosedanja ravnoteža med Rusijo in zapadnimi državami. In Rusija bo ta položaj gotovo izkoristila. Ali ba go skušala izkoristiti v Evropi proti >Ialemu spn-, razumu ali v Aziji proti Angliji, to bo odvisno v prvi vrsti od tega ali bodo evropski mogotci "rešili" t raki jsko iu carigrajsko vprašanje v anglešem ali protiaugle-»škem smislu. 8 svojo sijajno, zmago so dali TkE «\JLTAN ^S^SHH Of TURKEY Slika nam kaže turškega'sultana. v sredi zgoraj je Kemal pa ša. na desni je žena En ver pa se, katero so zavezniki zaprli, spodaj je Ahmed Riza be j. zastopnik turških naeijonalistov v Carigradu, sjxrtlaj na desni je dr. Mary Mills Patrick, ame ilika predse. izkrcali v Smirno, so bili 1 bojrato opremljeni z vsem. "kar so rabili, a razen t^pra eo dobili i 1 materijal cele angleške vojske, ki je oj»criraal na Cruem morju in v Turčiji. Angleško brodovje jim je do vazal o najboljši vojni j • materijal, angleški inženirji so u-11 pravljali tvomice orožja v (irči- j' ji iu osnovali nove rvornSce v j« Soniji. Ti-i zgrajene železniške ^ proge so omogočale grški vojski M direktno zvezo z velikimi prlsta-niš<*'i. a ko $o ItalijiUiI izpraznili 1 dolino reke Meandra. so lahko na- ( slonill svoje južnozapadno krilo f tirdi na ono žele.zniško progo. Pol1 opremi, po vojnem materijalu in 1 }K> svoji ureditvi .ki bila gi-ška 1 vojska močnejša od turške, t-oda j v njej ni bilo tistega, kar dela 1 vojaka za vojaka: moralne trd- ; nos t i in železne volje, da doseže 1 določen eilj. Pomanjkanje moralnega odLn-stva in navdušenja prihaja od mešanih političnih in verskih razmer med Grki. Eni so za Venize-. losa, druga za Konstantina. Eni slavijo patriarha Meletiosa. drugi ga preklinjajo kot heretika. Eni j se navdušujejo za imperialistične cunje drugi sanjajo o svojim vaseh v grških hribovih, a vsi .sanjajo !samo za čLm prejšnjim koncem vojne.... Orehova drevesa. Kadimo orehe, če imamo kako dobro vrsto, ne tiste trde košnja-ke, in tudi ne tiste debele pa sko•; raj prazne luščinarje. Predno soj orehi osušeni v sušilnici, v sadi ni o jih na primer na koncu vrta ali ol-robu njiv. Oč dve leti lepo uspe-j vajo, jih presadimo na stalen kraj. v dvorišču ali pred hiše. Saj pra-, vijo. kako zdrava je orehova . ca, in potica še boljša. I.es se tudi lahko za vse porabi. Železniška nesreča. Pri postaji Magole v južni Srbiji je skočil vlak s tira. Ubit je bil neki čevljar iz Prilepa. Več vagonov je bilo popolnoma razbitih.j Škoda je velika i« tem občutnejša, ker povsod, primanjkuje vagonov. ' ' (CJ C.^u. I T^e MAR.VTV110-S PATRICK AMERICAN PRESIDENT O* WOMEK^S COLLEGE OF CONSTANTINOPLE. * Vladimir Levstik; VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanje.) Oče Pohlin pa je zrastel šele ^ sedaj — t v Vidino bližino. Drejr-e Rovan je planil v stražnico kakor jelen. Postaven redar, ki je sedel za mizo in dremal nad "krokarskimi bukvami", je srdito vzdignil glavo; dve nižji številki sta is to tak o prenehali kimati na svoji ogoljeni leseni klo-| pi ter nabodli došclca z jeznimi : očmi. V goloti uradne sobe in zaspanosti njenih prebivalcev je bilo nekaj odurno iztreznjujočega Študenta je namah minilo pol razbil r j »in j a in še več poguma; neodločno se je ustavil pred mizo ter razklenil usta, iačoS besedi. "Nu!" ga je nahrulil stari r. r ask a vim glasom, "kaj nam je naklonilo čast vašega olnuka, mla di mož? Ste se menda izgubili in ne najdete domov? Ali pa ste nas prišli gledat, kakšni smo, vi prikazen v talarju? Hoj, čujte, vi!" Rovan ga je slišal še predobro in ravno zato ni vedel kako začeti; da je mogel, bi bil najrajši izginil. "Ali bo kaj?" je hreščal srdite/, čedalje bolj jezno. "Stoji in ne zine bev n« mev!... Aha, pijan je! Nu. prijatelj, pokažemo yam, da stražnica ni kraj za take izlete. Stražnik številka trinajst!" - i (Dalje prihodnjič). ed from malta where THE > pcwefcs had tmpkisgnto he*. Škof, ki poziva na pobojo. Zanimivo je. da stoji v sprednjih vrstah znanega društva ** Pro buja jo-"- i h se Madžarov** škof dr. Proehaska. še bolj zanimivo pa j«-, tla ta škof. ki naj bi ' bil oznanjev.^lee krščanske ljubi /ni. javno po/iva na poboje. Te • Ini j. namreč Proehaska priobčil v "Szoszatu", v glasilu '"Probu-jajočih se Madžarov" članek v kalen m pravi med druirjm : 4*t»a-nes je nastopil čas. ki upravičuje j golo nasil je in ki utemeljuje to nasilje tudi v zgodovini." škof j Proehaska torej uči, da je treba nasportuike v dosego svojega cilja enostavno fizično udušiti iu jih pobiti na tla. HAtlDE EDJB HANOUN,fopj^pr. \a/ifecf ENVER. pasha5 dir-ecrtor. GENERALCf MILITARY MEDICAL SERVICE SUE ESCAPED from malta where the ALLIED POWERS HAD tMpfcjsC/NED HEJs v - mustapma kema pasha ^ eew^rc) the nationallj5t^_j pj^LEADEie. WHOSE ARMIES ŠC*^ dra/£n the. yx " sJSREEKb FRCM // A fcij^fe ^^SlA MiNC^^X jfil ftLAS VAftCTOA 30, SEPT. 1932 KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael Sabatini. Za "Glas Naroda1' pre vel G. P, 9 (Nadaljevanje.) IVter Blood se je obotavljal za trenutek, kajti bil je skrajno potrt. Ta človek je bil nevrjelen, neresničen in fantastičen sodnik. K< nei'no pa se jt? ojunačil ter odgovoril: 1 — Onejra jutra so me pozvali, naj pridem na pomoč lordu Gil-: d» \ u in bil .sem mnenja, da je moja dolžnost odzvati se temu pozivu. — Tako, tako, — je rekel sodnik, ki je izgledal naravnost stras-r ko j«* zrl na obtoženega ; naravnost peklensko zlobo. Vato pa se jr oblavdal, čeprav le z največjim naporom. Vzdihnil je. Pričel je nanovo z nežnejšim, prepričevalnim glasom. — Sveti Bog v nebesih, kako strašno tratite čas. Hočemo pa biti potrpežljivi z vami. Kdo vas je poklical? — Master Pitt tukaj, ki bo tudi pričal o tem. — Master Pitt bo pričal? On, ki je sam izdajalec kot je ravno priznal? Ali je to vaša edina priča? — Tudi Master Baynes priča laliko o tem. — Dobri Master Bayues bo moral odgovarjati za samega sebe. Ne dvomim, da bo moral uporabiti vse svoje sile, da reši svoj tilnik. Ta dva sta torej vaši edini priči? — Navedel bi lahko številne iz Bridgewaterja, ki so me videli oditi onega jutra na konju Pitta. Njegovo lordstvo se je nasmehnilo. — Tega ne bo treba. Zapomnite si, da nočemo še nadalje izgubljati časa z vami. Odgovorite mi le to: — Ko je prišel Master Pitt, kot trdite, k vam ter vas pozval, ali ste vedeli, da je bil v armadi vojvode Moumoutlia? — Vedel sem, moj lord. — Vedeli ste! Ha, ha. — Njegovo lordstvo se je ozrlo pri tem a pii tinljiviui pogledom na porotnike. — In kljub temu ste odšli t r„im? — Da priskočim na pomoč ranjenemu človeku, kot je bila noja sveta dolžnost. — Sveta dolžnost praviš ti? — Vrhovni sodnik se je razvnel. ■— Moj Bog, v kakšnem svet u pač živimo! Tvoja sveta dolžnost, lopov, velja kralju in Bogu. Pa pustimo to. Ali ti je povedal, kr.mu naj priskočiš na pomoč ? — Gotovo. Lord Galdoy-u. — In ti si vedel, da je bil lord Gildoy ranjen v bitki in na ka-ieri strani se je boril? — Vedel sem. In ker si bil. kot nam hočeš natveziti, veren in udan podlož-nik našega kralja, bi šel lordu na pomoč? IVter Blood je izgubil za trenutek svojo potrpežljivost. — Imel wm opravka z njegovimi ranami, ne z njegovo politiko, — je rekel rezko. Mrmranje galerije in tudi ie vrst porotnikov mu je izkazalo priznanje. V>e to pa ni imelo nobene druge posledice ikot da se je ta strašni sodnik še bolj razsrdiL — Sveti Bog, ali je že kedaj živel na t eni nesrečnem svetu tako nesramen človek kot si ti? Z zarip!jeiiim licem se je obrnil proti porotnikom. lTpam, gospodje porotniki, da ste zapazili nagnusno obnašanje teka izdajalskemu in tudi razpoloženje in dura njegove vrste. S svojimi lastnimi us trni je povedal dosti, da ga obesimo najmanj desetkrat. Je pa še nekaj. Odgovordite mi tO, gospod: — Ko ste prevarili kapitana Hobarta k svojimi Lažmi glede socijalnega stališča tejra izdajalca Pitta, kakšen je bil takrat vaš namen? — Obvarovati ga obešen ja brez obravnave. —-Kaj vas je brigalo, če bi bil obešen ali ne? Pravica je briga vsakega vernega podanika, kajti krivica, katero izvrši kak zastopnik, onečašča v gotovem smislu njegovo kraljevo veličanstvo samo. To je bila dobro preanišljena in rzvrstna pote«a, namenjena po-roii in kazala je vso razboritftst. hladnost ter prisotnost duha tega človeka, tudi v najbolj nevarnih trenutlcih. Na v>ako drugo poroto bi napravil utis, katerega je hotel napraviti. Mogoče je napravil utis tudi na te uboge, strahopetne ovce. Strah pred sodnikom pa je bil vedno na mestu, da izbriše ta utis. — Lord Jeffreys je zazijal ter se sklonil naprej. -i- Sveti Bog v nebesih, — je vzkliknil, — ali ste že kedaj videli takega nesramnega lopova? Opravil sem s teboj. Že te vidim, lopov, z zanj ko krog vratu. Ko je izrekel to, je omahnil nazaj na stol ter se pomiril. Vsem »e je dozdevalo kot da je padel zastor. Vse raAurjenje je izginilo z njegovega bledega lica. Pojavila se je zopet ona nežna melanholija. Po kratkem oddihu je bil njegov glas zopet nežen, mil in vsaka njegova beseda je razločno splavala preko sodae dvorane, v kateri se ni nikdo zganil. — C'e poznam svoje lastno srce, ni v moji naravi, da bi želel škodovati komu in še manj veseliti se večnega pogubljenja ljudi. Iz gol*>ga sočutja do vas se«n se poslužil vseh teh besed, — kajti hočem, da imate nekaj obzira do svoje nesmrtne duše in da si ne zagotovite večnega pogubljenja s svojim ust rajanjem pri lažeh in prevarah. Vidim pa, da je pri vas izgubljeno vse sočutje in vsled tega vam nočem reči ničesar vcv. Nato pa se je obrnil proti porotnikom, s isvogim nežnim obrazom. — Gospodje, povedati vam moram v imenu postave, koje izvrševalci smo mi, ne pa vi, da je človek, ki sicer dejanski ni ustaš, ki pa skriva, podpira ali brani upornike prav tako izdajalec kot če bi dejanski sam nosil orožje. S svojimi prisegami in svojo vestjo smo prisiljeni pojasniti vam, kaj je postava. Vi pa ste s svojimi prisegami in svojo vestjo obvezani potrditi nam potom svojega pravo-reka resnico dejstev. „ Nato je pojasnil, kako sta Baynes in Blood oba kriva veleizda-jet ker je dal prvi zavetja izdajalcu, d oči m mu je drugi obvezal rane. V nedaljnem poteku nagovora je pel slavo svojemu naravnemu lordu in vladarju ter ožigosal fion-konformiste in Monmoutha, glede katerega je rekel, da ima najnižji podanVk v kraljestvu, ki je legitimnega rojstva, vev pravice do prestola kot pa ta bastard. — Sveta nebesa, — je vzkliknil, — kdo bi si mislil, da imamo med seboj tako grdo zalego. Nato pa je omahnil nazaj na stol ve« izmučen od napora. Naenkrat pa se je pričel nemirno zibati na atolu sem i nt ja. P obledel ter s par sunkovito izrečenimi besedami pozval poroto, naj se odstrani ter pripravi pravorek. (Dalja prihodnja*.) Zgodovina reškega pristanišča. - _ m Državica Reka je s pravnega kakor tudi s sociološkega stališča težko razumljiv pojav: kdo je ustvaril to državo? Morda prebivalstvo samo? — Na katerem načelu počiva nje ustanovitev, morda na narodnostnem državnem načelu? — Do sedaj vsaj nismo poznali reške narodnosti! V antropološkem oziru je prebivalstvo Reke del dinarske rase, ki je diametralno nasprotna rasi, ki živi južno Rima. V narodnostnem jezikovnem oziru pa po službeni statistiki ni na Reki več kot 45 odstotkov Italijanov. Morda pa so velesile po ameri-kanskem zgledu odmerile 44teritorij'*, da se konstituira v državo ; pri tem celo ne bi bilo potrebno kolonistov. Vprašanje je samo, na č eg a vem svetu so velesile odmerile ta teritorij? Kaj nam pove pravna zgodovina Reke ? — Od dobe rimske vlade, ko je spadal reški teritorij k Iliriku, pa do današnjih časov je morda spadala Reka cela štiri l<»ta pod Benetke, kakor navaja Sišič, od 1. 1508 do 1. 1512. Beneški lev ni tedaj zapustil na Reki svojih sledov. — L. 1776. pa je Marija Terezija "vrnila" Reko kraljevini Hrvatski. Kam je spadala Reka prej? Po dobi-vlade Rimljanov, Gotov, Bizajitj^cev in Frankov je postalo reško ozemlje pod Iirva* skimi vojvodi nezavisno; tekom 10. in najbrž tudi še tekom 11. stoletja je tvorilo to ozemlje sestaven del dalmatlnsko-hrvatske narodne države, saj je spadalo takrat k Hrvatski vse ozeml/je do Rase, a tudi kakor trdijo hrvatski zgodovinarji, Črnomelj, Metlika in Vinica. "Po presta tik u neodvisne hrvatske države 1.. 1102. pa je reško ozemlje, ki ga nato srečamo v lasti devinskih knezov, prišlo pod Korotanijo, ni celo izključeno, da se je to zgodilo nekako istočasno z Belo krajino. Za devinskimi knezi so podedovali Reko grofi Valsa, po njih pa Habsburžani 1. 1467. kot meni Ši-šič, dočim trdi n. pr. Luschin, da jo je Friderik III. kupil 1. 1471. od grofov Wallsee. Valvazor pa pozna sicer tudi lL&tine o prvi trditvi, vendar meni, da je prišla h Kranjski leta 1374. obenem s "Slovensko Krajino*' in notranjo Istro, na katere meji leži, na podlagi dedme pogodbe Habsburža-nov z goriškimi grofi, ki so jo bili dobili od grofov Valsa. Od tedaj je nosila Reka tudi vsa bremena Rramjske. Da je spadala Reka r Kranjski, kar zanikuje Ši-šič, je razvidno iz dokumentov, ki jih v dokaz tega navaja Valvazor, kot je n. pr. kredite^ reškemu poslancu m dne 23. 8. 1521. za kranjski deželni zbor in patent kranjskega deželnega glavarja iz 1. 1541. kranjskim me-stem, iz katerega je razvidno da so zastopniki Reke prihajali na kranjski deželni zbor in imeli svojo mesto med drugimi kranjskimi mesti. Ker pa je imela Kranjska z Reko same sitnosti, zlasti ji ni hotela Reka prispevati davkov in korotriibucige, se je Kranjska dežela Reke sama otresla. Vendar je imela Kranjska, ki je prošnjo Rečanov, da se jih smatra za pripadnike Kranjske, sicer odbila, še v Valvazor j evih Časih na Reki svoje mitničarje in carinike. Zopet pod Ljubljano je spadala Reka v dobi Napoleonovih Ilirskih pokrajin ter je ostala v avstrijski kraljevim Iliriji do leta 1822. Naša sveža z zgodovino Reke je tedaj tesnejša, ktrt bi menili prvi hip. Neposredno k Hrvafdkoj je spa dala Reka, kot omenjeno, v 10. in 11. stoletju, dalje od 1. 1776 do 1. 1779.; tega leta je želela hrvatska vlada sama, da se smatra Reka za "oddeljeno, svete krone kraljevine' Ogreke telo". Pome je je bila Reka zopet sestaven in neposredno Hrvatski pripadajoč del od 1. 1848., ko je ban Jelačič pregnal Madžare z Reke', pa do leta 1867. Madžarom, ali sveti kroni Ogrske je pripadala tedaj-Reka tekom svetovne zgodovine primeroma le prav kratek čas. Avstrija se je zavedla pomeiia morja M* pod Karlom VL, ki je dal Trsbu ki Reki pravice prostih luk, zgradil v Kraljeviči z velikim stroški pristanišče za naj- ^ večje brodove, in dal napraviti "karolinško cesto" iz Karlovca ^ do Bakra in Reke. Še-le Napoleon r pa je pokazal na veliki pomen i teh primorskih dežel, ko je ustva- * ril Ilirske pokrajine. « _ t i i i Pod lavo. __n s Rezultarti poslednjih izkopnin j v Pompejih, ki jih je pred 2000 i« leti zasula liava, prinašajo sen- j1 zacionalne podrobnosti, tako, da ^ se nam razdobje 2000 let zdi, le kakor en dam. Kakor včeraj ali danes najdete v Pompejih na zi- z dovjih velike volilne oklice: — r "Volilci! Glasujte za Deeija Se- ! kimda!" Citate oglas: "Danes , velika predstava v Pozzuoli! — t Borge gladiatorjev!" Par kora- i kov dalje: "Jutri svečana vred- r stava v amfiteatiru, boj z divjimi * zvermi! Svečani sprevod po uli- . cah!" J _ Nedaleko stran so izkopali — bar. Lične mramorne mizice so o-bložene z malimi bronastimi skodelicami za delikatese ko da, so bile servirane včeraj. Ob^fcttftai je vrsta dragocenih vrče^za i tople in hladne pijače. Na ihalefn ognjišču so na šli čvrsto z^flppljen vrč s svežo pitno vočta|^Hk Odkrili so dalje ■ z malim vtrtom; seti| phad ] vrati, sestoječa iz tisoč 1 k koščkov, se je dala s trudom zopet sestaviti. V malih soibicah jte £trop nepoškodovan, slikarije sveže, 1 mramorne stopnice ohranjene. To 1 je hiša umetnika Ceriala. Graviral je drago kamenje, našli so se 1 karneoli in ametisti, par lepo iz- J delanih pečatnikov in vse umetni- « kovo orodje. i Nasproti stoji hiša 'moralisto-va", tako imenovana radi treh napisov v obedov a Ink1 i: "B>oidii miren, preziraj vse, kar povzro-ea neslogo! — Spoštuj svojega u bližnjega ženo! — Mladina mora s čistimi rokami, nogami in ser- * vietami prihajati k mizi in pri obedu molčati!" Skozi krasen mramorni portal 1 vstopite v ponosno hišo, ki jo delavci imenujejo "hišo mrtvih" Njen lastnik je bil Octavius Quar-tus. Ta palača je gotova eno največjih arheoloških odkritij. Vsa tri visoka nadstropja so dobro ohranjena. Številne male sobice blestijo vsaka v drugi barvi. Lepo vzboeeni stropi sesedaj spo-polmjuju z odpadlimi kosi. V zidnih odprtinah visijo male oljne svetilke, ki so obenem razsvetljevale po dve sobici. Ostan&i šip iz modrikastega, ne1 Čisto prozornega stekla še stojijo v okvirjih. Hodnik z dolgo vrsto stebrov vodi v okusno jedilnico z malimi zofami. Domače svetišče z fonta-no ima sveže ohranjene slikarije, katerih ena predstavlja Narcisa, ogledujocega se z vrcalu v edino, doslej v Pom ep jih najdemo umetniško signature "Lucius pinxit". V ozadju so vrtne grede. Podzemna bogato okrašena dvorana je služila stanovalcem za osveževa-nje v vročem poletju. Ko je dne 24. avgusta leta 79. izbruhnil Vezuv, se je obitelj s sužnji vred zatekla v to dvorano v nad i, da tako Ubeži katastrofi. Toda tudi nje je vse pokopala lava, zato se ta ponosna palača imenuje danes "Časa del morta". čebula je vedno dobra. Čebula kaj rada raste na top-1 lem. Če ne morem porabiti takšne glavice vso naenkrat, jo narežesn na liste in jih denem na peč ali ob robn Štedilnika sušit; lahko ob Precejšnji vročini, da postane malo rumena. Suho spravljam v škatljico, ki jo devam spomladi, ko mi zmanjka druge čebule, v tneseeo juho, v krompirjevo v je-šprenjeek in tako dalje. Boj proti draginji. V Sarajevu se je vršilo posvetovanje predstavnikov državnih oblasti o merah za pobijanje draginje. Sklenilo se je. da se upo rahljajo najenergičnejse mere 'proti navijalcem cen. Jejte in | shujšajte I To je itira fraza, obrnjena narobe, toda moderne metode a odpravo mtKob« . ■o omoco£tle ta izrek. Če ste preveč debeli ter se nočete te- , lesno veftbati: če radi Jeste, pa kljub temu hočete shujiatl za par funtov, sto- < rite to: pojdite k svojemu lekarnarju (ali pa. pišite na Marmola Company. 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich.) ter mu dajte (ali pošljite) en dolar. Za to zmerno svoto vam bo lekarnar pokazal pot. da se izpolne vaša lelja po lepi sloki. suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maščobo stalno in lahko. Potem se zdravite do zapeljive teše. Marmola Predpis-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets so neškodljive ter dobre za splošno zdravje NI vam treba stradanja in vešbanja. Jejte kar se vam ljubi, vetbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto, s zaupanjem. Brez dvoma bo preobilo meso hitro Izginilo, vi boate pa ostali svoj naraven Jaz. lepo pokrit s trdim mešam in sloki-mi miSicaml. POZOR! Croft Lumber Co. rabi 20 mož za delati na železniški progi (rail- 1 road track V Delo stalno za več let Plača po $2.25 na dan ter hrana in stanovanje proisto. Dela 0 ur na dan. Dobremu delavcu plača tudi več. Rabi tudi enega^board-ing bo«isa. Za pojasnila se obrnite na: Hubert Mihič, Alexander Upsher Co., W. Va. (3x 26.28,30-- 9) Kje je ANTON BEVC? Pred sedmimi leti je bival v Woodward. Iowa, R. 4, Box 69. Ako kateri rojakov ve kaj o njem, naj bla govoli naznaniti na: Math. Bollock. 669 East Walnut St., Wabash, Ind. Ako pa sam bere ta oglas, naj se oglasi svoji bolni sestri: Ema Bevc, p. Pilštanj Sp. štajersko, Jugoslavia. _(29-30—9)_ NAZNANILO IN PRIPOROČILO ('enj. naročnikom Glasa Naroda v Pennsylvaniji poročamo tem potom, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš list; zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgičue in bolečine V milicah so hitro odpravljene a primera* uporabo I &PAIN-EXPELUERJA$ Tvorni*ka. rnsMifcs reg. ▼ ptt ar. Zdr. dr. štejte, da dobite pristnega—sltfvnega Ž* reč kot 50 let. Zahtevajte 81DBO tTomlSko snam*«. Glede izplačil v ameriških dolarjih! P« ncvl odredbi finančnega minit.tr ttk« v Jugoslaviji je bankam tam seda prepovedano izplačevanje čekov all drv Bih nakazil v tujih valutah. Ake tors, pošljete o«r>ar v amerikansui veljavi, u«. dtsi potom teka ali nakazila. banu« v Jugoslaviji ne sme Izplačati v do-larjih. temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, te Je v kronali oziroma dinarjih H erečl se j« pri aeetavl omenjen« odreabe vDostevala cotrsba iz seljencev v toliko, da »moremo za st-ar ke. ki Imajo potovati v ArnorlU«, «vr. iitl fte vedno Izplačila v ameriiklh dolarjih. vendar pa nakazilo ne eme presegati zneska 180.— za vsakega posameznega potnika. Do te evote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriikl denar ee Izplača le proti predložitvi potnega a sta v i.radu Jadransko banko v Ljubljani ali Zagrebu V AVSTRIJI. ITALIC In ZASEDENEM OZEMLJU pa če vedno lahko brez ovir tzvrtujemo Izplačil« v aimrlSklh tft. brltk Na nakaznici ali naroClinem Hetu naj bo vidne označeno, da ee Ima Izvritti Izplačila o ameriiklh tfolarflh. Poleg zneska, ki nal se izplača v ame rlikem denarju, ee nam mora poalatl tudi za počtnlno In druge etroifco kakor eledl. Za Izplačilo do I 1«.— po 80 centov, za Izplačila ed • 10.— do • 80.— pe t 1.—, za Izplačila, ki presegajo znesek t 80.— po 2 centa od vsakega dolarja al' fip • 2.— od eto. Denar nam Je podati najbolje po Do. •noetic Money Order aH pa New vw* B»«k Draft. Frank Sakser State Bank V Cc-tlandt St._New York. N. V Brezplačno. 1Uar Mtaw mm^km^Ucm* "NOVA POSTAVA" ■riTMiji 8LOVENI(f PUBLISHING OO. 9 Now Yosfc* Na la I i ' ET BOJU^ HABOCUTE 8E NA "QU8 HiftOSA" NAJ-* VKČJI SLOVENSKI Sil?. nsfiDK.nU?ift Kretanje parnikov - Shipping News i. oktobra: Sierra Nevada. Bremen. 3. oktobra: Aquitanla. Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg. «. oktobra: Pres. Van Buren. Cherbourg; Paris.' Havre. 5. oktobra: Caronla, Cherbourg in Hamburg: Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Bayern. Hamburg; Giullo Cesare. CJenova. 7. oktobra: America. Cherbourg in Hamburg; Majestic, Cherbourg: Ryndam, Boulogne. 10. oktobra: ijereiigarla. Cherbourg. • 1. cktobra: Pres. Polk. Cherbourg; France. Havre, ■fannover. Bremen. 12. oktobra: Pres. Arthur, Bremen; Mount Caroll Hamburg; Taormlna. Genova. 14. oktobra: La Lorraine. Havre; Olympic. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In it'eratn; Orbita, Cherbourg in Hamburg: gaxonla.Cherbourg In * Hamburg; Fin- Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kopijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi. dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa labko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. ^ POZOR! Kabini 50 mož za krle (iogse) rezati. Plača $2.73 do $3.00 na dan. Hrana in stanovanje prosto. Delo stalna za 8 leta. Dobremu delavcu plačam tudi več. — Hubert Mihič, Alexander. Upsher Co., W. Va.____(3x 26,28,30—9) land, Cherbourg; Arabic. Genova; Bdv« Jere. Trst. __ 17. oktobra: Resolute. Cherbourg in Hamburg. 16. oktobra: 1 'res. Garfield. Cherbourg. 19. oktobra: Puchambeau. Havre. 21. oktobra: Homeric. Cherbourg; La Savoie. Havre; Zeetand. Cherbourg; Pres. Hsfrding, Cherbourg in Kremen; New Amstedam. Boulogne; Orduna, Cherbourg In Hamburg; Pres. Wilson. Trst. £4. oktobra: Aquitanla, Cherbourg. 25. oktobra: Pres. Monroe. Cherbourg; Torek. Bremen. E. oktobra: * Tuscania, Genova; America. Genova 28. oktobra: Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg; Kroonalnd, Cherbourg: Noordantn. Boulogne; Conte Rosso. Genova I. novembra: Paris. Havre. II. novembra: Argentina. Trs*. v msuiicHUHF -Naravnost v J uffoala7ij0Wi ZNANI PARNIKI. IZFlORNt UGODNOSTI Ne Imejte brezr^trebi.ih atroftkov in • m uda. BELVEDERE ____ 14. oktobra. PRES. WILSON 21. okt.; 5. dec. ARGENTINA ... 11. novembra. Vnaprej r-la&on* karte za sorodnike aH prijatelje se lahko preskrbi pri blltn.N parobrodnl agenturl ali prt PHELPS BROS. * CO., Generalni Agenti g WEST STREET NEW YORH POSESTVO NA PRODAJ ♦ v v a si i Znpeh-vre, far a Kapela pr Brežieah na >ipod. Štajerskem, k obsega 28'j arov rodovitne zemlje vinograd, t rami k in gozd. Cen; j^aino f 130<>. Podrobitosti izvesti pri lastniku: Michael Urok, 8: Cortlandt St., NVw York City. (28-30 -9) xi^v MOŠKI! Zaščitite se Prati fwa krnia uituajta vedno uporabljajte uBy i^sjbsed®* (S»»iurr KM I VT^jflS1 Frucotko Pr*pre£«nj« jtXTXR Tuba 35c. Kit (4 ») SI MEHURJA Vai lekarnarji ali Sao-Y-K.il Co '■> BeeWman St.. New Tork DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. KDINI SLOVENSKO OOVORKČI ZDRAVNIK ftPKCIJALIST MO&KIH BOLEZNI. J^^^rtL MoJa stroke je sdrav1>nje akutnih In kronlfinlh bolOznl. Jaa earn te zdravim nad 23 let ter Imam sku*nje v v*»n boleznih V ^* * In ker znam slovsnsko. »sto vas morem popolnoma razumeti m spoznat vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. fkPtl 23 let eei* pridobil posebno ekuinjr pri ozdravljenju mo*klh bolezni. Zato — moreta popolnoma saneetl na meno, moja akrb pa Jo, da vas popolnoma ozdra vlm. No odlaftajta, ampak pridite eimprsjs. Ju ozdravim saetrupljome kri, m4«uije In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz. padanje laa, bolečine v t-ooteh, stare rane; oslabe«o*ta2lv£ne "n bolezni v mehu. Juledlcah. je*rah, telodcu. rmenlco rwvmatlzem, katar; zlat« lila, naduha Itd. Uradne uro« V ponedeljek: aredo m petek od t. dopoldne do I. popoldne v torek. Četrtek In sobota, od t dopoldne do t. sveder; v nedeljah b pramlkia o« 11. dopoldne