TRST, sobota 13. aprila 1957 Leto XIII . Št. 89 (3621) PRIHORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCH1 «. *, II. nad. — TELEFON S3-S0I IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za*>zba Slovenije, viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca *za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-923, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - 375 - izdala Založni 5tvo tržaškega tiska D. ZOZ-lr* Tudi za velikonočne počitnice se vladi ne obetajo mirni dnevi Za Saragata še edino važno ostati v vladi za vsako ceno Še en oster odgovor tajništva CISL leaderju PSDI - Poslanska zbornica sprejela nujnost za razpravo o zakonskem predlogu Beltrameja za posebni statut za Furlanijo-Julijsko krajino - Rossi Longhi premeščen v London? Haaško sodišče naj se izreče o atomskih poskusih na Pacifiku Japonska vlada bo protestirala pri sovjetski vladi (Od našega dopisnika) RIM, 12. ~ «Zadovoljen sem, zelo sem zadovoljen, je dejal Saragat po razgovoru s Segnijem. Ne verjamem, da bi v zbornici ob glasovanju prišlo do presenečenj. V nasprotnem primeru bi stvar postala notranji problem KD in mislim, da bi zadostovala disciplina v parlamentarni skupini, da postavi stvari na syoje mesto.« Te Saragatove izjave v krogih večinske stranke niso nič kaj prijazno sprejeli, ker jo smatrajo kot vmešavanje v notranje zadeve stranke. V ostalem pa se je vsako tako Saragatovo ustrahovanje v zadnjem času pokazalo sila neučinkovito. Vendar to leaderja PSDI ne moti in nič se ne pomišlja iz dneva v dan pozabljati, kaj je dan prej grozil. Danes je zelo zadovoljen, ker se je večina KD izrekla za koalicijski sporazum. Toda, da ta večina omenjeni sporazum odobrava, so vedeli že davno vsi in ni bilo treba čakati včerajšnjega glasovanja v poslanski sle up i-ui KD. Saragat pa je mimogrede pozabil, da je postavil Segniju ultimat, na katerega Je vezal svoje nadaljnje sodelovanje v vladi, pod čisto drugimi pogoji. Treba bi bilo namreč prisiliti Pastoreja m njegove somišljenike do tega. de bi umaknili svoje zahteve glede agrarnih pogodb, ki 50 v nasprotju s koalicijskim sporazumom. Toda ne samo, da do tega ni prišlo, temveč le moral Saragat celo slišati maTsikatero bridko že včeraj Pa še tudi danes. Vendar pa le On kljub temu »zadovoljen, zelo zadovoljen« in ne misli več da bi izstopil iz vlade. . Sindikalista CISL Zanibelli 'n Pavan sta tudi danes po-ifdda da vztrajata pri sklepih vodstva svoje organiza-e'ie. Tajništvo tega sindikata je izdalo še posebno porodilo. v katerem ostro odgovarja na nekatere trditve Sa-agata oziroma »Giusfizie«. predvsem, je rečeno v tem P?rocilu, za sindikat vprašale agrarnih pogodb ni in ne °re biti vprašanje oslove • T^e (kot je pisal Saragat, -Prav se je pri tej oznaki jphceval na nekoga drugega), Jfr je to vprašanje nepo-ednih koristi kmečkih de-_Td?v, ki so o tej stvari iz-jasno in na demokrati-ea način svoje mnenje. «Se nikoli tako kot v tem trenutku potrjuje CISL svo-Popolno avtonomijo do strank in vlade,« pravi 1 ® , je poročilo, ki v potrdi-i?z,« e trditve navaja prav sta- liš«, e> ki ga je organizacija avzela ob agrarnih pogod-?ah. Nadalje poročilo zavra-a vsako namigavanje o fa-°rizjranju kakršnega koli ti-j;a vlade po CISL, kar je ne amo popolnoma samovoljno amvej tudi v nasprotju z nenjem, ki ga je organiza-. la v tem pogledu že več-: at izrekla. Tajništvo CISL koncu zopet potrjuje, da ot !e. nieno stališče glede a- - arnih pogodb porodilo iz ^Pričanja in volje, da rav-„ kot sindikalni organizem obrambi delavcev, ne da bi kol' *em upoštevala kakršne u pogoje, ki nimajo zveze koristmi delavcev. j,*? Pa so socialdemokrata - f.on'ja, ki je organiziran mezdno gibanje. Gre za organizacije, k: so včlanjene v CGIL, vendar pa se računa, da bodo podobne sklepe sprejeli tudi na jutrišnjem zasedanju vodstva UIL. ki bo v Genovi. Izjave Saragata, ki mu je potem sledil tudi Simonini, I bi bile po vsem tem skoraj " smešne, če bi izhajale samo iz prepričanja, da so sindikalisti ukročeni. Vendar pa postajajo vse bolj tragične, če se pomisli, kako se v njih izraža samo strašanska želja ostati za vsako ceno v vladi; ta želja je že postala strast, podobna strasti morfinistov. Da se hoče socialctemokrat-ska levica vendar včasih ločiti od saragatovske večine, je razumljivo, čeprav ni razumljiva tista silna disciplina, ki nikoli ne omogoči, da bi kakršnokoli stališče te levice prišlo do veljave. Clan vodstva PSDI Paresce je dal neki a-genciji izjavo, v kateri pravi, da taktiziranje socialdemokratskih eksponentov gotovo ni v prid demokraciji. »PSDI ima sedaj dovolj e-lementov, da lahko na svojem prihodnjem kongresu presoja to umazano taktiziranje,« pravi nadalje izjava. , V parlamentu je danes poslanec Beltrame (KPI) predložil zakonski predlog o posebnem statutu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Dejal je, da postaja želja po avtonomni deželi med prizadetim prebivalstvom vedno večja, ker vici v ustanovitvi dežele sredstvo za izboljšanje gospodarskega razvoja. Zlasti pa pričakuje Trst takojšnje rešitve iz svojega slabega gospodarskega položaja, kar se lahlko zgodi edino z ustanovitvijo integralne Pr°-ste cone, podobne kot v Aosti. V bistvu je predlog sestavljen po drugih statutih, razen kolikor predlaga posebno avtonomijo za Trst. Beltrame je zahteval za svoj predlog nujnost, ki je bila odobrena. Zakonski predlog bo sedaj dobila zadevna komisija. V senatu so ob zaključku debate o proračunu govorili ministri Andreotti (finance), Medici (zaklad) in Zioli (proračun). Odgovarjali so na pripombe in kritike senatorjev ter navajali še nekatere številke v podkrepitev svojih tez. Po njihovih govorih je bilo glasovanje in proračuni so bili sprejeti. V zvezi z govoricami o spo- CISL, vprašali, kako bodo sin-isti glasovali po Sklepih in demo- dikal _ t-?’?.'^ern°kratske je ianske Polanke skupine, še 0?g<>vor>): «Vprašujete me « • , aako bodo glasovali po kmetov?1'11 borbe za korist) Bologni, kjer so se sesta- in Jot*stva zvez spolovinarjev nili b delavcev, so skle- ’ da v kratkem obnovijo nun Kadar vabi ^ammarskjoelda YORK, 12. — Madžar-lien„ . danes izreikla pripravnik nVxrri,stati’*da K,avni taJ' de v ij Hammarskjoeld pri-skip,"dimpešto, kakor je to Bin,,- lanskega novembra na skupščina. P-7'adžarski delegat v OZN Ha,_r Mod je danes obiskal stil Har^i°e‘da in L'a obve-da ’» bi ,ga madžarska vla-sprejela v Bu-8»m i *v fasu, ki ki bi! n) Primeren«. Va^ti01- ie znano, je namera-Burtif*ammarskjoeld oditi v br„ mPesto lanskega decem-skimb° raz.R°vorih z madiar-Vath ZUinani’m ministrom Hor-ska j neie Pa J« madžar-to ni sporočila, da za njo Ha-,' Primeren trenutek za ar,ski°eldov obisk m laPustil delegacija je tedaj pustila skupščino OZN. znar.o, ali bo Hammar- ru med Kvirinalom in palačo Chigi, ki kar nočejo ponehati, se govori, da se bo ta spor ugladil z nekaterimi premestitvami v okviru zunanjega ministrstva. Tako se govori, da bo Rossi Longhi odšel na veleposlaništvo v London. Vse to naj bi se zgodilo še pred Gronchijevim odhodom na obisk državam Srednjega vzhoda. A. P. Ob navzočnosti Gronchija otvorjen velesejem v Milanu MILAN, 12. — Predsednik republike, ki je danes točno ob 9. uri prispel z vlakom v Milan, se je po pregledu častne čete in pozdravih s predstavniki oblasti, ki so ga pričakali, odpeljal na velesejem. Tukaj so ga pozdravili predsednik velesejma Gallarati Scotti, generalni tajnik dr. Franci ter vsi člani izvršnega odbora. Po uvodnem govoru predsednika velesejma je govoril minister za trgovino in industrijo Cortese, ki je na koncu svojega govora v imenu vlade velesejem uradno otvoril. Predsednik Gronchi je nato prisostvoval odkritju spominske plošče Cesareju Navi, ki je bil eden izmed prvih predsednikov velesejma, potem pa si je ogledal posamezne paviljone in stande 32 držav, ki razstavljajo na velesejmu. Povsod so ga pozdravili diplomatski predstavniki posameznih držav. Deloma si je predsednik velesejem ogledal kar z avtomobila. Povsod ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Končno je otvoril nov paviljon urarstva, kjer je tudi prisostvoval «Plesu ur«, ki ga je izvedel balet Scale. Ob 13. uri je zapustil velesejem. * * * RIM, 12. — Predsednik U-stavnega sodišča Azzariti je danes ob 17. uri sprejel predsednika vlade, ki mu je tako vrnil njegov obisk. Segni je ostal pri Azzaritiju v dolgem in prisrčnem razgovoru Polesine pod vodo ROVIGO, 12. Zaradi neprestanega dežja, visoke plime in zraven še močne burje se je položaj v Polesipe znatno poslabšal. Otok Polesine Camerini je poplavljen m e-vakuirati je bilo treba nekaj sto družin in okrog 400 glav živine. V nevarnosti sta tudi Porto Tolle in Pila, ki ji grozi poplava od trenutka do trenutka. Pad narašča okrog pet centimetrov na uro; toda vrh struge bo dosegel v nedeljo ponoči. V krajih, ki jim ne grozi neposredna ne- varnost, so pripravili prostore za evakuirance v šolah in kinematografskih dvoranah «»---------------- Stavka železničarjev v Franciji PARIZ, 12. — Francoski železničarji, ki pripadajo vsem sindikalnim organizacijam, so sklenili, da bodo 17. aprila začeli 48-urno stavko. V stavki bo udeleženih okoli 300 tisoč nameščencev francoskih železnic. Stavko so proglasile sindikalne organizacije OGT, TOKIO, 12. — Japonski ministrski predsednik Nobusuke Kiši je sporočil, da namerava njegova vlada čimprej protestirati pri sovjetski vladi proti sedanjim jedrskim poizkusom v Sovjetski zvezi. Japonski zunanji minister zbira sedaj vse potrebne informacije, da lahko protestira pri moskovski vladi. Medtem pa se je Kišijev odposlanec prof. Matsušita danes v Haagu razgovafjal s predsednikom mednarodnega sodišča. Po razgovoru je Matsušita izjavil, da je med drugim govoril o tem, ali bi mednarodno sodišče lahko izreklo svoje mnenje o jedrskih poizkusih, o katerih je japonska vlada mnenja, da so škodljivi za človeštvo. Matsušita bo jutri odpotoval v Rim. V Londonu pa je skupina britanskih osebnosti, med katerimi sta filozof Bertrand Russel in znani igralec na radiu Špike Milligan, ustanovila odbor z namenom, da pomaga zakoncema Steele in drugim osebam, ki nameravajo odpotovati na Pacifik in ostati na področju, kjer bo Velika Britanija napravila po- chester Guardian«, obrazložu-je odbor svoje namene in poudarja, da bo sodeloval z japonsko vlado, da doseže, da se britanska vlada odpove nameravanim poizkusom. Zellerbach pristal na tretjem «Force Ouvriere«, zveza kr- _ ščanskih delavcev in avto-1 izkuse z vodikovo bombo. V nomna zveza. AJVIANO, 12. — Ameriškemu veleposlaniku Zellerbachu, ki je danes po odhodu iz Trsta odletel z mirenskega letališča malo pred deseto u-ro, je vreme neprijetno zagodlo. Ko se je pilot spustil na letališču San Nicolo di Lido že na 4 m višine, se je zaradi skoraj poplavljenega letališča raje zopet dvignil in odletel v Treviso. Toda tamkajšnje letališče ni bilo \ nič boljšem stanju in tako je pilot obrnil proti Avianu, kjer je končno pristal približno ob 12. uri. Od tod se je Zei-lerbach odpeljal v Benetke z avtomobilom. V Benetkah se bo ustavil do ponedeljka, nakar bo odšel v Verono, Vicen. zo, Milan in nekatera mesta v Piemontu. Washmgton in London se veselita zaradi odstavitve Nabulsijeve vlade Obrambni in notranji minister v Nabulsijevi vladi pozvan, naj sestavi novo vlado Nabulsi odločno obtožuje Huseinovega svetovalca protiustavnega delovanja AMAN, 12. — Dr. Fakiri Kalidi, ki mu je kralj Husein dal nalogo za sestavo nove vlade v Jordaniji, ni uspel in se je zato odpovedal mandatu. Narodna socialistična stranka, nacionalistična in komunistična stranka so namreč odklonile sodelovanje v njegovi vladi. Pozneje so uradno javili, da je kralj Husein dal nalogo za sestavo nove vlade obrambnemu in notranjemu ministru v Nabulsijevi vladi Abdulu Halimu Nimru. Nimr je izjavil, da upa, da bo jutri sporočil imena novih ministrov. Nimr je vpliven član narodne socialistične stranke, kateri pripada tudi Nabulsi. Imenovanje Nimra naj bi bil neke vrste kompromisa, ker gre za človeka, ki pripada Nabulsijevi stranki, toda njenemu desnemu krilu. Ce pa Nimr ne bi uspel, se govori, da bi kralj eventualno dal nalogo bivšima ministrskima predsednikoma Rifaju ali Said El Muf ti ju. V političnih krogih so mnenja, da ne bo nihče mogel sestaviti vlade, če ne bo užival podpore Nabul- 1 pismu, ki ga objavlja «Man- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHHUianiHiiiiiiiiioiiiiiiiiomiiiiiiiiiiiiiiiKioiinniHiiMiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiimiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delo razorožitvenega pododbora OZN Stassen obrazloži1 pet predlogov 18 nemških znanstvenikov proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije - Zorin zahteval najprej prepoved nuklearnih poizkusov LOfNDON, 12. — Delo razorožitvenega pododbora OZN se je danes nadaljevalo v Londonu. Razpravljali so o tretji točki dnevnega reda, t. j. o nuklearni razorožitvi. Prva točka, t. j vprašanje nuklearnih poizkusov, je bila začasno odložena po večdnevni debati. Zatem so govorili o morebitnem zmanjšanju konvencionalne oborožitve. Danes je ameriški delegat Stassen predlagal, naj pet »atomskih« držav povtfri svojim znanstvenikom nalogo, da najdejo sredstvo, da bi pogajanja med Vzhodom in Zahodom glede atomske razorožitve prišla z mrtve točke, in usmerijo vso bodočo atomsko proizvodnjo v svetovni program uporabljanja atomske energije v miroljubne namene. Stassen je izrecno opozoril, da bodo druge države v kratkem začele izdelovati atomske bombe, če ne bo dosežen sporazum med tremi državami, ki sedaj z nijimi razpolagajo; ZDA, SZ in Velika Britanija. Predlagal je zatem, naj se za 1. september skliče konferenca strokovnjakov, ki naj bi pripravila sistem mednarodne inšpekcije, ki je do sedaj glavna ovira za sporazum, ki bi napravil konec tekmi v atomskem oboroževanju. Stassen je dodal, da bi po izdelavi tega sistema morale ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Kanada uporabljati svojo proizvodnjo urana in plutonija v miroljubne namene. Mednarodni inšpektorji bi morali nadzorovati, da se ne izdelujejo bombe. Stassenovi predlogi so v ■miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umi milimi .. Po dveh Firjubinovih obiskih pri Popoviču Razprava o spornih vprašanjih ne bo škodovala meddržavnim odnosom Nepotrebne skrbi Radia Košut - FLRJ bo ponovno zahtevala izročitev zlocinca Paveliča ega dopisnika) | no®e s socialističnimi gibanji -vn v svetu, med njimi s komu-fJLrfri ?n matičnimi partijami, konkret- iav?fnld sPfejel vabilo. Kakor HaJl agencija Reuter, pa jeti ^^akjoeld ne misli spre-da a i*a, ker da je mnenja, bjeeLs1 P°,ekel čas, ko bi koristen*1 Madžarskem (Od našega BEOGRAD, reakciji v Sovjetski zvezi in na Madžarskem na članek Vlajka Begoviča, ki je na jasen in nedvoumen način in z dejstvi ponovno opozoril na prave vzroke lanskoletnih oktobrskih dogodkov na Madžarskem ie nasprotni strani razprava o tem vprašanju postala nevšečna. Temu se ni čuditi. Ni lahko pobijati dejstva zlasti še dejstva, ki so jih potrdili tisti, kj jih skušajo sedaj zanikati. So pa še drugi znaki, fci dajejo slutiti, da so merodajni vzhodnoevropski krogi pripravljeni razpravo o teh dogodkih spraviti na raven medpartijskih odnosov brez škode za meddržavne odnose. Eden teh znakov je nedavna sklenitev gospodarskih sporazumov o blagovni izmenjavi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Moskvi, ki po »zjavi vodje jugoslovanske delegacije Ljubomi-ra Babiča, ki se je danes vrnila v Beograd, zagotavlja stabilnost v izmenjavi prihodnjih dveh let za proizvode, ki predstavljajo nad 80 odstot kov vrednosti blagovne izmenjave med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Nekateri krogi, fci niso slabo obveščeni, sodijo, da med te znalke spadata tudi dva zaporedna obiska sovjetskega veleposlanika v Beogradu Fir-jubina pri Koči Popoviču, ki je po nalogu svoje vlade zaprosil za sprejem. Menijo, da je sovjetska vlada uvidela za- no s KP Francije, škoduje ugledu Sovjetske zveze in nje-n* vlogi kot »vodilni sili v socialističnem taboru«. Reakcija na članek Vlajka Begoviča je bila glede na argumente. ki jih je navajal, še precej blaga. Madžarski Radio Košut, ki je skušal zmanjšati vtis članka s ponovnim dokazovanjem, da so ljudsko vstajo organizirali kontrarevolu-ciomarji in zahodni imperialisti, je 10- aprila objavil predavanje pod naslovom «Ka j Se skriva za teorijo o nacionalnem komunizmu», in je izrazil celo «skrb» za socialistično Jugoslavijo. »Imperialisti gojijo nekatere upe v zvezi z Jugoslavijo,« je rekel radio. »Ravnanje ZKJ je ma-, nifestaoija, ki daje povod za te imperialistične mahinacije, Toda socialistični svet verjame da bodo jugoslovanski voditelji uvideli, da je samostojnost Jugoslavije odvisna od obstoja močnega tabora socialističnih držav, čeprav Jugoslavija ne priznava, da mu pripada in ne bo dovolil, da socialistične pridobitve jugoslovanskega ljudstva postanejo plen imperialistov.« Na to «*krb» madžarskega radia pripominja »Borba« »Hvala za skrb, ki pa je odveč.« »Naslov omenjenega predavanja in navedeni odstavek odkrivata, kaj se dejansko skriva za to skrbjo (»socialistični tabor ne bo dovolil, da ostritev odnosov s socialisti«- bi socialistične pridobitve ju-no Jugoslavijo v trenutku, ko goslovanskih narodov postale ta obnavlja im poglablja od-lPle« imperialistov«, podobno kakor na Madžarskem — op. ur.). Zato priporočamo Radiu Košut, poudarja «Borba», da skrbi predvsem zase.« Ko smo na današnji tiskovni konferenci vprašali Branka Draškoviča, kaj meni o predavanju Radia Košut, je izjavil, da se popolnoma strinja s pisanjem jugoslovanskega tiska. Na vprašanje, ali je točna vest o obisku predsednika kitajske vlade Cuenlaja v Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril, da nima nobenih informacij o možnosti tega obiska Po vesteh iz vzhodnodiplomat-skih krogov pa je ta vest točna. Cuenlaj bo po teh vesteh prispel v Jugoslavijo v drugi polovici junija. Draškovič je dalje na zanimanje novinarjev izjavil, da je naravno pričakovati, da bo jugoslovanska vlada ponovno zahteval]® izročitev Ante Paveliča. O dogodkih v Jordaniji je Branko Draškovič zavrnil vsak komentar in izjavil, da nima uradnih podatkov o teh dogodkih. B. B «»------- 80 ljudi utonilo TOKIO. 12. — V bližini Hi-rošime se je potopila ladja, na kateri je bilo 218 oseb. Pozno zvečer so javili, da je pri nesreči utonilo najmanj 31 oseb, medtem ko jih 90 še pogrešajo. 141 potnikov pa so rešili- Ladja je zadela na peščino, ker je bila gosta megla. Kmalu zatem se je prevrnila- glavnem sledeči; 1- preneha naj se proizvodnja atomskega materiala v - jaške namene, 2. ustvari naj se učinkovit sistem mednarodnega nadzorstva, 3. zagotovi naj se, ča se bodoča proizvodnja atomskega materiala določi samo v miroljubne namene, 4. začne naj se prenos atomskega materiala iz vojaških zalog v nevojaške zaloge, 5. preprečiti, da bi se proizvodnja a-tomskega orožja razširila na države, ki nimajo še lastne atomske industrije. Obveščeni krogi izjavljajo, da je Stassen pozval delegate, naj določijo končni datum 1. marca 1958 ali kolikor mogoče bližnji datum za uvedbo sistema mednarodne inšpekcije-Govoril je zatem sovjetski delegat Zorin, ki je dejal, da si pridržuje nadaljnje komentarje k ameriškemu predlogu. Ponovil je sovjetsko stališče, da bi morali najprej prepovedati nuklearne poskuse. Dodal je, da je sporazum o razorožitvi mogoč, samo če se ne pošilja atomsko orožje v države, ki ne izdelujejo tega orožja. Opazovalci izjavljajo, da je Zorin s to pripombo mislil na ameriški načrt, ča dobavijo atomsko orožje državam članicam NATO. Francoski delegat Moch pa je izjavil, da bi se morala atomska razorožitev izvajati istočasno z učinkovitim izvajanjem razorožitve na področju konvencionalnega orožja. Prihodnji sestanek pododbora bo v ponedeljek. Iz Goettmgena poročajo, da je osemnajst nemških atomskih znanstvenikov podpisalo izjavo, s katero protestirajo proti opremi nove zahodnonem-šlke vojske z atomskim orožjem. Med temi znanstveniki so prof. Max Born, Otto Hahn, Wemer Heisenberg, Max Von Laue in Karl Friederich von Weiszaecker. «Majnna država kakor zvezna republika, pravijo med drugim v izjavi, bo lahko bolje branila svojo varnost in služila svetovnemu miru, če se bo odpovedala atomskemu orožju vseh vrst. Ljudstvo ne pozna dovolj učinkov atomske-orožja. Vsaka atomska svojih vladah, da dosežejo prekinitev poizkusov z atomskim orožjem.« Znanstvenik je poudaril, da bi nadaljevanje poskusov z atomskim in termonuklear-nim orožjem povečalo nevarnost atomske vojne. Dodal je, da predstavljajo ti poskusi že resno grožnjo za zdravje in za bodočnost prebivalstva določenih področij sveta. Tiskovni urad zahodnonem-ške vlade pa je popoldne objavil kratko uradno poročilo v katerem označuje protest 18 znanstvenikov kot »neupravičeno vmešavanje na področje zunanje in vojaške politike vlade«. «Podpisniki protestne izjave, nadaljuje uradno poročilo, se zdi da niso obveščeni o pravih namenih bonnske vlade in ne poznajo izkušenj, ki so jih v ZDA dosegli na področju zaščite civilnega prebivalstva in vojakov proti atomskemu orožju. Izjave znanstvenikov bi se točno skladale z namenom bonnske vlade, če bi lahko prispevale k sklenitvi sporazuma o splošni in nadzorovani razorožitvi na atomskem področju.« Kancler Adenauer pa je na sestanku politične šole demo-kristjanske stranke obžaloval dejstvo, da znanstveniki niso imeli za koristno obvestiti se neposredno pri njem o njegovih namenih glede atomske oborožitve. Zatem je kancler sporočil, da bo po veliki noči v Bundestagu razprava o a-tomskem orožju, med katero bo vlada «lahko prepričala javno mnenje, da bo napravljeno vse mogoče, da se nemško ljudstvo zavaruje pred učinki morebitne atomske vojne«. Kakor piše ameriški list »The Reporter«, je zahodno-nemški obrambni minister Strauss pripravil načrt o ustanovitvi stal-ne mešane franco-sko-nemške komisije za oborožitev, ki bi imela nalogo raziskovanj ra tem področju. Ko ga je dopisnik lista vprašal, ali se bo ta komisija bavila tudi z izdelovanjem »evropske« atomske bombe, je Strauss izjavil, da je ta ideja za sedaj «prezgodnja». da pa ni »izključena«. Strauss je omenil, da pariški dogovori prepovedujejo Zahodni Nemčiji izdelovanje atomskega orožja. Dodal pa je, da ne izključuje udeležbe Zahodne Nemčije pr: atomskih raziskovanjih. Omeni) je tudi možnost, da bi Zahodna Nemčija izdelovala posamezne »elemente« atomskih izstrelkov pod nadzorstvom ZEZ. sija. Zato nakazujejo tudi možnost, da bo skušaj kralj Husein v skrajnem primeru sestaviti vojaško vlado. Dvomi pa se, da bi vojska sprejela tako nalogo. Po včerajšnjih’ demonstracijah v Nablusu je danes v vsej državi mirno. Bivši predsednik vlade Nabulsi pa je dopisniku egiptovskega lista «Ai Shaab« podal izjavo, v kateri pravi, da je bil odstranjen z vlade zaradi «križamja oblasti« z osebami, ki so se v nasprotju z ustavo vmešavali v zadeve vlade. Obtožil je kraljevega privatnega svetovalca Talhunija in skupno z njim še «druge», da so večkrat spravili v zadrego vlado, ko so dajali navodila vladr.im funkcionarjem, o katerih ni bil Nabulsi obveščen. «Nekateri krogi, je dejal Nabulsi, niso spoštovali ustave. Ti krogi, ki na podlagi ustave niso imeli odgovornosti vlade, so se vmešavali v zadeve, ki so v celoti spadale v pristojnost vlade.« Nabulsi je izjavil, da so se navzkrižja zaradi oblasti začela pred petimi meseci, toda vlada je odložila na poznejši čas proučitev teh kršitev ustave, ker je morala rešiti važnejša in nujnejša vprašanja, da osvobodi Jordanijo in da razveljavi pogodbo z Veliko Britanijo iz leta 1948. «Po razveljavitvi te pogodbe, je pripomnil Nabulsi, je vlada sprejela sledečih šest načel kot podlago svojega programa: očistiti iz državne uprave tiste elemente, ki so naklonjeni imperializmu in bagdadskemu paktu. Boriti se proti ameriški dejavnosti v Jordaniji. Obdržati oblast, ki jo vlada ima na podlagi ustave. Združiti Jordanijo z Egiptom in Sirijo v federacijo. Voditi arabsko osvobodilno politiko. Voditi skupno s Sirijo in Egiptom politiko pozitivne nevtralnosti. Zatem je Nabulsi izjavil, da je bila vlada pozvana, naj odstopi, ko je nameravala objaviti imena 11 visokih funkcionarjev, glede katerih je bilo že določeno, da bodo razrešeni. Nabulsi je navedel tudi nekatere primere vmešavanja v vladne posle pred njegovim odstopom. Predvsem je omenil številne pobude kraljevega svetovalca El Talhunija brez vednosti vlade. Ta si je lastil oblast, ki pripada izključno izvršni oblasti. zval predsednika senata Saida El Muftija, naj sestavi novo vlačo, ker je Abdul Ha-lim Nimr odklonil mandat. Ta je baje izjavil, da bi samo Nabulsi bil sprejemljiv za narodno socialistično stranko. V Angliji so zaradi dogodkov v Jordaniji hkrati zadovoljni in zaskrbljeni. V uradnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli pobudo kralja Huseina, ki skuša Jordanijo privesti v okrilje zahodnega imperialističnega tabora, zavedajo pa se nevarnosti, ki jo ta pobuda prinaša. Y. pričakovanju nadaljnjega razvoja prevladuje mnenje, ca je Husein nastopil zato, da prepreči tak razvoj, ki bi ga prisilil, da zapusti prestol. Govori se, da se je vojska sporazumela _ z Nabulsijem in da je samo čakala na ukaz, da nastopi. Ameriški «New York Times« pozdravlja odločitev kralja Huseina, da odstavi «filosovjetsko» Nabulsijevo vlado. List piše; «Akcija kralja je nov znak naraščajočega upora arabskega sveta proti naraščajočemu vplivu sovjetov, ki jih je povabil na to področje Naser v zvezi s svojimi ambicijami. S to odločitvijo je kralj Husein šel po poti, ki je ni izbral samo iraški kralj Feisal, član bag-daeskega pakta, pa« pa tudi kralj Sa“ ^ Armanda Schillanija iz ULce , deiie Campanelle, v zapor. Schillanija, ki je gluhonem, so obtožili ne le tatvine iam-brete, kar je veljalo tudi za Franca, temveč tuci, da je vozil brez šoferske izkaznice. Ta obtožba-pa je odpadla, a je ostala prva, zaradi katere so oba mladeniča obsodili na 8 mesecev zapora in 6000 lir globe ter jima priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski pst. Preds. Rossi, tož. Tavella, zap. Urbani, obramba odv. V. Bologna. s svojo neprevidno vožnjo povzročil Cotarju take poškodbe, da je 18. aprila zaradi komplikacij umrl v bolnišnici. Zato so Visintinija obtožili, da je vozil v pijanem stanju, ča ni priskočil žirtvi na pomoč, da je vozil prehitro in nevarno za pešce na pločniku in končno nenamernega umora. Schorn mu pred sodiščem ni mogel dosti pomagati; priznal je, da je bil nekoliko vinjen in da je v avtu zaspal. Opazil je sicer, da sta zašla na pločnik, vendar se ni niti on zavedel, da bi koga povozila. Dokazov proti Visintiniju je bilo dovolj in tako ga je sodišče spoznalo za krivega vseh obtožb, razen druge ter ga obsodilo pogojno na 8 mesecev zapora in na 10.000 lir globe. Precs. Corsi, tož. Scarpa, zap. Rachelli, obramba odv. C. Poilucci. * * * 37-letni trgovec Paolo Ca-s telli iz Ul. della Scalinata res ni imel sreče s svojo lam-breto: v enem letu so mu namreč zlikovci kar štirikrat ukradli vozilo in ga pustili na cedilu Zadnjo tatvino je zabeležil 9. aprila lani v večernih urah. Skuter je namreč pustil pred barom «A!a-barda« v Ul. S, Maurizio, kamor je stopil na kavo in to priliko sta izrabila dva mladeniča. ki sta se usedla na vozilo in se odpeljala. Daleč pa izprijenca nista prišla: že na Reški cesti sta se med vožnjo z ukradenim vozilom zaletela v 20-letno Silvano Mininel z Largo Pestalozzi, ki je morala v bolnišnico-Ker sta tudi mladeniča padla in se potolkla, jima ni preostalo drugega, kot da sta se tudi onadva zatekla po zdravniško pomoč. Tu pa ju je čakalo presenečenje; policijski agenti, ki so bili že obveščeni o tatvini, so ju pridržali, še posebno ker sta bila vinjena in tako sta morala mladeniča, ki so ju identificirali za 24-letnega Silvana Franca od Sv. M.M. Sp. in 33-letntga PROSVETNO DH' STVO jS. ŠKAMPERLE« Sv. Ivan priredi jutri 14. t: m. ob 17. uri kulturno prireditev v dvorani na stadionu «Prvi maj» (Vrdelska cesta 7) Nastopajo pevski zbor, dramska družina ter posamezni recitatorji. Člani in prijatelji vljudno vabljeni Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. C IZLETI 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.19 Zabavna glasba; 15.25 »Kaj mi r»uca planinca«; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 igra dunajski salonski orkester; 17.15 Od melodije do melodije; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Melodije iz fUma «Roberta»; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m 5.00 Pester glasbeni spored; 8.05 Operetne melodije; 8.40 Pisan spored slovenskih ' narodnih pesmi; 9.30 Lepe pesmi — znani napevi; 1U.10 Za vsakogar nekaj: 11.15 Pesmi Vesne Parun; 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Dela jugoslovanskih avtorjev; 12.49 »April v Parizu« (šopek fran- coskih popevk); 13.15 15 minut z Vaskm kvintetom, pojeta Božo in Miško; 13.30 Od arije do arije: 14.35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo; 15.40 Nove kniige; 16.00 Glasben« uganke; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.15 Poje mešani zbor ((Ljubljanski zvon«; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za razvedrilo. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Reportaža z vo- jaške parade v Parizu; 22.00 La Belle Epoque. KINO D Iztet SP ui' na Grmado. Jutri 14. t. m. priredi SPDT popoldanski izlet na Grmado. Zbirališče na glavni železniški postaji ob 13.39. Plezalna vaja alpinističnega od. seka SPDT. Jutri 14. t. m. piezalna vaja članov alpinističnega odseka SPDT. Zbirališče pri avtobusni postaji za Katina-ro ob 13. uri v Ul, Carducci. Vabljeni tudi novinci in prijatelji. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita kmete na kmečko zborovanje, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20, uri v prosvetni dvorani na Proseku. Govorilo se bo o važn’h kmečkih vprašanjih, in sicer o trošarini na cvetice, raztegnitvi zakona o kmetijskih bolniških blagajnah in pokojnini kmetom. Vabljeni so kmetje s Kontovela in Proseka. ( IJ11IHHA PltOSVBTA ) PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU V torek, 16. t. m. bo v društvenih prostorih ob 19.30 url občni zbor z običajnim dnevnim redom, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12. aprila t. 1. »e je V Trstu rodilo 9 otrok, umrli Sta 2 osebi, poroke pa ni bilo nobene. UMRLA Sl‘A: 52-letnl Aure- llano Piocoli In 15-le*ni Josip Sturm. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v aprilu) Cipolla, Ul. Beipogglo 4; Godina Enea, Ul. Gmnastlca 6; Al-la Maddalena, Istrska cesta «3; Hizzu'-Cignola, Korzo ltalia 14; Utore Azzurra, Ul, Commercu-le 26. RADIO SOBOTA, 13. aprila 1957 TRSI POSTAJ A A 11.30 Laihki orkestri; 12.00 Življenja in usode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Fantazija Čajkovskega: 13.54 Dueti, kvarteti in operni zbori; 14.45 Razne Jazz zasedbe; 15.15 Izvleček iz opere »Boris Godunov«; 15.33 Chopinove skladbe, pianist Nikita Magalov; 16.00 utrinki iz znanosti in tehnike; 16 15 Slovenski motivi; 16.40 Kavarniški koncert, igra orkester Pacchiori; 17.00 Melodije iz revij; 17.25 De Falla: Klobuk na tri ogle — balet; 18.00 Slavni pevci) 18.30 Glasba za naše malčke; 18.51 Orkester Melachrino; 19 15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.05 Zabavna glasba; 20.30 Fantazija iz dunajskih operet; 20.49 Liszt: Madžarska rapsodija št. 1; 2l.oo Teden v Italiji; 21.10 Jakov Gotovac: «Eio z onega sveta«, komična opera v 3 dej; 23.30 Polnočni ples. I H S '1 I. 11.30 Matineja; 12.10 Orkester Gian Stellarl; 18 00 Vineenzo Bellini: «Norma», opera v 4 dej.; 19.15 Kontrasti v jazzu; 19.40 Pergolesi: Konrertino v f-molu; 21.05 Alberto Perrini; «Ne spijo v Kirkvvallu«, igra v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00. 7.15. 13.30, 14.15. 15.00 19.00 22 00 Poročila v Italijanščini: 6.30 1230, 16.30, 17.50, 23.00. 5 00-6 15 Spored Iz Ljubljani'; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 spored l* Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes koledar; 11.15-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Za konec tedna: ritem; 14.15 Poje zbor tovarne pohištva lz Nove Gorice; 14.30 Življenje ob našem morju: Prvt gostje; E\celsior. 16.00: «Zelezno krito«, B. Hope, K. Hepburn. Vista-vision-technicolor. Fenice. 16.00: »Zakopan revol- ver«, G. Ford, J. Craine. Me-troscope. Nazlona.e. 16.00: »Ta naš svet*. Zanimiv in popoln dokumentaren film o potovanju okrog sveta. Totalsccpe-color. Filodrammatico. 16.00: »Zaročenci smrti«, Silvia Koeeina in Rk Ba.tta.glia. Pri posnetkih z dirk sodelujejo: Lorenzetti, Duke, Camipbeil, Liberati itd. Grattacielo. 16.00: ((Poročno kosilo«, B. Davis, E. Borgnine, D-Reynolds, R. Taylor. Metro. Supercinema. 16.00: »Dežela P3' perina« in «Rdeči balonček«. Siedi «Vogal v periferiji«, kratki film posnet v Trstu. Med predstavo bodo otrokom razdelili balončke. Arcobaleuo. 15.30: »Toto, Pepp*00 , m pajdaši«, Toto, Peppano D* Fihppo, F. Interlenghi, M. r» Casilio in Teddy Reno. Ko-rtiična zgodba za smeh. Astra Rojan. 16.00: »Operacij« Normandija«, R. Taylor, R-Wynter. Capitol. 16.00: »Živahna fantazija«, technicolor. Cristallo, 16.00: «Ljubimec LadJ Uha’ obleki«, Gregory Ptck, Jenn« Jones, Frederich March, Mar sa Pavan. - Savona. 16.00: »Gospa umorovjj A Gumnes. Pet morilcev stara gospa. ,, Vtale. 16.00: «Kavaltr brez oDr' za«, Ulavtou Moore. . Vltt. Veneto. 15.30: «ZelezniC»r'’ Pletro Germi. >i) Belvedere. 15.00: »Upor na ia°J Uaine«. „ - Marconi. 16.00: »Zena in V0»1-W. Chlari, G. Uervi. - Masslmo. 15.30: «Pekel ljudi * ka», vojne podobe. Novo cine. 16.00: «Lassl]«v gum«. Technicolor Metro. Taylor In Lassl. - Odeon. 16.00: «KralJ barbarov Jcff Ohandler, Ludmllla TCP rlna. -j« Radio. 1600: «Tudi junaki jo«, VVillIam Holden, Deb<» Kerr. MALI OGLASI MAGAZZINI FELICE, Trst. Carducci štev. 41 (nasproti kritega trga - Tel. 90-513). b , ce, hlače, spodnje hlače, r.ra. vice, zimski plašči, jopiči in go. Vse P<) najnižjih cenah. ^ velikonočnih praznikih P° -uti mo potne stroške vsem kupcem, ki stanujejo Izven 1 .5, — prlčenši s ponedeljkom do sobote 20. t. m. ŠIVALNI STROJI Velika izbira novih in r8'’’ Ijenih — zelo ugodne c*n Uredimo pošiljanj8 v katero koti smer Podjetje . DELPONTE PIETRO S'f Trst, Ul. Timeus 12, tel. 9027« TSene* CMOT« >. Edini zastopnik TRST, UL. TESA 23, TEL. 41-23* Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuter)8-Vplinjačt «DELL’OHTO» Verige »ELIOS* Ferodi za zavore «FREN-DO» Rabljeni motorji — izredna prilika. UGODNE CENI' PO OBISKU ANGLEŠKE KRALJICE FRANCIJI FRANCOSKA IN BRITANSKA POT VODITA ŽE KREPKO NARAZEN Obisk angleške kraljice Franciji je končan in visoki Kosti so se že vrnili domov. Kljub temu pa ti; je Pariz skušal ob tem obisku nudit: britanskim gostom vse, kar 1* mogel in so se opazovalci sorejemov razpisali o izrednem razkošju in iskrenosti, kl je na teh vladala, velja splošno mnenje, da med Pa-T|zom in Londonom ni tako Prijetnih in iskrenih stikov, k°t se na videz kažejo. To Pa datira že nekaj mesecev nazaj, ko so se začele kazati Prve težkoče v vskladanju francoske in britanske politi-ke v Evropi in v svetu. Da Je temu tako, se je moglo o-Paziti na konferencah v Wa-skingtonu ob priliki sestanka med Guyem Molletom in "isenhowerjem, nato v Parita ob konferenci z Mac Mil-lanom ter na Bermudih, kjer sta se sestala ameriški predsednik in britanski premier. Sicer se je v poročilih izražala skladnost gledišč v vrsti Problemov, vendar so bila številna vprašanja v poročilih nakazana, ali se sploh rušo omenila. Res je sicer. da so v poročilih izražajo le Posplošena mnenja, vendar obstaja dejstvo, da tudi na manj vidnih pa čeprav ne hevažnih delovnih sestankih, kjer so se reševala važna vprašanja nove francoske in “titanske politike v Evropi Afriki, ni bilo doseženo n’č konkretnega. Tako na pri-11161 na sestankih stalnega aveta atlantskega pakta kot tudi v evropskem svetu in v upugih organizacijah, kjer so “■H francoski in britanski Predstavniki prisiljeni braniti av°ja stališča in pogosto izra- žati svoje nasprotovanje pred- logom nasprotne stranke in Podobno. Fo neuspehu v Suezu sta ae namreč Francija in Velika ■tanija lotili določene pre-orientacije svoje zunanje po-itike v strateških koncepci-Jah ter tudi svoje mednarod 116 gospodarske povezave. Ce-alje bolj očitno se kaže, da sta se obe državi po njunem ^neuspelem uspehu» v Egip-11 lotili dveh različnih poti. Francoska pot vodi k evrop-skemu skupnemu tržišču, Ev-ratomu in vključevanju Afri-v širšo evropsko gospo-arstvo. Osnovna značilnost rancoske poti je vsestranska ""Hiiuimin ^pa publikacija tržaških slik Publikacija nVisioni di Trie-e» je gotovo delo, ki ga ra-1 vzamemo v roke. Gre za . sHkI iz Trsta in okolice Pzarzaprao 26, če prišteje- 0 še obe sliki na platni-au), opremljenih s tekstom V Petih jezikih: poleg itali-an°(ine še v francoščini, an-® efčini, nemščini in španščini. i,?ot vrsto podobnih pu-tu'Jac'i (Visione dTtalia) je t 1 to izdal geografski insti- 1 Oe Agostini v Novari. Pri tri"?' pa Je sodelovala tudi 2 aska pokrajinska ustanova je tUri2em- Barvne fotografi-_,. 20 publikacijo je pripravil Gt“* Antonio Baroli, ^ vtor fotografij sicer s te 1 ‘d fotografijami ni odkril n„fSar n°vega za Tržačane, sveti Fa 3e bleščeča sončna loba, združena z ostali- n'l .^“rvami, v dovršeni teh* ^ 1 prikazala številne moti-jih V ta^° vabtjiui stiki, da si din ni*’ vse to vsak dan vi-P Ten' V ta^’ lepoti niti ne Pa 'Ovijamo. Tako bi na pr, 1 fe *amo znani kotiček „• tarega mesta z Riharda-p siovolokom. nim° e°- tekstov k posamez-kmt S^kom je v začetku tudi nr,.efc “vod. Nekoliko svoje* en je nemški prevod, ki Vol”0 ne,koterih mestih samn-ita/”° Pekotiko oddaljuje od '1nn*kega teksta (in ost q-Pri kor je zlasti opazno kip S katedrale sv. Justa, pacr Pemški tekst navaja Car-, C|a kot avtorja oltarne sit- 'ta’lemt3e’ pr‘ kateri bi se mn-nteji ni>evi ne,lut' US"J ,,a Marko in Anica vabita nocoj ob običalni uri vse male ljubitelje glasbe na skupno potovanje po glasbenem svetu v oddaji Radio Trst A, ki Jo vodi zuaua piauisika uiatuie*» pikantnega v zvezi s smrtjo njene hčere, ampak si je dala celo plačati stroške za poroko svoje druge hčerke Wande in celo to, kar je pri teh stroških pripadalo cerkovniku! In to — odkrito rečeno — v isti sapi, ko je vsa družina v en glas zatrjevala, da je Wilma bila vzor mladenke, da je bi la vedno v družbi sestre ali matere, da ji ni bilo ne do plesa ne do druge zabave. Mi ne vemo nič, ali skoro nič o zasebnem življenju nesrečne Wilme, a če je njena mati v stanju kovati kapital iz njene smrti, potem je treba tu marsikaj razčistiti in doseči, da bodo člani Montesijeve družine povedali sodišču nekaj več o razmerah, ki so vladale v njihovi družini, ker bomo le na ta način mogli priti bliže resnici in morda celo odkriti zakaj in kako je umrla nesrečna Wilma. V primeru, da propade tudi drugi alibi «strica Jožeta«, bo moralo sodišče odrediti ponovno sodno preiskavo, tudi ne glede na dokazni material, ki ga je dr. Sepe zbral v breme sedanjih obtožencev, Piccioni-ja, Montagne in Polita, ki ga dosedanji potek razprave ni dokončno utrdil v taki obliki, da bi mogli mirne duše zaključiti, da so sedanji obdol ženci dejansko sokrivi pri smrti Wilme Montesi. V»e je še zavito v precejšnjo meglo, protislovij kar mrgoli, in vse dosedanje pričevanje tako ima že zagotovljene tri nastope v Nemčiji, med njimi v radiu in televiziji. Njihov zastopnik vodi še nadaljnja pogajanja za še nekatere druge nastope. Prvoten namen je bil, da bi gostovali že v aprilu, vendar je zaradi nekaterih zaprek odhod odložen. Medtem so v okviru proslav desetletnice delovanja nastopili v Zagrebu, pod dirigentom Radovanom Gobcem. V spomin na 100-letni-co Aškerčevega rojstva so izvajali kantato sStara pravda » komponista Marijana Kozine, ki je kritiki zelo ugajala; posebno so pohvalili moške glasove. Ustali program je med drugim obsegal tudi «Tkalko», ((Zmaja« in «Boj pri Brežicah». Odlikovali so se baritonist Janez Triler, recitator Janez Rohačeic m. klavirski spremljevalec Pavel Sivic. mačega tržišča. Prejeli smo Francesco Maria Piave, RI-GOLETTO. Melodrama v treh dejanjih. Uglasbil Giuseppe Verdi. Prevedel Smiljan Samec. Operna besedila o. Izdalo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Založila Državna založba Slovenije. 1956. Džavaharlal Nehru — ODKRITJE INDIJE. Prevedel Boris Verbič. Založila Državna založba Slovenije. Ljubljana 1956. Str. 673 in 16 barvnih prilog. — Srček, potrebuješ morda kuhinjskih krp?, Goriško-beneški dnevnik Z včerajšnje seje občinskega sveta v Gorici Velika večina svetovalcev nasprotovala podražitvi plina Sprejet predlog PSDI za pristop k organizaciji ^Evropskih občinskih svetova - Izvolitev novega upravnega sveta mestnih občinskih podjetij Včerajšnja seja goriškega občinskega sveta se je pričela z razpravo o interpelaciji, v kateri so štirje svetovalci PSDI predlagali občinskemu svetu, naj se naša občina pridruži organizaciji »Evropskih občinskih svetov*. Interpelacijo je utemeljil profesor Zuccalii, ki je bil mestoma tudi polemičen. Rekel je, da bi se ta korak povsem skladal z nedavnim podpisom pogodbe o skupnem evropskem tržišču in s podobnimi iniciativami, ki stremijo za gospodarsko enotnostjo Evrope. V zvezi z interpelacijo se je prijavil k besedi monarhistični svetovalec odv. Pe-droni, ki je rekel, da bi imeli s pristopom (za vpis je potrebnih letno 24 tisoč lir) samo stroške in da se čudi. kako to, da predlaga finančno obremenitev naše občine prav tisti, ki je med razpravo o povišanju dodatnega davka na potrošnjo predlagal najstrožje varčevanje. Odv. Pe-droni je verjetno s temi besedami hotel ohladiti jezo, ki mu je še ostala od prejšnje seje, ko mu je župan očital, da je prav on za vsestransko varčevanje, da bo pa prav gotovo nasprotoval znižanju vsote, ki jo je občina namenila za patriotične manifestacije. K besedi se je oglasil tudi svetovalec Battello (KPI), ki je izrazil začudenje, zakaj ni k interpelaciji rekel nobene besede predstavnik Krščanske demokracije. «Mi nimamo nobenega raz- iniiiilliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiii Tudi drugi alibi propadel ? (Nadaljevanje s 3. strani) loga, da bi se upirali predlogu, ki se povsem sklada z našimi tradicionalnimi socialističnimi idejami o mednarodni solidarnosti*, je dejal. Vendar pa je pripomnil, da obstajajo različna pojmovanja o evropskem združevanju in Svetovalec Zuccalii pa je rekel, da povišek na gmotno stanje prebivalstva ne bo i-mel hujših posledic, da pa bo med njim povzročilo nezadovoljstvo, ker bi bilo to povišanje že drugo v tem tednu. (Znano je, da so v po- sodelovanju, kajti drugo so-, nedeljek povišali dodatni da-cialistično krilo, kot je PSI, —-- —1—I-i- — " ' zagovarja nevtralizacijo Itali- je. Končno je za KD spregovoril odv. Culot, ki je rekel, da je prav zaradi majhne pristopnine dobro, da se občina včlani. Razen svetovalcev desnice so vsi glasovali za predlog, ki ga je dal župan na glasovanje. Na vrsti je bila še razprava o interpelaciji svetovalca Battella, v kateri sprašuje županstvo, kaj namerava napraviti, da se dostojno proslavi obletnica smrti pesnika Giovannija Pascolija. Največ časa pa je bilo posvečenega razpravi o zahtevi mestne plinarne, ki jo je občinski odbor predlagal občinskemu svetu, naj se tarifa za plin poviša za 2,40 lire za kub. meter, tako da bi za družino z mesečno uporabo 40 kub, metrov plina prišlo okoli 100 lir poviška. Predlog je najprej pojasnil odbornik za finance dr. Galarotti, pozneje pa dr. Chiantarolli in sam župan, ki je zagovarjal povišek, češ da je za izvajanje programa potrebno potrošiti veliko denarja. Povišek naj bi bil začasen in naj bi veljal za dobo med 1. marcem in 30. junijem. Narekovala naj bi ga podražitev prevoza koksa za 1941 lir pri toni zaradi sueške krize. Mestna plinarna je predvidevala, da bi s povišanjem tarife izterjala od potrošnikov skoraj 2 milijona lir. O predlogu je nastala obsežna diskusija, med katero je . „. ... svetovalec Batti (KPI) rekel, Menghinija. Giuseppe Monte- i , ... , . . , , , .. . , da mora občinski svet odo- si mogel vedeti tudi za take podrobnosti, če naj bi držalo, da se za Wilmo ni zanimal in da jo je videl bežno le nekajkrat? Menghini je dodal, da je «stricu Jožetu* dejal v brk: «Ti si odgovoren za to* (mišljen je žalostni konec njegove nečakinje), na kar pa Giuseppe Montesi niti ni reagiral tako ostro, kot bi to taka obdolžitev zahtevala. Ker smo že pri alibijih, naj omenimo, da je sodišče prejelo pismo bivšega poslanca Massima Rocca, v katerem izjavlja, da zelo pozorno zasleduje ves proces in da ima dokaze, da je alibi Piera Pic-cionija lažen, da je bilo njegovih alibijev sploh nešteto, ki so si bili vsi v laseh, in da se je Piccionijeva družina končno odločila za bolezen, ker naj bi se domnevna bolezen sina dala zamenjati m zamešati z boleznijo očeta. O vsem tem da obstaja dokazno gradivo, ki z njim razpolaga-jo tudi njegovi poklicni kolegi (Rocca je namreč novinar pri listu »Merlo giallo*) Stavlja se na razpolago sodišču in pravi, da bo to pismo objavil tudi v časopisju, da bi utrdil glede tega tisto resnico, ki so jo nekatere priče hotele zabrisati. briti povišek, ki je bil de- vek na potrošnjo za 25 odst.). K besedi se je prijavil še Battello, ki je rekel, da so bili v kratkem času povišani najemnina za stanovanje, dodatni davek na potrošnjo, sladkor proste cone, sedaj pa se zahteva še povišanje cene plina. Vse skupaj zelo veča življenjske stroške, ki po statistikah Trgovinske zbornice stalno naraščajo. Govornik je rekel, da morajo voditi občinska podjetja pametno politiko, obenem pa ne smejo ravnati kot zasebni kapitalisti, ki izkoristijo vsako priliko za navijanje cen. Glasovanje je pokazalo, da je večina svetovalcev proti povišanju, za katerega so glasovali župan in še nekater' svetovalci večine (skupno 5), 28 jih je glasovalo proti, trije pa so se vzdržali. Na koncu seje so izvolili upravni svet mestnih podjetij, ki ga sestavljajo: predsednik prof. Augusto Vierthaler, stalni člani; Renato de Savorgna-ni, dr. Antonio Biziak, Vin-cenzo Pontini in geometer Bolte ri. Nova avtobusna vožnja Gorica - Števerjan Podjetje Ribi je uvedlo še eno avtobusno vožnjo na progi Gorica - Števerjan. Avtobus odhaja iz Gorice ob 22. uri skozi Grojno, iz Stever-jana pa odhaja ob 22.30 skozi Oslavje in Pevmo v Gorico. Tega avtobusa se bodo predvsem razveselili izletniki, ki se bodo ob praznikih lah- jansko že uveden v začetku . ko delj časa zadržali v Stever-prejšnjega meseca. jjanu in na Oslavju. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiijipiiHtiniuiiiluvitiHiuiiiiiiitiiiiiiiiiiuitiiiiiMfiiiiiMiimiiiiMii Nenadna ohladitev ozračja Nad tisoč metrov ponovno snežilo Ohladitev lahko povzroči slano, ki bi pomorila sadno cvetje in povrtnino Včeraj in predvčerajšnjim je tudi na Goriškem močno deževalo. V višjih predelih, kot na primer na Mrzelcu, Čavnu je pa zapadel nov sneg, ki je precej shladil o-zračje. Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo 7 stopinj ob 11. uri, najvišjo pa 10 stopinj ob 10. uri. Kmalu po deseti uri je namreč prodrl k nam hladni val, ki je ozračje ohladil že predpoldne. Mraz ne povzroča skrbi samo meščanom, ki se ponovno hitijo oblačit, saj smo pred nekaj tedni hodili samo v suknjičih, ampak so zaradi SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo jutri 14. aprila ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v GORICI, Korzo Verdi štev. 1 z dramo Renata Lellija — prev. prof. Ivan Savli «Na nočnih poteh» v treh dejanjih (prvič v slovenščini) Cene: I. sedeži 250 lir; II. sedeži 150 lir; stojišča 100 lir Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš njega zaskrbljeni predvsem poljedelci. Vse je kazalo, da bo letošnja spomlad taka, da bo dovolila hitro zorenje prvega sadja in tudi rast vsakovrstne povrtnine. Sedanji mraz pa je rast preprečil. Toda to kmetovalcem ne povzroča najhujših skrbi. Najbolj jih muči, kako se bo sedanje vreme končalo. Motno je, da se nenadoma zjasni in da sneg v hribih povzroči ohladitev ozračja in slano. V takem primeru bi nastale v kmetijstvu nenadomestljive izgube. V Brdih bi slana pomorila vse sadno cvetje, ki se pravkar pričenja osipati. Poškodovala bi tudi trtne poganjke. Kmetovalci se še danes spominjajo, da jim ie slana pomorila že po deset centimetrov dolge poganjke V nižini pa bi škodo utrpel predvsem krompir, ki je že pričel poganjati iz zemlje, ter vsa povrtnina. To so seveda najbolj pesimistična predvidevanja, o katerih upamo, da se ne bodo uresničila, kajti živo sreoro v toplomeru je že dovolj nizko in nam verjetno ne bo pripravilo novih presenečenj. Jutri v Štandrežu občni zbor zadruge Jutri 14. t. m. ob 9.30 bo v kinodvorani v Štandrežu redni letni občni zbor Goriške nabavno - prodajne zadruge. Dnevni red je običajen vstop samo z vabili. Na občnem zboru bo poda-v no letno poročilo in prikazau načrt za delovanje zadruge v prihodnjem letu. «»------ -Z GORIŠKEGA SODISCA Potrjena obsodba doberdobskemu mladeniču Priziv, ki ga je na goriško sodišče vložil 34-letni Valentin Jelen iz Doberdoba, se je za prizivnika slabo zaključil. Sodišče je namreč potrdilo obsodbo, ki jo je proti Jelenu izrekla goriška pre-tura ter ga obsodilo še na poravnavo novih sodnih stroškov. Jelen je bil obtožen, da je nekajkrat prešel državno mejo brez potnega lista in zadnjikrat naj bi to storil 28. januarja t. 1. Prešel naj bi državno mejo pri Mirnu, kjer so ga zasačili jugoslovanski obmejni organi, ki so mladeniča vrnili italijanskim policijskim organom že drugega dne. Tokrat naj bi Jelen prebegel mejo, zato, da bi se čim-prej sestal z zaročenko, ki prebiva v Solkanu. Toda tudi ljubezenski vzrok ni o-mehčal pretorja, ki je 14, februarja mladega Jelena obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ter globo 16.220 lir. S prizivom je Jelen upal, da mu bodo kazen zmanjšali, toda kot smo že povedali so mu na okrajnem sodišču naložili nove stroške. «»------ Vesti iz Beneške Slovenije Pričetek del na cesti Mašere-Ložac Predvidena Je gradnja nove ceste do Matajurja V sovodenjski občini so pred dnevi pričeli z deli na cesti, ki bo vezala Mašere / Ložacem. Ta nova cesta, ki bo omogočila povezavo med Mašerami in Matajurjem bo po vsem sodeč kmalu zgrajena, Zanjo bosta pokrajina in ustanova za gorsko ekonomijo, ki sta cesto zamislili potrošili 10 milijonov lir. Za ostali predel nove ceste, ki bo vezala Ložac z Matajurjem pa bo potrebnih še 12 milijonov lir. Ko bosta obe javni deli zaključeni bo dostop do Matajurja, ki je zelo privlačen za izletnike in smučarje, zelo olajšan in povečal se bo turizem, ki bi lahko bil v teh krajih Beneške Slovenije močan vir dohodkov. Sestanek sindikalnega aktiva Jutri ob 9. uri se bo v «Ljudskem domu* v Gradiški sestal sindikalni aktiv. Sindikalni voditelji iz goriške pokrajine se bodo poleg drugih važnih vprašanj pogovorili tudi o letošnjem 1. maju. DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesani Ulica Carducci 12, tel. 22-68. — KINO — CORSO. 17.00: »Seme nasilja*, G. Ford, A. Francis, v me-troscopu. VERDI. 15.00: «Opoldan... pola strahu*, D. Martin, J. Luis, v vistavisionu in v barvah. VITTORIA. 17.00: »Sreče ni moč kupiti*, M. Gordon, v tehnikolorju in cinemasco-PU. CENTRALE. 17.00: «7 morilcev*, R. Scott, v barvah. MODERNO, 17.00: :An,nie». Športni dnevnik Vstopnice %a mednarodno nogometno tekmo ITALIJA ki bo v Zagrebu 12. maja 1957., dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI-TRST Ul. Sv. Frančiška 20 Tel. 37-338 NOGOMET Puskas podpisal pristop k Interju LINZ, 12 — Ferenc Puskas je danes sporočil iz Liiw:a v Avstriji, da je podpisal pogodbo za 4 leta z italijanskim klubom Inter iz Milana. Za angažma Do Puskas prejel 180.000 dolarjev (okrog 110 milijonov lir), posebej pa še 375.000 lir plače na mesec. Puskas je izjavil tudi, da bo prost vseh obveznosti ze septembra letos in da bo prispel v Milam čez kakih 6 tednov. Zaradi intenzivnih atletsk-h vaj je v zadinjem času »hujšal za 6 kg. AVTOMOBILIZEM Dva svetovna rekorda na dirkališču v Monzi MONZA. 12. — Angleški pilot Jean Bruce Baillie je po stavil danes zjutraj na dirkališču v Monzi dva svetovna rekorda z avtom Jaguar 3443 D, veljavna za kategorijo C do 3500 ccm. Baillie je začel voziti ob 9. uri in je nehal ob 10.30. Na uro je dosegel hitrost 227.376 km, 200 milj pa je prevozil v času 1.27’19”l/5 s povprečno hitrostjo 221,164 km. Oba rekorda je do sedaj imel Robert Ibeorzt in sicer z 218 km v eni uri im 204 km ha uro na 200 milj. italijansko nogometno prvenstvo Pol udeležencev se bori za obstanek v ligi Težka naloga Triestine v Vicenzi - Clemente srednji napadalec Italijansko nogometno prvenstvo se naglo bliža h kra ju. Odigrati je treba samo se 7 kol vključno z jutrišnjim, v katerem se bodo srečale naslednje enajstorice: Atalanta -Padova, Bologna - Juventus, Lanerosst - Triestina, Lazio -Milan. Napoli - Udinese, Palermo - Fiorentina, Sampdoria - Roma in Torino - Spal. Medtem ko Milan brezskrbno nadaljuje svojo pot do la-vorike, pri čemer si lahko brez nevarnost; privošči tudi kakšen poraz, pa se njegovi trije neposredni zasledovalci zagrizeno borijo za častno mesto. Trenutno ga drži v rokah Fiorentina z dvema točkama prednosti, toda jutri bo morala Fio. rentina na daljni jug v Paler mo, medtem ko se bosta nje na konkurenta Inter in Lazio borila 'e,po doma na svojem igrišču in pred lastno publiko. Lahko se bo torej zgodilo, ne glede na to, da je Laziov nasprotnik Milan, Interjev pa Genoa, ki se bori na življenje im smrt, da bodo po jutrišnjem 28. kolu spet vsi trije kandidati skupaj in odločitev po. novno preložena. Pa pustimo to elitno trojico pri njenih skrbeh in poglejmo raje, kaj se obeta enajstericam, ki plešejo na vrvi. Za Palermo smo že rekli, da bo sprejel v goste Fiorentino in da si 'kdove kaj res ne more obetati, čeprav bo državni pr vak nastopil brez Montuorija UUMIlllllllllUUIIIMlItnilllllllllllHIllIllUliaiUnMIIIIIUIIIIlUllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllinHIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllllllllllllUlllH Motociklistična krožna dirka po Italiji V serijski zamenjal v skupini vodstvu Rottigni Perfettija Dominanten položaj motorjev «MV» (Ventu-ri in Milani) v kategoriji športnih motorjev CHIANCIANO TERME, 12. — V sedmi, najdaljši etapi motociklistične krožne dirke po Italiji, leramo - Chianciano Terme, dolgi 399 km, je v kategoriji športnih motorjev zmagal Franceschini z motorjem Morini, v kategoriji serijskih motorjev pa Rottigni s Paril-lo. Po današnji zmagi se je Rottigni povzpel na prvo mesto v splesni klasifikaciji serijskih motorjev, v splosni klasifikaciji športnih motorjev pa še vedno vodi Venturi z «MV». Tudi v drnasnji etapi, naporni že sami po sebi, je dirkač; močno oviral dež z vetrom, zaradi česar tudi povprečne brzine niso visoke. Venturi in Milani, oba za hišo «MV», sta danes vozila taktično izredno dobro. Bila sta vedno skupaj, pripravljena na vsako presenečenje predvsem dirkačev »Morini* Mendognija in Zubanija, ki pa nista imela sreče. Zubani se je moral zaradi okvar na stroju ustaviti pri L’Aquili, Men-dogni pa fe izgubil več kot pol ure prav pred ciljem. Po današnjem uspehu «MV» je ie zelo malo verjetno, da bi moglo v preostalih dveh etapah priti do večjih sprememb v splošni klasifikaciji. Tudi v skupini serijskih mo torjev je bila današnja etapa odločilna. Hiša «Biancht» je izgubila vodilni položaj, katerega je prevzel z odlično vožnjo Rottigni z motorjem Pari’ la 175 ccm. Perfetti je zaostal zaradi padca, pri čemer si je tudi zlomil prednjo zavoro. Jutri je na vrsti predzadnja etapa Chianciano - Monteca-tini (243 km). Vrstni red serijskih motorjev v sedmi etapi: 2. Copptni, 5.26.15; 3. Pasini. 5.53.39. 100: 1. Pastorelli, La-verda, 5.02.32, povprečna hitrost 78.338; 2. Marchi, 5.02.33; 3. Zin, 5.06.23. 125: 1. Ferrari, Benelli, 5.02.02, povprečna hitrost 78.468; 2. Laoini, CM, 5.03.28 ; 3. Fortunati, Benelli, 5.07.28; 175: 1. Rottigni, Pariilla, 4.50.37, povpreč. hitrost 81.550; 2. Fattori, Bianchi, 4.52.19; 3. Perfetti, 4.53.13. Vrstni red športnih motorjev v sedmi etapi: 75: 1. Montesi, Laverda. 5.04.06, povpreč. hitrost 77.934; 2. Blasi, 9.11.02; 3. Fontanili, Ceccato. 5.27.06. 100: 1. Mandolini, Ducati, 4.52.41, povprečna hitrost 80.974; 2. Artusi. 5.04.49; 3. Carena, 5.06.16. 125: 1. Pionava, Ducati, 4 49.21. o. hitrost 81.907; 2. Graziano, 4.50.08 ; 3. D’Angelo. Benelli, 5.00.23. 175: 1. Franceschini, Morini, 4.26.21, povprečna hitrost 88.980; 2. Venturi, MV, 4.27.17; 3. Milani. MV, 4.29.48. Splošna klasifikacija serijskih motorjev po sedmi etapi: 75: 1. Silvagni, Laverda, 18.51.00, povpreč. hitrost 87.786; 2. Coppini, Laverda, 19.01.21. 100: 1. Pastorelli, Laverda, 17.27.59, povpreč. hitrost 94.759; 2. Marchi, 17.34.17; 3. Apollo-ni, 17.50.45. 125: 1. Ferrari, Be-nelli, 17 59.31, povprečna hitrost 92.104: 2. Fortunati 18.07.29; 3. Stocco, 18.20.47. 175: 1. Rottigni, Pariilla. 16.58.21, povprečna hitrost 97.606; 2. Perfetti, Bianchi, 16.59.23; 3. Olivato. 17.18.39. Splošna klasifikacija športnih motorjev po sedmi etapi: 75: 1. Montesi, Laverda, 18.16.17, povpreč. hitrost 90.579; 2. Fontanili, Ceccato, 18.37.47; 3. Ghiro, 18.47.11. 100: 1. Mandolini, Ducati, 17.29.53, povprečna hitrost 94.582; 2. Artu- 125: 1. Graziani, Ducati, 17.07.30, povprečna hitrost 96.643; 2. Pionava, 17.12.22; 3. Mondaini, 17.30.00. 175: 1. Venturi, MV, 15.34.20, p. hitrost 106.273; 2. Milani, MV, 15.59.39; 3. Cam-panelli, G:lera, 16.09.28 ; 4. Car-rano, Mondial, 16.12.18. KOLESARSTVO Jutri dirka po Čampa nii NEAPELJ, 12. — 108 kolesarjev bo jutri startalo na dirki po Campanii, veljavni za italijansko prvenstvo. Proga, katere start in cilj bo v Neaplju, je dolga 246 km. Od te naporne dirke se pričakuje, da bo jasno pokazala kateri kolesarji se bodo lahko uspešno borili z Belgijci na vseh važnejših letošnjih dirkah. Po mnenju sedanjega prvaka Albanija ima velike možnosti na uspeh Moser. Dobro so pripravljeni tudi Agostino Coletto, Nencini, Fantini in Carlesi, za njimi Defilippis. Baldini, Fabbri, Ranucci, stari Fornara ter seveda tudi Al-bani. Naša prognoza Atalania-Padova 1 Bologna-Juventus 1 Inter-Genoa 1 L. R. Vicenza-Triestina 1 X Lazio-Milan Napoli-Udinese Palermo-Fiorentina Sampdoria-Roma Torino-Spal Parma-Messina Verona-Catania Lecco-Prato Siena-Livorno Como-bari Morini-Mondial X 2 X 1 2 X 1 1 1 1 1 X 2 1 1 X 1 X X pa je tudi tolikšna, da bo moral :graiec nekaj časa počiva ti. Vrzel na njegovem mestu bo moral verjetno zamašiti mladi Clemente, ostala mesta pa bodo zasedli Olivieri,, Szo-ke, Mazzero in Petris. Kdove-kaj seveda od teh imen ni mogoče pričakovati, toda glede na to, da jim stoje za hrbti taki garači kot so Ferrano, P** tagna in Tulissi, ki so vsak čas pripravljeni preiti tudi v napad, ne bi bilo nemogoče, da se jim ne bi posrečil kakšen gol, obramba pa bi — vsaj tako upamo — ze znala obvarovati svoje svetišče. TENIS NOGOMET Italija - Irska po televiziji BELFAST, 12 — Nogometno tekmo med Italijo in Severno Irsko, ki bo 29. aprila v Rimu, bosta razen italijanske prenašali tudi evropska in angleška televizijska služba, talko da Ji bodo lahko po televiziji sledili tudi na Irskem. in Grattona v napadu ter Chiappelle v krilski vrsti. Kei pa mu neodločen rezultat ne bi kdove kaj koristil, se bo moral Palermo seveda boriti za zmago, ki mu edina lahko vrne nekaj skromnih nad. Od naslednje trojice: Lane-rossija, Atalante in Genoe, ki imajo po 22 točk, imata prva dva možnost, da Si popravita položaj ker igrata doma proti nasprotnikoma, ki Jima sicer tudi gre za kožo, ki pa sta kljub temu premagljiva; slabše pa se zna goditi Genoi v Milanu. Njen poraz bi ob istočasni zmagi Lanerosstja in A-talante praktično pomenil zanjo katastrofalno poslabšanje izgledov na rešitev. Preostanejo še trije: Bolo gna, Juventus in Torino. Prva dva se bosta pomerila med seboj na igrišču Bologne in prognoze so seveda na strani domačinov, toliko bolj, ker Juventus nikakor ne more u-rediti svoje vrste. Ker pa gre Juventusu za kožo kot še nikoli doslej, je vendarle možno. da bo izbojeva' vsaj polovičen uspeh. Tretji -- Torino bo imel doma za nasprotnika Spala in bi mu zmaga ne smela uiti. Dve točki bi mu ze skoraj zagotovili varen položaj. Preostali dve srečanji med Napolijem in Udinese ter med Sampdorio, in Romo nista toliko pomembni, spričo njih solidnega položaja v sredini lestvice. Triestina gre v Vicenzo seveda z upanjem na uspeh, razume pa se, da bi tudi )e poi uspeha pograbila z obema rokama. Toda tudi le za pol u-speha, t. j. za eno samo točko, se bo morala krepko borifi, ker ima tudi njen nasprotnik svoje račune. Medteden&ke priprave so pokazale, da bodo potrebne ponovne spremembe v napadalni vrsti, ker Brighenu še ni okreval, Cazzamgova poškodba na tekmi z Interjem Woodcock Pietrangelija Ayala pa Woodcocka PALERMO, 12. — V nadaljevanju teniškega turnirja v Palermu so bili doseženi naslednji rezultati: Moški posamezno (osmina finala): Woodcock (Avstral.) Pietrangeli (It.) 6:1, 6:2; La-mas (Meh.) - Maggi (It.) 6:2> 5:7, 7:5; Merlo (It.) - Gibson (Avstral.) 6:1, 6:2; Richard-son (ZDA) - Fachini (It.) 6;1, 6:1; Ayala (Cile) - Jacobin’ (It.) 3:6, 6:1, 6:2; Bergamo (It-) - Davidson (Sv.) 6:3. 6:1. Moški posamezno (četrtfinale): Aya!a (Cile) - Woodcock (Avstral.) 6:1, 5:7, 7:5; R1' chardsom (ZDA) - Cintreras (Meh.) 6.4. 6:0. Mešane dvojice: E. Buddtn? (Nem.), Rejes (Meh.) - Bodi-bonnais (Fr.). Gibson (Av' stral.) 8:3. 6:3; Rejes (Meh.)« Palafox (Meh.) - Davidson (Sv.). Schmidt (Sv.) 8:6, 6:!j' Moške dvojice: Pietrangel', Sirola (It.) - Fascino, Angli°'“ (It.) 6:3, 6:1; Richardson (ZDA)' Ayala (Cile) - Tomasso, A°" gioli (It.) po odstopu. Odtovoral urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - 77** KINO SKEDENJ predvaja danes 13. t. m-ob 18. uri MGM barvni film: «Protivohunska služba» K1N0PR0SEK-K0NT0VEL predvaja danes 13. t. ®-ob 19.30 uri METRO barvni film: «R0SE MARIE* Igrajo; Ann Blyth, F-Lamas, Marjorie Mam Tum im Ojičinah predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film cinemascope « Vojaško sodišie» (■Corte Marzialen) Igrajo: GARY COOPER, CHARLES PICKFORD 1» RALPH BELLAMY Veličastna zgodba o vojaški drami, ki je pretresla Amerik® 4. CINAG0 začeli polglasno mrmrati med seboj. Opazili so pomoto, to- na morišču in preskušal orodje, ki ga je napravil. da rekli niso nič. Nerazum- Pod giljotino je ležalo ba- Jack London 75: 1. Silvagni, Laverda, 5.25.35, povpreč. hitrost 72.792;' si, 17.52.01, 3. Šestini, 18.10.52 ________________________ oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo jooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooojocoocooooooooooooooooooooO0 Jeza. Ko se je sklonil, da bi čen NT n V a i trAniitlmv div- čili. Tn veriemitp da vseh Ah C/, i« ooznhil na »Raz- nči vf + o.v, InaanUrni £18 privezal železo na široko uho sekire, se je Ah Co ozrl na narednika in je začutil, da je zdaj priložnost zanj. »Častiti sodnik je rekel, da bo Ah Covu odsekana glava,* je začel. Narednik je nestrpno pokimal. Mislil je, kako bo popoldne jezdil petnajst milj daleč, na vetrno stran otoka, mislil je na zalo mešan-ko Berto, hčer Lafiera, trgovca z biseri, ki ga čaka na koncu te poti. «No, vidite, jaz nisem Ah Cov. Jaz sem Ah Co. Častiti jetničar se je zmotil. Ah Cov je visoke postave, jaz pa, kakor vidite, sem majhen.* Narednik ga je naglo pogledal in spoznal zmoto. »Schlemmer!* je vzkliknil za-povedovalno. Nemec je pritrdilno zamomljal, vendar se ni ganil od svojega opravila, dokler Najprej ti po nedolžnem obsodijo pet ljudi, potem pa odsekajo glavo moža, ki so mu celo sami v mraku svoje nevednosti prisodili samo dvajset let zapora. In ničesar ni mogel storiti. Mogel je samo brezdelno sedeti in sprejemati, kar so mu odmerili ti gospodarji življenja. Za trenutek ga je prevzel strah in mrzel pot mu je oblil čelo. Vendar se je otresel te slabosti. Skušal se je vdati V usodo in se je trudil, da bi se spomnil nekaterih mest iz Ju Ci Vena (»Razprave o mirni poti*) in si jih ponavljal. Namesto tega pa je neprenehoma videl svoj sanjski vrt premišljanja in pokoja. To ga je nadlegovalo, dokler se ni predal sanjarjenju. Sedel je v svo- jem vrtu in poslušal, kako zvončki po drevesih zvonk-ljajo v vetru. In glej, ko je tako sedel v sanjah, se je tudi spomnil na odlomke -z «Ra*prave o mirni poti* in si jih je mogel ponavljati. Tako je čas kar prijetno mineval. Pripeljala sta se v Atimaono in muli sta zavili k vznožju morišča, v čigar senci je že nestrpno čakal narednik. Ah Coja so pognali, da se je vzpel po lestvi na krvniški oder. Na eni strani morišča je uzrl pod seboj vse kulije s plantaže. Schlemmer je ugotovil, da bo prizor dober nazorni nauk, zato je poklical s polja vse kulije in jih prisilil, da bodo zraven pri usmrtitvi. Ko m> uzrli Ah Coja, so ljivi beli vragi so si nedvomno premislili. Namesto da bi vzeli življenje enemu nedolžnemu možu, ga bodo vzeli drugemu prav tako nedolžnemu. Ah Covu ali Ah Coju — prav vseeno je bilo, kateremu. Nikdar niso mogli razumeti belih psov, prav tako kakor beli psi njih nikdar niso razumeli. Ah Coju bodo odsekali glavo, oni pa bodo odslužili še preostali dve leti tlake in se vrnili na Kitajsko. Schlemmer je sam napravil giljotino. Bil je ročen mož; nikdar ni videl giljotine, dosti mu je bilo, da so mu francoski uradniki razložili, kakšna je. Na njegov predlog so tudi določili, da bo usmrtitev v Atimaonu, namesto da bi bila v Pepee-teju. Kraj, kjer se je izvršilo hudodelstvo, je dokazoval Schlemmer, je bil naprimer-nejši za izvršitev kazni, in vrh tega bo prizor koristno vplival na pol tisoč Kitajcev na plantaži. Schlemmer se je tudi sam ponudil za krvnika; v tej vlogi je zdaj »tal nanovo steblo, tako debelo in tako trdo kakor človeški tilnik. Ah Co je z zadržanim dihom strmel v napravo. Nemec je nekajkrat zavrtel majhno ročico, da je spravil rezilo na vrh lesenega ogrodja, ki ga je postavil zanj. Potem je potegnil za debel konec vrvi, rezilo je zdrsnilo navzdol, blismilo skozi zrak in gladko prerezalo banano-vo steblo. »Kako pa deluje?* Vpraševal je narednik, ki se je pravkar povzpel na oder. »Prekrasno,* je navdušeno odvrnil Schlemmer. »Pokazal vam bom.* Spet je zavrtel ročico, s katero je vzdigoval sekiro, in potegnil za vrv, da je rezilo treščilo na mehko steblo. Toda tokrat ga je prerezalo samo dve tretjini. Narednik se je namrščil. »To ne bo za nič,* je rekel. Schlemmer si je obrisal pot s čela. «Malo težje bi moralo biti,* je izjavil. Stopil je na rob odra in zavpil kovaču, naj prinese petindvajset funtov težak kos že- čen. Nekaj trenutkov je divje preklinjal in z obžalovanjem pogledoval tja proti pripravi, ki jo je naredil z lastnimi rokami, in bi želel videti, kako deluje. «Cujte,» je rekel končno, «te reči ne moreva odložiti. Vsak izmed teh pet sto Cinagov je zaradi tega zamudil že tri ure dela. Ne morem dovoliti, da bi jih zamudili še enkrat toliko za pravega moža. Kar naj gre stvar svojo pot. Saj je samo Cinago.* Naredniku sta prihajali na misel dolga ježa, ki ga je čakala, in hči trgovca z biseri, pa si je pomišljal, kaj naj stori. »Cruchot bo vsega kriv — če bodo stvar sploh odkrili.* mu je prigovarjal Nemec. «Toda prav malo je verjetno, da bi kaj odkrili. Ah Cov bo prav gotovo molčal.* 9 »Cruchot tudi ne bo kriv,* ni privezal železne grude ta- je dejal narednik. «Najbrž se ko, kakor se mu je zdelo je zmotil jetničar.* potrebno. »Ali je vaš Cinago nared?* je vprašal. «Poglejte si ga,» je dobil v odgovor. «Ali je to tisti Cinago?* Schlemmer jt bil presene- »Zato se pa kar lotiva, midva ne bova kriva. Kdo more ločiti enega Cinaga od drugega? Rekla bova, da sva samo izvršila navodila s Ci-nagom, ki so nama ga izro- čili. In verjemite, da vseh teh kulijev res ne morem še enkrat odtegniti delu.* • Govorila sta francoski, im čeprav Ah Co ni razumel niti besede, je vendar vedel, da odločata o njegovi usodi. Vedel je tudi, da bo odločilno narednikovo mnenje, in na odmaknil pogleda z njegovih ustnic. #No, prav,* je menil narednik, «pa »e lotite. Navsezadnje je res samo Cinago.* «Poskusil bom še enkrat, toliko da bo bolj zanesljivo.* Schlemmer je potisnil bama-novo steblo malo naprej in potegnil sekiro na vrh žleba. Ah Co se je skušal spomniti načel iz «Razprave o mirni poti*. «Zivi v slogi!* mu je prišlo na misel, toda s tem si ni mogel pomagati. Saj ne bo živel, umrl bo. Ne, to mu nič ne koristi. »Odpuščaj zlobo!* — že, toda tu ni bilo zlobe, ki naj bi jo odpustil. Schlemmer in drugi so počenjali to brez zlobe. Zanje Je bilo to samo delo, ki ga je treba opraviti, čisto tak6, kakor je bilo treba krčiti pragozd, kopati jarke im saditi bombaž. Schlem-mer j« potegnil za vrv im Ah Co je pozabil na »Razpravo o mirni poti*. Rezilo je šinilo navzdol, tlesknilo na steblo in ga gladko prerezalo. #Prekrasno!» je vzkliknil narednik, ki si je ravno prižigal cigareto in je za trenutek zastal. «Prekrasno, dragi prijatelj.* Schlemmerju je hvala godila. »Pridi, Ah Cov,» je rekel v tahitijskem jeziku. «Saj jaz nisem Ah Cov...» je začel Ah Co. «Jezik za zobe!* je zarenčal Schlemmer. «Ce še enkrat odpreš usta, ti razbijem glavo.* Nadzornik je grozil s stisnjeno pestjo in Ah Co je molčal. Kaj bi mu koristilo, če bi se upiral? Vselej je bilo tako, kakor »o hoteli ti tuji vragi. Pustil se je privezati na navpično desko, ki je bila velika kakor njegovo telo. Schlemmer je močno zategnil vezt — tako močno, da so se vrvi Ah Coju zajedle v meso in ga je bolelo. Vendar ni tožil, saj ga ne bo dolgo bolelo. Čutil je, kako se je deeka prevesila v vodoravno lego, in je zaprl oči. V tem trenutku S® poslednjikrat preblisnila doba njegovega vrta razrnL ljanja in pokoja. Zdelo mu je, da sedi v vrtu. ***£ den veter je pihljal m zv°n|0 ki po drevesih so r # zvonkljali. Tudi ptički so zaspano oglašali in čez v>* . ki zid so prihajali priduši glasovi vaškega življenj8-Potem se je zavedel, da je deska umirila, in po kako so se mu napele ce, je vedel, da leži na bT , tu. Odprl je oči. Ravno n®: obeše® sod' n« seboj je zagledal nož, ki se je bleščal v cu. Videl je utež, prive*8' na rezilo, in je opazil, da . 6« je eden izmed SchlemmerJ5 vih vozlov zrahljal. P°* „ je slišal naredni ka, kako nekaj ostro zapovedal- -j Co je hitro zatisnil oči. hotel videti, kako se *P nož. Toda čutil ga-je " „ dolg izginjajoč trenutek 8 je čutil. V tem trenutku je spomnil Cruchota in n*-govih besed. Toda Cruchot je motil, rezilo ne Ičeg* Toliko je vedel, prede« je nehal zavedati. KONEC,