Leto XIV,, štev. 71 LJubljana, petek 24. marca I933 Cena 2.— Dir L.pr4voi!»u: Ujuotjao*, ciodtijev« ulica 5. - 1 eietoa iL 3122. 3123, 3124 3125 3120. Lnseratir oddeiele Ljubljana. Selen- Durgora aL 1 - fcL 5492 fodružmca Haribor: Gospusta ulica 4tev JI. — TeietoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št i — Telefon 9t 190 Kačun' pn pošt ček. zavodih: Ljubljana §t 11842 Praga čislo 78.180. Naročoin« uic-^ccd^ Jm is — Z* rn<«rmgospoci«. Od vojne dobe dalje se je stvar temeljito spremenila; s kmetov prihaja prav malo mladih dečkov v me-sLne šole, zlasti malo iz onih krajev, ki so nekoliko oddaljeni od železniške proge. Že večkrat je bilo v javnosti govora c tej spremembi, ki v nobenem pogledu ni razveseljiva. Nimamo še točnih ugotovitev, odkod ta preokret, kje so globlji, pravi vzroki, da je usahnila patriarhalna ambicioznost km etiki h vasi, stremeča za participacijo na duhovni skupini poklicev. Podoba je, da niso vzroki samo gospodarske prirode, to se pravi, da kmet ni nehal šolati svojega naraščaqa na višji stopnji šele tedaj, ko je zagazil v sedanjo gospodarsko stisko, marveč že prej. Tu odločajo očividno tudi še drugi nagibi, med njimi je prav gotovo eden važnejših tudi drugačno, od stare patriarhalnosti zelo različno gledanje na vrednost in pomen poklicev, ki do njih odpirajo pot višje mestne šole. Posledice te spremembe so zelo velike i-n se bodo sčasoma gotovo še bolj pokazale. Da niso ugodne, se razume samo po sebi. Vendar je tu treba previdne sodbe. Marsikdaj se čuje, da so bili nekdanji študentje, ki so prišli s kmetov, brez primere boljši nego mestni fantje. Ta sodba je pravilna in točna !e do neke mere, vsekakor pa potrebuje pojasnila. S kmetov je prihajal v mesto samo izbor; v višje šole so poslali one fantiče, ki so se izkazali že poprej za zelo bistre glave, saj so jih običajno pomagali odbrali ali župnik ali učitelj ali kaka podobna preudarna in vešča oseba. To se pr^vi, da je prišel morda izmed sto, pa celo od tisoč otrok samo eden, in sicer zelo pogosto najboljši. Ni se tedaj čuditi, da je tak fantič v mestnih šolah dobro delal in z lahkoto napredoval ter dosegel v življenju uspehe, odlikujoč se na tem ali onem področju. Domala vse pomembne osebnosti našega kulturnega in političnega življenja poprejšnje, zlasti pa starejše dobe, izvirajo s kmetov. Na mestni strani pa je slika popolnoma drugačna, v najekstremnejši meri v moderni dobi. Tu ni prav nikakega izbora; malo manj ko vsi otroci staršev, bivajočih v mestu, prihajajo v srednje šole in doma jih tiščijo čim višje. Škoda je o tem izgubljati besed, saj imamo tn pred seboj tako znani in tolikokrat obravnavam pojav, da ni mogoče reči zraven prav nič novega. Če bi vzeli iz mestnih otrok samo vsakega tisočega, kakor nekdaj na kmetih, pa še celo najboljšega, bi naibrž tudi nad njihovo kvaliteto prav nič ne tožili, zakaj bistvene razlike med talenti iz obeh področij najbrž ne bi našli. Taka primerjava bi bila šele pravilna, vse drugo je enostransko. Toda vse to nič ne spremeni na dejstvu, da pri mestnih otrocih tega zdravega in koristnega izbora ni in da je spričo tega poslabšanje inteligenčnega naraščala dejstvo s katerim mcramo računati. Podoba je, da je v tem poglavitni vzrok za razliko med nekdanjo in sedanjo šolo, med uspehi in rezultati nekdaj in sedaj ter še za druge pojave, ki so s tem v zvezi. Bilo bi zelo interesant.no, ako bi kdo i-rvršil v tem pogledu podrobno primerjavo med nekdanjo in sedanjo dobo na osnovi statistike. Toda šole pred vojno pri nas niso delale statističnih zapiskov glede poklica staršev. Naše sedanje šole imajo zbrane vse podatke in bilo bi zelo poučno ako bi jih kdo zbral in po ovinkih primeril z nekdanjim stanjem. Slično je seveda z inteligenčnim naraščajem na najvišji študijski stopnji. Nedavno izišli »Statistični Godišnjak« prinaša v tem pogledu nekaj zanimivih podatkov. Objavlja namreč statistiko o poklicu očeta za vse slušatelje naših visokih šol. Tu vidimo, da je bilo n. pr. T. 1929. od skupnega števila 12.534 vse-učiliščnih slušateljev v Jugoslaviji samo 1.731 takih, ki so jim roditelji poljedelci. To je silno malo. Saj je samo državnih uradnikov 2.360, profesorjev in učiteljev, ki jih statistika računa posebej, pa 1.189, trgovcev 1.410, obrtnikov 729, pa 333 privatnih uradnikov, 278 advokatov, 359 zdravnikov in lekarnarjev. 557 častnikov in vojakov, 190 inženjerjev, 185 kavarnarjev in hotelirjev; 401 je označen z rubriko »drugi uslužbenci« itd. Delavskih staršev je označenih samo 63, kvalificiranih delavcev 103. Res da je mogoče da se še nekaj kmečkih staršev skriva pod označbo nekaterih drugih poklicev, kakor n. pr. trgovci ali pa obrtniki: količkaj znatne "spremembe pa tudi te korekcije ne bi mogle prinesti. Edino važnejše poprave bi mogli pričakovati od posebne rubrike, ki jo ima statistika in ki se DEKLARACIJA NEMŠKE DIKTATURE Hitler je včeraj prečital v državnem zboru delovni program svoje vlade — Iztrebljenje komunistov, poudarjanje miroljubnosti, zahteva po popolni enakopravnosti Nemčije Berlin, 2-Q,. niarca g. Druga seja državnega zbora, na kateri je podal državni kancelar Hitler izjavo o politiki s^oje vlade, je nudila enako zunanjo sliko kakor prva seja v torek. Tja do brandenharških vrat je bila okolica Krollove opere obkoljena od varnostne in pomožne policije, ki je povsod izvajala najstrožjo kontrolo Naval radovednežev pa je bil danes mnogo manjši kakor ored dveiiia dnevoma. Tudi v notranjosti začasnega parlamentarnega poslop:a so vr-najstrožje nadzorstvo. Vsakega udeleženca so tudi tukaj skrbno preiskali sa-radi orožja. Že dolgo pred 14. uro, za katero je bila napovedana seja, je bil parket Krollove opere nabito poln. Tudi lože za občinstvo in diplomate so se vedno bolj in bolj polnile. V prvi vrsti je sedel med drugimi angleški poslanik v BerHiu Rumbold. Sejo je otvoril pet minut po 14. državno-zborski predsednik Goring s fašističnim pozdravom in vzklikom >Heil< svojim strankinim pristašem Ob otvoritvi so bili državni kancelar Hitler, notranji minister Frick, podkancelar von Papen in minister Seldte navzoči na poslanskih klopeh. Takoj po otvoritvi se je predsednik Goring spomnil rojstnega dne narodno-socialistič-nega pesnika Dietricha Eckarta, nato pa sporočil, da je bil nekaterim poslancem, med njimi tudi socialnima demokratoma dr. Breitscheidu in Sollmannu, dovoljen dopust. Onemogocenje obstrukcije Kot prvo točko dnevnega reda je zbornica obravnavala izpremembo poslovnika. Na-rodno-socialistični poslanec Stohr je r svojem poročilu med drugim omenil obstruk-cijo narodnih socialistov in nemških naci-onalcev v času. ko je bil državni kancelar dr. Bruning. V državnem zboru je bila takrat obstrukcija patriotska dolžnost, danes pa je obstrukcija proti Hitlerjevi vladi, ki bo gradila, kršitev dolžnosti in jo je treba zaradi tega onemogočiti. Predlagana izpre-memba poslovnega reda je bila nato sprejeta brez razprave. Nato je poročal poslanec Bell (centrum) o stališču odbora gle-d« socialno-desaokrat-skesa predloga, po katerem naj bi ae aret>. rani sorialno-demokratski državnozborski poslanci izpustili iz zapora. Prav tako kakor odbor je tudi p len um odklonil socialno-demokratski predlog- Delovni program Hitlerjeve vlade Ob 14.20 je pričel med burnim vzklika-njem državni kancelar Hitler čitati deklaracijo. Podkancelar Papen. državni minister Seldte in notranji minister Frick »o zasedli pri tej priliki svoje prostore na vladnih kropeh. Hitler je v uvodu opisal dogodke v xad-ndih štirinajstih letih, ki bi bili po njegovem mnenju gotovo končali s komunističnim kaosom, če »e jim ne bi uprl val nacionalističnega pokreta. Obnova naroda in države ie sledila iz nujnosti političnega, moralnega in gospodarskega življenja. Hitler je takoj nato prešel k posameznim točkam delovnega programa, svojega režima. Izkoreninjenje komunizma Glede notranje-političnih vprašanj je izjavil med drugim, da bo vlada neizprosno izkoreninila komunizem. V inozemstvu, je nagtašal Hitler, so se razširili glasovi, da parlamenta niso zažgali komunisti, marveč narodni socialisti; vlada pa bo dokazala, da je resnica baš nasprotna, ker bodo Van der Liibbe in ostali krivci obsojeni na smrt in javno justificirani Delavske množice, ki so jih zavedli komunistični voditelji, morajo spet najti svoje mesto v državi, za njihove voditelje pa vlada ne bo poznala nika-ke milosti. Reforma ustave Cilj ustavne reforme je navezati voljo naroda na avtoriteto njegovih pravih voditeljev. Nemška državna vlada bo vse svoje ukrepe izdajala a stališča, da je treba nemški narod, posebno pa milijonske množice njegovih delovnih ljudi, rešiti iz sedanje silne l^ede. Zaradi tega smatra vlada, označuje kratko kot: »Neznano«. Kakšni roditelji, prav za prav očetje, odnosno poklica se skrivajo za to označbo, je povsem nepojasnjeno; balo bi pa važno, ako bi se povedalo, zakaj takih je v celem 2.024, potemtakem prav mnogo, in sicer v Ljubljani 235, v Zagrebu 696, v Beogradu 1.038, v Subotid 46 in v Skoplju 9. Pa tudi tu bržkone ni obilo kmetskih poklicev, zakaj primerjava s statistiko inozemcev na naših visokih šolah govori za to, da so inozemci izključeni v glavnem v »neznanem« poklicu. Značilno je, da je tudi ljubljanska univerza izkazala od 1.285 študentov samo 178 poljedelskih roditeljev. Naši inteligenci priporočamo navedene podatke in številke v resen premislek. Saj vidimo pred seboj pojav, ki ne ograža samo nivoja inteligenčnega naraščaja, marveč vsebuje še drugo, morda še večjo opasnost. Privede namreč lahko do tega, da razrahlja med inteligenco in kmečikim ljudstvom ono harmonično solidarnost, ki smo na njo Slovenci upravičen© lahko ponosni, in da pride prej ali slej tudi nad nas nesreča medsebojne odtujitve med narodom in njegovim izobraženstvom. da se o vprašanju monarhistične restavracije še ne more razpravljati, ker je treba prej še urediti sedanje razdrapa&e razmere. Državna vlada bo skušala rešiti tudi problem posameznih dežel, katerih pravne ustanove ne smejo posr-gati v delokrog državnih oblasti, da ne bi postale nevarne državnemu edinstvu. Cerkev in država Glede na odinošaje med cerkvijo in državo bo nacionalna vlada pospeševala vse pogoje za pravo notranje-versko življenje nemškega naroda. Obe krščanski konfesiii sta važni za nemški narod in državna oblast bo lojalno spoštovala njune pravice ter se jih ne bo dotaknila. Glede drugih koniesij bo postopala prav tako lojalno, toda nikoli ne bo dovolila da b« se oprostile spi o šmi.h zakonskih obveznosti ali pa brez kazmi počenjale aH tolerirale zločine. Obvezna delovna služba Posebno veliko važnost pripisuje vlada gospodarskemu razvoju nemškega naroda. Življenje naroda ne obstoja zairadi gospodarstva, gospodarstvo ne zaradi kapitala, marveč služi kaptal gospodarstvu, gospodarstvo pa narodu. Progtram javnih ijianc je v prvi vrsti program štednje, ki ga državna uprava mora izvesti. V vsakem primeru bo treba očuvaiti netmšlko valuto. Vlada hoče uvesti obvezno delovno siužbo-Govornik je pri tem nroslavliial idejo dela in naglašal, da je ton, ko ie bH mlad, delal kot navaden delavec. Brezposelnost je zločin. Vsaka nezaposlena roka se mora postaviti v službo narodnega gospodarstva. Vlada je prisiljena, da še nadalje \z-vaija zasilne devizne odredbe, m sicer tako dolgo, doikler se ne u-redfio inozemski dolgovi, primerno moči nemškega naroda, da. Zunanje-politični problemi Nato je driavrn kancelar prešel na zu-napje-pcAitične probleme. Med drugim je dejal, da je Nemčija ča«ala že dolgo vrsto let, da bi se izvršili obeti ostalega sveta, češ ,da se bodo tuda druge države razorožile, ko se razoroži Nemčija. Nemška via-da iskreno žefci, da bi ji ne bilo treba organizirati nemške vojske in jo oborožiti; zato pa zahiteva, na« na drugi strani tudi ostali svet pokaže pripravljenost, da i-zool-rai svoje obljube za radikalno razorožitev. Nemčiia ne želi ničesar drugega nego enake pravice do življenja in svobode. Nemškemu narodu mora ta postati narodna čast in čast voiske zooet svetinja, ideal in smote* Zunanie-poUtlčni program nemške nacionalne vlade vsebuje vzpostavitev mini s pomočjo velikih narodov in ohr*wiitev miru za dolgo časa. Treba je obuditi zaupanje med narodi, kar pa se dia doseči predvsem s čim večjo mednarodno pazb^anieirftvijo od reparacij in drugih nemogočih političnih dolgov. Hitler je podal! tudi važne Izjave o Mac-donaildovem razorožitvenem načrtu in je poudaril, da pričakuje Nemčija od tega načrta najboljše rezultate tudi za razorožitvene koniferenoo. Nemčija oripisuje Mus-solinijeveniu načrtu največji pomen in je pripravljena na tej podSaigi s popolno iskrenostjo s odelo vatli, štiri velike sile Nemčija, Italija, Anglija in Francija bi morale dejanski sodelovati za ohranitev miru- Ce se ustvari ta mednarodna formacija, potem bo njena naloga, da odloča o usodi Evrope. Hitler se je pri tem zahvali fašistični rtadnjd tudii za njene simpatije, kri j* je pokazala napram nemškemu nacionalnem« pokretu. S sv. stolioo bo državna vlada ohranila še nadalje dosedanje prijateljske odinošaje. Državna vlada bo posvetila vse svoje sile. da se ohranijo pravice nemških manjšin v nrozemsfrvu. Državna vlada se zaveda skupne usode vseh nemških p'emen in žefc bratskemu avstrijskemu narodu, da se reši vseh svojih skrbi in težav. Glede odnošajev Nemčije nasproti Sovjetski uniji, je dejal Hitler, bomo gojili s sovjetsko vlado odnošaje. ki bodo prinesli prijateljske in za oba dela pozitivne uspehe. Prav vlada nacionalne revolucije bo lahko nadaljevala v Nemčiii borbo zoper marksizem. To borbo smatramo mi za izključno notranio zadevo in ne bomo trpeli nobenega vmešavanja. Glede odnošatev Nemčiie do Francije verujem v možnost priiateliskega razmerja mfd obema državama, vendar pa se bo dalo prijateljsko razmerje doseči le s priznanjem popolne enakopravnosti. Razlikovania med zmagovalci in premaganci mora končno prenehat'. Svojo izjavo o nemški zunanii politiki ie zaključil: Deset let iskrenega miru bo mnogo več koristilo vsem narodom, nego 30 M upornega vztrajanj'a pri poimih o zmasroval-rih in premaganrh. Konf-no je napoved.-*!, da bo nemška vlnda zaprosi* novi državni zbor. na sprejme rnkon o pooblastilih. <"e vlada ne dobi potrebne dvetretjinske večine. kakor jo določa u«tava za sprejem takih pooblastil, ie pripravljena sprejeti borbo, ki ji bo vsiljena. Svojo deklaracijo je zaključn Hitler ?. besedami: Tzvolite. gospodje, sedaj odločiti o miru in vojni!« Hitlerjev govor je trajal nekaj nad triče-trt ure. Ko ga je ob 15.15 končal, mu je vsa zbornica priredila v harne ovacije. Po preči tanj j vladne izjave, je bila seja državnega zbora za tri ure odgodena. Medtem 90 se državnozborske frakcije sestale k svojim posvetovanjem. Pooblastitveni zakon sprejet Ob 17.30 je bila otvorjtoa današnja druga seja državnega zbora. Pred sejo so se konstituirali odbori. V odboru za proračun in za zunanje zadeve imajo narodni socialisti absolutno večino, v nadzorstvenem odboru pa imajo natančno polovico glasov. Z glasovi vseh strank delnice je bil nato sprejet pooblastilni zakon, k daje Hitlerju za štiri leta diktatorska pooblastila. Razen pravic državnega predsednika ter državnega zbora in državnega sveta lahko Hitler in njegova vlada storita vse, kar hočeta. Sqja državnega z-bora se je nadaljevala točno po sporedu V odmoru je bilo v cčemo pooblastitveni zakon, sicer bomo streljali.« Grožnja pa je bila že odveč, kajti razen socialnih demokratov so s« že vse stranke odločile, da se bodo brez protesta uklonile Hitlerju. Videti je hiio. da je balo na sei: najbolj mučno nemškim nacionalcem. Dasi so bili zastopani z S ministri v državni vladi, niso igrali pri današnjih dogodkih niti najmanjše vloge. Tiho so sedeli poslanci in njihovi ministri na svojih mestih in so se le vedno dvigal?, če je bilo treba prikimati na predloge ali zahteve narodnih socialistov. Pn glasovanju je bilo oddanih 441 $-!a_ sov za. 94 glasov pa proti pooblab.o, če hi se vedelo, kakšen bi bil nov vir varnosti ,s katero bi bila zaiarrčena enakopravnost Nemčije v razorožitvi. Zato ie no soglasnem mnenju, do kateree;a so prišli francoski in angleSki državni' pn nodrobnj nroučitv-i ce'e vrste raznih vprašanj, opt^ebno, da se rimski načrt temeM:to preuči. O tem vprašanju bodo angleški in francoski, državniki v najkrajšem Č2?u še podrehno razpravljali- V zurarrem odboru senata sta predsednik franci^Ve vlade Df.lad-er in zunanji minister Paul Boncour poročala o razgo- vorih v Ženevi, Rimu Ln Parizu. Poudarjala sta, da želi francoska vlada te razgovore prilagoditi la-ussanski in iotkamskii pogodbi kakor tudi pa&tu o Društvu narodov. Francoska zunanja politika je stalna in za spravo, neodvisnost in varnost v solidarni Evropi. Tudi zunanj; odbor poslanske zbornice bo zahteval od predsednika francoske vlade ia od zunanjega ministra pojasnili o najnovejših dogodfch v zunanji politiki. Parit, 23. marra. AA Predsednik vlade Daladier in zunanji min ster Boncour sta poročala v zunanjepolitičnem odboru senata o izmenjavi misli glede sodelovanja štirih velesil in pojasnila sedanje stal šoe francoske delegacije na razorožitveni konferenci do francosktca konstruktivnega in novega angleškega načrta. Poročala sta tidi o razmerju z Nemčijo in Sovjetsko Rusijo de na zaključitev pakta o ne-napadanju n spravne pogodbe. Ministra sta podala izčrpno poročilo v vseh točkah in pripomnili, da popolnoma zaupata novim konferencam za razbremenitev napetosti v Evropi s tem, da se prepreči ustanovitev nasprotnih blokov držav. Izrazila sta upanje, da se bodo novi razgovori vršili v okviru lausanu-skega in locarnskega dogovora ter pakta Društva narodov. Smer francoske zunanje politike je stalna in stremi po tem, da rdru-ži neodvisnost Francije z njeno varnostjo in evropsko solidarnostjo. Akcija za vrnitev kolonij Nemčiji Pariz, 23. marca. č. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da je Mu&solini predlagal Macdonaldu, naj Velika Britanija odstopi Nemčiji dei nekdanjih nemških kolonij. na kair je Macdonald pristal odnosno ni dal negativnega odgovora. Nemčija bi v smislu tega predloga dobila del Tanga-njike in Kan i je. Istočasno bi se tudi del portaipgalskih kolonij razdelil med Nemčijo in Italijo. Tudi temu se Macdonald baje ni protivil, čeprav je Portugalska z Anglijo v »večni« zvezi. Slični predlogi so bili že dvakrat postavljeni v teku zadnjih 35 let. Leta je postavil enak predlog John Cham-berlain, toda tedanji ministrski predsednik Salisburrv se mu je postavil odločno v bran. Drugič je predložil tak predlog lord Grav. po prizadevanju Francije pa ni prišlo do njegove realizacije. Venizetos za Plastirasa Pariz, 23. ma«-ca AA. Venizelos je izrja. vifl, da bo v parlamentu prevzel vso politično odgovornost za državni prevrat generala Plastirasa. Zaradi te Venizelosove izjave pravijo vladni listi, da nihče ne dol. ti Venizela, da ni s silo preprečil državnega prevrata generala Plastirasa. očitajo mu pa da je dopusti! dogodke in da se jim ni postavil v bran. Belgijski socialist proti fuziji s komunisti Bruselj. 23 marca AA Glavni odbor socialistične stranke je odklonil ponudbo ko-munistične stranke o ustanovitvi skupn« delavske fronte. Seja senata Proračunska razprava se prične šele danes popoldne Permanentne seje do sprejetja proračuna Beograd, 23. marca. p. Davi ob 11. se Je vršila kratka seja senata. Predsedoval je g. dr. Pavelič, navzoči pa so bili vsi člani vlade z nnuistrskim predsednikom g. dr. Srškičem na čelu. Na današnji seji bi se imela pričeti proračunska razprava. Ker pa finančni odbor senata še ni končal svojega dela. je bila proračunska razprava odgodena do jutri popoldne. Predsednik je nato prečital pozdravni brzojavki, ki sta jih poslala ob priliki sprejetja pakta Male antante češkoslovaški in rumunski senat. Senatorji so poslušali čl-tanie obeh brzojavk stoje ter priredili obema bratskima državama ovacije. V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik omenil, da je Narodna skupščina dostavila senatu konvencijo o džerdanskem servisu. Prometni minister g. Inž. Lazar Radivojevič je pojasnil pomen te konven-cile in prosil, naj io senat smatra za nuino. Zaradi tega je bil takoj izvoljen poseben odbor, v katerem sta med drugrimi tudi se- natorja gg. dr. Gustav Gregorin In de. Vladimir Ravnihar. Senat bo konvencijo proučil do jutrišnje popoldanske seje in podal svoje poročilo. Pred zaključkom današnje seje je bil nato izvoljen še poseben odbor za proučitev zakonskega predloga, ki so ga predložili senator Ilidžanovič in tovariši in se nanaša na pobijanje korupcije. V ta odbor je bil med drugimi izvoljen podpredsednik senata g. dr. Fran Novak. Med prošnjami in pritožbami, ki so bile prečitane na današnji seji, je tudi pritožba ljubljanske zdravniške zbornice. Iti Drote-stira proti izenačenju zobozdravnikov z zobnimi tehniki. Seja je bila nato zaključena. Po vsej priliki bo trajala načelna razprava o proračunu v senatu do nedelje opoldne, ko se bo vršilo načelno glasova-nie. Senat bo slično kakor Narodna skupščina zasedal permanentno ter računajo, da se bo vršilo definitivno glasovanje o proračunu v torek ponoči ali v sredo donr.ldne. Bolgarski ministrski predsednik za tesnejše zbližanje med Jugoslavijo ln Bolgarijo Snežni zameti in viharji v naši državi Velike prometne ovire - Beograd dva dni odrezan od zunanjega sveta - Letalska nesreča v snežnem vihar ju Budimpešta, 23. marca. v. »Pesti Na-plo« objavlja daljše poročilo svojega sofijskega dopisnika o odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo ter pravi med drugim: Stojimo pred usodnim preokretom v bolgarsko-jugoslovenskih odnosa jih. Ministrski predsednik Mušanov se je vrnil iz ženeve v Sofijo. Po svojem prihodu je novinarjem izjavil, da je na vsej peti u ženeve do Beograda potoval skupaj z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Je vtičem ter sta pri tej priliki imela ■tužne poiitične razgovore. Mušanov je j pri tej priliki naglasil jugoslovenskemu zunanjemu ministru, da goji Bolgarija iskreno željo za čim tesnejšim zbližan jem Angleško-ruska napetost Lonaou, ^U. triajca. Odmočaji med Veliko Britanijo tn sovjetsko Rus.ju uisc bili od zim menite ai ere Argus, ko je dal konservativni eagieški uo-traaijj nuni-^t&r Hiuc* preiskati sovjetsko trgovsko zastopstvo v Londonu, še MJkdaT tako sUsbi ka^or danes. Vsa Anglija se razburja zaradi aretacije šestih angleških inženjerjev, zaposlenih pr; podružnici svetovno znanega angleškega električnega podjetja Metropol«tan \Vickers, k: je iz s>voje ruske centrale v Moskvi dobavljalo stroje za večino sovjetskih električnih na-prav. Poročilo angleškega poslanika ,z Moskve slika te inženjerje kot mirne in spodobne ljutdti, ki so si šli služit v Rusijo svoj kruh, kakor toliko njihovih tovarišev Nemcev Ln Američanov, ter niso imeli niti nai manjšega namena, vtikati se v notranje razmere Rusije Zato se angleška javnost tembolj čudi groteskni obtožb, da so ti ljudje namenoma pokvarili velike turbine v znanem Dnjeprostroju io s tem oiiemo-gočiii cbrat ogremme električne centi ade, ki velja za penas petletke. Dozdevni sabo-> - . , , , terji so obtoženi gospouarske sabotaže m proti-revoiuioije po 51. 48. sovjetskega kazenskega zakona, ki določa za taka hudodelstva smrtno kazen. Težko je razumljivo, da bi se šest inozemskih strokovnjakov, ki u ima jo nobenr z vaze z domačimi političnimi stru j&mj in skupinami. spuščalo v take dvomljive ,n nevarne poskuse. Mnogo boltj verjetno je, da so postali žrtev sovjetske GPU, politične policije, ki danes vodi rusko upvo n išče grešnike, da jim natovori odgovornost kozle vodstva in za napačne rakune sovjetskega režima Iz sovjetskega časopisja je jasno razvidno, da je tudi ta »zarota« del terorist ene gonje, ki se danes uprizarja prot; celokupnemu razredu inženjerjev m strokovnjakov z namenom, da se odvrne pozornost od groznega poloma sovjetske kmetijske- politike Komunistični tisk podrobno razlaga, kako je ta »zarota« v tesni zvezi s tako zvano po!jede'sko sabotažo. zaradi katere je b !o pred nekaj dnev' brez vsake sodbe z enostavno upravno odredbo ustreljenih 35 vodilnih uradnikov kmetijskega kemisariata, med njim? tud sam pomočnik komisarja za kmetijstvo. Znamenje za novi val terorizma ;e da) Stalin že pred meseci, ko je v sivo jem govoru pred osrednjem odborom komunisti ne_ stranke razpravljal o izidu petletnega načrta t ko neuspeha kolekt vnih držav-Tr5- g^P^darstev ni mogel več prikrivat', fožil je tedaj, da še vedno ni Kilo mogoče 7atreti ostankov plemstva, duhovščine, ku-kkov in buržuazne inteMgence vseh strok k' so se vrinil v industrijska podjetia -n celo v komunistično stranko predvsem pa v kolektivna kmečka gospodarstva ter ne sedaj trudijo na vse načine, kako bi razmetali zaloge in uničili stroje Cd tedaj so Ee vedno bolj množil- teroristični ukrep proti dozdevnim atentatorjem. GPU je za plesala svoje krvavo kolo in enirtne kazni, zapori in pregnanstva so bila zopet n« dnevaem redu Namen vsega tega Drca-4»ldnja pa je bil prepričat, ljudstvo, da neuspehov niso krivi sovietsk- mogotci in voditelji. temveč neka skrivnostna tolpa zarotnikov. ki jo hujskajo tuji fcap.talisti in ki strem- samo za tem, kako bi preprečila ureditev Rusije. „ Današnje iskanje navideznih krivcev ka ze. da sta duh in taktika sovjetske oligarhije ostala popolnoma 'sta. kakor sta bila j. 1928. Ko je takrat polom pr^nogokopne tr.dustrje v donski koti rn ograža! sovjetski sistem, je GPU naenkrat »odiknla« veliko zaroto, v katero j« bilo zapletenih več nemški h inženjerjev in njihovih tvrdlk. Uprizorjena je bila teatralna sodba. k- s« je končala s smrtnimi obsodbami iti ustTe-litvami. da se ostra? rusko ljudstvo Dve leti Kasneje je bila 'nseen^rana podohna tra gikomedie v Moskvi ko je sedelo no zatožni klopi veliko število profesorjev inženjerjev in drugih strokovnjakov češ da so nameraval* s pomočjo francosk;h i-n f.m gih kanita listov vreč sovjer^k; režim ;n povzročil »ndustri tek' kaos v Rusiji Ravno pn'm»»r -mamo danes Sovjetska unrava se ne troa oriznsti rvrno'ne-go polo-trna ^voie oo«»>od irske politike -v išče neprestano novih žrtev, ki naj v očeh razoča- z Jugoslavijo ter da želi, da bi se med obema državama ustvarili dobri sosedni odnošsji. Jugoslovenski zunanji minister dr. Je\iič je zastopa! enako stališče, naglasil pa je. da je predpogoj iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo ukinitev delovanja VMRO. Mušanov je v zvezi s tem izjavi novinarjem, da bo bolgarska vlada storila vse potrebno, da se makedonstvujuščim v bodočo prepreči vsak napad na jugoslovansko ozemlje, i Iz vsega tega sklepa list, da je priča-j kovati popoln preokret na Balkanu, ki more imeti dalekosežne politične posledice. ranih kmečkih in delavskTih množic opravičijo vse neuspehe režima. Razlika med prejšnjimi in današnjim primerom je samo ta, da se j« za obtožene angleške iniženjerje zavzela danes kot en mož vsa angleška javnoat. Londonska vla da je zagrozila Moskvi, da pretrga z Rusijo vse trgovske zveze in diplomatske stike, če njena sodna uprava ne bo postopala po onih načete h, ki veljajo danes v mednarodnem pravosodju. Celo stari delavski voditelj Snowden, čigar sovj-etskoftiske tendence so znane, je nastopil v naj ostrejšem tonu proti sovjetska vladi ter jo obdolžil, da išče damo spora, ki bi ji potem dal v roke izgovor, da se na ne lep način otrese plačevanja angleških trgovskih dolgov. Pod vtisom angleškega odločnega nastopa je sovjetska vlada končno le pristala na to, da se izroče obtoženci rednemu sodišču, ki bo razpravljalo javno. Dovol la je tudh, da iih zagovarjajo angleški odvetniki Od izida procesa, ki se bo vršil v nekaj dneh, odvlsa v veliki meri razvoj bodočih odnošajc-v. Sporazum v Avstriji nemogoč DnnaJ, 23. marca. C. Posredovanje zveznega predsednika Miklasa za pomirjenje med strankami, je oči vidno ostalo brez uspeha. Na njegovo pobudo je dr. Renner sondiral teren za pogajanja med voditelji strank. Današnja seja ožjega pododbora glavnega odbora parlamenta se ni vršila, ker voditelji posameznih strank niso sprejeli tozadevnih vabil. Ministrski svet se je sestal ob pol 4. popoldne in sklepal o zasilnih odredbah gospodarskega značaja, predvsem o odredbi glede zlate klavzule in valorizacije carin. Na današnji seji generalnega sveta Narodne banke je bilo sklenjeno znižati bančno obrestno mero od 6 na 5 odstotkov. Kanja o svojem potovanju v Ri m Budimpešta, 23. marca. AA. Zunanji minister Kanya je izjavil, da je zadovoljen z uspehi svojega potovanja v Ženevo, Rim in na Dunaj V Rimu je delal največ za ustanovitev mešanega gospodarskega odbora Italijanov in Madžarov O nemško italijansko-avstrijsko-madžarsJd zvezi ne more biti govora, temveč gre predvsem za sodelovanje v nekaterih vprašaji j ili, kjer imajo navedene držav« skupne interes^. Vprašanje japonskega mandata v Tihem oceanu Berlin, 23. marca. d. Pričakovani izstop Japonske iz Društva narodov bo po mnenju nemške vlade sprožil važno vprašanje japonskega mandata nad bivšimi nemškimi kolonijami v Tihem oceanu. Po nemškem mnenju Japonska tega vprašanja ne more rešiti sama, temveč se more urediti le z mednarodnimi ukrepi. V berlinskih vladnih krogih so mnenja, da s« bodo pristojni činitelji Društva narodov že v najkrajšem času bavili s to zadevo. Nemčija ne bo imela nobenih direktnih razgovorov z Japonsko Gre predvsem za Karolnake, Marjansike, Palav&ke in Maršalske otoke, ki leže severno od ekvatorja. Tukajšnji uradni krogi potrjujejo, da bo Nemčija zahtevala naj se vprašanje japonskih mandatov nad tihooceanskim otočjem po izstopu JaponsI.e iz DN uredi po dok>čb?.h pakta o Društvu narodov. Nova letonska vlada Riga, 23. marca d Vladma kriza, ki Je trajala 6 tednov, je bila včeraj končana z osnovanjem koncentracijske vlade, v kateri so zastopane vse letonske desničarske in srednje »branike. Ministrski predsednik je posta) vodja stranke malih kmetov Blodnieks. Parlament Je torekeJ novi via. di zaupnico z 49 glasovi proti 40 Vladna izjava nag'nša. da bo Letonska skušala doseči zvezo vseh balttckrlh držav. Novi ameriški poslanik v Londonu Washlngt«n, 23. marca AA. Senatni odbor za zun3nje zadeve je potrdil Imenovanje Bighanna za ameriškega poslanika v Londonu. Banovinski proračuni £red ministrskim svetom »grad, 23. marca. p. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o banovinskih proračunih. Ministrski svet je po referatu finančnega ministra odobril vse proračune razen vardar-ske banovine, o katerem se bo vršila še ena razprava. Spričo splošnega gospodarskega položaja in v skladu z načelom šted-nje v vsem javnem gospodarstvu je ministrski svet vse banovinske proračune znižal. Samo proračun moravske banovine Je bil potrjen v predloženem znesku 49 milijonov dinarjev. Proračuni ostalih banovin so bili znižani: dunavske banovine od 164 na 142, zetske banovine od 58 na 48, drin-ske banovine od 87 na 66. primorske banovine od 46 na 42, vrbaske banovine od 36.5 na 34 in savske banovine od 200 na 1S4 milijonov. Kar se tiče proračuna di-avske banovine, so bile izvršene le nekatere manjše redukcije po predlogu, kakor ga je osvojil banovinski svet. Odobren je tudi bednostni fond, vendar pa ne v oni višini, kakor je tiU predlagan. Od predvidenih novih banovinskih dajatev ni hiia odobrena predlagana točarina. Posamezne postavke finančni minister še proučuje, vendar pa so v glavnem težkoče že odstranjene in bo tueii ta proračun v najkrajšem času odobren. Hinc illae lacrimae! Trst, 22. marca. Ob sklenitvi novega pakta Male antante je divje završalo v italijanskem tisku. Med vsemi listi pa so se v tej gonji poleg rimskega »Giornala d' Italia«, ki že od nekdaj stoji na čeiu vsej italijanski žurnalistični kampanji proti Jugoslaviji in njenim zaveznicam, prav posebno odlikovali primorski italijanski listi in med njimi zopet glavno glasilo fašistične stranke na Primorskem >11 Popoio di Trieste«. Ta ni samo zvesto ponatiskoval vsega, kar je dan za dnem objavljal >11 Giornale d' Italia«, temveč :c tudi še iz svojega dodajal, da bi bila stvar tako zajetnejša in izdatnejša. Vse je tako kazalo, da mora biti poleg vsega, s čimer je pakt Male antante tako razvnel ves italijanski tisk, v njem še neka konica, ki je prav posebno zbodla rahločutnost tržaškega fašističnega lista. In evo, sedaj se >IJ Popoio di Trieste« izdaja sam in izpoveduje, kaj ga je tako pesebno zbadalo. Tržaški listi je te dni pod naslovom >Trst -Hamborg-Gdynja. — češkoslovaška svobodna luka tudi v Galacu« objavil dolg članek, v katerem se bridko pritožuje, da se je med češkoslovaško in Rumunijo sklenila pogodba, po kateri dobiva češkoslovaška svojo svobodno luko v rumunskein Ga-lacu na Dunavu. >11 Popolo< posega nazaj v čase, >ko je iskreno prijateljstvo vezalo Italijo s češkoslovaško« in je tedaj italijanska vlada oJstopila češkoslovaški >svoboden pas« v tržaškem pristanišču. To je bilo tedaj, ko je bil češkoslovaški generalni konzul v Trstu g. šeba, za katerega se je zdelo, da goji prisrčna čustva naklonjenosti napram Italiji«. Trst je mislil, da mu je s tem češkoslovaškim ^svobodnim pasom* zagotovljen znaten tranzitni promet, posebno še, ker so že tedaj pluli po morju parniki s češkoslovaško zastavo. Toda vse to je bila le iluzija, češkoslovaška je takoj nato dobila- svoj >svobodni pas« v kamburškem pristanišču za svojo trgovino z Ameriko in zapadno Evropo, potem ravno tako v G-ny. nji za promet z baltiškimi državami, a sedaj pa še v rumunskein Galacu za zveze s črnim morjem in Malo Azijo. Trstu, preko katerega naj bi šel ves češkoslovaški vnanji promet, naj bi tako ostale samo zveze s Sredozemskim morjem in Sueškim prekopom. V članku se nato na dolgo in Široko pretresajo šanse češkoslovašega prometa preko Galaca in primerjajo z udobnostmi, ki mu jih nasprotno nudi pot preko Trsta, za češkoslovaško veliko koristnejša od dunavske. Toda stvar — pravi list — se ne -ia več popraviti, saj je treba »svobodni nas v Galacu, vokvirjen v svežo sliko vojaškega sporazuma heterogene trozveze Praga- Bco-grad-Bukarešta smatrati za izrazito političen čir;. Kakor hamburški in gdynjski svobodni pas ima tudi galaški v prvi vrsti namen škodovati tržaškemu tranzitnemu prometu. Ali Trst, pravi Pcpoloc dalje, le kljub osiromašenju svojih pomorskih zvez vendarle še prva jadranska luka s svojimi možnostmi za obsežno in hitro vkrca-vanje in razkrcavanje biaga, zlasti pa še za src-iozemski in prekosueški promet. Zato se list čudi, kako morejo izkušeni češki in moravski trgovci dajati prednost inairekt-ni prometni poti preko Galaca, pa zaključuje: >Sevcda, ako tudi pri teh tranzitnih poslih ne prevladujejo pomisleki ali nameni politično-nacionalnega značaja. Ko gre za >novega duha« ki navdaja Malo antanto, se ne smem« čuditi ničemur«. >11 Popoio di Trleste« je takoj dovolj jasno povedal, kaj ga je še prav posebno zabolelo ob sklenitvi pakta Male antanta: njegova gospodarska stran, zlasti pa n'eu<-možne posledice za Trst z ^osiromašenimi pomorskimi zvezami.« Vozne ugodnosti za sokolski zlet v Ljubljani Beograd, 23. marca p. Na prošnjo pripravljalnega cdlbora za pokrajinski sokol-ski zlet na Vi do vdan v Ljubljani je vlada na svojd današnji seji odobrila posebne ugodnosti za sokolske telovadce, ostalo sokolsko članstvo, tuje sokolske geste in ostale udeležence. Za tetovadce je odobre. na brezplačna vožnja, za sokolsko članstvo ln tuje sokolske goste četrtin.ska vožnja, za ostale udeležence tega zJleta pa oo lovična vožnja. Iz prosvetne službe Beograd, 23. marca p. S kraljevim ukazom je na preeMog prosvetnega ministra imenovan prof. Fran Vrfhcvoik za šefa odseka za srednje šolstvo pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Do. sedanji šef tega odseka dr. Kotnik je pre-meSCeo na kiasdčno gimnazijo v Ljobijani. Iz sodne službe Beograd, 23. marca p. V višjo skupino so napredovali vifiji pisarniški oficiali : Emil Gril pri deželnem sodišč« v L-'.uWja_ ni. Milan Vcmčina pri sreskem sodišču v Konjicah, Josip Drevemšek pri okrožnem sodišču v Mailboru Josip Kogej pri sreskem sodišču v Ptuiu LJudevit Modic pri sveskem ?odišču v Krškem, Alojzij Llipužič pri sreskem sodišču v Brežicah ter Martin Pinterič in Julka Mašič Dri deželnem »odišču v Ljubljani. Beograd, 23. marca. p. Po poročilih iz vseh dtlov države je po krasnih solnfn h dneh nastopil nenavadno h id mraz. Skoro v vsej državi razen v dravski banovini že dva dni neprestano sneži. Posebno hudi snežni zameti so v drinski, dunavski in moravski banovini. Beo'uers. Spremljal ga je radio- Velike parade in manifestacije po radiu — Proslava Rim, 23. maja. ž. Štirinajsto ebletneo ustanovitve fašističnih bojnih organizacij so proslavili danes po vsej Italiji z velikimi paradami in manifestacijami. V Rimu so se zbrali člani rodbin padlih fašistov, v Milanu člani fašistične stranke, ki so se pred štirinajstimi leti udeležili zborovanja v fašističnem domu na Trgu sv. groba. Opoldne je na trgu tajnik fašistične stranke Starace prečital Mussolini j evo poslanico. Zanimivo je, da jc bilo prvotno določano, da bo prečital govor, ki g? je imel Mussolini 23. marca 1. 1919. na zboroianju v Milanu To namero pa so opustili, ker takratni Mussolinijev govor ne odgvarja več današnjim razmeram. Po vseh italijanskih mestih in drugih večjih krajih, kjer sc vršila fašistična zborovanja, so bili nameščeni radijski zvočniki. Popoldne so bile v Rimu, pa tudi drugod razne prireditve. V Rimu je tri organiziran ogled fašistične razstave v množicah, priredili so budi razne športne manifestacije, zv-ečer pa razne zabave in so bila vsa glavna po- Pravilnik k zakonu o kmetijskih kreditih Beograd, 23. marca. AA. Na podlagi 3. 39. zakona o kmetijskih krcdttrjh je minister za kmetijstvo predpisal pravilnik za izvrševanje tega zakotna. Pravilu k ima šari poglavja. Prvo poglavje navaja splošna določila io med drugim pravi': 1. krajevne zadruge za kmetijski kredit lahko ustanove s::mo kmetov aioi; 2. ta točka doioča, kdo je kmot; 3. naloga zadrug za kmetijski kredit je, da presskrbe svog m članom cenene kredite zo povečanje, izboljšanje in pocanJtev pridelovanja; 4. zadruge za kmetijski kredit se Lahko ustanove neomejeno (krajevne) .n omejeno (banovinsike zadruge in državna zve/a zadrug za kmetijski kredit); 5. zadruge se ustanove z deleži; delež krajevnih zadrug ne morejo biti manjši od 100 deleži oblastnih pa 1000 Din; 6. ta točka govori o registriranju krajevnih zadrug pri oblastnih in pristojnih prvostopnih sodiščih. Drugo poglavje govori e krajevn h zadrugah za kmetijski kredit, in sicer pred vsem: 1. Krajevne zadruge moro ustanoviti najmanj 20 kmetov. Vanje Laihko stopijo tudi kmetijska društva, ki se bavdjo z nabavljanjem kmetijskih proizvodnih sredstev in s skupnimi proizvajanjem, predelovanjem in prodajo kmeitijskiih pridelkov. 2. Zadruge dajejo svojiim članom kratkoročna in srednjeročna posojila io siprejetnaijo hranilne vloge od članov in nečlanov. 3. Zadruge vodjo nadzorstvo nad uporabo teh posojil. 4. Obstoječe kreditne orgamezaoije kmetov (kmetijske kreditne zadruge, kmetijske članske blagajne in tudii operativne organizacije) lahko stopijo v krajemie zadruge šele tedaj, kadai krajevrrmi en banovinsk mu zadrugami za kmetijski kred t. 5 skrb za pm-viV.o izvajanje zakona o kmetijskem kreditu in uredbe z dne 21 decembra !. 1932. in obča skrb za interese zadružništva: zveza temelji na dele&Th. bi ne smejo biti manjši od 10 000 Din. Crlan? dTŽaivne zveze zadrug na kmetijski kred't 90 lahko parno banovinske zadruge za kmetijski kredit, ki vpšejo najmanj po en delež za vsakih začetih 100 svojih 9«* telegrafist Dušan Petrovd. V letalu so biii štirje potniki, in sieer ena dama in trije gospodje. Ker pilot na snežnem terenu ni mogel razločiti, kakšen je teren pod njim, je "letalo treščilo v precej globok jarek, pri čemer se je hudo poškodovalo. P lot in ra-diotelegrafist ter en potnik so bili le neznatno poškodovani, dočim so bili o«t3i! triie potniki hudo ranieni. Nemka Lid ia Ermos je dobila hude notranje poškodbe. Nemec Herman Herbert, ki je potoval na neko konferenco v Beograd, si je zlomil lesno roko in desno n020. Rumun Marci šercl pa si je zlomil desno nogo. Radiote lesrafist je že med potjo neprestano dajal znake SOS. vendar se nanje n hče ni odzval. Ker je letalo nristalo visoko v planinah. kjer ni nobene vasi. so morali ranjene potnike pustiti na r>rostem skoro ves dar<. Radiotelegrafist Petrovič je odbitel v dolino ter obvestil o nesreči oblasti, ki so takoj poslale zdravniško in sanitetno osobje. da so prožili ranjencem prvo pomoč in jih prenesli v dolino, odkoder so jih z avtomobili prepeljali v bolnico v C ipr jo, kamor so prispeli pozno ponoči. Ranjence so takoj ooerirali in upajo, da so izven nevarno«t.L vsej Italiji — Staracejev govor po v Julijski Krajini slopja v mestu razsvetljena. Tudi v tovarnah, kjer se delo ni »melo prekiniti, so namestili zvočnike tako da so čuii dafc&v-m celo pri delu Mussolinijev manifest. Trst. 23. marca. i. Glavna manifestacija ob priliki 14. obletnice ustanovitve fašističnih bojnih organizacij 5« je vršila na Glavne trgu, kjer so mobilizirali člane vseh fašističnih političnih, kulturnih in sindikalnih organizacij. Vse trgovine °o bile od 11.30 do 13. zaprte. Na Glavnem trgi so namestili celo vrsto zvočnikov, kljub temu p« Staraoejevega govora ni bilo dobro iuti. Slične manifestacije so se vršile tudi po deželi, tako na Proseku, v Bazovici, Lokvi. Št Petru na Krasu, Dutovljah, Postojni, Do-l'ni, Sežani, Tomaju in drugod. V podeželskih krajih se je spričo silne agitacije m stroge kontrole krajevnih fašističnih organizacij udeležilo manifestacij precejšnj« število ljudi. Zborovali so ali na dvoriščih raznih gostiln aii pa pred baiil&kimi domovi. nov. C.ustrvi Sami so, k5 f»h izvoli skuipš&c-a-Davje predpisuje pravLfnik pesiovanoo zveze. ----- Vlomi Ljubljana. 23. marc*. Med skupinami brezposelnih, ki se zbirajo na »šte.kglajzu« za glavnim kolodvorom, »o zadnji čas tvorili posebno izrazito trojico 201etni Jakob Jančar iz Za dobro ve. 22ietni bivši brivec Silvester Ferčnik i* Most in pa Tržačan Viljem 2h'ic. Varnostni organi so jim že dalje časa .sledili na njihovih potih, a nihče jim ni nvogel dokazati, da ao že par mesecev praznili razne barake, vlamijaii ▼ trgovine v Ljubljani in okolici in po potrebi obiskoval tudi podstrešja ter stanovanja. 14. t. m. j® bil spet izvršen drzen vlom v trgovino Ivana Detelje v Dobu pri Domžalah. Vlomilci so odprli vežna vrata z virrihora, vrata vodeča v trgovino iz veže pa so udrli * železnim drogom. Odnesli so precej kave, sladkorja v kockah in v sipi, tobačnih izdelkov in drug plen v vrednosti 3300 Diii. Vlomilce je vzela noč. Dne 15. t. m. v vočemih uraii ao popivali v lokalu železn'carske nabavljalne zadruge Jančar, Ferčnik in Živic. Odšli ao is točilnice pred delavcem Alojzijem Lesja-kom, ki je bil tudi v njihovi družbi. Le>-jak je kmalu nato opazil, da mu je zmanjkalo kolo in je naslednji dan o-vjmU tatvine triperesno deteljico. Naslednji večer se je pripeljal po Šmartinski cesti v mesto neznan kolesar, ki je imel na kolesu tudi večjo vrečo. Mitničar ga j« skušal ustaviti Ker se pa kolesar na klic ni odzval, je zasedel kcrlo tudi mitničar in ga začel preganjati. Oba sta dirkala po bližnjih ulicah, slednjič pa je prišel mitničar ju na pomoč še neki paznik, nakar sta neznancu odvzel* vrečo in kolo. V vreči je bilo precej tobačnih izdelkov. Ali neznancu se j« že posrečilo pobegniti proti Dukičevi jami. Večer nato (17. t. m. okrog 23.) je stražnik Anton Kraljič sirečal v Grablovčev* ulici v bližini železnice neznanca, ki je skušal vtihotapiti v mesto težjo vrečo. Ko ga je "»kušal prijeti, »e je možak postavil v bran. Na pomoč mu je prihitel še drugi tovariš in oba sta ."»pravila stražnika na tla in ga telesno poškodovala. Nato »e jim« j« posrečilo pobegniti Policijski nadzornik Matko Močnik st je ogledal po mitničarju zaplenjeno kolo in takoj sklepal, da zasledovani Ferčnik. Jančar in Živic niso ukradli samo Lesarjevega kolesa, marveč so vlomili tudi v Detelovo trgovino v Dobu. Zato jih je policija včeraj in danes polovila, čim »o se pokazali na »štokglajzu«. Po dal šem taje-nju so vlom res priznali in povedali, d«a so skr'H blago ponoči v gozdu na Tabora pri Krumperlcu. Tobak, čokolado in milo so vzeli s seboj še tisto noč ter našli zasilno skrivališče na levem bregu Save, nasproti Tomačevega Tamkaj so nekaj časa počivali, kadili c:§arete m kovali nadaljnje načrte. V jutranjih urah pa so prepeljali nekaj blaga na dmsgo stran Save. Naslednji večer je Jančar skušal vtihotapiti tobak v mesto m je pobegnil mitničarje-ma. Stračirka sta pa napadla Ferčnik in Živic in sta nato vseeno razprodala sladkor strankam v mestu. Vsi trije ptički, ki so zadnji čas izvršili več tatvin in vlomov, so že stari znanci sodsča in bodo jutri sprt izročeni pod njegovo streho. Vrememlra ZagrebSka vremenska napoved «a danes: Zelo oblačno, vetrovno, nekoliko bolj toplo. Dunajska vremenska napoved tu petek: Ob severovzhodnih vetrovih bo še ostal* hladno. Pooblači tev negotova. štirinajstietnlca fašistični!! bojnih organizacij kraji in ljudje Izkoriščanje žrtev denarne krize Histerij vložne knjižice Marije Tavčarjeve iz Ptuja — Presenetljivi rezultati preiskave, ki Je razširjena tudi na Ljubljano Ljubljana, 23. marca. Pri razkrinkan ju sleparjev na škodo re-vežev. ki ne morejo priti do svojega, v denarnih zavodih vloženega denarja, igra pomembno vlugo tudi sleparija, ki so jo že pred kakimi 14 dnevi odkrili pri ljubijan ski Zadružni banki v likvidaciji Doznali so namreč, da kroži v prometu agencij, ki bavijo z vnovčevanjem hranilnih knjižic. tudi hranilna knjižica Zadružne banke, glaseča se na ime: Marija Tavčar iz Ptuja To knjižico je v Zagrebu neki Emil Mer-kič svojim klientom po preteku vec mesecev izročil v nadomestilo za zaupanih 7 vložnih knjižic Praštedione v skupnem iz-HrOsu 300.000 Din Obljubil je bil. da bo knjižice vnovčil ker ima dobre zveze pri vodstvu Praštedione. Ker pa se to ni zgodilo in so postati klienti zelo nestrpni, je vsem skupaj prinesel vložno knjižico številka 1207 od Zadružne banke v Ljubljani na ime Marije Tavčarjeve iz Ptuja in na vsoto 243 000 Dm Knjižica se je izkazala kot falsifikat, Merkič pa je na policiji iz-jvil, da jo je dobil od svojega poslovnega tovariša Bogdana Pašiča. ki ima svojo poslovalnico in je zaposlen tudi pri odvetniku dr Lovriču. Pašič je trdil, da je gospa Tavčarjeva dala svojo knjižico na razpolago za vnovčenje v pisarni dr. Lovriča. Ko so Pašiča zaprli, je pritekel na policrio dr Lovrič ter pripovedoval, da je ugotovit, ko se je po več dnevih bolezni vrnil v pisarno, da je izginila vložna knjižica neke Tavča-rjeve iz Ptuja, katere pa nikdar ni videl, ker je v n;egovi odsotnosti o svoji zadevi razpravljala s Pašičem. Pašič seveda ne odneha od trditve, da je vložna knj;žica pristna, odnosno da jo je v polni veri sprejel kot tako, ne more pa pomagati pri reševanju uganke, kje je zagonetna gospa Tavčarjeva, ki tako brezbrižno stavlja na razpolago svojo vložno knjižico na četrt milijona. Baje ga je nedavno telefonično pozvala na poslovni razgovor. a je ni bilo, ko je prišel na dogovorjeno mesto... Za posle sleparije na škodo žrtev denarne krize ie zelo značilen naslednji primer: K lesarski obrtnik Frajo Sam v Zagrebu na Mirogojski cesti je iskal posojilo 28.000 P Sggg Danes ob 4., V48. in 9.% zvečer premiera najrazkošnejše operete te se- V tem filmu gostuje tudi sloviti pevski ženski jazz-zbor „SINGING BAMES" Kot dopolnilo nov »Ufin« zvočni tednik!! Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. ure. Elitni kmo Matica Telefon 2124 Din za izplačilo hipoteke na svoji hiši ter padel v roke špekulantov s hranilnimi vlogami Bilo jih je več, ki so se ukvarjali z njegovo zadevo, in vsem je moral zajam-čiti provizijo. Naposled, ko so ga popolnoma zbegali m nagnali v najhujše škripce. pa so mu naprtili neko vložno knjižico, glasečo se na 300.000 Dm na ta način, da je prevzel na -»vojo posest hipoteko od 240 000 Din. od katere bo plačeval skozi pet let po 12.500 Din obresti Na tako pridobljeno vložno knjižico od 300.000 Din so mu dali potem 69 000 Dm posojila od katerega pa je dobil v gotovini samo okrog 58.000 Dm. ker so si ostalo »dobrotniki« takoj odtrgali za stroške in provizije V hudi stiski zaradi dolga od 28.000 Din. si je revež nakopal dolg od 240.000 Din in mu bo šla pojest na boben, če ne bo poravnal tega dolga z visokimi obrestmi v določenem roku Obrtnik Sam je vse to razložil policiji šele potem, ko je slišal, da se ta ukvarja z nekaterimi njegovimi »dobrotniki«. Preiskava je ugotovila, da je Bogdan Pašič izdal na posojilih 80O00 Din. prevzel pa je vložne knjižice za 250 000 Din. Pogodbe so našli pri njemu samo tri. Neki Robert Freud, ki je imel glavno besedo pri zadevi kleparja Sama. pa je po ugotovitvi preiskave sklenil 53 pogodb ter izdal za 370000 Dm posojil na zastavljene vložne knjižice v vrednosti 1,200 000 Din Robert Freud je navedel, da je v Ljubljani njegov poslovni tovariš neki Zore. Preiskava v Ljubljani V zadevi steparstva s hranilnimi knjižicami je uvedla tudi ljubljanska policijska uprava preiskavo proti raznim špekulantom in stopila potem, ko se je pričela zadeva obravnavati v javnosti, v stik z zagrebškimi varnostnimi oblastvi. Šef krimi- nalnega oddelka g. Franc Žafdela se je pred dnevi odpeljal v Zagreb zaradi ožjih stikov 9 tamošnjimi preiskovalnimi organu Zanimal se je tud' za hranilne knjižice vlagateljev v naših denarnih zavodih, ki so bile prodane zagrebškim špekulantom Na zagrebški policijski upravi so povedali, da se je pečalo z izvabljanjem knjižic nešteto agentov, ki so imeli spet svoje subagen-te. in ti spet druge posredovalce, ki so delali za večje ali manjše provizije teT skrbeli zato, da je ostala vsa trgovina z vlogami v krogu organizacije Denar za posojila na hranilne knjižice, ki so bile v večini primerov one Ljubljanske kreditne banke. Mestne hranilnice in Praštedione, je dobival zaupnik iz Zagreba, kamor )e tudi pošiljal hranilne knjižice. Nad 20 strank je oškodovanih za velike vsote Kolikor so mogli zaenkrat dognati na policijski upravi v Liubljani, je v Ljubljani in okolici oškodovanih za velike vsote nad 20 strank in je prišlo preko ljubljanskega zaupnika v roke zng~ebškirn špekulantom tudi toliko vložnih knjižic, ki jih bo treba šele n-oiskati. Kar se tiče posebej naših prilik, so na policijski upravi že izdelali obširno poročilo državnemu tožilstvu. Na posebno idejo v kupčiji s hranilnimi knjižicami so prišli nekateri v Celju. Posebno »e je odlikoval bivši uradnik v nekem podeželskem denarnem zavodu, Srečko Sušnik, ki sedi sedaj v zaporu celjskega sodišča. Ker je imel v zavodu prazne hranilne knjižce in druge potrebne tiskovine, je nekaj knjižic opremil tudi z različnimi vlogami in te ponarejene vložne knjižice spravil na zagrebški trg. Kako so tam krožile in kdo je bil z njimi osleparjen, bo treba še ugotoviti. Letno gledališče »odpremo" v juniju Talljin hram brez strehe, opeke in lesa — Nova estetska pridobitev Tivolija — Otvoritvena predstava bo na Binkošti Ljubljana, 23. marca. Kakor je »Jutiro« svoj čas že poročalo, so se zadnji čas vršile živahne priprave za realizacijo davne misli o stalnem letnem gledališču v Ljubljani. Zdaj so priprave dovršene, delo na prosoru se je pričelo in v dobrih dveh mesecih bo letno gledališče dograjeno. Dne 4. junija se bo predvidoma že vršila otvoritvena predstava v novem »Talijinem hramu« — pod milim nebom za Tivolskim gradom. Ideja letnega gledališča v Ljubljani ni šele od včeraj. Kmalu po prevratu je nekoč Danilo uprizoril prvo igro na prostem — »Kneza iz Semberije«, za njim pa je gledališče sezono za sezono intenzivno iskalo primernega prostora na katerem bi se dale prirejati gledali-ške predstave, zlasti še, ko se je ob vsakoletnem navalu tujcev v Ljubljano o priliki velesejma pojavila potreba po uvedbi stalne letne gledališke sezone. Gledališka uprava je iskala takšnega prostora na velesejmu, na Gradu, na dvorišču Alojzijevišča (za »Slehernika«) ob Večni poti in drugod, toda vsi ti načrti so padli v vodo. Za uprizoritev »•Slehernika« so potem izbrali trg pred nunsko cerkvijo, k' se je v resnici izkazal kot najveličastnejši. Prvi poizkus operne predstave na prostem je bila predlanskim uprizoritev »Gorenjskega slavčka« na vrtu pred hotelom »Tivoli«. Lani pa se je sprožila ideja, naj bi se za ustvaritev letnega gledališča uporabilo otroško igrišče za Tivolskim gradom. Po naklonjenosti župana dr. Puca. gradbenega direktorja inž Prelovška in ravnatelja mestnih nasadov Lapa se je prostor provi-zorično pripravil in se i' pri predstavah prav dobro obnese 1. Za gledalce je bilo pri tem provizoričnem teatru vendarle neugodno. da prostor na sredi ni bil dovoli dvignjen in se z zadnjih sedežev ni videlo na pozorišče. ker so bili ti sedeži in pozorišče v isti višini. Vse predstave v lanskem poletju im jeseni (»Prodana nevesta«. »Maskota«, »Sen k.esne noči«) so izvrstno uspele in tedaj je gledališče naprosilo mestno občino, da mu ta prostor odstopi za zgradbo stalnega letnega gledališča. Za stvar so zainteresirali mojstra Plečnika m v kratkem je bil načrt dovršen tn odobren. Po Plečnikovem zasmitku se ves prostor od srede dviga na obe strani Prostor za gledalce je razdeljen na 22 teras, na kate- rih bodo sloli, vsaka teh teras je 90 cm široka in vsaka naslednja je 10 cm višja od pre . šnje. Tako bo slednjemu gledalcu omogočen povsem prost pogled na oder. V ozadju teh teras bo zgrajena ploščad za stojišča, sredi ploščadi bo v zelenem ozadju stal vodnjak, ki ga oodo iz bližine gradu prenesli gori pod gozd — Vse to pa je samo del celotnoga načrta, ker bo v bližnji bodočnosti gotovo treba pripraviti okrog teras še več prostora za občinstvo. Število sedežev (600), ki je zasnovano zdaj. je gotovo premajhno. Prav tako bo treba po pobočjih gozda za gradom najti še prostora za nova stojišča. Vsa gradba bo velika estetska pridobitev za tivolski park. Vse te terase bodo kakor monu men talno stopnišče, ki vodi k lepemu impozantnemu vodnjaku sredi zelenega ozadja. Prav v tem je velika Plečnikova zamisel, da bo letno gledališče teater samo tedaj, kadar bo teater v resnici v njem, sicer pa bo kot arhitektonska umetnina služilo v okras okolici. Poskrbljeno je, da se bo prostor od okolice po možnosti omejil z drevesnimi stenami po načinu angleških vrtov. Prav tako bo s takšnimi zelenimi stenami tudi oder zakrit. Od.ra v običajnem pomenu besede odra iz opeke in lesa ne bo, prav tako ne bo nikakih stavb. Pod veščo roko prof. Plečnika in ob plodoviti domiselnosti prof. Šesta bo morala za vse takšne stvari poskrbeti narava sama. Letno gledališče bo idealen prostor za velike koncertne nasrope, ker je izredno akustično. — V skladu s celotno umetniško zamislijo bo treba zgraditi tudi orkestrski paviljon — seveda na način, ki intimnosti prostora na be motil. Za ureditev gledališča, za zgradbo odra, teras itd bo treba 600 do 800 m3 materi-jala. Dobršen del tega je na razpolago že kar na licu mesta, ker je treba odrobiti del hriba, nekaj (200 m3) pa ga bo prispevala Ljubljanska gradbena družba. Vsa gradba letnega gledališča bo veljala samo 17 000 Din — in bo to pač menda najcenejše zidanje gledališča na svetu. Vkjub temu pa upajmo, da bo s polnimi prgišči prineslo vsakemu nekaj: Narodnemu gledališču nov, neusahljiv vir materialnega in umetniškega razmaha, publiki pa prav tako nov vir razvedrila, estetskega uživanja — in poboljšan j a Od domišljije do žalostne resnice D. M. v Polju, 23. marca. V burji, ki že nekaj dni tako ostro brije. je privedla domišljija ljudi do prepričanja, da se je gotovo kdo obesil in da burja ne bo prenehala, dokler ga ne najdejo. O tem so bili posebno trdno prepričani zlasti naši profesaonisti. ki se dnevno z vlakom vozijo v mesto v službe. Vsako rutro so modrovali o obešencu, kadar so stali v gmcah pred postajo. Tudi hlapec gostilne pri Grešniku v Kašlju je bil trdno prepričan o takem vzroku burje in preden je legel spat, je še enkrat pregledal gospodarska poslopja, če si ni morda povzročitelj burje v njih poiskal zadnjega zavetja. Domišljija pa se je prevrgla v žalostno resnico Ko se je hlapec povzpel nad hlev, je ves prestrašen zagledal pred seboj — obešenca. Poklical ie domače in orožnike, ki so ugotovili, da je nesrečnik že od oonedeljka pogrešani 281etni Alfonz Normali \z Zaloga. Fant je bil veseljak, drugače pa dober in splošno priljubljen. Bil je bogat in je rad dajal za pijačo kar je pri mnogih njegovo priljubljenost še povečalo Po svoji materi, ki je živela in umir-la v Ameriki, je podedoval veliko vsoto denarja, ki pa je bila zanj usodna. Danes zjutraj so si modrijani na kolodvoru za-dovoljo prikimavali, da so le imeli prav. Menili so tudi. da bo burja takoj prenehala. kar pa se ni uresničilo. Možakarjem pa se je le videlo, da jim je žal za nesreča nim mladeničem. V izpopolnitev kronike naše vasi pa ne smemo pozabiti tradicionalne plesne prireditve uradništva papirn;«e v Vevčah, ki je v vsakem oziru prav lepo uspela. Uradniki in gostje so se izborno zabavali do rane ure. motil pa jih je incident, ki so ga izzvali nek; fantje — pozni vasovalci Eden od njh je v restavraciji, kjer se je vršila plesna prireditev, zahteval pijače, ki pa je ni dobil, da ne bi motil družbe. Razgreti fant pa se ni dal odpraviti. Začelo se je ruvanje in tudi šipe so bile pobite. Kmalu za tem je začela goreti še weekend-koča inž. Reša. takoj za tem pa so ugotovili, da so bile prerezane pnevmatike na avtomobilu priljubljenega zdravnika dr. Vidmarja. To je bilo brez dvoma namenjeno vozu inž. Reša. Neke osumljence so že zjutraj polovih in odvedli v zapore. Da je prišlo do teh nevšečnih dogodkov, je deloma vzrok tudi v tem, da vaščani v sedanjih težkih časih ne vidijo radi kake veselice, za katero bi se v mestu gotovo našli primernejši prostori. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda pri za-v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Uspešno lajšanje bede v Trbovljah Trbovlje, 23. marca. V sredo 90 imel« trboveljske Kolašice svoj redni občni zbor. Pred številno zbranim ienstvom je naprvo predavala g. Pavla Hočevarjeva iz Ljubljana o Zeni v narodnem gospodarstvu. V poljudnih besedah je očrtala stremljenje žen vseh časov po enakopravnosti z možem in žela za svoja lepa. prepričevalna izvajanja vsesplošno priznanje. Nato je predsednica ga Lapor-nikova kratko opisala delovanje Kolašič, posvečeno dvema ciljema: človekoljubju in državi lanski vzgoji. Iz poročila tajnice ge. Drnovškove je razvidno, da je bilo delovanje »KoIašic« res plodonosno. Na Vidov dan so obdarovale 91 ubožnih mater Dnevno oskrbujejo 250 siromašnih otrok z opoldansko brano in 250 z mlekom Gmotno podpirajo budi protituberkulozni dispanzer. 4 slabotne otroke pa so poslale na letovanje. Kolašice so sodelovale tudi pri obdaritvi revnih otrok na kraljev rojstni dan, katero so aranžirala vsa narodna in dobrodelna društva, sodelovale so pa tudi pri vseh ostalih narodnih in patriotskih prireditvah. Iz blagajniškega poročila ge. Windischerjeve posnemamo, da šteje društvo 382 članic; denarni promet je bil prav velik. Lani je bilo izdano revni deci okrog 70.000 kosil in okrog 38000 porcij mleka. Da se je moglo vse to izvršiti, gre zahvala dobrotnikom predvsem g ravnatelju inž. Loskotu in TPD. podjetju Dukič, občini in g. županu Vodušku, g. Pavlinu, ki je pre-skrbel blago za obleko revne dece, ter vsem ostalim dobrotnikom in dobrotni-cam. ki so po svojih močeh pripomogli k tako lepemu uspehu. Pri volitvah je bil iz- Pri glavobolu in migreni vzemite samo PYRA M IDO .V -tablete. Pri nakupu pa morate paziti, da dobite pristne: z Bayerjevim križem na zavitkih. V. z: ..JUGEFA" t. a. Zagreb, Gajev* 32. Oglas K -egistr. pod S. ar. 1031 Ml UL I. 1939. voljen po večini stari odbor s predsednico go. Lapornikovo. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se poizkusi letos prirediti brezplačni gopodinjski tečaj za brezposelna dekleta Slednjič se je v imenu vseh navzočih žena zahvalila odboru in vsem dobrotnikom za nepristransko humano delo rudarjeva žena g Omerzu. V najlepšem soglasju so zaključile Kolašice leto pkxt nega in uspešnega dela in stopajo z isto dobro voljo v novo leto, ki naj bi uspehe še povečalo. Zanimiv zakonski spor Beograd, 22. marca. Beograjsko kasacijsko sodišče je te dni izreklo razsodbo, k: je brez dvoma zelo važna za bodoče razsojanje »porov, ki nastajajo zaiadi prestopa zakoncev iz katoliške v kako drugo vero. Bivši uradnik zunanjega ministrstva gospod Fran Kolombani. ki je umrl pred nekaj leti, je bil dvakrat poročen: prvič v Trstu po katoliškem obredu, pozneje je prestopil v sta roka to! išk o vero in se ie ta njegov zakon na njegovo prošnjo razvezal z razsodbo ženitovan jskega sodišča starokatoliške cerkve v Zagrebu. Leto dni pred svojo smrtjo pa se je Kolombani iz-nova poročil po starokatoliškem obredu. Po njegovi smrti sta obe ženi zaprosili za pokojnino. Zanjo je zaprosila najprej prva žena Marija, toda ministrstvo je zahtevalo od njt, da predloži dokaze, da je pristojno civilno sodišče priznalo njen zakon s Ko-lombanijem za polnoveljaven. Zato je morala s tožbo proti državi 'ahtevs'^ tak d-i-kaz Tedaj pa '^e je vmešala v stvar diuga Kolombanijeva žena Gabrijela, ki je dokazovala, da je bil njen zakon pravne veljaven, ker je bil prvi zakon med Marijo in Kolombanijem predhodno pol novel javno razvezan. Z druge strani pa je navajala prva žena, da je po katoliškem obredu sklenjeni zakon nerazvezliiv In da -tarokatoli-ško žeitovanjsko sodišče nima pravice razsojati v zakonskih sporih katolikov dasi je edeii zakoncev starokatoliške i-eie. Okrožno sodišče v Beogradu se je pojavilo na stališče, da ženitovanjsko -»o-iišče starokatoliške cerkve v Zagrebu ni bilo pristojno za razsodbo o razvez3vi prvega zakona, ker ta zakon ni bil ski en len po obredu starokatoliške cerkve m da potemtakem Kolombani ni mogel polnoveljavno skleniti drugega zakona. Sodišče je zato razsodilo, da je bil prvi zakon veljaven vso do Kolombanijeve smrti, in je zavrnilo tožno zahtevo druge žene Gabrijele. T * razsodbo je potrdilo tudi apelacijsko sodišče. Stvar je nato prišla še pred kasacijsko sodišče, ki jo je presojalo s čisto drugega stališča. Smatralo je. da druga žen* ni imela pravice vmešavati se v spor, ki ga vodi prva žena, ker je predmet spori osebnopravnega značaja Zato je razveljavilo razsodbo apebciiskega sodišča z nak>-gom, da se predvsem reši vprašanje vmešavanja. Na ta način je vprašanje veljavnosti drugega zakona odgodeno. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! MarZh<*rsho kulturno pismo Preteki četrtek je doživelo naše gledališče nenavaden dogodek: plesni par in Pln« Mlakar sta aa napolnila do zadnjega kotička, kar se v Mariboru še pri nobenem nlesnem nastopu ni zgodilo Mnogo |e k t^mn dorKimoulo seveda tudi to. da je 3. Pino Mlakar nekako Mariborčan, saj je tudi štud ral in dovršil gimnazijo Gotovo je pa tudi to. da gledališča nihče ni zapustil razočaran Navdušenja ie bilo kar čez navadno mero Mlada umetnika sta sijajno pokazala svojo novo ole^no j>ot ki vodi k podnhov-lenji tp umetnosti, ki ie zadnje čase nevarno vhaiala v tehniko in akrobastvo. Oba umetnika sta nas preor čala. da gledata na svoie delo zelo resno, da posvečata veliko pažnjn svoji izrazni li ni ii. pa v enaki meri tudi tehniki in preciznosti. Ob^ razpolagata z lepo telesno konstiiucijo, močno i.n gibčno muskulaturo ki vibrira ob godbi in notranjem čuvstvu. če treba pa tui brez podbe le ob čuvstvu. da obvladata armiko. sta temneratmentna. disciplinirana. gTarioz-na in vedno dosledna, zavedaioča se svojega hntpnia Odplesala sta 13 plesov, dva bre/ godbe, med njimi njiju aaiznačii-^pjie Godard: »V objemu* z r?nstor>om obeh: »Pohod« z nastopom obeh bre? gof4 b* plesna st idiia »Bolest« me in P?tyrko* »Privid* nieea: Onopinova >Eter^na plesa« nje in njego* »Samogovor« po Rahnianino vem. Preiela sta obilo priznanja in cvetja Pr; klavirju i r bil g. M. Kaffou. V petek zvečer je pa priredila Ljudska PREGLED univerza v svojih prostorih v bivšem kine ;naU»grafu »Apolo« proslavo velikega nemškega skladatelja Riharda Wagnerja. o t<>evka l>re-ta Berghausova. istotako Gr^U-anku. Pri klavirju je b;l domačin prof. Herman Frisch. Ta proslava nemškega sklvlatelja io b la »aka četo nemška, nrslim na. rakova ima za naše občinstvo izrpdno privlačnost; doslei namreč ni usj>elo nobenemu domačemu umetniku, da bi bil kar zapovrstjo več večerov napolnil dvorano. V oneri »Madame Butterflv« smo imeli dve novi razdelitvi ulog. Tako je mlada, nadarjena pevka Gita Gjurančeva po treh svojih uspešnih nastopih v »La Boh^me«:. »Tu-randot« in »Adel in Mara' ime^ četrti velik uspeh kot madame B itterfly. Pri nji ooažamo od uloge do uloge večji pevski in glasbeni napredek. Mnogo manj uspeha je impl n'en partner, mladi in prikupni tenor Nikša Stefanini. Za sedaj mu nedostaja gla-sovnp sile in prodornosti za to ulogo. a tudi tphnično še nima one gotovosti, ki je po-trpbna. da zadosti zahtevam, kakor jih imamo do uloge poročnika Pinkprtona. Pokazal je pač vso dobro voljo, zadovoljil pa nas še ni. Popularna dunajska komičarka Hansi N ese., pač dovolj znana s številnih filmov, je nastopila ob dvph večerih skupno s svojim ansamblom. Prikazala nam je dva čisto neznatna odrska komada, ki pa imata vzllc vsem hibam nekoliko presrčnosti. Najvažnejši je bil vsekako njen nastop fn ta io imel pri občinstvu silen ispeh. Vsaka njena beseda, vsaka eesta je b'la sprpjeta s toliko simnatijo. da si lahko opažal kar nekako množestveno sugpistiio. saj so se ljudje smejali celo tam, kjpr res ni bilo povoda za smph. No. če občinstvo komu poklania svojo naklonienost. tedai io deli ob;1no in nikdar nP skopari z izrazi svoje vdanosti. In da ie Hansi Nipsp uživala simpatije našega občinstva v zvrhani meri, je nazorno rokazala vnanja slika obeh večerov v gledališču. Koncertno živlenje se je pri nas v zadnjem času kar že izredno razbohotilo. Nenadno h:tro se vrsti koncert za koncertom; vse kaže, da hočejo zdaj nadomestiti, kar so zamudili prejšnje mesece. Kolo koncertov je v razdobju, ki ga zajema moj današnji dopis, otvoril mladi slovenski goslač Karlo Rupel. V njegovem iffraniu opažaš, da se je mnogo učil in vestno naučil. S tem bi torej b lo povsem zadoščeno vnanji strani vir-ttoza. Program, ki si ga je bil Rupel izbral za svoi zagrebški nastop, pa kaže, da se nam ni ho*el predstaviti kot violinski virtuoz. marveč predvsem kot komorni muzik. (Na programu so bile tri sonate, potem Bachov koncert in manjša Lhotkina skladba). Kot komorni glasbenik ie Rupel pokazal zares lepe in prikupne odlikp in izpričal, da glasbo umeva zelo resnobno Vsi znaki kažejo, da lahko Rupla mirne vesti uvrst;mo med najboljše jugoslovanske goslače. Po svoji r>ooolni tehnični izobrazbi bo moral Rupel v bodoče stremeti za tem. da bo v večji meri izražal svojo osebno noto in gradil glasbo ven iz samega sebe. Njegov prikupni in nevsiljivi način igranja dokazuje, da tiče v mem «>nosobno«ti. ki za sedaj še niso prodrle na površje. Poglavitna naloga tega odličnega umetnika bodi rx>slpj. da razvije v seb tp ppodkrite strani svoje jmetniŠke osebnosti. — Ne majhna senzacija večera ip bila njegova spremijpvalka, pianistka Olga Zamikov a. Pokazala je toliko gotovosti in »amostoinosti. stilskpga čuta in gla«»bpnp intpligpnce. da bi jo žpleli še po-gosteip vidpti na naš*m koncertnem podiiu. enako bi jo hoteli slišati kot solistko. Njena klavirska spremljava ie bila doživetje zaer. Glasbeno društvo intelektualcev ie pr redilo pod vodstvom svoiega artističnega ravnatelja Rudolfa Matza vokalni koncert, na katerem so izvajali dela nezavisnih avtorjev. To društvo je priredilo pred dvema letoma docela neusr>eli koncert Brahm*>vih kompozicij. Neuspeh je zakrivilo to, da j« Brahms čisto tuj občutju in mentaliteti tega zbora. »Intelektualci«: so pred tem kon;-er-loin češče nastopali s skladbami slovanski l in domačih skladatelev in so vedno imeli lep uspeh. Po neaspehu z Brahmsom »p je društvo zopet oprijelo svojega starega repertoarja in se je z najnovejšim koncertom kaj častno rehabilitiralo. Za koncert je vladalo veliko zanimanje, zbor se je predstavil r zelo dobri kondiciji in uspen ie bil popoln. Hrvaško pevske društvo »Kuhač« obstoji v Os jeku že dobrih sedemdeset let in je sedaj prvič gostovalo v Zagrebu s samostojnim koncertom. (Res je. da je »Kuhač« nastopil ob priliki tekmovanja pevskih zborov vendar v tako samostojni formi, da lahko govorimo o njegovem koncertu.) V »Ku-haču« smo spoznali enega naših največjih in najboljših pevskih zborov. Muzicira z iskreno predanostjo: inteligentno in ok j-sno. Zvok zbora je poln in sočen, blizu devetdeset članov poje ubrano, izenačeno, a harmonijski ritmično in dinamski diferencirano. >Kuhačc je bil nastopil pod vodstvom svojega artističnega ravnatelja Leva Mirske-ga. ki ima respornih zaslug za zbor in mu gre vse pr znanje. Mlada zagrebška pianistka Dora G u s -sich ie nedvomno eden naših največjih nianislifnih talentov. Njena tehnika jp izde. lana v odtenke, razumevanje ji je kulti vira- Nedeljska štev. „Jutra44 zaradi jutrišnjega praznika ne bo izšla* Oglase za jutrišnjo štev. ,Jutra", ki bo izšla v nedelj shem obsegu in v viscki nakladi, je treba zato še danes naročiti. OGLASNI ODDELEK »JUTRA". ee vesti ♦ Kraljica botra hčarki siromašnega se-•jaka. Seljaku AleKSandru Gjorgjeviču v okolici PLrota se je rodila bčerka. ki je debati ot-rok v tej rodbini Botra je bila Nj. Vel kraljica Marija Zastopal jo je polkovnik Ljubo Savič Krstu je prisostvovala vsa vas. Dekletce so krstili za Marijo. ♦ Velikodušen dar. Ugledna in obče znana tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani, je darovala Sokolskemu društvu v Cerknici nad 1000 Din vrednosti v steklenih izdelkih. Izrekamo ji zato svojo iskano zahvalo in jo vsem narodnim krogom uajtoDieše priporočamo — Odbor. ♦ Poljaki za naš Jadran. V Dubrovniku ee mudi že več dni poljski general Tiod> roivicz, velik prijatelj našega Jadrana i ti predsednik Poljsko-jugoslovenskega jrn-šlva v Poznanju. Svrlia njegovega potovanja je organizacija večjih društvenih potovanj iz Poljsse na naše Primorje. ♦ Izlet češkoslovaških železničarjev v Jugoslavijo ee bo vršil v maju in se ga udeleži nad 400 železničarjev. V Beograd bodo prispeli 9. maja, od koder posetjo Sarajevo in Dalmacijo ter se preko Ljubljane in Bleda vrnejo v domovino. » Promocija. Na univerzi v Pragi je bil te dni promoviran za doktorja medicine g. Hti^on Ve Iker iz Maribora. cJa ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri TBIGLAV" 9« Zavarovalnici HWHWWW ♦ Deio pokojnega Antona Bianchija. K članku s. Josipa Jurce v štev. 62 > Ju trat z dne 14 t. m. »Smrt Antona Bianchija, Erjavčevega učenca« nam je posla! g. Josip K e n d a. notar na Brdu nečak pokojnega, naslednje zanimive pripombe: Bianchi ni odkril samo enega novega hrošča, temveč c . a. in ne one vrst'1, kakor navaja g. Jurca, temveč dva jamska hrošča, ki sta bila 1 » njem imenovana: 1) Anemadus Bian-<":i. od katerega je bilo vsaj do leta 1926 r.nanih le 9 eksemplarjev na svetu in 2) 1'athvsfia Bianchii. od katerega eksist.irata 1 ■ 2 eksemplarja Vse te eksemplarje je on T iz^osial različnim zbirnam in znanstveni-1 jm po svetu; zato in zaradi njegove o': -i ■ znanstvene korespondence je bilo njego vo ime mH temi na zelo dobrem glasu Vem rudi, da je kot zaseben učenjak obvla-( d latinski jezik Toliko za danes, ker nje-£-"»vo delovanje tndi v drugib področjih za-f uži oSfiirnejšega življenjepisa, zlasti kot 7 .anstvenika v »Slov. biografskem leksi-} mu« in kot enega prvih lovcev na Gori-r šknm v »Loveu«. Z Bianchijem je premi-i m vsekakor mož. Ki je bil sicer tih. a izra-3 f slovenski kulturni delavec. ♦ Predavanja ZKD. V Mostah bo nreda-ral jutri ob 20. g. Bučar o potovanju do I-čilmaciji in Južni Srbiji, v Gornjem Lo-f :ten r nedeljo ob 11. g. Pnhar o alkoho- ..Zvočni kino Ideal" Največja bomba smeha!! m >riac|< Vojaška šaloigra polna zabave, komičnih prizorov, petja in smeha V glavnih vlogah: Fritz Schuiz Ida VViist, Uršula Grablej, Paul Heidemann Kot dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri m lizmu, na Laverci v nedeljo ob 11. prof. Stepišnik o povojni politični Evropi, na Zidanem mostu v nedeljo ob pol 10. dr. Mihelak j sodobni gospodarski krizi, v Rajhenburgu v nedeljo ob 15.30 isti predavatelj o sodobni gospodarski vojni. ♦ Občni zbori JRKD. Sresita organizacija JRKD v Konjicah bo imela v soboto 25 t m ob 10 svoj redni letni občni zbor v dvorani Narodnega doma v Konjicah. - -Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Krškem bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. v gostilni Vanič z običajnim dnevnim redom Na občnem zboru bosta poročala banovinski predsednik, senator g. dr. Rajar in narodni poslanec g. Drmelj. Udeležba /.a članstvo obvezna! Zaloga najlepših damskih plašeev v Ljubljani A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. ♦ Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da takoj prično s pobiranjem članarine za tekoče leto. ter nabrane zneske pošljejo vodstvu CMD po položnici. ♦ »žena in dom«. Začetkom t. m. je izšla tretja številka »Žene in doma« s tole vsebino: Ivana Albreehta: »Obiss«. Cvetka Draga: »Zgodba o blazni deklici«, nadaljevanje romana Nine Smirnove: »Marfa« v prevodu Ludovila Mrzela, Vere Gogalove: »Oj ta dekleta«, >Kaj ni prav«, Pavle Bele to ve: »Kakteje«, Stane Vinškove: >Rumena nevarnost«, Milice Stupanove: »Naša kultura z ženskega stališča« in »Mirovna misel v Franciji«, dr. Juraja Kalaya: »Nejra ust in zob«. Jerice Zemljanove: »Nekaj o slovanskih in narodnih jedilih«, Iva Pernzzija: »Plesna umetnost«, potem Modni ne le-me 1« in drugi gospodinjski članki. Naročnina m 12 številk »Žene in doma«, 10 prilog za kroje in ročna dela in za 5 gospodinjskih knjig je letno 105 Din. Naroča se pri upra- vi Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 ♦ »Samouprava«, glasilo županske sveže v Ljubljani, je ravnokar izšla za april z naslednjo vsebino: Zakon o upravnem postopku; Cestna policija; Občinske takse; iz županske zveze v Ljubljani; Vprašanja in odgovori ter Razsodbe upravnega sodišča. ♦ Avtobusna proga Dunaj-Cetinje. Kakor poročajo iz Splita, se bo v juliju letos otvorila turistična avtobusna proga Dunaj-Cetinje, ki bo tekla preko Maribora, Suša-ka. Splita, Dubrovnika in Kotora do Ceti-nja ter preko Mostarja in Sarajeva nazaj na Dunaj. Avtobus bo vozil dvakrat na teden. V Avstriji vlada za to progo baje veliko zanimanje. ♦ Semtov Aseo, ki je ubil svojega očeta zaradi nameravane njegove ločitve od žene in rodbine, je bil obsojen od solunskega porotnega sodišča na 20 mesecev zapora. Porotniki so se pridružili mnenju zagovornikov. ki so navajali, da je nedorasli sin izvršil svoje krvavo delo v pravi duševni zmedi, povzročeni zaradi očetovih kršitev svetih rodbinskih tradicij. Mladoletnemu obsojencu je bi del izrečene kazni takoj črtan in ker mu je v njo vštet tudi preiskovalni zapor, bo ostal v zaporu še šest in pol meseca. ♦ Ciganski vlomilci na Dolenjskem. Pri Sv. Barbari v Kostreni je bil izvršen v hišo Marije Kopajtičeve izredno drzen vlom Izginilo je najrazličnejše blago v vrednosti okrog 100 000 Din. Nekaj manufakturnega blaga in drugih predmetov so našli v torek skritega na polju in so kmalu tudi ugotovili, da so izvršili tatvino trije ciganski bratje Hudoroviči in sicer 27 letni Marko, 38 letni Božo, 40 letni »Ivo, z njimi pa je bil še 30 Valentin Derenija Z večjim delom ukradenega blaga so cigani neznano kam pobegnili, najbrže pa se skrivajo sedaj Kje na Dolenjskem. ♦ Afera z železniškimi voznimi listki. V zvezi z izjavami bivše blagajničame na železniški postaji v Novem Sadu Katice Dejanovičeve, ki je prodajala ponarejene železniške vozne listke, tako da je država oškodovana za več milijonov dinarjev, je bila v Beogradu aretirana Margita Galam-boš, uradnica pri tamkajšnji direkciji državnih železnic. Sumijo, da je v tej aferi vršila važno posredniško vlogo. ♦ Nagrobne spomenike prodamo tudi za hranilne knjižice Kmetske Dosoiilnice Ijub-Lianske okolice. Franio Kunovar. kamnoseško kiparsko podjetje, pokopališče Sv. Križ Ljubljana Postna jed, no, to je enkrat ena, za želodec dobra je premena. Za obed in za večerjo tudi Prima ribe Slamič naš nam nndi. ♦ Op len jeni mrtveci. V Velikem Bečkere-ku je bilo na pokopališču oplenjenih več grobnic. Zlikovci so biii dobro informirani, r katerem grobu bi se našle dragocenosti ter so okradli tudi že močno strohnele po-Kojnike. Mrtvecem so vzeli tudi zlato zobovje. Ko so nedavno opleniii truplo mia ie deklice, je policija našla pravo sied za njimi ♦ Silna burja na Jadranu. Po vesteh iz Splita je predvčerajšnjim vladala na Jadranu silna burja, ki je v nekaterih krajih dosegla orkansko moč Tudi temperatura i* znatno padla ter je oi> 7. zjutraj znaša'a samo 3 stopinje C. Pomorski promet je bii močno oviran Parobrod »Jadran< se 'e moral vrniti s potovanja ter zasilno pristati v pristanišču Supetar Naznanjeni parobrod iz Makarske in Omiša sploh ni prispe, železniški promet na sinjski progi je bii ustavljen. Promet na liški progi pa se je redno vršil čeravno je tudi v Liki divja'a huda burja.. V Splitu je burja povzročila precej škode ter prevrnila več dimnikov Upati je, da je zima s to nevihto vsaj za letos vzela slovo. ♦ Skrivnosten umor starega vstaša. V Banialuki se je odigral zadnji epilog skriv. nostnega umora znanesa bos-.-nskega vstaša 80 letnega starca K. Milutinoviča, ki je bil lani v svojem stanovanju zavratno umorjen. Umora je bila obtožona konkubina. ki pa je pred sodiščem dokazala svoj alibi Tako je umor starega tosenskega vstaša ostal nepojasnjen. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 25,, 26«, in 27. mat-sa VINSKA RAZSTAVA Z VINSKIM SEJMOM Slov. Kcnpse 3980 Iz LJubljane u_ Simultanka z Bogoljubovim bo nepreklicno nocoj ob 2P„ v dvorani »Evrope« Prijave sprejema L.ŠK od 19. dalje v igralnem lokalu, število igralcev je neomejeno u_ Drevi ob 20. se bo vršilo deveto poljudnoznanstveno predavanje Prirodoznan-stvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo v dvorani DelavsKe zbornice ua Miklošičevi cesti. Predava g. dr. Oskar Reya: Moje potovanje po francoskem Maroku. Govori! bo o svojih opazovanjih na tem zani mivem potovanju, ki ga je izvršil lani poleti, o domačinih in njihovih šegah, o mestih in pokrajini itd. Predavanje, ki je zanimivo za najširše sloje, bodo spremljale številne skioptične slike. Sekcija vabi na čim številnejšo udeležbo. Vstopnina običajna (sedeži po 4 Din, stojišča po 2 Din. u_ Alpski paleolitik je naslov četrtega strokovnega predavanja, ki ga priredi Pri-rodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo drevi ob 18. uri v poslopju drž. moškega učiteljišča v fizikalni dvorani v drugem nadstropju. Predaval bo znani naš raziskovalec Potočke zijalke, g prof. Srečko Brodar iz Celja. Na podstavi svojih študij in bogatih lastnih izkušenj nam bo predočil vso zamotano problematiko alpskega paleolitika in pri tem vpletel tudi pomen njegove znamenite najdbe — Potočke zijalke, ene najvišjih paleoiitskih postaj Predavanje Do zanimivo in tudi za širše sloje in vabi sekcija člane in prijatelje k čim številnejši udeležbi. Vstopnine ni u— Beethoven: Missa solemnis. To ogromno delo svetovne glasbene literature bo izvajala Glasbena Matica v pcnedeljek 3 aprila pod vodstvom ravnatelja Mirka Po liča. Kot solisti sodelujejo gosna Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), Frania Eer-not-Golobova (alt) Jože Gostič (tenor) in Julij Betetto (bas). Zborovsko delo poje pevski zbor Glasbene Matice, orkestralnega pa izvaja pomnožen operni orkester. Glasbena Matica je sedaj drugič vzela ogromno Beethovnovo delo v svoj delovni program. Prvič ga je izvajala 14. no^mbra 1C01 pod vodstvom ravnatelja Hnoada v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma /stopnice se že dobe v Matični knjigarni. Pri mnogih boleznih srca in krvnih posod, kakor tudi pri poapnenju žil, hemoroidih. odpravi pol kozarca dnevno zjutraj na tešče želodec požrite šaxleh-nerjeve naravne grenčice HUNVADI iA-NOS neprijetno napenjanje, regulira sto-lico, pospeši obtok krvi, poskrbi za olajšanje in zvečano dobro počutje. »Hun-yadi Janos« lahko stalno jemljejo tudi slabotne.iši ljudje, ker nima nobenih škodljivih pojavov za seboj. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. u— Zahotelo se Je učiteljstvu izpod lepih Kamniških planin po beli Ljubljani Ne toliko potreba po razvedrilu, ampak resnost današnjega življenja je narekovala sklep, da se je vršilo zborovanje preteklo soboto v prostrani dvorani hotela Metropol, Ki pa je bila skoro premajhna! Odbor je povabil k zborovanju tudi učiteljski naraščaj, ki se je pod vodstvom profesorice gospe černe-jeve in gg profesorjev čopiča in Jegliča tudi polnoštevilno odzvai. Pa saj je bila že snov predavanja — pouk v oddelkih s posebnim ozirom na zahteve novodobne šole — tista privlačna točka, ki je privabila tudi skoro vse članstvo kamniškega društva. Snov je zajema! neumorni predavatelj sreski šolski referent g. Anton ^ukežič iz svoje dolgoletne prakse kot šolnik in sedaj Kot skrben svetovalec nadzornik V globoko zasnovanem predavanju je povedel poslušalce preko in mimo vseli težav razrednega pouka na enorazrednicah, kjer je poult možen le v oddelkih Za svojo temeljito obra\navo je že! zasluženo '>urno odobravanje V debato so posebno pridno posegali mladi kandidatje in kandidatinje Iz razgovora je bi o spoznati, kako posrečena je bila misel skupnega delovanja učiteljstva in učiteljišč nikov Predsedr.is Anton Arigler je poda; izčrpno situacijsko poročilo in razpravljal došie dopise Zbor pa ie skupno pretresal in reševal stanovske zadeve. Vse kakor še ni smo imel' prilike videti tako delovneea in dobro uspelega zborovanja, zato je treba učiteljstvu kamniškega sreza le čestitati na izrednem usp,-bu! _e— u— l»eii Ilur. Od danes dalje bo predva. jala ZKD v Elitnem sinu Matici monu-ra en talni filmski umotvor, največji zvočni film sedanjosti »Ben Hur«. V glavni vlogi priljubljene Ramon Novarro. Zadnja prilika., da si ogledate to gigantsko filmsko delo. Posebno pa opozarjamo da se pred. stava danes zaradi ogromne dolžine filma (3700 m) prične točno ob pol 14. uri. jutri in v nedeljo pa ob 11. u— Predavanje o nameščensksm pravu. V sredo zvečer je v Delavski zbornici predaval o nameščenskem pravu na podlagi novega obrtnega zakona g. dr. Avgust Reisman, odvptnik iz Maribora, avtor pravkar izišle knjige j-Delovno pravo«. Predavatelj je uvodoma opozoril na značilno dejstvo, da se z delovnim pravom, ki je najmlajša pravna panoga, smotrno bavijo romanj dva ali trije pravniki v državi. Pohvalno je omenil znanstveno prizadevanje dr Stojana Bajiča, čigar pomembno delo »Delavsko in namoščensko pravo« bo izšlo prihodnje dni v založbi Delavske zbornice. Predavatelj je v svojih jasnih, preglednih in objektivnih izvajanjih orisal na kratko razvoj namoščenskega prava in opozoril na njegovo socialno važnost. Pri tem je pohvalno naglašai sodobna stremljenja v socialni zakonodaji Jugoslavije in poudarja!, da predstavljajo mnoge določbe novega jugoslovanskega obrtnega zakona, tudi v kolikor urejajo odnose med delodajalci in nameščenci, znaten korak naprej. Predavatelj je podrobno komentiral zlasti določbe glede boleznskih dopustov, rednih dopustov, odpovednega roica in odpravnine, dotaknil pa se je tudi nekaterih drugih vprašanj, vedno s konkretnimi primeri in večkrat tudi glede na zanimivo judikaturo s področja nameščenskega prava Poslušalci, ki se jih je zbralo zadovoljivo število, so z velikim zanimanjem poslušali predavanje mariborskega pravnika in ga ob koncu nagradili z iskrenim aplavzom. u_ Drevi ob 8. prosvetno - družabni večer »Krke« pri Mikliču. Predavanje o Cervantesu z barvastimi skioptičnimi slikami Skioptične slike Mitrovega svetišča onstran Gorjancev. Godba. Brez vstopnine! u_ Primorski akademiki imajo drevi ob 20. občai zbor na Tjiševi cesti 31-1. Vsi in točno! u_ Kolo jugoslovenskih sester podružnica štepanja vas ima redni občni zbor v nedeljo 26. t m ob 3. popoldne v gostilni gospoda Novaka v štepanji vasi. Vse članice so vljudno vabljene k obilni udeležbi •j_ »Svoboda« v Ljubljani priredi v soboto 25. t. m. ob 1-he njegovih ustanoviteljev Dimitrije Deme-ftra in Josipa Freudenreieha. Odkritje M Je izvršilo slovesno v gledališkem foVerju. Ob tej priliki 90 uprizorili Fre idenreichove »Graničarje«; v tem komadu so nastopili trije potomci slavne gledališke dinastije Freudenreich. Marija Ružička Strozzi in drugi velikani naše Talije. V gledališču prioravljajo za bližnje dni sledeče novosti: komedijo »Osvojevalec žena« (L'homme se jo e) francoskih avtorjev Paula Geraldya in Roberta Spitzerja, potem Shakespearejevega >Macbetha«. v opereti Leharjevo »Deželo smehljaja«, v operi d'Al-bertiievo opero »Mrtve oči« in Gluckovo »Ifigenijo na Tavridi«. Dne 3(3. t. m. bo v Zagrebu gostoval ansambl beograjske opere. Izvajal bo Straus^ovo »Salomo«. Žiga Hirschler. Petdesetletnica dalmatinskega znanstv. časopisa Skromno, brez posebne reklame in slavnostne prireditve je proslavil 501etnico evo-jega obstoja splitski »Vjesnik za arheolodijn i historiju dalmatinska«. V proslavo je te dni izšla njegova 50. jubilejna številka, ki io je uredil znani jugoslovanski arheolog dr Mihovi] Abraniie. direktor arheološkega muzeja v Splitu. V predgovoru pravi uredništvo, da ee ie bilo moralo zaradi finančnih razmer nekoliko zakasniti, vendar se mu ie pflbrečilo s prispevki raznih kulturnih ustanov, denarnih zavodov in dr. izdati obsežen rbornik poln različnega gradiva iz dalmatinske zgodovine V knjigi ki štefe 447 strani in precejšnje število ilustracij, ie objavljen nov material 9 področja predzgodovine. arheologije. numizmatike, dalmatinske narodne zgodovine, antične in narodne nomenklature. zgodovine umetnosti in celo cerkvene glasbe srednjega veka. Prilogi obravnavata: prva. važno vprašanje kulturnega in duhovnega življenja Dalmacije, in sicer glagolico. druga pa zemljepisno 'n heraldično znanje o Dalmaciii in sosednih kraji b v XIV. sto-letiu. Predgovor navaja še v kratkih besedah historiat Vestnika od začetka do danes in se hvaležno spominja vseh tistih mož. ki so se trud li, da ga vzdržijo na znanstveni višini in mu zagotove obstoj in napredek. Posebna hvala gre ustanovnim članom M. Glavinicu in J. Alačeviču, končno na zaslužnem j starinoskmiu mons. Frani Buliču. ki je vse do zadnjega časa zastavil vse svoje moči. da je časopis vzdržal na višini celo v najhujših časih med svetovno vojno. Pred izdajo jubilejne številke se je Častitljivi znanstvenik Doslovil od svojega ljubljenega »Vjesnika« s toplimi besedami v posebni brošuri in je zaželel časopisu in novemu uredništvu najlepših uspehov v bodočnosti. Upajmo pa, da ee bo mons. Bulič vzlic tel poslovitvi še kaj oglasil v »Vjesniku«. Jubilejna knjiga »Vieenika« vsebuje znanstvene prispevke iz peresa sledečih avtor jev: M. Abram č. Egger. A. Grgin. A Abra-mif Dyggve. A MaTer, L. Katič. P Skok, Barada. M Klarid G Novak. Versalovič. C Kalebič. P. Bitorac. f. Rubič. B Desnica. N Lukovih. A Jutronič. Wener Buttler. P- Zn-ninovifi. t. Stiepčevi<, V. Brueid. K. Stošič P. I*ausch. pol^a tega pa tudi razne recenzije. bbliografiio in dr. Vsi članki imaj-> kratek reeume v francoskem jeziku. Priložena sta razpravi: L. Pivčevifi: »Glagolskn služba božja in splitski zbori« in J. Smodla- ka >Južnoslovanske dežele in njihovi grbi okrog 1. 1330 v potopisu okoli sveta nekega španskega meniha*. Kdor bi se zanimal za to znanstveno publikacijo. jo lahko naroči pri ravnateljstvu državnega arheološkega mizeja v Splitu. (Izvod stane 100 Diru) Hmar. Češki glas o Kozakovem >šentpetrn«. V »Lidov h Kovinah« z dne 21. t. ra. je v rubriki »Kult ima kronika«, ki o ureja odlični češki kritik in esejist, univ. prof. dr. Arne Novak, izšla ocena romana Juša Kozaka »Šentpeler« (izdala Tokovna zadruga). Oceno je pod naslovom »Poskus slovenske sage« spisal mladi pesnik in esejist Razmund Hnbrina. ki se v zadnjem času pogosteje oglasa v omenjenem dnevniku z lepimi referati o slovenskih književnih pojav h. R. Habiina pravi uvodoma, da je Kozakov roman zasnovan po vzoru Galsworthyjeve »Sage of Forsytih« ali Mannovih >Buden-brookov«. Nato karakterizira njegovo vse bilo n pravi: ?>Ko bi bila Ju5a Kozaka vodila misel gospodarnega omejevanja motivov m bi se bil osredotočil na eno samo. dramatiko stopnjevano dejanje, ki bi bilo emisei no položeno v svoje okolje, bi utegn:l doseči večje imetniške rezultate Toda pisec je poleg usodnega Marijinega motiva, ki mu bi lahko bil takale, k enotnosti vodeča prvina, položil v svoie delo vse polno drugih motivov Izmed njih zlast sili v ospredje posebno tragični motiv po življenju hlepeče, a v ljubezni in živlieniu kruto prevarjene Marijine sestre Aze. Dalje sodi sem moMv strica Luke. Godeževega Andreja, župnika Rozmana in mimo teh še novi in novi motivu Kozakova delovna metoda, ki drobi ce- loto v nepregledno vrsto podrobnosti in ki v glavnem nima enotnega zrelišča o smislu življenjskega dejanja in nehanja, ni našla velikega osnovnega odnosa, s katere bi t-.e dejanja in usode dosledno razvijale. To je tedaj krivo, da »šentpeter« ni organsko umeetniško delo. Na to je opozorila že slovenska kritika, ki vidi vzrok neorganično-sti v tem, da >Šentpeter« nima tako intimnega središča kakor »Budenbrook « ali ga of Fors>Ttich<, ki jo preveva ideja o po-gibni sili lepote v profitarskem in treznem svetu angleškega meščanstva, ki je iz njega izšel sam Gals\vorthy V primeri z obema velik;ma avtorjema pa ima Kozakov »Šent-peter«, (ki ga v češčino prevaja olomouški prevajalec iz slovenščine. Bohnš VTbiral), nekaj docela edinstvenega in tipičnega za spoznavanje duhovnega valovanja na današnjem Slovenskem, nekaj, kar je v dobi rastočega internacionalizma pomenil vo tudi za tujega čitatelja Povojna Slovenija, ki so jo mirovne pogodbe raztrgale na tri politično docela ločene dele. preživlja globoko narodno bolest, ki sta ji za Slovence pod Italijo dala pesnišk izraz Igo Gruden s svojimi »Primorskimi pesmimi« in eden najmočnejših posnikov slovenske sedanjosti Alojz Gradnik s »Potjo bolesti« n knjigo »De profundis«. doma pa Ivan Pregelj s historično trilogijo, nekako zastrto slovensko lf.Mido Današnje slovensko občut'e domovine se doživlja tako intenzivno, da »re mnogo globlje kakor prednji realizem in folklorisfka (Češkemu gledalcu bi se zdelo, da hodi t Jiraskom skozi dobo našega narodnega preporoda.) In prav sem sega s svojimi najspodnejšimi koreninami naj-moCnejSe slovensko delo te vrste, Kozakov V bolnici »ta umrla 13 letni JoBip G-oiež, sin posestnika in trgovca pri Sv Štefanu pri Šmarju, in 8 letna posestnikova hčerka Pavla Krašovčeva iz Zagaja pri Ponikvi. e— Burko >Vražjo misel« bodo uprizorili <51 a ni celjske >Sočet v nedeljo ob 18. v Narodnem lomu Režijo vodi g C. Vclu&čei. Vstopnice ae dobe pri urarju g. Feraatu t Prešernovi ulici. e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. i a po, 21. zvočna opereta i-Dva srečna one»a< in tri zvočnt predigre. Iz Ma*.sfiKi?2ra a— Mestni obiir.ski svet bo imel svojo letošnjo redno sk-Jo v četrtek 30 t. m ob 38. v mestni posvetovalnici. Dnevni red je zelo obširen in se bodo med drugim obravnavale naslednje ealeve: prošnja magi-stratnega ravnatelja g Koechlerja za upokojitev, več trrugih per&onainih zadev, imenovanje gradbenega odbora za leto 1933 poročila o računskih zaključkih mestne občine ter avtobusnega podjetja, plinarne in električnega podjetja, zamenjava mestnih vojašnic, preureditev prostorov v kazin-fckem poslopju, prošnja »Pohorske železnice* za dovo^enje najetja posojila, prošnja gasilnega društva za napeljavo vodovoda 'io K)>šakov ob carinarnici ter poročila disciplinskega, tujsko-prcnictnega in kopališkega odseka JI TRI 03 15.30 MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA ;f. c. ferencvaros p-, f. S. S. K. maribor na igriSčn v Ljudskem vrtu 8983 a— Dijaški dnevi v Mariboru. 25. in 26 rmarca bo v Mariboru pokrajinski zbor zve-^e iugoslovenskih srednješoiSKih žup za Irarsko banovino pod častn-m pokrovitelj-»t.ona bana g dr. Niarnšiča. Spored je na-aiednii: 25. niarca ob 15. seja predsednik ov srednješolskih družin, ob 19.30 slavnostna akademija s konceatnimi in pevskimi tepkami, nato prosta zabava v vseh prostorih .varodnega doma. V nedeljo 26. marca: ob '■<. srednješolsko zborovanje v kazinski . ani z govori in resolucijami. Ob 15. gle lati ška predstava r Narodnem gledališču v»ti Injlisi za sebe ali koga drugega eventualni popravek a_ Dve nezgedi. Predvčerajšnjim je za-Sa] po nesrečnem naključju 8 letni viničar-sin Anton Hodi iz Lelineka pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah z levo roko v mlin, ki mu je zmt-Skal tri prste. Pri nakladanju sodov je padel z voza velik sod na -38 letnega viničarja Ivana Omana iz Spodnje Korene in mu zlomil desno nogo T>od kolenom. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici. a_ Težke posledice silnega viharja. Zadnje tri dni divja nad Mariborom silen vihar i.i dviea neprestano cele oblake prahu, sm«-ti in peska, tako da je hoja po cesti skrajno neprijetna Vihar je spričo snega, ki je ■pokril v ponedeljek ponoči vse Pohorje in Kozjak, izredno mrzel in oster a_ Obvesiiio. Slivnice in damski Sesalni 'okali bodo odprti danes do 21. ure brez opoldanske prekinitve, jutri pa od po! 8. do 1 t ure Izšla je nova številka Uustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Co§p®i3arsfyo Švicarsko gospodarstvo v lanskem letu Lausaune, marca. Švica je med onimi državami, ki jih je svetovna go»pi>darsk.a stiska iiadeia najpozneje. Šele v drugi polovic; preteklega leta je zavzela depresija v švei ostrejše ob.i-ke Zanimivo pa je dejstvo, Ja so tečaji industrijskih delnic spet nekoliko krepkejš Iz tega izhaja, da je Švica dosegla ® morda ceio tudi preKoračila vrhunec krize. Od sredine preteklega leta, ko so bili zabeleženi najnižji tečaji, se je pupravi-l splošni indeks švicarskih delnic za okrog 30 >»ist. V lanskem ,etu je bilo plasiranih de!u'c in obveanc skupno za 1.12 milijarde »vk.it-i!a njegova likvidnost Slu/ben diskont je ostal na 2 odstotkih Primati jkiia i švicarskega državnega proračuna za preteklo leto znaša 30 milijonov, medtem ko je bilo leto 1931 zaključeno z viškom dohodkov Kiyub primanjkljaju ui bila prekinjena amortizacijska politika le jo je Švica iz vaja J a doslej Državni dolg je bil na ta način znižan od leta 1924. že za 300 milijonov frankov Na drugi strani pa se odločno dela na zmanjšanju javnih izdatkov. Tako se je Umu zmanjšalo tud število uradnikov m ve* kakor 1000 oseb Gospodarska stiska prihaija do izraza zlasti v številkah trgovine s tujino. V letu 1932 je znašal izvoz 801 milijon, a uvoz 1763 milijonov, tako de je lanska trgovinica bilanca pasivna za 962 milijonov švicarskih frankov. Ta pri man j ki jen se čuti tem huje, ker so istočasno znatno padle cene na svetovnem tržišču. Večina ekspertnih industrij je hudo prizadeta Ker je stalni uvoz precejšen in poštnočekovni promet kljub padanju cen nezmanjšan, pr-ha jamo do zaključka, da se obseg poslovanja na notranjem tržišču ni znate o skrčil. Depresija je močno delovala v drugi polovici preteklega leta tudi na kmetijstvo in cene kmetijskih pridelkov nazadovale boli kakor izdatki za n-iih pridelovanj e. To je povzročilo, da ie kupna moč Gospodarske vesti —- o aktivnosti n«6e trgovine z Italijo. Beograjski »TrgoviiKSiKi glasmit« piše o tem vprašanju med arugim: Ltalijan»KO-jugos*o venski klinng za blagovna plačila posluje že šturi in pol meseca in je zaLo zanimivo zasledovati njegov razvoj. V naši javnosti obstaja mnenje, da je naSa tr_ govinska bilanca z Italijo visoko aktivna, ker je razvidno iz statistike o naši trgovini s tujino. Ce pa pogledamo razvoj kii-nnga (po italijanskih podatkih), pridemo do zaključka, da smo v trgovini z Italijo pasivni. Pri kliringu čakajo samo jasvozm-ki aktivne države po več mesecev, da pridejo na vrsto, a v tem primeru vidimo, da čakajo na naša plačila italijanski izvozni, ki. To bi torej pomenilo, da srno nasproti Italiji pasivni. Klirinška saldo dokazuje, da se tekoča trgovina razvija na način, ki zamikuje številke naše statistike v trgovini s tujino. »Trgovinski glasnik« pravi, da bi bilo nujno potrebno pregledati našo statistiko o trgovina s tujino in jo popraviti, če je netočna. = Pravilnik o carinah posrednikih. Finančni minister je izspremenil Sen 1. pravilnika o carinskih posrednikih, ki se zdaj glasi: Carinski posredniki so po carinskem zakonu pooblaščene osebe, ki v svojem imenu, a za račun lastnika blaga morejo pri carinskih oblastvih opravljati vse one posfle, ki se- potrebni za carinjenje blaga, kakor tudi one. ki izvirajo iz carinjenja, in to: brez opoLnomočenja, ako so podpisniki deklaracij, a z opotaomočenjeim, ako to niso. V administrativno kazenskih «po_ rih se carinski posredniki ne morejo javiti pri carinskih oblastvih kot zastopniki strank niti s polnicm/očjem. — Jugoslavija 3e sprejeta za člana mednarodnega komiteja za prklefovanie bombaža. Mednarodni komiite za bombaž, v kate>reir. so predstavniki devetih držav, je Imel sejo, na kateri ie M za predsednika izvcijen Anglež S!;n?be:ger, za podpredsednika pa Anglež Miilfe in Nemec vem Deldeti. Na seji je bila sprejeta tudi Jugoslavija za člana medmarodne federacije. Na-dalije je biila sfcl&nijena resolucija, v kateri se priporoča. da bi vse zainteresirane države 43.50. 4*'» atrrarne 0: mok« (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni) baška >0« 450 _ 455; banatska. »Oijt 4fi0 do 465 4- Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca mirna. Prometa je b lo 32 vagonov Pšenica: baška. okolica Novi Sad, okolica Sombor. eorniebaška baška potiska, sremska 215-217.50; banatska 212.50—215. Turščica: baška. sremska garant. 62 —64; za april, mai, junii 68—70; banatska earant 61 -63 Ječmen: baški in sremski, 64'6o ku. 102.50—107.50; pomladni. 66/67 ks 107.50 do 112.50. Oves.: baški in srems-ki SS. — 102. 110—115; pomladni. 63/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški in sremski 98—102 Moka; baSka ln banatska »Og« tn >0gg« 347.50 — 862.50; >2-: 327.50 — 342.50- >5? 3-7 50 — 322.50; ,6« 282.50 _ 292.50; ?7< 187.50 — 197.50; >8< 70 — 72.50. — Otrobi: baški m sremski. v lutastih v-e. Ceprav jr: pretila acjerr zdravju velika, nevar-r- Tt, sem venda- d—tj popolnoma zdrava in zadovoljna. Ozdravil me je K RES I VAL, najboljša sredstvo proti KASLJU, BRONHIJALNEM IN PLJUČNEM KATARJU. Dobi se ▼ vseh lekarnah. Zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo! Ijugef« k. d.. Zagreb, Gajcva ulica 32 Oglat |e registriran pod S. it 22.821 od 23. XII. 1932. kmetsfcva dalje naizaidovala Koamana produkcija kmetijstva ie doaegla vredi.ost 1.28 milijarde, to je za 122 mddijonov mani j Kaikor v lotu poprej. Cene v cngovini na debelo so sledile rt-promemibam na svetovnem tržišču, a v tr govini na drobno so padle lani za 6 5 odst., medtem ko je indeks atal na 134 naproti 100 v letu 1914. Čeprav je položaj tutfslkeg« prometa v splošnem še neuigoden, ve«idair 6e je opazilo izrazito i-cbolijšanje v ziini^k. i sezoni leta 1932-/33. Avtomobilska tumtiJka pa b»/-e stalno naraščanje V lanskem lenu ie prišlo 200.000 'aj-ih avtomobilov na kralše bivanje v Švico. Gradbena delavnost, ki predistavlna pomembno panogo narodnega gospodarstva, je nekoliko popustila. Medtem ko je bilo v letu 1T32 zgrajeno v 31 večjih mestih Švice 13 230 novih stanovanj (v letu 1931, samo 12.600). ie znatno padlo število industrijskih in obrtniških novih zgradb. Nazadujoča gradbena delavnost ima neugodne posledice in povečuje nezaposlenost. V začatku letošnjega leta je iskalo zaposlen j a 82.000 delavcev. Med švicarskimi industrijami, ki kažejo dobre uspehe, je treba zlasti navesti pivovarne. Njihovo poslovanje m zaostajalo nasproti letu 1931 Švicarske plinarne kažejo is to tak o ugoden razvoj Produkcija plina je znašala iam; gkoro 250 milijonov kubičnih metrov nasproti 131 miliionom v 1. 1920 V zadniem letu je bilo mcntiranih 19.300 novih plinomerov. Čvrsti notranji ustroj švicarskega gospodarstva omogoča, da se gospodarstvo uspešno upira krizi. Tudi ta odpor je jamstvo, da se bo Švica, ki je tesno zvezana s svetovnim gospodarstvom, hitro začela povolj-no razvijati, ko nastopi iz,bolijšanj2 svetovnih gospodarskih razmer -^entpeterc V tem sa posnemajo Malešič '.n drugi in v tem |e Kozak samega sebe umet-i! ško prekosil, ko je nedavno izdal nov. še zreleiši spis »Celica« oris svojega zapora v 5 1914 zaradi revol icijsko - jugoslovanskega gibania v organizaciji *Preporod<. — Kaimund Habrina je spisal tudi obsežnejšo studiio o Ivani; Cankarju kot dramatiku, ^tud ja pravkar izuaia v vodilni češki knji-ževn reviji »Lumir« 0 nji bomo še sporočili. ko bo obiavliena v celoti. Želeli bi, da bi g. Habrina nadaljeval s svojimi referati v »L dovih Novinah« in s svojim prodornim proučevanjem slovenske književnosti. Za širjenje češke literature » inozemstvu. V »Lidovih Novinah«. čitamo: Doslej je večjemu prodiranju češkega in slovaškega leposlovja v tije jezike najbolj škodovalo to, da hoče vsak založnik vf*jet;. kaj kupi. medtem ko prevajalec ce mara prevajati, dokler mu ni zagotovljeno, da bo prevod izšel v tisku Sedai je dr Karel f"apek predlagal PEN-klubu. naj bi prevode kvalitetnih spisov v tuje jezike omogoča! tako. da bi orevaialcu izplačeval primeren predujem na njegov bodoč' honorar Karel Capek :e že z nekater m prijatelji astanovil maihen fond v ta namen Tako podporo pa bodo uživali 5tamo pisatelji, ki še niso prodrli v tujino. O današnji Nemčiji je izšla v Zagrebu v drobnem zvezk" »D^opne biblioteke« prav zanimiva in poučna reportaža dr. Hansa Wielanda »Njemačka bez maske«. Kakor Montanarova »Podzemna Italija«, objav- i Ijena v isti zbirki, razkriva tudi ta bro. šurica temino sedanjost in negotovo bodočnost važnega kosa Evrope. Prispevek k proučevanju Aleksandra Bloka. Profesoor ljubljanske univerze dr. Evg. Spektorski je objavil v Srpskem književnem glasniku z dne 16. marca nev prL spevek k proučevanju enega največjih ruskih pesnikov. Aleksandra Bloka: »Pesnik Blok i njegov otac« O Bloku Je pisal isti avtor tudi v »Ljubdjanakem Zvonu« (letošnji januarsJci zvezek). F°ljska studila o Aleksi &antiču. Dt. Stanislav Papierkowski, bivši kulturni ataše poljskega poslaništva v Beogradu in lektor poljske književnosti na ondetni univerzi. je spisal obsežnejšo studijo o srt>_ s?kem pesniku Aleksi Santiču. (AJeksy Szantič Izdalo Tow gw. Michala v Miej-scu Piastownem.) Po obsežni monografij! prof Gotobeka o Ivi Vojinoviču Je to v zadnjem letu *e druga poljslta literarna študija iz 9rt>?čovek ponosan Sto nema srerte«. Beograjski kritik Velibor G! i gori č, Id je bifl navzoč pri premieri, odHUaaja igro kot- ne. us(pelo. ustavile za določen čas pridelovanje bombaža., s čimer naj bi se kojioiiia bombaža do vedla do tiste mere, kii j« potrebna za raiio- — Razstava Zvez® hrvatsfkih obrtnDcov v Zagrebu bo oid 27. maja do 6. juniija m bo ena na j'večjih in naipestrejših razstav, kar jiih je bilo kdaj v Zagre»bu. Na njej bo razstavijo 80 različnih cbrti svoje izdeike. Interesent; naj čimprej prija-viijo svoje iz-de-Sie. = Novi francoski kontingenti. Francoska vlada je odredila, da se zopet večje število uvoenih predmetov podvrže indiftcd/ualne-mu licenčnemu dovoljenju. Tj ukrepi, ki zadenejo, kakor trdijo nemški listi, predvsem nemške izdelke, pa so le začasni, ker bodo namesto licenčnih dovolijeni uveljavil i en a carinska pavišanja. S temi francoskimi ukrepi je v prvi vrsti prizadeto naslednje nemško blago: kemijski produkti, stekleni izdelki, stroji za gradrnjo cest in razni drugi stroji, eleklirični in medicinski aparati, parni kotid, jekleni izdelki., termometri, fotografski aparati m drugo. Nemški listi pripominjajo k tej francoski odiredbi. da gre v tem primeru delno za tiste iz>de!!ke, katerih uvoz v Francijo bi se irza uveljavil; enja nemško-francoske trgo\^n>ske pogodbe v letu 1927. mogel posebno povečati. — Dobava. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 300 kg papirnatih vrečic, do 5. aprila glede dobave 50 svedrov za premog. do 7. aprila pa glede dobave 20.000 kilogramov pšeni«ic moke. O^las v Zbornic". za TOI. Bor**; 23. marca. Na ljubljanski borzi sta oslabeli dev.zi ua Bruselj in Trst, medtem ko so se ostale devize razen neizpremenjenih Curiha in Prage malo dvignile. Avstrijski šil ng se je zaključil v privatnem kliringu po 8.80 Din. Na zagrebškem efektnem trti šču je bila Vojna škoda spet slabša. Za marc je zaključila po 180. Dalje se je zaključil 7Vo Blair po 33. Od zasebnih vrednot je imela zaključke Sečerana Osijek po 90 in 95. Davite Ljubljana. Amsterdam 2315.13 — 2H26.19, Berlin 1367.91 — 1378.71, Bruselj 800.25 do 804..18, Curih 1108.35 -1113.85. London 196.42 — 19S.02, Newyork ček 5724.92 do 5753.18. Pariz 225.71—226 83. Praga 170.67 do 171.53. Trst 295.24—297 G4. 1 Zagreb. Amsterdam 2S15.1S — 2326.49. Berlin 1367.91 - 1378.71, Brneli 800.24 do 804.18, London 196.42 — 198.02. Milan 295.24 do 297.64, NPvvork kabel 5746.92—5775.18. ček 5724.92 - 5753.18. Pariz 225.71—226.S3, Praga 170.67 — 171.53. Curib 1108.35 do 1113.8-5. Curih. Pariz 20.365. London 17.75. New-7ork 51862. Bruselj 72.20, Milan 26.69. Madrid 43.90, Amsterdam 208.925. Berlin 123 60 Dunaj 72.89 (58.10). Sofija 3.70, Praga 15.40. Varšava 58. Atene 2 95 Bukarešta 3.0S. FIrkti Liubljana. Voina škoda 178 — 182. 7»/« investicijsko 42.50 _ 43.50. 8°/^ Blair 37 do 39. 7°/o Blair 3:^ - 35. Trbovlje 150 bi. Zagreb. Državre vrednot.«; Vojna 5ko<3a za kaso 178 — 181. za marc 178 — 181, za april 177 — 180, 75/o investicijsko 42.50 do eah 60 — 6*2.50: banatski. v ju tastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in sremski beli brez vreč 107.50 — 110. 2I\IN A. + Zagrebški živinski sejem (22. t m.). Dogoo večji- Cene neizpremeiijene. Zelo živalina ie bila kupčija s komiji za Italijo. Za kilogram žirve teže so se trgovali: biki po 3 do 3.40, krave za klanje po 2.50 do 3, krave za klobasa rje po 2 do 220, i.u-nice za klanje po 3.50 do 3.75, voli I. po 4.50 do 4.75, H. po 3.70 do 4, pjttane svinje pa 9 do 9.50, nepkane po 7.50 do 8 25, ko-nij-i za kJanue po 1.25 do 1.50 .teleta po 4.50 do 5 Din. Za kilogram mrtve teže so se trgovale sremske zakiane svinje po 12 do 12.50 in zaklana teleta po 7 do 8 Din. Krma detelja 60 do 75, otava 55 do 65, seno 50 do 65, slama za krmo 45 do 50 Din za 100 kg. Iz vrhniškega življenja Vrhnika. 23. marca. Naš župan je bil v Beogradu z depu racijo, ki je izročila Nj. Vel. kralju adreso. Imel je priliko pri slavnostnem sprejemu deputacija vladarju sporočiti udanostno izjavo Vrhničanov kot zvestih branitcljev v bližini nahajajoče »e državne meje. Z zanimanjem je poslušal Nj. Vel. kralj iskreno izgovorjene besede in jc sprejel vrhniško izjavo zvestobe s krepkim stiskom roke in primerno be-^do. — G. župan j« stopil v Beograd še k prometnemu ministru in dobil zagotovilo, da ne lxi gradnja podaljška železniške proge Liubljana-Vrhni-ka takoj zač:ia, kakor hitro bodo rešene še nekatere malenkosti formalnega značaja. Prav razvecveijivo je to sporočilo, ker smo Vrhničani podaljška proge zelo potrebni in bo treba z delom kmalu pričeti, da bo do zime gradba končana. »Jugopromet«. ki je dosedaj oskrboval prevažanje potnikov na progi Ljublja.i.i-Vrhnika-Planina-Rakek in nazaj, je te dni prenehal obratovati, ker mu je banska uprava odvzela koncesijo. Prav te/ko pogrešamo te ugodne in prikladne zveze z Ljubljano. Pravijo da bo železniško ravnateljstvo s 1. majem ovorilo popoldanske vlake, do tedaj je pa še daleč Snuje se pač avtoprometna zadruga, katera bo prevzela avtobusni promet na sedaj zapuščeni progi »Jugoprometa«. Iščejo in vabijo se prepisovalci deležev po 5000 Din. Za osnovanje podjetja jc potrebnih dva in pel milijona dinarjev. Želimo pripravljalnemu odboru vso srečo in veliko podpisov, posebno takih, Ki se bodo dvigali nad minimum 5000 Din. Bojimo se pa. da bo imel odbor težko delo in da bomo ostali Vrhničani brez projektirane zveze. Dolžnost vrhniških denarnih krogov bi bila. da se zavzamejo za dobro stvar in tudi s svoje s:rani krepko podp tn HOTEL EN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb. Gajeva ulica St. 31. Telefon 73-35. &a;*me-.>uo do -.'6—85 Lfc® Prvovr? ... mu- Baft» kuhiaja Ubruia ivinu vso* Veuk Ib kau urrJU, S4 j: 15 % — IV: »t »-tu* OJUKP PAJIČ. 961'» HOTEL „ASTSR!A" Z-\GREB, Petrinjska Najmodernejši note) Zagreba Elno minuto od glavnega Kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 KURJA OČESA lUJboijfe »re«1rtv« aro-« kcrj»™ «**tnm je »v Dobk« jo v it*«ro»b. ■iiotf^rt«!! naravno« i* Vrvrnlo* ie ;la»1.^-iiSfta. — Cavaivf p»B»redbI ^^^^ M. H R N J A K. tekarrer - SISAK Vsaka pametna in odlična dama uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla-izplakovalno sol (Isla Spiil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, droger^-jah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Para-celsus k. d., Zagreb 3. ra dehi in pridno dovažajo pesek in apno. Sokol je tudi razposlal prošnjo za nakazilo prostovoljnih prispevkov k gradnji. Pa bolj počasi cepajo ti prispevki. Je pac kriza! Ta izgovor se še posebno rad uporablja takrat, kadar je treba ix narodno stvar P'iseči v žep. — Drugače smo zdravi. In-flucnca ali gripa je sem in tja obiskala ka-tcrc-ga izmed nas pa je že boljše, odkar so začele pihljati pomladne sapice. Ne dolg- -čaaimo se »ivno ne. Gledamo GaSperčk* v lutkovnem gledališču, \Tžcmo kakšno inšestdeset ali pa igramo šah. Vrhniški hi-^ti ravno premišljajo, ali ne bi bilo boljo nameslo aveh klubov imeti samo enega in tega dobrega. Enemu manjka voditelja. drugemu članov ... Kriza nas dalje neusmiljeno tare. Bivša Pol ako va tovarna za usnje ie mirna, ravno cako počiva kenze-rvna tovarna. Govorilo se je pač, da se ix> v Polakovi tovarni naselilo neko tekstilno podjetja in da bu v kon^errai tovarni otvor.la »Jugobruoia* v k-atkem tekstilni obrat. Pa bo o^falo menda Ie pri govoricah. O kakih pripravah zi otvoritev obrata ni videti in »lišati niti pri prvi niti pri drugi tovarni. — Tudi na".e opekarne se še nič ne ganerjo in r.e kličejo delavcev na delo, na katero na-ši b-rezjv*-selni tako težko čakajo. Zvesti in skrbni oskrbnik C?nkaTjev«oa spomenika g. Jurca, je spomenik zopet izročil javnosti. Odstraniti je pustil lesene oboje, ki so ščiti sadike pred zimskim mrazom, podstavek in kip je pa pustil očistili prahu, da se spomenik zopet prezentira r vsej svoji lepoti. Bršljinove sadike so se lepo prijele, v kratkem bo doraslo zeleno ozadje, ki bo spomenik pr^hno !^i>o vzdi gnilo. Gozdna pustoienja v Beli Kraimi Črnomelj, 23. marca. Na j pri prrf-rfce jši šolarček v ljudski »»rti se uči o Krasu. Benečani so svo.iečasno uničili vse krasne gozdove na področju sedanjega Krasa, potem je p" i roda odplavila rodno prst in danes imamo kameni t s poljane tam, kjer so se stoletja širili mogočni hrastovi gozdovi. Pozneje so prišli narodni gospodarji, ki z velikanskimi tež kočam i pogozdujejo te opostošene kraje. Porabili so mnogo milijonov, u^p-th dela pa je še vedno malenkosten, skoro neviden. Slična bodočnost utegne zadeti našo 'epo Belo Krajino. £e dolgo virsto let je v Črnomlju nezasedeno mesto gozdarskega strokovnjaka, ki bi nadzoroval in vocll gozdna dela. Gozdni poses niki v toh težkih časih neusmiljeno sekajo gozdove, da pridejo do najpotrebnejšega denarja za življenje. Navadno puste vejevij in posekane vrhove dreves kar v gozdu in tako nehote nudijo najugodnejšo podlogo za širjenje hiba da rje vi h ličink, ki -»e v našem srezu zelo naglo mno^že. Nihče ne vpraša, kaj bo temu sledilo? Čez desetletja bo mo-da podobno, kakor na Krasu. Z cg"omnimi milijonskimi stroški za pogozdovanje bedo prišli gozdarski strokovnjaki in poizkusili rešiti našo žemljico, katere geološka formacija je že itak tipično kraška Danes pa ni denarja niti za postavitev gozdars-kega strokovnjaka, ki bi še mogel mnogo, mnogo rešiti pred propadom Kdor pezna razorao delo lubadarja v gozdovih, bo vedel, kaj lahko doleti Belo Krajino. R.'.raere zahtevajo neodložno strokovnega dela. Pozneje, ko bodo že vsi ti gozdovi uničeni, bodo tudi strokovnjaki odveč. Razsodni domačini obsojajo divje gozdno gospodarstvo, zato bi bilo nujno potrebno da kr. banska uprava takoj prične odločno preprečevati neracionalno sekanje gozdov. Statistika o dežju Množina dežja na posameznih celinah je zelo različna. Najmanj dežuje v AvstralL ji in sicer letno povprečno 47 cm. Sledijo Evropa z 61 cm, Azija s 63 cm, Severna Amerika z istotolikšno množino, Afri. ka z 81 cm, Južna Amerika s 140 cm. Fritsche ceni vso množino dežja, ki pade letno na zemljo, na 112.000 kub. kilometrov ali 112 milijard ton. Onemogočen koncert Vaše Prihode V Inomostu je b'l za te dni napovedan koncert čsl goslača Vaše Prihode. Narodni »ocial6ti pa so naznanili, da bodo prireditev motili, zanadii česar je policija prepo-v«da!a nastop. Samomor čs!. plem^nttaša V Teplicah je izvrSll «?monor b:iron Viktor Čoudenhove. nekdanjo ve!cp irradoletne. sveže in brec gufr v obrazu. Tudi Irke in spto-h ženske severnejših in hladnejš;h pasov m dosti dalj mlade in sveže nego južnjakinie, ki jim vre čir a in suheta 07rrč:a čestekrat un'či kožo že r nežnih lerih. Gladovna stavka pod zemlio Lastniki rudnikov v Dombrovi in Kra-kovu so srK)-ofi! rudarjem, da jim bodo 1 aprila zniža!; meade za 15 odsrt. Rudarji so na to obvestilo reagirali z gladovno stavko, '/•f.ndi česar so ta^tmiki rudnikov kmalu pr*-k'icali svoj prvotni sklep. Navzlic temu pa kani.io lastniki jam spraviti nekatere rove v rudnikih r>od vodo. Zategadelj je v K1j-montovu i/ibruhnila n-^va gladovna stavka ktfere se udeležuje 405 delavcev. Rudarji zsbtpvajo od la^rikov z-sgotovia, da se b<» delalo na pre i in no^fjo odnehati kljub t«^ mu. da co m orni i 1=; stradaj očf h nren^t4 izpod zemlje v bolnišnico. Nezgoda z masko za kisik Svetovni rekorder letalec Stamford m Lo.idona je te dni vzletel v veliko višino in se je moral «z viisine 15.000 čevljev nenadoma spustiti na zemljo. S pilotom sita namreč hotela preizkusiti nov model nefce naprave za kisik Ko je doseglo letajo 4800 metrov nad zemljo, je Stainford opazil, da je maska za kisik zdrknila njegovemu sopotniku z obraza. Zaradi tega je prišefl pilot v nevarnost da se zaduši. Zrck v višini je namreč tako redek m oster, d,a ga ni mogoče vdihavati brez posredovalne priprave. Ko je videl Stainford da postaja pobožaj čedalje kooljivejši. ie prijel za krnvilo in usmeril letalo nflravno^t navzdol proti zemlji. Aeronlan ie zflčel naglo padati in !eta!ec im pilot sta pristaja kmalu tM tleh. kier po n-aool mrtvega pilota z umetnim dihanjem zopet obud li k življenju. Plaz za^nl rtrvaiie Iz St. Jeana de Maurienne (departement Savoie) poročajo. da se ;e v nekem gozdu, k leži 2000 tn rad morjem, utrgal plaz :n zasul kočo. v kater' je sipaio šestnajst drvarjev Sedem drvarjev je bilo usmrčenih, devet pa ranjenih, med njimi eden hudo. Žrtve no deavci jugoslo-venske n italijanske narodnosti. Ko je razve delo za nesrečo, so poslali delodajalci n« mesto nesreče 120 delavcev, ki so dobli nflog, nad fim prej poiščejo žrtve ter jih rešijo. Tretji vzlet v stratosfero »Ctreago Tribune« piše. da kanita profesor Piccaod m njegov asistent, ki se ne omenja l imenom, letos poleti zopet sta rta t J h poletu v stratosfero Za vzletišče »i je učenjak izbral Ardenne v južni Belgiji. PLecard pa ne namerava več vzleteti sam, marveč bo kontroliral vzlet v stratosfero iz posebnega balona, v katerem mu bo nekaj časa sledil. Oba balona se bost« sporazumevala posredstvom brezžične telefonije. Podpisi Neki reporter v ameriškem mestecu Temiplu je stavili, da bo v kratkem času nabral nekoliko sto podpisov in da. podpisniki spich ne bodo vedeli, kaj so pod. pisali, čez nekoteko ur se je res vrnil s 400 podpisi. »To še ni neben dokaz,« je dejal eden ramed mož. ki so bili stavili ž njim. »Kaj pa je napisano nad podipi-si?« P-eporter jim je dal stvar prebrati, in izkazalo se je. da gre za ulogo, v kateri prosi 400 temipSeskih meščanov predsednika Roosevelta, naj da atenta. torjiu Zangari, ki je hotel Roosevelta ustreliti in je ustrelil župana Čermaka, v svoji v!ad3 ministrsko mesto ... Socialist in diktator Značilen posnetek z zadnjega sestanka med Mac Donaldom m Mussolinijem v Rimu Dnjeprostroj ogromni ruski jez, zaradi katerega je prišlo do konflikta med Rusijo in Anglijo. Rusi v Moskvi so namreč obtožili več angleških inženjerjev zaradi sabotaže in jih bodo sodili po svojih zakonih Pravkar izlila številka ilnstrovane ŽIVLJENJE IN tedenske revije SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: ALBRECHT DURER: ELIZABETA TUCHER Slika na ovitku: MLADA LUŽICANKA V PRAŽNJI OBLEKI L. Mrzel-Frigid: PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (2) ODKRITJE KISIKA (A. Bn) NEVIDNI NAOČNIKI (ju) Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE IN SMRT V SING SINGU (13) CEMU NAM JE SLEPO ČREVO? (Dr. P. Z.) ALFONS TAVAN (A. D.) LILIPUTANCI NISO PRITLIKAVCI SLIKE IZ JAPONSKE Richard Connell — Pre v. Fr. M a g a j n a: STOTAK (3) Peter ž m i t e k: VODOMEC LN VIDRA (2) D2EHOL (R. K.) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (13) BOGUMIL VDOVIC t — O HRANILNI VREDNOSTI PIVA — PROTI ELEKTRIFIKACIJI ŽELEZNIC — STARANJE VODE — ČLOVEK IN DOM (Pomlad je tu — Živila se s kuhanjem ne pokvarijo) — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Znamka z zgodovinsko netočnostjo) — PAJEK V URI — ŠAH — ZA MISLEČE GLAVE — ANEKDOTE - Na platnicah: POLJUBI IN ZAKONODAJA — KUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. '■v..' 1f< f. Veleizdaja za 5® Skrivnostna vohunska afera AmgieSka javnost stoji že nekaj časa pod mučnim vtisom skrivnostne voihuneke afere, ki je znana pod imenom »Skrivnost Towrft« Listi so o stvari pisali toliko, da bi lahko napolnili s tem gradivom cele knjige. Potem je vse utihnilo in so ee začele raiznašati najbolj čudne vesti. Nekega dne so aretiral-, komaj 24 letnega poročnika Baittja Stewarta, ki je služil pri škotskem paltku v Seefortu H ghleiidu. Zaprii so ga v Towet ter ga močno zastra-žiii. Za bivanje so mu iizfcrali celico, k katere ni mogoče pobegniti, niti v nijej r/jvr-šiti samomor. Niti tega niso dovolili Ste-vrartu, da bi ee sam bril. Dodekli so mu rajši brivca, ki je vs3ik dan opravi! svoje delo na njegovem obraizn. In vsako pot med britjem so stali na vratih jetnilkove celice Štirje paz-niiki, k so z največjo pazljivostjo spremljali sleherno poro&n ikovo krepijo. Da bi izvedeli od jetnika 5im reč olrteKl-nega gradiva, sc počen jali z rej m vsakovrstne reči Vsako noč so ga zbudili v najtrdnejšem snu iz »panja >n ga ved J i k preiskovalnemu sodniku, d« bi iz njega izvlekel tajoo. Tri tedne zapored i. ... . ' i ^ ' * <3- - .* - a . • m f s / v « ^ - » % 14 i; - 1 f , ^ ™ « ^ ■■ s -i 4 m M $m *.*■>• f. t -t ^ i pf.g-T - s ite f Itlflf ^ ri " i Zgoraj: Kancelar Hitler čita svoj govor ob zlatem pultu. Pred njim sedi predsednik Hindenburg, med njima ob strani ao člani vlade. V prvi vrsti od leve proti desni: Seldte, Hugenberg, Sehwerin-Krosigk, Frick, Neurath, in Blom-berg, popolnoma na desni Gor ing, zgoraj ▼ loži (XX) generalni feldmar&al Maekensen. — Spodnja slika: Pohod vojak* k otvoritvenim svečanostim Stevrart je obdoižen, da je v/dajal vojaške informacije neki tuji državi. Zaradi tega je prišel pred sodnike. Prvi dam procesa je bil zelo buren. Po prečitariju obtožnice se je izvedelo, da do že čaftn ka izdaje vojaških tejn Nemčiji potom nekega Vdi-demarja Obs,ta Temu je Stev-vm baje izroči! skice in dokumente o notranji <>premi najnovejših angle-škh tenkov. op's nove avtomat čne puške in dragih vojaških skrivnosti. Ste\vartu. ki se j ra ie že od začetka zdel sumljiv, so vojaške obia^ri postavile pod nadzorstvo dvanajstih detektivov. Slednjič se jim je posrečilo spraviti ga v ječo Dogodek j« povzroči to! t-co razburjenja. da se je govorilo o ni^n celo ▼ londonskem parlamentu. Predsednik razprave je pri otvo- ritvi . da je Stewart obtožen veleizidaie. ker je prodal sovražniku domovine važne tsg-ne za 50 funtov Gorpus de';cti je p-smo dece-mbra lanskega leta. s kater m obveSSa neka dnrna Stewarta. da ho v kratkem prejel 50 funtov Stewart trdi. da je pisala to pismo njegova ljubica, česar pa mu nihče ne verjame. Proces še traja in n« i bolj ia-lostno je to. da je mladi vohun sin očeta, ki zavzema v anglešk? vojski odi:eno opozicijo. Obtožcnec mora dapat-i odgovor na 10 toč*c. katerih v*-aka predvideva z« primer of^jodbe 14 let rob i je. Živčno bolnim in otožnim nudi mf!s naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi Y vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Samomor z (fkiatnitom V Neufeldu pri Lincu je izvršil 35 letni Peter Karaberger strašen samomor Kar ga je žene zapustila in šla v koiiku>b:nat z dru-g:«n moškim, njega in otroke pa prepustila usodi, je KaAnberger sedel »n napisai posio-vikio pismo orožnikom, nato pa vzel v tusta d;«an>itno patrono ter povzročil n jeno eic*-pkaifjo, ki mu je raztrgaiia gia.vo. Utrinki JtaJfxtJ n M, kjei si i navdu5»aješ za žensdke h5 de. imel najbolj bridPce jsskuSnje. * dedbela je lepa. A ncfcetsa ne pre. ttSte, v kateri fer«aS svoj bančni testo, ^re^ovor: Hger Je na^reCJa panter je nevarnejši od tfcsetth tigrov, ženska pa je nevarnejša nego "vei panterji na Mate ANEKDOTA X* praratad gospod je (SvorfiL fifensftl IgnSd Greti MiasbeimovL Nekegn dn« J3 je dejaS: »Postajamo čedalje stareiS, nri-kstiva, sčasoma se človek naveliča biti veteo sam, zažeM sd kakor Jaz kiak9neg-» bitja.« Mlada umetinšca je o^tepovorDac ifiMcs) si ne omtelite kakšnegn psa ?< Vsak dan »Tetka, zakaj pe se vedno mazeš po obrazu?« »D« bi bila lepša.« »Potem pa je zelo čudno, da ne postaneš M T Osiješka Slavija gostuje v Ljubljani V četrtem kolu državnega prvenstva bo v nedeljo popoldne športna Ljubljana razkrila skrivnost odličnih uspehov osiješke enajstorice Iz potdravskfc Slavonije bo prspela v nedeljo v LjubLjano ena istonca osiješke Slavij e. moštvo, ki ima že dolgi leta v usi-ješkem pnisavezu odlično vodilno vlogo, d« v prvenstveni borbi z našim predstavil kom t nacionaln ligi. ASK Prmorjem. prikaže t»voj že preizkušeni renome Ime nedeljske-g". gosta n«»n ne zveni tuje, saj smo Slavijo že videli v Ljubljani predlanske Binkošti, ko je v dvodnevnem gostovanju proti Iliriji n Primorju. kljub številčno neugodnemu rezultatu pokazala drugi dan prvovrstno igro Tehnične vrline dobro vigrane enaijstorice, hitre m nevarne akcije napadalne vrste, predvsem p« vaortia dsvpl-na moštva je zapustila najboljši vtis. Os'ješka nogometno središče ima po svoji periferni geografski legi izredno priliko, Ja. s- svoje znanje izpopolni z gostovanjem madžarskih klubov Tako tudi Slavija.. k; je po nastopu v Liubljam znatno okrepila sroje vrste, ni zamudila prilike, da v borbi z madžarskimi klubi Se bolj dvigne kvaliteto svoje igre. V tej diieri iztreniraao moštvo je 6 svojo dobro k orno-rac; jo, 3 hitrim prodornim poletom in z neko posebno noto svoje ^gre doseglo zavidljive uspehe. Tako je Slavija, ki je odpravila znani budimpeš^anski klub MTK t neodločnim izidom, v prav grenkem spo-mnu zagr"-blk;m športnikom, ko je v gigantski izločilni borbi za državno prvenstvo iz nadaljnjega tekmovami« izrinila zagrebškega prvaka Haška tri- štirikratnem spopad« na svojih in sagrebškh tleh. Vse visoko znanje H ASK A. je iz žiiavega. odpornega otfij-eišikega prvaka lo le remis — žreb je bil naklonjen Slaviji. V te4cmovanj>u za d ržavno prvenstvo je dosegla Slavija prejšnja leta s posameznimi tekmeci pra>v lepe uspehe. Viktorija (Zagreb) : Ilirija V soboto ob 15.30 na igrišču Ilir je. jutr: bo Iii-riija odigrala pnj^futeLjsko *.«*&-■nro z zagrebško Viktorijo Zagrebčane poznam« že izza lanskega gostovanja v zagrebški aii zaipaidm- ligi, kjer so vsi trije naše klubi izgubf-1, vse tekme proti njej ter »e je plasirala na prvo mesto v prvenstveni tabeli. Viktorija igra lep korrrb nacijski no gtanet, odlikuje se tudi po fair igri in je v Ljubljan doslej vedno zapustila najugodnejši vtrs Sobotna tekma bo za Farijo važen trening, d« preizkusi svoje sile glede na prvenstveno podsavez.no tekmovanje. I" se prične že prihodnji teden. Državno cress country prvenstvo Letošnje državno croas-couatry prvenstvo, za kil-tero viada v športnih krogih izredno zanimanje, se bo vršilo 2. aprila na novem igrišču Železničarja v Mariboru. Lani >i je prvenstvo Cioštev ia s tem tudi prehodu; poka. bana dravske banovine dr. Marušiča na ponovnem tekmovanju v Zagrebu priborilo moštvo Primorja v postavi Krevs. Kovače, Saipaičar, Žorga, Perico, Truči. Prvenstvo posameznikov si je lami v Ljubljani priboril Haiikovec Tučan. Pn tukrnovai-iiju v /C-a^rebu sta iftni zaseda prvo, OKj'iiosno drugo me>sto Pr.morje ia Ilirija, ki ~ta da.eč prekašala ostala moštva. Letos bo borna zelo u-stra m se ne more nit' približno reč;, kdo bo ztnagad. Na startu bodo kompletna moštva Ibnie i® Primona iz Ljub^ane, Železničarja, Rapida, Marubora n Maratona ia M«nbora ter Con-cordie, Haštca m Maratone iz Zagreba, torej gotovo 6U atletov. V zagrebških listih čitamo, da ss tamošnji kkabi kaii priidcio pripravljajo. Rezultati so precej dobri m moštva dokaj izenačena. Od mariborskih atletov zlasti Maratonci pridao trenirajo v večernih urah iz Mao-ibora proti Kamen ci. Železničarji imajo v Podipečanu, Štraubu in drugih gotovo najboljše moči v Mariboru Pn prvenstvu moštev Maratonci ne bodo pršili v poštev, pač pa pri prvenstvu posameznikov Seveda ljubljanski atleti Krevs, Sporn. Bručan, Srakar Ln drugi ne bodo kar tako pustili prva mesta iz rok ter se bodo v duhu svojih tradicij borili do zadnjega. Pn tekmovanj« moštev utegne biti Primorje resen kandidat za prvo mesto, ker bo, kakor se zdi, imelo najbolj homogeno moštvo Njegov najbolj nevarni konkurent bo seveda Ilirija Kljub velikim pripravam se lahko reče. da zagrebški klubi ne bodo dosegli ljubljanskih Presenečenja seveda ti-so izključena, ker lahko kak tekač odpove ter s tem vsemu moštvu odvzame izglede za zmago. Tekmovanje bo privabijo v Maribor mnogo ljubiteljev lahkoatle-tskega siporta, ki bodo gotovo imeli lep športni užitek. F. C. Ferencvaros, Budimpešta v Mariboru J litri v soboto bo igralo svetovno znano nogometno moštvo F. C. Ferenvarosa iz Budimpešte mednarodno tekmo v Mariboru, in sicer proti ISSK Mariboru. Takma bo pravcata ssportna senzacija. Ferencvaros je trli devetikratni amaterski in je trikratni profesionalni prvak Madžarske. V lanski sezoni je zmagal v 22 prvenstvenih tekmah in dosegel vseh 44 dosegljivih to6k. Ferencvaros je petkratna pokalni zmagovalec Madžarske, zmagovalec v Mitropa_eupu 1928/29 teT doslej edini zmagovalec nad reprezentanco Urugvaja v Montevideu (3:21. Ferencvaros je igral v Jugoslaviji proti BSK 7:0. protj Jugoslaviji 7:0 proti Gradjanskemu 4:2 in proti Hašku 4-2. V smislu pogodbe mora nastopiti Ferencvaros v Mariboru s komoletnim prvim moštvom, ki ga tvorijo samo mednarodno znana imena nogometne repre. zentance Madžarske Tekma se bo »tiče. la na igrišču v Ljudskem vrtu ob 15.30. V predtekmi se bosta STečala SK Mura iz Murske Sobote in Maribor H Porasla je Concordio, Haška in Gradjan-skega, svojega lokalnega nvaaa Gradijan«Kega ie P&nčevski SK je odpravila z visokima rezultatoma 10 : 0. podlegle so ji subotiška Bačka. famozna šabačka MaČva in uovo-sadska Vojvodina. Izredno dobro se drži ▼ letošnjem prvenstvu. Po ugodnem izidu na spitskih tleh je z 2 : 0 odpravila bivšega prvaka BSK, beograjska Jugoslavija pa je komaj izbilo iz nje gol. Iz navedenega je jasno, da je nedeljski gost ASK Prmorja zelo resen tekmec, k-ga nikakor ne smerno podcenjevati. Kritika letošnj h Sla vi ji aib nastopov soglasno po udarja, da je njena enajstorica moštvo, ki bo tudi najboljšim kand'datom za ponosni naslov državnega prvaka odvzelo še marsikatero dragoceno točko Primorje bo moralo zaigrati z vsem onim elanom ;n požrtvovalnostjo. ki je moštvu prnesla že marsikak lep uspeh Ce se bodo nade. ki jih v tem pogledu stavimo v domače moštvo. upravičile, bo nedeljska tekma zelo zanimiva, polna vznemirljivih trenutkov, ko bo zmaga dveh precej izravnanih moštev visela med dvema mrežama Kdo bo uspešnejši, kdo srečnejši, bo pokazala igra, na katero je dolžnost športne Ljubljane, da pohiti v čim večjem številu, dokumentirajoč s tem ne samo pravilno umevar^e podpore svojem« predstavniku, temveč manifestirajoč voljo prestolnice Slovenije, ki tudi v tej panogi športa noče zaostati za drugimi središč- Jugoslavije. P rog rem bo izpopolnila ob 13.45 zanimiva tekma mod prvim moštvom Prmorja in Grafiko, nakar bo sledila ob 15.30 giav.na atrakciija pod vodstvom sodnilka g. M ku-ličiča fz Zagreba. Športne vesti iz Celja ASK Pr »morje : SK Jugoslavija. Prvo moštvo ljubljanskega Primorja bo igra o na praznik 25. t. m. ob 15. na Glaz-.ji •» Celju prijateljsko nogometno tekmo z Ju-go^iavijo iz Celja. Gledalcem se obeta športni užitek, ker se bosta obe moštvi potrudil., da bosta nudili lepo igro. SK Trbovlje : SK Olimp V nedeljo ob 15. se bo vršila na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Trbovlje in SK Olimpom iz Celja. Table-tenis timrr za prvenstvo Celja se bo pričo! v nedeljo 2. aprila ob 8. v dvorani Ljudske posojilnice. Pristop imajo vsi verificirani in neverificinani člani table-tenških klubov v dravski banovini. Izbirni miting za cross-country r Celju. SK Jugoslavija v Celju bo prredil v nedeljo s startom ob 10. dopoldne v Samostanski ulici in ciljem istotam izbirni miting za oross-country na progi Samostanska ulH-ca — Prešernova ulica — Kralija Petra ce-sla — Cankarjeva cesta — Jožefov hrib — Skalna klet — Grer.adirjeva brv — Breg — mestni park čez brv ob levem bregu Savinje do gostilne_ g. Same,i na Ložnici — Jo-stov mlin — Križ v Medlogu — Babrao — Lava — Ljubljanska cesta — Prešernova ulica — Samostanska '".lica. Na zadnji se}: mediklubsfkega odbora LN'P v Celju so biili določeni termini za pomladanske prvenstvene nogometne tekme in izžrebani naslednji pari: 2. aipr-la Atletiki : Laško; 9. aprila Olimp : Celje; 23. aprila Oli mp : Atlet ki; 30. aprilla Jugoslavija : Arletik: 7. maja Jugoslavija : Laško; 14. maja Laško : Celje; 21 maja Jugoslavija : Olimp: 28. maja Celje : Atletiki ; 11. jun.jp Laško : Olimp; 18. juniii" Celje : Jugoslavija. Redna seja medklubekega odibora v Celju bo v ponedeljek 27 t. m. ofc 20. v khi-bovi sobi hotela »Evrotpe«. Službeno lz LNP. (Predsedstvo.) SK Hrastnik in SK Amater se obveSčata, ds se mora odigrati 18 mmuitei podaljšek v soboto 25. t. m. ob 35.30 pod vodstvom s, s. g. Vidioa, v kolikor se kluba n« sipo razumeta, da odigrat apodaljšek na veli. konočne praznike. Eventuefcri sporazum je javiti brzojavno danes do 17. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. V nedeljo 26. marca: igrišče Hennesa ob 8.30 Sparta : Svoboda . Vič g. Zupan, ob 10. Jadran : Slovan g. Lukežič; igrišče Eirije Ob 10. Ke-ka : Domžale g. Vidic, igrišče Korotana ob 15. Korotan : Hermes g. Ahčan, igrišče Primorja ob 13.15 Primorje I : Grafika g. Ramovš, ob 15.30 Primorje : Slavija, stranska sodnika gg. Grozni k in Mrdjan. V Trbovljah Amater : Doberna ob 15.30 g. Wagner iz Celja, v Hrastniku Rudar : Zagorje ob 15.30 g. Dolinar iz Ljubljane. Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 22. t. m.) Prvenstvena tekma SK Bratstvo : SK Korotan je preložena na 9 aprila Oba kluba se ponovno pozivata, da nemudoma predlozta svoje igralske podsavezu v verifikacijo Za 25. in 26. t. m. določene tekme odpadejo, ker Bratstvo iu Korotan ne smeta še nastopiti, ker nimata še verificiranih igralk, Cakovečki ?>K pa prepušča obe tekmi paT for-fa t Celju in Iliriji Sodniki gg. Versel. Peterka. Zupan. Luin in Vol čini naj ne potujejo k tem tekmam. Podsavez opozarja vse interesente za hazenske sod nike, da se bodo vršili v kratkem savezni izpiti. Ako se pri i a v zadostno število kandidatov. bo priredil podsavez zopet teoretični in praktični kurz za te kandidate Pri-jeve je treba poslat na naslov Rupel Milica, Poljanski nasip 14. SK Ilirija. (Nogometna sekcija.) Vaien eestanek za juniorje bo danes ob 18. v klubsk- sobi kavarne Evrope (Vhod z dvorišča ) Rezerva ima svoj sestanek istotam ob 19 Na te sestanek se vabijo />last- Hort ner. Lah II.. Lombar m Eiselt Treningi za rezervo ^n jmrorie so ods'ej ob torkih in četrtkih (Težkoatletfka sekcija.) Zarad' nastopa 1. aipnia nai pridejo vsi dvigaSi. rokoborci in boksarji danes sigurno na trening. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi gostovanja v Celja ae vabijo oa sestanek ob 20. t Dftovrtl dboroid L oadBtr.: Krivačič, Jeršek, Moljk, Zemijak, Pišek I, Habicht. Bogme, Haaal, Terček, Petelin Šinkovec, Bervar, Baum. Runii. Lute, Caleari. Danes od 15.30 dalje obvezen trening za Idgino moštvo. — (Lahko-atletslka sekcija. V nedeljo ob 10. redni country trening Pridejo naj Ogrin, 2or-ga, Haasi, Armin. Marjan Srakar naj nemudoma javi svoj naslov. SK Jadran. Danes ob 20 strogo obvezen sestanek vsega članstva pri g. Sokliču (Oblak), na katerega se vabijo posebno Kosmač, Kotar in Kocjan zaradi tekem t pomladanski sezona. Vremensko pOrOfcilo JZSS Rateče.Pianica. —i. jasno, sever, snega 30—100 cm, sneg deloma srenj, deloma pršič. Preko praznikov tečaj ing. Janše. Kranjska gora. —4, barometer stoji mirno, 2 do 20 cm snega. Bohinj. V Pianicah ca 1 m snega, deloma srenj, deloma pršič. vreme jasno, sever. Mrzli Studenec. —8, 80 cm snega sneg pršič, vreme jasno, sever. Velika planina. —4, 35 can snega', pršič. smuka p>rav dobra. Krvavec.. —5, jasno, veter severozapad, 20 cm pr. šiča, suh pršič. smvika idealna, izgledi za nedeljo in sanušfee ture ugodni. K«fce. —8, 10 cm pršiča. močno sneži, smuka dobra, izgledi prav dobri. Menina planina. 40 cm snega, vetrovno, jasno. P<>-horje. Mariborska koča in R-uška koča —8, 20—30 cm pršiča, jasno, mirno. Klopmi vrh: —9, 30 om pršiča, na stari podlagi 20 cm, jasno mimo. Koča na Pesku: —10, 40 cm pršiča na stari pod-lagi 20 cm, jasno, mirno. Senjorjev dom: —10, 30 cm pršiča na staro podlago 30 tsrn, jasno, mirno. SS/ n Mozirje dobi Sokolski dom Dne 17. t. m. se je vršila v občinski posvetovalnici trga MoiZirje važna seja, ki ,e trajala pozno v noč Na dnevnem redu je btia giavna točka: podaritev na.p>i sez dane telovadaice v popoino last sokoL&ikega društva Mozirje. G. župan Goriča; Mat ja je v polurnem uvodnem govoru posvetil veliko painjo mozirskemu Sokolu, omenil njegovo 30 letno nacionalno ie o in veliko potrebo po lastnem domu. V znak hvaležnosti za 50 letino delo je predlagal,- naj se započeta stavba kot simbol trga M>z'rje podan v popoino last sokolSKigu društva. Z vidnim zadovoljstvom so gospodje občinski odborniki pozdravit govor gospoda župana, ki je bil nad vse utemeljen SedH je govor odbornika in staroste mozirskega Sokola Trogerja, ki se ie zahvalil gornje-savinjsbi posojilnici v Mozirju za darovanih 50.000 Din v prid sokolskemu društvu za gradnjo doma, kar znači v današnji veliki denarni stiski neprecenljivo zaslugo. Nato je povzel besedo g podžupan ter podčrtal važnost razbremenitve občinskega dolga. S tem, da se je sokolsko društvo Moj rje obvezalo dokončati za početo stav bo s podporo gomjesavinjske posojilnice, se občina trga Mozirja razbremeni dolga za naijmanj 100.000 Din, kar znači skoro p<. lovično vrednost gotove stavb« m kar za davkoplačevalce trga Mozirja velike važnosti. Sledilo je načelno glasovanje, prt katerem je gilaaovajbo za podaritev staw'be sokol-skemu društvu 7 odbornikov io eden proti, (vseh odbopniškiih mest je 9). Pri glasovanju o podrobnih pogoyih je bil v enakem glasovalnem razmerju dosežen sporazum razen ene točke, za katero so pa glasoval vsi odborniki brez izjeme Gospod žiupan 96 je ob koncu zahvalil vsem odbornikom za tako solidarno delo m veliki čin. ki g» je občina Mozirje storida za veliko naconel-no stvar naše lepe domovine Jugoslavije Za veliikodui9no9t obč'nskih očetov m čl« aov gornjesaviinjske posojilnice ▼ Mozirju bod1' na tem mestu v imenu eokolfflcega društva Mozirje izražena bratska zahvala z zagotovilom, da postane Sokolski dom v Mo-ziitfu ne le žarišče kuhiume in telesne vzgoje, ampak močna nacionalna trdnjava v 03rčju lepe Savinjske doline. Prosvetni odsek Sokola Ljubljana— SiSka vabi vse k predavanju drevi ob 20. v vell(ki dvorani Sdkolskega doma Predava »♦eski šolski referent g. Alojz Urbančič o Masarvku. Predavanje je združeno z isto-.menskim filmom in je posvečeno 83 letnici predsednika ČSR. Vstop prost. Zdravo! Petek. 24 marca. LJUBLJANA 11.15: Šolska tira: Na meji treh držav (Viktor Pirnat). _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. borza. — 17.30: Salonski kv;ntet. — 18.30: V zapadnočeških kopališčih. — 19: Francoščina. — 19.30: Starost zemlje in seološke letnice. — 20: Preno6 iz Varšave. — 22: Cas, poročila plošče. Sobota. 26. marca. LJUBLJANA 7.30: Čebelarstvo. — 8: Nasveti za kmeta. — 8.15: Gimnast:ka. — 8.45: Poročila. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Preno6 cerkvene glasbe. — 10.30: Šah. — 11: Pevski dueti: gg. Zupan in Go-stič. — 12: Cas, plošče. — 15.30: Slovenske narodne (g. Dermota s sal. kvintetom). — 16.30: Tucičeva dramatska legenda »Golgo-ta<. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester — 16-Pesmi. _ 16.30: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka elasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldaa?ki koncert — 20: Prenos opere iz gledal šča. — Plesna glasba. — PRAGA 2«.25: Operni večer. — 22.15: Mešan program iz Moravske Ostrave. — BRNO 19.25: Godba narodne garde. — 21.20: Plesna glasba. — 22.15: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 17: Orkestralen koncert — 18.25: Lahka in plesna glasba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.05: Chopinove balade. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka glasba. — 15.15: Pesmi. — 16.40: Zborovsko petje. — 17.40: Dunajski simfonična orkester. _ 18.40: Donski kozaki. — 20.15: Operetni večer. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 19: Spevo;gra — 20.05: Zabaven program. — Plesna elasba. _ KONIGS-BERG 19.10: Orgle. — 20.10: Kratkočasen lovski večer. — Plesna fodba. _ MCHL ACKER 19.10: Svaboke pasmi. — 20.05 Operetni večer. — 22.45: Plesna glasba Iz Berlina. - BUDIMPEŠTA 17: Godalni trio. — 18.15: Madžarske pesmi. — 19.45: Lahka godba. Gganski zločini v Prekmur ju Murska Sobota, r marcu. Najbrž nikjer drugod nimajo oblasti toliko opravka s cigani, kakor baš v Prekmur ju Ne samo, da 90 nevarni tuji lastnini in da kradejo, kar jim pride pod roke, ne le da izvršujejo najpredrznejše vlome, ampak strežejo celo po življenju kar priča zadnji dogodek, ki se je odigral ▼ Skakovcih Pred dnevi, že v jutranjih urah, se je podal kmet Geder Jožef iz sobe na dvorišče. Ko se je že hotel vrniti v sobo. je nenadoma s&šal, da nekdo trga deske iz svisJi na koncu hiše. Ker se tudi tamkaj nahajajo kokoši, je takoj sumil kaj pozni gost namerava. Da bi ga pregnal, je poklical hlapca: »Tolovaji so!a V tem hipu pa je že počil strel m Geder se je zrušil. Izstrelek je zadel Gedcrja desno v trebuh in je na lavi strani pod rebri izstopil Na strel so takoj prihiteli doimači. ki so težko ranjenemu Gederju nudili pomoč Ker pa so le uvideli vso resnost njegovega stanja, so ga nemudoma odpeljali v najbližjo bolnico, v Radgono. Kljub takojšnji operaciji pa je Geder že po nekaj urah podlegel poškodbam. Kakor je ugotovila preiskava, so bile na kraju zločina 3 osebe. Sledovi bosih nog so peljrli proti bližnjim Strukovcem. Dejanja so bili takoj osumljeni cigani in ne brez vzroka Številne tatvine kokoši so bile v zadnjem času na dnevnem redu in ničesar ni bilo pred cigani več varno. Takoj dmgi dan se je podala orožniška patrulja v bližnjo cigansko naselbino. Ko pa cigani opazili orožnike, je eden izmed njih z vrečo stekel proti bližnjemu gozdu. Po temeljiti preiskavi okolice 30 našli pod dračjem skrite ukradene kokoši. Pa se je pri zasliševanju cigan zapletel v protislovja in izdal še nekaj svojih pajdašev Glavni med njimi je Baranja Aleksander, ki tudi ni mogel dati točnega odgovora, kje se je v pritični noči nahajal. Osumljenci Baranja, Horvat in Cener navajajo isti čas odhoda iz naselbine in tudi isti čas povratka. Gotovo so vsi trije bili skupaj na svojih zločinskih potih. Pokojni Geder j« bil ustreljen z vojaškim samokresom. Pri hišni preiskavi pri ciganih se seveda ni ničesar našlo. Pač pa so nekateri videli, da je pred dnevi imel Horvat samokres, ki ga je pa še pravočasno zakopal Vsi trije cigani so bili odvedeni v zapor. Prebivalstvo je močno razburjeno. Delomržni cigani so paraziti. Več no prosjačenje z grožnjami sili ljudi, da jim od svojega težko zasluženega kruha, dajo kolikor morejo. A tega jim še ni dovolj. Kriminalistika Prekmurja zaznamuje največji procent ciganov in kljub vsej strogosti oblasti se ta element, katerega je vedno več, ne plaši zločinskih podvigov. Spri co zadnjega dogodka se je resno bati, da bo ljudstvo samo z njimi obračunalo. Iz življenja na dežel! Iz Ptuja Po nedolžnem nevarno ranjen. 21. t. m. ponoči je začuti 29 letni vinačar Franc Vogrln pred svojo hišo v Kicarju prepir. Večja družba fantov se je pretepala. Vogrin jih je od daleč opazoval. Na. enkrat se je pojavil pred njim viničar Martin Vrtačnik z nožem in Vogrina brez vsakega povoda sunil v levico in nato še v levo stran prsi. Ranjencu so domači nudili pomoč, nakar so ga odpeljali s ptujskim reševalnim avtom v bolnico, kjer 90 ugotovili, da je rana v bližini srca. j— Tovarniška nesreča, v tovarni sbro-Jil v Majšpergu so hoteli v sredo popraviti 4 m visoko kad, ki je bila montirana na 2 m visokem stebru. Delavci so posta, vili oder, katerega varnost je hotel pre-izkusiti delavec Rudolf Furman. Pri tem pa se mu je ziomila deska in je padel 6 m globoko z glavo na tla. Obležal je nezavesten. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima poleg ran na glavi tudi notranje poškodbe. Iz Kranja r— Gledališki oder Narodne Čitalnice opozarja, da ponovi v soboto in nedeljo, obakrat ob 4. uri popoldne smeha polno burko »Drzni plavač«, z g. Hlebšem v naslovni viogti. Burka je pri premieri doživela popoln uspeh in do kraja napolnila dvorano. Za okoličane ugodne zveze. Ko_ nec pred sedmo uro. ★ JESENICE. Cflep&evakio društvo na Jesenicah javlja da bo v soboto 25. t. m. ob 10. ▼ risalmici osnovne šole predaval vrtnarski nadzornik Josip Štrekelj o po mladnem delu na vrt«. Vabljeni in dobro došilS vsi! POLJCANE. Te dni Je bU pri Bauman-mi občni zbor gasilnega društva,, ki obstoja že nad 45 let in je pri nas najstarejše društvo. Posamezna poročala so pokazala precejšnjo društveno delavnost. Da_ nes ima društvo 156 podpornih, 15 rednih in 4 častne člane V teku leta je bilo 6 vaj, 4 seje, 2 veselici, 12krat pa je hiteflo članstvo bližnjem« v nesreči na pomoč. Društvo ima moderno motorno brizgalno in avtobus. Med letom se je vršil s strani JGZ pod vodstvom podstaroste Vengusta pregled vsega orodja in je bilo društvu za vzorno delovanje izrečeno priznanje. Pri tej priliki so bili 4 člani tudi odlikovani z s&£0hj£nim križcem češkoslovaške gaaflBke sveže. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za načelnika g. Josip Baumajm, za namertnl-ka pa župan g. Anton Medved. Blagajnik Je Adolf Baumann, tajnik Pepelnak, društveni zdravnik dr. Hronovsky. Sprejetih je bilo na novo 5 izvršujočih članov. SLOVENSKA BISTRICA. V soboto se Je vršilo tu zborovanje učiteljstva iz slo. venjebistriškega okraja Udeležba je biJa predvsem velika zaradi obravnavanja tako zvane »težke zadeve«, zaradi katere je bila na pristojno mestoo odposlana predlagana resolucija. G. kapetan Mandrovič je predaval prav zanimivo o strupenih pičlih in o obrambi proti njim. Sledilo je kratko situacijsko poročilo. V zaščitni odbor bo bili izvoljeni poleg predsednika Miloša Tajnika še gg. Rismalova m Metlika. Opozarjajo se vse šole, da prispe v Slovensko Bistrico v začetku njaja film »Zlatorog«. Prihodnje zborovanje bo maja v znanem trgu pod Bočem, v Stud eni ca h pri Poljča. nah. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številk« za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga t %, 6. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, S. padavine ▼ mm. — Temperatura: prve številke pomenijo višio, drage najnižjo temperaturo 23. marca Ljubljana 7, 76S.6, 0.8, 44, NE 1, 1, —» Ljubljana 13, 767.1, 5.4, 18, E9, S. —, —; Maribor 1, T&8.2, 0, 40, N6, 2, _ —; Zagreb 7, 7«7.4, 1, 50, N12, 10, —, —; Beograd 7, 762.2, —2, 90, NW8, 10, S anes; Sarajevv 7, 766.3, —4, 80, Wl, 10, 5. aneg; Skoplje 7, 760.6, 1, 60, W12, 10, _ —; Split 7, 761.5, 2, 40, NE18. 2, —, Kutd-bor 7, 758.5, 5, 40, NW8, 9, —, —; Rab 7, 766.9, 0, 40, WNW1«, 2, —, Temperatura: Ljubljana 7.1, 0.1; Maribor 5.8, 0; Zagreb 7, 1; Beograd —, —J; Sarajevo —, —5; Skoplje 6, —0, Split 1; Kumbor —, 4; Rab —, 0. Sonce vzhaja ob 5.59, zahaja o® li.W. '^nna vzhaja ob 5.2, zahaja ob 16.2S. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Krog s kredo. Izven. Znižan« cena. OPERA Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25. ob 15.: Pri belem konjičku. I*-ven. Znižane cene. — Ob 20.: Proslava materinskega dne. Izven. Nedelja. 26.: Erika. Izven. Znižane cene. Klabnnd: »Kros; s kredo« je eno najboll efektnih del kar jih je naša drama v poslednjih sezonah igrala. V režiji g. Debev-ca je v eni sezoni imelo 16 uprizoritev. Letošnja uprizoritev je v isti zasedbi, le viS-jega 6odnika igra namesto g. Leva rja g. Lipah in drugeaa kulija namesto g. Smer-kolja g. Železnik, Sicer nastopijo: ga. 5ar>-čeva, ga. Medvedova, ga. Mira Danilova in ga. Rakarjeva ter gg. Debevec, Cesar, Jati. Skrbinžek, Greaorin. Sancin, Jerman in Po-tokar. Letošnja repriza bo jutri. Veljajo znižane dramske cene. levima opereta »Erika« se poje po presledku dveh mesecev zopet v nedeljo, dn« 26. t. m. ob 20. po znižanih cenah. Zasedba običajna, vsebina je zabavna, prepletena z lepimi glasben mi točkami, ki so se hitro udomačile in so splošno priljubljene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 25.: študentje smo. Nedelja. 26.: Študentje smo. Premiera domače operete v Šentjakobskem gledališča. Jutri ob 20.15 bo premiera izvirne operete »Študentje smo.. .<, ki sta jo napisala Metka is Danilo Bučar. Poleg skoro V6eh članov odra sodeljjejo pri predstavi še člani okteta »Ljubljanskega Zvona«, jazz-orkester Sokola I in mešan zbor. Ker vlada za to predstavo ogromno zanimanje, prosimo cenj. občinstvo, da si preskrbi vstopnic« že danes od 10. do 12. in od 15. do 17 pri dnevni blagajni v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek bo točno ob 20.15, med izdajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen — Opereta se bo v nedeljo ponovila. MARIBORSKO (»LED A LISCE Petek, 24.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 25.: Orfei v podzemlju. Premiera. Nedelja, 26. ob 15.: Navaden človek. Uprizoritev SJSU. — Ob 20.: Grofica Marica. Zadnjič. Znižane cene. Praznik in nedelja t gledali??«. Jutri bo premiera »Orfeja v podzemlju«, burleskne operete francoskega skladatelja J. Offenba-cha. Klasična muzika in posrečeno satirično lejanje tega dela sta pripomogla, da je atal-no na repertoarju vseh gledališč. Premiero pripravljata kapelnik Herzog in režiser Povhe kot gost — V nedeljo zvečer bodo ponovili privlačno opereto »Grofica Marica«. Opozarjamo na poslednjo uprizoritev tega melodioznega dela. Zaradi oboklosti g. Tovornika bo igral komornega slugo Penižka g. Gorinšek. HoIlywood odpira ateljeje Zaradi uplahnitve bančne krize v Ameriki so hollywoodski f imski ateljeji ponovno odprii svoja vrata. Bančno krizo pa so filmski diktatorji izrabili za to, da 90 filmskim zvezdnikom skrčili doslej visoke prejemke za 25 do 50 odst. '.i'-*" i '•" v. ■•'/■:'■. .IX , « iV. Zahvala Ob smrti naše ljubljene Sme JSfff«2e**stč • /»(v re?« Itfcott se s tem zahvaljujemo vsem, Id so nam ▼ času njene bolezni stali ob strani, zlasti g. prof. dr. Serkotu za njegovo pomoč in skrb v najtežjih urah, usmiljenim sestram za trud in požrtvovalnost, vsem darovalcem vencev in tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnioa bo v ponedeljek 27. t m. ofc «. uri zjutraj v križev-niški cerkvi. 3986 Rodovina tnidevBS ln sorodstvo. W. MECKAUER: 22 Hana išče poti Roman. Hana je bila sama presenečena, da rti mislila na to. V svoji radosti nad upanjem, ki ji ga je bila dala sestra voditeljica, ie bila čisto pozabila vprašati, kaj je bito bolniku. »Jutri bom vse poizvedela,« je poparjeno odvrnila. Liza je plosnila z rokami. »Za Boga, otrok, ali se boš kdaj izpa-metovala? ln to pravi, da je bilo že omoženo, in hoče stati na svojih nogah! Da je kaj takega sploh mogoče! Najprej se žalosnš, vse tedne posedaš kakor živa nesreča, tebi nič, meni nič jo popihaš iz pisarne, in nazadnje pozabiš tisto, kar je najvažnejše!« »To ni najvažnejše.« se je uprh Hana. »Najvažnejše je. da doktor Schroter okreva, da se opomore m spet ozdravi.« »Otrok!« Zmotil ju je WoIfgairog, ki je še v plašču stopil v sobo in poprosi ženo, naj se podviza, ker se mora takoj vrniti v pisarno, kjer ga pričakujejo zastopniki nekega ameriškega patentnega konsor-cija. Med tem, ko so pripravljali mizo, ga je Hana odvedla v kraj m vprašala: »Ali se ukvarjaš zdaj tudi s patenti?« »Samo pravniško. Pogodbe sestavljam. S stvarjo samo nimam nžkakega opravka. Za to ima tovarna inženjerje.« »Na primer doktorja Schroterja?« Izzivalno ga je pogledala. »Da, seveda doktorja Schroterja. To je njegova skrb. Jaz se ni- koli ne vtikam v njegove posle. Sicer pa ne morem govoriti o tem; to so tovarniške skrivnosti.« To rekši se je obrnil proti vratom, da bi si zunaj unul roke. Hana ga je pridržala. »Tako mi ne uideš, prijatelj,« je veselo vzkliknila »Tvoje tovarniške skrivnosti se mi zdSjo zelo sumljive. Ali so tako tajne, da niti ne smeš povedati, kaj se je zgodilo z doktorjem Schroterjem?« VVolfgang je v zadregi pogledal oko h sebe. A Liza je bila šla v kuhinjo, tako da ni bilo nikjer rešitve. »Kaj hočeš prav za prav?« je vprašal dokaj osorno. »Hočem, da mi poveš resnico! Že nekaj tednov smo v negotovosti zastran njega, tudi tvoja žena že ugiblje to in ono, tri, ki prihajaš v do Irko z ljudmi in gotovo vse veš, nama pa ne poveš ničesar!« »Dopust ima,« je rekel. »Nisem vedel, da bi vaju utegnilo to zanimati.« »Ne samo dopust. Bolan je.« Wo!igamg se je zdrznil. Hana je razločno videla, kako se je njegov obraz izpremenil. V zadregi se je napravil raztresenega. »Ali si bila pri njem?« »Seveda, če dovoliš.« »Tedaj moraš sama najbolje vedeti, kako in kaj.« »A prav nič lepo se mi ne zdi od tebe, VVolfgang. da nama nisi povedal. Midve z Lfzo bi se bili gotovo že kdaj oglasili m povprašali. kako se počuti.« »Ne maram, da bi Liza hodila k njemu,« mu je ušlo. Njegov glas je zvenel dokaj ostro. »Zakaj pa ne?« »Liza naj se zadovolji s tem. da opravlja, kar je njena gospodinjska dolžnost, vse drugo pa pusti.« »Ne maraš ga, to je vse, že davno vem. AU se tS zeti č&oveko Ijubno, da niti bolnemu ne prizanašaš s svojo mržnjo? »Ženska spada v hišo,« je trmasto vztrajal pri svojem. »Liza je ženska starega kova. To sodobno občevanje s tujim? moškimi ni zanjo. Ti, ki si mlajša rn ki ti je duh našega časa domač, iahko misliš drugače, ako hočeš. Jaz za svojo osebo sem vsekako pristaš starih nazorov.« Hana je osupnila. »Ti praviš to?« se je nehote zasmejala. »Prav ti? Veš kaj, Wolfgang, zelo smešen si.« Tako se mu je smejala in ga dražila nekaj časa. »2ai mi je, da sem se ti razodel. Pri meni je stvar čisto drugačna.« je rekel m globoko zasopel. »Aha. dvoma moralka zakonskih mož.« »Badi pametna. Hana. ti tega ne razumeš. Moja zadeva je zelo resna. A zanesi se, znal se bom ukrotiti.« Po dolgem otresanju se je vendarle rešil nadležnice. »Sicer pa.« je dodal, »vajin doktor Schroter nit; noče. da bi se ljudje brigali zanj. Se posebej mi je pisal, naj vama nikar nič ne povem o njegovi nezgodi.« »Nezgodi?« je vzkliknila Hana. »Torej je bila nezgoda?« »Da. kaj vem, saj ti je menda sam vse povedal?« VVolfgang je b;! že jezen. »Nikar naj te vest ne peče. VVolfgang, da si izdal njegovo skrivnost. saj pojdem kmalu spet k njemu, m to pot bi mi gotovo sam povedal« Pn kosilu sta dami vneto govorili o doktorjevi nezgodi, ki je bila tako zagonetna, a iz Wolfganga ni bilo moči spraviti ničesar več; očividno ga je jezilo, da je vobče kaj povedal Liza je zdaj vztrajala na tem. da hoče videti tisto pismo, m VVolfgang je moral obljubiti, da ga zvečer prinese, ker ga je imel v pisarni Cene maUm oglasom tenftve Im dopisovanja, vsako 6«etl* LHn tf- ter enkratna pet-tfojbuia sa kitro alt t« dajan jo naslova Dia i.—Oglasi trgtn^kega M reklamnega enačaja, vsaka beseda Do% i.—■> Po Dtn I.— sa besedo $a taračurtajo nad alf t vsi oglasa k) tpadajo pod rubrik* »Kom pa kam«, »Auro-moto« »Kapital«, »V najem«., »Posest* »Lukah« »Sta atrvanja oddam. »Stroji« »Vrednote«. »Informacije«.. »Živali«, mObrt« tn »Les« tet pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslu-lek«. če * oglu.wm trudi toslutek. oziroma, če se tiče potnika Kdor d ps pod tema rubrikama lič* zaslužke di c/užb*. plača ta se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri n Jutra" Bežigrad Tyrševa cesta 37. Prodajalna Raui mehe r, ki sprejema tudi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. K lor tfi6t BoMo pot mka. plač» i» vsako !><-<-n t 8840-5 Zastopstvo za Osiiek ki ok^Uco tš.'em. Cenjene ponudbe n* naslov: Atmin Seg"9. igenturno k omis iona t« radnja. Ostjek 1 — I,w>ka uide« 13. 8776-5 V*U» tnwda 50 pa.:. u dajanje aai»!"ve ali r-» Sif-tr m S Dia (11 Mlajšega erkoslikarja a tudi soboslikarstva ln jikro-p'je-nja (Spritzmaile-rei) aprejmt-m. — Pismene j>.rnwibe 5 pogoji na na »'•vv: Ivan f5<-ozie. sol.o-Siiktr, Kuriovac. 8853-1 Več kurjenih šivilj aa moško penijo, in nekaj učenk u Inxie!«w3nje tir dih ovrat-trfcov sprejmem takoj. — Vprašati v tovarni perila Ka.rol Pa.;k. Gaberj-e pri Cei.11. 8SG6-1 Brivskega pomočnika dobro v«sm ranega v brivski stroki in striženju bu-b: frizur. sprejmem takoj »ji p»o dogovoru. V posod bi je navesti starost in pomočniško lobo. — Irftiotam j^rejmem tudi frizerko t žAieine jn vodn-e ondulaciij«. Nast.mp takoj aii po dogovora Hrana ln stanovanje v b®. po »ndbe e pre^risom spnife val i.n mhtovo plače na-Oivirfčni Stane. Sesalni sa za dame ai gospode. Gornja Rodgo,na. ' 886^11 Kuharice ►obarto« 1^k',«t« proda jalfc«. ien^ko o »obje d«>br tapis^nj* » Bsoffnutn — Informacij* daj« bir« »Central« Beo (fr»4 Vasiioa 6. Telefon fc. 26-ffiS 7310-1 Službe išče Vaaka beau> pa 8 Din. d ; Strojnik »onter • to«ide-vn« lt-ebratibo a m.nf-go.rtn-p prakf--' (."i vW.wh podjetjih. ♦iuibo. Na^^i kot *kU.»>6nA prot"' t»v ais. O«j. dopt««* prodni JST <*fw«* Ml i-fv. .9».rn*omi«i«. Prodajalka stara 20 let, izužema me-šane stroke, leili kjerkoli namestitve — ttudii v tra-f;ki. Cenj. vprašanja n« gt-a.vuo ia.'0g0 tobaka v Sb.voi.ci ob Sa.vi, 8Š46-2 Mlad zobotehnik vt^šf vseh de>l v zlat.n in kavčuku, žeii nam-eščenje. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra t. ŠJS9-2 Skladiščnik išfe kjerkoli tnesto skla-diSfnika alii or>g tw»močn)i-k«. Ponnflbe aa o.?i3sni .vldolrk »Jutra< oofl Stfro »Pošten«. 8S11-2 Čebelar abidelek »Jutra« pod »čebelar«. S013-2 Korespondentinja s tr^ovpko šn aiivokfltsiko prak-o ter znamj^m slov. in nemške ste.nogra.fij« — želi meeto za t-afcoj. Po-n-u.ibe na og!tis.n.i oiidejlek »J-n-ra-c pod šifro »Pridna mof<. 89C4-2 Mlad trg. pomočnik sedaj prost, žeji meeto v mannfaiktorni tngovirai kot. praktikam'. v svrho na-diiljFne izobrazbe. Zav.ei jo-na fvkrbs v hišL Prjprav-Ijeti tu-di nekoi' plačatč. — C^njeme ponuidbe pri'isi oa os.as. oddelek »Jutira« pod znaC-k-o »Prakt-iika.nt«. 89:7-2 Vsaka b«irg'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Po!ovij na cena« 8184-10 »Ford« avt !im««4na. pet sedež en. voze® 18.000 km, v najboljšem stanju takoj prodam. Iafu.rmac.i.je v garaži Union 8912-10 1 Otrla^i og. značaja ! J 1 Dii beseda; ta d:i 1 ' janje naslova ali n \ j šifro S Din. — Oglasi ' »onialneea tna^aja »sa 1 ka beseda 50 par: ta j lajanj« naslova aii t» j šifro Pa 3 Din. (61 i Radeburške plošče za pekovske peči garantirano pristne razpošilja ne vsako pns'aio franko R Vieihaber Ma rj.bor. Kopitarjeva □« 8. 8S>2-« Otroški voziček 1obro ohranjen ugodno naprodaj za 350 D™ v Ru tirjevi Uil-ici 4. podpritličje % 8S74-6 Razno kuhinjsko pohištvo ia reJiika omar« radi m-j itvs poeem! naprodaj. — Jfaslo^ v oglasnem oddelkti '»Jutra«. 8904-6 Razprodaja sadnega drevja Ve5.j« število vispkodebei-nih in pritličnih jablan ter hrušk, prvovrstne po 10 Din. drugovrstne po 5 Din. Po železnici najmanj 20 komadom, oddaja Kmotij-ska družba v Lj-ubljani — Sovi trg 3. 8780-6 Olepšajte svoj vrt z ličnimi betonskimi ploščami ob gredicah, katere nudi po telo nizki ceni J os. Oi.hlžf, tvor ni Ca cementnih azdelkov, TjrrSeva cesta 69. 8600 t-sako besedo 50 par Pri vseh oglasih ki sa taračunajo 00 Utn 1*-ta besedo. w zarnCuria enkratna pristojbin* f>in 5-— ta kitro ah ta d a lan je naslova V ti nstali uglasi socialnega snač*.ja te računajo po jO par ta vsake beseao Enkratn* pristojbina ta iitrrj aii za dajan ta naslova pn oglasih., k1 te taračunajo po Vi par za vsake besedo, t trnke Ihn J.— NafmanfH znessek pri oglasih po bO pas ta beseda fe Din 10.—. %rt oelasih po I r>tn ta besedo pa Din 15.— Vsa pristojbine ta mai- oglast fe plačati pn predaji n uredila, 0» nvna hh fe xhsh w oismt/ rthtmern t naročilom Dolomitni pesek za posipanje d rorišč. vrtov im kegljišč Vam dobavi nai&oiid.neje K. Vodnik, Podutik it. K. Naroda se tudi pri »Jeklo« Ljubljana. Stari trg. Telefon 28-45. 8437-6 Otroški vozički najnovejše oblike po te4» nizkih cejia.h v trgovini M Tomšič. Sv. Petra e. št. 52. 82S3-6 Otroški voziček gkibofc, dobro ohr3.nje.ti ugodno naprodaj v Šiški (Liti.bl ia.na VH), Jernejeva cesta '8/1. S02O6 Es-a!t Saxopbon dobro ohranjen, ereibra-u godn o proda Sta>nfe> Weixl, Msri.bor. 8942-6 Biedermayer garnituro dot»ro ohr4uijwio. skrinjo, taibernakei vift.rioo io lestenec radi poana.njka.nja prositom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6023-6 Oglasi trg. enačaja p« 1 D« »»seda; ta dajanj« oasiora aii ta šifro S Din. — Oglasi socialnega Enačaja vsa ka beseda 50 paar: ta dajanj« oaslova aa ra &fw> pa 8 Din. (1) Kupim hrastove stebre, krajniike in vezi. za dolgo. 2 m visoko ograjo v Mariboru. Ponudbe skupno ali posa meztio pod »Ograja« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 8901-7 Oleandre in slKoo lepotičje kupi Zirovnilk Ljubljana. Tavčarjeva 6. 89*29-7 Vsaka teoeda 1 Din. i ia lajanj* naslova alt i se.bo. ki bi mi nudila brezobrestno poso jiio. Ponudbe na oglasni iddoiek »Jutra« pod šifro »20.000«. SS50-16 Kupim vloge Kmetske posojilnice i-rt Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Ponudbe pod »Denar ta.koj« na oglasni oddelek »Jutra«. 8800-I6 Kdor posodi 3on r; za 10 dol. mu vmwt! 400 Din. Ponudbe »ros'm aa oiglas. oddelek »Jutra« pod iinnčko »Nujna pomoč«. 8914-16 Gospodična pro« dobrosrčno osebo "« koj za 2500 Din posojila, proti vrnitvi 3000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« po«. 891.1-.18 IVsa-ka beseda 1 Din. I ta dajanj« naslova aH f ta fcifr« pa 5 Din. (20i | Hišo ali posestvo e hipoteko Prve hrvatske št>edi,0iiiice aM Ljubljanske kreditne banke kupim. — Ponudbe na poštni predal št. 29, Celje. SS27-20 Dvonadstrop. hišo renrtabilnio. sredi Maribora za 720.000 Din. kakor tudi kmetije in gostilne prodaja posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 31. 8SS.->-20 Mlekarno obsitoje^o več lot. n« prometni! točk.i o-ddani. Pifa.'i na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dobra točikn«. 8928-19 Vsaka brneda » Din. ta dajanj« naalova tU šifro pa 5 Din. (24) V oglasnem oJdelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: A. 100. April ali maj. Brivski salon. Cista. Dobra nagrada. Dalmacija. Dobra Ši.virja, Dober okus. Družica, Dena,r, Diskretno Elektrika. Enkrat v živ-lij enju, E! frida. Eksist e nca Energiija. Fotografiranj* po na.rooi.lu. Francoščina 2, Ford, {Mat ,>'0. Fra.nkfurt, Gotovina 7500. Gotovina 20, Gostilna. Goopodččna iT tobečn« tovarne, Hitro. 150.000 gotorvine. Hiša, Iz-ve7.ha.na. Idealno srce. In diistriija. Ideal em mož 1033 17. bo-na eksistenca. Ereč. Knjižica mestne hranilce, Knjigovodja biiamciet. Kriza cdha.a, Ljubljana takoj. Ljnibl.ja.na 600.000. Le.oa slovenščina. I>*po iem.ljn?6e. Maj 19S3. Me-Si-t^nvo, Mirno in fcis'o. Mlad udovec, Mirna stranka Mesečno lft« M a dosit, M;.zar. Najom. Nagrada 19r?3. Nizka najem nina. Nov«j6i tip. Okolica LJubljane, Poštena, Pod pora, Penzčijiomeir, Poceni, Enosob. stanovanje takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8908-211 Vsaka bceeda 50 par. j aa dajanje naslova ali I ta i ifro 8 Din. (23: j Parcele polfrg gorenjskega kolodvora ugodno prodamo Plača »e" lahko deloma tu di v hranilnih knjižicah. — Pojasnila pri Stavbna družbi. Ljubljana. Tvrševa cesta 17. 8697-20 Kupim hišo dvo- dio trfetanovanjslro, proti mesečnemu odplačilu od 1500 Dim naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blizu mesto« 8007-20 Pozor! Pozor! TJgodna prilika! Majh.no posestvo z lepo biišo im gospodarskem poslopjem ter novozidanimi svinjaikii, 25 minti.t od Celja. za glavno cesto, zelo ngiodno prodam. Razkaže in pojasnila daje Franc Jakš«. Babno štev 22 — Celje. 894S-20 Oblatila Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na ilova aii ta šifro 5 Di' Oglasi socialnega tna čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ili m šifro 5 Din (181 HMB za jutrišn}o štev. naročite še danes. V nedeljo „Jutro" zaradi futrišnf. praznika, ne bo izšlo. Kdor »Bdi preti ram. plača aa vsako besedn l Din: kdor pre hrano pa ta besedo 50 pir; ta dajanje o« ilova iln šifro 8 Diu. Din. (141 Trgovski ogrUm 1 Din Dva rejenčka sprejmem v dobro oskrbo po 150 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8&93-14 Lep kostum teannop!av. mo^ke fazone, za večjo damo. prodam. Gledališka uJica št. 2/II. 89'33-ia i Ot»«la 1 DL11. j - r«šte v I. n«ds.w»pj« oddam takoj tri prostore Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8927 19 Vsak* Oest-di i | sa dajanje naslova ali > ia šifm na 5 Din (331 j Semenski krompir gorenjski, beli »Oneida« in zgodnji »Rožnik« dobavlja f>o ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 8762-33 Priden in pošten, Plačljivo takoj. Pr-ev-zeim inventarja, Pridna moč, Pro me tna, Sigurno plačilo, S. M. 31a, Spodnja Šiška, Spo sobna moč, Solnčno, SelbsttJluschuing. Su.ho dio 500. Snažno, S;a en. {Strogo, Takiofl ali aprii. Tkalnica Ljubljana, Točen plačnik 22, Ugoden nakup Uvoz, Učiteljica. Ugodno. Veselj« do zidanja. Vila ali hiša. Vestnost, Vedno hvaležna. Voz, V dvoje je lepše. Vrtnica, V. K. 18. Vzgojiteljica, Vodi sama. Velika, Vredna. Vi;o-iica, Verzi.ran, Zanesljiiv Sil1 Zelo poconi. Za goto vo. Zanesljiva 30. Za april '494. 150.000. 70 in 80. 45, 500.000, 3C-80. ; VsaKa tM»edda.m z aprilom ali [>ozneje za 600 Din m+wečn..i v Mostah. Prtised» 1 Duii tn dajanj« naslova aii u iifro pa 5 Din (27 Vsaka 50 pa-r: n dajanj« naaJov« ali n »Ura 8 Din. (23-a; Miren gospod prlvatm' uradnik ;^če maj hm) in čisto sobo. o* ira go. 1 Zelem jami ali oko Sci. pr boljši lniž;nt. — Ponudbe na >g'as videlek •Jutra« pod šifro »M ajši« 8204 23'a Prazno sobico ali kabinet, s posebnim vhodom, iščem za takoj ali s 1. aprilom. — Po-nmdbe na og a.»ni oddelek »Ju.ara« pod šifro »Odsoten cel dan«. 8S01-23/a Psa čietokrvtie tiasmt-. d^breiga čuva,;a kuf.im. Ponudbe i navedli) pasme. -^arosr: in cene na naslov: Dr. R. Karba. Kamnik. 8702-27 Vsaka basela . Di.n j «4 dajanje naslova al' ; »a šifro rvi ' Din '29 | Pletilni stroj št. 10 kapr!m, zamenjam aili vzamem v najem. Ne-elo^. [>ove oglasni oddelek »Jutra«. 8847-29 >.linsko se?alo (Cilinder) ali dvodelni Plaosichter in en predilnf stroj fSpininmn^chine) vse rabljeno, kupim. Ponudbe z opisom na 05:asm oddelek »Jutra« p..d značk« »Mali obrat«. 8019 29 Vsaka ix*ed» 1 D1.11 ta dajanje naslova ai> ta šifre pa K Dta. (37 1 _i Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ull^a št. 5 n1 tinktura Vam odstrani popolnoma kurja očesa in trdo kožo (»Hornhaut«). Dobiva se povsod. 114 raODA SE 8 stanovanp&s vila | na Ble!weis«*vi cesti 1 Plačilni pogoji najugodnejši. Pola?- j« nila: Tehn. biro. Gradišče 13. 3968 j| j^&giisa^MjiTfflag« g''S^^r^T^t-'■ »T1 " '-1*^*3 Tovarna čevljev v Zagrebu v, od čiščenja do finish. Spjno prvovrstne moči z večletno prakso naj stavijo ponudbe pod »br. 33501« z navedbo plačilnih zahtev in dneva nastopa na Pubiicilas d. d. Zagreb, II i ca 9. 3937 gostilničarji, restavraf er II! Bermet \ino črnino iz FruSke gore nudi B. Marinkov, Gremski Karlovci, hruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vuio je edinstveno na svetu Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora. 302 Čitajte tedensko revija »ŽIVLJENJE IN SVET« Vsaka btsaeda 2 Diu. za (L,janje naslova ali šifre p* S Dia. (25) I 45 let stara poroči gospoda, radi skuip ne otvoritve mlekarne. — Do4«se na oigiasni oddelek .-Jutra« pod »Poštena 236« 8863-25 Glasbila i Vsaka OeoHda 1 Din. I I ca da lan je oaslova aH I | ta iifro p. 5 DitL (26V I Gramofon prvovrsten i močnim iv\. kom na.rvečj« kovčeg ie popolnoma nov ;er 30 lo bro »hranjenih pioič «kn Drodam Naslov v t^.Ar oddelku »Jutra« 8203 26 V Sloveniji in Gorskem Kotarju kar najbolje vpeljan, potuje s svojim avtomobilom in obiskuje redno vse kraje v tem rajonu, išče zastopstva solidnih in zmožnih tvrdk. Cenjene ponudbe pod S. il. 315 na oglasni oddelek »Jutra«. 3949 Kratek klavir močan, dobro ohranjen, za 4000 Din naprodaj na Glincah. Tržaška cesta 24 — trgovina Uran. 8896-26 Ing. Josip Bricelj in soproga Pavla javljata strta neizprosne usode, da nama je ugrabi'a smrt smčka-edinčka SGORČKA v nežni dobi 19 mesecev. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti dne 24. marca ob %4. uri na farno pokopališče Sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, dne 23. marca 1933. Naznanilo! Na zalog-i imam stalno svežo zeleni o k-arfiolo. salato vseh vrst im d-ugo Zahtevajte po ludbe ali kličite telefon št 34-5«. B TViber Ljub liana. Vidovdsnska e. 8. — Cen« brezkonkur^nčttel 89.19 33 Stanovanje | solnčno 1 vos "h no. t ka ' binetom kopalnico ic pli-i nom '•ddum i majem Na 1 s ov pove oglasni »dd.-;ek »Jutra«. »02-21 Dvosob. stanovanje t prt tik lina mi ^ddam ■ " aprilom št. 12. Gregorčičevi al. Pozor tovarnarji čevljev i n čevljarji! Stečajnina (konkurzna masa) tt. »Klek« tovarne čevljev Slovak i Weiss v Zagrebu, se proda potom ustmene ofertalne licitacije na dan 29. marca 1933 ob 11. dopodne v Zagrebu, Branimirova ulica 43 (poslopje Penkale) in sicer razni stroji potrebni za izdelavo čevljev, najnovejši modeli prvovrstnih tvrdk, nadalje inventar po-slovnice in tovarne. Naprodaj je takisto mnogo pribora ter kalup in usnja. Pobližja pojasnila pri konkurznem upravitelju Mlinaricu dr. Miroslavu, odvetniku v Zagrebu, Jelačičev trg 15, telefon 28-92. Blago je na ogled vsak dan od 9.—11. in 2.-4. ure. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.