GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The unly Slovenian Daily : in the United States m m m Issued every daj except Sundays and Legal Holidays < qj 50.000 Readers, s- ^ TELEFON PISAJLNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4G87 CORTLANDT. NO. 62. — STEV. 62. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 15, 1916. — SREDA, 15. MARCA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Vroči boji na vseh frontahJ Nemčija in Rumunija. Začetek nove bitke ob Soči. Rusi proti Bagdadu. Nemčija v skrbeh radi Rumunije.; Dve močni ruski armadi napredu- ! Misli, da čaka na izid bitke pri jeta. — Obleganje Trapezunta se I Verdunu. — Rumuni za Francoze.' je pričelo. — Stiska Turkov. AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO POGNALI ITALIANS NA VSEJ ČRTI NAZAJ. — PRI HRIBU SV. MAR TINA SO ODBILI AVSTRIJCI SEDEM ITALJAN-SKIH NAPADOV. — OBSTRELJEVANJE AVSTRIJSKIH POSTOJANK NA DOBRDOBSKI PLANOTI. BOJI ZAPADNO OD REKE MAAS. — VROČA AR TILEHTJSKA BITKA ZAPADNO OD LENSA. — PO LOŽAJ OB BELGIJSKI MEJI. Berlin, Nemčija, 14. mit r ca. — Ob soški fronti se je začela peta velika bitka, o kateri se še ne more me reci. kako se bo končala. Najhrže bodo Avstrijci tudi v tej tako uspešni kot so bi J i v prejšnjih štirih. Italjani so dobili velika ojacenja in imajo na razpolago skoraj polovico več artilerije kakor so jo imeli dosedaj. Poročilo, ki ira je izdalo avstrijsko armadno poveljstvo. se glasi: Te dni se je začela ob soški fronti peia velika bitka. Italjaiki so parkrat z vso silo navalili na nas, toda mi smo jih vedno pognali uspešno v beg. Sovražna artilerija je pri Tolminu strašno obstreljevala naše postojanke, pa kljub temu ni povzročila nobene posebne škode. Pri Plavi je dospel sovražnik ravno do naših žienatih ograj. Ko je stopila naša artilerija v akcijo. se je moral umakniti. Veliko več so pretrpele pred sovražniškim ognjem naše postojanke na Dobrdobski planoti. Kot se euje, imajo zdaj Italjani skoraj pol o vi eo vee topov, kot so jih imeli v ostalih štirih bitkah. V bojih se je najbolj odlikoval 4'». ogrski domobran- ski polk. Rim, Italija, 14. marca. — Ttaljansko vrhovno poveljstvo razglasa: Prt'Koveretu v dolini Lagarina je bombardirala avstrijska artilerija naše pozicije in poškodovala več naših vasi. Y zameno smo mi obstreljevali železniško postajo v Toblahu. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Po dolinah vir« -ijo goste meglr, po gorovju je pa tako velik sneg, da ne more biti skoraj niti govora o kakem prodiranju. Ob soški fronti divja najhujša bitka pri hribu sv. Martina. Včeraj smo vjeJi 54 avstrijskih vojakov in dva častnika. Zaplenili smo tudi dve strojni puški in troje tO|K>\ . Ženeva, Švica. 11. marca. — Iz zanesljivega vira se jc doznalo, da so odbili Avstrijci pri hribu sv. Martina s«-d<*m italjauskih napadov. Pariz, Franciji«, 11. mana. — Pomčilo, ki ga j<% izdalo danes popoldne francosko vrhovno poveljstvo, se glasi tnko-le: Artilerijska bitka zapadno od reke M; ta s šc ni končana. .Vernei so bili začeli prodirati ob desnem bregu reke Man«, toda na še kolone so jih uspešno ustavile in pognale v beg. Kakor ka/.«-. m- bodo Nemci ničesar opravili s svojo ofenzivo pri Verdunu. < V bi šlo vse po njihovih načrtih, bi morali biti že kdaj lastniki Verduua in bi morali stati ye pred Parizom. London, Anglija. 14. mnren. — Danes j«* bilo tukaj ti rad no razglašeno: Sovražnik je razstrelil danes zjutraj dve mini južno od pr: kopa La Bassee v neposredni bližini Neue Ohapel-!e. XaA" izhaja vsak dan iserašl nedelj ln i>raznikov. LAS NAROD A" 1"Voice of the People") Issued -very day except Sundays and Holidays. ubscrlptioa yearly $3.00. Ait vrrt i Moment op ftfcreemenl. }>isi brez 11« "Ipisa in o*ebnostl ae ne prioWujeJo. inar naj we blasoToU i*»*iljati po — Money Order, i spremembi kraja naročnikov pro-tu<> da S4' nam tudi prejšnje bi-Itiuli^«' naznani, da hitreje naj-(lemo naslovniki*. in p i»iiljatvam naredite ta nasioy: LAS NAKOD A" 'If St., New York City •n 46S7 Cortlandt. Mehika in drugo. iivo je opaziti, kako ra pozdravili nekateri listi iogodke, ki so se jiripetili i mestu Columbus ob nit ji. Zdaj. so mislili, je pri-ko bomo tudi mi imeli doščenje — vojno in ma ■ nad ubogo Mehiko! - prišlo uanagloma ui ne-;auo. Hinavsko so obžalo->"e, ki jih je pomoril brez-loeinee in ropar, mož. ki •aiiju zrasel in se nikdar drugega. V resnici pa so Ijali ta dogodek in raz- - » se do vseh mej. Ko se delo, da že stoji nekaj ti-riakih vojakov ob meji, ki ,knjo povelja, da udarijo > in Mehiko, ni bilo ne i ne kraja hvale predsed takih ljudi, ki so vedeli sihdob samo grajalne be li so po vsem videzu nje sprotniki samo zato, ker lal veselja s tako-le kako vojnico — 4*einen lusti-inen Krieg" — kakor je oje dni dolgokraki uem- gledala vojna z Mehiko, ki bi mor-,> čevljev za seboj. Ivo so jo dobili, je bila popolnoma razmesarjena. Dne .'i. marca smo revieo pokopali na katoliškem pokopališču. Prisrčna hvala vsem. ki so se udeležili pogreba. — Mat. Kikelj. zastopnik Cllas Naroda. Cairnbrook, Pa. — Pri rodbini John Batista se je pred kratkim oglasila gospa Štorklja ter ji podarila zdravega in krepkega sinčka. Čestitamo! — Poročevalec. Nokomis, HI. — Ker se nikdo ne oglasi iz te velike slovenske naselbine, hočem jaz nekoliko opisati tukajšnje razmere. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo tri podporna društva in soeijalistieni klub. Pred kratkim so ustanovili fantje pevsko društvo * 'Zarja' \ ki tudi dobro na preti nje. Ko zapojejo. jih je kar veselje poslušati. Ta pred-pust bi bilo gotovo nekaj porok. Mali junak. Iz spominov neznanca. Rnski spisal P. M. Dostojevskij. (Nadaljevanje). Bil sem razdražen: vreli sta v meni nejevolja in sovraštvo, katerega dotlej še nisem poznal, ker sem prvič v življenju trpel resnično gorje, razžaljen je in o-, rain očenje. lu res je bilo tako, in da bi pretiraval. V meni, otroku, je bilo surovo zadeto prvo. še neizkušeno. še blodeče čustvo, bila tako rano razgaljena in zastraše-na prva blagodišeča deviška sra mežijivost in osmešen prvi, morebiti zelo resni estetični vtis. Seveda moji zasmehovalei marsičesa niso ne vedeli, ne slutili, kar se jo skrivalo v mojih mukah. Deloma se je pridružila temu neka skrivnostna okoliščina, katere še sam nisem utegnil, ampak se celo bal premisliti. Žalosten in obupen sem ležal na svoji postelji z glavo zarito v blazino. Vročina in trepet sta se menjavala po mojem telesu. Mučili sta ine dve vprašanji: Kaj dvomljivo repu taci j o, do pičice tako, kakor se kak nepoboljšljiv razposajenec baha s svojimi razuzdanimi. objestnimi čini. Zdelo se je, da izziva predrzneža. ki bi se osmelil poseči po njegovi neodvisnosti. Ta predrznež se je naposled prikazal. V zadregi, da so jra morali čakati, in v naglici nategujoč rokavice, je šel brez ogledovanja naprej, se spustil po stopnicah p red veže in je vzdignil bič šele tedaj, ko je stegnil roko. da bi zagrabil za šijo čakajočega konja: toda naenkrat ga je osupnil besen skok konjev na zadnje noge in opominjajoči krik vsega preplašenega občinstva. Mladenič je odstopil iti s strmenjem pogledal na divjega konja, ki je ves trepetal kot list. so pel razdraže nosti in divje kotaril s krvjo zalitimi očmi. neprestano se v spe njaje na zadnje noge in vzdiguje prednje, kakor tla se hoče vzdigniti v zrak in obenem potegniti s seboj oba hlapca. Minuto je slal mladenič ves preplašen, potem je ves zardel od male zmedenosti, dvignil o>"-i, pogledal naokoli in se ozrl na prestrašene dame. "To je dober konj!" je dejal, kakor da govori zase, "in koliko J, Sotraštvo m maščevalnost sta'Toda moj pogled je bil opažen, zakipeli v mojem srcu, ko je krasna j sačen, mi ukraden. Vse oči so se jahalka prišla k nam. da sede na uprle v gospo M-x in presenečena Tan kreda. Ne morem pa pojasniti. kaj sem začutil pri teiu nenadnem pred po splošni pozornosti je tudi sama naenkrat zardela kot dete iZZivu Iiagajivkinem. Kar vsled nesvestnega in naivnega ču-očmi mi je potemnilo, ko stva in se na vso moč. dasi docela sem vjel njen pogled na gospo] ponesrečeno, trudila potlačiti svo-M-x. Hipoma mi je v glavi zablis-' uila misel. .. da. res je bilo to samo hip. še manj kot hip. kot eksplozija smodnika, ali pa je bila mera prenapolnjena in me je moj obodreni duh tako ohrabril, da se'pml splošnim smehom, ki je dal mi je naenkrat zahotelo pobiti na | vsej stvari poseben kolorit. Po-mah vse svoje sovražnike in se] vzročiteljiea vse zmede, ona, ki j jim maščevati za vse in pred vsemi, ako jim pokažem, kakšen sem. jo rdečico s smehom. Vse to je bilo sicer za nepristranskega opazovalca zelo smešno. toda ta hip me je rešil prena-iven iu nepričakovan dogodek bi bilo malo več slovenskih de-dedni klet. Pred kratkim je ustrelil tu-' vladarji."ki mislijo, da jih je dej-jkaj neki Anglež 341etuega Johna stvo, da so bili rojeni v zlatih pa-, Mikliča, ki je bil doma iz fare St.| laeah. povzdignilo nad druge Vid na Dolenjskem. Spadal je k smrtnike. V tem oziru se ne eden. društvu št. 209 S. N. P. J. Rojaki od njih ne loči od drugega. | so mu priredili prav lep pogreb, Večkrat se je že slišalo, da je pevsko društvo mu je pa zapelo kapitalizem in pohlepje privedlo na grobu par žalost ink. — Frank do te vojne in danes že ni dvoma Mlačnik. j o tem. Dogodki so dovolj jasno| Sheboygan, Wis, — Zopet nam pokazali vse to. Angleži vladajo je ugrabila bela žena v naši nasel-od vzhoda pa do zahoda in v nji-;bini priljubljenega moža Johna hovih kolonijah nikdar ne zaide Suliorepca v 68. letu njegove sta-solnee. Nemci bi radi prevzeli nji- rosti. Pokojnik je prišel v Ame-hovo mesto in segli s svojo trgo-| riko pred 31. leti. Iskal je svojo \ino nad Angleže do Bagdada in srečo pri trdem delu v Tower, dalje v Perzijo in Indijo. Vendar Minn., Calumet, Mich., Iromvood. so vsi v enem glasu upili v začet- Mich., zadnjih 0 let pa v Shebov-ku, da gredo za narodne pravice, ganu. Tukaj je po kratki štiri-dokler ni vse skupaj postalo smeš- dnevni bolezni za vedno zatisnil na ironija pred svetom in v zgo- Ali pa me je kdo na čudežen način ta trenutek naučil srednjeveške zgodovine, o kateri niti pičice še nisem imel pojma, da so v moji zmedeni glavi zabliščali turnirji, paladini. junaki, krasne dame.1 zvoki sabelj, kriki in ploskanje ljudstva ter med vsemi temi kriki je bila dosihdob nespravljiva moja sovražnica, prelepa tiranka moja, je naenkrat planila k meni. me objemala in poljubovala. Gledala je, ne da bi verjela očem, ko sem se osmelil sprejeti njen izziv in pobrati rokavico, ki mi jo je vrgla. ko se je ozrla na gospo M-x. Skoraj da ni umrla strahu zaradi mene in grizenja vesti, ko sem plašen krik enega preplašenega'dirjal na Taiukredu; sedaj pa. ko srca, ki laska ponosni duši bolj je bilo vse končano in posebno, kot zmaga in slava — res ne vem. ko je prestregla z drugimi moj ali se je res tedaj porodila ta no-] pogled, vržen gospe M-x. mojo rost v moji glavi ali boljše slutnja zmedo, mojo nenadno rdečico, ko one še bližajoče se in neizbežne ji je naposled posrečilo dodati norosti. ;oda čutil sem samo. da temu hipu vsled romantičnega bije moja ura, srce mi je posko-' razpoloženja svoje lahkomišljene čilo, zadrhtelo, in sam ne pomnim,1 glavice nekako novo. prikrito, nekako sem bi! s stopnic v enem izraženo misel. — tedaj, po vsem skoku pri Tan k redu. tem je prišla v tako vhičenje Mislite, da se bojim.'" sem j vsled mojega "vitestva", da je zavpil drzno in ponosno, ves v planila k meni, me ganjena, pc-vročici. težko sopeč razburjenosti nosna name. veselo pritiskala na in tako zardel, da so mi solze svoje prsi. Čez minuto je dvignila spekle lice. "Boste videli!" In na prerivajoče se okoli naju obeh zagrabil sem za šijo Tankreda, po- tafc0 naivno, tako silno strogo li-ložil nogo na streme, predno je Ce. na katerem sta trepetali in se kdo utegnil priskočiti, da bi me blišČali dve majhni, kristalni sol-zadržal; tisti trenutek se je Tan- zu i„ dejala, kazajoč name s ta- kred vspel pokonci, stresel z glavo, se z mogočnim skokom iztrgal iz rok okamenelili hlapcev in od-letel kakor viha in zakričalo. dovini. v bolnišnici trudne oči. Dne maVca smo izročili njegove zem- Tako in podobno bi tudi tukaj ske ostanke materi zemlji. Pokoj-radi zavladali gotovi stanovi s ni je bil rodom Belokranjee iz Vo-svojiin denarjem v Mehiko in da- tovea. Radi svojega blagega in ti-lje, kjer bi mogli izkoriščati do- bega značaja je bil dobro 2nan in »načine, kakor so to delali Angle- priljubljen med tuživečimi Slo-j ži. Nemci in drugi v Afriki in In- j venci. Tu zapušča 6 žalujočih hče-tliji in drugje. — Žalostno je. da ra. 4 sinove in žalujočo ženo. Bodi se zgodovina tako grdo ponavlja mu lahka tuja zemlja! — Tukaj-vedno po eni iu isti stari, nelepi šnje pevsko društvo "Danica'' je je videla iu kaj takega je mogla' videti poredna plavolaska danes jaz sodim, je za ježo zelo pripra-v gozdu med menoj in gospo j ven, toda — toda, veste kaj ? Ven-M-x? Iu še drugo vprašanje: Ka-(dar ne sedem nanj", je sklenil in ko. na kak način morem sedaj se obrnil k našemu gostitelju s dvigati oči k gospe M-x in ne po- svojim širokim, prostodušnim u-grezniti se tisti trenutek na mestu smevom. ki je tako dobro pristo-od sramu in obupa? Jjal njegovemu dobremu in raz- Nenavaden hrup na dvorišču umnemu obličju, me je naposled zbudil iz polune- "Zato vas vseeno smatram za zavesti, ki se me je bila polastila.' izbornega jahača, prisegam Vstal sem in stopil k oknu. Vse vam!" je odvrnil razveseljeni dvorišče je bilo polno kočij, jezd- lastnik nedostopnega konja, vro-nih konj in tekajočih slug. Oči- če in celo s hvaležnostjo stiskajoč vidno so vsi odhajali; nekoliko roko svojemu gostu, 4'ravno zato. jezdecev je že sedelo na konjih, ker ste na prvi mah uganili, s ka-drugi so stopali v kočije... Tedaj ko zverjo imate opraviti", je do-sem se spomnil na nameravani stavil važno. "Mi li verjamete, pohod in polagoma se je polašče- da sem jaz. ki sem triindvajset val nemir mojega srca; pazljivo ]c-t služil pri huzarjih, že trikrat-sem se začel ozirati po dvorišču, imel naslado ležati na zemlji po kje je moje kljuse. Toda ni ga. bi- njegovi milosti, to je ravno toli-lo: gotovo so name pozabili. Ni- kokrat. kolikokrat sem sedel na sem se vzdržal iu sem planil na tega zajedavca. — Prijatelj Tan- st:L vrata, naglo zaobrnil na desno' vso moč na dvorišče, ne misleč na kred, tu ni nič zate: oči vidno je i11 se spustil mimo mreže, tjaven- kako neprijetno srečanje iu svojo zate ustvarjen kak Ilija Muronec.|^an. ne da bi iskal poti. Šele vj "Baseler Naehriehten" poroea-nedavno sramoto. | ki sedaj Še na zapečku sedi v vasi tem trenutku sem zaslišal za se- j0 iz Petrograda. tla je ear pokli- Grozna hoviea me je pričako- Karačovem. pa čaka, da ti izpa-l^oj krik petdesetih glasov in ta eal bivšega poljedelskega ministra vala. Za takrat ni bilo niti konja, k 111 Monessen, Pa. — Dela se s polno paro vso dni v tednu. Neka--tolnn tednik, ki si zdaj!;0™ oddelkj poslujejo tudi y so- ^ bodo rojaki tudi nadalje tako rdunskih utrdbah razbija prazno butieo. ;or kaže razvoj dogodkov, to veselje prijateljev vojne joroženega umešavanja v o in njene notranje razmeji lu minilo. Predsednik \Vil-»bro uvideva, da ima sedanji orični predsednik v Mehiki, Carranza. težke dolž- boto in nedeljo zvečer. Plača je| zanimali za naše predstave, je naš nekoliko pnboljšana. toda sem »e obstanek gotova, stvar. Mi bomo, svetujem nikomur hoditi za de- storiU Vse. kar bo v naši moči, za lom. Brezposelnih je veliko, oni, napredek naše naselbine. Pozdrav ki pa delajo, nočejo dela popu-l ^akom sirom Amerike! — Vik-stiti. V žebljarni "Nail Mills" se'tor Kastelieh. je nekaj časa stavkalo. 6. marea| Morley, Colo. — Družini Jako-se je zopet pričelo z delom. Prej ha Tomška je umrla dva meseca so zasluzili operatorji po 29 m pol stara ht>rka. sožalje! — Na- centa na uro, zdaj pa zaslužijo po ror.nik enega jezdeca in si s tem pridobil nove, nesporne lavorike. , , , . . . ,1 "Kako. vi ostanete!" je zakri- drgetal m se vspenjal ves prepla-' ,avolaska ki j<% na ysak na. sen. Dva hlapca sta ga previdno držala za uzdo in vsi so stali previdno daleč proč od njega v spoštljivi razdalji. I11 res se je zgodila neprijet-' ^^ nost, vsled katere nisem mogel tudi jaz odriniti. Razun tega, da so došli novi gostje ter zavzeli ne s tem. da ni pustil na sebe še tudi ne vem. kako sem se re-j sil. Jahati sem znal, ker sem se cavalier servant pri njej. "Ali se res bojite;" Bogme, da!" je odvrnil mla- "Govorite to resno?" "Oujte! Ali res želite, zlomim tilnik?" d,- a si Marquette. Mich. Potrebujemo 400 dobrih goz-učil; toda moja kleka je bila bolj darjev za delati drva in plačamo podobna ovci kot jezdnemu ko- $1.iq od klaftre. Gozd imamo lep nju. Seveda bi bil zletel s Tankre- v ravnini. Stalno delo pozimi in da, ako bi bil imel ta sploh časa poleti ter dobra stanovanja ozir. vreči me raz sebe : toda naredivši karupe, zdravo podnebje in dobra kakih petdeset skokov, se je na- voda. Damo delo tudi peelarjem enkrat prestrašil ogromnega kam- in družba jim preskrbi ves potre-na, ki je ležal ob cesti in jo poce- ben les za šende. Za vsa nadaljna dil nazaj. Obrnil se je v diru, to- pojasnila pišite našemu zastop-da v tako ostrem loku. da mi je niku: še vedno uganka, kako da nisem John Knaus, Dobro so tudi'zaveda dej-V13 cen*ov; pomagači zaslužijo po a ravno tako malo pra- 22 ceutov- ~ K' Cairnbrook, Pa. — Dela se po- segati v stvari, ki ga nt1 , kakor bi imela Mehika iti se v Popravek. — K zadnjemu dopi-1 su Louis Balanta iz Lorain, Ohio,! je pripomniti, da je umrl tam Fr. voljno, pa s tem še ni rečeno, da Ve ver. Vzrok smrti: rak na želod-zadeve Združenih vsak, ki bo prišel sem, služil! eu. Bival je že dolgo v Lorainu in V Ti kakor je imela malo pra-jtri ali štiri dolarje na dan. Voz Se ni Šele pred kratkim preselil A\ stri j a umešavati se v no-j zelo primanjkuje. V tej okolici so tja kot je bilo napačno poročano. ]•> razmere neodvisne Srbije štirje premogorovi, dva pa nano- Pr vojno. Ker je Wilson ves čas svoje predsedniške službe deloval v tem smislu in se doslej že večkrat izognil vojne z Mehiko in njenimi profesijoualnimi hajduki, se je ravnal tako tudi tokrat. Naznanil je Carranzi, da noče osvojevati roparja, ki ogroža varnost življenja in imetja prebivalcev v ob- vo odpirajo. Sem naj zaenkrat še nikdo ne hodi. — Poročevalec. Thomas, W. Va. — Delavske razmere so se ja'ko poslabšale. Dela se 2 do 3 dni na teden. S 15. marcem bo družba zaprla tri pre-mogorove za nedoločen čas. Samo-obsebi je umevno, da bo veliko de-dja, temveč ugonobiti samo lavecv prizadetih. Sem naj nikdo ne hodi. — Naročnik. Nckomis. 111. — Dela se še pre-_ 11I1 krajih Združenih držav. Cej dobro, pa ne mislite, da zato, Na prošnjo Carranzove vlade je ker kompanija potrebuje premog, dovolil, da se te ekspedieije proti: Zdaj ga stresajo na kupe. ker se bliža prvi april. Ta dan bo natn- Villi udeleži tudi Carranzova vlada s svojimi četami in se v slučaju potrebe ame posluževati ame- Ameriška bojna ladja s tajnimi povelji. Mobile, Ala,. 13. marca. — Kri-žarka "North Carolina", ki se nahaja sedaj v Peusacoli, je dobila zapečatena povelja, najbrže za službo v mehiškem vodovju. Vojna naročila Združenih držav. Philadelphia, Pa.. 13. marca. — Iz Sehuvkill arzenala so odposlali sinoči dvajset železniških vozov, napolnjenih z oblekami in potrebščinami za ameriške vojake ob mehiški meji. Polkovnik George H. Van Rose, poveljnik arzenala, je odklonil povedati natančno mesto, reč potekla pogodba med delodajalci in delavci. Družbe se izgo-riškega ozemlja, kakor se bodo varjajo, da nimajo nobenega do- Z Inižene države posluževale me-|bička. Sam ne vem, kdo spravi kamor so namenjene omenjene po-lii^kega. j profit. Mi delavci ga gotovo ne.—jtrebščine. Ce tega ne bi dovolila vlada F. M. V nedeljo popoldne je prišlo ne- Združenih držav, je skoraj goto-| Morley, Colo. — Dela se vsak'nadno naročilo iz Washingtona, vo, da Združene države ne bi rme- dan, plača je še dosti dobra. Ker nakar so takoj naložili vozove, ki le proti sebi samo nekaj tisoč Vil-j vsak dan pride sem veliko novih So zapustili dvorišče arzenala v lovih privržencev, temveč tudi premogarjev, se delo težko dobi. dveh vlakih. Carranzo in njegovo vojsko in Sem ne svetujem nikomur hoditi. J Chicago, 111., 13. marca. — Pol-sploh vse mehiško prebivalstvo, ki J. Tomsik. jkovnik A. D..Kniskern je dobil da- sploh nikdar ni bilo naklonjeno) Wylam, Ala. — Tukaj so 3 slo-ines naročilo, da mora takoj odpo-Amerikancem ali drugim tujcem,' venske družine. Delavske razmere slati na njehiško mejo 790,000 por-ki jih zaničljivo nazivljejo "grin- so srednje. Zaposleni smo v pre-'cij mesa, ki bo tehtal 640,000 fun-gos' \ V tem slučaju si moremo j mogorovih, pa kakor se sliši pri- tov. Prvi del odpošiljatve bo od-lahko predstavljati, kako bi iz- manjkuje vozov. — Leo Bruce. poslan nocoj. ' vse prostore in pobrali vse konje, 1 t ** . „ odletel iz sedla kot žoga kake tri Box GO Forest Lake Mir* sta zbolela še dva jezdna konja.I ■"T,xlaj ta .OJ zasedlte seŽnje daleč in se razbil v drobne (24-2 lSx v 2 d1! Aleer C katerih eden je bil moje kljuse., konJa! Ne boJte sc' silno je pohle- k0SC0j in ka^0 da si ni Tankred -—-- Pa nisem bil jaz sam v takem po- ven- N? bo takoj bo pre-'pri tem naglem obratu izpahnil ISCE SE ložaju, kajti tudi za našega nove-1 ser sk.! ofUMiviia . V vvh t»*h redovih kaži* ta 7iu i«'*is.t. da teže po čudnih pretiranih, n« navadnih in tudi ntj naravnih *t\ 'areh, kakor i bi bile ta ie liogu po- sflnn* všeč.: Tako n. p r. ji- kina u po 5i<»ha-l luedovt mi :rt i m ki rt i lovni usta-| Nekega petka popoldne sem šel v mali družbi v džamijo, katere ime sem pozabil. Ko sem prišel tja. videl -.»-m sredi džamije v krogu kakih 25 dervisev, deloma pokritih. deloma gologlavih. Bilo je zbranih precej tujcev, ki so gledali prizor, kakoršen mi je bil znan iz stik in potopisov. Nekdo j.* delal taki /. bobenekom in drugim zvenečim orodjem, derviši s se pa priklanjali in se z glavo in s hrbtom zopet dvigal i ob udarcih orodja. Priklanjali in dvigali so se razni različno: ta se je sklonil ja-ko globoko in se potem zasukal s hrbtom dal«*«"' nazaj: oni pa je le /ložno iti po maiem delal svoje po-klone. Kadar so se priklonili, so zagnali nekako tak glas. kakor ti-»ti, ki jako krepko s sekiro udari: izrekali so pač "Alah!" t'udno votlo in tudi neprijazno se je glasilo to klieunje. Jedcu izmed dervi-► ■v iue je posebno bodel v o<"*i. Bil Malo pred smrtjo mi jc rekel pokojni oče: — Peter, če hočeš da se novca, kar je navsezadnje popolnoma vseeno. Občinstvo pozdravi s ploskom to veselo naznanilo, naslednji dan pa'Na letnem sestanku nemške želez-roma v časopis novica, da se pred-'ničarske družbe je rekel predsed-stava zaradi raznih ovir ni mogla nik dr. S pr in go rum, da so se raz easopisu po- blinile angleške nade v nič, ker so mislili Angleži, da se jim bo posrečilo uničiti nemško industrijo, ki je potrebna za nadaljevanje vojne. Rekel je nadalje, da je kaj ta kega nemogoče, ker ima Nemčija sama dovolj sredstev, da obratuje s polno puro vse svoje tovarne. Tekom dolgega časa, je rekel dr. kdo je purana Springorum. se je nemška industrija privadila obstoječe razmere ter vršiti. Nekoč sem bral v roeilo o veselici: "Naša afera je krasno uspela. Hvala cenjenim našim gospodičnam ki so prodajale v narodnih o-dorah srečke za živega purana, hvala vsem, ki so itd." Poročilo brez konca in kraja, samo v nje^i iti bilo omenjeno zadel. Ko me je kmalo zatem nanesla' premagala vse težave, kar je po-pot v tisto naselbino, sem vprašal sledica dobre organizacije, ki se gostilničarja, kaj da je bilo s pu-' poslužuje vseh znanstvenih sred-ranom. Misli sem, morda ga srec-|*tev m pomoekov, da more dovolj - no preskrbovati armado in mornarico. Posebno železa in drugih kovin so mislili Angleži, da bo zmanjkalo. kar pa je vsega v izobilju, je rekel Springorum. So. Range, Midi. in okolica: m. f. Likovich. Aurora, Minn.: Josip lUgina. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc iti Jakoh Petrieb. Duluth. Minn.: Jovit ia, irub h U * tiki derv -odi med .rabiji, v j Turške uavati n: tt p )au ni« is, izb d zoht [ohamt-d v n< zob. pa je 3 učenei sit pola mosri redo Jniki sc ?»che , učene i pa n«-s »o derviši po-imedaiK-i. bodisi v riptu. v Perziji, zlasti Tujec jih utegne spo- ti bo dobro godilo na svetu, za- de kot so jih vajeni v prijatelj-ponini si tole: pamet uueaj, oble- skem pogovoru, — Iz tistih l»e-ko šparaj. ]>se pusti pri miru* in sed nastne ponavadi cisto pristen vrata zapiraj za seboj! — Tako slovenski pretep, ki nam jc pripo-s.-ni delal in še vedno delam, do- mogel skoraj že do svetovne sla-bro se mi j»a kljub temu ne godi. ve. — Pamet se mi je zadnja leta precej J Semtertja se tudi bere: — "Go-ogulila. takisto tudi obleka, umeri-' vornik nam je čisto podomače raz-ška avtomatična vrata se zap.ro sa- I ožil. kako koristna so podporna ma za menoj, ko me pri tej ali o- društva. ni priliki postavijo na eesto. pes' Ali veste, kako je govoril tisti me pa vsak oblaja, čeravno so ne govornik? — Ne, ne veste, jitz pa zmenim za cucka presnetega. — vem. — Kaj pa misliš, hudič. — ,'i in obilni lasje so se mu usipali Kako naj torej delam. Z ga go ve ga je rekel — da ti bo kompanija po- očeta pameten sin? Veliko slabega magala, če se boš iztegoval v ka-s»-ni poskusil na >vetu. slednjič mi kt m kotu? — Namesto, da zaže-je pa usoda naklonila dvoje naj- reš tiste cente, jih daj v društvo, slabših del. ki mi liajbrže ne bosta boš že vsaj kaj imel od tega! Tak« nikoli odvzeta, lramre«"* |K>tovanje '"•■čez tilnik, kadar je vzravnal gla-o. ali pa so padli kakor velik šop ko zvane Alaha. Dolžni med njii I*© leer j ht vse njegovo gibanje se mi je !lK1 jz.ielo kakor razkazovanje lepe po-1 - v<1 ■• j stave 11 lepih his. Da sem prav so-njegovi i/.Mii ,jii Tuo ogledovalcih. Ta mla-lUieno- j dcuič ni >»i I v zbrani molitvi pri ' Alahu. I d iivi bobna in zvenečega orodja so bili čim dalje hitreji, čim dalje bolj urno in divje so se pri- . . ... klanjali derviši. .-itn dalje bolj so h. 1 ob posebnih prili-i. . v , , . . , , . 1 nropeli. Naposled seje ta komedi- ja ustavila, ne da bi bili derviši ali tulili ali bili penasti okoli ust. ali popadali na tla. Z;ir«-s. v tem slučaju bila vsa stvar prazna komedija. V drugih ijst 1 ob njihovi molitvi, t a-1 ikru, to j'- spominu na! uerviaev najvažnej mora j<) o razne, molitev. . j..! love- tih -In,-vin po-t iti. i ča^ih po noči j lh ^ holj zmnčijo in raz h ieti dražijo, da so sami iz sebe, da se ilrugo« trpinčiti. vedn„. .. ,ijo natanko slušali svojega P,m ustH in Ua k:,kor brez za- lepc Nek ninika, V pokorščini n«- poznajo nobenih ozirov.jfj ravnajo} V,'*T* popadajo po il«*h. To se jim ~ 3 vrline«- navtiušenja ali najvišja ekstaza, v istini pa je umetno pa smešno draženje živcev. Nekatere vrste dervisev namreč glasno vpijejo pri tem pripogihanjn, limine : nekateri so m- s> P» Pišejo z razprostrtimi roka- i i. •-'vari; o der var ali Šejh zasede težkega konja jan kot pa trezen; ta bo dober za- in iskali, pa niso niti ene našli. — bralca zanimati ne- katere posebnosti, katerih pa pri njih nt rualo, bodisi pri molitvi, bodisi pri drugih opravilih ali verskih vajah. Z ozirom na njih vedenje pri molitvi ali zikru jih imenujejo ali tuleče ali plešoče dervi-še, ker pa ni povsem primerno. V ta namen naj opišem, kar sem videl v Kajiri. m j a še po derviših. Da konjsko policaja, ker je bil tri leta pri vo- Ta dokaz še dandanašnji velja, po-k"pito marsikaterega dobro potla- jakih, ta bo za sodnika, ker je imel sebno v Logatcu. v starem kraju že večkrat priliko.) Toda o navdušenju, prepričanju da se je dodobra seznanil s sodni- in drugih naših neobhodno po-jo. ljubimec bo pa ta, ki ima že trebnih čednostih bom bolj naširo-dva krščena otroka, žene pa še ni-, ko drugi pot povedal. — Za danes koli ni imel. — Večja težava je se-1 vas moram samo na nekaj opozo- ri ali celo pohabi, umevno je samo ob sebi. Dervišctn je to v east in v veselje. Ta vsekako čudni in nečloveški obred se imenuje '•dose". "Drugikrat sem videl"', pripoveduje Kavser, "kako so fanatizira-l veda z igro. Igra mora biti zaljub- riti, gospod urednik! Nevarnega ni derviši grizli bodeče liste agav ljena, z ohcetjo na koncu. Naroee sila, nevarnega konkurenta ste doc in kaktusov, katere so jim nudili.'igro "Nedolžnost pred sodiščem", bili. — Res je, da je še mlad in Kottian! Povečana rum tiska armada. London, Anglija. 13. marca. — Iz Bukarešta na Rimmnskem poroča dospisnik "Daily Mail" v London, da zadobiva rumunska nevtralnost od dne do dne večjo prijaznost napram zaveznikom. Poleg tega je značilno dejstvo, da povečujejo rumunsko vojaštvo in vojne potrebščine, dasi sta Avstri ja in Nemčija zahtevali, da mora Iitimnnska demobilizirat i. Najpomembnejše pa so razmere v■ Silistriji. kakor pravi omenjeni dopisnik. To je ona pokrajina, ki so jo morali Bulgari odstopiti Ru-tnuniji v balkanski vojni leta 1912. Ker so se tukaj pojavili mnogi, ki so delovali v Bulgariji prijaznem smislu in proti rumunskim oblastim, so rumunske oblasti pozapr-le vse. ki so se tako pregrešili, tudi uradnike in častnike. Nadalje so odredile rumunske oblasti rekvizicijo vse živine in vseh živali ob meji. da s tem preprečijo j>:voz na Bulgarsko. Velike angleške izgube v Mezopotamiji. Berlin, Nemčija, 10. marea. — Turško vojno ministrstvo ceni an-glešk'* izgube v zadnjih bojih pri Felahie na najmanj 5000 mož. — 1'radno poročilo od 12. marca pra vi: — Sovražne izgube v bitki pr: Lelaliie na mezopotamski fronti so cenjene na najmanj ."»000 mož Smrt angleškega letalca. London, Anglija, 1-J. marea. — Stotnik C. Nicholson, edini sin Sir Charles Nicholsona, člana par lamenta. je našel v soboto svojo smrt pri nekem poletu na Angleškem. Prej je bil že več mesecev v vojni službi na fronti. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naro? nino za "C;las Naroda" in knjige, ka kor tudi za vse drairc* v našo strok« spadajoče posle. Jenny Lintl, Ark. in oltolira: 3Iihae Cirsir. San Franeisro, CaL: Jakob Lovšin. Denver. Colo.: Frank skraltec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jaiuuik. Pueblo. Colo.: Peter Culig, J. M Rojtz. I rank Janesli iu John Germ. Salida, Colo, in okolica: I.ouis Ca s tel lo (The Bank Saloon K Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert ISolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Huilman. Wooduard, la. in okolira: I.nka.-Podhrecar. Aurora, IlL: Jernej B. Verbis. Chicago, IlL: Frank .Turjovee. Depue. IlL: Dan. Bhdovinac. La Salle, IlL: Mat. Komp. Joliet, IlL: Frank Laurich, John Za letet in Frank Bambieh. Oglesby. IlL: Mart. Hribernik. Wauke^an, IlL: Frank PetkovSek in Math. Osrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne in Rudolf Požek. Springfield. III.: Matija BarboriC. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kaus.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Itok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. MineraL Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos. Hinge. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Midi, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. MaoislUiu«. Mich, in-okolica: Frank Claridge, Pa.: Anton Jerfna. Boughton. Pa. in okolica: S. l>m- sai. Darragh, Pa.: Dragutin Slavič. fhinlo. Pa. in okolica: Frank Trobec. Forest City. Pa.: K. Zslar in Frank Leben. FarelL Pa.: Anton ValentJnetS. lit« Henry, Pa.: F. tJotlielier. »ireensburg. Pa. in okolica: Jopeph Novak. In in. Pa. in okolira: Fr. Deicšar. .lohnstoivn. Pa.: Fraat Cabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-solnik. Meadow Lands. Pa.: Genre Sohu.ltz. Monessen. Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. I'ittsburgh, Pa. »n okolit-a: Z. Iflkshe, I. Podvasuik, J. Magister in I*. It. Jh-kobleh. South Bethleiirm. Pa.: Jernej K.v privsek. Steel ton. Pa.: Anton Ilren. Unity Sta^ Pa.: Jo^-ph sker'.j. West Newton. Pa.: .Tosip Jovan. Hillock. Pa.: lr. Seme in .1. Peter nel. Tooele, I'tali: Anton PnJfli*. Winterquarters. C Lah: i.. BlaSich. Black Diamond. Wa< POUČNE KNJIGE: Abecednik Slovenski Abecednik nemški Ahnov neraškrt-angleški tolmač, vezati Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drug-o, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu. vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorili Schitnpffov nemško-slovenski slovar Slovensko-atigleški in angl,- slov. slovar •■Slov.-angl in augl.-slov. slovar Slovenska Slovnica, vez. Trtna uš in trt ore j a Umna živinoreja Umni kmetovalce Veliki slovensko-angleški tolmač Vošeilni listi Veliki vsevedež , Zgodba sv. pisma, ^irovnik. narodne pesmi. 2. in 3. zvezek, vez., po O jetiki Odvetniška tarifa Pa vlili a Pod Turškim Jarmom Pregovori, prilike, reki Revolucij^ na Portugalskem —.20 —.15 —.30 —.25 —.25 — 95 Koparsko življenje Srecolovec Strelec Sv. Genovefa —.25 Sv. Notliurga Tita nik —.50 Trojak, povest —.40 Turki pred Dana jem —.30 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 Zgodovina c. in k. pešpoikn —.70 št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.40 Zgodovina slov. naroda 5. $4.00 S zvezek $1.00 j Zlate jagode, vez. —.50 j Življenja trnjeva pot Življeuje na avstr. dvoru a!i $1.00 j Smrt. česa rjeviča Rudolia (Tragedija v Meverlinguj —.20 —.20 —.20 —.25 —.20 —.30 —.50 .35 —.50 —.30 .40 .30 .50 —.20' —.25 = 1 *1.20< $1.50 —.50 $1.20 —.40 —.50 —.50 $2.00 —.40 —.60 j —.50 1, SPILMANOVE POVESTI: zv. Ljubite svoj« sovražnike 2. zv. ]\faron, krščanski deček 4. z v. Praški judek C. zv. Aru mu ga n, sin indijskega kneza 0. zv. Kraljičin nečak 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. z v. Prisega Innonskcgra glavarja 15. zv. Angelj sužnjev -.ia —.20 —.25 —.20 —.25 —.30 —.30 —.30 —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: —.20 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Idealna tašča —.20 KNJIGE: 3itka pri Visu —.30 RAZGLEDNICE: 5ožični darovi —.15 Newvorske s cvetlicami. ^iganova osveta —.25 humoristicne. božične, no- Don Kižot —.20 voletne in velikonočne, Doma in na Ptujem —.25 komad po —.03 Erazem Pred jamski —.20 ducat po —.25 Fabiola —.35 Z slikami mesta Xew Yorka kočevski katekizem —.25 po —.25 rledvika —.25 Album mesta New Yorka. 3ildcgarda —.25 h krasnimi slikami, mali —.35 flirlanda —.25 flubad. pripovedke, 1. in 2. ZEMLJEVIDI: zvezek po —.20 Združenih držav mali —.10 Ilustrovani vodnik po Go- veliki —.25 renjskem —.20 Balkanskih držav —.15 Jzanami. mala Japonka —.20 Evrope, vezan —.50 fzdajalec domovine —.20 Vojn astenska mapa $1.50 laromil —.20 Zemljevidi: New York, Co- Feruzalemski romar —.45 lorado, Illinois. Kansas, Snez črni Jurij —.25 Montana, Ohio, Pennsyl- Krvna osveta —.20 vania, Minnesota, Wis- Leban, 100 beril —.20 consin. Wyoming in "West Malomestne tradicije —.25 Virginia in vseh drugih Mesija, 1. in 2. zvezek —.SO držav po —.25 Mlinarjev Janez —.45 Avstro-Ogrske mali —.10 Mrtvi gostae —.25 veliki vezan —.50 Va jutrovem —.30 Celi svet —.25 \a različnih potih —.20 Velika stenska mapa V. S. Nedolžnost preganjana in na drugi »trani pa celi poveličana —.20 svet $1.50 OPOMBA: N&roČilom je priložiti denarno Trednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, tli poita ih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. t ol'a s naroda, is. marca, t »i«. gp Jugislovanska B = Katot. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja ISO i v državi Minnesota- Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Pr. dsednik: J. A. CiERM. r>07 Cherry Way or box Brad doek, Pa. Podpredsednik : ALOIS BALAXT. Box 106, Pearl Ave.. Lorain, Ohio. ___ Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely, Minn. Blagajnik : JOHN GOUŽE. Box 10."». Ely, Minn. Zaupnik: LOI'ls COsTELLO. Box "»83, Šalida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVKC. 900 X. Chieago St., .Toliet. 11). NADZORNIKI: MIKE ZrXH'II, 421—7th St.. Joliet, 111. PETEK SPE1IAR. 4'22 N. 4tli St.. Kansas City. Kans. JOHN ATSEC, r»427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK. ltox Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 3(>S—fith St.. Rock Springs, Wvo. G I POR EN TA. Box 701. Blaek Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL. od društva sv. Cirila iti Metoda, štev. 1. Ely, Minn. LOČIŠ CHAMPA, od društva sv. Srca .Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st„ od društva Slovenec, štev. 114. Ely. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve. nuj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G L A S NAROD A". Pismo. Narte Veliko:: j a. K o n e c . V par hipih je bil zopet miren. Obrisal si je solze, na i.jegoveir bledem, propadlem obrazu je po čivala grenka bridkost, smrtei mir. Pograbil je klobuk in odšo s še bolj mirnim možatim kuril kom skozi sobo, miriio, U"iiio ii počasi, kakoi bi prlht',ja: iz gro ha____ Na dvoriš'*-u je vpil nad Toma že m oskrbnik Martin: Iv i ga, poiv."-i jra. klada za spana! de pri goftpo-du I — je deja Tomaž. Saj je pri gospo-du! Iskal sem Vas. — je deja' Martin prišlemu Lipniku. Žrebe iu je nekaj. Stopite v hlev in po trle j te' Crbaii je prikimal in šel, za njim je krevsal Tomaž. Kje ste bili? je vprašal Lipnik. Po de-«|eteljo! j« odvr ml bbtpee in /. neumnim pople dom zijal \ starea. Naj-brž g« bo n-napenjalo! Peril! žrebieek je ležal na tlel ter bolno pogledal * svojimi veli kiini očmi Irbana. Stare«* ga j< odve/al. žrebe ji- s trudom vsta lo. Tako no. vstani. žrebiček' Se zmerom si neumen. Zakaj žre> deteljo, ki napihne? Pa re«-i, dn nisi neumen! O. in kako! Peljal ga je na dvorišče. V hle vn je pozorno bivala kobila ii striffla /. ušesi. — Vidiš, žrebiček zdaj pa v tek — vodi ga. Tomaž iu kimljevega olja dobiš. Hej! — je zaklieal dekli. — prinesite kim Ijevega olja! In naglo! Po dobri pol uri so žrebe zopet prignali. IVra j«- dvignila glave in zarezgetala. — Vidiš. — je de jal Lipnik. - vidiš, kmalu bi bi la ob žrehička' — Kobila je ne-Htrpno bila s kopiti, še Miško st je i>zrl iz kota. — Kako razuinejr živali! Kako zvi-sto razumejo!... Vidiš, moja Iskra, vidita. Miškr in Pera. — sklonil se je med Pe ro in Iskro, pritisnil zvesti konj ski glavi na prsi in jima polpri dušeno Zaiw-petal V uše*»i : Janeza ne Ik> več! O. Janez je padel, o! In kobili sta mirno držali gla vo stareu na prsih in oei so se ji ma mokro svetile. Miško je napenjal svoje slepo oko. da bi videl, kaj se godi. — Ti večni Bog! — je vzklikni), h«- naslonil v jasli in tiščal obraz v dlani. — O moj večni Bog! Pera mu je dihala v lice. *tar-eu so se uftule po obrazu solze Med glasnim ihtcujem je bilo slišati hrzanje konj. Zaslišal je atopinje, obrisal si je oči, pogledal po konjih, ki so tako prijateljsko gledali vanj, da mu je postalo toplo pri sreu. Ne-upognjeno in trdo je šel čez dvo rišee. potih eni odprl vrata, počasi in rahlo, kakor bi stopal v svetišče. Žena je pihala ogenj, z ognjišča se je kadilo. Crban si je po-mel oči in dejal: — No. mati. saj si, kakor bi sedela v gorečem grmu. ln s prisrčno nežnostjo je po-; 'ožil roko na njeno ramo. kakor »i jo iiotel varovati in braniti. Na mizi je ležalo pismo. — Treba bo vseeno pisati, — je lejal po premolku, v tesni zadregi in grozi, ki mu je polnila sive. ' usmiljenja polnim pogledom je ;rl na svojo majhno iu drobno že-io. ki je netila ogenj. Tiha. gri-toča bol mu je sedela v prsih in »a žgala. da je burno dihal, da nu je trepetala roka na njeni rani: ustnice so mu drhtele, da sc ie bal. da ne vzklikne, da ne za-eriči. — Vseeno bom moral pi uiti. Janez ne pride, da bi pisal, nora m sam. .. . Iu usedel se je. ženi se ni upal pogledati v obraz, zakaj bal se je. da se izda, bal se je. da mu pogleda v dušo. - Da. ona bi pogledala v dušo!.... In ko je l^kal stol, je stopil v-lovie tik n je in jo pobožal po ro-'ii in se ozrl v stran, ko mu je po »ledala v oei. Žena je molčala, dutila je nekaj, slutila nekaj — težkega. Crbau pa je pisal: Moji prijatelji predragi! Nam.-nil >» m se Vam pisati par vrstie iu preden Vam nadalje pišem. Vas prav srčno pozdravljam. jaz in žena. Znano Vam je la . . . . — in pisal je. da se je ori^-lila nova gospodinja, pisal je. la je — seveda iz začetka je tako povsod. — da je malo nerodno. Zdaj se nahajam v pritličju. — A ni pozabil omeniti, da — radi noge, ki.... In tudi je zdaj iov oskrbnik. Njemu bo zvišana plača iu samo pri konjih bo. — Telesni koeijaž gospodov. — je pristavil in pogledat na ženo. Njen pogled ga je vsega zme lal. Vstal je. stopil parkrat po sobi in se ustavil pred njo: — Veš. Marija, to ti moram povedati. Od včeraj nimam nič vee oskrbništva : mnogo dela je mnogo skrbi in noga. včasi no ?a — zato sva se zmenila z gos po. Pa sva dejala, naj bo Martin oskrbnik, tisti — "mehur" je hotel reči. — Tisti z rdečini debe lini obrazom. Jaz imam samo ko nje. malo truda je. vozil se bom in pa gospodu bom telesni koči jaš. to samo za gospoda — razumeš? Žena je strmela vanj, kakor ne bi občutila, ne razumela in ne slišala nič. Samo narahlo je rekla: — Zdelo se mi je, da je nekaj T'rbanu so segle te besede v srce, V zadregi, v strašnem trp Ijenju in muki, ki jo je občutil ob topli vdanosti in ljubezni svoje žene, vsled njenih vdanih be sed. ki niso še vsebovale trpko grozne nesreče, v mučnem iskanju pravih izrazov, da bi ji raz- kril resnico, kaj se godi ž njim. kaj mu je, da bi ji izpovedal neznosno bol, ki mu je krčila liee iu srce, je zopet sedel k mizi. Prešel je na Janeza. Grizel si je ustne, bledel, roke in mišice v obrazu so podrhtavale, preko prsi ntu j'1 legel žareč obroč, a njegove kretnje so bile mirne, v oči ni bilo solz. — ....In znano vam je. da .j moj Janez šel v vojsko. . . . Dalje ni mogel, pomočil je par krat zaporedoma pero. ozrl se zopet v ženo in zapazil, da ji visi ogrtača poševno. Popravil jo ji je kakor otroku in jo prijel za roko. — Veš. mati. — je dejal s čud-no-čudovito nežnostjo, — pravzaprav je boljše, da, zelo boljše, da nisem več oskrbnik. Kaj misliš: z gospo se ne razumem, tolmača je treba in zato sva tako dejala, da ne boš mislila .... In pri konjih je tudi lepo. Žrebieka smo ozdravili, in z Miškom se res razumemo, sploh — še Iskra in Pera razumeta.... Zena ni rekla besede, samo pogledala ga je, pogledala, kakor bi hotela vse izvedeti, kakor bi hotela zaupati veliko skrivnost. In Crbau ni mogel prenesti njenega vprašujočega. zvestega pogleda, tudi mu je prekipevajoča bridkost odlegla za hip: vzel je, zopet pero in pisal: — V veliko tolažbo mi je, da je bil Janez odlikovan; zaslužni križec.... — In ni pozabil pri staviti, da je to — kakor Vam j«, znano, redka izjema za navadnega vojaka, tla. redka izjema. — — .... ln zdaj mora j z žalostnim in do smrti potrtim srcem napisati. . . . Ozrl se je, ali morda žena čita Neizrazna bolečina mu je šinila skozi srce. da bi ječal. Zena pa ji sedela tiho pri ognjišču in zamiš ljeno zrla v ogenj. Tudi sama s» je izkušala delati, kakor da ve mje moževim opravičbani in raz logom. Poznala ga je predobro dno duše so jo bolele njegove nežnosti, ker je vedela, da ji hoče s tem razodeti, nehote povedati da trpi. Poznala ga je, da ni pritožbe čez njegove ustnice, a 1 pela je ž njim, ko ga je videla ta ko zamišljenega, ubogega in bre: pomoči. Brala mu je na obrazu. \ vsaki besedi, v vsaki kretnji, ka ko je ves ponižan in uničen, ka ko ga mora boleti izprememba V pritličju, brez razgleda, mokrr kuhinja in po vrhu vsega : vzeli so mu oskrbništvo, poslali ga \ hlev, ker drugje ga ne razumejo In kako rada bi mu pomagala kako rada bi mu povedala, da g? razume, da čuti ž njim, da trpi ; njim. Zdaj se ji je zjasnilo, zaka. je prej Martin vpil na deklo rad njenih kokoši na dvorišču. Njej si še ni upal reči. -— Hvala Bogu, da je ravne zdaj Janez odlikovan, drugače b Urban zbolel! — je mislila. Z« včeraj, ko ji je omenil poldruge vedro, mu je hotela reči. naj o pusti opombe, ki ji parajo srce. — Sedemkrat bi rajša šla p« eno vedro, samo da bi bilo vse p« starem, — a tako, tako ji sega v dušo vsaka njegova beseda, jc boli vsak njegov prisiljenovesel pogled. Mož je zopet prenehal s pisa njem. tesnoba, muka in bolečina je bila prevelika, moral je govo riti, moral se je slišati, kajti zde lo se mu je, tla se nagiba strop, d? se mu nekaj trga v duši. —.... Iu zdaj bi bilo še pre stati. Marija, dokler je gospod Ž njim se razumeva, a pot eni st ne bi uineli iu sčasoma nam bi št morda sploh prepovedala govo riti, česar bi ne tunela. In to b bilo hudo iu bridko. — j«* dejal — Kaj misliš, mati. tako zamiš Ijena ? — je pristavil. — Moj Bog! — je vzdihuil, — kako naj ji odkrijein. kako naj j povem, da ne umre!---- ln gorko usmiljenje mu je tiš 5aIo solze v grlo in zapiralo glas Takrat je žena vstala, stopila k njemu iu ga pobožala po licu oo laseh in roki in mu dejala rab lo. kakor bi tešila 11 robnega dečka. kakor bi bila mlada deklic« neporočena. — Ti. molči o teiu; jaz vem.. vse: Molči, ubogi moj mož! — Kaj veš? Starec je osupnil, se stresel kakor bi ga bila prešinila iskra in se zgrozil: — Kaj misliš, kaj misliš, žena r — Ne taji, trpiva rajši oba, no siva rajši oba. Oba veva.... In zakaj bi se mučil, zakaj bi se mučil, zakaj bi se trpinčil, ko vem vseeno, da ti je hudo. da te boli In glej, — ga je božala, — in glej, trideset let sva živela in trpela skupaj, pa bi še zdaj ne.... — Kako upaš kaj takega, — se je za prvi hip branil starec ves gin jen. Beseda se mu je tresla. Prijel jo je za velo. raskavo roko in jecljal: — O, ti, ti si..... ti vidiš v človeka, žena! ] Stisnil ji je roko, povlekel jo rahlo za seboj, objel jo, kakor bi bila mlada deklica, pritisnil jo v strašni bolečini. . ki je div.yila v njem. k sebi in dejal: — Zena!. . . . Boječe in preplašeno ji ie zrl v ljnbeznipolne oči. njeno vbraz. kakor na dan poroke:' bel lekoliko izmučen, a mladostno lavdahnjen, kakor na dan Jane-iovega rojstva. Starec je obsedel topo in ne-no, sain osamljen na st^lu pri ljenem vzglavju, sam osamljen la širnem božjem svetu. Vse mu je bilo nerazumljivo, daljno, ka tor grozen sen, kakor prestane rpljenje, kakor pripovedovana »roza. Sedel je ob njej. strmel v ijen obraz in se ni mogel domisli :i, kaj vse to pomeni, si ni mogel razložiti, kaj se je zgodilo. Njen mladostni obraz se je — smehljal kakor na dan Janezovega rojstva: Dobro se je Urban spominjal. kakor ga je takra' ltrujena, a srečna pogledala, po klicala ga rahlo k sebi. odgmik dete ob sebi in dejala : — Urban, to je tvoje in moje In zdaj je bil na njenih ustnah isti izraz, isti smehljaj — ista sreča — — — — —------ Cez dolgo uro je šel h konjem Zdelo se je. kakor da prihaja £ pokopališča. Rahlo je zaprl vra ta za seboj. — Spi. - si je de jal. — Le naj spi ; trudna je. — Moj Bog. i^ rekel. — ali rc> Pokukal je nazaj v sobo. rahlo poklical, pozorno položil prst na usta in poslušal. Nato se mu je zopet nekam mudilo, hitel je na glo h konjem. Žrebiček je vesele skakal v.kotu. Urban ga je po-gladil po čelu in dejal: — Ti si bil bolan! — Potem je sedel na stol v kotu in se čudno zamislil. Videlo se je ia bi nekaj rad razumel, da bi se nečesa rad domislil. — Kam sem dejal? Vsaj zdelo se mu je. tla .ie nekaj nekam skril, tla zaman išče da se zaman trudi. — In ti. Pera? — je dvignil glavo. — in ti, Pera. bova šla po gospoda ? Ob teh besedah je obstal, zmajal Z glavo: — Da, da, in gospa ne razume, o, gospa ne razume.... Zdelo se je. tla nekaj posluša ia nekoga pričakuje, nato se je stresel, vzpel pokoneu. opotekel se in zahopel: — Vse je mrtvo! Konji so prestrašeno strigli ušesi in sočutno gledali vanj. On pa je stopil k Mišku. ga prijel za grivo in mu za šepetal: — Vse je mrtvo! Ali razumeš? Miško ga je zvesto pogledal z zdravim očesom. Urban je sedel v jasli med Pero in Miškom. — Zdaj bom pri vas: sam sera če me nihče ne razume, me vsaj vi, božje živaliee. zlati prijatelji moji---- In Urban je ponavljal te besede in vpraševal: — Zlati prijatelji moji. j Ii razumete?____ Raznoterosti. Drobne vesti iz Italije. V Rimu sta bila aretirana radi sleparij pri armadnih dobavah politik Seimoncini in časnikar Bona-rotti, ki sta oba pred vojno na jim j-' še agitirala za njo. Iz Rima poročajo: Organ nevtralne uprave soeijaluo-deniokrat-ske stranke oporeka poročilu lista "Jdea Nazionale". da je v Apuliji gospodarski položaj jako ugoden. Dosedaj so organizirani pristaniški delavci izplačali 60.000 lir podpore svojim članom. Nič boljše niso razmere na kmetih. Polja se ne more obdelavati, ker ni gotovega denarja. Na tisoče poljskih delavcev se nahaja vsled tega v največ * ji bedi. V drugem članku, katerega več ji del je cenzura zaplenila, slika "Avanti" strašno stanje italijanskih gospodarjev. Kakor poroča ''Neue Zuericher Zcitung" iz Milana, so Italijani izgubili do konca novembra 3000 častnikov. Ministrska posvetovanja v Buka-reštu. Iz Bukarešte poročajo: Ministr-alvi svet se je ponovno posvetoval o položaju na Balkanu, zlasti tudi o dogodkih v Solunu ter o finančni situaciji v Rumuniji. Rusko časopisje o Rumuniji. Rusko časopisje priznava v svojih razpravah o stališču Rumuni-e. da se sieer.še visijo diplomatič-na pogajanja z rumunskim kabinetom, —■ Duševni blisk. <—• Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, »-• Eksplfj* fcivne snovi.«—• y lekarni "Avstrija"..—• Iznajditelj podmorskega čolna* — Galipolis in Dardanele. m Julija Romain. «—< Rmena pošast. —• Doživljaji S ■raku. •—i Podzemljsko mesto x JVieliczkL —^ Čustvena udova. Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. > Bodočnost Evrope. Urednik. •—• Pohabljenec. e— Le BetaiL —* O vzrokih svetovne vojne. • Petindvajset frankef« Kako nastane strelni jarek, « Kdo je bili ■— Klasični topovi. < Pes y Jre3» ni. — Belgijska armada. ■ Pri generalnem štabu. -—> O podobnosti dvojčkO« . Ljubi denar. Srečanje. • Mobilizacija v Venezueli. «—• fepecialitetg« Prvi polet is Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. • Rdeči trak. *•« Pgeglfll dogodkov svetovna ^ojnft« *-» Kita] eki tipi, < Smefiniei, —« Qglasi ■lika: ' r" Italijanski Vodljivi fcrakopItfV, nad Benetkami. Sestanek nemlEfcga is avstrijskega cesarja. • Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. —«Turška artilerija na Galipolisu. —< Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalQ> ne avstrijske granate. » Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v z&kopih. — Italijani bo vjeli avstrijskega špijona. —< Avstrijski oklopni vlak t Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. —■ Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —h Ranjeni Rusi, zapuščeni ol ■vojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane e4 avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški freS-tL — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. —■ Ameriški podmorski Čoln, — Vojni arsenal ▼ Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali ~ Fort Itv. H pred PrzemjBlom, katerega bo Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —• Kf. ■trijska havbična baterija t akciji. Pogled na del Varšave. — Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji. ~ Avstrijske prednje straše v R#. ■iji. — Italijanska poljska bolnic* dve milje za fronto. •— Prizor iz Lveva. ^ Učinek avstrijske granato v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. ~ Ruski vojni jetniki. ~ Vodljivi angleški zrakoplov, — Bovec ■ PreatrelJ. nikow. m Triglavske peger^L SLOVENIC PUBLISHING CO. ..... --------- -w . •-t-st .u«-. -—»—»"t —i T' ' ■ ' i >* GLASJJARODA. lo. MARCAmt. mL Abstinenta. Spiral Rado Mnmik. UJ) ata, prekomerno dolga po-» mu je frugal« ua >ibkih riosrah, odeta poleti in po-ludo offoijeno temnosivka-'ko. ki je Uita v davnih, letih ali črna ali temno-Hlaee. rokavi, ovratnik, je bilo preširoko; zdfdo se »kor da bi se bil gospod •kejra polHja, či&to posumil trčil v«d«*d prehude vroči-luo skrbno /apeta suknja lila narejena na škriee. Iz gledal kos m>drika;*tega robca, lepo pisanega /. žoltirni pikami, in mahal 'in kakor slavnostna za-J »a dolgem shujšanem vfa-imala podoleasta. ozkolič-iea, vedno ostrižena in Zagoreli obraz mu je bil okoli «m"i iu tenkih ust ire/en o betice. Večkrat, /lasti kadar se j.' bil preveč na-lezel zapeljivega cvička, je bil pa s svojo palico revež sam tepeškan. in sicer je to vselej preskrbela z veliko izurjenosti in krepkim poudarkom njegova zvesta zakonska pošast Polona, drobna in pusta kakor posušena hruška. Iial se je močne možakariee bolj. nego eigan dela; vendar zato ni opustil grešne navad ice, in njegov nos se je razevital in rdel vedno lepše. kaJtor s«- raze vita in rdi žlahtna vrtna roža, če jo zalivaš tako vestno in marljivo, kakor >e je zalival žejni Luka. Mirno in vdano je prenašal hude udarec usode in žene, ki je imela poleg prekrepkih pesti po njegovi trditvi najdaljši jezik od hrvaške meje noter do ljubljanskega Zabjaka. Zakaj je gospod Luka Polonine talente omejil samo do Zabjaka, tega ne ve živa duša; menda je klobasal tako nemarno tja v en dan samo zato, da jezil strogo moža karieo in se ašeevnl za bat in e, nemara pa je /ovoril tako tudi zato. ker duševno obzorje njegove žene ni presegalo imenovanih mej. Večkrat, kadar je bila malo boljše volje, se je izgovarjal, da je vino najboljše sredstvo proti mrzlici in griži, in ji je prigovarjal, naj pokosi tudi ona to izborno zdravilo, toda Polona ga je vselej zavrnila tako osorno, da je potihnil mahoma in brez najmanjšega ugovore ka. Akotudi je ravnala tako strogo in malo prijazno z njim, mu je bilo vendar hudo žal, ko mu je umrla nenadoma neko jesen. "Griža jo je in pa mrzlica, o. mrzlica!" je vzdihoval. Odsihmal je še vestneje in marl j i veje zalival svojo rožo, da bi ušel mrzlici in griži. Zakaj smilil se je sam sebi in do dna duše je bil preverjen, da bi bila njegova prerana smrt strašna nesreča šoli in mili domoviui sploh. Ako on ne bi več učil, kdo bi vzgajal take korenjake kakor on. Luka? Posebno ponosen je bil na Jurija in Jožefa. Oba ta bivša njegova učenca sta dosegla kaj visoki mesti v beli Ljubljani. Jurija so povzdignili za pisarja pri visoki deželni vladi, Joža pa jo lazil nad vse vzvi sen v rraenitni službi zidarskega pomočnika po najvišjih strehah ljubljanskih. Toda svet j« hudoben in nehvaležen, odkar sta se lahkomiselni Adam in sladkosneda Eva vdala skominam po prepovedanem sa dn. Merodajni krogi so ignorirali Izredne zasluge Lukove palice in ga pahnili v pokoj. To je zelo užalilo i^ ujezilo učitelja. Ko so mu odvzeli pravico lasa t i in pretepa vat i paglavce, je zlomil v veliki nevolji palico, znak svojega doslej nega učiteljskega dostojanstva, in jo vrgel v ogenj. Ker ni imel nobenih otrok in ker s" n.u je pristudil kraj njegovega ponižanja, je proda1, hiši-eo in kar mu je še zapustila Po Iona. Mahnil jo je v Ljubljano. Najel si je podstrešno sobico blizu Grada. Prve dni je taval nemirno okrog in že mu je bilo žal. da ni ostal na kmetih. Nenadoma pa mu je posrečilo, da je dobil pisarsko >lužbico pri tolstem in robatem odvetniku. V svojem veselju si je na trgu za staro šaro kupil sivkast parazol. Zdaj je bil malone zadovoljen; dobrotna usoda mu je nadomestila učiteljsko •dužbo in težko pogrešano palico. Le cviček v Ljubljani mu je predrag. Dolgo s i je belil glavo, kako bi si pomagal, zakaj Se vedno se je bal griže in pa mrzlice. Ljubljanska megla se mu je zdela zdravju jak't nevarna in z neizrečeno žalostjo je videl v ogledalu, da je jel njegov nos izgubljati prej tako zdravo barvo. V tem obupm m položil ju se je seznanil z drugim pisarjem, z gospodom Perunom. Tudi ta je stanoval v bližini nebeških zvezd pod streho. Bil je sključen ru.so-glav starec s kozjo brado in čudnimi nogami, krivimi in kratkimi kakor avstralski bumeraug. Nosil je v pt-tek in svetek cilinder, krono omikanega bitja. Zeblo ga je rado; zato je imel na sebi vedno po dvoje srajc kakor Asirei. Ko ga je gospod Luka nekoč polastil s svojim obiskom, mu je pokazal Perun svojo "domačo le-karnieo"', namreč vrsto steklenic z raznoterim žganjem. Razodel je str mečem u znancu, da je eešnje-vec dober zoptr krč v želodcu, brinovec zoper vodenico, tropino-vee zoper zlatico in tako dalje. Odsihdob je bil Luka reden ?ost Perunov. Vsak večer se je prišel zdravit zoper zlatico, vodenico, kugo in druge hude bolezni; zlasti rati pa je užival jagodovee, najboljše sredstvo Perunove apo-t< ke zoper mrzlico in pa grižo. Tako je torej gospod Luka srečno in zadovoljno živel v Ljubljani. Njegovemu nosu se je zopet vrnila nepopisno lepa. zdrava rdeča barva. IdiUki mir je užival po službi v svoji podstrešni sobici, puhal iz svoje dolge pipe. gledal doli na kalno Ljubljanico in na uro, kdaj bo čas, da odide k IV-runu. Tam sta pila vsak svojih par kozarčkov, se dominala in se zabavala prav dobro. pod Luka je seveda pošteno plačal vse, kar je v Perunovi le-karnici zapil na svoje zdravje. Naposled pa ga je obletela srečna misel, in ustanovil si je sam svojo "apoteko". Poslej sta se prijatelja obis&avala drug drugega in si krepčala zdravje zdaj pri Luki, zdaj pri Perunu. Tako so tekli staremu Luki dnevi tihe sreče in zadovoljnosti. Kar pa mu je prišla v roke bro-šuriea, ki so bile v njej popisane vse nevarnosti žganih pijač. I'bogi Luka se je hudo prestrašil : že je čutil vse morilne bolezni v sebi; že so ga tiščala jetra in bolele ledvice pa srce; možgani so se mu zdeli spredaj ob sencih že precej omehčani: ves je bil bolan. S<> tisti večer je nesel zvezek Perunu in mu prebral spis. Tudi prijatelj se je prestrašil. Sklenila sta. da odslej ne bosta pila nobene žgane kapljice več. Kdor bi se zopet pregrešil z žganjem, bi plačal drugemu goldinar. Tako sta se torej ta večer dominala brez zdravil. Vztrajno sta krotila poželenje; toda kmalu jima je bilo dolgčas in ločila sta se prej nego druge poti. Ko je prišel Luka domov, je prižgal petrolejko, sedel na posteljo ;n premišljeval. Vse skupaj mu ni bilo nič kaj všeč; pogrešal je nekaj. Po kaši je val je inučenik, gledal po stenah in premišljal o iz virnem gr^hu neugasne žeje. In hudoba, ki ne orje in ne seje, temveč le preži, kje bi ulovila kako krščansko dušo v past, hu doba je zapeljala Luko, da je šel brskat in stikat po stari omari, kjer je imel svojo domaČo apoteko. Tam v kotu je stala dolga zelenkasta steklenica jagodovea, ki ga je hranil mož zoper grižo in mrzlico. "Ne bom ga, ne!" se je branil sam pri sebi. Toda že je držal steklenico za vrat in sukal zamašek med prsti. In hudo ga je imelo, da bi ga pogoltnil požirček, samo požirček. Povoham ga pa vendar lahko brez greha!" si je mislil. *'To me menda ne zažene znak, o ne! Naj ga torej malo poduham!" In povohal je jagodovee in na-gubaneil suhi obraz. "Lej ga spaka!" je zamranral. "Meni se prav zdi, da ima drugačen duh ! O kaj pa. čisto poseben in čuden dull! Pa se mi vendar ne izpridi? Zdaj že ne morem; drugače — pokusiti ga moram, samo zato. da se pomirim! Bog mi odpusti greh!" Oprezno je nastavil steklenieo. zavil oči in ga potegnil požirček, samo požirček. "Naka! Nič mu ni; o dober jej ostal! Griža naj se me prime precej, če ni res prav dober! — O da bi se vendar mogel odvaditi pijače! Koliko bi prihranil! In kako bi mogel piti šele potem, o!" Tako je preudaril žejni Luka to reč iu postavil steklenico na-^aj. "O pa res!" je premišljal dalje. ko je sedel na postelji. "Zdaj je že, kar je! Prelomil sem obljubo! Perunu moraui plačati goldinar; to sem čisto pozabil! Goldinar j<- zapadel! Pa zaradi enega samega požičkaKomu bi bilo to podobno? Kaj se neki še upiram jagodoveu? O, kar po njem! Le pijmo ga in smejajmo se griži in mrzlici!"" Navzlic lepi obljubi je pil gospod Luka ta večer več nego kdaj prej. Drugi dan mu je šumelo po glavi, in žal mu je bilo goldinarja. S kislim obrazom se je napotil k Perunu. Kar ga je zagledal sredi pota. Tudi Perun se je držal klavrno; v nerodni zadregi se je useknil z donečo termato kakor bi zatrobil na pokvarjeno oboo. "Tukaj imaš goldinar!" je dejal Luka žalostno. "Nisem se mogel premagati; pil sem jagodovee." Tedaj se je razjasnil Perunu to/ni obraz. "Ti jagodovee, jaz pa brinovec! Zdaj lahko shrani vsak svoj goldinar za domačo apoteko. Poj diva k meni!" Takoj sta bila obadva židane volje, se pogovarjala, kaiko je vse tako čudno po današnjem pokvarjenem svetu in se zabavala tako dobro kakor prejšnje večere. Shajala sta se in zdravila malo-dane vsak dan, dokler ni podedoval Perun posestvo po bratu na Štajerskem in se preselil iz Ljubljane. Stari Luka pa je použil sam Še mnogo jagodovea in se z njim uspešno branil mrzlice in griže. C mrl je ?a pljučnico. Tobak, ki vam bo od vseh najljubši! Za kratek čas. Fringe Albert the national joy smoke ima okus, ki se popolnoma razlikuje od vseh tobakov, ki ste jih kdaj kadili. Patentirani način, po katerem je pripravljen, določi to — tudi ne grize v jezik. Rajše boste imeli tobak Prince Albert, ker je tako dober in zadovoljiv; zato, ker ga morete kaditi dosti, ne da bi vas grizlo v jezik ali pa izmučilo vaš okus! Kupite si takoj tobaka Prince Albert ter se sami prepričajte, da je vse to resnica, ker možje po celi Ameriki in po vsem svetu mu dajejo prednost pred vsakim drugim tobakom. In če se zdi drugim tako dober, se bo brez dvoma zdel tudi vam. Tobak Prince Albert morete zviti v cigareto, ali pa ga kaditi v pipi. R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Winston-Salem, N. C. Kopit« Prince Albert pnuJ t rdečih vrečicah pa Se; rdečih ihatfjah po 10c; ali pa » posodah po ca ali pal fonta, ki imajo na vrbo rliiiter i gobic*. Na aid'nii t'raa'i terdiie »Valje bo ,1« Stali: "Proccu patented J«ly 30tb, 1907". ki je doserel. da trv* kade pipe.Ujer je poprej le idea! A tako! — Kako pa kaj milostivi" — E. kaj z glavo ima spet sitnosti. — Zakaj pa ne vprašate kakega zdravnika ? — Ker ji nič ne more pomagati : moji ženo pomaga samo — modist-ka. — Vsak po svoje. — Slišite, Gregorač, kako pa to, Ja vas ne vidim nikdar v cerkvi? — Ker ne maram, da bi bila eer-kev prazna. — Eeeeee —? — Tako je pa nič drugače. Ce b" jaz hodil v cerkev, bi vsi drugi šli v krčmo — in ker tega nočem, se raje žrtvujem, pa sedim sam v kremi in podim vse druge k maši. Ne prenese. -Ječar: — Mirko Iludoričič — pripravite se — sodni gospodje vam bodo prišli koj naznanit, da boste jutri zjutraj obešeni. Miško: — Že jutri — po zaju-treku"? Jeear: — Ne, že ob šestih zjutraj. Miško: — Ob šestih zjutraj — kar na prazen želodee. Jaz tega nc prenesem! Odgovor. — Vi ste še zmerom bolni? — Veste, kaj, vprašajte dr. Obliža To je znamenit mož! Ta zna deset jezikov. — Pa vendar ne pojdem k njemu. — Zakaj ne? — Ker hočem biti ozdravljen, ne pa na tuje jezike preložen. V zadregi Služkinja: — Gospodična, gospodična----v veži stoji mlad gospod .... prav čeden.... pa šteje gumbe na telovniku----ali bi, ali ne bi---- Gospodična: — Kaj pa misliš? Služkinja: — Gotovo ugiba na gumbe, ali naj gre k zobozdravniku v prvem nadstropju, ali naj vas zasnubL Revež. — Torej, zdrav, prijatelj in dobro se imej ! A — kaj sem že hotel reči ? Da! Ali že veš. kaj se je snoči zgodilo prijatelju Siratki? — Ne! — Ne? Oh, to ti je revež — snoči je pobegnil z mojo ženo. Pisarji. Pisar Trtur Lakota se je plaho zganil, ko je stopil njegov šef pred njega. — Slišite Lakota, tu ste pri prepisovanju napravili veliko napako. Koneept je pravilen — kako pa Ia ste zapisati napačne številke? — Oprostite, gospod šef.. . . ja2 sem mislil.... — Dragi gospod Lakota — vi ste dosti preslabo plačani, da bi mogel in smel od vas zahtevati, da bi pri delu tudi kaj mislili! V šoli. Gospod učitelj je vjel Pepčka na nesramni laži. Z ostrimi bese dami mu je očital ta greli in je je svoje opomine končal z besedami: "V tvoji starosti se jaz nisem nikdar zlagal." — "Prosim", je rekel Pepček. "koliko ste pa bili stari, ko ste začeli lagati?'' Odgovor. Gost: — Saprment. to je pa posebna kapljiea ! Krčmar: — A vam ugaja? Gost: — Saperment — to pa moram reči — jaz se na take stvar •ažurnem. Krčmar: — Tako? Če sraeir /prašati. ali morda kupčujete ? /inom ? Gost : Xe — ampak z jesi h cm. V šoli. Učitelj: — Jakee, ali veš, kake nastane rosa 1 Ueenec : — Zemlja se suče okrop ivoje osi in kadar se poti. pa na Jtane rosa. Drobne vesti iz Italije. Zborni poveljnik v Turinu, ge lerallajtnant Roger, je umrl. zalet od kapi. — Kardinala Merciera so pri njegovem dohodu v Rim številne sebe demonstrativno pozdravile. Tudi rimski mestni svet in ofici-iozno časopisje so navdušeno pozdravili kardinala kot živ simbol leumrjoče Belgije. Iščem svojo prijateljico IVANO TOMSK'. Doma je iz Bace pri Knežaku na Notranjskem. Prosim, Če kdo ve za njen naslov, da ga mi javi, ali naj se sama oglasi. — Valentina t'vetnič. o možena Što vanja. P. O. Box 65. Pie kens, W. Va. Kje sta moja dva brata MARTIN in LOVRENC POKOR N? Doma sta iz Stare Loke na Gorenjskem. Prosim cenjene rojake, če je komu znan nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita svojemu bratu: Peter Pokorn. 1256 E. 55. St.. Cleveland, Ohio. 15-17—3) Pavla lie rojena Pajnič v Goriči vasi pri Ribnici išče svojega brata LOJZA PAJNIČ. podo-mače Jemejč-kov. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga pošlje, ali pa naj se sam javi upravništvu 2 Cortlandt St.. New Vork. (15-17—3) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA MATKO. Doma je iz Gaberka hšt. 6 na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Ludvik, P. O. Box 517, Glassport, Pa. (15-17—3) Prav rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA MOIIAR. Doma je iz fare Prež gaje pri Litiji. Pred 10. leti je prišel v Ze-diDjene države in sedem je že. ko sem prejel od njega zadnje pismo. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam več važnosti. Joseph M obar. Box !K)4, Ely. Minil. (14-16—3) Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. C je je moj prijatelj ANTON VRTAČNIK. podoma če Rjasov iz Podgorc pri Šmartnem na Sp. Štajerskem? Za njegov naslov bi rad zvedel: A. Fed ran. Bos 282, Middleville. N. V. 14-15—8)_ Jad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ŠTEFANA PRIMC, podomače Rebec iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Pred dvema letoma in pol sva bila skupaj v La Grange, lil. Prosim ga, da se mi javi, ali naj mi pa kdo izmed rojakov poroča njegov naslov. — Michael Vrh, 5951/. S. Chicago St.. Joliet, 111. (14-16^-3)__ POZOR, rojaki v Aldridge, Mont. Kdor mi naznani natančen naslov mojega strica Josipa Ozimek. dobi $10 nagrade. John Trelip. Box 4, Issaquah, Wash. (14-16—3) Rad bi izvedel za naslov PAVLA MEZNAR. Doma je iz Sobanj pri Podgradu na Primorskem.! Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Jacob Tomažič. Box 44. May burg. Pa. 14-15— IŠČE SE delavce za delati v usnjarni. Do bra plača in stalno delo. C. Moeneh Sons Company. (12-2 v d) Gowanda, N. V Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 i Cena mu je " 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naii zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave^ PIiti-land, Ohio. Charles Karlinger, 8942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44g *** Franklin, Xan*. Ivan Pajk, 465 Ckeztnal St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10tk 81, W, Chicago, HI. EL Svetlin, 1016 SI. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi' mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 632 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perufcek, Ely, Minn. In več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cheme, 9534 Swing Ave., So. Chicago, 111. Rok Firm, Frontenac Kansas. Jakob Petri!, Chisholm Minn. Frank Gabrenja, John* stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Mat. Eamp, La Balle, Hi Frank Skok, 431 - i3 Ave W*st Allia. Wia. Kje je moj brat FRANK ZEV-N1K? Pred štirimi leti je bival v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi j javi njegov naslov, ali naj se pa | sam oglasi. — Joe Zevnik, R. F. D. 1, Bos 33, Adah, Pa. (33-15—3) 1 POZOR, Slovenci v La Salle, IU., in okolici! ! Kadar potrebujete kočije za po-: POZOR ROJAKI NajuspeAnije mazilo za ženske lase. kalcor tridt 1 . 1- , ..„ -1 za mužke brke in brado. Od tepa mazila zrastejo v gleue, ali kl^te, \0ZtliAa za pre- 6lih tednih krasni iiosti in dolci lasje kakor tudi VlyaniA nriliiitvl uli nnfrol-vii int»/ možkim krasni brki in brada >n nebodo odpadali mazanje poill.sua, ail pOrreDUjeie , osiveli. Uevmatizern. kostibol ali trjranje v roke premoga, pokličite telefon 418 W in jaz vara takoj postre žem. Se t rutin je v rokah. ; noj?ah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdra-c j vim, rane. opekiine. bule, ture. krat-te in CTibte. potne noge. kurje očet-a, ozebline v par dneh popolnoma odstranim, Kedor bi moje zdravila brez Vam vljudno priporočam uspeha rahil mu jamčim za J5.UO, Pišite takoj p« cenik, knjižico in žepni Koledar inpočijite 4 cent« JOHN SETINA, 1142 — 5th St., La Salle. (0-24—3) m. v markah za poštnino. JACOB WAHČIČ, 1092 £. 64. St„ Cleveland, O. f a jAis -vfe? Zadnja novost. r Veakevrste žganje, brinjevec, Blivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, fistejše, boljše in ved kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vBaki dan, kar je jasno, da j® blago v resnici hvale vredno. Pišite na:J Z* JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. r * PRIPOROČAM SVOJ DOBRO UREJENI Na razpolago imam snažna prenočišča po nizkih cenah. Delo se je tukaj začelo odpirati. JOHN RUPAR, 164 Reed St., Milwaukee, .Wir (26—2 Sz 2x ▼ t) Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje. godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar i»otrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Cpraaonje Va? stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite pouj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. «jlas naRODa, k>. ma&oa m j d. vjBBtbm EMILE QABORIAU: GOSPOD LECOQ 31 _ ij ro<, sn.i r^s Nadaljevanje). - j.* mrmral Le<-oq. — Na to sf-m bil ."isto prijatelj. — So fflo take stvari porabi). — Ti marsikaj čisto pozabi pozabili, katerih bi no smel. — Saj nič ne pravim, mojster. — Čakaj, čakaj, pa n.* druge kozle m streljal! — Kaj si storil, ko si imel Majev kovčej; v rokah — Vedel si, da so mu kovčeg in obleko drugi ljudje preskrbeli. Koveeg si pustil, namesto da bi šel okoli vseh starinarjev vprašat, kje je bil kupljen. — Starmarji gredo policiji mt roko, prav lahko bi bil izvedel. — Saj rt-s. saj re.s! - Oh. celo življenje si bom očital, da sem napravil tako napako. — — Kaj napako? — Kozla si ustrelil, velikega kozla! - Neumen sem bil. - Le počasi. Nisi bil neumen, pač pa silno lahkomišljen. — Mlad si ie, mlad. - Gospod Tabaret, ali si nisem morda dovolj prizadeval" — Preveč, ti>oOkrat preveč, in ravno zategadelj ti očitam. — Kaj ti je prišlo na misel, da si tega Maja neprestano zasledoval? L-eoq je bil tako presenečen, da sprva ni vedel kaj odgovoriti. — Ali naj bi tra pustil? — je vprašal slednjič. — Ne. nikakor n -. - Ko si izprevidel. da je namenjen Maj k go-»pej Milim r po obleku, hi ga fuistil iti. kamorkoli hi-ga bilo volja. — Zasl dovati bi pa moral gospo Milnerj- vo. — Vedel si, da gre obve- tit Tovariša. ?ak.ij pa nisi šel zanjo? — bi imel enkrat Tovariša v svojih rokah, bi tudi Maj ne bil več daleč! t)a, /daj izprevidim. ona hi me privedla naravnost k njemu. In kaj si s<- ti Izmislil namesto tega? — šel si v gostilno in preplašil natakarja. Kdor lovi ribe, ne sme bobnali poleg. Na la način j< Tabar.-i pj.-študiral postopanje. I.eeo zelo tazsti -šeno poslušal. — Tisoč načrtov mu je švigalo po -.lavi. Ker shdnjič ni mogel we vzdržati, je vzkliknil: — * se izgubljeno, zdaj pa veni, da se da še marsikaj popraviti. — Na razpolago imam še v,-dno uhan ter Majev koveeg in obleko Millner j. s,- vedno krčmarica. — Njo bom zasledoval. — In zakaj %se to, prijatelj dragi ? - Zato. da bom prišel Maju na sled. Prijatelj, ali res ne slutiš, kdo je Maj? Leeoq se je stresel in popledal vstran. — Tabaietovega pogleda ni mogel prenesti. —- Ne, - je zajreal — nikogjir ne sumim. I.a^eš! Ti veš ravnotak>» dobro kakor jaz. da stanuje Maj v Rne de firenelle iti da s. imenuje vojvoda M are i jal Sairmeuse. — Hahfiha? - -«» je zakrolu.tal oče Absint — to je pa dobra šala. — L'"ol«l«-i I — l*r- .en.V-.-n si zato, k< r nimaš niti pojma o zgodovini. Ti boč.-Š loviti samo zločince, kakor jih lovi tvoj prijatelj iJevrol, in s.- noč.-š brigati za nobena drugo stvar na svetu. — Tako ^ pa ne *me. Kdor hoče biti detektiv, dober detektiv se mora z vs.Mii baviti in mora biti v vseh strokah kakor doma. - - l akaj, ko m>iu ravno 0< \r(iU omenil, ti moram še povedati, da je on izdal ono stvar gb-dr krušnih kroglie. - Tudi meni se je že zdelo. - Vrjamem, da s»- ti je zdelo, vedel pa le nisi. -- Vidiš, medtem ;>• pa velika razlika, - Po teh besedah se je obrnil k Absintu rekoč: — liodile. tako prijazni oče Absint. in prinesite mi iz knjižnice: 'Življenje velikih moz našega stoletja.' V omari nn desno je. Ko se je Absint vrnil iz knjižnice je začel Tabaret takoj listati po knjigi. - Pri tem je mrmral: Esbavron---- Ksher---- Esepr- val.... Poslušaj prijatelj, tla se ti bo posvetilo v glavi. To priporočilo j»- bilo bre/]»o1rebno. I.eeoq je poslušal z ušesi in usti. ko je Tabaret bral: Kseorval • Louis-Giiillaume. baron d' , francoski uradnik in politik, rojen v Montaignac 8. decembra 1789, potonite stare družine, študiral je v Parizu, in ko je izbruhnila twolueija. je postal njen navdušen pristaš. — Kmalo zatem *e je pi pridružil reakciji in je bil z dušo in telesom udan cesarju. Pri nemirih v Montaignaeu so ga aretirali. — Obdolžili so ga v. leizdaje in ga postavili pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. — Smrtna obsodba pa ni bila izvršena. — 1 >a je ostal pri življenju, se mora v prvi vrsti zahvaliti abeju Midonu, ki je bil župnik v vasici Sairmeuse. Baron Eseorval ima samo enega sina, ki se je posvetil pravnim študijam. Lceoq je bil razočaran. — To je življenjepis očeta preiskovalnega sodnika Eseorvala. — je rekel Leeoq. — Samo ne vem, če ima to kaj zve/o / našim slu-ča ieui. — Iz tega sklepamo — je odvrnil Tabaret — da je bil oče preiskovalnega sodnika Eseorvala obsojen na smrt. — To je veliko, prijatelj. — Le malo potrpi, boš kmalo kaj več izvedel. Lista je dalje in začel znova brati: Sairmeuse (Anne-Marie-Victor. vojvoda do , francoski politik in general, rojen na gradu Sairmeuse pri Montaignaeu IT, januarja 1758. Rodbina Šairmeuse je ena najstarejših in najslavnejših francoskih rodbin. — Takoj, ko je izbruhnila revolucija, se je Victor de Sairmeuse odlikoval pri Con-dejevi armadi. — Par let kasneje je vstopil v rusko diplo-matično službo. — Leta se jo boril v ruskih vrstah pro- ti francoski armadi. Ko so so Kurboni vrnil v Francijo, se je vrnil tudi on iz Rusije ter postal kraljev pristaš. Kralj mu je kmalo zatem poveril predsedstvo vojnega sodišča. — Montaignaške zarotnike je sodil z vso strogostjo. Leeoq je planil pokoneu in oči so se mu za iskrile. — Strela božja, zdaj mi je pa vse jasno. — Oče sedanjega vojvode Sairmeuse je bil obsodil na smrt očeta preiskovalnega sodnika Eseorvala. — Vidiš, kako pride človeku prav takale knjiga — je rekel Tabaret vesel. — l akaj iu poslušaj : Sairmeuse (Anne-Marie-Martial) sin projeinienovauega, .ie bil rojen v, Londonu leta 1791. Najprej so ga vzgajali na Angleškem, pozneje je bil pa vzgojen na dunajskem dvoru. Po očetu je podedoval vse lastnosti, razentega pa tudi poli- tično prepričanje. Stal je dolgo easa v privatnem življenju in je kljub mnogoštevilnim nasprotnikom strastno in neustrašeno zastopal svoje mnenje. — Ko je slednjič izprevidel, da se je vse ljudstvo odvrnilo od njega, se je umaknil v privatno življenje ter pustil za seboj euvstva srda in sovraštva, ki bodo šele z njegovo smrtjo ugasnila. — No. prijatelj. — je rekel Tabaret — kako sodiš o moji metodi ? — —- Jaz mislim. — jo odvrnil Leeoq — da bi cel Pariz vedel, če bi vojvodo pogrešali. - Toliko časa je sedel namreč Maj v preiskovalnem zaporu. — Pojdi, pojdi! — Ce se dogovori vojvoda s svojo ženo in s svojim komornikom, je lahko celo loto odsoten, no da bi služabniki le malo slutili o njegovi odsotnosti. — Torej zaenkrat verjamem, da je znal vojvoda tako dobro igrati Majevo ulogo. — Imam pa še en pomislek, od katerega je vso od-» visno. — Kaj pa. prosim?! — t> bi bil Maj res vojvoda Sairmeuse, hi bil to že povedal v krčmi pri ;*d!renadirju* tedaj ko smo ga aretirali. — Njegovo iine bi zadostovalo, da l>i ga ne zaprli. — ln kaj je storil Maj 1 — Zadušiti so je hotel. Tabaret "jo zažvižgal in so zaničljivo zasmejal (Nadaljevanje prihodnjič). vajenanhiO, Ctajenlm naročnfkonf ▼ Pea»-■ylvaniji sporočamo, d* jih bo ▼ kratkem obiskal ntl potovalni sa-atopnik dobit« "GLAS NARODA" skozi štiri meuct dnevno, isramši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako. da dobit« tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno porodila ji bojišča ln rasno sli- ________ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka jasno govori, da jo Ust selo rasflrjen. Vso osobje lista jo organizirano ln spada v strokovno unije. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, uSenJaki la drfsvnlkl n tajlsi Barte pl. Buttner. "Doli z orožjem!" Ut Nikolajev!« tolstoj je pisal: Knjigo aera ■ velikim ulitkom prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga m*lm vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mailame Stati al MIo na svetu ts^o slavne pisateljice kot je Sattnerjeva. l*rof. dr. A Dodel: 'Doli % orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. LaiL Jakobovski: To knjigo bi človek na j raj še poljubil. V duo srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem t nekem gozda pri Grleglaeh ln sem bral knjigo z naslovom "Doll a orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ue smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi raaSlrjala to knjigo? Henrik lUrt: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Jo najboIJSa knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Haas Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 ▼ Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje spostolje, ki bi ill žnjo križem* ve t ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajeivsld je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Be rta Pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CKNA m CBNTOV. naročaj ta jo pri 1 Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y< Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Narod*". Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THB BUREAU* OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varnje priseljence ter jim pomaga, če so bili oaleparjeni, oropani ali če ao z njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila ln ponk v aaturalizaeijskih zadevali — kako postati državljan Združenih, držav, kje se oglasiti za državijam-•ke listine. Sorodniki maj bi čakali ioto-dosle priseljence na Iv 11 i« Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2011. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mot gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete nre zvečer. (lx r t) Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij skih posestev vseh yelesil, Obiega 11 raznih zemljevidov ua 20tih «trai3eh in viaka stran je 10^ P« 13^ palca veliks. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas devet ramih msntyvrldc*- na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in iolidno po- streženl. Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slorensfci dnevnik v Ameriki. eskfc s! ;' 25 ■ ,W ' T - " T w " • f ' ' ■ v T ■ 1 "GLAS NARODA" JE EDINI 8L0VEN8KI DNEVNIK V KDBUtEHIH DBŽAVAH. — NABOČITE SB IAI2S HARMONIKE bodisi Eakzflns&oll vrste ladelajea U popravljam po tajaljyili ceaan. a delo trpežno In aanesljivo. V ooprar^ sanesljlvo vsakdo poSlje, ker stm i« ud 18 let tukaj v tem poslu la sedaj v svojem lastnem doma. 7 popravek vaamem kranjske kakor vse druf* harmonike ter raCtmam pO delo ka-korino kdo sakteva kres »s dal jal h vprsišaj. JOHN winhl, 1*11 Bssfe SSnd Ri. Cbnlas«, OfcU. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. 1 Zadej je natančen popis koliko obsega kaka dr/ava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-nj ene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrške s Italijo. Cena je 15 centov . Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na : Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do tiobrega sem m prepričal, da dospejo denarne pcSiljatvt tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrrS bnjejo pošiljatve v sedanjem tasu 20 do 24 dni.1 Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem ▼ staro domovino? 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. t FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. /