Po&tnina plačan* v gotovrnl.
Posamezna številka Din 1'30.
jzhaja vsak petek. — Naročnina: fiKemsivo mesečno 6 Din, četri-let o 13 Din, polletno 36 Din Inozemstvo, mesečno 10 Din. Naročnina se plačuje v naprej. Niilov uredništva in upiave: »Enotnost«, Delavski dom, Atark-sov (No i) trg 2, Ljubljana.
VsaK obrat, vsaka vas Imel dopisnika ..ErtOTrtOST *.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Čekovni račun: 14.577. — Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje. Glince VI. Številka 2. — Tiska tiskarna ..Slovenija11. Zastopnik za tiskarno: Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cesta številka 61.
Delavci kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
ittev. 3.
Ljubljana, petek, 18. januarja 1929.
Leto IV.
Barnum in 5. januar.
Barnum je amerikanski cirkus. V njem najdeš vse, kar si moreš misliti.
Tak Barnum je Socialistična stranka Jugoslavije. V njej najdeš vse, kar si moreš izmisliti — pred vsem vse politične. smeri, vsa politična in filozofska naziranja, naziranja in teorije vseh meščanskih političnih strank — samo ne socialističnih. Vsem nam so še živo v spominu njeni članki o veri in socializmu, o državi in svobodi (Kranjc) o pravem parlamentarizmu itd. Vsem nam je znano njeno stal.šče o narodnem vprašanju, ki se je vedno krilo z n. branjem vladajočih meščanskih strank. Vsem nam je še v svežem spominu, kako desorientirano je stala SSJ po 20. juniju na politični areni: najprej je sklenila, da mora Petejan iz parlamenta, a ko se je bala, da v Zagrebu ne bo diet, je zopet poslala svojega poslanca k državnim jaslim v Belgrad. Vsem nam je še živo v spominu, kako se je vsa ta leta, do prihoda dr. Korošca na vlado, držala trdno za frak slovenskim demokratom in ta slovenski Barnum je kljub vsemu temu napisal v zadnjo Del. Politiko sledeče stavke:
»Socialistična stranka Jugoslavije pojde po svoji začrtani poti, ker je
prava.«
Kdo »prava«, stranka ali pot?
Tu si moramo mi vendarle dovoliti vprašati: »Kje pa je bila ta pot začrtana? Kakšna pa je bila ta vaša dosedanja pot, o visoki bonci slovenskega socialama?« V isti številki lista vi sami indirektno obsojate to svojo dosedanjo pot. Kaj pa je to drugo, kakor samo-lastna obsodba, ko pišete:
»Razvoj političnih dogodkov v zadnjih šestih mesecih je dokazal, da socialistična stranka v tej državi ne more niti moralno podpirati v političnem boju ne ene, ne druge meščanske fronte, ker ni ne ena, ne druga, niti demokratična, niti napredna.«
O, nedosegljivi Barnum! Še-le dogodki zadnjih šestih mesecev so ti dokazali, da meščanske stranke v tej državi niso niti demokratične, niti napredne in da jih zaradi tega proletariat ne sme niti moralno podpirati! To se toiej pravi, če še kaj velja navadna logika, da ste jih do sedaj podpirali moralno in dejansko ter da danes to obžalujete! Dobro, mi to vemo, mi smo vam to neštetokrat pripovedovali in očitali, nam ni to nič novega, nas to vaše priznanje veseli, čeprav ne verujemo v vaš očitni kes — toda: kje pa je tista vaša slavna pot, ki je začrtana in po kateri naj bi v bodoče hodila SSJ?
O, Barnum, slavni Barnum, mi poznamo to tvojo pot! To je tvoja stara pot, pot politično slepega in gluhega malomeščanstva, na katero si obsojen in prikovan do svoje smrti, do svoje poslednje ure. To je pot, ki jo hodiš od svojega rojstva in ki si jo jasno pokazal tudi v tej novi politični situaciji.
Barnum ima slabo vest. On dobro ve, kako je v vseh teh letih vdano služil vsem petindvajsetim vladam, ki so se vrstile v Bclgradu. Dobro in verno služ i za dobro obložene jasli, za bogate sinekure in s tem razdiral enotno in edino možno pot proletariata. In zato se sedai v svojem oklicu na proletariat opravičuje — seveda na ta način, da enači samega sebe s proletariatom — češ: »za nastalo stanje v naši državi razredno zavednega delavstva ne zadene nobena odgovornost.«
O, Barnum! Kdaj in za katero stanje v kapitalistični državi pa je bil še odgovoren proletariat?! To je jasno! Toda vprašanje je, v koliko so slavni bonci (veliki duhovniki) Barnuma odgovorni za to novo stanje? In tu dobimo drugačen odgovor: v toliko, v koli-
1 kor ste ^ vseh teh. letih soživeli in sodelovali s strankami, ki so se v tej dolgi desetletni dobi vrstile na vladi in in v kolikor ste s tem delali razkol v delavskih vrstah! V toliko, v kolikor ste hodili ves ta čas, o slavni bonci Barnuma, po potih, ki niso bile proletarske! In vaša pot je bila skoziinskozi neproletarska.
Pokazali pa ste svojo »pravo« pot, svojo pravo barvo tudi v tej situaciji. Ni čuda! Kako bi vi razumeli nacionalna in kmečka vprašanja?! Dovolj vam je, da čutite želje vladajočih, ker za vas je, kar realno obstoja, tudi že pametno in tako pišete:
»Prav zadnji politični dogodki so nam jasno dokazali, da more zdrava politična in demokratična sila vznikniti ie iz celotnega, skupne interese raz-j umevajočega naroda in da je zastrup-
ljevanje pod firmami plemenskega sovraštva, kulturnih in mentalitetnih razlik, kakor tudi zgodovinskih predpravic zločinstvo, ki preprečava take dobre politične razmere, v katerih naj bi se narod svojemu sedanjemu stanju primerno In svobodno razvijal v pravcu skupnosti.«
Zdrava politična sila mora vznikniti iz celotnega, skupne interese razumevajočega naroda? Katerega naroda? To je vaše razredno stališče? In »plemenska sovraštva?«
O, Barnum, slavni Barnum, to je tvoja »dobro začrtana pot? Da, to je dobra pot. Po tej poti prideš prav gotovo tja, kjer se boš do popolnosti »primerno« in »svobodno« razvijal.
r>-U-
Internacionalni politični pregled.
Kelloggov pakt — Sovjetska Rusija in Poljska.
Mi smo svoj čas že povedali svojo sodbo o Kellogovem mirovnem paktu. Ta pakt gotovo ni tak, da bi mogel v bodočnosti preprečiti vojne in tudi ne novo svetovno vojno. Toda pokazalo j se je takoj, da so se začele nekatere kapitalistične države kesati, da so morale vgrizniti celo v to kiselkasto jabolko. Začele so sabotirati njegovo ratifikacijo. Sovjetska Unija, ki vidi, da se oborožuje vsa Evropa proti nji in ki odkritosrčno želi mir, se ni samo temu paktu takoj pridružila, temveč storila
še nekaj več. Povabila je Poljsko in svoje baltiške sosede, da ta pakt takoj podpišejo z njo in da ga tudi brez odloga ratificirajo in s tem uveljavijo.
Tu pa se kažejo čudne stvari. Poljska diplomacija, ki je imela prej polna usta hvala. K<;llos:ovee;a pakta^ išče sedaj vsemogoče Izgovore^ da (ega mirovnega pakta z Rusijo ne podpiše, ker potem bi je ne smela napasti in da zavlačuje podpis z Rusijo.
In zakaj to?
Stvar je dovolj jasna. Poljska je zaveznica (Francije, ki pripravlja z Anglijo vred vojno proti Rusiji. Na drugi
strani pa je tudi zaveznica Rumunije, ki ima velika nerešena vprašanja s Sovjetsko Rusijo. Kako naj torej podpiše taka Poljska Kellogov pakt z Rusijo?
Zanimiv je odgovor Poljske Sovjetski Uniji. Poljska se hlini, da je sicer pripravljena takoj podpisati ta pakt, toda — pravi — to le tedaj, če ga podpišejo tudi druge baltiške države in pa Rumunska. S tem Poljska jasno dokazuje, da ima že vezane roke s te strani.
Sovjetska Unija pa ji ni ostala dolžna primernega odgovora. V svoji noti poljski vladi pravi, da je že iz njene prve note razvidno, da je povabila tudi baltiške svoje sosede k podpisu Kello-govega pakta. Kar pa sc tiče Rumunije. opozarja, da Rumunija ni podpisala Kellogovega pakta z Ameriko in drugimi državami in pripominja, da jo bo zelo veselilo, če Poljska pritisne na Rumunijos da tudi ona podpiše ta pakt s Sovjetsko Unijo. Obenem pa Sovjetska Unija energično pove Poljski, da gleda v takih praznih izgovorih samo izigravanje svojega mirovnega predloga.
Poljska je prišla s tem ruskim predlogom v precej neprijeten zos, zakaj ruski predlog je tak, da ga je moralo celo nemško časopisje prav močno hvaliti. Odbiti predloga Poljska ne more, ker bi s tem pokazala svoje prave karte, sprejeti pa še manj, ker ji tega ne dovoljujeta Francija in Anglija. Zelo zelo neprijetna stvar za Pilsudskijev fašizem!
Nemške reparacijo.
Znano je, da vojna odškodnina Nemčije ni bila nikoli fiksno določena. Nemčiji se je naložila samo letna kon-tribucija, koliko let bo morala plačevati odškodnino pa Ententa ni nikoli določila. Po želji Francijo bi morala Nemčija plačevati odškodnino na vse večne čase, ker samo tako bi bila francoska industrija sposobna vzdrževati tekmo z nemškim kapitalom. Toda to ni prav ne Angliji, ker se s tem pospešuje racionalizacija nemške industrije in forcira njen izvoz, še manj pa Ameriki, ki ima v Nemčiji naložene ogromne kapitale in ki hoče pridobiti Nemčijo za. svojo politiko proti Angliji in Franciji. To je dovedlo do tega, da se je sestavila nova komisija, ki zboruje te dni, da določi končni znesek nemškim reparacijam (odškodnini za popravila).
Razume se, da Nemčija zelo spretno izkorišča to ugodno situacijo, ki izvira iz velikih interesnih nasprotstev med Anglijo in Ameriko. Nemčija stoji mirno in hladno med njimi ter vprašuje: »Kdo da več?« Anglija rabi Nemčijo proti Sovjetom. Amerika proti An. gliji. Tako bo g. Stresseman napravil ob tej priliki gotovo prav dober »kšeft«. a kam se bo nagnil, je danes pač še težko reči.
Dogodki v Afganistanu.
Po zadnjih poročilih se je kralj Amanullah odpovdal pestolu. Če je res, pomeni to veliko angleško politično zmago proti Sovjetom. Vsekakor pa bo treba čakati še na potrdilo te vesti, ker Afganistan ima zelo slabe prometne zveze s svetom.
Bolivija in Paraguaj.
Spor med Bolivijo in Paraguajem še vedno ni poravnan.
Angleške vojne priprave v lnldiji.
Indijski nacionalni kongres je sklenil bojkot proti angleškim industrijskim izdelkom. Mosleminski zastopnik An-sari je izjavil, da pripravlja Angleška vojno s Sovjetsko Rusijo in da je na-gromadila na severnozapadni meji Indije veliko vojsko. Ansari je izjavil, da mora indijski narod nasproti angleški politiki živeti v največjem prijateljstvu z narodi Sovjetske Unije in Afganistana.
»ENOTNOST«
Štev. 3.
Krvavo demonstracije na Japonskem.
V	decembru so se vršile v vseh ja-onskih industrijskih centrih velike demonstracije proti protikomunističnemu zakonu. Pri teli demonstracijah je prišlo do velikih nemirov. 29 ueia.cev je bilo ubitih, 60 ranjenih in 200 aretiranih. Pri demonstracijah so sodelovali tudi kmetje in številni japonski intelektualci.
Social stični teoretiki.
Socialistične stranke vseli narodov so že davno zapustile vsako sled marksizma iri so v teoriji in v praksi zašle na stran-pota. Naši socialisti so šli v. tem oziru tako daleč, da so si zaslužili, poleg odlikovanj, še pridevek socialpatriotov. Na konferenci socialistične stranice v Zagrebu, ki se je vršila pred kratkim, na kateri so se hrvatskr socialisti definitivno ločili od skupne SSJ, je V. Korač dejal, ined drugim, da bodo hrvutski socialisti' premagali socialistično 'birokracijo, ki sedi po Delavskih zbornicah, Okrožnih uradih in po sindikatih, ravno tako kakor so premagali — komunizem. On je prepričan, da je komunizem premagan, ker si domišljuje, da sloni kom. gibanje na sinekurah baš kakor birokratizem socialistične stranke. Niti na kraj pameti mu ne pride, da tisti, ki bi hotel uničili kom. gibanje, bi moral pač uničiti pred vsem proletariat. Tolike modrosti se pa od socialističnega voditelja ne sme zahtevati.
Dober tek!
V »Delavski politiki« je Franc Svetek branil nemške socialiste in druge meščanske stranke, ki so hotele, da se 'bo ne ladje grade še naprej. Svetek je 'trdil, da je Nemčija na pol socialistična država in da ima zato prav ako svoj »polsocializem« brani z vsemi bojnimi sredstvi. Saj se tudi Sovjetska Rusija oborožuje, je rekel Svetek. In iz socialističnega stališča je imel mož prav. Socialisti niso več sposobni, da bi mislili proletarsko. Ako se ruski delavec in kmet oborožujeta zato, da se lahko branita pred kapitalističnim imperializmom ki jima preti od vseli Strani in pripravlja proti njim vojno, je za socialista ravno toliko, kakor če se kapitalizem oborožuje proti proletarijatu in zato, da bi še naprej tlačil in izkoriščal ogromne kolonialne, pol-koloniialne in male narode. Od tod je tudi razumljivo, da se socialisti vesele »komunističnega neuspeha« na Kitajskem.
»Delavska politika« je objavila tudi celo vrsto člankov proti' Rusiji in je v to svrho porabila material iz neke »Trockijeve knjige. Dotične knjige ni spisal Trocki. To se je »Delavski politiki« tudi povedalo in dokazalo. »Delavska politika« pa ni smatrala potrebno povedati, da je bila »nafli-kana«. Kam bi šel prestiž, in. je tako' ko-modno opravičiti srd proti Sovjetski Rusiji z imenom Trockega. Zanjo je naposled vseeno, kdo je knjigo spisal, poglavitno1 je, da je v njej material proti Sovjetski Rusri. Socialisti »premagujejo« komunizem, pa so za to vsa sredstva dobrodošla. Kar naprej! Do imperialistične zmage!
»Delavska politika« razpravlja tudi »O parlamentarizmu«. TeoTetik: Jakob Kranjc.
V številki, kjer je izšla ta razprava, je »D. P.« objavila tudi uvodnik, ki konča s tem-le globoko proletarskim vzklikom: »Upajmo, da kriza vlade ni več daleč!« Kakor, da se za uvodnikom skriva kak ministrski kandidat. V članku se tudi veseli, da »se pojavlja opozicija tudi v onih krogih, kjer bi tega ne pričakovali.« In pri tem misli in govori o opoziciji 'bivšega generala Uzun-Mirkoviča. Kai ni lepo, če se socialisti vesele generalske opozicije? General je v opoziciji prav gotovo, ker je proti belemu terorju! In »jugoslovanski narod« je tako demokratičen, da komaj čaka na »demokratično'« i'!ado upokojenega generala Uzun-Mirkoviča.
Več o demokraciji in o parlamentarizmu se izve iz člankov Jakoba Kranjca. Ta mož piše med drugim: ...sile, ki današnje vlade pri nas postavljajo in odstavljajo, tega trotovo ne delaio mogoče zastran Koroščeve lepe figure ali mogoče zastran Robotovih političnih vrlin, temveč radi lastnih precej realnih liiteresov in ciliev. Katrri' so ti?
V kakšnem skladu so ti z ljudstvom, z državo? Kdo to ve?« Mi smo prepričani, da tem socialistični teoretik ne ve. Ali čemu rotem niše take članke? Morda zalo, da ima priložnost v članku povedati, da so naši ministri marionete v rokah »temnili sil« zato ker »mi nimamo Mussolinijev, Horthy-
jev in Primo de River«. Kakšna škoda! ; Kdor ne ve, v kakšnem skladu so »temne sile« z ljudstvom In z državo, si prav lahko tudi predstavlja, da so Mussolini, Mor- j tliy in Pl imo? de Rivera polbogovi, *ki operirajo samostojno, po svoji volji, brez ume-šuvunja »tajnih Sil«. Le zakaj gospod Kranjc ni uporabil za eiianje dobrih marksističnih knjig tisti čas, v katerem je pisal svoje ( članke? Zakaj Jakob Kranj pove v članku tudi to: »Moderna država stoji in pade z institucijo parlamentarizma. In samo močerila država ima smisel in pravo obstoja. Colozcn parlamentarizma ja jedro državne krize« in še »Vso življenje, gospodarsko, kulturno Itd. se ureja po principih demokracije.« Gospod Kranjc je evidentno demokrat. Brani parlamentarizem zaradi moderne države, ki edina ima, po njem, smisel in pravo 'obstoja. Nič mu ne zamerimo, tudi če prepoveduje idejo, da se gospodarsko in kulturno življenje ureja po principih demokracije. Kako pa pridemo do takih člankov \ socialističnem listu, ki hoče biti in trdi, da je marksističen? Kaj ima opraviti marksizem z idejami Jakoba Kranjca? Marks je definiral državo čislo drugače, bi se reklo, po Cankarjevo in je tudi drugače mislil o »principih«, ki urejajo gospodarsko in kulturno življenje. Tiste »temne sile«, ki nastavljajo in odstavljajo »demokratične« vlade pri ms in drugod, so sestavljene iz samih kapitalističnih interesov. Pod firmo demokracije prav tako- kakor pod firmo Mussolinija in Hortliyja in drugih »diktatorjev« se skrivajo najnečednejši kapitalistični interesi. Demokracija, kakršno si je zamislil Kranjc, je bila in je ponekod deloma še danes le najpriktodnejša politična forma kapitalističnega gospodarstva', katero formo je kapitalizem vedno zamenjaval in zamenjava z nedemokratičnimi vsakikrat, kadar so to njegovi interesi zahtevali. To so naj-elementarneši marksistični principi, ki pa so gosredu Kranjcu španska vas in ki so i jih socialisti zameniali s Kranjčevimi t. j. s kapitalističnimi principi. Socializem je pri nas teoretično ncmarksističen, praktično pa protip-oletarski. Zato je čisto razumljivo, ako D. P. objavlja take članke, v katerih Kran:c trdi, da	v	naši državi	oni, ki	se
smatrao za odločilne činitelie, že davno ne vedo več, kaj hočejo. Še čuda. da še niso prišli po nasvet k novemu socialističnemu teoretiku! Dobro	bi se nam	godita,	g.
Kranjc, če tisti činitelji ne bi vedeli, kaj hočejo.
Pri socialistih pa se na sploh pojavljajo novi teoretiki. Na vseh poljih. J. Kitek bi rad dal socialistični stranki nov program.
; Dokaza! je, da je potreben in je prišel do zaključka, da je proletariat sestavljen iz dveh delov:: subjektivni proletariat in objektivni proletariat. Same globokoumnosti! Oča Mihevc je proti novemu programu. Zakaj? Zato, ker	ga	ni treba. Za	Mihevca	sc
namreč od leta	1888. do danes	ni izpreme-
ni!o ničesar. Mož spi, kakor se zdi, prav trdo. Nadalje programa ni treba menjati, i pravi, ker je še danes 80 odstotkov delavcev, M socialističnega programa ne poznajo. Resen argument, ki drži. Raženira kakor trgovec, ki še ni prodal vse zaloge. Mihevc je proti diktaturi proletarijata, zato, pravi, »ker tisti, ki nič ne ve in nič ne zna, ne more diktirati.« Mislijo nase tudi, kadar govorijo o proletariatu. Končno mož ugotavlja, da je sovjetska vlada veliko bolj odvisna od svetovno koncentriranega kapitala kakor pa marsikatera meščanska država.« Moj bog, od koga so tedaj odvisne meščanske države? In kaj so, po socialističnem mišljenju »meščanske države«? Sovjetska Rusija Mihevcu ne imponira. Pač so mu imponlrali ministri, ki so se s celimi štabi svojega uradništva udeležili kongresa socialističnih strokovnih organizacij v Hamburgu (3. 7. 1928.).
Le zakaj se vsi naši socialisti ob vsaki priliki obregnejo ob Sovjetsko Rusijo, t. j. ob edino proletarsko državo, ob edino državo. ki v njej vlada razred delavcev in kmetov. Ja ne zato, ker ni tam ministrov? Morda zato, ker 80 odstotkov Mihevčevih delavcev še ne pozna sovjetskega sistčma?
Odgovor je kaj enostaven: Zato ker so socialisti nehali' biti proletarska stranka in so postali stranka malomeščanske ideologije in malomeščanskih interesov. ^ ^
J. Makuc:
Delavska zbornica m skrb za proletariat.
Na neki kJubovi seji sem grajal proračun,' zlasti, da je nepotrebno izven uradniškega okvirja honorirati zborničnega blagajnika in knjigovodja. (Blagajnik je g. Ceiešnik, letni honorar 4000 bni in g. Kocjan knjigovodjo. 6uu0 Din, ’ oba uradnika bolniške blagajne.) Ce prav svota ni veiika, je treba gledati, da se uračnišivo potno zaposli in prihrani zbornici ta svota. Pripomnim, da ima Ljubljanska DZ 11 uradnikov in uradnic. Na to pa so me tako podučili: »Mi že vemo kaj delamo! i\ajstarejša uradnika sta Kopač in Tokan, je že res da sta socijalista, a sta za to delo nesposobna. Več razumeta gg. Marinšek in lavčar, (slednji priznan knjigovodlja) prvi je klerikalec, drugi demokrat, kako naj zaupamo teina dvema te posle r1 Ti Makuc! Ali si res še danes tako neumen, iia tega ne veš, da kdor ima blagajno in .knjigovodstvo v svojih rokah, ima tudi zbornico! Delavska Zbornica je naš glavni inštrument (socijalistični namreč) za kaierega smo se borili z vso s.Io (kako, tudi o tem se bo še govorilo), da je prišel v naše roke.
Dejal sera že, da so člani finančne kontrole gg. Jos. Ošlak ravnatelj Ljudske tiskarne v Mariboru (socijalist) Alojzij Leskovšek vodja Pekovske za-zadruge v Cel.u (socialdemokrat) in I . Žužek uradnik borze dela v Ljubljani (klerikalec). Skupaj tri politične struje m se vedno v vsem strinjajo1. S kako vnemo zastopata gg. Gšiak in Leskovšek prvi Mariborski m tiru&i Celski proletariat, je razvidno iz tega, da do danes še nista zamudila nobene seje, če prav se je treba truditi včasih dvakrat po tri ure na mesec.
Kontrolna komisija nam stalm> poroča, da so Dile beležke pri kontroli pregledane in, da se vjemajo s številkami. To je vse prav in v redu. Meni se pa le dozdeva, da bi se moial vsaj vsake tri mesece enkrat Upiavni odbor prepričati, kako je s terni beležkami in komu se je izdajalo.
Preobširna bi bilo navajati vse izdatke za poti v inozemstvo in tuzem-stvoi, razne investicije, komisije, skupščine, cetitialne seje, ki se vršijo po celi državi, na katere zahajajo, seveda vedno sami strokovnjaki in to vedno eni in isti. Kratko in malo, vse to naporno delo in vse te žrtve se sijajno plačajo.
Letos se je razdelilo strokovnim organizacijam pod firmo »strokovne šob« Din 1G0.C00 in to: »Strokovni komisiji« Din 54.000, klerikalni Din 28.000, demokratski 18.000. Predavanja, ki jih vrši j »Svoboda«, ne pridejo tukaj v poštev. Kako se je ta denar porab:l nima UO do danes še nobenega poročila.
Na pritisk rudarjev in plavžarskih delavcev, češ da ne dobijo nič od DZ, se ,ie stavilo v proračun Din 100.000 za
brezposelne ruuarje. (matovske skiad-n.ee dajo zbornici letno 44U.U00 Dinj. i\a zadnji seji UO ^a nam je Poročal g. tajnik UiaJiik, ua je ta lond še SKoro načrpan.
tsasiavija se različno ©sob je v novi paia^i ui vednosti Upravnega UOoo-ra. isaaiaviio se je upravnica Kuninje (merkua nekega upokojenega državnega pravnica) Kuharice, kasirka, sluga, vratarje. Biii so različni kompelenti, kdo j Ui je nastavil tega ne vein. iver nuna U U za le nastavitve nobenega vpogleda, smatram, dla so jih nastavili samovoljno in partizansko. Ali so funkcije UO samo za to, da dovoljuje predujme in, da se za njegov hrbet skrivajo nečedni nameni.
Na zadnji seji (kakor sem že pisal) se je odobrila ki. plača nastavijencem. Popravljam, to v toliko, da ni šlo za trinajsto, ker ta se je bila razdelita lani že v redno mesečno Piaco, temveč šlo je za štirinajsto in proti temu sem protestiral.
Po vsem tem, se še gospodje čudijo, da nima delavstvo' zaupanja v takozva-ne delavske inštitucije, da je pasivno in brezbrižno! Ko sem pripovedoval, da morajo delavski voditelji zlasti pa soci-jalisti iti z dobrim zgledom naprej, da' se ne sme skrbeti samo za lastni trebuh, temveč tudi za svoje sotrpune, so mi odgovorili: »Ti nisi politik! Ko boš premagal v sebi tisto takozvano socialistično sočutje, tedaj boš Šele pravi socialist in politik«. Čudim se, da oni zdravi delavci v tovarni, ki idealno mislijo o socializmu in bodoči socialistični družbi, morajo še kaj verovati socialističnemu vodstvu, kadar grmijo pu shodih o kapitalistični družbi in njenemu izkoriščanju. Kako morajo biti taki ljudje za kako spremembo? Saj v socialistični družbi bi se jim slabše godilo kakor v sedanji kapitalistični. Govorijo: »Saj delavec niti ne ve, da plačuje DZ! Kaj pa je to če plača od lOuO, 3 dinarje mesečno?!« Vi gospodje! Delavec danes plača od 1000 Din zaslužka skoro 10% za razne dajatve t. j. 100 Din na mesec. Ali veste, kaj se pravi 100 Din mesečno manj pri rudarski f amili ji? Vi se smejete, ker vam tega ni potreba, ker bolniško blagajno, davek, penzijski sklad in vse drugo plača za vas delavec. Namesto, da bi sc njemu zahvalili za vse dobrote, ki jih prejemate iz njegove žuljave pesti, se nnu smejete v obraz in hvalite režim, ki vas je posadil na tapecirana mesta. Delavec je danes tisti, ki ga vse izkorišča, eni odkrito drugi prikrito kakor pijavke. Govorite, da je delavska masa neumna in nerazsodna. Prišel bo morda čas, (lahko ga še doživite,) ko boste o delavstvu drugače govorili. Delavec pa je še danes toliko pošten, da misli, da se vi za njega borite.
ZAHVALA.
Tem potom se iskreno zahvaljujem j vsem žičarjem in ostalim darovalcem pri
i KJD za darovani znesek 453 Din, s katerim
i,	ste mi delno pomagali v mojem 'bednem položaju, kot brezposelnemu.
Delu čast in oblast.
Vistcr Valentin.
Juso&avenska Pansma.
Hude obtožbe zoper bivšega ministra dr. Žerjava- Milijarda dinarjev izgub-■ ijena za državo.
Bclgrajska »Politika« je začela objavljati rezultate parlamentarne enkete v vprašanju ogromnih sleparij v bosanski ,lesni industriji, ki je, kakor znano, skoro izključno v rokah avstrijskih, bavarskih in čehoslovaških velekapitali-stičnih družb. »Politika« piše: »Po naših informacijah, ki so iz krogov samih gozdarskih strokovnjakov, je parlamentarna enketa po večmesečnih pazljivih in objektivnih raziskovanjih dela prišla do prave škandalozne ugotovitve, ki je ne pamtijo anali gospodarstva naše države in ki bi razburila dosti večje dežele kakor je naša. Dejstvo je, da ie parlamentarna komisija ugotovila, da znaša škoda, ki jo je država doživela vs!ed brezvestnega in nepravilnega dela predpostavljenih samo pri desetih velikih lesnih podjetjih — po večini tujih — 131 miljonov dinarjev in da je država že do sedaj toliko svoto lem podjetjem neopravičeno in nepristojno ter izven dogovorov odpisala. Poleg tega je ugotovljeno, da bo država izgubila, ako se napravljene nepravilnosti ne odstranijo, 'etno 40 miljonov dinarjev, kar pomeni do konca izpolnitve pogodbi teh deset podjetjih, pri istih razmerah, ogromno svoto 699 milijonov dinarjev.
To je zelo čedno gospodarstvo, kakor se vidi. Kako so gospodje ministri
gospodarili, se vid!i iz, opisa, ki ga podaja »Politika« o cenitvi podjetja »Kriva-ja« d. d. Zavidovič. To podjetje je postalo v svojih poslih v nebo vpijoče, zato se je moralo likvidirati.
Kako se je mogla izvršiti, je pravi čudež božji! Inventar je bil cenjen na 90 miljonov dinarjev. ,Ta svota je bila dosti prevelika in država ima vsled tega ogromno škodo. Pogodba pa, ki se je sklenila med državo in kapitalisti, je po »Politiki« taka, da nima dlržava pri podjetju nobene besede. Njen zastopnik pride v akcijo le tedaj, kadar družba prosi kak privilegij od države, ko pa bi imela d!:žava kaj dobiti, pa se izkaže, da je bilanca pasivna. Jugoslovanski miljeni pa vandrajo v malhe dunajskih, praških in monakovskih kapitalistov.
No, ministri, ki so zakrivili te o-gromne izgube za državo, v Jugoslaviji niso v nobeni nevarnosti!
Moderna žena v borbi
za svoje pravice.
O tej temi je predavala pred kratkim slovenska feministka Alojzija Štcbijeva v »Zenskem pokretu«. Predvsem se pritožuje, da presoja večina moških prepovršno težnje današnjih žen in to zlasti raditega, ker ne po/, n a niti njihovih vzrokov, niti vsebine in ciljev.
Kot pravo in centralno idejo ženskega gibanja označa predavateljica spoznanje, da bo dosegla socialna ureditev človeške družbe svoje ravnovesje, ako bodo tudi žene soodgovorno delale in mislile z moškimi. Žensko gibanje je torej eminentno socialno gibanje. Razlikujejo se pa tri smeri ženskega pokreta: 1.) razmerje med možem in ženo ter med starši in otroci (družina); 2. splošna in strokovna vzgoja in izobrazba žene ter 3. politično življenje in žena.
V	naduljni ilustraciji delokroga ženskega gibanja v teh treh smereh ugotavlja referentka, da zavzema žensko gibanje nasproti zakonu in družini zelo pozitivno stališče, da pa ne sprejema za današnje podlage zakona in družinskega življenja brez kritike. Zlasti privilegirano stališče moža (on je glava družine, upravitelj ženinega premoženja ter edin odločevalec usode otrok) zadeva na odpor feministk, ki zahtevajo, da se rzpremeni oblast očeta nad otroci v oblast očeta in matere, ter da se izvrši principijelna delitev ženinega premoženja. Glede ločitve zakona zahtevajo feministke, da se ne veže le na dokazano krivico enega izmed zakoncev, temveč tudi na skupno odločitev obeh za ločitev.
Vprašanje gospodinjstva smatrajo za najtežji problem, ker bi bilo rešiti prej še mnogo drugih vprašanj, predno bi se mogla postaviti načelna zahteva, da žena mati ne sme delati niti v tovarni, niti v šoli, niti po uradih.
Nazadovanje porodov da ni v nikaki zvezt z ženskim gibanjem, marveč je to predvsem gospodarsko vprašanje.
Kot alfo in omego, t. j. začetek in konec vsega ženskega gibanja označa gdčna Štcbijeva novo materinstvo, duševno materinstvo, ki izhaja iz spoznanja, da obstoja tajna nit, ki veže vse žene, ki niso samo sestre po enaki usodi, temveč čutijo v svojih največjih momentih, da so matere vsem. To spoznanje goni žene ne samo v šole, dečje domove itd., ampak tudi v ministr-tva in parlamente.
Preko dveh važnih principov ženskega gibaiva namreč, da naj vršita moški in ženska oni poklic, ki ga moreta po svojih celokupnih sposobnostih kar najbolje, ter da je treba ustvarjati za ženo in može enako dobre pogoie za delo, prehaja Štebijeva preko mailc ekskurzije o možganski teoriji na temeljno podlago za napredovanje žen, t. j. na žensko volilno pravico. 2ene hočejo v občinah in parlamentu same braniti svoje težnje. One hočejo, da se v političnem živ-lieniu ravno tako upoštevajo1 moralni J n etični principi, kakor se strogo * upoštevajo v medsebojnem, privatnem' razmerju por edincev.
Končno vprašuje predavateljica amfatlč-no. ali bi ne napravile žene z uvedbo teh principov v politično življenje držav in strank največjo uslugo človeštvu. 2ene so prepričane, da bodo postale sanje o večnem miru v daljni bodočnosti lepa resnica. Zgodilo se bo to takrat, ko bodo mogle žene v političnem življenju konsekventno izva-jati principe morale in etike ter s tem preroditi internacijonalne razmere med narodi.
To so v kratkem glavne misli voditeljice slovenskega ženskega pokreta.
Kaj naj rečemo na vse to? Nič drugega kakor to:
Dokler ne bodo začele žene v svojih organizacijah temeljito analizirati sedanje socialne strukture človeške družbe in ugotavljati vzroke, ki pehajo človeštvo v vedno hujšo družinsko, politično, moralno, kulturno in gospodarsko krizo, ter izvajati iz tako dobljenih izpozhanj odločne konsekvence, ostajali bodo sestanki feministk igračkanje z organizacijo, ki naj izpolnjuje dolgočasne popoldneve duševno lenih dam in zadoščajo ambicijam »duševnih« delavk po rezprezentativnih vodilnih mestih v javnosti. Sodeč po sedanji socialni strukturi ženskili pokretašinj pa odločno dvomim, da bi bile zmožne in voljne, načeti tako dru-žabhoslovno analizo.
In s tein je povedano vse. Edini dobiček od takih sestankov bo še nadalje imela
—	kavarna Emona.
Pred državno sodišče za zaščito države!
Ljubljanska policija je sredi meseca novembra aretirala večje število mladih delavcev iz Sela in Zelene jame, češ da so se udeležili komunistične demonstracije dne 13. novembra lanskega leta, ki se je pojavila na večer okoli 8. ure na ljubljanskih ulicah z rdečo zastavo na čelu. Večino teh mladih delavcev je sodišče po izvršeni preiskavi spustilo na svobodo in proti njim ustavilo kazensko postopanje, V zaporih ljubljanskega sodišča so ostali samo štirje mladi delavci in sicer Rudolf Rojc, ključavničarski vajenec, Miha Erbežnik, servirni sluga, Viktor Kamnikar, mehanik in Viljem Šlamberger, pasar. Proti tem je državno pravdništvo dvignilo obtožbo, dolžeč jih, da so se dne 13. novembra 1928 v Ljubljani v svrho komunistične propagande udeležili organizirane demonstracije z rdečo zastavo' na čelu in da so vzklikali razne komunistične parole ter da so' s tem zakrivili hudodelstvo po čl. 1 zakona o zaščiti države.
O tej obtožnici se je vršila glavna razprava dne 15. januarja 1929 pri de- ! niki jugoslovenskega poslanstva in do-
V departementu Moselle zaposlujejo tri velike premogokopne družbe več tisoč Slovencev, in to; Sarre et Moselle, Mineš de Houve,, in Mineš de Wendel. V Creutzwaldu, Ereyiningu, Forbachu, Merlebachu, Stiering-Wendelu. V Me-tzu in okolici je zaposleno okrog 4500 Slovencev v metalurgični industriji. Razen v navedenih krajih je zaposleno še večje število Slovencev v departe-mentih Nievre, Saone et Loire.
V severni Franciji deluje 6 delavskih podpornih društev, trije pevski zbori in
j eno tainburaško društvo. V Loreni ob-! stoa 9 podpornih in tri tamburaška dru-• štva, ki so jih osnovali Slovenci skup-l no s Hrvati.
Ta statistika izseljeniškega urada je I nepopolna. Ona ne omenja več tisoč Hrvatov, ki so tudi zaposleni v rudnikih, ne omenja števila slovenskih rudarjev, zaposlenih v rudniku žcle[za Lorene; samo v Amnetzu je črez 200 slovenskih rtidarjev. Več sto delavcev iz Jugoslavije je zaposleno v Parizu in okolici.
I
Vsa podporna društva so lokalnega j pomena in razen društva Sv. Barbare, j ki ga vodijo slovenski kaplani in zaup- 1
žclnem sodišču v Ljubljani, tedaj v času, ko so nastopile v naši državi bistvene spremembe in je bil izdan kraljevi ukaz o ustanovitvi državnega sodišča za zaščito države s sedežem v Beogradu.
Takoj začetkom razprave je zastopnik državnega pravdništva predlagal, da se zadeva izroči in odstopi držav-
ušniki francoskih oblasti, niso medse- j bojno zvezana in zato zelo šibka. Dru- | štvo sv. Barbare je v Franciji organizacija za pobijanje komunistične propagande. ki se vkljub vsemu vedno bolj širi tudi med izseljenci iz Jugoslavije. Na desetine delavcev je bilo ravno na prizadevanje zaupnikov in kaplanov društva sv. Barbare izgnano iz Fran-
nemu sodišču za zaščito države v Beo- !	^	delegacija	Strokovne	komisi-
gradu, češ da deželno sodišče v Ljub- j je pocl vodstvom Arha se je v Lensu Ijani za to zadevo ni pristojno. Pri teni j
se je skliceval na določbo čl. 5, ki pravi; Predpisi tega zakona veljajo za kazniva dejanja, storjena pred njegovim uveljavljenjem, ako od teh dejanj še ni izrečena razsodba po sodišču I. stopnje. Temu predlogu sta ugovarjala zagovornika obeh obtožencev, povdarjajoč, da se ta člen ne nanaša na obtožbe po starem zakonu o zaščiti države, ker se omenjeni kraljevi ukaz izrecno sklicuje Š samo na nove člene zakona o zaščiti države, vsled česar ni ugoditi predlogu državnega pravdništva.
Zagovornik s. Lemež je poleg tega povdarjal, da so tako sodniki, kakor tudi državni pravdnik in odvetniki položili prisego na ustavo in kralja. Te prisege pa do danes še niso odvezani, ker take odveze ne vsebuje noben izmed izdanih kraljevih ukazov.
Ker je bil izdan ukaz, da se ukine ustava z dne 28. junija 1921 in da preide vsa oblast v državi na kralja, bi se morali istočasno vsi javni funkcionarji na novo priseči. To pa se doslej ni zgodilo, vsled česar so sodniki še vezani na staro prisego, ki so jo položili na ustavo in kralja.
Kar pa ustava izrecno zabranjuje ustanovitev izjemnih sodišč, vsled tega je tudi z ozirom na to okolnost še pristojno za to kazensko zadevo deželno sodišče v Ljubljani.
Kazenski senat se je nato umaknil v posvetovalnico, nakar je predsednik po dolgem posvetovanju naznanil sklep, da se ta kazenska zadeva odstopi državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu, nakar se je razprava zaključila in se bo razpravljalo o tej zadevi v Beogradu.
Podpirajte Mn reakcije!
Slovenski rudarji v Franciji.
V	prvi številki organa jugoslovenskega izseljeniškega urada, »La You-goslavie en France«, objavlja izseljeniški komisar dr. Vjekoslav Kuhar, podatke o številu zaposlenih slovenskih rudarjev v Franciji. Po tej statistiki zaposluje: rudnik Lens okrog 1000 slovenskih rudarjev, ki so nastanjeni v krajih Lieven, Lens, Sallaumines, Me-ricourt, Noyelles sous Lens, Avion, Vi-my. .Družba »Mineš de Bruay« zaposluje 127 slovenskih rudarjev, družba »Mineš de Courrieres« 200 slovenskih rudarjev, ki so nastanjeni v kolonijah Courriera in Bethunes. Razen teh je mnogo slovenskih delavcev zaposlenih v mestih Meurchin, Erchin, Douai, At-ricourt. Lauvin, vsa v največjem francoskem industrijskem departementu Nord.
obrnila na g. kaplana in ne na razredno strokovno organizacija rudarjev za informacije in ignorirala celo jugoslo-venski medstrokovni odbor pri Ujedi-njeni konferedaciji dela v Parizu, v sklopu katere je organiziranih nad 1000 jugoslovenskih izseljencev v Franciji.
Dobro bi bilo, ako bi izseljeniški komisar objavil statistiko o revnem in brezpravnem položaju naših izseljencev v Franciji, ki so brez vsake zaščite, in še hujše izkoriščani kot domačini. Svr-ha in namen lističa, ki ga je poslanstvo začelo izdajati, je predvsem nacionalistična propaganda in boj proti Sovjetski Rusiji in komunizmu. Jugosloven-sko poslanstvo je že 1. 1926. izdajalo list pod naslovom »Rad«, glasilo jug. delavcev v Franciji in Belgiji, ki se je brezplačno delil med delavstvom, a ga ono ni hotelo niti zastonj in je moral prenehati izhajati.
Naši sodrugi v Franciji naj gredo na delo za pridobivanje novih članov unitarni (ujedinjeni) federaciji rudarjev, katera edina zastopa interese vseh rudarjev brez razlike narodnosti. Za vedni sodrugi v Franciji naj pridobiva-»Enotnosti« novih naročnikov in prispevke za tiskovni sklad, ker s tem utrjujejo razredno fronto proletariata. Širite »Enotnost«, ker ona edina vam poroča o resničnem položaju delavstva v Jugoslaviji in inozemstvu.
M. B.
Božtčno-novoletni prazniki rudarjev TPD.
Med ljudstvom je že vkoreninjena stara navada obdarovanja z božičnimi in novoletnimi darili takozvani »Krist-kindl«. Vsak gospodar obdari za božič in novo leto svoje uslužbence; nekateri z večjimi drugi z manjšimi darili. Tudi nekatera (Ce ne vsa?) podjetja dele božična, če ne teh pa gotovo novoletna darila. — Tudi IPD ne zaostaja v tem pasivna temveč deli mastna lepa darila ali novoletne nagrade. Obstoji pa vprašanje, komu jih deli in kdo jih dobi? Ali jih deli tistim, ali jih dobivajo tisti, ki stoje s svojim znojem, trudom, krvavimi žuljevimj rokami stalno z eno nogo v nesreči, smrtni nevarnosti, ki potom svojega prenapornega in težkega dela nakopičijo težke milijone in milijone čistega dobička. Ne, ne dobivajo tisti, ne deli jih tistim, ki so te ogromne milijone profita nakopičili, temveč deli jih onim, ki se niso potili, ki nimajo žuljevih rok, ki niso v vodi in ne pod vodo, ne na mrazu, ne na dežju, temveč v lepih sobah — pisarnah in ki imajo lepe plače in razne druge ugodnosti. Delijo se darila tistim, ki se niso mučili, ampak so druge mu-
čili s pretiranim delom in nizkimi plačami. Težke tisočake deli TPD na račun trpečih za božič in novo leto darila - nagrade, da ne pozabimo vrhu tega omeniti še trinajste plače (dvojne plače). Tak sistem je skrajno krivičen, brutalen napram tistim, ki vse bogastvo ustvarjajo ter milijone profita kopičijo.
Kako si podjetje TPD predstavlja svoje trpeče rudarje? Ali si predstavlja svoje delavce kot svobodne ljudi? Ah' si v njih predstavlja fevdalne sužnje, ali pa črno živino? (Še ta ima več reda pri podjetju!) Kakor je razvidno iz trpljenja ^pli rudarjev, so ti pravi sužnji modernega sistema, ki prekaša fevdalni sistem. Kdor pozna življenje rudarskih družin, njih glad, bedo, pomanjkanje in trpljenje, ta mora obsoditi to početje TPD.
Rudar torej ni človek, rudar - delavec. ki s svojim preveč pridnim delom kopiči letno ogromne milijonske dobičke družbi (po sodbi kapitalistov) ni deležen ali vreden za svoje pridno delo trinajste plače, kaj še božičnega ali novoletnega darila. Ce bi družba dala svojim rudarjem novoletno darilo, bi gotovo izbruhnila kaka 'epidemija ali kuga, če bi se rudarji enkrat v letu nasitili s koščkom mesa ali pa če bi svojo raztrgano modo zamenjali z celo (kako novo obleko ali čevlji) bi se menda svet podrl. Ker se pa družba te epidemije boji. zato je izločila svoje ru-darje-delavce iz nagradnih vrst. (Pač zato. ker bi se zmanjšal dobiček akcio-narjem! Ur.) Rudarji-delavci TPD so imeli za božično in novoletno darilo prazne žepe, z nezabeljenimi žganci obložene mize (če se niso hoteli zadolžiti do konca prihodnjega leta). Novoletno darilo: namesto prihranka velik primanjkljaj, dolg na dolg. beda. glad in pomanjkanje na vseh koncih. Namesto počivanja in uživanja garanje — taki so prazniki in konec leta devet-najststoosemindvajset za rudarje TPD.
Rudar trpin ki sediš pri prazni — mesto polno obloženi mizi, ki moraš sedeti pri skledi nezabeljenih žgancev | in ričetu, vi rudarji, ki trpite pomanjkanje, bedo in glad, ki s svojimi družinami tavate raztrgani in bosi v hudem mrazu, ko so tisti, ki vas izkoriščajo in ruižerno sramotno plačujejo, nasičeni z najboljšimi jedili in se zavijajo v luksuzno kožuhovino, vi rudarji, ki stanujete po kleteh, podstrešju na pol podrtih barakah, ko se vaši izkoriščevalci valjajo po luksuznih palačah in razkošno žive, ko vi rudarji pri vaših mizernih plačah Din 30—40 na dan, ko pride v mnogih slučajih na družinskega člana dnevno za prehrano Din 5, reci pet dinarjev —- zavedajte se, da ste razred zase! Dragi trpini, koliko časa bo to vaše trpljenje — tako rečeno suženjstvo še moralo trajati? Trajalo bode tako dolgo kakor dolgo boste tavali po temi in samotnih potih — razbiti — sledili meščanskim strankam.
Treba je, da se delavstvo zbudi in se povrne na pravo' pot, kjer solnce , svobode sveti, ako hoče enkrat sesti k polno obloženi božični mizi in tudi uživati sad svojega dela. Le takrat kadar bode rudar - delavec in kmet korakal združen pod svojo zastavo, takrat bo tudi konec trpljenja vsled izkoriščanja in zatiranja. Takrat bo delavec in kmet stresel jarem suženjstva in raztrgal s sebe stoletne okove. Postal bo svoboden človek to je, zavladala bo enakost, bratstvo in svoboda. Delu čast!
Izkoriščani.
Vestnšk „Svobode“.
Opozorilo vsem podružnicam »Svobode«.
»Svoboda« kot nepolitična kulturna delavska organizacija obstoja dalje tudi' pod novimi zakoni. Vendar se mora v svojem društvenem delovanju ravnati po novih določbah o sklicevanju sestankov itd. Zato opozarjamo podružnice, da javijo sleherni sestanek svojega članstva tri dni prej na pristojno oblast s točno navedbo kraja in dnevnega reda zborovanja. Med sestanke sc štejejo tudi odborovc seje. Zato gotovo prijavljajte sleherni sestanek. Te vloge po tolmačenju velikega župana ni kolkov ati.
treba
Zbirajte za tiskovni sklad!
Delniške družbe v Sloveniji.
Prva delniSka družba je bila ustanovljena v Sloveniji 1. 1863. in 10 let kasneje jih je bito 9. Lela 1918., tik pred prevratom jih je bilo samo 19 in delniška glavnica (ka-pital) je znašala 11,000.000 zlatih kron. koncem leta 1925. so jih šteli 84, od katerih jih je bilo 9 v denarnih težkočah. Koncem I. 1920. jih je bilo 70 s, kapitalom 491.7 milijonov dinarjev in z rezervnim fondom 86.1 milijonov dinarjev. Štirinajst delniških družb je razpolagalo z osnovno glavnico 5 milijonov dinarjev ter so imele skupno 78.8 odstotkov kapitala vseh delniških družb. Dividende je izplačalo 1. 1919. 1-1 delniških družb. L. 19201 23, 1. 1921. 34, 1. 1922. 42, 1. 1923. 46, I. 1924. 36/ 1. 1925. 32," 1926. 28 družb, ostale so bile brez dividende. Kakor vidimo se gospodarska kriza od 1924. dalje fpoostrtije. Število delniških družb je znašalo v Sloveniji 1. junija 1928. 1. 97. t. j. takih, :ki so imele svoj sedež v Sloveniji. 31 deln. družb, ki delajo v Sloveniji, je imelo svoj sedež izven Slovenije in 5 izven Jugoslavije. Družbe s sedežem v Sloveniji so imele ob ustanovitvi' kapital 157,631.000 dinarjev, med tem ko jim znaša sedaj glavnica 557,01*0.000 dinarjev. Družbe, ki imajo svoj sedež izven- Slovenije so imele pri ustanovitvi 13,500.000 Din in 2,130.000 šter-lingov (1 Stirling 277 dinarjev) osnovne glavnice; a 1 junija 1928 so imele delniške glavnice 3,970.000 avstrijskih šilingov (1 šiling ■= 8 Din) 2,,130.000 šterlingov in 210 milijonov čehoslovaških kron (1 Kč = 1.67 Din). Tako se redi kapital v Sloveniji. In delavstvo?
ANTONIN:
Zemlja — Zemljanom.
i.
Svet ustvarjen iz narave
bil je v davnih časih ves,
če je od Bosa z neba bil ustvarjen,
če je peklo dalo mu življenje,
Odgovora nihče ne ve.
»Zemlja skupna last naj bode,« ver nešteto nas uči; vendar ravno od gospodič je dobiti moči ni; pa učijo nas, da vera v Troedinega Boga je edino prava, zveličavna in da pravico vsakomur deli! —
Dokler pa pobožni farji grabijo Je zase vse, naj tudi pred altarji sami kleče in molijo
II.
. »Oreh je to, kar vi farani na zemlji tej počenjate,« tako kričijo vsi kaplani vernikom dol s prižnice.
Dokler pa vi, pobožni farji voščite le sebi vse,
Boga molite pred oltarji sami, če hočete, — mi ne!
Kaj pišejo delava in kmetje?
iz Trbovelj, Sodrugi, ali ste čitali dopis v zadnji »Enotnosti«? Akp ga niste še dobite si ga in razmisljujte o njem, ker v njem vidite in iz njega lahko spoznate, da vsega našega gorja je nam kriva naša nesloga, ki jo delajo socialni patriotje. Kaj mislite o starostnem zavarovanju, kaj o poročilu g. dr. Gosarja? Kedaj bo rešeno in kako bo rešeno vprašanje Bratovskih skladnic, ako ga bodejo reševale kapitalistične stranke? Kakor dosedaj! Dr. Gosar je poročati da se rešuje in kako se rešuje in to brez zastopnikov delavstva. Naša zahteva mora biti, da se reši to vprašanje po pravilniku in to s sodelovanjem delegatov, ki jih 'bodemo mi izvolili, da sodelujejo pri rešitvi. V dopisu se Vas pozivlje na vero v »lastno moč«. Vprašanje je, koliko je te moči! Sedaj je ne vidimo. Sodrugi, zakaj ne? Mi spimo spanje pravičnega in čakamo, da bi ta lastna moč prišla — ne vemo odkod. Sama pa ne pride. Torej, kaj sedaj? »Spoštovanje in ljubezen med seboj!« Sodrugi, koliko pa je tega med nami? Dasi je žalostno, pa je resnično, mnogo mnogo manj, kakor pa škodoželjnosti in nevoščljivosti. In to je tisto, ki nas tepe, silno tepe! »Sodrugi« naj nam 1» novo leto 1929 mejnik, pričnimo z novim letom res pravo proletarsko, složno delo, delo sloge
in bratstva za skupni blagor naših vsakdanjih življenjskih potrebščin; kajti, če ne bo složnosti rned nami, se bodo naši potomci še z žalostjo spominjali našega spanja, vse pa bo postajalo iz dneva v dan bolj goro-stasno. Nadaljevanje o tem dopisu še v bodoče. — Sodrugi, vsem je znano, da Trboveljska prentogokopna družba silno »špara« in kako je to »»paranje«? Oglejmo si ga nekoliko! To je v škodo delavstvu, TPD sami, in tudi' državi. Imamo dve lesni skladišči: eno na '3. etaži, kjer bi sc dalo les malo osušiti, drugo pa nasproti gostilne, tiik ceste, pri Kramarju, na katero posebno v zimskem času prav velike množine lesa pride, in to ves svež. Ker se »špara« se ta les takoj razžaga in pošlje v rove namesto na skladišče (škoda šihtov, da bi les razkladali). Koliko rudar trpi s takim leseni to mora vedeti samo oni, ki to dela, je pa tudi slabši v odpornosti proti pritisku, kakor suh les. — V nedeljo 6. I. 1929 se je več delavcev nahajalo v službi na Vzhodnem okrožju ki pa se kopajo v kopalnici Polaje. Ker je zopet škoda, so se delavci marali oblačiti v nezakurjeni kopalnici in se umivati z mrzlo vodo. Kakšen postane organizem deavcev po takem umivanju in kaj bo država z mladim, a do mozga izčrpanim delavcem, to naj razmišljajo tudi delavci sami. — Človek, ki to opazuje.
[z Litija. Oblastni cestarji. Vršila se je prisega cestarjev v občinski pisarni v Litiji. Priseglo nas je 26 članov. Prisego sta vodila inženjer oblastnega odbora Iz Ljubljane in g. cestni načelnik Lebinger iz Litije. Cestni načelnik je ves čas letal okoli in lovil oblastne cestarje ter povpraševal, ali so naročeni na »Slovenca« Nismo 'bili vsi, ker je nemogoče vzdrževati nam, cestarjem, »Slovenca«, tmamo zato' premajhne 'plače (740 Din mesečno). Kdor ni bil naročen na »Slovenca«, mu je g. Lebin-;,er odtegnil od plače po 100 Din za »Slovenca«, to je naročnino za 4 mesece. Tako delajo z nami vneti klerikalni prvaiki. — Cestar.
Celje. 6. jan.
I 1
Drobne vesti.
Brezposelnost na Angleškem In pritisk mas na vlado.
Na Angleškem je 'brezposelnost znatno-poskočila. Sedaj šteje Anglija nad 1,200.000 brezposelnih. Delavske množice gledajo glavni vzrok brezposelnosti v diplomatskem sporu s Sovjetsko Unijo. Tudi liberalno časopisje postaja nervozno in kaže na skrajno ugodno trgovsko pogodbo, ki jo je sklenila Nemčija s Sovjeti. Načelo največjih ugodnosti je v tej pogodbi baje izvedeno tako do skrajnosti, da bodo vse druge države, ki bodo sklenile pozneje pogodbe z Rusijo, znatno na slabšem. Del angleške buržuazije se že boji, da bi jo utegnila prehiteti tudi že Amerika.
Kongres Indijskih nacionalistov.
Te dni sc je vršil v Indiji kongres nacionalistov. Kakor vsaka buržoazija, tako je tudi indijska začela izdajati svoj narod. Namesto popolne samostalnosti in svobode, je kongres sklenil resolucijo, ki zahteva za Indijo samo tiste pravice, ki jih imajo drugi angleški dominioni. Kongresa se je želela udeležiti tudi vdova Sun Yat Sena, angleška vlada pa ji je odklonila vizum. Vdova je poslala kongresu pismo, ki govori seveda drugače 'kakor indijski nacionalisti- Vdova velikega kitajskega revolucionarja in državnika bodri indijski narod za boj za popolno narodno svobodo.
Preganjanje komunistov.
.»Novosti« poročajo, da so bili minulo soboto raztreseni v Zagrebu neki letaki komunistične stranke, ki vsebujejo velike žalitve kralja, Policija je vsled tega napravila pri mnogih komunistih hišne preiskave in izvršila več aretacij. »Slovenec« poroča, da so dobili take letake tudi v Mariboru, kjer je aretiranih več komunistov.
Sodrgi, širite »EilOTitDsr!
»Jutro« poroča, da so aretirali v Celju 18 komunistov. Pri’’Dravogradu so baje aretirali neke prenašalce nelegalne literature. V Ljubljani je bilo izvršenih te dni okrog 50 hišnih preiskav. Izvršenih je okrog 40 aretacij in- zaslišanj na policiji, velika večina zaslišanih in aretiranih pa je bita izpuščena, ker se je izkazalo, da so nedolžni. Imena pridržanih nam niso še, znana. Prosimo njihove syoijce, da nam jih javijo.
Sodrus Cvijič v Zagrebu obsojen. Dne 28. decembra m. 1. je bil v Zagreou obsojen s- Juri Cvijič in sicer po čl. 45. tiskovnega zakona kot bivši odgovorni urednik »Borbe« na 8 dni zapora in 8^0 Din globe. Dalje se je moral zagovarjati tud po čl. 53. iztega zakona zaradi razžaljenja vladarja, za kar je dobil 6 mesecev. S. Cvi-jie je presedel več tednov v preiskovalnem zaporu zagrebške policije.
Razpuščene strokovna organizacije.
»Novosti« poročajo, da so bile 6. t. m. razpuščene neodvisne strokovne organizacije v Mostarju in 8. in 9. t. m. v Belgradu. Dne 11. so bile zapečatene neodvisne strokovne organizacije tudi v Zagrebu.
Velik proces zaradi »balinanja« v SSSR.
»Riječ« z dne 10. t. m. prinaša, da je v mestu Iževsk, gubernija Vodstta trajal ta-ko-zvani »ludovajski proces« nad teden dni
V	Ludovaju so se bili namreč vtihotapili v vaški sovjet kulaki, 10 po številu,, ki so izrabili svojo oblast, da so j» starem ca-.rističnem sistemu prebatinali veliko število kmetov, ki so bili odbili naredbo, da zagradijo svoja posestva -s plotovi. Trije glavni krivci so bili obsojeni po 10 let ječe in na konfiskacijo posestva. Eden je dobil 7 let in drugi manjše kazni.
Gospod Uratnik in odlikovanje.
»Delavska Politika« zagovarja g. Urat-nika, češ, da je odklonil prejeto odlikovanje in sicer še prej, kot mu je bilo izročeno. Mi1 tega ne verujemo, ker vemo, kako socialisti lažejo (glej: Likar v občinskem svetu, članek v D. Pol., ki trdi, da je s. Gustinčič v Društvu i-nženjerjev in da hvali fašistične delavske zbornice itd. itd.) in keT nismo čitali še nikjer no;bene Urat-nlkove javne izjave,
Delavska zbornica gradi hiše za policijske šefe!
Celjski proletariat je napravil več shodov in manifestacij, na katerih je sklepal resolucije in jih pošiljal na Del. zbornici v Ljubljano-.
V	resolucijah je celjsko delavstvo zahtevalo, da mora Del. zbornica tudi v Celju zgraditi hišo-, v kateri naj bi bila čitalnica djruštveni Jjokali, dvorana1 za predavanja, igre in sploh za stvar, ki je delavstvu koristna. Dolgo časa ni bilo nič. Lansko leto so pa zborniški birokrati sklenili, da hočejo tudi v Celju nekaj napraviti'. In glej! Kupili so staro hišo. Dali so jo popraviti. Popravljalo ali renoviralo je to staro bajto podjetje, ki najslabše plačuje delavstvu. Sedaj stane ta popravljena stara hiša pol milijona dinarjev. Krona vsega je pa sldeče: V hiši Del. zbornice stanuje šef policije! Jasen je dokaz, s kom je SPJ zvezana in komu pomaga. Celjsko delavstvo naj ve, za koga so socialpatrioti v Del. zbornici kupovali hiše.
Za nas v Celju ni več socialistov temveč samo še policaj socia 1 isti.	Radop.
Iz uredništva.
Cankarjev testament? Kaj še! Nekoliko lepih, niorda tudi dobrohotečih, toda praznih besed, ki jih čitamo pri vseh naših cankaristih, starih ir. mladih. Tako mi ne mislimo in ne smemo pisati in govoriti
o	Cankarju! Cankar je bil marksist in slovenski literati — vsi brez izjeme — ne razumejo Cankarja, ker ga gledajo s čisto ■dr^ge ravnice, kakor pa z one, na kateri je stal. Cankar. Treba študirati Marksa, materializem in dialektiko — mi ne smemo slediti buržoaziji pri študiju Cankarja.
Sodrugi, na krajšajte besed v svojih dopisih! Izpišite vsako besedo! Nič ni grše-ga kakor krajšane besede v tekstu! Samo začetnice so pišejo le pri dobro In splošno znanih tvrdkah, kakor n. pr. TPD.
Ne piši nikoli dopisov s svinčnikom! Tudi stavec je človek!
Ne piši nikoli na obe strani! No dajaj uredniki! nepotrebnega dela!
Trbovlje; »Psevdonim« je drugo ime, ki si ga daš, n. pr. Lenin namesto pravega imena UIonov.
Sodruge dopisnike prosimo za živahnejše dopisovanje. Vse po starem!
Stara družba temelji na načelu: ali ti ropaš drugega, ali drug. tebe; alt delaš ti za drugega, ali drugi zate; ti si ali gospodar sužnjev, alt suženj. In razumljivo je, da vsesajo ljudje, ki so zra-stli v tej družbi, že z materinim m. ekom psihologijo, navade in pojme, ki gredo za tem; ali gospodar sužnjev ati suženj, ali malomtščan, nastavljena, uradnik, intelektualec, skratka: človek, ki skrbi samo za svojo lastno stvar m ki ga zadeve drug.h nič ne zanimajo. Lenin.
Lenin.
ZA ŽRTVE REAKCIJE, izkaz za mesec deeemt>er 1928. Linčana in okoLca: M. O. P. R„ 5,.ker sem pozabila 3, Vojna vojni 10, Hšelk Anton 6, Goljupan delavce 2o, Monte Ki isto 4, Messuer 3, Danilo 3, Delphi 10, V. P. 10,
; Kortiš2, Vojno, vojni o, Marjanca 4, Mute Kristo 5, Zavednemu proletariatu 5, na čast zavednemu proletariatu 3, Marjana 6, za žrtve kapitalistične diktature lil, Monte Kristo 4, tilaž 1, Nepoznan 2, borci 8, Marjanca 3, Moskva 2, L. Rajgelj 10, Erbežnik J. 10, Ogorevc 10, Novak 20, Lemež 40, berta 50, pri čajanki 12/-50, Srečno novo leto 490. Skupaj Din 941*50.
Hrastmk: Mladi Komunard 2, proti belem terorju 3, živela Sovjetska Unija 3, dol s Korošcem 5, mladi bol.ševik 3, Lisec Ivan 3, Forschner F. 5, Habert A. 2, Just J. 3, Lavrič K. 3, Vidmar J. 2, Hudi Ignac 2, Perci A. 5, Blazar S. 3, dol s social patrioti
3, — Skupaj din 47.
Za sodruga Gorška v celjskih zaporih, nabrali steklarji v Hrastniku pri izplačilu, da mu pomagajo kot žrtvi reakcije: Ivan R. 5'50, K.	E.	2, T. S. 2, J.J.	5,	K. J. 2 50, C.	A.
2, F. P.	2,	P. K. 5, P. H.	2,	U. L. 5, V. K.	3,
A. J. 2, L. L. 2, G. L. 2, L. F. 3, H. I. 13, W. J. 2, P. J. 7, P. A. 3, F. A. 4, R. I. 4, R. J. 2, U. R.	2,	O. F. 3, P. V.	5,	P. P. 6, L. J.	2,
Z. P. 2,	M.	L. 2, P. F. 3,	Skupaj Din 108.
Trbovlje: Montevido 5, Miu 5, R. 1. Skuti Din.
Maribor: Cerinšek 8.
Jesenice: Zwischenberger Karl 5, Rekeb
4, Sablatnik S. 5, V. Morož 5, Ignac Kralj 5, Franc Škrlj 5, Ličof 5, P.kon M. 5, i. bmolej
5, Janez Smolej4, Mirtič Ivan 5, Polak Fr.
6, Ferčcj Fr. 5, Volf Tomaž 5, Ravnik Franc 10, Trebušak Jožef 5, Režek Uril 10. Skupaj Din 94.
Zalog: Cernelj za prodane razglednice Din 42.
Zagorje: Za zrušenje glavnjače 35, za priznanje Sovjetske Rusije 16, za svobodo govora 16. Skupaj Din 67.
Črnomelj:	rudniških	namesto	proslave
10, Dvojmoč 5. Skupaj Din 15.
Križe: S. Uzar Din 2.
Borovnica: Mejač Din 2.
Vrhnika: Plahtar 10, Nagode 5, Mlinar 5, Mrlak 5, Langof 10, Smuh 6, Plahtar 20, Langof 20, Peekaj 5, Čakale 5. Skupaj Din 91.
Zadnji izkaz Din 1114 Skupaj Din
2862-50
Izdatki za sodruge v zaporih Din 781 50 Ostane Din 2081*—. Rudeči borec Din 3; Revolucionarec 2. Skupaj Din 5.
VII. IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Ljubljana: Podlipec 5, Kovač 5, Kočevski
4,	Kom. mlad. 1.50, Aceto 1, skupaj 16.50.
—	Hrušica pri Lj.: Pogačar 5. — Dol pri Lj.: Gradišek 5. — Šiška: Žužek 5, Šušteršič 2, skupaj 7. — Moste: Česen 5. — Križe: Uzar
2.	Novo mesto: Dular 5. — Črnomelj: Pezdirc 5. — Trbovlje: Za jugosl. rdečo arm. 4, Volavšek A. 2, Cerar Jože 5, Feldin Miha 10, Neimenovan 10, Špilei^ 5, Savinšek M. 4, skupaj 40. — Niš: Ato Zorc 10, N. Arnšek
i	10, Fr. Dimic 10, Još. (jiačnik 10, N. Kralj ‘ 10, Fr. Gobec 5, skupaj 55. — Litija: Filip Sluga 5. — Celje: zbrali sodrugi 14. — Hrastnik: Neimenovan 60, Kaplja 5, Kuhar 5, skupaj 70. -- Zagreb: Stane 50. — Franclja: Mravlja 4 50, Juhant 1.50, skupaj 6. — Holandija: Kolšek 1.25.
VII. izkaz skupaj Din 291.75. — Od 1. sept. do 31. 192S. nabrano Din 2973.25.
ZA TISKOVNI SKLAD - TRBOVLJE.
Tratar Alois Din 3.50; Sav. 2; škrbic 0.50; Pcr Karl 10; Sadovnik Venci 2; Bregar A. 2; Dolanc I. 1.50. Skupaj Din 21.50.