^IMORSKI dnevnik
^ «Cel izhajati v Trstu . maia 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI EVNIK pa 26. novem-
1943 .v vasi Zakri2 Cerknim, razmnožen cklostil. Od 5. do 1 7. ^fPtembra 1944 se je ti-a v tiskarni «Doberdob» tiovcu pri Gorenji Trebu-,'i. ^	18- septembra
t cL d° 1 maia 1945 v sparni «Slovenija» pod •Pjskim pri Idriji, do 8. J945 pa v osvoboje-m Trstu. kjer je izšla za-,"*a številka. Bil je edini skani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
:>• ~	o	
•>. -		
O ~	“	
o	ni	
-J- —X	C'	
		
“ ro	C.	
o	J>	
~n		03
ni	“r-	Ul
X'		Ul
	C.	-ji
		
	ž-K	j>
		j>
	r~j	
	n	
	j>	
:>
O
Pričakovanja ob obisku Craxija v Beogradu
^Poi
^_____BOGO SAMSA
^ skoro dvajsetih letih bo prihod-niw	m soboto ponovno predsed-
iyjp ’telijanske vlade obiskal Beograd, bi h *®ln časom je bilo zelo mnogo o-D ; v na lajvišji ravni, saj je bil na ia ,m®r_ predsednik republike Pertini let liii v Jugoslaviji septembra 1983. rav Pv°stranski odnosi na raznih bel^k 80 bili pogosti in je treba za-zuežl^- ^ji razgovor med obema in ,lr5n'i'ma ministroma Andreottijem okt h Uranov'i'em> ki je bil lanskega V|“bra v Gradežu, Zadnji predsednik le). v Beogradu pa je bil pred 20 C 1. C|r(). Obisk predsednika vlade S(,, Xlia se je pripravljal dalj časa, obn?J 1)11 ie ii0 ijegu prišlo očitno na vj'fi'on.sko željo, da se utrdi ra-in heiislnih dvojestranskih odnosov Predvsem, da se naredi nadaljnji r *a sodelovanje in mir na sve-
^ bo imel prav gotovo važen eifcn t,anski značaj, toda njegov po-re n ho Prav gotovo presegel te okvi-stra ^ treba upoštevati po eni V|.u,ni Pomen predsednika italijanske đar t’ k' Predseduje Evropski gospo-n0 ji skupnosti, kot tudi mednarod-VOdi| ?g° Jugoslavije kot ene izmed Svetu” I,re<lslavnic neuvrščenosti v
p
Vr0^e ^orei za odnos med razvito E-Plet ° 'n državami v razvoju, za za-Uj ®ne Mednarodne odnose, za pre-v^govanje blokovske zaprtosti, za v P°budo za mir in sodelovanje žavietu- Balija in Jugoslavija sta dr-z d Z r“lieno notranjo ureditvijo in Pa jUgačno mednarodno oznako, ni tia v°nia da ju druži resnična, iskre-akf;.n dosledna želja prispevati in
^ no delati za mir na svetu. rC(ju ozračju bodo na dnevnem šanj *ndi nekatera konkretna vpra-ie 7a dvostranskega sodelovanja, saj ko^no. da Italija in Jugoslavija ska j0 gospodarsko sodelujeta. Lan-la n,(i|g°viaska izmenjava je bi-doseei na in ie v enajstih mesecih tn<.nj a	milijonov dolarjev, iz-
jpRošiVa ie uravnovešena, oziroma je ionov 0aanska aktiva dosegla 9 mili-obiog: dolarjev. Izreden je bil delež in623	i.s je dosegel 550
11
prižajern širšem kontekstu skupnih SVetovnVani za ustvarjanje širšega, 'Vjani68*? ozračja sodelovanja, pou-sPodar o- *Zredno dobrih, plodnih go-Vi leto? j .ndnosov bosta obe drža-t° ojjjp ‘udi svečano proslavili dese-y tnico osimskih sporazumov. daritj6*11. kontekstu pa je treba pou-°dprt!h sborai ui več resnejših Pe sjj vprašanj, razen neizpolnje-Piožoo Pne-, obveze doseči maksimalno kar za /;i|S<ito narodnostnih manjšin, Post v i(s , vensko narodnostno skup-1i zac,--, d‘P Pomeni ustrezni global-^'Cltni zakon.
^ALJEVANJE NA 2. strani
V svojem uvodnem poročilu v centralnem komite
Natta negativno ocenil vladno pennino in nakazal bodočo politično strategijo
Referendum o dravinjski dokladi ne plaši partije - Glede, krajevnih uprav daje še vedno prednost levim odborom
RIM — S poročilom generalnega tajnika Alessandra Natte se je včeraj-začelo zasedanje centralnega komiteja KPI. V svojem uvodnem poročilu je Natta načel tri pereča vprašanja, in sicer: ocenil je sedanji politični položaj s posebnim poudarkom na zadržanje vlade, spregovoril o referendumu proti klestenju draginjske doklade in je pojasnil svoje stališče do tako imenovane »Kopernikove revolucije«, komunistične strategije na prihodnjih volitvah ob vprašanju novih koalicij. O vseh teh treh vprašanjih so v partiji še kar deljena mnenja, v svojem uvodnem poročilu pa je bil Natta kar se da premočrten.
Tokrat se italijanska partija spoprijema z zelo zahtevno politično razpravo, od katere bo odvisna vsa nadaljnja strategija KPI. Prav zato je navse zanimivo zadržanje Natte do vprašanja referenduma. Nafta je v bistvu premostil vse dosedanje negotovosti in domnevne pomisleke ter se je odločno zavzel v podporo referenduma. »Tu sem in ne morem storiti drugače. Naša izbira je bila in tudi ostaja referendum,« je dejal dobesed-
no. Nobenega strahu torej pri potrditvi izbire, ki jo je navsezadnje prav partija zahtevala in tudi izbojevala. Predvsem pa ni iz njegovih besed izhajal strah o frontalni konfrontaciji z največjim sindikatom CGIL, ki kljub komunistični večini skuša s svojimi novimi predlogi preprečiti referendum. O tem je seveda v centralnem komiteju odprta razprava.
Že včeraj sta dva posega začela razpravo v tej smeri. Colojanni je predlagal pogajanja o draginjski dokladi, ker je treba izkoristiti pozitiven rezultat znižanja inflacije. Lucio Magri pa je potrdil, da navsezadnje ni problem kako preprečiti referendum, temveč kako predlagati način, ki bi ga ovrgel.
Glede političnega položaja je Natta ostro ocenil Craxijevo petstran-karsko koalicijo: »Politični položaj je spet tako težak in morda celo še težji kot pred volitvami za evropski parlament. Dosegli smo točko, ko smo primorani govoriti o institucionalni krizi, ki nima primera.« Natta je spregovoril o desničarskem zavezništvu, ki se zgrinja med Craxijem in
Forlanijem. Je pa obenem poudaril pozitivne znake v katoliških silah, ki bi morale prej ali slej vplivati tudi na KD. Prav tako niso v PSI dokončno pokopali stremljenj po enotnosti, po enotni levičarski politiki.
Glede krajevnih uprav ni Natta uporabil termina »Kopernikova revolucija«, iz njegovih besed se bi dalo celo razbrati, da mu je skušal zmanjšati pomen. Vse preveč je
bilo hrupa glede programskih izbir, je poudaril Natta. V bistvu se je partija odločila, da bo dala večjo prednost programom kot zavezništvom. To pa še ne pomeni, da je neobčutljiva na zavezništva, da bi jih lahko preko noči zamenjala. Za partijo ostajajo še vedno prednostni predvsem levičarski odbori, pod pogojem pa, da take uprave podpirajo jasni programi.	R- G.
Ob pripravljenosti na pogajanja z vlado in sindikati
Predlog CGIL sindikalnim silam za preprečitev referenduma KPI
RIM — Sindikat CGIL hoče preprečiti referendum o draginjski dokladi. V ta namen je potreben sporazum s CISL in UIL, ki naj omogoči tvorna pogajanja s podjetništvom in vlado. To sta povedala Lama in Del Turco, ko sta včeraj v spremstvu Gara vini ja, Lettierija in Vigevanija na tiskovni konferenci predstavila deset tipkanih strani obsegajočo listino s predlogi, kako rešiti vprašanja v zvezi s splošno gospodarsko politiko, z zaposlenostjo in z reformo plač. CGIL meni, da bd parlament lahko sindikatove sugestije v večji ali manjši meri strnil v zakonsko besedilo, s čimer bi referendum postal pravno brezpredmeten.
Listina CGIL zasleduje tri osnovne cilje: na novo potrditi vlogo in pogajalsko moč sindikalnega gibanja; pospešiti zaposlovanje; zaščititi realno vrednost plač z dvigom strokovne ravni med delovnimi ljudmi. CGIL je pripravljen na nova pogajanja z vlado na eni in s podjetniki na drugi strani, in to prvenstveno o zaposlenostnih problemih, noče pa več »centraliziranih tristranskih pogajanj«; tudi zato ne, ker morajo nekatera vprašanja, kot npr. davki, krediti, cena denarja, cene in tarife, ki so sicer v pristojnosti vlade, biti razrešena soglasno z družbenimi silami.
Osrednja točka v listini CGIL zadeva seveda navezovanje plač na gibanje življenjskih stroškov, ki je, kot znano, tudi glavni kamen spotike v medsindikalnih odno-
sih po znanem sporazumu z vlado o protiinflacijskem u krepan ju. Pokazatelj za izračunavanje draginjske doklade naj se po predlogu CGIL oslanja na podatke zavoda ISTAT in ne na številke sindikalnih izvedencev, poleg tega naj se prilagajanje delovnih prejemkov gibanju življenjskih izdatkov vrši ali vsakih 6 mesecev namesto dosedanjih treh ali pa sprotni časovni domeni, vendar vselej, ko cene poraste jo najmanj za 3 od sto (UIL je svojčas predlagal 4 od sto). Obenem bi bilo treba preo-snovati davek na osebne dohodke IRPEF, brez česar bi postopek bil zaman, šestmesečno obračunavanje razmerja plače — življenjski stroški bi pomenilo skrčiti ceno dela za 1 od sto in zmanjšati breme draginjske doklade za 17,6 od sto.
OPEČ: cena nafte bo padla
ŽENEVA — Ob koncu konference OPEČ je 9 od 13 držav članic sklenilo s 1. februarjem znižati ceno surove nafte in s tem tudi omejiti censki razkorak med slabšimi vrstami surovine ter arabsko lahko nafto, ki ji bo cena zdrsnila za 1 ameriški dolar z 29 na 28 dolarjev pri sodčku.
Skupščina SRS o poenostavitvi administriranj a
LJUBLJANA — Delegati skupščine Slovenije so včeraj na skupnem zasedanju največ pozornosti posvetili možnostim poenostavitve strokovnih in administrativnih opravil. Poudarili so, da to poenostavljanje ne sme iti na škodo pravic občanov, treba pa bo analizirati tudi zvezne predpise, ki podjetjem, upravam in občanom pravzaprav nalagajo največ administrativnega dela.
Ob tem, ko je število delavcev v zvezni, republiških in občinskih skupščinah kar precejšnje (tam dela prek 190 tisoč ljudi), veliko jih je tudi v drugih u-pravnih službah, pa ob neustrezni kadrovski sestavi vendarle tarnajo, da ne zmorejo vsega dela. Vprašanje števila ljudi v administraciji bo torej mogoče načeti šele takrat, ko bo uspela bitka s papirjem, ki ga je na vseh ravneh, kot so govorili delegati, odločno preveč, (dd)
Včeraj v Bormiu z zelo uspelo svečano otvoritvijo
Začetek SP v alpskih disciplinah

■5® • .. :...................................
tvenn MI° — Z zelo uspelo otvori- alpskih disciplinah, na katerem na-svečanostjo se je včeraj v	stopa skupno 37 držav iz vsega sveta
Pncelo svetovno prvenstvo v	med le-temi seveda tudi Italija m
Jugoslavija.
Valtellina bo tako do 10. februarja v središču pozornosti vsega »smučarskega sveta« in organizator si močno prizadeva, da bi to prvenstvo čim bolje uspelo in tako poneslo^ ime teh krajev pa tudi vse Italije širom po svetu kot dežele gostoljubnosti, pridnosti in učinkovitosti.
Včeraj so v Bormiu opravili še dva treninga. V moškem smuku je bil najhitrejši Švicar Miiller, njegova rojakinja Walliserjeva pa je dosegla najboljši čas pri ženskah. Danes pa bo že prvo uradno tekmovanje: na progi bodo ženske, ki se bodo pomerile v smuku za kombinacijo. Za predvidevanje o tem smučarskem svetovnem prvenstvu pa smo se pogovorili z direktorjem smučarskih reprezentanc Jugoslavije Tonetom Vogrincem.
Prihodnji teden razprava o jezikovnih manjšinah
RIM — Posla?iska komisija za u-stavna vprašanja bo v sredo, 6. februarja, zopet obravnavala besedilo zakonskega osnutka o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, ki ga je pred nekaj meseci izdelal poseben ožji odbor in ki združuje deset različnih zakonskih predlogov. Osnutek vsebuje izrecna navodila za zaščito kulture in jezika ljudskih skupnosti s svojstvenimi značilnostmi, ki izpričujejo njihovo albansko, katalonsko, okcitansko, grško, franko-provonsal-sko, hrvaško, germansko in romansko poreklo pa tudi kulture in jezika sardinskih in furlanskih ljudi, kot piše v agencijskem sporočilu.
»Mislim, da je treba vso zadevo
nujno rešiti,« je izjavil predsednik omenjene poslanske komisije Labriola in pripomnil: »Vprašanje se vleče že toliko časa, da bi bila vsaka zamuda neznosna.« Labriola je dodal, da se bodo politične sile o problemu lahko čisto svobodno izrekle, da pa gre za razčiščenje nečesa, kar sloni na republiških ustavnih načelih in s čimer torej	ni	mogoče zavlačevati.
Rimska vlada je imela v vseh teh mesecih dovolj časa na razpolago za to, da vso zadevo poglobljeno oceni in	opredeli,	je	še rekel	predsednik
poslanske komisije za ustavna vprašanja, zato sem uverjen, da bo svoje	gledišče	pravočasno	ponazorila,
to	se pravi	v	sredo.
*
Kljub Frischenschlagerjevi avtokritiki
Afera Reder še vedno zapleta avstrijsko politično življenje
Ob govoricah, da bo morda obiskal Kubo
Papež Janez Pavel IL pripotoval v Ekvador
DUNAJ — Tudi po torkovi odločitvi vlade, da obrambni minister Friedhelm Frischenschlager še vnaprej ostaja njen član, čeprav je 24. januarja stisnil roko nacistu Walterju Rederju, ostaja zahteva po njegovem odstopu osrednja tema avstriskega notranjepolitičnega življenja.
Socialistično - svobodnjaška koalicija od torka sicer živi naprej, vendar v strahu. Jutri bo na zahtevo ČVP (ljudske stranke) izredna seja parlamenta. oVP zahteva poimensko glasovanje za ali proti odstopu obrambnega ministra. Kancler Fred Sinowatz je predvčerajšnjim izjavil: »Kolikor bo v petek večina sklenila, da mora Frischenschlager dati ostavko, bom sam odstopil.« Z odločitvijo, češ Frischenschlager ostane, tudi vnaprej uživa zaupanje vlade, so socialisti plačali zahtevano ceno za obstanek svoje koalicije z FPÒ. Kaj bo jutri v parlamentu, vsi nestrpno in v strahu pričakujejo. Med 183 poslanci je 91 članov SPo, 80 ÒVP in 12 FPo. Svojo udeležbo so v taboru rdeče-modre koalicije potrdili vsi, le neka poslanka iz vrst ÒVP se je, zaradi bolezni, že opravičila. En glas več kot- polovica torej 92 se mora izjasniti z »za« ali »proti«. ÒVP bo torej, če bo hotela zminirati koalicijo FPO/SP5, morala pridobiti še najmanj dvanajst glasov iz drugega tabora.
Za Frischenschlagerjev odhod je med člani predsedstva svobodnjaške stranke predvčerajšnjim glasovala le Helene Partik - Pable. Zato pa je v socialističnem taboru slišati vse glasnejše zahteve po odslovitvi mladega ministra. Med njimi Jollanda Offenbeck in bivši predsednik socialistične mladine Josef Cap.
Kot zanimivost naj omenimo še koroško »specialiteto«. Medtem ko Alois Mock in zvezno predsedstvo oVP na Dunaju kopljejo grob 24. aprila leta 1983 izvoljeni vladi, za to ker je eden izmed njenih ministrov pričakal »povratnika« Rederja, pa temu istemu zločincu Rederju pripravlja koroška deželna izpostava oVP domovanje na Koroškem. Tam bo živel in tam bo — čudno dovolj — tudi delal. Deželni poslanec oVP Wilhelm Gorton ga bo »zaposlil« pri svojem lesnem podjetju v Strassburgu v dolini Krke. Predsednik koroške ÒVP
Stefan Knafl se je pred dnevi sicer na moč hudoval nad Frischenschlagerjevim dejanjem, vendar, ker je: »S to neumnostjo zagrenil bivanje Rederja v domovini.«
Deželni glavar Leopold Wagner je predsinočnjim v posebni izjavi za televizijo povedal: »Dejavnost nekaterih krogov, ki se trudijo, da bi spravili Walterja Rederja-na Koroško, ni dobra. Vehko pametneje bi bilo opustiti vse tisto, kar zapušča neprijetni vtis, da je Koroška posebno nacionalistična regija. Koroška je slej ko prej demokratična dežela.« Wagner je izrazil tudi svoje začudenje, zakaj naj bi se Reder naselil kje dru gje kot v Gornji Avstriji, ki je zanj v letu 1955 izposlovala avstrijsko državljanstvo.
Včeraj pozno popoldne je bila na Dunaju demonstracija. Zahtevali so Frischenschlagerjevo slovo. Demonstracija je bila tudi v Celovcu. Zahtevali so odvzem vseh pristojnosti Joergu Haiderju v deželni vladi, ker je dejal, da je bilo vedenje obrambnega ministra vzorno.
BARBARA GORIČAR
tjUITO — Papež Janez Pavel II. je zadnje ure svojega štiridnevnega obiska v Venezueli izkoristil za postanek v Ciudad Guy ani, kjer ga je sprejela večstotisočglava množica. Po prisrčnem srečanju s tamkajšnjimi delavci se je vrnil v Caracas ter se tu poslovil od svojih gostiteljev, kajti pot ga je peljala v ekvadorsko glavno mesto Quito.
Med poletom proti Quitu, ekvadorski prestolnici, ki so jo pred več kot štirimi stoletji ustanovili španski o-svajalci, je papež v radijski brzojavili kolumbijskemu predsedniku Beli-sariu Betancuru izrazil željo, da bi rad čimprej obiskal Kolumbijo in obžaloval, da mu to na tem potovanju ne bo uspelo.
Jugoslovansko ustavno sodišče za spremembo deviznega zakona
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je razsodilo, da ima sedanji devizni zakon negativne učinke, nekatere odredbe pa so povsem v nasprotju z ustavo, kar povzroča odlivanje narodnega dohodka v tujino. Zato je od skupščine Jugoslavije zahtevalo, da v šestih mesecih spremeni sporne člene.
Ko je predstavnik ustavnega sodišča razlagal razsodbo novinarjem, je pojasnil, da je sodišče sicer upoštevalo težko situacijo, v kakršni je država, toda kljub temu 'ne more mimo dejstva, da sedanji devizni zakon škoduje družbi, saj sili povsod in vsakogar, da izva-
ža, pa čeprav za vsako ceno, z izgubo oziroma na škodo družbenih interesov.
Sodišče je tudi ocenilo, da zvezni izvršni svet ne more kar z odloki določati, na kakšen način lahko uporabljajo svoje devize občani — varčevalci. Kaj takšnega se lahko predpiše samo z zakonom.
Novinarji so sodnike tudi vprašali, zakaj je takšen zakon sploh veljal toliko časa (sedem let) in naravnost izsilili odgovor, češ da je takšen devizni režim pač mnogim odgovarjal, predvsem razvitim republikam...(dd)
Kolumbija je gostila zadnjega P0" glavarja rimskokatoliške cerkve Fj® 1963, ko se je tam na obisku rna^1 Pavel VI., prvi papež, ki je kdaj slapi! na južnoameriška tla. Papež nez Pavel II. se bo na svoje prihodnje potovanje odpravil morda še je' tos in na svoji poti se utegne ustaviti tudi na Kubi, kjer bo gost Fida la Castra. O možnosti tega obish.
ter o eksplozivni družbenopolihcri
krizi v Srednji Ameriki sta se v Caracasu pogovorila venezuelski zunanji minister Morales Paul in va“ kanski tajnik msgr. Agostino Casaro li. O vsebini pogovorov je bil uiiri' ster Paul redkih besed, 'časnikarje^ pa je povedal, da sta s Casarolijrif govorila o dvostranskih in mednarou nih odnosih, pa tudi o prizadevanj držav skupine Contadora za vzposri vitev miru v politično razklanih sred njeameriških državah.
Medtem so tiskovne agencije pridošle vest, da se bo kubanski vodil® J Fidel Castro v kratkem sešel s ha vanskim nadškofom msgr. Jaimej®111 Ortego. Politični opazovalci meruJ®’ da se bosta predstavnika otoške sv®^ ne in cerkvene oblasti dogovorila datumu obiska papeža Janeza Pd, la H. na Kubi, kar naj bi se Piea. vddoma zgodilo v prvih mesecih PT‘ hodnjega leta. Tedaj se bo papež z sedmič vrnil na južnoameriško celin®’ tokrat na povabilo kolumbijske, Cl1 ske in argentinske vlade. Kot znan je Fidel Castro prejšnji četrtek izr^ zil svojo pripravljenost, da se sre®, s papežem, pa naj bo to na Kubi a v Rimu.
• Pričakovanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Iz vseh teh razlogov in okoliščin je zato upravičeno in razumljivo pričakovanje in zahteva Slovencev v I-taliji, da bo to vprašanje v ospredju razgovorov med predsednikom vlade Craxijem in zunanjim ministrom Andreottijem, ki jih bosta imela v Beogradu na najvišji ravni s predsednico zvezne vlade Milko Planinc, zu-manjim ministrom Djuranovičem, predsednikom predsedstva Dizdare-vičem, predsednikom zveze komunistov Šukrijo in predsednikom socialistične zveze Rožičem.
Pogoji za sprejem takega zakona so dozoreli. Na drugem mestu objavljamo razgovor s poročevalcem in koordinatorjem komisije za ustavna vprašanja senatorjem Garibaldijem. Na naše izrecno in točno zastavljeno vprašanje, je potrdil, da so se v Trstu, Gorici in Vidmu izrazili skoro vsi politični predstavniki za globalni zaščitni zakon, zahtevali so, da ga je treba hitro sprejeti. S politično stvarnostjo dežele Furlanije - Julijske krajine je bilo torej izvedeno posvetovanje in splošni zaključek je pozitiven, čeprav si seveda ne smemo delati nobenih iluzij glede odgovorov o ravni in načinu zaščite. Toda ne more biti več izgovorov na krajevne kroge, češ da zakona nočejo, ker je senatna komisija ugotovila načelno pozitivno razpoloženje.
Ko izražamo željo, pričakovanje in voščila za plodni obisk najvišjih italijanskih predstavnikov v glavnem mestu jugoslovanske republike izražamo istočasno tudi željo, da bo obisk bistveno prispeval k ustvarjanju boljšega ozračja na svetu, h krepitvi silnic miru, sodelovanja in sožitja. Izražamo tudi pričakovanje, da bo pomenil nadaljnjo krepitev vsestranskega dvostranskega sodelovanja. Predvsem pa seveda izražamo željo in pričakovanje Slovencev, ki žive v tržaški, goriški in videmski pokrajini, da bo pomenil bistveni preokret, korak^ na poti sprejemanja globalnega zaščitnega zakona, ki bo ustrezal u-pravičenim pričakovanjem prizadete slovenske narodnostne skupnosti.
BOGO SAMSA
Posojilo na Kosovu
PRIŠTINA — Delegati kosovske skupščine so podprli pobudo, naj bi v tej nerazviti pokrajini razpisali ljudsko posojilo, s katerim bi poskušali omihti nezaposlenost. Izračunali so, da bi s posojilom, ki bi ga plačevali vsi zaposleni v pokrajini (vplačali bi — seveda v obrokih — v povprečju po enomesečno plačo), zbrali 5,2 milijardi dinarjev. S tem denarjem bj lahko odprli 1.500 do 2.000 novih delovnih mest, če pa bi ga o-plemenitili tudi z bančnimi krediti, še veliko več. Delegati so predlog podprli, zahtevali pa so čimprejšnjo izdelavo konkretnega programa uporabe sredstev posojila, da bodo ljudje vedeli, za kaj naj bi dah denar, (dd)
FEBRUAR ’85
Certificati di Credito del Tesoro
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Varčevalec lahko izbira med rokom: 7 ali 10 let.
•	Kupon, ki zapade prvo leto nudi 14,30% obresti za sedemletne in 14,50% za desetletne efekte.
•	Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija 0,75 točke za efekte s sedemletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte z desetletno zapadlostjo.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 1. do 7. februarja
Emisijska cena
Rok
99,75 % 99,75 %
• V podpis proti gotovini plus obresti, ali proti izročitvi CCT z zapadlostjo 1.2.1985 brez obresti.
Prvi šestmesečni kupon
14,30%
14,50%
J

CCT
Obisk delegacije senatne komisije sa ustavna vprašanja v Furlaniji-Julijski krajini
Senator Garibaldi: Komisija bo hitro (po splošni želji) nadaljevala z delom
VIDEM — Po končanih informativnih sestankih, ki jih je imela delegacija senatne komisije za ustavna vprašanja v Trstu, Gorici in Vidmu, je njen predsednik senator Renato Garibaldi dal naslednji intervju Primorskemu dnevniku:
Do HSenator Garibaldi, kateri bi bil vaš prvi odgovor, j, dveh dneh trdega dela, na zelo enostavno vprašanje: ® ali pa ne tržaški, goriški in videmski politični krogi sPrejetje zakona o zaščiti?
j Odločno bi odgovoril, da so za njegovo sprejetje, odgovor, ki je lahko pozitiven z vsake strani, če-^ z različnimi utemeljitvami in z različnimi cilji; teya po zakonu je prišla do' izraza; obstaja sicer _ bučni del, ki si je pridržal možnost, da bo bolje eròi rezultat tega dela; potrebo po poglobitvi vpra-ja vsekakor čutimo vsi, obstaja pa samo en politič-to - . kot sem rekel, ki si je pridržal možnost, če bo čutil potrebno, da bo tudi on po podrobnejši oceni v ®red°val svoje predloge in se vkliučil v soočanje o
basanju.
Mnenje, ki sem si ga jaz ustvaril pa je, da !pnost	-
Posti, s
Skllr, J''’ ^ atriju Oi &a jao	jo,---------
upnost, njeni predstavniki, ustavni predstavniki skup-rešiti S katerimi smo se posvetovali, vsi za zakonsko
tega problema. Je zakonska rešitev, ki ima raz-«rspektive f. elaboracija bo
ujen ^rsPektive glede prostorov zaščite, je kompleksna,
m . -.«uviiaoija uo. gotovo kompleksna, vendar pa po Učno!11 .mneniu prevladuje razpoložljivost in volja poli-sil, da se zagotovi normativna zaščita državnega
značaja, da se s tem rešijo, definirajo in izločijo ter odstranijo možni vzroki sporov med skupnostmi, ki so v teh zadnjih štiridesetih letih s težavo dosegle odnos recipročne kompatibilnosti, omikanega sožitja in predvsem, mislim, recipročnega spoštovanja.
Senator Garibaldi, kateri bo sedaj postopek za odobritev zakona, kaj se bo naredilo sedaj, v prihodnjih dneh in tednih?
Po povratku v Rim se bomo ponovno sestali, da bo lahko vsakdo premislil svoje ocene, zbral svoje ugotovitve, da bi preverili, če obstaja potreba po poglobitvi neposrednega poznavanja problema; mislim, da mi vsi čutimo to potrebo. Potem bomo skupno' sklenili kdo in kako, kje in kdaj slišati predstavništva različnih družbenih členov, da bi se globlje poglobili v kompleksno stvarnost:	zatem se bomo potrudili narediti sintezo
različnih zakonskih osnutkov, če bo to mogoče — in jaz si to želim — ter nato predlagali komisiji enotno besedilo; komisija ga bo nato sprejela in v naslednji fazi dala v razpravo plenarni skupščini senata. Politične sile — mislim, da to lahko rečem — ki so sodelovale na teh posvetovanjih, so izrazile voljo, da bodo hitre. S tem bodo zadostile prevladujoči prošnji sil in institucionalnih predstavništev, s katerimi smo se posvetovali.
Senator Garibaldi, predstavniki Slovencev oziroma enotna slovenska delegacija, kot je znano, vas je zaprosila, da bi bila sprejeta kot predstavnica vseh Slovencev v Italiji. Je to možno in kdaj bi lahko do tega prišlo?
Mislim, da bo to mogoče; vendar po naši skupni oceni, ki jo bomo najprej naredili v ožjem odboru in pozneje v komisiji. Treba bo sestaviti celoten program, nato pa bo samo vprašanje tehničnega značaja. Kar se mene tiče bom zelo aktiven, če ne zaradi drugega pa vsaj zato, da ne bi demantiral tistega, kar sem v teh dneh govoril ob vsaki priložnosti. Želel bi tudi podčrtati, kako nismo hoteli izključiti nikogar, ampak smo se v tej prvi fazi želeli približati problemu s tem, da smo slišali institucionalna predstavništva; za njimi bomo slišali tudi potrebe posameznih stvarnosti, ki so precej kompleksne in razčlenjene; gre za stvarnosti, ki so različne, ki pa po mojem in mislilim tudi po mnenju predstavnikov tega odbora, imajo pravico, da izrazijo svoje misli o tem vprašanju.
Kot zaključek, kaj bi želeli še reči našim bralcem, senator Garibaldi?
Želel bi reči, da sem v teh dneh hitrih in kompleksnih kontaktov obogatil svoj zaklad izkušenj, zaklad poznavanja in dovolil bi si reči tudi zaklad humanosti, s stiki z različnimi ljudmi kulturne stvarnosti, z ljudmi tradicij in z ljudmi, ki delajo na političnem in družbenem področju; mislim, da so mi vsi ti nudili oportunost, da sem se kot še nikoli prej počutil predstavnik italijanskega naroda.
Promemorija predstavnikov slovenske manjšine v videmski pokrajini
Slovenski upravitelji in predstavniki slovenskih organizacij so pred obiskom senatne komisije v F-JK izročili predsedniku videmske pokrajine in načelnikom svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu naslednjo promemorijo:
Predsedniku videmske pokrajine
dr. prof. Gianearlu Englaru
Načelnikom skupin v pokrajinskem svetu
Župani in predstavniki slovenske manjšine v videmski pokrajini izražajo svoje zadovoljstvo za obisk senatne komisije za ustavna vprašanja v videmski pokrajini. Tudi ob tej priložnosti urgirajo, naj parlament hitro odobri zakon, ki naj v duhu členov štev. 2, 3 in G ustave in člena štev. 3 posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine zaščiti slovensko manjšino v vseh sektorjih njenega obstoja (gospodarskem, šolskem, jezikovnem, družbenem, kulturnem, politično-institucionalnem itd.), dia ji bo na tak način zagotovljen harmoničen razvoj v okviru institucij države.
Zakon, v okviru razčlenitve, ki naj zagotovi vsem Slovencem iste pravice, bo moral upoštevati potrebe Slovencev v videmski pokrajini in bo zato moral:
a)	promovirati gospodarske in družbene pogoje, ki naj omogočajo ponovno fizično združitev skupnosti in njen bodoči razvoj;
b)	favorizirati utrditev slovenske kulturne identitete na teritoriju;
e) ustanoviti šolske strukture, ki naj omogočijo, da se tisti, ki si to želijo, šolajo v slovenskem jeziku;
č) podpirati neobhodno potrebne kulturne, družbene, informativne in znanstvene institucije, ki se trudijo za razvoj slovenske manjšine, d) zagotoviti slovenski manjšini instrumente za upravljanje in izvajanje zakonskih norm.
Župani in predstavniki slovenskih organizacij poudarjajo, da je zaščita jezikovnih manjšin predmet ustavnega pomena, ki sodi K osnovnim in neodtujljivim pravicam človekove osebe in družbenih formacij, kjer človek razvija svojo osebnost. Ne more zato zaviseti od valutacij politične oportunosti in ne biti podrejena postopkom o ugotavljanju, ampak zadeva izključno področje prava.
Mednarodna juridična misel soglasno priznava, da je individuatila ene manjšine dejstvo, ki se kaže z ohranjevanjem kulturnih in jezikovnih značilnosti upoštevane skupnosti. To je primer slovenske manjšine v videmski pokrajini, ki je kljub skoraj 120 letom asimilacijske politike ohranila zavest lastne identitete, ohranila v rabi lastne tradicije, razvila lastno kulturo in ščitila lastni jezik.
Župani in predstavniki slovenskih organizacij izražajo še enkrat svoje zaupanje v demokratične institucije države in izrekajo željo po pozitivnem izidu obiska komisije, ki ne bo mogla, da bi v svojih zaključkih ne prevladale zdrava pamet, racionalnost in pravica.
Palača Belgrado	Za upravitelje in predstavnike
Sedež videmske pokrajine	slovenskih organizacij
Videm, 21. januarja 1985	Prof. Viljem Černo
Sodelovanje
*Oed Verono Puljem
— Možnost učinkovitega in V>l?r sodelovanja na kulturnem in p r}?tičnem področju med Verono Qo-ooevi ie bila osrednja terna po-njih m obisku, ki ga je v prejš-dejg an<2h opravila v deželi Veneto «a«!rCya ^trškega mesta. Jugoslo-li Pr % etetegacija, ki so jo sestavlja-Siniev^aV1^c skupnosti občin z Reke skur>( l-Uhn, podpredsednik občinske rektr^lne iz Pulja Anton Suran, di-ia v Ustnega arheološkega muze-ievnISn,a Jurkič in predsednik kra-Ti, s Augnasti Italijanov Luigi Fer-Panon ^ sestala z veronskim žu-stavnji. .brlelom Sboarino in s pred-nih : 1 številnih krajevnih turistič-^ kulturnih ustanov, rned j uučrtovanimi pobudami je (n y Tusi'm tudi vrireditev razstave
y	mul piireuueu iućzluuk
rnetno 0 orheologiji in istrski u-toua ki bo pozneje, skoraj go-«at0 prenesena najprej v Benetke in nadaL Milje- V prihodnjih tednih bo reaH^ .tekla razprava o možnosti grafij Cp,.e’..'y Pulju, razstave sceno-n° s ’ ki jih pripravljajo med oper-°no v veronski areni
Soške elektrarne bodo uredile tudi brežine jezera na Mostu na Soči
Gradnja novih hidroelektrarn pri Trebuši in Tolminu
NOVA GORICA — Nova hidroelektrarna na reki Soči v Solkanu, most čez reko in trasa mednarodne Sabotinske ceste, se vključujejo v _ naravo in prostor. Sedaj izvajajo še nekatere druge posege in dela, da bi novi objekti in narava s Sočo tvorili dejansko celoto. Direktor Soških e-lektrarn ing. Valentin Golob pravi, »da bodo v hidroelektrarni do decembra letos montirali in dali v pogon še tretji agregat«, s čimer bo ta objekt šele začel polno obratovati in bo zagotavljal okrog 120 milijonov kilovatnih ur elektrike na leto.
Podjetje mora predvsem zaradi predvpisov, naraščajoče osveščenosti ljudi, ki zahtevajo čimbolj nedotaknjeno in čisto okolje in zaradi izjemnega pomena reke Soče v slovenski krajini in kulturi, financirati tudi dela, ki niso v neposredni zvezi z elektrogospodarstvom. Tako so Soške elektrarne financirale ureditev okolja o-ziroma brežin ob novem objektu, sedaj pa bodo urejali tudi vodno strugo na območju od hidrocentrale ter do državne meje z Italijo. Pri tem bodo sodelovali Projektantska organizacija Projekt iz Nove Gorice, občinska
cestna skupnost in Soške elektrarne. Uredili bodo brežine reke in progo (dolga bo 300 metrov) za kajakaše in sploh uredili območje ob reki za turistične in rekreacijske namene ter potrebe Novogoričanov.
Soške elektrarne bodo letos začele urejati tudi brežine velikega umetnega jezera na Mostu na Soči. Jezero nudi sedaj na nekaterih odsekih neprivlačen videz, kar škoduje tudi tuj-
skemu prometu. Pri pobudi bodo sodelovali Turistično društvo. Krajevna skupnost in drugi dejavniki na Mostu na Soči. Sicer je omenjeno akumulacijsko jezero s prostornino 11 milijonov kubičnih mtitrov vode, v znatni meri zapredeno s peskom in drugimi naplavinami iz zgornjega toka reke Soče. Menijo, da je v jezeru od 70 do 90 kubičnih metrov gramoza in drugega materiala.
Direktor Soških elektrarn je v pogovoru. za »Primorski dnevnik« nadalje opozoril, da je skupščina Slovenije do leta 2000 odložila morebitno gradnjo hidroenergetskih objektov na reki Soči, od, denimo, izvira ter do Mosta na Soči; Zaradi tega podjetje preučuje možnosti povečanja proizvodnje iz drugih virov. Sedaj na primer grade hidroelektrarno Trebuša oh reki Idrijci, ki bo kmalu zgrajena in bo dajala 3 milijone kilovatnih ur energije letno. Na potoku Zadlaščica pri Tolminu bo tudi elektrarna z letno proizvodnjo 35 milijonov kilovatnih ur energije. Zgrajena naj bi bila do leta 1987. Ob teh novogradnjah pa razmišljajo tudi o gradnji nove hidroelektrarne ob obstoječi hidroelektrarni Doblar. Pridobivanje elektrike bi skratka radi povečali, saj poraba e-lektrike tudi na Primorskem hitro narašča. Medtem ko proizvodnja v obstoječih elektrarnah znaša okrog 400 milijonov kilovatnih ur, pa poraba velikih in majhnih odjemalcev (gospodinjstev) dosega približno 900 milijonov kilovatnih ur letno.
MARJAN DROBEŽ
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
357.
io ^estitam. gospod major. To vam je imenitno uspe Slobl- Pričakujem od vas, da uničite vse živo še secj„.,e v Pokrajini. Šele strah jim je dal peruti, da se bas J saini umikajo iz predelov, ki so v interesni coni
»rarnosti<<
barn t OsP0d general, če bo invazija na obalah Istre, v9Jb -ne k° noben zmedenec streljal v hrbet. To Jarnčim s svojo glavo.« o ®P°' me zelo veseli.«
k°mak a s^a v usnjena fotelja. General je natočil »p	sta ga počasi in se menila.
Vai-f. ruvzaprav sem vas poklical zavoljo občutkov lihdevf • ga urada v Berlinu. Gestapo je po svojih tam p lzyohal, da je varnostni inšpektor italijanske ib p0ì?oliciÌe Losanna, človek, ki je bil blizek duceju uiemben člen v zatiranju odpora v tej pokrajini,
sedaj v mestu. Naši ljudje ga večkrat vidijo. Imamo informacije, da se je zbližal z ameriško varnostnoob-veščevalno službo. Pri svojih ljudeh, ki so trenutno v naši službi, se je zanimal za vas in vaš ’Kommando R’, in tudi to ga zanima, kaj se dogaja v stari tovarni riža.«
»V tej zadevi jaz dvigam roke. Raje vam požgem še sto vasi, kot bi se šel bojevat z obveščevalnim profesionalcem, zvitim, kot znajo biti le Italijani. Po pravici povem, sem v teh zadevah kot slon v trgovini s porcelanom.«
»Lepo je* da priznate. Nanj bom usmeril druge. Moramo ga ujeti in izcediti iz njega vse, kar ve. Ne mara nas, našim ljudem je pred kapitulacijo odklonil ponudbo za sodelovanje in tudi prodajo nekih za nas pomembnih podatkov. Pravzaprav nas je izigral. Dobili smo nekaj lažnih informacij, ki so nas hudo zavedle. Čeprav se ne boste z njim dvobojevali, vam bom dostavil gradivo o njem, ki smo ga zbrali. Zato, da boste lahko zavarovali skrivnosti svoje ustanove takrat, ko se bosta vloga in dejavnost močno povečali. Ubijati bomo morali več in hitreje. Prav vesel sem, da ste se tako naglo in trajno osvobodili ponižujočega slepila, ki se imenuje vest.«
Major se je samozadovoljno nasmehnil, rekoč:
»Služim veliki Nemčiji, gospod general; zame je vse, kar koristi naši prihodnosti, nujno, koristno in tudi moralno. Zame obstajajo samo povelja, vesti ni.«
»Prav! Zvedeli smo, da se je gospod Losanna izrazil, kako je vesel, da smo v krutosti presegli Italijane. Vi ste v nekaj mesecih požgali več vasi in pobili več upornikov, kot so jih Italijani v četrt stoletja. Po njegovi logiki je bila italijanska okupacija v primerjavi z nemško za Slovence pravi raj.«
»Nam je hotel dati priznanje ali izziva? Dejstvo pa je, da so bili Italijani zanič. S teh pozicij, ko govori zdaj ,je to obsodba. Vidite, zdaj se je prelevil v demokrata, ta volk v ovčji koži, ameriški plačanec!«
»Seveda, kaj pa drugega. Kdor se prodaja za denar, gre pač k tistemu, ki več ponuja. O njem sem slišal, da je bil velik ženskar in uživač. To je osnova, da ga vemo kje iskati. Njegovi bivši ljudje se ga še sedaj bojijo in ne marajo ničesar tvegati proti njemu. Dela v rokavicah, priče njegovih dejanj pa izginejo.«
Generala se je pijača kmalu prijela. Zapadel je v stanje, ko so se odprle zapornice njegovega srca in je rad izmenjaval mnenja, medtem ko je v treznem stanju najraje ukazoval. Odpel je gumbe na bluzi in se sprostil.
Mnenje KPI o pomembnem športnem objektu
Stadion na področju klavnice primernejši kot pa na Krasu
Vprašanje novega nogometnega stadiona v Trstu je bilo v središču pozornosti ob začetku konference o športu, ki poteka te dni v našem mestu. O novem stadionu je bilo že v preteklih mesecih mnogo govora; problem je razvnel tržaško javno mnenje, odmevov je bilo nič koliko, kljub temu pa ni bilo »de facto« nič storjenega, da bi Trst kmalu dobil nov prepotreben športni objekt.
Prav to zavlačevanje pri konkretni uresničitvi stadiona očita tržaški KPI tržaški občinski upravi v tiskovnem sporočilu, v katerem pojasnjuje svoje poglede o novem stadionu v Trstu. O tem vprašanju so v okviru KPI razpravljale komisije za urbanistiko, za šport, za turizem in o-kolje. KPI je mnenja, da je novi stadion prepotreben, saj .je stadion pri Sv. Soboti zastarel.
Tržaška občinska uprava bi se morala že zdavnaj konkretno lotiti problema, tudi zato, da bi si zagotovila morebitne prispevke dežele in italijanskega olimpijskega odbora CONI, ugotavlja KPI. Namesto tega je občina načela vprašanje o možnosti stadiona na Krasu.
KPI je iznesla vrsto ugovorov glede tega načrta, v prvi vrsti zaradi na-ravnovarstvenih razlogov. 25 hektarov cementa in asfalta bi namreč spremenilo sedanje lice Krasa pri Proseku. Ta rešitev bi povzročila precej
težav prometu (predvsem javnim prevozom); poleg tega bi morah urediti nadaljnjih 15 haktarov površine za parkirišča (za približno 10 tisoč 'avtomobilov). Razlika v temperaturi (približno 6 stopinj nižje temperature kot v mestu) bi negativno vplivala na prevoze in na ugodje gledalcev na stadionu. Dodatni negativni faktor bi predstavljala razširitev tega področja za druge dejavnosti (na primer gradnja okrepčevalnic, barov in podobnih javnih lokalov). Ob tako številnem obisku bi se ob nedeljah povečala možnost požarov na tem področju, in to predvsem v decembru, januarju, februarju in v aprilu.
Zaradi teh razlogov se je KPI izrekla za izgradnjo novega stadiona na področju sedanje občinske klavnice. Ta načrt je primernejši, ker predvideva manjše stroške, preosno-vo območja, ki je sedaj dokaj opuščeno, lažji dohod gledalcev z možnostjo povečanja sedanjega parkirišča, pod tribunami pa bi lahko zgradili telovadnice in druge športne objekte, kar naj bi omogočilo prispevek CONI.
Na ta način bi po mnenju KPI tudi sedanji stadion Grezar dobil novo vlogo. S sanacijo in modernizacijo sedanjih struktur bi namreč lahko prispeval k razvoju številnih športnih aktivnosti v tem delu mesta.
Napori za preosnovo prevozov po vaseh dolinske občine
Na zahtevo dohnske občinske uprave je bil te dni na županstvu v Dohni sestanek med predstavniki občinske uprave in odgovornimi za tehnično službo pri konzorcialnem prevoznem podjetju ACT - KPP. Predmet razprave je bila preosnova javnih prevozov v dohnski občini. Med drugim so se bili dogovorih, da bo podjetje smotrneje speljalo avtobusno progo št. 41, s katero uporabniki dohnske občine niso povsem zadovoljni, ker prihaja na njej do nekaterih večjih tožav. Prav tako je bilo. dogovorjeno, da se vzpostavi neposredna avtobusna povezava med dolinsko občino in novo bolnišnico na Ka-tinari.
V zvezi s temeljitejšo preosnovo javnih prevozov na občinskem teritoriju pripravlja podjetje ACT - KPP tehnični osnutek, ki ga b,o dolinska občinska uprava pred dokončno odobritvijo predala v javno razpravo. V ta namen bo priredila vrsto javnih sestankov z zainteresiranimi občani.
Sekcija PSI za dolinsko občina o sodelovanju stranke pri upravljanju
PREDAVANJA V AVLI FERRERÒ
Povojna stvarnost in selitev iz Istre
Na tržaški univerzi se nadaljujejo predavanja o narodnostnem vpraša; nju v Trstu in v deželah na vzhodi}1 meji v letih 1800 in 1900, ki jih prireja Deželni inštitut za zgodovino (y svobodilnega gibanja Furlanije -hjske krajine v sodelovanju z deželno ustanovo IRRSAE. Danes ob 1"-uri bo v avli Ferrerò (Ul. Università 7) šesto predavanje iz tega ciklusa, ki je, kot vemo, namenjen predvsem izpopolnjevanju šolnikov. »P/*-vojrfa stvarnost in selitev iz Istre« b° naslov današnjemu predavanju proi-Libane Ferrari.
Prof. Darko Bratina v krožku Che Guevara
V prejšnjih dneh se je sestala sekcija F’SI za Dohno. Na sestanku so člani razpravljali o zadnjem obdobju te mandatne dobe v dohnski občini. Pregledali so program občinske uprave, na podlagi katerega so v vsej mandatni dobi korektno sodelovah v večinski koahciji.
Iz poročila in iz razprave je izhajalo, da tudi v tem obdobju občinska uprava ni imela lahkega dola in da je bilo treba z dobro voljo in z odločnostjo premostiti marsikatero težavo predvsem upravnega značaja, bodisi zaradi spreminjajočih se zakonov, bodisi zaradi novih pogojev dela.
Vsekakor je po mnenju socialistične stranke občinska uprava dobro opra vila svoje delo in ob upoštevanju predlogov in zahtev vseh občanov. Z zadovoljstvom je treba tudi ugotoviti, da je prišlo do pozitivnega sodelovanja z vsemi sektorji družbenega življenja, tako na gospodarskem, kot na socialnem in etničnem področju.
Člani sekcije so izrazili priznanje svojim zastopnikom v občinski upravi za dosedanje opravljeno delo in jim izrazili željo, da občinska uprava z enako zavzetostjo opravi do konca mandatne dobe še nekaj programskih pobud v skupno korist vseh državljanov. Predvsem so izrazih nujnost, da bi bilo možno hitreje reševati vsakodnevne zadeve, ki od bhzu zadevajo posa-mozne občane.
Krožek za družbenopolitična pričevanja »Che Guevara« prireja danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 srečanje s prof. Dar kori Bratino, docentom za sociologijo n3 tržaški univerzi in ravnateljem Slovenskega raziskovalnega inštituta-Tema njegovega predavanja bo »Druz; ba med znanostjo in politiko skori dileme sodobne sociologije«. Sledu3 bo razprava.
• V dvorani Zveze trgovcev v Ul- S-Nicolò 7 bo danes ob 18.30 skupščin3 o stanovanjskih problemih, ki jo Pireja kolegij poslovnih agentov in Posrednikov. Ob tej priložnosti bodo predstavih novo publikacijo »Cerco časa«.
Teden manifestacij delavcev v ladjedelništvu
Pisatelj Fulvio Tomizza gost Slovenskega kluba
Najtežje je premostiti mejo v nas samih
Delavci ladjedelniškega sektorja bodo spet stopili na ulice. Deželni koordinacijski odbor FT.M za ladjedelništvo se je na svoji seji namreč odločil za enotedensko mobilizacijo, ki se začenja že danes z manifestacijo delavcev tržiške ladjedelnice. Protesti se bodo stopnjevah okrog 7. in 8. februarja, ko se bodo nadaljevala pogajanja s pristojnimi ustanovami in društvi.
Koordinacijski odbor je z zadovoljstvom sprejel vest, da je poslanska zbornica odobrila zakon o podpori ladjedelniškega sektorja v naši deželi, obenem pa ugotavlja, da mora zakon zaradi popravkov spet v senat. Zavlačevanje je sploh konstantna strateška poteza družbe Fincan-tieri, ki še vedno ni potrdila napovedanih naročil. Tudi o izgradnji platforme Micoperi vse molči, tako so sindikati in delavci skrajno zaskrbljeni za razvoj dogodkov. Prav od konkretnih in jasnih odgovorov na ta vprašanja bo odvisno, kako se bodo odvijale protestne manifestacije v prihodnjih dneh.
• Tržaška občina sporoča, da odpade jutrišnja seja občinskega sveta. Skupščina se bo zato sestala v torek, 5. februarja, ob 18.30.
Vsi, ki jih je torkov večer postavil pred nelahko izbiro med obiskom privlačnega košarkarskega srečanja naše združene ekipe Jadranom s tržaškim prvoligašem Stefanelom in prav tako vabljivega srečanja s pisateljem Fulviom Tomizzo v Slovenskem klubu, so vsak po svoje nedvomno doživeli spodbudne izraze premoščanja narodnostnih ovir in poskusov večjega razumevanja med slovenskim in italijanskim športnim oziroma kulturnim prostorom v Trstu.
Tisti, ki so se odločili za torkov večer v Slovenskem klubu, se bodo najbrž strinjah s piscem teh vrsitic, da je bil to večer prijateljstva, lekcija sožitja in miselne odprtosti, kakršnim moramo od časa do časa prisluhniti tudi mi Slovenci. »To knjigo sem napisal tudi v pogum nam danes, za naša nerazumevanja,« je dejal Tomizza, ko je govoril o vzgibih, ki so ga vodili v sedemletno raziskovalno delo in k pisanju zgodovinskega romana II male viene dal Nord (Zlo prihaja s Severa). Eden temeljnih motivov sta bila prav dva glasova, slovenski in italijanski, Trubarjev in Vergerijev, srečanje med slovenskim kmetom in italijanskim patricijem. Tomizza je tako odkril »zla-
to dobo«, kot jo je sam imenoval, dobo, ki je ni poznal in je še vedno ne pozna, čeprav je kot njegova junaka, tudi sam »človek z meje«; meja mu pomeni most, začetek.
S prenekaterim izvirnim in izredno zanimivim razmišljanjem o tem svetu meja in narodnostnih razmerij je pisatelj Tomizza dopolnil in podkrepil izvajanja Ivanke Hergold in Gina
Brazzodura, ki sta o njegovem zadnjem delu govorila v slovenščini o-ziroma italijanščini in s popolnoma različnih izhodišč prišla do povsm enakega zaključka. Razmišljanje I-vanke Hergold se je naslanjalo na odnos Slovencev do svoje zgodovine, ki je še danes izrazito aktualen, na našo kulturno in nacionalno preteklost v luči zgodovinskih prelomov,
Rada Zergol o novi mladinski pevski skupini Pinko Tomažič
Mladim želimo posredovati partizansko pesem na nov, sodobnejši in živahnejši način
O občnem zboru Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič« smo v našem dnevniku že poročali. Bolj kratko, oziroma le bolj mimogrede pa smo poročali o ustanovnem občnem zboru mladinskega pevskega zbora, ki deluje v okviru partizanskega zbora, ki pa vključuje le mlade, torej tiste, ki želijo s tradicijo partizanske pesmi in idealov, ki so jo ustvarjali, nadaljevati, toda na način, ki bo bolj sprejemljiv in razumljiv vsem mladim, tako slovenske, kot italijanske narodnosti.
Ta občni zbor je torej že bil; za novo dejavnost se je prijavilo kar okrog 100 mladih, Slovencev in Italijanov, ki so že postavili temelje svojemu zboru, ki so že začeli tudi z vajami, ki pa bi želeli svojo dejavnost razširiti tudi na področje glasbe in dramske ustvarjalnosti.
O vsem tem je stekel razgovor z Rado Zergol, mlado študentko tujih jezikov na tržaški univerzi, doma iz Podlonjerja, ki je bila izvoljena v novi odbor in ki je že vključena, kot pevka, v to mladinsko skupino Pinko Tomažič, kot so svoj zbor mladi sami poimenovali.
Kakšne cilje si je ta vaš zbor zadal. Kako si njegovo dejavnost vi mladi zamišljate in kako naj bi po vašem partizanska pesem izzvenela tako, da bi bila pri srcu tudi vsem mladim, smo jo vprašali.
»Če hočem biti čisto odkrita, nimamo mi mladi še čisto jasnih pojmov o tem, kaj naj bi naša dejavnost konkretno predstavljala. Hočemo in želimo pa, da bi v našem zboru izvajali izvirne partizanske pesmi, seveda z isto vsebinsko tematiko, kot originalne partizanske pesmi, le da bi
bila njihova glasbena izvedba bolj sprejemljiva in razumljiva mladim, kar pomeni, da bi jim bila bližja tudi njihova vsebina, njihova ideja.«
Na začetku ste nam že omenili, da so se v zbor prijavili tako pevci slovenske, kot italijanske narodnosti, da so to mladi od 16 do 33 let starosti in da so različnih poklicev, kar pomeni, da je med njimi veliko študentov, pa tudi delavcev. Torej bo potekalo učenje pesmi v dveh jezikih?
»Že partizanski pevski zbor je ustvaril s svojo dejavnostjo pogoje, da se na odru pri nastopih znajdejo skupno pevci slovenske in italijanske narodnosti, ki izvajajo pesmi v obeh, pa tudi še v drugih jezikih. Tako mislimo nadaljevati tudi mi. Naši pevci italijanske narodnosti so pokazali veliko odprtost in pripravljenost, da se naučijo slo venske pesmi, kot se bodo kasneje naučili, upaj mo, tudi pesmi v drugih jezikih. Zaenkrat vadimo čilsko pesem »Pueblo unido«, vadimo pa tudi slovensko pesem, s katero se bomo na proslavi v Lonjerju 23. marca oddolžili spominu padlih borcev.«
Kako je pravzaprav do zamisli ustanovitve tega mladinskega pevskega zbora, oziroma skupine prišlo, kdaj ima zbor vaje in kdo ga vodi?
»Zamisel se je porodila nekje novembra lanskega leta. Pobudniki pa so bili mladi pevci, ki v partizanskem pevskem zboru že sodelujejo. Sedaj smo imeli svoj ustanovni občni zbor, izvolili smo tudi odbor, ki bo mladinsko pevsko skupino vodil, upamo in želimo pa, da bi nam uspelo razširiti našo dejavnost tudi na glasbeno in dramsko področje.«
Že na začetku najinega razgovora ste omenili, da želite peti partizanske pesmi na izviren način tak, ki bo mladim bolj razumljiv, bolj dostopen. Kako st to zamišljate?
»Predvsem ne mislimo črpati za našo dejavnost samo iz zakladnice že znanih partizanskih in narodnih pesmi, temveč smo se obrnili na zamejske skladatelje, da nam uglasbijo kaj izvirnega. To so seveda šele naši načrti, upajmo, da se bodo naši glasbeniki odzvali temu vabilu.«
Naj povemo, da vodi novo mladinsko skupino Pia Cah-širca in da potekajo vaje vsak ponedeljek v prostorih partizanskega pevskega zbora v Bazovici. Kje bo vaš prvi javni nastop, smo vprašali Rado Zergol.
»Naš nastop je predviden, kot sem že omenila, konec marca v Lonjerju. Kasneje pa naj bi naša skupina, vsaj za začetek, nastopala na nastopih, ki jih bo imel Tržaški partizanski pevski zbor.«
S tem, da ste v zbor vključili tudi italijanske mladince ste že nekako ustvarili pogoje za tisto sožitje, za tisto koristno in prepotrebno dvojezičnost, o kateri toliko govorimo.
»Res je, pri nas se vsi zelo dobro razumemo in med seboj tudi dobro počutimo. Želimo si samo, da bi lahko vse naše želje uresničili, da bi bila naša dejavnost tesno povezana z dejavnostjo Tržaškega partizanskega pevskega zbora in da bi nam uspelo razširiti to našo dejavnost tudi na glasbeno in dramsko področje. Če bomo našli primerne ljudi, ki bi nas pri tej dejavnosti vodili, jo bomo prav gotovo tudi izpeljali.«
NEVA LUKEŠ
kakršna sta bila protestantizem }" preporod. Ob liku škofa Vergerij3 so je spraševala o mejah človekov svobode, o meji in obmejnosti, govo upornost je primerjala z zg°e. nejšo in manj izrazito Trubarjevo, k mu je bil temeljni cilj opismeni svoje ljudstvo. Ni naključje — ie u gotovila — da je Tomizzi zbudilo P° zornost dvoje člankov ob 400-letnri smrti koprskega škofa Vergerija: »1 luteranski škof je vendar imel ?-vC®' s Trubarjem, po svojem socialne izvoru ni bil ravno človek Ijudstv'3’ pa vendar ni imel nobenih jezikovni predsodkov. Od kod prihaja sedanj oziroma tedanje zlo? Medsebojna ne strpnost? Nacionalna mržnja?« Na ^ vprašanja je Tomizza po besedah vanke Hergold odgovoril šele po dv3j setih letih, takrat ko je po maturi z3 pustil rodno Istro in postal »esulo nomalo«. »Prav tako ni naključna gotovitev, da se po 400 letih orienta cija naše omike ni obnovila, da n vsezadnje zlo prihaja še danes od n.^ kega Severa, venomer od drugod,., nikoli od nas samih,« je zakljucn govornica.
Gino Brazzoduro je v podobnem ^ nu zaključil, da nas zgodovina u ’ kako vedno samo premoščanje nrij
da J0
omogoča kakršenkoli razvoj in — ^ najtežje premostljiva meja vedn® nl sta, ki jo nosimo v sebi: v vsak od nas se nahaja Sever. Sicer Pave. eno osrednjih vprašanj Tomizzo ga romana videl v dejstvu, da CL vek ne zna preseči totalizirajoce zije sveta in tako ustvarja bolečo lamost med posameznikom in m nostjo. Odstranjevati in ustvarjati ^ je je po njegovem mnenju človek0 usoda, zato ni mogoče, da se r, vSaj delno prepoznali v starem * geriju. Kulturno regeneracijo pov aj. čajo napetosti in boleči razkoli. n ■ gljobje spremembe pa so v zgodo povzročili tisti, ki so znali brez TT sodkov in inteligentno premostiti re meje, pogumno živeti razdore , trganja, ki odpirajo vedno nove poke v samo na videz kompaktni s ji človeške misli.	^
Gino Brazzoduro, z Reke po r<Kj. je velik del svojega življenja vel v Genovi kot eden vodilnih 1 ,g janskih metalurških inženirjev.	nj.
ga je neštetokrat pripeljalo v škeo ^ sko železarno in vsakokrat se J Trstu nadihal tega »mejnega ozram ^ tako značilnega za njegovo P65^ je udejstvovanje. Nič čudnega, če K dolga leta stalen odjemalec
teuvu "“—-“‘-su	'-u	- -e zc
udejstvovanje. Nič čudnega, 1,, dolga leta stalen odjemalec knjigarne, občutljiv bralec in valeč slovenske književnosti in o letni sodelavec revije Most, njem času pa tudi Naših razgledo • FTimorskih srečanj. V pogovoru P.°terTi jetnem in z resnično toplino PreZajal-večeru, ki je brez težav in Prev cev potekal dvojezično, nam J? ven' znal, da se je lotil učenja s-* _ v ščine, čeprav živi daleč od oa
«si-	. ^ v
Na sliki: gost torkovega ve^e^a je Slovenskem klubu, Fulvio Toinizz3^ ob koncu prijazno vpisoval ,l" ^lo posvetila v svojo zadnjo knjig0’ prihaja s Severa.
Stališča o zakonskem osnutku deželnega odbora
Za KRI mora zdravstveni sistem sloneti predvsem na prevenciji
Na prvi letošnji seji občinskega sveta
Osnutek programskega poročila za triletje 1985-1987
Načrt deželnega odbora o planira-. zdravstvenega sistema v nasled-Jem triletju je te dni pripotoval med : atle deželne komisije za zdravstvo jSocialno skrbstvo. Deželni odbor žel *	zadovoljstvo, da bo de-
cirm j10n.Šno toela inštrument za rar onalnejše in uravnovešeno načrto-n nJe zdravstvenih služb, pri tem: pa se k3?3 nekatere kriterije, katerih Van' ° komunisti držali pri ocenje-JU zdravstvenega načrta. .
kval fŽelimo spremeniti sedanje de-.c*rano in kaotično upravljanje vr fVja’ javijo komunisti, je v prvi Dre i J^^eben družbeni in kulturni aia v tolmačenju tega vpraša-in ,i ° ve'ja za politike, upravitelje .. zdravstvene operaterje, ki rta j violo ves trud, da bi spremenili tudi spo6310®! prebivalstva. S tem je te-siln tX)Vezana izbira, da postane no-cik k°S zdravstvenih posegov preven-Pra eznl in torej skrb, da se od-(mri- ■ vzr°ki za patološke pojave slt= caia dela, zaščita narave, šol-
a medicina itd.).
s;^3 Opravljanje zdravja morajo no-pra Sldvno odgovornost občinske u-e’ od katerih je odvisno, kako zd ° delovale KZE pri usklajevanju dgi VstYenih in socialnih služb, pri dstan oskrbi ogroženih slojev in bjst avNanju zdravstvenih okrožij — ooih dejavnikov za teritorializa-
cijo zdravstvenih služb. Občinske u-prave imajo nadalje temeljno vlogo na področju javne higiene, onesnaževanja in zaščite okolja.
V zvezi s psihiatrično službo je deželni odbor KPI prepričan, da je treba še obstoječe umobolnice v deželi ukiniti in potencirati teritorialne sto(ritve, kot so centri za umsko zdravje. V načrtu mora biti primerno poudarjen tudi napor, da se bolnikom in ostarelim zagotovi pomoč na domu in da se poslužujejo bolnišnice le v primerih, ko ni mogoče drugače. Ne gre torej za golo vprašanje krčenja ali večanja števila postelj, ampak za spremembe dvajsetletne in, nezadovoljive zdravstvene pohtike
Posebno pozornost nadalje posvečajo komunisti vprašanju osebja, ki je v današnji preosnovi nezadovoljno in frustrirano, kar tudi ima za posledico nizko raven storitev.
Na torkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta, ki je bilo prvo v letu 1985, je župan Jože Guštin serviral podatke o demografskem gibanju prebivalstva v preteklem koledarskem letu. Rojstev je bilo skupno 19 in sicer kar 15 fantov in štiri deklice, umrlo pa je prav tako 19 oseb, od katerih devet moškega in deset ženskega spola. Novih vpisanih je 124 oseb, izselilo pa se je 83 občanov. Prirastek je torej 41 oseb, tako da število prebivalstva znaša 2.165 oseb.
Po zaslugi nove naprave za pluženje je bila občina ob nedavnem sneženju lahko kos vremenskim neprih-kam, tako da so bile ceste prevozne. Pohvalil je delavce, ki so nekaj dni plužili nepretrgoma noč in dan. Zaradi nastale škode v kmetijskem sektorju je občina poslala brzojavko na kmetijsko nadzorništvo. Po poročilu
župana o pobudi, da bi celotna tržaška pokrajina bila vključena pod pristojnost letoviščarske in turistične u-stanove, se je po širši razpravi izoblikovalo soglasno mnenje, naj bo tudi zgoniška občina priznana kot turistično območje za še večji razvoj obstoječih turističnih objektov in agro-turizma.
Tudi tokrat je občinski svet razpravljal o položaju slovenske manjšine in soglasno izglasoval resolucijo, M izraža zadovoljstvo nad obiskom senatne komisije pri osrednjih upravno -pohtičnih organih v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Vendar pa se zavzema, da bi do takih avdicij prišlo tudi s slovenskimi dejavniki.
V skladu z določih finančnega zakona je podžupan Boris Simoneta predstavil in orisal osnutek programskega proračunskega poročila za triletje 1985 - 1987 in proračuna za leto 1985, ki ga bodo morah odobriti v teku enega meseca. Razpoložljiva sredstva so se skrčila, saj mora občina upoštevati programirano stopnjo inflacije v višini sedem odstotkov, medtem ko so se precej povišali stroški za osebje, za katere je namenjenih kar 61,9 odstotka vseh sredstev. Kljub temu pa je občinska u-prava obdržala postavke, ki predvidevajo podporo društvom, kmetijstvu za razstavo vin in za cerkvene po-
Avstrijski konzul sprejel Draga Štoko
Avstrijski generalni konzul dr. Peter Klein je včeraj sprejel deželnega svetovalca in predsednika komisije za skupnostna vprašanja in zunanje odnose dr. Draga Štoko. V dolgem in poglobljenem razgovoru sta največ pozornosti posvetila gospodarskemu razvoju območja Alpe Adria, avtocestnim povezavam, železniškemu prometu ter sploh družbenogospodarskim odnosom med področji, ki spadajo v območje Alpe Adria in celotne Evropske skupnosti. Na srečanju je bil govor tudi o vprašanjih etnično-jezikovnih manjšin v Evropi s posebnim ozirom na še odprta vprašanja v Italiji in Avstriji.
trebe. Ker mora prispevek občanov za neobvezne službe letos kriti kar 30 odstotkov stroškov teh storitev, se bo samoprispevek za refekcijo v šolah in vrtcih povišal na 35.000 lir, dijaki in šolarji pa ne bodo več plačevali prispevka za prevoz s šolobu-som. Tudi davek za smetarsko službo bo ostal nespremenjen. Program javnih del je zelo bogat in zajema številne pobude na področju javnih del in družbenega sektorja.
Po odobritvi pogodbe za najem posojila 60 milijonov lir za izgradnjo teniškega igrišča, ki ga je odobrila državna hranilnica in posojilnica, je bila kot zadnja na sporedu izredno pomembna točka dnevnega reda. Na o-snovi prispevka dežele v višini 79 milijonov lir bo namreč zgoniška občina preuredila in {»večala poslopje sedanje ambulante in sedeža KD »Rdeča zvezda« v Saležu, kjer bodo ustva-rili občinsko knjižnico, obenem pa bodo uredih prireditveni prostor s fiksnim odrom, dvorano za kulturno delovanje in garderobo, poleg seveda ambulante. Vse pohtične skupine so izrazile zadovoljstvo nad to novo pridobitvijo in so soglasno odobrile izvršilni načrt del, ki bodo stala skupno 154 milijonov lir. Razliko 85 milijonov lir bodo krili s posojilom pri državni hranilnici in posojilnici v 'Rimu.
A sestankov zunanjetrgovinske in bančne sekcije SDGZ
Naše gospodarstvo na sejmu Alpe-Adria in delovni program bančne sekcije SDGZ
zarneJskega gospodarstva na C .tonalnem sejmu Alpe - Adria,
t . OO Orl	oi ________ _______
sestal -*e kil v ospredju zadnjega o„i , . ka odbora zunanjetrgovinske
kjiabr	do 31. marca letos v
■jur1
spOfjN6 Slovenskega deželnega godil r/j®3 druženja, ki ga je vo-n0 tV. sodnik tržaške sekcije Mari-viia I^ula. Ob lepi udeležbi se je naz-čii "orna razprava, ki jo je zaklju-fiajj. ;eP- da se bo kakih 15 ali 16 izvodn hg0Vinskih Pa tudi obrtno - pro-tia	Podjetij predstavilo skupaj,
prosta kvadratnih metrih razstavnega spofi ra v hali B na ljubljanskem Go-d;:i ^otn razstavišču. Poleg tega, kovit,,-. ^ za°krožena razstava učin-go bop3 Za obiskovalce, bo tudi mno-bot)0 l Praktična za udeležence, saj nia jjjP^d okriljem ■ svojega združe-srriotrn •!. skupne uradne prostore in ^ ejsi organizacijski pristop.
Sestartj s.e je prvič po ustanovitvi akega , lPdi bančna sekcija Sloven-žepja 'pzolnega gospodarskega zdru-SednjL \ So se je udeležih vsi predli t>anv lr1 direktorji naših denarnih divo ip313 zavodov. Povsem razum-^Uiripi^ Y,da so svoj prvi delovni se-
Ustanova za razvoj obrti ERSA poziva vsa obrtna podjetja, ki jih je kakorkoli oškodovalo nedavno slabo vreme z nizkimi temperaturami in snegom, naj morebitno škodo prijavijo za odškodninsko povračilo. Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja lahko to storijo na sedežu združenja. Ul. Cicerone 8, kjer bodo prejeli tudi vsa dodatna pojasnila.
ria žg Pusvetili oblikovanju progra-četku Sfcupno delo, ki jih čaka na za-rio{j - organdziranega združevanja brišla .i Potencialov. V razpravi je rinjp ^0, lzraza zavest, da tudi zu-
"Je. dokaj
neugodne okoliščine, ban-
ke silijo v sodelovanje, saj je bančništvo — s častno izjemo slovenskega — na splošno v dokajšnji krizi. Prav zato je konkurenca v tem sektorju vse ostrejša, boj za »prostor pod soncem« pa je gotovo lažji tistim, ki so močnejši. Prav odtod potreba po usklajeni akciji naših zavodov, ki mora preseči dosedanje sodelovanje na področju reklamiziranja storitev in predvsem čim odločneje poseči v slovensko gospodarstvo. Izdelati bo torej treba skupne načrte za okrepitev vloge naših denarnih zavodov na področju gospodarskega razvoja, tako da le ta postane čim aktivnejša in zavodi ne zgolj pasivni izpolnjevalci njegovih naročil.
Posebno pozornost so razpravljale!
posvetih novemu zakonu Evropske gospodarske skupnosti, ki se mu bo morala čimprej prilagoditi tudi Italija, in ki vsem bankam omogoča odpreti poslovalnice kjerkoli na ozemlju EGS. Doslej je namreč na tem področju imela monopol Banca d’Italia, v teku dveh let pa bo možnost na voljo vsem bankam. Prav zato naši bančniki že danes razmišljajo, kako se bodo pripravih nanjo in tudi tukaj vidijo največ možnosti v skupnem .nastopanju in skupnem odpiranju poslovalnic, najprej seveda v neposredni bhžini, kot v Čedadu in Vidmu, kjer se bodo lahko približah tamkajšnjim pripadnikom naše skupnosti.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik bančne sekcije Ksaverij Leban, so ugotovih tudi premajhno u-činkovitost dosedanjih reklamnih in promocijskih akcij in nujnost dogovora o tem, kako pritegniti še tisti sloj našega prebivalstva, ki se doslej ni posluževal storitev slovenskih bank. Poleg obhk, kakršna je na primer štipendiranje diplomskih nalog, bo treba združene napore usmeriti v nove gospodarske dejavnosti in v odpiranje delovnih mest, so ugotovih navzoči, in sestanek zaključili s sklepom, da se bodo v teku meseca spet sestali in izdelali dolgoročen delovni program bančne sekcije SDGZ. (vb)
Po naših vaseh »top secret« priprave na 19. kraški pust
Po številnih krožkih vaseh se te dni mrzlično pripravljajo na letošnji Kraški pust, ki bo že 19. po vrsti. Polne roke dela ivša tudi osrednji Odbor kraškega pusta, ki koordinira naše pustne pobude, da bo pustni sprevod v soboto, 16. februarja popoldne, najlepše uspel.
Iz tiskovnega urada Odbora kraškega pusta so nam sporočili, da so bili letos pri vpisovanju alegoričnih voz najhitrejši Padričarji in Gropaj-ci, ki pripravljajo, kot lani, skupen voz. Odbor tudi obvešča, da bo zapadel rok za vpis posameznih voz, skupin mask in -mask nepreklicno v soboto, 2. februarja. Vpisovanja sprejemajo v baru SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah.
Člani osrednjega odbora so v preteklih dneh obiskali naše kraške vasi, v katerih pripravljajo pusta. Podrobnejše vesti o delih ni bilo mogoče izvedeti, saj vaški pustni odbori skrbno skrivajo svoje domislice, da jih ne bi drugi posnemali. Železna ogrodja so v glavnem že nared, tako da je ponekod že zaznati poteze, ki jih bodo imeli alegorični vozovi.
Zanimanje po vaseh je seveda veliko, naši »pustarji« pa bodo, vsaj po dosedanjih vesteh, spet globoko zasadili meč svoje ironične domišljije v domačo, kraško problematiko. Kakšen kruh bodo spekli iz te pustne moke bomo zvedeli lahko šele na pustno soboto, na sprevodu, ki bo krenil s Pikelca po openskih ulicah do tramvaja in do Brdine, kjer bo-
s
estanek delegacije F-JK in vodstva Finmare 0 Problemih in prihodnosti Tržaškega Lloyda
iitelji .Se<IeY’i Finmareja v Rimu je bil včeraj napovedani sestanek med vo-državne družbe in zastopstvom naše dežele, v katerem so bili pod-letJett^k deželnega odbora Zanfagnini z odbornikoma Rinaldijem in Di Be-treh sinri’./rza®ki župan Richetti, pokrajinski odbornik Bonat in predstavniki Na '' kidnih zvez Treu, Gialuz, Trebbi in Tersar. t°ri>tnn(?esìanku so razčlenili načrt o preobrazbi Finmareja, ki zagotavlja av-vseh j,. v*°go Tržaškega Lloyda v njenem okviru in predvideva ohranitev rivjgjjrrifskih poti, ki jih trenutno vzdržuje tržaška družba ter obnovo lad-■ri^t«. naj bi se v prihodnjih štirih letih povečalo za sedem novih velikih tlidi _ .^Wh ladij. Vodstvo Finmareja je tržaškim predstavnikom posredovalo ^ SkJaSniIa ° »nčrtovanih oblikah usklajevanja med različnimi družbami uSeri n| ’.z*asti kar zadeva napovedano krčenje števila zaposlenih (pred-k0Ì6vanjOVe^ega osebja) in ki naj bi ga dosegli s pomočjo predčasnega upo-v'hav;,tir' p,>sebno pozornost so na koncu posvetili še tistim pomorskim po-V*hodni a ** Predstavljajo posebne gospodarske težave, zlasti v smeri proti Podu a ki in Kitajski.
?a*il j.gV^nscdnik deželne uprave Zanfagnini je po končanem srečanju iz-S<r serij Vo'istvo z njegovim izidom, na osnovi katerega bo sedaj na vrsti ri h 0r Ja Pogajanj v okviru vsedržavnih, krajevnih in podjetniških sindikal-sanizacij ter preverjanj na deželni in krajevni ravni.
Akrobatske ekshibicije na 5. Motor showu
ribiij 03l°kjh formulel ena, vozila za rallyje, motoma -tošnjeg °J?®ka vozila, letala in vozila za hitro pomoč ri	a- Motor shnwa ki odnira danes fob 11. uri)
kolesa, stari avto-so glavna atrakcija
0bčiti* 1° ^0^0r showa, ki odpira danes (ob 11. uri) svoja vrata tržaške-l6rio ic, ^ na gospodarskem razstavišču. Avtomobilske sladokusce bp ver-jksot^g najb°lj Pritegnila prisotnost znane avtomobilske hiše Ferrari, ki bo Ivriha lij3 friški prireditvi z avtomobilom
->ua i 7~ “zci s ki prireditvi z avtomoonom formule ena, na katerem je pred -lì zad'n 0ma k'rkal Renè Amoux; poleg tega si bodo Tržačani lahko ogle-violot r 'i1 Proizvod tovarne) iz Maranella, znameniti avto »testarossa«, ca-. Por)nundial 111 GT0 (skupno so izdelali le 200 avtomobilov te vrste).
11	g0. ne (ob 16. uri) bo na sporedu ekshibicijski nastop akrobatske sku-
i^echta; ncev policijske šole v Trstu in »stuntmana« Remyja Julhennea Lam-
NOČNI NAPAD TREH ROPARJEV NA SEDEŽ DELAVSKIH ZADRUG
Čuvaj se je po napadu moral zateči v bolnico Odnesli so le nekaj desettisočakov
Sedež Delavskih zadrug v Ul. Ralo Svevo je bil prejšnjo noč prizorišče roparskega napada, ki pa trem avtorjem ni prinesel večjega plena. Trojica se je ponoči, okrog 2.45, vtihotapila v poslopje in zahrbtno napadla čuvaja, 58-letnega Pietra Danzo, ki stanuje v Ul. San Nazario 36. Eden od zlikovcev ga je s palico od zadaj udaril v glavo, da se je mož zgrudil na tla. Trojica se je takoj spravila nadenj, da bi izvedela, kje je nameščena blagajna. Pretipah so mu tudi žepe, da bi našli ključe, ki pa jih čuvaj seveda ni imel. Tedaj so ga zvezah ter mu na glavo vtaknili najlonsko vrečo, tako da je mož komaj še dihal.
Šele po daljšem iskanju so roparji našli blagajno in se je lotih, vendar je niso uspeli odpreti, tako da so se morah zadovoljiti z nekaj desettisočaki — 50 ah 60 tisoč lir — ki so jih našli v nekem predalu. Šele potem, ko so zlikovci odšh, je čuvaju uspelo, da si je snel najlonsko vrečko ter da se je privezan privlekel do telefona in poklical pohcijo. Agen-
tom letečega oddelka je povedal, kako so sei odvijali dogodki, pa tudi, da so se roparji med sabo pogovar-jah v tržaškem dialektu. Danzo so a-genti pospremih v katinarsko bolnico, kjer so čuvaju nudih prvo pomoč in ga odslovih s prognozo okrevanja v desetih dneh zaradi udarcev po tilniku ter na desni roki. V teku je preiskava, ki doslej ni rodila sadov.
Usoden skok s petega nadstropja
Potem ko je cela štiri leta zaman iskal zaposlitev, se je odločil za u sodni korak 38-letni Paolo Persogha, diplomiran pravnik, je včeraj popoldne skočil z okna svojega stanovanja v Ul. F. Severo 75/B in obležal mrtev na asfaltu. Kljub diplomi že dolgo ni mogel najti zaposlitve, zaradi česar je bil hudo zagrenjen. Pred kratkim mu je umrla mati, tako da je ostal popolnoma sam, dokler ga ni premagal obup.
do kronali pustnega kralja in razglasili rezultate. Lani se je sreča nasmehnila proseško - kontovelskemu mega-Reaganu. Vse kaže, da so Pro-sečani in Kontovelci tudi letos dokaj megalomansko zastavili svoj voz, očitno z namenom, da bi spet »zasenčili« ostale tekmece. Konkurenca pa bo letos še ostrejša kot lani (med drugi mnaj bi na letošnjem Kraškem pustu sodelovali tudi z onstran meje), zato je vprašljivo, če jim bo namera uspela.
Odbor Kraškega pusta se je medtem nekoliko oddahnil: našel je namreč tako pustnega kralja kot pustno kraljico, pa tudi majordom že pridno trenira, da bo kos svoji vdani pustni vlogi. Edina neznanka ostaja tako konj, ki bo vlekel pustno kočijo. Odbor ne more prepustiti te pomembne naloge povsem navadnemu kljusetu, zato išče primernega žrebca. Upati je, da bo iskanje, kljub očitni krizi na konjskem tržišču, uspešno
*t*	Pridružil se je svoji dragi
* Giustini
Giuseppe Comari
Pogreb bo jutri, v petek, 1. februarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: nečakinja Marija z možem Fulviom in otroki ter sin Edvin z družino.
Trst, 31. januarja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Karla Miliča
se zahvaljujemo vsem, ki so na kate-rikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. R. Ukmarju.
Žena in sin
Prosek, 31. januarja 1985
31. 1. 1982	31. 1. 1985
Ob 3. obletnici smrti predrage
Ivanke Škabar por. Purič
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Repen, 31. januarja 1985
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
LUIGI PIRANDELLO
človek s cvetom v ustih in Cecè
enodejanki
Režija: SERGEJ VERČ (izven abonmaja)
danes, 31. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah.
v nedeljo, 3. februarja, ob 17.00 v SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12.
v torek, 5. februarja, ob 20.30 v dvorani I. GRUDEN v Nabrežini
A. T. LINHART
To veseli dan ali Matiček se ženi
jutri, 1. februarja, ob 10. uri in ob 19.30 ter v soboto, 2. februarja ob 19. uri
v KULTURNEM DOMU
gledališča
VERDI
Operna sezona 1984 - 85. V gledališču Verdi pripravljajo Donizettijevo opero »Lucia di Lamermoor«.
Danes se pričenja predprodaja vstopnic za prvi nedeljski koncert v novi sezoni, ki ga prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na prvem koncertu (začetek ob 11. uri) bo nastopila Komorna skupina gledabšča Verdi, ki jo vodi Severino Žannerini.
ROSSETTI
Danes, 31. januarja* ob 20.30 — red prost, — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
5. in 6. februarja bo Teatro Canzone predstavilo Ombretto Colli v glasbeni komediji »Una donna tutta sbagliata«. Režiser: Giorgio Gaber. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Za abonente 20 od sto popusta.
LA CONTRADA —
TEATRO CRISTALLO
Danes, 31. t. m., ob 9 uri in 10.30 predstava za šole:	»Sneguljčica« po
pravljici bratov Grimm. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel 65700 in 68311.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 1. februarja, ob 19.30: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30: Matthias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert.
Mala dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 10. uri: »Skrivnost starega podstrešja«, otroški znanstvenofantastični film.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
Okrogla dvorana
Jutri, 1. februarja, ob 20.30:	R.
Queneau - A. Zorn »Vaje v slogu«.
koncerti
X nedeljo, 3. februarja, ob 11. uri bo v gledališču Verdi — mala dvorana — na sporedu prvi koncert iz cikla »Nedeljski koncerti«. Komorni orkester gledališča Verdi bo izvajal skladbe Giulia Viozzija.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista RICHARDA GOODEA.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje sporoča, da bo seja odbora jutri, 1. februarja, ob 20.30.
DZL sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Fran-čiškci
SKD Vigred sklicuje jutri, 1. februarja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole S. Gruden občini zbor. Vabljeni vsi člani.
KD Primorsko - Mačkolje vabi v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkoljah na Prešernovo proslavo. Nastopata moški pevski zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo in dramska skupina KUD iz Izole.
Občina Dolina, KD F. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta, KD Krasno polje iz Gročane vabijo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predstavitev ZNANSTVENE ŠTUDIJE PROF. P. MERKUJA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU OBČINE DOLINA.
kino
Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders.
Eden 15.30 — 22.15 »Occasioni . . . carnali«. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Fenice 17.30 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni.
Excelsior 17.30 — 22.15 »Tutti dentro«. A. Sordi.
Nazionale Dvorana št. 1	16.30, 18.20,
20.15, 22.10 »Giochi stellari«.
Dvorana št. 2 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Storia infinita«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mogli particolari...». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.10 »Alba rossa«.
Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder.
Capito! 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«.
Vittorio Veneto 16.15 — 22.00 »Fanny sexy girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Chi è Keller-man«. D. Hoffman.
Radio 15.30 — 21.30 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. M. Brooka.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. januarja VANJA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 — Dolžina dneva 9.41 — Luna vzide ob 12.03 in zatone ob 2.59.
Jutri, PETEK, 1. februarja
IGNAC
Vreme včeraj: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1023,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Cammarosa-no, Rossano Cardone, Matteo Valenti.
UMRLI SO: 72-letni Ubaldo Sidari, 83-letna Anna Cemigoi vd. Ferrucci, 59-letni Jožef Scuka, 70-letni Piero Ca-tani, 86-letni Giuseppe Cividin, 84-letni Giuseppe Comari, 61-letna Gentile Rotar por. Glassi, 84-letni Edoardo Savel-li, 61-letni Alessio Crivelli, 69-letni Mario Spangher, 89-letna Vittoria Kanobeij vd. Poletti, 75-letna Edvige Colomban, 77-letni Salvatore Zanon, 83-letna Anna Tuli vd. Band;lli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giube 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 iu od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dell’Istria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Založništvo tržaškega tiska	Slavistično društvo v Trstu
Vljudno vas vabimo na srečanje ob izidu knjige
Trst v slovenski poeziji
ki sta jo v teh dneh izdali Založništvo tržaškega tiska in založba Lipa. O knjigi bo govoril avtor izbora in spremnega eseja FRANCE BERNIK, pesniška besedila pa bosta brala igralca SSG BOGDANA BRATUŽ in TONE GOGALA.
Predstavitev bo tudi priložnost za »prešernovsko« srečanje z enajstimi še živečimi avtorji, ki so v antološkem izboru zastopani.
Predstavitveno srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri.
		
razstave		izleti
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 2. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Adolfa Penocchia iz Brescie.
Od danes do 18. februarja razstavlja v galeriji Torbandena kipar Giuliano Vangi.
V	petek, 1. februarja, ob 18. uri bo v Domu JLA v Ilirski Bistrici odprla razstavo svojih del tržaška slikarka ZORA KOREN. Razstava spada v okvir 8. meseca kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij.
V	umetnostni galeriji na Trgu Unità je do 1. februarja odprta razstava slikarja Nisa Russiana.
razna obvestila
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet k Severinu v Veliki Dol na Krasu. Postregb vas bomo za pustno nedeljo, 17. februarja, z domačo klobaso in zeljem. Tudi poskočne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanje vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po 20. uri po telefonu na št. 732-858.
A
Danes se sreča z Abrahamom
JUST CARIS s Kolonkovca
Iz srca mu želijo vse najboljše in še na dolga leta Nino, Gabrijela, Andrej, Tanja in Igor.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. Xm - 81/10/539/13
OBVESTILO
Podrobni načrt uslug - Področje-Stara Mitnica - ECA
ŽUPAN,
upoštevajoč, da je s sklepom št. $ z dne 23. oktobra 1984 občinski sv'e sprejel načrt podrobnega načrta u' slug — Področje Stara Mitnica "Z ECA — sklep je pokrajinski nadzorn1 odbor spoznal za zakonitega dne decembra 1984, št. 13780/12895;
na osnovi 15. člena urbanističnega iA' kona št. 1150 z dne 17. avgusta W'P’ naknadno spremenjenega in dopolni®' nega, 27. člena deželnega zakona št-23 z dne 9. aprila 1968, spremenjene# z 19. členom deželnega zakona št. ™ z dne 4. maja 1973 in 43. člena d®' želnega zakona št. 45 z dne 24. N' lija 1982
obveščam,
TPPZ P. Tomažič - jutri, 1. februarja, bo v Partizanskem domu v Bazovici ob 19.30 vaja orkestra in ob 20.30 vaja zbora.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje sestanek na temo: »Usklajevanje pobud pri uvajanju mikroračunalnikov med šolsko mladino«. Srečanje Bo danes, 31. t. m., ob 18. uri na šoli J. Stefan, Ulica S. Cilino 16 (tel. 568-233).
GOSTILNA
»Na vagi«
V BAZOVICI
bo danes, v četrtek, 31. 1. 85, ob 17. uri, po enem mesecu spet odprta.
Nova najemnica
OLGA GRGIČ (domačinka)
vabi na otvoritev vse prijatelje in znance.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.

Igrača je otroku resna stvar
OR VI Sl
zanj ima najlepši dar
TRST — UL. PONCHIELLI 3
OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII - 84/45/6
OBVESTILO
Načrt za obnovo po zasebni pobudi Področje: Ulica Ghiberti, Ulica Sant’ Anastasio in Ulica Udine
ŽUPAN,
da je podrobni načrt uslug - Področj®-Stara Mitnica - ECA
deponiran v občinskem tajništvu glasna deska) za 20 dni zaporedoi®3 in sicer od 31. januarja 1985 pa d® vključno 20. februarja 1985;
da si ga v omenjenem roku lahko vsa' kdo ogleda in to ob delavnikih od "■ do 19. ure tor ob praznikih od 7. do D-ure: da lahko zaiteresirane osebe ^ roku 20 dni, začenši z dnem po zad' njem dnevu pa do 12. marca 19®' predložilo pismene pripombe na u' strežnem kolkovanem papirju.
Trst, 16. januarja 1985
ŽUPAN
dr. Franco RicheU*
upoštevajoč, da je s sklepom št. 937 z dne 23. novembra 1984 občinski svet sprejel načrt in osnutek dogovora za obnovitveni načrt po zasebni pobudi, ki ju je predložila delniška družba Esportazione - Importazione Cemento za k.p. št. 546 katastrske občine Trst - stavbe, ki jih omejujejo Ulice Ghiberti, Sant’Anastasio in U-dine - sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonitega dne 19. decembra 1984, št. 13778/14090; na osnovi določb 27. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968, 28. in 30. čl ona zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. julija 1982
obveščam,
da je zgoraj omenjeni načrt za obnovo deponiran v občinskem tajništvu (o-glasna deska) za 20 dni zaporedoma, in sicer od 31. januarja 1985 pa do vključno 20. februarja 1985;
da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in to ob delavnikih od 7. do 19. ure ter ob praznikih od 7. do 13. ure; da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 12. marca 1985, predložijo pismene pripombe na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, 16. januarja 1985
ŽUPAN
dr. Franco Richetti
NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA Raffaello Fabbro
NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA
Raffaello Fabbro
OBČINA TRST Xin. ODDELEK
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. XIII - 82/119/21
OBVESTILO
Podrobni načrt uslug - Podrocj® ■ Nova Mitnica
ŽUPAN,
upoštevajoč, da je s sklepom št. 857 dne 23. oktobra 1984 občinski svet sPr</ jel načrt podrobnega načrta usluž Področje Nova Mitnica - sklep je krajinski nadzorni odbor spoenal z. zakonitega dne 19. decembra 1984, 3 13779/12894;
na osnovi 15. člena urbanistične^ zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 19/' naknadno spremenjenega in dopoM, nega, 27. člena deželnega zakona 5 ' 39 z dne 4. maja 1973 in 43. člena # želnega zakona št. 45 z dne 24. juW 1982
obveščam,
da je podrobni načrt uslug - Področj®' Nova Mitnica
Glasbena matica — Trst, sezona 1984/ 85, 5. abonmajski koncert, v sredo, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Darko Linarič, Romeo Drucker - violini, Cveto Demšar - viola, Miloš Mlejnik - violončelo. (Mozart, Filippenko in Borodin). Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
čestitke
JUSTK-OTU! 100-kilskemu. Za 50. slavje še . . . toliko »Praznikov solate«, da bomo šb lahko »na zelje in kranjske klobase« vse z vinom »s Piščancev« zalite! Podpisane pupke: Fani, Tanja, Gabrijela, Brunela, Pavla, Rebeka, Fioretta, Giorgina, Daniela, Nela, Nadja in Elka. Podpisani Janezi: Andrej, Nino, Rado, Antonio, Boris, Edvard, Ri-kardo, Marko, Ottavio, Tojo, Walter, Pavel in Jože.
Včeraj je praznovala 20. rojstni dan SONJA RUPEL. Vse najboljše ji želi Vesela družba.
Danes praznuje GIUSTO CARIS 50 let. Še toliko zdravih in veselih let mu želita Cvetličarsko - vrtnarska zadruga in Kmečka zveza.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
mali oglasi
OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih.
PRODAM leseno dnevno sobo po ugodni ceni, tudi na obroke. Tel 040 / 741670.
PRODAM akacijeve kole za trte. David Čemic, Vrh 22, tel. 0481/ 882222.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972.
SPREJMEM k sebi stalno hišno pomočnico. Interesenti naj pišejo na Upravo Primorskega dnevnika, Ulica XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
IZREDNA PRILOŽNOST. Zaradi selitve prodam stanovanje pri Sv. Ivanu: 3 sobe, kuhinja, balkon, 2 shrambi, box. Tel. 567-939.
KUHAR iz Slovenije išče honorarno zaposlitev za dobo 6 mesecev. Informacije: tel. 040/228-142.
OSMICO ima v Dolini št. 45 Josip Lo-vriha. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči črno in belo vino.
30. 1. 1985
Ameriški dolar................ 1.944 —
Kanadski dolar................. 1.460,—
švicarski frank.................. 728,—
Danska krona ................... 170,50
Norveška krona................... 211,—
švedska krona................... 213,50
Holandski florint................ 543.—
Francoski frank.................. 199.—
Belgijski frank................... 29,—
Funt Šterling...................2.180.—
Irski šterling................. 1.900.—
Nemška marka.................... 614,50
Avstrijski šiling ......	87,25
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen ...................... 6.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............... 1.520,—
Grška drahma...................... 15.—
Debeli dinar...................... 7,40
Drobni dinar....................... 7.—
ms
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO - (SS* 61-A^S
OBČINA MILJE
TEHNIČNI OKRAJ
Urbanistična sekcija
Predmet:	Obvestilo o predložitvi
IX. variante regulacijskega načrta
ŽUPAN
po ogledu dekreta št. 0780/Pres, ki ga je izdal predsednik deželne skupščine dne 30.11.84 in s čimer je bila potrjena IX. Splošna varianta regulacijskega načrta (za prilagoditev naročilom deželnega urbanističnega načrta) miljske občine
deponiran v občinskem tajništvu ( glasna deska) za 20 dni zaporedo1^ in sicer od 31. januarja 1985 P3 vključno 20. februarja 1985;
da si ga v omenjenem roku vsakdo ogleda in to ob delavnikih ^ 7. do 19. ure ter ob praznikih °h ^ do 13. ure; da lahko zaiteresiran6 ^ sebe v roku 20 dni, začenši z ch1.^. po zadnjem dnevu objave pa do . marca 1985, predložijo pismene P^_ pombe na ustreznem kolkovanem P pirju.
Trst, 16. januarja 1985
ŽUPAN
dr. Franco Richeih
obvešča,
da so v uradih občinske urbanistične sekcije predloženi uradni spisi IX. Splošne variante regulacijskega načrta občine Milje od dne 25.1.85 za nadaljnjih 20 dni, tako da si jih vsakdo lahko ogleda.
Župan
NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA
Raffaello Fabbro
Ženska in njena stvarnost
radiotelevizija
Porod: boj med moško in žensko kulturo
Kar je porod, bolezen ali naraven biološki pojav? Vprašanje ni tako preprosto ali naivno kot bi morda kazalo na prvi pogled, kajti okoli opredelitve Pojoda se že dolgo bije huda bitka. Če bi namreč bil porod bolezen kot to-llco drugih, bi pomenilo, da o njem odločajo zdravniki in ostali zdravstveni kraterji, katerim se mora nosečnica, kot pač vsaka druga pacientka, sle-P° Podrejati, če pa osvojimo načelo, da je porod naravni pojav, ki se v človeški vrsti ponavlja že stoletja, potem se pač moramo zediniti, da ob Porodu ženska potrebuje nego in veliko pozornosti, nikakor pa ne strahovla-0 zdravnikov specialistov.
.	0 vprašanju, ki že vsa zadnja leta vzbuja veliko polemik predvsem med
enskami na eni strani in zdravniki na drugi, so še enkrat razpravljali na ickem mednarodnem simpoziju. Kljub dejstvu, da se je tovrstnih ali sličnih Posvetov zvrstilo že nič koliko, pa je časovno zadnji, ki je bil pred dnevi Milanu, zelo zanimiv. Ne samo zaradi prijema, s katerim se je lotil šte-dnih vidikov poroda, temveč tudi zaradi zunanje vidnejše značilnosti. V korani milanske pokrajine, kjer je bil štiridnevni posvet z naslovom »Kul-Ure Poroda«, se je namreč zbralo veliko število žensk, tako med strokov-Wci fcgj med občinstvom. Dosedanji posveti so bili namreč pretežno bolj Jtr0 opredeljeni: ali so bili strogo »strokovno - znanstveni« in so na njih P[evladovali moški, ali pa so bili »politično - ženski« in so se na njih zbrale oroj izključno ženske.
Sicer pa je bil milanski posvet, ki ga je organizirala milanska pokrajin-z “ uprava v sodelovanju s Sociološkim oddelekom pri milanski univerzi in '.^Tifj-om, to je s skupino raziskovalcev, ki proučujejo položaj družine in - ceke, zela široko zasnovan. Pod naslovom »Kulture poroda« je namreč sku--Ql zaobjeti tako vidne kot namišljene aspekte poroda, se pravi porode v cnski stvarnosti in domišljiji. Ženska namreč, to so bile nekatere teze, ki ° ,2šie med razpravo, ne doživlja poroda samo, ko rodi (in tudi ob tej ieu°žnosti bi morali biti bolj pozorni do njenega notranjega doživljanja), st^ v vsem svojem ženskem zorenju prej ter zrelosti kasneje. Po eni jn a.ni na njen duševni razvoj nedvomno učinkuje pojmovanje materinstva zenske vloge, ki je s tem povezana; po drugi strani pa tudi ženska oce-svoje telo z vidika »rojevalne« junkcije (ali pa jo zanika). Tako ali “9ače, in takšna je bila skoraj enoglasna ocena vseh udeležencev milan-e9a posveta, porod kot pojem ali pojav zaznamuje vsako žensko od nje-rojstva do smrti.
ČH Ce Pa na porod gledamo zgolj s stvarnega vidika, se znajdemo pred 4 ent°. ki jo je na posvetu v Milanu zelo jasno strnila angleška sociologinja p Oafcìey. »Za medicino je porod prepomemben dogodek, da bi ga pre-ženskam. Toda, če moramo ocenjevati na osnovi socialnih posledic
■	r°dničarskega .nadzorstva nad porodom, moramo reči, da so ženske, otroci
družine prepomembni, da bi jih prepuščali rokam porodničarjev.« Med crnim ploskanjem je še podala nekakšno geslo žensk - strokovnjakinj na
■	m področju in žensk kot »nosilk življenja«: »Hočemo roditi zdrave otroke Z(J utočasno doživeti prijetno izkušnjo, kar pa je po trdoglavem mnenju
avstvene organizacije nemogoče.«
. Veliko odobravanja je požel tudi nastop znane ameriške antropologinje , !9itte Jordan, ki poučuje na Michigan State University in ki je izdala itnr?0 0 Pojmovanju in spremljanju poroda v štirih različnih kulturah. (V h; lanskem prevodu La nascita in quattro culture, založba Emme edizioni, knjiga morala biti v kratkem v prodaji). Analizirala je namreč, kako o^efca porod pri plemenih Maja, kjer ženske rojevajo doma po prastarih siTedih; v zibelki superspecializirane medicine, to je v ZDA; na Holand-n en}- kjer še veliko žensk odloča, da rodi v domačem okolju ter končno “ Švedskem, kjer večina žensk gre v porodnišnico, vendar pa pri porodu VsiV?a 'tudi kot subjekt ne zgolj kot bolnica. Iz teh primerov se seveda šldWe primerjava med tako imenovanim »naravnim porodom« in »zdravni-°blv<	»bolniškim porodom«. To je bilo sicer, v manj ali bolj zabrisani
zal’ osrednje vprašanje, okoli katerega se je vrtela diskusija. Izka-z znSe ■*e na primer, da ne drži popolnoma trditev, da je porod v bolnici cuvstvenega vidika varnejši, v določenih pogojih, še posebej, če daja-df^^Udi čustvenemu in duševnemu vidiku pravo veljavo, je tudi porod v cjcem okolju povsem varen.
s0cj,ai pa v Italiji? »V Italiji prevladuje mnenje,« je na srečanju dejala nicn0l°9inja milanske univerze Franca Pizzini, »da je porod bolezen, nosečnic ne°dgovorna bolnica, ki se mora podrediti tehniki strokovnjakov.« rieT m ie- so se strinjale diskutantke, bistvo problema prav v soočanju w cnoško tehnologijo in med žensko kulturo starejšega izvora. V imenu So n°sti so porod iztrgali iz ženskih rok in nadzorstva, zato je naloga žensk, Ugotovile udeleženke milanskega srečanja, da ne osvojijo samo potreb-več,znanja o porodu, ki ostaja bistvena izkušnja v življenju ženske, tem-’ da na znanost o porodu, kot na potek poroda, tudi odločilno vplivajo, (bip)
^ova zabavna oddaja
imela glavno vlogo Alida Chelli
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella?
14.05	Antologija oddaje Quark
15.00	Italijanske kronike - Kronike motorjev
15.30	šola in vzgoja: Obletnice
16.00	Svetovno prvenstvo v smučanju
16.30	Stella e gli altri... ad Harper Valley
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	L’olimpiade della risata
17.30	Tre nipoti e un maggiordomo TV film
18.10	Tuttilibri - Knjižne novosti
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes
risanka
18.50	Italia sera-
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Loretta Goggi in Quiz
22.00	Dnevnik
22.10	Gli innocenti vanno all'estero 2. del filma
23.10	Medicinska oddaja
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.55	Svetovno prvenstvo v smučanju
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Okolje
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre...
15.00	Indovina chi sono io?
Nagradna igra
16.00	Attenti a... Luni - risanke
16.25	Šola in vzgoja: Človek v vesolju 16:55 Dov’è Anna? - 13. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.20	Dnevnik 2 - Šport
18.30	L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Moscacieca - film po romanu Roberta Destunquesa
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.15	Dnevnik 2 - Šport Košarka :
Finalna tekma za pokal prvakov Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.25	Šola in vzgoja: Umetnost
16.55	Šola in vzgoja: Tehnologija
17.15	Galleria di Dadaumpa:
G. Bramieri: Tigre contro tigre
18.15	L’Orecchiocchio - Glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
IB.30 Dnevnik 3 - Deželni programi Predstavitev jazz glasbe deželnih ansamblov: Kvintet Enzo Vodopivec, Trio Cogno - Centis, Big Band iz Vidma
20.05	Šola in vzgoja: Evropska panorama v XX. stoletju
20.30	Montenegro tango (Perle e porci) - film
Režija: Dušan Makavejev. Igrajo: Susan Anspach, Erland Josephson, Bora Todorovič
22.00	Bormio ’85: Intervjuji o svetovnem prvenstvu v smučanju
22.15	Dnevnik 3
22.50	A luce rock: Woodstock
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00	Zverinice iz Rezije
9.20	Šolarji - Kam danes, kam jutri
9.45	Po svoje smo se igrali, dok. film
10.15	Pedenjped
10.30	Pedeinjžep: Baletna šola
10.50	Pred izbiro poklica
11.20	Deček in deklica - 4. del nadalj.
16.30	Teletekst RTV Ljubljana
16.55	Svetovno prvenstvo v smučanju
17.40	K. Brenkova: Mavrica pisana
17.50	Portret Kristine Brenkove
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Obramba in samozaščita
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Tednik
21.10	Ludwig - nadaljevanka
22.55	Dnevnik II.
Zagreb
9.10	TV v šoli
13.45	Zadnja bitka v Raju - dok. film
15.40	Smučajmo vsi
16.40	SP v smučanju
17.45	Jelenček
18.15	Znanost
18.45	Z beograjskega festivala jazza
20.00	Politični magazin
21.05	Kvizoteka
Koper
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - Glasbena oddaja
14.50	Obiskovalci - serijski film
15.50	Orient Express - nadaljevanka
16.50	Modrost telesa: ravnotežje
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRŽIČ — Predstavitev slovenskega prevoda italijanske ustave - intervju s profesorjem Karlom Černičem DOLINA — Stališče občinskega sveta o prepovedi tržaške poštne uprave GORICA — O goriški prosti coni NABREŽINA — Kulturne prireditve v načrtu
17.20	Bigfoot in divji deček:
Potres - serijski film
17.45	Risanke
17.55	TV novice
18.00	Svetovno prvenstvo v smučanju
19.00	Odprta meja
19.30	TV D Stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.25	Košarka: Real Madrid - Cibona
21.50	TV D - Vse danes
22.00	Videomix - Glasbena odd. v živo
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	La colpa della signora Hunt film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.30	L’uomo di Atlantide - TV film
17.30	Tarzan
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Superflash - kviz
23.15	Prva stran
23.45	Šport: ameriški football
RETEQUATTRO
9.40	In casa Lawrence - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - IV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
16.00	Papà, caro papà - TV film
16.20	I giorni di Brian - TV film
17.15	In casa Lawrence - TV film
18.05	Febbre d’amore - TV film
18.55	Samba d’amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.30	L’uomo che uccideva a sangue freddo - film
22.20	Športna rubrika
22.50	Quincy - TV film
23.50	R tesoro della Sierra Madre film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Figli a amanti - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
POSTAJE
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	La donna bionica - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	II giro del mondo di Willy Fog
20.30	Britannia Hospital - film
22.30	Gin cin - TV film
23.00	Dr. Cyclops - film
00.30 II terrore di Frankenstein - film
1.45	Mod Squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Mama Linda - TV film
15.30	Diario Italia
16.00	Firehouse Squadra 23 - TV film
17.30	Gatchman - risanke
18.30	Lamù - risanke
19.20	Illusione d'amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono
21.20	La grande lotteria - TV film
22.30	Petrocelli - TV film
TRIVENETA
12.15	Risanke
13.00	Garrison’s Commando - TV film
14.00	Le ragazze di Blansky - TV film
14.30	Chen, furore rosso - film
16.30	Dotakom - risanke
17.00	Get Smart - TV film
17.30	Alle soglie dell’incredibile TV film
19.00	Pogovor o ribolovu
20.30	Le campane di Santa Maria film
TELEFRIULI
15.20	II rosso e l’oro - film
17.15	Submarincr - risanke
18.00	Si o no special
19.00	Veronica, il volto dell’amore
20.30	Športni tednik
21.45	Polvere di stelle - TV film
RABIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40 Slovenske popevke; 9.00-
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertparja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskorama;
16.00	Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: moški zbor glasbenega društva iz Larise v Grčiji; 18.00 Četrtkova srečanja: Primorska diaspora v svetu; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva: ansambel Igo Radovič iz Nabrežine; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota;
17.35	Iz zborovske zakladnice: zborovske skladbe Ivana Ščeka; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev - jutranji programi; 7.00 Dob,ro jutro v glasbi; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casaddi sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Zmaj - otroška oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kaj je novega?;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Zmaj - otroška oddaja, ponovitev; 16.00 Jugoslavija vse za počitnice; 18.00 Koncert;
18.45	Schubertova glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.10 L’eredità della Priora - 4. nadaljevanje; 11.30 Musica per una storia - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda - glasbena oddaja; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Megabit;
16.00	II Paginone - zvočna rubrika;
17.30	Radio 1 - jazz 85; 18.10 Pianist Franco Mannino; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Deser-tum; 20.00 Spettacolo 85; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 Matilde - 17. nadaljevanje;
9.10	Discogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Dono della Vergine Maria - novela, 1. del; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja;
19.50	Dežela in pisatelj; 20.10 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Z ansamblom RŽ; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Iz »Ciganske poezije«;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Skoraj 283 milijard lir vrednost blagovne menjave po goriškem računu
Vrednost uvoza in izvoza v glavnem izenačena
Blagovna menjava po Goriškem avtonomnem računu je v lanskem letu dosegla vrednost skoraj 283 milijard lir, ali tretjino več, kakor leta 1983. Tako izhaja iz podatkov, ki jih prinaša zadnja številka glasila goriske trgovinske zbornice Economia isonti-na. Torej izredno vzpodbuden podatek, kljub splošni gospodarski krizi in specifičnim težavam gospodarstva v Italiji in v sosednji republiki.
Vrednost uvoza, oziroma izvoza v okviru omenjenega kompenzacijskega računa je bila ob zaključku lanskega leta v glavnem izenačena, čeprav je bilo prejšnja leta opaziti drugačne tendence. V letu 1984 smo uvozili za 141.580 milijonov lir, izvozili pa za 141.367 milijonov lir. Tako je seveda končno stanje na računu, ki pa je bilo doseženo predvsem zaradi hitrejšega naraščanja izvoza in počasnejšega naraščanja uvoza. V primerjavi z letom 1983 je uvoz bil le za 22% višji, vrednost izvoza pa se je pove cala kar za 48,3%.
Med različnimi vrstami blaga, ki je bilo predmet menjave, so po vrednosti, tako v izvozu, kakor v uvozu,
na prvem mestu industrijski izdelki (proizvodi kovinsko predelovalne industrije in obutev). Vrednost menjave tega blaga, bodisi v uvozu, bodisi v izvozu, se je v lanskem letu povečala za okrog eno tretjino v primerjavi z letom 1983.
Ob podrobnejši analizi statističnih podatkov izhaja, da se je občutno povečala tudi vrednost izvoza kmetijskih izdelkov, zlasti na račun krmil za živino (10,9 milijarde lir leta 1983, 29,6 milijarde v letu 1984), nadalje izdelkov kovinsko predelovalne industrije (22,3 milijarde/35,04 milijarde), proizvodov kemične industrije (49,8 milijarde/55,7 milijarde) kož in u-snjarskih izdelkov (1,5 milijarde/4,9 milijarde).
Med postavkami v uvozu se je občutno zvišala vrednost lesa in lesnih izdelkov (26,8 milijarde/36,9 milijarde), izdelkov kovinsko predelovalne industrije (15,08 milijarde/25,7 milijarde), papirja in celuloze (1,8/5,9 milijarde), kož in usnjarskih izdelkov (0,3 milijarde/2,6 milijarde), tekstilnih proizvodov, oblek in obutve (8,9 milijarde/
11,2 milijarde). Pomembno postavko v uvozu še zmeraj predstavlja meso, oziroma uvoz živine. V letu 1983 smo uvozili za 16 milijard lir mesa, lani pa za 18,8 milijarde. Ob analizi posameznih postavk v poglavju uvoza zasluži še posebno pozornost skokovit porast v uvozu lesa, oziroma lesnih izdelkov in polizdelkov. Iz tega bi lahko sklepali, da se lesnopredelovalna industrija (zlasti na območju med Manzanom, Krminom in Cornom di Rosazzom) izvija iz krize, ki je pred tremi ali dvema letoma doseglo najnižjo točko.
Avtonomni kompenzacijski račun se je v lanskem letu še posebno izkazal kot zelo uspešen način blagovne menjave tudi v zelo kritičnem obdobju splošnih gospodarskih težav in specifičnih težav, ki se v sosednji Jugoslaviji kažejo predvsem v kroničnem pomanjkanju deviznih sredstev. Kljub temu pa bi kazalo njegov ustroj nekoliko spremeniti in prilagoditi današnjim potrebam, ki so precej drugačne od potreb pred dvajsetimi ali tridesetimi leti.
Zdenko Vogrič gost KD Danica
Jutri na Vrhu predvajanje filmov o pustnih običajih
Na Vrhu se že pripravljajo na izvedbo pustnih običajev s katerimi so zasloveli tudi izven njihove vasi, saj smo lahko že videli nekaj jilmov o pustu iz prejšnjih let. Pred kratkim smo v domači gostilni Pri Gotovih lahko gledali film, ki ga je ob lanskem pustu posnel etnolog Naško Križnar. Takrat smo v našem listu izrazili mnenje, da bi bilo prav, da bi še enkrat na Vrhu predvajali film o njihovem pustu iz začetka sedemdesetih let, ki ga je takrat posnel Zdenko Vogrič.
Kulturno društvo Danica je za jutri zvečer pripravilo zanimiv filmski večer ves posvečen pustnim običajem. Gost bo Zdenko Vogrič, ki bo predstavil več kratkometražnih filmov na pustno tematiko. Predvajal bo namreč filme o pustnih običajih na Vrhu in Dolu, ki ju je posnel leta 1972, potem še film o pustu v Doberdobu v letu 1975, ter film o pustu na Vrhu lani. Dodal pa bo še film o pustu v Benetkah v lanskem letu. In še film o lovu na bri-njevke.
Vrhovcem se torej obeta lep filmski in tudi družabni večer. Zato KD Danica vabi vse vaščane jutri, v četrtek, 31. januarja, ob 20. uri v gostilno Pri lovcu.
Mraz in sneg povzročila škodo
V soboto in nedeljo smo lahko na televizijskem ekranu videli, da je ponekod v državi spet precej snežilo. To je najbrž marsikomu v naših krajih že povzročalo skrbi kaj bo, če se bo ponovila slika izpred dveh tednov. No, sneg je z naših cest izginil, ponekod lahko vidimo ob strani ceste še kupe umazanega snega. Tu pa tam je tudi še kaj ledu. Vendar smo se te nadlege rešili.
Nismo se pa rešili škode, ki sta ga mraz in sneg povzročila. Največ škode imajo seveda kmetje, ki jih je huda zima kar precej prizadela. Oškodovani pa smo vsi, saj je cena marsikateri vrsti povrtnine poskočila. Podražila so se tudi goriva za kurjavo, saj so petrolejski mogotci tokrat podražili goriva, ker jih je bilo na trgu dobiti premalo. Pa tudi gorilniki so delali veliko več ur kot prej, kar se bo ob koncu zime poznalo v naših denarnicah.
Še največ škode pa je zabeležiti na cestah, na pločnikih, na strehah ter povsod tam kjer so počile cevi. Na vseh cestah naše dežele, tudi na avtocesti, je opaziti kar precej lukenj. Kaj takega že dolgo let nismo pri nas pomnili. Ploščice na pločnikih kar same plešejo. Na marsikateri stari strehi je prišlo do škode. Da sploh ne govorimo o nujnih popravilih vodnih pip ter števcev in cevi. Letošnjo zimo in telošnji mraz si bomo še dolgo časa zapomnili.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ulica Carducci 38, telefon 84-268.
Prvo soočanje z letošnjim proračunom
Za javna dela v sovodenjski občini bodo namenili skoraj milijardo lir
Kljub temu, da se tudi v poslovanju krajevnih ustanov nadaljuje obdobje suhih krav, bodo v sovodenjski občini proračunu namenili za investicije nad 900 milijonov lir, bodisi za dokončanje nekaterih starih načrtov bodisi za nove posege. Tako izhaja iz uvodnega poročila k finančnemu načrtu za leto 1985, ki je bilo predstavljeno na torkovi seji občinskega sveta. Sicer pa je bila seja skoraj v celoti namenjena obravnavi številnih vprašanj v zvezi s pripravo finančnega načrta, oziroma izvajanjem določil finančnega zakona.
Občinski sveft je tako sprejel sklep o povišku dodatnega davka na uporabo električne energije v gospodinjstvih in v industrijskih in drugih dejavnostih v predvidenih mejah, odobril vrsto predlogov za vložitev prošenj na deželo za prispevke na različnih področjih ter sprejel nekaj drugih sklepov pretežno formalnega značaja, tako recimo glede uporabe lastnih prevoznih sredstev s strani uslužbencev in glede opravljanja nadur. Največ pozornosti je bilo na seji namenjeno prav proračunu, oziroma u-vodnemu poročilu k temu dokumentu, o katerem bo še podrobna razprava na prihodnjih sejah. Proračun morajo občine odobriti, kakor je v poročilu povedal odbornik za finance, do prvih dni marca. Poleg te časovne
obveznosti pa sili k hitrejšemu postopku tudi dejstvo, da bodo 12. maja upravne volitve in da poteče mandat občinskih svetovalcev že poldrugi mesec prej. Upravitelji bodo zato v prihodnjih tednih zaposleni v nekakšni tekmi s časom.
Kljub nadaljnjemu oženju finančnih razpoložljivosti, saj dejanska sredstva ne bodo zadoščala za pokritje predvidene sedemodstotne rasti stroškov, se v tekočem letu ne bo mogoče odpovedati investicijam, bodisi za nove posege, bodisi za dokončanje starih načrtov, je pojasnil odbornik za finance ter dejal, da bo občina za finansiranje teh del rabila vsaj 500 milijonov lir. Četrtina tega zneska je zagotovljena, razliko bo treba tako ali drugače poskrbeti, v najslabšem slučaju pa časovno odgoditi katerega od načrtov. Prednost pri finansiranju imajo seveda stari načrti; tako za šolsko poslopje v Rupi in Gabrjah, za pokopališče na Vrhu, za podvoz na Štradalti. Za izvedbo teh del bo občina rabila še okrog 100 milijonov lir. Ob tem je treba povedati, tudi, da so tri od štirih načrtov že v pretežni meri finansirani in je treba iz tekočega proračuna zagotoviti le dodatno kritje.
Na prednostni lestvici predvidenih novih posegov je nato nakup novega kamiona, opremljenega s snežnim
plugom (70.000.000 lir), finansiranje 2. skupine del grezničnega omrežja (217.000.000), dokončna ureditev okolice telovadnice (50.000.000) in gradnja ceste Cotiči - Devetaki (50.000.000) ter morebitni nujni posegi med letom. V načrtu je tudi izvedba urbanizacijl-skih del v obrtniški coni; strošek tega posega (410 milijonov lir) bo krit s prispevkom Goriškega sklada.
Na seji so svetovalci opozorili na vrsto vprašanj, ki bodo predmet razprave na eni prihodnjih sej. Tako je Vilko Fajt govoril o nujnosti večje angažiranosti komisije za knjižnico, Branko Černič je opozoril na vprašanje dodatnih posegov na socioasistencial-nem področju, Jordan Ožbot pa je hotel vedeti, kakšni ukrepi so bili sprejeti, da se omejijo posledice občasnih poplav Vipave. Vprašanje se je spet pojavilo prav te dni.
Naj omenimo še, da je sejo vodil župan Vid Primožič, ki je takoj v začetku zelo na kratko poročal o nedavnem sestanku na pokrajini o šolski problematiki, napovedal skorajšnji tradicionalni obisk v Novi Gorici ter občinske svetovalce seznami, da je občinska uprava v stiku z odvetnikom, da bi po pravni poti zaščitila dostojanstvo in ugled upraviteljev, v zvezi z objavo izkrivljenih in neresničnih ter žaljivih vesti v italijanskem dnevniku.
Izdal ga je večnamenski kulturni center
Slovenski prevod republiške ustave dragocena pridobitev za nas zamejce
Že lani smo obširno poročali, da je javni večnamenski kulturni center v Tržiču (sedež se sicer nahaja v Ronkah), v katerem so združene vse občine tržiškega okoliša, torej tudi doberdobska, izdal ličen prevod u-stave italijanske republike. To je zelo zanimiva knjiga, v kateri najdemo tako italijanski original ustave kot slovenski prevod, ki ga je oskrbel prof. Marjan Bajc iz Trsta. Knjigo so doslej že razširili med slovensko javnostjo. Uradno pa so jo v Tržiču predstavili šele prejšnji večer.
Predsednik centra Sergio Bozzi je publiki, med katero je bilo kar veliko Slovencev, povedal kako je sploh prišlo do te zamisli. Na zaključni prireditvi slovenske šole v Ronkah pred dvema letoma so se o tem pogovarjali on sam, Bozzi, pa še prof. Karlo Černič in doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič. V centru so osvojili to zamisel, naročili prof. Bajcu prevod. Knjiga je bila kmalu tiskana. »To je v petih letih delovanja našega centra doslej največji založniški uspeh«, je prejšnji
večer v Tržiču dejal Bozzi in si seveda želel, da bi še drugi segli po tej knjigi.
O italijanski ustavi, o slovenskem prevodu ustave, o raznih aspektih današnjega življenja so zatem govorili profesorji Cecilia Assanti, Darko Bratina in Samo Pahor. Assantijeva je povedala kako se je sestavljala ustava. V prvem tekstu ni bilo točke o manjšinski zaščiti. Ustavodajalci so bili mnenja, da bi bilo to moralo biti vnešeno v statute deželnih u-prav. Potem pa je prevladalo drugo mnenje. Prof. Bratina je dejal, da je v italijanski ustavi pomembno dejstvo, da so manjšine tretirane kot skupnost in ne samo kot posamezniki. Dejal pa je, da pomeni prevod ustave obogatitev za slovensko narodnostno skupnost, kajti s tem smo dobili tudi novo terminologijo. Zaradi tega bi bilo prav, da bi prišli tudi do drugih podobnih tekstov v slovenščini, kajti pomanjkanje strokovne literature pomeni obubožanje za naš jezik. Italijanski državljan slovenskega jezika se namreč slabo kreta v juridičnem svetu. Prof. Samo Pahor pa se je zaustavil ob vpra-
šanjih šole. Nekoč so slovenskim in italijanskim dijakom ob zaključku šolskega leta darovali knjižico z u-stavo. Vendar le v italijanskem jeziku. Prav bi bilo, da bi vsem dijakom v naši deželi dali dvojezično ustavo, tako bi se marsikateri naš sodržavljan lahko naučil vsaj kake slovenske besede.
V razpravo so segli še deželni svetovalec Drago Štoka, pravajalec Marjan Bajc in prof. Stelio Spadaro. Prevajalec Bajc je povedal, da ni to prvi prevod italijanske ustave v slovenščino. S posameznimi točkami so se v povojnih letih ubadali profesorji na šolah, sicer vsakdo iz svojega zornega kota. Ustava v celoti pa je bila prevedena (sam je preskrbel prevod) že pred leti in objavljena v šolski knjigi, šolska javnost je bila torej s slovenskim tekstom seznanjena. Ni pa izšla ustava s predgovorom in v posebni knjigi kot se je sedaj zgodilo.
Iz vseh posegov pa je bilo čutiti tudi željo, da bi prišlo čimprej do izvedbe tistih točk ustave, ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin. (mw)
Srečanje s pisateljico Francesco Duranti
Po krajšem premoru se bodo danes obnovile kulturne prireditve »Srečanje z avtorji«, ki jih prireja goriška občinska uprava. Gost današnjega večera, ki bo ob 18. uri v deželnem avditoriju, bo pisateljica Francesca Duranti, ki bo govorila o svojem romanu »La casa sul lago della luna« (Hiša ob jezeru na luni). Pisateljico bo goriškemu občinstvu predstavil literarni kritik Antonio De Lortdzi.
NA POKRAJINI
Sestanek o avtocesti, do ronskega letališča
Na sedežu goriške pokrajinske uprave je bil včeraj sestanek med deželnim odbornikom Dl Benedettom, predstavniki pokrajinske uprave, občine Ronke in predstavniki podjetja Autovie e servizi glede nekaterih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocestnega odseka med avtocesto A4 in deželnim letališčem. Predstavniki občine Ronke so sogovornike seznanili z ugovori, oziroma protipredlogi nekaterih lastnikov zemljišč, ki zahtevajo delno spremembo trase ceste. Tako deželni odbornik Di Benedetto, kakor predstavniki pokrajine so poudarili namen, da se prva skupina del opravi v smislu že obstoječega načrta, za drugo skupino del pa bi lahko upoštevali le minimalne spremembe.
Prepričani smo, da bodo vsi tisti’ ki bodo gledali te filme, pridobiti koristno znanje za letošnji push sprevod v tej vasici na obronku 9° riškega Krasa.
Ostavke upraviteljev v Romansu in Gradežu
Težavno obdobje za upravitelje n6-katerih občin na Goriškem. V Roma11' su je dal ostavko župan Eddi Petn.^ ki je to zahtevno funkcijo opravljal 00 leta 1978. Petruz ne namerava ižst0" piti iz občinskega sveta. Iz Gradeča pa prihaja vest, da sta napovedal odstop kar dva odbornika: republik3' nec Mario Guzzon in predstavnica M. _ščanske demokracije Maria Grega11 Manzato.
Zdravniki so zasedli sedež KZE
Zdravniki in asistenti v gorišk1 splošni bolnišnici, v glavnem člaP sindikalnega združenja ANNAO, ki 5 že pred nekaj tedni postavili vrsto za htev vodstvu goriškcvKrajevne zdra/ stvene enote in tudi napovedali zaostri' tev sindikalnega boja, so v torek zv®" čer simbolično zasedli urade sede2 Krajevne zdravstvene dnote. Zah/'' vajo takojšnje izvajanje nekaterih z sprejetih in dogovorjenih obveznos11’ zlasti gmotnega značaja. Delegaci/: zdravnikov je v torek zvečer sprih® predsednik goriške Krajevne zdraf stvene enote Cesare Calzolari. Ni zn3 no, kakšen je bjl izid srečanja.
Predstavitev
študije
o javnih prevozih
Že nekaj M je na Goriškem é° vor o potrebi, da bi v eno samo zdr žili sedanja tri avtobusna podjetì3' t.j. pokrajinsko podjetje, mestne 3 tobuse v Gorici in medobčinski ko3 zorcij na Tržiškem. Z enotno službo poenostavili upravljanje in v dof/% nem času tudi prištedili veliko. Ste3 nja pa bi bila koristna za vso sku"
nost, saj konec koncev plačujemo
uri'
ke tarife za prevoz z avtobusi. R3.^ liko med politično ceno vozovnice realno cerio prevoza pa plačujeta o žela oz. država, torej mi vsi. .
Javni večnamenski konzorciji za J3 j ne prevoze v Tržiču je dal izd®3,, strokovno študijo o poenotenju te sW be. Predstavili jo bodo jutri, v PL tek, ob 17.30, v dvorani pokrajinskem sveta v Gorici.
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
vabijo na
KONCERT Zagrebških solistov
ki bo v Kulturnem domu danes-31. t.m., ob 20.30.
razna obvestila^
pri1'
V petek, 1. februarja, bo TT v štorih fotografskega krožka CD' , Ulici S. Chiara 15 razprava o 3 „
________________ o df,
fotografov. Vodil jo bo član l^arC Mandarino.
kino
■3
Gorica
VERDI 17.30—22.00. »Cotton CluIV .
VITTORIA 17.30—22.00 »AAA P°Vd agenzia«. Prepovedan mladim P 18. letom.	, inie-
CORSO 17.45-22.00 »I due čaram1 ri«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.	ju
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Vacanze America«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Super agenti«-
SVOBODA 20.00 »Volkovi«.
DESKLE Ni predstave.
prispevki
V počastitev spomina Karla ' nija Sošola daruje družina Polet Pevme 3 tisoč lir za KD NaS
Pevme 3 por.
Boris Kobal pred novogoriško premiero
Zelo rad bi delal tudi Čehova
Tržaški režiser Boris Kobal bo doživel drevi svoj dan« v Novi Gorici. Prvič je namreč, da sodeluje s Primorskim dramskim gledališčem in zanj je postavil sa oder »Hrup za odrom« Michaela Fregna. Z njim smo ^ Pogovarjali o predstavi pa tudi o drugih rečeh, ki odevajo gledališče v širšem in njegovo gledališko uso-0 v ožjem smislu.
j. Gleae »Hrupa za odrom« je povedal, da je to »ena d^ih, če ne celo prva predstava, ki jo delam in ki
, oro biti postavljena izključno tako, kot je napisana, ,0 io je avtor predvidel. Tega se morata držati tako °9ojanje kot mizanscena. No, za Hrup za odrom bi
2 kel’ da je inteligentno neumno napisana igra: avtor je l «redno pronicljivostjo napisal kaj se dogaja v neki y eda.liški skupini. Sledimo trem dejanjem. V prvem, ki s_e generalka, torej tik pred premiero, še vedno nič , ? stima... Drugo dejanje je obrnjena scena in to ka-^ deset dni po premieri, ko predstava lepo teče. Gle-y1”10 zakulisje, tragedije, ki se sproščajo za kulisami, tretjem dejanju, ki je ponovno pravilno obrnjeno, pa dinio predstavi po treh mesecih igranja...«
, »Vse je že v popolnem razsulu, ko nič ne drži, niti r je avtor napisal, niti kar je režiser dodelal. Gre Popolno degeneracijo poklica, kar je značilno tudi za odre. Običajno grem pogledat, kako je z mojimi Seedstavami po kakih treh mesecih igranja in pogosto Pripetilo prav nekaj takega...«
0 ln kako se je Kobal vključil v »novogoriško okolje?« j je režiser dejal, da si »v slovenskem merilu ni-g"1 obetal tako marljivega in discipliniranega ansambla. Se,° 7- to je edini način, da taka predstava uspe. Se-9led ne vem> če bo predstava res uspela, tu so še fa a‘ci njihova presoja... Dejstvo pa je, da zahteva 9a ^Tedstava izredno koncentracijo vsakega posamezne-s*9ralca. To je strašen mehanizem. Če zaškrta en (j z°b kolesja, potem je igre konec, se vse podre. parn> da do tega ne bo prišlo, čeprav upoštevamo tu-
di to možnost. Gre za igro, ko mora igralec pozabiti na vso psihologijo in delovati kot brezhiben stroj. Ob vseh komičnih elementih naj bi se ljudje smejali tudi virtuozizmom, ki jih igralec zmore«.
Z Borisom Kobalom sva se pogovarjala še o marsičem, česar tu ne morem navesti, pogovarjala, sva se o primerjanju slovenskih gledališč, za katera je ugotovil, da je katastrofalno predvsem vprašanje tehničnega osebja pa o njegovi »usodi režiserja«. Glede slednjega je povedal, da »imam status svobodnega umetnika in nisem uradno vezan na nobeno hišo, čeprav je jasno, da sem zelo vezan in navezan na matično tržaško gledališče. Zaenkrat menim, da mi stvar ugodno gre, imam precej dela in mislim, da ni še čas za neko redno de-lovno razmerje. In kaj mi najbolj leži? Tukaj je kopica del, ki jih človek nosi v sebi in bi jih rad enkrat naredil. Polovica jih najbrž odpade, saj je težko v matičnih teatrih (od Trsta do Maribora) najti ustrezne zasedbe. Če bi recimo delal Kralja Ojdipa, se moram vprašati, ali imam na^razpolago ustreznega Ojdipa, ali je možnost, da tak projekt nastane. In če nastane, mora biti to slovenski projekt, ne novogoriški ali tržaški ali... To je stvar, ki mora prodreti v absolutnem smislu«.
»Sam si od nekdaj želim delati, avtorja, ki ga neskončno ljubim. To je Čehov, tega bi takoj delal. Vendar stvar ni enostavna, saj je nekaj nezaupanja, da bi mlademu človeku dali v roke tak komad, čeprav zaenkrat nisem še nikjer 'pogrnil’ s kakimi predstavami. Reči moram celo, da se kar solidno držim, tudi zato ker rešujem slabe tekste, saj sem v glavnem večkrat dobival prav take. Sedaj pa dovoli, da rečem nekaj še o Paracelsu, \i sem ga režiral v Trstu. Hergoldin tekst sem delal neskončno rad, mimo vseh pomislekov, ki sem jih imel, ampak vsekakor smo se tudi z ansamblom ujeli, čutili smo, da je to naš projekt in mislim, da je to predstava tudi pokazala«.
MARIJ ČUK
Ljubezen do Krasa pesnika Miklavca
V nedeljo, 27. t.m., smo bili prijetno presenečeni nad prireditvijo, ki jo je priredilo Prosvetno društvo Mačko-Ije v vaški dvorani. Društvo je namreč želelo dostojno proslaviti slovenski kulturni praznik, zato je prišlo na originalno idejo, da ob tej priliki pri-
Koledar dramskega sporeda Radia Trst A za februar
trm, .sobota, 2. februarja, ob 18. uri: dramska ve-?adea: Bra«ko Miklavc »POMARANČNIK«. Pribi vVania dramskega uredništva Radia Trst A, da saj i r?gram Prišlo kar največ slovenskih tekstov, °bp(yn^ lahko krojijo izrazno podobo sporeda, so skili a nekai sadov. Vse več je namreč sloven-Ijajo avtoriw s te in z one strani meje, ki poši-lViej 'Sv°ja besedila na tržaški radijski naslov. Bra .Hjimi tudi znani slovenski igralec in avtor prvj. 0 Miklavc, ki se bo tržaškemu poslušalstvu pr0jC Podstavil z monodramo »Pomarančnik«. V jo .'li Radia Trst A in v režiji Jožeta Babiča Vaja Vladimir Jurc.
i"r(‘k, 5. februarja, ob 18. uri. Renzo Rosso tuje ti TELO«. »Niti sence kakega problema nima Pos, e*° v združbi pokvarjenih teles...«. Tako pravi skejv18?3 samomorilka Klavdija v tem radiofon-z žjvi. ,u Renza Rossa. Kruta igra o manipulaciji Tita	odločitvami. Prevod Alenka Rebula -
sta|n' Režija Mario Uršič. Produkcija »Slovensko
gledališče v Trstu«. Ponovitev.
tel)ruaria, 18. uri. Zora Tavčar šerrJl RESEDA«. Osmega februarja — dneva Pre-vensy e s®rti in hkrati osrednjega praznika slo-dijsj^6 Culture se- bomo spomnili s to izvirno ra-dejajj- lePljenko, ki zanimivo in zelo odgovorno u-Ja mnenja in stališča mnogih slovenskih kul-
turnih delavcev o slovenski besedi. Režija Marjana Prepeluh. Produkcija »Radio Trst A«.
V	torek, 13. februarja, ob 18. uri: izvirna radijska igra. Marko Sosič »POGOVORI PRED ZLOČINOM«. Nova izvirna radijska igra vse bolj uspešnega avtorja Marka Sosiča, ki v tej svoji najnovejši radiofonski stvaritvi uveljavlja klasičen motiv zločina (očetomora). Poslužuje se ga zelo diskretno dasi živo, saj so avtorjeva zanimanja namenjena bolj vzrokom, ki peljejo v zločin kot pa dejanju. V glavnih vlogah nastopajo Maja Blago-vič, Vladimir Jurc, Anton Petje, Pavel Bajc in Mira Sardoč. Režija Marko Sosič. Produkcija »Radio
V	soboto, IG. februarja, ob 18. uri. Mirko Mahnič »GODCI, GODITE, NAŠ PLES JE ZAČET; SAJ DRUZGA NE MANJKA KO LEPIH DEKLET«.
Predpustna radijska igra, ki jo je po ljudskih motivih napisal Mirko Mahnič, avtor številnih radijskih in gledaliških iger. Kot zmeraj je tudi to pet avtorju osnova slovenska ljudska pesem, iz katere črpa gradivo in navdih. Režija Jože Babič. Produkcija »Radio Trst A«.
V	torek, 19. februarja, ob 18. uri. Mirko Mahnič »GODCI, GODITE, NAŠ PLES JE ZAČET; SAJ DRUZGA NE MANJKA KO LEPIH DEKLET«. Po
predpustni še izvirna pustna radijska igra istega avtorja, tudi ta zgrajena na trdnem temelju slo-
venske ljudske motivike, ki ji prav o pustu ni manjkalo prirodnega navdiha. Režija Jože Babič. Produkcija »Radio Trst A«.
V	soboto, 23. februarja, ob 18. uri. Lelja Rehar »SMEH NA DOMAČIH TLEH«. Druga oddaja. No va, to pot že druga humoristična enolončnica z naših’ tal, kot se je bila zapisala v delih primorskih, predvsem tržaških avtorjev. Z avtoričino pomočjo se bomo spet prepustili norčavemu vetriču, da nam razpiha slabo počutje in razvihari v nas srce in uho. Režija Adrijan Rustja. Produkcija »Radio Trst A«.
V	torek, 26. februarja, ob 18. uri: iz mednarodnih radiofonskih natečajev. Aleksandar Obrenovič »PTICA«. Zelo poetična igra mladega srbskega književnika Aleksandra Obrenoviča. Pripoveduje nam o žalostnem zatonu človeka — dveh starcev, ki se pa navkljub letom, ki jih imata, ne znata odpovedati utvaram in sanjam, ki so ju spremljale vse življenje. Prevod Borut Trekman. V glavnih vlogah nastopata Zlata Rodošek in Jurij Souček. Režija Sergej Verč. Produkcija »Radio TVst A«.
Vsak ponedeljek in petek ob IG. uri: »IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNIŠTVA«. Najlepše strani iz svetovne zakladnice pripovedništva. Najbolj čvrste misli v interpretaciji najboljših domačih besednih umetnikov in v radijski realizaciji Nataše Sosič.
redi srečanje s pašnikom Albertom Miklavcem ter poskrbi za predstavitev njegovega dela.
Gospod Albin Grmek, pesnikov rojak in sobrat, oba sta namreč doma iz Tomaja, je v lepih in izbranih besedah orisal pesnikovo življenjsko pot, ki nikakor ni bila posuta s cvetjem ter predstavil zadnjo publikacijo, v kateri je pesnik objavil vrsto svojih pesmi. Knjiga nosi naslov Prgišče Krasa in jo je izdala leta 1983 Hranilnica in posojilnica na Opčinah ob 75. obletnici ustanovitve. Tu je Albert Miklavec izpovedal svoja čustva, svoja gledanja in svojo ljubezen do Krasa in do življenja na Krasu. Sam pesnik pa je odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih postavljali udeleženci večera.
Lopo je bilo gledati vrsto mladih deklet in fantov, ki so med predstavitvijo deklamirali Miklavčeve pesmi in to še zlasti pesmi objavljene v že omenjeni knjigi.
Nikakor pa si ne moremo predstavljati kulturne prireditve v Mačko-Ijah brez petja, saj ima PD Mačkolje dobro poznani in uveljavljeni pevski zbor. Ta je namreč pod vodstvom Cveta Marca poskrbel za lepo in u-brano petje, saj je zapel več pristnih slovenskih pesmi, med katerimi jei še zlasti ugajala Moja vas, ki jo je uglasbil sam pevovodja zbora na besedilo B. Pangerca, (aš)
Na sliki: Albin Grmek in Albert Miklavec na prireditvi v Mačkoljah.
Pred jutrijšnjo formalno ustanovitvijo združenja »Srečanje 85«
Slovenski in italijanski kulturniki za nove odnose
i otrošk^’ TL decembra lani se je 0 lepn-7*1 pasel ju na Opčinah zbra-sfcijj knutev^° slovenskih in italijan-cev turnih delavcev in ustvarjal-Ifstano .^^enom, da bi prišlo do Ufanju e- ^uženja, ki bi ob upo-biaški Jn spoštovanju raznolike sMh {e Znanosti ter mimo ideolo-S Ure9„-?T,rankarsk^ shem, začrtalo te fco»101 0 vse	pobude, ki bi
tev jn «tna za izboljšanje, poglobi-Sek°jne0 boQatitev odnosov in med-ci in p,.sP°znavanja med Sloven-}°stnirti:,iani (ter drugimi narod-eženci sk^Pn°stmi) v Trstu. Ude-^trdiii fTfFania. so tedaj soglasno '}e ta y30 in pripravljenost, da bi b°do ùt?™1801 uresničila. Tako ^fPske-n, l’ februarja, vedno v u l-i sin, ^roškem naselju, spet se *'ki v -enski^ in italijanski kultur-■ jšem v.ečjem in reprezentativ-lyk0	To srečanje bo de-
rUženin ^novna skupščina novega ■3e 85« p ,* b° nosilo ime »Sreča-^tšnipr, ooudniki tako prvega kot
nler	STeČnnin	Altrorln i
se
o-
>ler- Pn^ srečanja so Altredo Ver-.°- VSe *Jf Merku in Stelio Spada-n Prirn n J7™ ta dni zaprosili, da t bi na^r°bneia osvetlili pobudo, Z Z(irn.iJr ?pisati’ kako so prišli do avZanTn in kai si °d te zamisli, tlakujejo.
Iftii.N hh° -Vprašanie I« bil° prav te » sP,Kll}udilo, da so se
®<lne nalo eVne’ a n‘Mvsc Lvale-Pradvsem me je spod-
ki „i^st, da sem pod silo rozin
karTekli	Za vse, kar
ile»
kr
dl,
podajo v našem mestu, pri-la Slovio tisto, kar je proizve-
nč rifi
v svn^u8 0ž.ii Prostor, kar pra-Pu delih Rebula, Pahor in
drugi. Zaradi tega je tudi moje poznavanje raznih zgodovinskih in aktualnih problemov, ki me pobliže zanimajo, kot na primer potek delavskih bojev v teh krajih ali kmečkih uporov, nujno omejeno in potvorjeno. Od tu torej moja osnovna želja, da bi se odnosi med obema narodnostnima skupnostima spremenili, da bi se med sabo bolje poznali.
VERNIER: V bistvu se strinjam s tem, kar pravi Spadaro. Naša pobuda je bila osebnega značaja. Merkii in Spadaro sta me seznanila s pogovori, ki sta jih imela o tem vprašanju in rade volje sem se jima pridružil. Poudariti moram, da se pobuda giblje izven ideologij, izven vsakršne politične opredeljenosti in tudi izven vsakršnega političnega računarstva (v slabem pomenu te besede). S tem nočem reči, da pobuda nima političnega pomena in upam, 'da bo tržaška javnost znala pravilno vrednotiti ta pomen in da bo imela ustrezno odmevnost tudi pri krajevnih upravah in drugih ustanovah v naslednji fazi morebiti tudi pri samih političnih strankah. Naš namen je, da bi ustvarili neko priložnost, ob kateri bi se Italijani in Slovenci kritično lotili vseh problemov, ki zadevajo obe narodnostni skupnosti.
MERKÙ: Ugotovil sem, da na o-sebni ravni ni predstavljalo sožitje med Slovenci in Italijani nikoli nobenega problema in to celo v najbolj mračnih dneh fašizma ali v prvem obdobju po vojni. Problemi so bili in so v sicer manjši meri tudi danes na ravni etničnih in političnih odnosov, na ravni različnih gledanj posameznih skupin. Mislim pa, da so razmere v zadnjih dveh, treh letih toliko dozorele, da je zamisel.
kakršno ponujamo tržaški javnosti, izvedljiva, da je možno sodelovanje med intelektualci, mislečimi ljudmi (in to izven političnih shem) za premostitev vseh tistih ovir, ki preprečujejo, bolj zaradi nekih predsodkov in vnaprejšnje opredeljenosti, kot zaradi stvarnih potreb, zbliževanje med obema (oziroma vsemi) etničnima skupnostima, ki živita že stoletja v našem mestu.
Vaša pobuda je doživela prvo nadvse uspešno preizkušnjo na širšem srečanju, ki je bilo decembra na Opčinah. Kako ocenjujete to srečanje in kakšen odmev sploh je imel vaš predlog?
VERNIER: Moja ocena je povsem pozitivna, bodisi zaradi prisrčnega in prijateljskega vzdušja, ki je prevevalo prvo srečanje, bodisi zaradi enotnega sklepa, da se naš predlog praktično uresniči. Jutrišnje srečanje naj bi le potrdilo te občutke in omogočilo, da res naredimo nov pomemben in odločilen korak na poti ustanovitve združenja in njegove vključitve v krajevno kulturno tkivo.
MERKÙ :	Pred openskim sreča-
njem smo se mesec dni sestajali, da bi izoblikovali svoj predlog. Tedaj nas je še mučilo nešteto dvomov in bojazni, toda vzdušje, ki se je takrat ustvarilo na tistem srečanju, je vse naše dvome in bojazni razpršilo. Srečanje je dokazalo, da je čas dozorel za razumevanje ideje, ki smo jo sprožili. Začudila me. je kvečjemu razlika, ki so jo pokazali predstavniki ene in druge skupnosti pri dojemanju našega predloga. Medtem ko me je prijetno presenetilo veliko navdušenje Italijanov, so me nekoliko vznemirili razni pomisleki, ki so jih izrazili nekateri slovenski
predstavniki. Morda gre to pripisati celi vrsti krivic, ki jih je morala v teku zgodovine prenašati slovenska skupnost, toda kakorkoli že, odpira naš predlog možnost, da se končno le lotimo, resno in zavzeto, razčiščevanja idej, mitov, strahov in molkov, ki so doslej ovirali sožitje o-beh etničnih skupnosti.
SPADARO: V Trstu in sploh na vsem področju zgornjega Jadrana smo bili od zdavnaj navajeni na kulturno ločevanje. Ob tem se je vsakdo čutil varnega le znotraj posameznih ločin. Mislim, da se je treba enkrat lotiti razbijanja te logike ločevanja, ki jo od vedno podžiga zlasti italijanski nacionalizem. Prebiti je treba tiste težnje, ki so u-smerjene proti medsebojnemu poznavanju in komuniciranju. Bili smo dejansko nekoliko skeptični, ali nam bo uspelo pritegniti pozornost do razčiščevanja tega vprašanja. Dejansko pa je opensko srečanje dokazalo, da postaja to možno. Našo zamisel je doslej podprlo veliko ljudi, ki so zagotovili tudi osebno angažiranost.
VERNIER: Sodelovanje na osebni ravni ni dovolj. Če imava, recimo, z Merkujem ali še kom drugim dobre odnose, še ni dovolj, da se v našem mestu vzpostavi drugačno vzdušje. Akcijo je treba zato razširiti in vedno bolj optimistično računamo, da jo tudi bomo razširili.
MERKÙ: V to akcijo je treba vključiti predvsem izobražence, ki morajo imeti glavno vlogo pri odkrivanju zgodovinskih in kulturnih resnic, te resnice pa morajo nato odpreti pot drugim družbenopolitičnim resnicam.
SPADARO: Prav je, da govorimo o vključevanju izobražencev, ki ima-
jo pri tem nadvse pomembno vlogo in nalogo, vendar ne smemo pri tem pozabiti na študirajočo mladino, ki narodnostnih problemov ne pozna, ali pa jih pozna v potvorjeni obliki in ki želi imeti o tem jasnejše pojme. Odnos z mladino je zato privilegirano področje našega združenja. Pri tem nočemo prikrivati razlik med obema skupnostima, ne zasledujemo neke mitične enotnosti za vsako ceno, treba pa je vzpostaviti dialog, treba se je bolje spoznati med sabo in se soočati s problemi, ki nastajajo, ali so nastali v preteklosti.
MERKÙ: Popolnoma se strinjam s tem. Naša prizadevanja ^morajo potekati v dveh smereh. Po eni strani gre za doprinos razumnikov, raziskovalcev, ki morajo dati pretehtan, poglobljen in zgodovinsko dokazan doprinos k razumevanju kompleksne narodnostne stvarnosti v teh krajih, po drugi strani pa je treba odpreti oči mladini, ki je bila in je vse preveč izkoriščena in usmerjena. Mlade je treba voditi izven patriotskih in nacionalističnih shem in retorik, da bodo lahko bolje spoznali etnično, zgodovinsko in kulturno stvarnost, ki nima nič skupnega z raznimi recepti, ki jih predlagajo ali vsiljujejo nekateri.
VERNIER: Lahko samo dodam, da se moramo zavedati kompleksnosti našega mesta, ne da bi pri tem zanikali razlike, ki objektivno obstajajo. Trst je kompleksno mesto in ta kompleksnost mora postati element vzajemnega bogatenja.
(Pogovor zapisal Dušan Kalc) (Nadaljevanje jutri)
Na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah (30. 1.
10. 2.) v Valtellini
Po uspeli otvoritvi od danes zares
BRANKO LAKOVIČ
Valtellina ’85
itd., so nas na
BORMIO — š svečano otvoritvijo se je včeraj v Bor-miu začelo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Poleg običajnih mimohodov, nastopov folklornih skupin, padalcev, plesov včerajšnji kratki,
toda povsem uspeli prireditvi »prevzele« tri točke: prikaz starih običajev Valtelline, predstavitev nekaterih svetovnih prvakov od leta 1950 do danes (na prireditveni oder so tako prismučali slavni asi kot Zeno Colo, Scliranz, Zimmermann, Sennoner, Russi, Thoni, Prollova, Hessova) in skupna družabnost vseh prisotnih tekmovalcev, organizatorjev, gostov itd. Že na otvoritveni svečanosti je bilo jasno, da se ne samo prireditelj, temveč vsi ljudje tega kraja želo prizadevajo, da bi to svetovno prvenstvo uspelo in da bi tako ime Bormia, Santa Caterine Valfurve ponesli širom
po svetu, saj se zavedajo, da bo prav SP edinstvena reklama za turistični razvoj tega predela Italije.
Kot na vseh športnih prireditvah, je seveda T>ila ena osrednjih točk mimohod reprezentanc. Svetovnega prvenstva tu v Valtellini se bo udeležilo 37 reprezentanc z vsega sveta. Le te pa so: Andora, Argentina, Avstralija, Belgija, Bolgarija, Brazilija, ČSSR, Čile, Ciper, Danska, Francija, Finska, Jugoslavija, Kanada, Kitajska, Liechtenstein, Luksemburg, Mehika, Monako, Norveška, Nova Zelandija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija, ZDA, Švica, Madžarska, SZ (zaradi poškodb pa so predstavniki SZ zapustili Bormio) in seveda Itabja.
Zastavonoša italijanske reprezentance je bila zlata kolajna olimpijskih iger v Sarajevu Paoletta Magoni, za Jugoslavijo pa Grega Benedik. Reprezentanti in reprezentantke Jugoslavije se za SP pripravljajo v Kranjski gori, v Bormio pa bodo pripotovali v nedeljo.
V pogovoru, ki smo ga imeli z Vogrincem pa je le-ta med drugim dejal, da se zahvaljuje fantom in dekletom, ki so v Bormio dopotovali le
na parado in nato takoj odpotovali domov. S tem so do svojih kolegov, Id se pripravljajo v Kranjski gori na to težko preizkušnjo, pokazali veliko solidarnost.
Po predaji zastav predstavnikov gostitelja zadnjega SP Schladminga zastopnikom Bormia in S. Caterine je predsednik italijanske smučarske zveze Arrigo Gattai pozdravil vse prisotne in izrazil željo, da bi Valtellina izpolnila zaupanje mednarodne smučarske zveze, o čemer pa ni podvomil predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler, ki je pozdravil vse udeležence in izrazil prepričanje, da bo to prvenstvo zelo dobro uspelo.
Svetovno prvenstvo pa je odprl minister Forio. Sledil je pozdrav tekmovalcev predstavnikov štirih celin.
Od danes pa bodo imeli besedo tekmovalci oz. tekmovalke, saj bo na sporedu ženski smuk za kombinacijo.
Girarclelli[a ne bo?
BORMIO — Po pisanju tiskovne a-gencije Reuter Marca Girardellija ne bo v Valtellino, češ da ne bo pravočasno ' dobil luksemburškega potnega lista.
T. Vogrinec: Nismo brez možnosti
BORMIO — Včerajšnjo svečano o-tvoritev smo izkoristili za kratek pogovor z direktorjem smučarskih reprezentanc Jugoslavije Tonetom Vogrincem.
»Najprej vaši vtisi o tej svečanosti?«
»Svečanosti na takih prireditvah so si bolj ali manj podobne. Všeč pa mi je bil zaključek te prireditve, ko se je vsa druščina zbrala ter ob prigrizku in kozarčku ustvarila res edinstveno vzdušje. To je male neobičajno in mi je bilo zelo všeč. Tako se lahko ob sami prireditvi razvijejo prijateljski pogovori. Mislim, da bo to prvenstvo gotovo odlično uspelo, predvsem zaradi zelo dobro pripravljenih prog.«
»Kaj pa o favoritih na tem prvenstvu?«
»V tem trenutku je to zelo težko napovedati, kajti še sedaj ne vemo, če bo nastopil Marc Girardelli. če bo na startu, potem je jasno, da bo on glavna figura tega prvenstva in ostali tekmeci se bodo morali verjetno odreči dvema medaljama. Menim namreč, da je Girardelli prvi favorit tako v slalomu kot v veleslalomu.«
»Kaj pa lahko pričakujemo od Jugoslovanov?«
»Od jugoslovanskih tekmovalcev l^1 ko mnogo pričakujemo, od Bojan* Križaja v slalomu od Jureta Fr^‘ ; ka v veleslalomu. Morda pa se n i v boj lahko vmešal tudi kdo druf| Sicer pa bi lahko presenetila in® dekleta, vendar pa realno gledan0' možnosti za medalje pri dekletih m-
»Kaj pa o italijanskem taboru?«
»Glede Italijanov in Italijank laW^ ' rečem samo to, da bodo morali njimi vsi še kako računati. S tem>f* bodo nastopili pred domačim obe® stvom, pa jim bo to dalo še nove» elana.« (bi)
Včeraj na sporedu dva treninga
V moškem smuku je bil najhitrek Švicar Miiller pred svojim rojak00 , Heinzerjem in. Avstrijcem Wirnsb0* gerjem. Zurbriggen je bil 10., najb<™ ši Italijan pa Mair, ki je dosegel H' najboljši čas. Comaz je bil 22., Erlacher 23., »Tržačan« Marzola P 26. Tudi v ženskem smuku so bn včeraj najhitrejše Švicarke: Wallis® , jeva je bila prva pred rojakinjo Ela* j tovo, tretja Zahodna Nemka KiehloV ' najboljša Italijanka pa Delagova 19. časom.
Po sinočnjih sadnjih četrtfinalnih tekmah Kovačevega pokala
V polfinalu Simac - Crvena zvezda in Ciaocrem-Aris
Hapoel Haifa - Crvena zvezda 80:88 (41:52)
CRVENA ZVEZDA: Radovič 26, Nikolič 19, Milivojša 12, Petovič 10, Bogosavljev 8, Karadžič 6, Jankovič 6, Avdija 3.
HAIFA — Uspeh Crvene zvezde ni bil nikoli v dvomu, saj je vodila vse do vsega začetka. Tudi ni bilo pričakovati drugačnega izida proti skromnemu Hapoelu, ki je v A skupini ostal zadnji brez točke. S tem uspehom so si Beograjčani zagotovili nastop v polfinalu, kjer se bodo srečali s Simacom. V tej skupini nastopata še Jollycolomband in Licor. Italijanska peterka, ki ima isto število točk kot Crvena zvezda, pa bi se uvrstila v naslednje kolo le v primeru poraza Crvene zvezde.
Jollycolombani — Licor 92:80 (45:36)
JOLLYCOLOMBANI: Anderson 20, Brewer 15, Marzorati 10, Innocentin 4, Riva 11, Bargna 6, Bosa 10, Cap-
pelletti 9, Sala 2, Fumagalli 5.
LICOR: Philips 12, Dikema 26, Costa 15, Freixenet 14, Pera, Peres 9, Cuesta 4.
CANTU’ — Jollycolombani je sicer zmagala, kar pa ji ni nič pomagalo, ker je istočasno novi točki osvojila tudi Crvena zvezda.
LESTVICA A SKUPINE: Crvena zvezda in Jollycolombani 10, Licor 4, Hapoel 0.
Strojitelj — Simac 83:84 (36:40)
STROJITELJ — Joščenko, Volkov 26, Kolezuk 8, Chaptala 17, Rizjk, Rizpv 4, Ševčenko 4, Belostenji 17, Komenko 7.
SIMAC: Boselli 5, D’Antoni 14, Ba-riviera 2, Premier 14, Meneghin 14, Schoene 9, Carroll 26.
KIJEV — Milančani so dosegli dragoceno zmago v gosteh v Kijevu, ki jim zagotavlja nastop v polfinalu, saj so v prvi tekmi tudi zmagali, in
sicer z osmimi točkami razlike. Edina, ki bi jim v B skupini, v kateri igrata še Stade Francais in Fener-bache, lahko ogrozil nadaljnjo uvrstitev, je bila namreč prav sovjetska peterka.
Še največ je Simac tvegal v zadnjih desetih sekundah, ko si je pri rezultatu 84:81 Volkov priboril žogo, vendar ni poskušal meta za tri točke, s čimer bi lahko izenačil. V podaljšku pa bi znala Milančanom trda presti, saj je bil Meneghin zaradi petih osebnih napak že na klopi, D’Antoni pa jih je imel štiri.
Ciaocrem — C. Ferrai 105:89 (56:43)
CIAOCREM: Boselli 13, Mentasti 22, Sacchetti 14, Thompson 17, Devereaux 13, Vescovi 12, Anchisi 12, Ganeva 2, Cuoio, Gatti.
CLESA FERROL: Collins 30, Aller 2, Delgado 6, Davis 27, Loureiro 4, Martin 1, Ramiro 19.
VARESE — Za Ciaocrem je bila to
v bistvu le zahtevnejša trening tekma, saj je bila razlika med ekipama prevelika, da bi lahko gostje upali na kaj več kot na časten poraz. S tem uspehom je Ciaocrem zasedla pr vo mesto v C skupini in se uvrstila v polfinale, kjer se bo srečala z Arisom, ki se je uvrstil na račun Peroni ja.
Aris Solun — Peroni 83:72 (49:40)
SOLUN — Peroni, ki je nostopal v D skupim skupaj z Arisom, Cajo in Le Mansom, ne bi smel zgubiti z več kot petimi koši razlike. Bojazen, da mu to ne bo uspelo, se je uresničila in tako se bo Aris v polfinalu pomeril s Ciaocremom.
POKAL PRVAKOV
V pokalu prvakov bodo danes srečanja prvega povratnega kola. Spored pa je naslednji: Granarolo - CS K A (84:102), Bancoroma - Makabi (86:95), Real Madrid - Gibona (90:99).
NOGOMETNI TURNIR V KOP®1
Danes v finalu Maribor in Dinamo (^)
KOPER - Na mednarodnem nog metnem turnirju »Koper 85« so vg raj odigrali prvi dve srečanji. V P. vi tekmi je jugoslovanski prvoUB _ Dinamo iz Vinkovcev premagal munskega prvoligaša Sportula iz n : karešte z 1:0, čeprav so bili Rotfg ves čas tekme v veliki premoči, Vg. dar je njihov uspeh preprečil Din. mov vratar Budinčevič, ki je bil n ‘ boljši igralec tekme.	s.
V drugi tekmi, za katero je bilo n« več zanimanja, pa je drugoligaš N^ ribor odpravil domači Koper s po enajstmetrovkah, potem ko ^ je tekma v regularnem delu konc* brez zadetkov. Druga tekma je to. mnogo bolj zanimiva kot prva in prčani so nudili zelo močan favoriziranim Mariborčanom, ki Pa. j. imeli več sreče pri izvajanju ena! metrovk.	p
Turnir se bo zaključil danes. ^ se bosta najprej ob 13. uri pome ekipi Kopra in Sportula za tretjP to sto, nato pa bo ob 14.30 veliki E113^ v katerem bosta igrala Maribor vinkovški Dinamo.	J. K1"6
Dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka
Druga zmaga Kasparova
V zaostali tekmi Juventus-Lazio
Znova odločil Platini
RALLY MONTECARLO
Rohrl v vodstvu
MONTECARLO — Finec Vatanen in Britanec Harryman sta zgubila prvo mesto zaradi. . . prevelike hitrosti. Vatanen (peugeot 205 turbo 16), ki je vodil s 3T9” prednosti pred Zahodnim Nemcem Rohrlom (audi sport quattro), je namreč prišel na neko kontrolo časa štiri minute prej kot bi moral in so ga zato penalizi-rali z 8 minutami. Vsekakor je Vatanen precej zaostanka nadoknadil. Po 22 posebnih vožnjah je namreč lestvica naslednja :
1. Rohrl - Geistdorfer (ZRN) audi sport quattro 6.	2. Vatanen -
Harryman (Fin. - VB) peugeot 205 po 1’58”; 3. Salonen - Harjanne (Fin.) peugeot 205 po 5’04”; 4. Blomquist -Cederberg (Šve.) audi sport quattro po 13T8”; 5. Toivonen - Hironen (Fin.) lancia martini po 16’59”.
MOSKVA — Ali se nam v šahov-skem dvoboju za naslov svetovnega prvaka obeta preobrat, ki ga več nihče ni pričakoval? Morda bo tako, saj je Gari Kasparov v včerajšnji partiji, ki je bila že 47. po vrsti, dosegel v 32. potezi svojo drugo zmago in zmanjšal prednost Karpova na 5:2 ob 40 remijih. Presenečenje je toliko večje, ker je Kasparov slavil s črnimi figurami in ima tako že v naslednji partiji možnost, da izkoristi prednost belih figur in se tako Karpovu še bolj približa.
Čeprav je prednost Karpova še vedno izredno velika pa, ob morebitni novi zmagi mladega izzivalca, lah-
ko pride do preobrata, ki bi že tako dolg dvoboj še podaljšal, končni izid dvoboja, v katerem šahista igrata na šest zmag, pa bi postal spet vprašljiv in bi imel morda pri tem celo več možnosti za uspeh že odpisani Kasparov, ki je mnogo bolje fizično pripravljen od svetovnega prvaka Karpova.
Visok poraz NDR
MONTEVIDEO — V prijateljskem nogometnem srečanju je Urugvaj s 3:0 (1:0) premagal vzhodnonemško reprezentanco. Zadetke so dosegli A-guilera (37’), Da Silva (78’) in Fran-cescoli (84').
Juventus — Lazio 1:0 (0:0)
STRELEC: Platini v 71. min.
JUVENTUS: Bodini, Favero, Ca-brini, Bonini, Brio, Scirea, Briaschi, Tardelli (od 54. min. Vignola), Rossi, Platini, Boniek.
LAZIO: Orsi, CalisU, Filisetti, Via-nello, Batista, Podavini, Garlini, Vi-nazzani, D’Amico, Laudrup, Manfredoma.
TURIN — V včerajšnji zaostah tekmi med Juventusom in Laziom (srečanje je 13. t.m. sodnik Casarin prekinil zaradi poledenelega in zasneženega igrišča) so Turinčani zmagali s precejšnjo lahkoto, znova pa je
odločil francoski as Platini. vem dokaj bledem polčasu, v rem je Lazio v glavnem pazil, prejme gola, je Juventus v na vanju zlasti po vstopu Vignole n?‘ sj sto Tardellija zaigral odločneje 1 ^ ustvaril vrsto priložnosti, vendato bil odlični Orsi vedno na mestu. jj. nil je šele v 71. minuti pred Eto nijem, ki je tako še povečal S prednost na skupni lestvici stre*
LESTVICA: Verona 25, Inter ^ Torino 23, Roma 22, Sampdoria ^ Juventus 20, Milan 19, Fiorentina^. Como in Atalanta 16, Avellino jj poli 15, Udinese 14, Lazio in A 9, Cremonese 7.
Potrditev dobrih odnosov
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Sodelovanje, do katerega je prišlo med Jadranom in Stefanelom, je privedlo tudi do prijateljske tekme, v kateri se je naša združena ekipa učinkovito in požrtvovalno upirala bolj renomiranemu nasprotniku. Na tekmi, ki je bila v torek v tržaški športni palači, pa je tudi občinstvo prišlo na svoj račun, saj atraktivnih potez ni manjkalo
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v B ligi kar za tri kola izključila Canu-tija (Genoa), za eno pa Benedettija (Genoa) in Gentilinija (Varese). O-pomin sta dobila tudi Bagnato in Dal Prà (oba Triestina).
Milan zlahka proti Catanzaru
CATANZARO — V prijateljski nogometni tekmi je Milan s 5:1 (2:0) premagal Catanzaro. Tri zadetke je dosegel Virdis, po enkrat pa so bi li uspešni Incocciati, Surro in Tur-rini.
Žica tudi včeraj ni bilo
VIDEM — Udinese je včeraj ponovno pričel s treningi, brazilskega asa Žica pa ni bilo na spregled na igrišču. Pravijo, da je raje treniral v telovadnici kot pa na razmočenem i-grišču, kjer bi bilo zanj lahko »nevarno«. Vsekakor so potrdili vest, da bo spet nastopil 10. februarja.
Rusha ne bo v Rim
LONDON — Pri Liverpoolu so včeraj zanikali, da bi bili začeli s pogajanji o prodaji napadalca lana Rusha Romi. Dejali so, da igralca nikakor ne mislijo odstopiti.
Botafogo hoče Socratesa
RIO DE JANEIRO — Podpredsednik enajsterice Botafoga iz Rio De Janieira, Luis Antonio Cattapan, je dejal, da so se že dogovorili s Fiorentino, da jim za eno leto odstopi na posodo Socratesa. »Sedaj je vse odvisno od igralca,« je še pristavil. V zameno naj bi italijanskemu prvoligašu odstopili nekega svojega nogometaša. Pri Fiorentini pa so vse zanikali.
Madžarska boljša od
HAMBURG — V prijateljski ^ metni tekmi je Madžarska z 1-0 '• premagala Zahodno Nemčijo.
V nedeljo
Italija - SZ - Španija g()V
TURIN — S trobojem Italija ' jetska zveza - Španija, ki bo v ^ Ijo v Turinu, se bo začela sezon likih mednarodnih atletskih tek11’ jg-v Italiji. Sovjetsko zastopstvo jF n*' redno močno. Izven konkurence postupilo tudi nekaj kubanskih togli1* valcev, med katerimi bo tudi 1 ^ f Sotomaiour Jove, ki je na »itto^, v Parizu zasedel 2. mesto v sko višino (2,30 m).
Schumacher zanika
BONN — Vratar zahodnonemške državne nogometne reprezentance Schumacher je zanikal vest o svojem prestopu iz Kolna k francoskemu Paris St. Germainu.
rckeg*
Športna redakcija Printo ^((r dnevnika izreka globoko sožalF jemu dopisniku Savu Ušaju o*1 bi očeta Antona.
Pogovor z jugoslovansko odbojkarico Mebla Alico Gadso
Trije favoriti za napredovanje v A2 ligo
Prav
gotovo se bodo vsi, ki so
v & oiovo se oouo vsi, ivi so Premljali letošnje telone Mebla, stri-da je Aliča Gadžo tista gonil-a sila šesterke, ki je, ob ostalih ativnih spremembah v letošnji e-Sto- .na'iveč prispevala k izredno u-^Ksnim. nastopom Mebla v prvem onf PJV^tva. Gadžova je povsem s? av‘čila, oziroma še presegla ti-v ' kar so pri Meblu od jugoslo-..Pske igralke pričakovali, izven igri-
Pa je našla izreden stik s so-
^ralkaini in celotnim našim okoljem katerem sedaj živi.
, *Kafco bi se predstavila našim
talcem?«
Na^?Voriti 0 se^ J'e vedno težko. tj,v kratko povedano: z odbojko sem dosr pr* ^ v zagrebški Mla-2() kjer sem igrala do lanske se-n ko smo osvojili tudi državni fi k'V- Nekaj let sem bila stalna h jPgostovanske reprezentance
Ranica	m	_
fak, odbojki sem končala pravno katt^0 ^ zaP°slena kot advo-»Jf i Pr^Pravnik.«
bij ° s* Prihajala k Meblu, ti je a Poznana sredina v katero si se
podala in kako sedaj gledaš na razmere naše manjšine?«
»V začetku nisem imela prave predstave, v kakšno okolje se podajam. Vedela sem, da je Meblo ekipa slovenske manjšine, vendar sem mislila, da so v njej poleg Slovenk tudi Italijanke, tako da sem bila izredno presenečena ob prvem stiku z mojo novo ekipo. 0 problemih manjšine nisem vedela dosti in z njimi v Zagrebu tudi podrobno nismo bili seznanjeni. Sedaj, ko živim tu, pa ugotavljam, da je položaj manjšin v Jugoslaviji mnogo bolje urejen. Kot pravnika, ki nekako idealizira zakone in pravico, me iz dneva v dan preseneča ta stalna borba za pravice, ki vam po zakonu pripadajo. Prej se mi ti problèmi niso zdeli pomembni, ker sem nanje gledala od zunaj, sedaj pa, ko tukaj stalno živim, je to popolnoma drugače.«
»V Zagrebu si poleg odbojke imela tudi zaposlitev, tako da verjetno dosti prostega časa nisi imela. Pri nas si zaposlena le z odbojko in zanimivo
bi bilo slišati, kako preživiš prosti čas v Trstu?«
»Res je, da imam v Trstu precej več prostega časa, ki ga skušam čimbolj racionalno izkoristiti. Proste ure si zapolnim z učenjem italijanščine, poleg tega pa se pripravljam za
Igralke Krasa z eno nogo že v finalu
v košarkarskem prvenstvu mladincev
Se en slovenski derbi
stvg tiii Povratnega dela prven-k-t^nji - nc®v si bomo lahko oglodali oi. '('t) .cetrti zaporedni slovenski der-?>o, ci.|Je Precej naravno, če pomisli-sUri	v tej konkurenci kar
Jd-čali ®~staynike. Tokrat se bosta ^rovn;11108^ Bora in Konto vela A in go. j, So v tej tekmi favoriti za zrna-
ki
ekipa Kontovela Electronic -v na 1 kontno zaseda drugo menkih t?Su ck se Bo pomerila na do-polet0v; h s solidnim Ferrovia ' Sliettn	Pa 80 proB
.Bo m'!>’ '
s solidnim Ferroviariom, , —inči pa so proti Sco-,. - u dv h ^ braz možnosti.
Sosti tednih prvenstvene neak-tfeti jari 0ao na teren stopili tudi ka-^ r,3na. Farco, ki se bodo do-s poprečno Sabo. Va-Krečiča so se-
rovagWjeii „
Ve(ia LRasenija in
2tl'agetlSorni favoriti za osvojitev 0 konca prvenstva so še
tri kola, nadoknaditi pa je treba še zaostalo tekmo s Scogliettom.
Samo dve naši ekipi bosta tokrat i-grali v prvenstvu naraščajnikov, ker bo Kontovel v tem kolu počival. Bor se bo na tujem pomeril z Libertasom, Polet pa bo v goste sprejel ekipo Santos. Upamo, da bodo naši vsaj v tem kolu prišli do zmage, saj je prav prvenstvo naraščajnikov tisto, v katerem imajo naša moštva najslabše rezultate. Med dečki bodo Nabrežinci gostovali pri močnemu Don Boscu, Bor pa bo v goste sprejel moštvo Ferroviaria.
V prvenstvu propagande nastopata dve naši moštvi. Sokol bo gostoval pri Libertasu, Bor pa se bo doma pomeril proti močnemu Don Bosem B.
Cancia
Krasovke so na najboljši poti, da se uvrstijo v finale italijanskega namiznoteniškega prvenstva, v katerem branijo državni naslov. Čeprav se je Barcellona v Repnu sicer solidno upirala, vendar proti razpoloženim kra-sovkam ni mogla računati na kaj več kot maksimalen poraz.
Povratna tekma bo na sporedu v nedeljo, 3. 2., in krasovkam za uvrstitev v finale zadošča že ena sama posamična zmaga, kar pa verjetno ne bo težko, če vemo, da Cergolova igra izredno zanesljivo in premaguje vse svoje nasprotnice, poleg tega pa v izvrstno formo prihaja Sedmakova, kar zna biti odločilnega pomena tudi v finalnem nastopu.
Finale bo potekalo različno od predtekmovanj in se bo igralo na dve zmagani srečanji. Ob morebitnem neodločenem izidu (ne glede na število osvojenih posameznih zmag v obeh tekmah) bo o državnem naslovu odločalo tretje srečanje na nevtralnem igrišču.
Na sliki: posnetek s tekme med Krasom in Cagliarijem (dvoboj Cergo-love in Vacce).
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Odložili začetek
Košarkarsko prvenstvo v 1. moški diviziji, ki bi se moralo pričeti ta teden, je pokrajinska zveza odložila za teden dni, saj nekatere ekipe še ne razpolagajo z domačim igriščem. Zveza je tem društvom predlagala naj najamejo tudi igrišča na odprtem, kar bo menda povzročilo veliko težav in odložitev zaradi vremenskih neprilik, je pa edini način, da se tekmovanje izpelje po predvidenem programu. Naj omenimo namreč, da se je v 1. divizijo vpisalo kar 36 ekip, ki jih je zveza razdelila v štiri skupine. V prvih treh je po osem ekip, prvi dve uvrščeni iz vsake skupine pa bosta nato sodelovali v šestčlanski »skupini za napredovanje«, iz katere bodo izšla imena treh ekip, ki bodo naslednje leto i-grale v promocijskem prvenstvu. V skupini D 1. divizije pa bodo igrale ekipe, ki nimajo pravice do napredovanja, ker društvo že sodeluje z enim svojim moštvom v kakšni višji ligi.
državni pravosodni izpit. Pri Sokolu treniram tudi eno ekipo miniodbojka-ric in če mi ob tem ostane še kaj prostega časa ga prebijem pred TV sprejemnikom.«
»Soigralke in navijači so te že sprejeli za svojo. Kako pa si se ti vži vela v novo okolje?«
»Mislim, da sem se dobro vključila v vaško sredino. Ljudje in še posebej ekipa so me izredno prisrčno sprejeli. Znašla sem se v resnično prijateljskem okolju, kjer me še posebej navdušuje nekakšen duh enotnosti in 'pripadnosti isti stvari, tako da imam občutek, da človek tukaj ni nikoli sam. Malo težje mi je bilo le v začetku, ko sem potrebovala nekaj časa, da sem se privadila na nov način življenja, saj sem prej živela v velikem mestu, sedaj pa na vasi, kjer je življenje dosti bolj umirjeno, kot sem ga živela v Zagrebu.«
»Prvi tekmovalni cilj je ekipa že dosegla. Kaj pričakuješ od nadaljevanja prvenstva?«
»V drugem delu bo naša naloga gotovo mnogo težja kot je bila doslej.
V naši skupim so bile poleg nas močne še ekipi Pordenona in Nervose in mislim, da se bo tudi v drugem delu prvenstva boj za napredovanje odvijal prav med temi tremi ekipami. Ekip iz druge podskupine ne poznam in verjetno je nevarna le Torrefranca. Z Nerveso smo v predtekmovanju že dvakrat slavili in u-pam, da bo tako tudi v drugem delu. Mnogo bolj nevarne so Porde-nončanke, ki so nas dvakrat premagale. Na vsak način bo o napredovanju odločalo dobro delo v premoru med prvim in drugim delom, za zmago v prvenstvu pa bo potrebna tudi velika mera sreče. Upam tudi, da nam bodo poškodbe prizanesle in da bomo tako lahko igrale vedno v najmočnejši postavi. Z dosedanjimi nastopi smo nedvomno dokazale, da znamo igrati, da imamo potrebno kvaliteto in da se nam ni treba bati nobenega nasprotnika, poleg tega pa je tudi strokovno delo v ekipi na izredno visokem nivoju.«
Rado Gruden
komentar trenerja andreja žagarja [
Vrh lestvice že formiran?
Za zmago v Fidensi potreben učinkovit napad
čki sta vknjiženi
Tudi drugo kolo v povratnem delu prvenstva smo uspešno zaključili in zanesljivo slavili zmago tudi s Tre Stelle Modena. V igri je bilo sicer storjenih precej napak, toda razlika v kvaliteti je bila na naši strani. In dve novi tona lestvici.
Pokazalo se je, da so bila predvidevanja pred tekmo pravilna. Gostje so poleg mož moža obrambe uporab-Ijali tudi cono, ki pa nam ni povzročala večjih težav, saj smo bili v napadu dokaj natančni in tudi premoč v višini pod košem je bila na naši strani. Več napak smo naredili v o-brambi, kjer smo gostom prevečkrat dovolili doseči koše na enak način. Zlasti je bilo slabo zapiranje out-a pod košem, kar je sicer povsem povprečni ekipi iz Modene omogočilo, da je nekajkrat zmanjšala naše vodstvo na vsega nekaj košev.
Začeli smo zelo poletno, saj smo si do 9. minute prvega polčasa priigrali dvanajst točk naskoka. Nato pa so, ob omenjenih napakah v obrambi, gostje zmanjšali razliko na vsega pet točk v 18. minuti prvega polčasa. V drugem polčasu smo z uspešnimi akcijami v napadu povedli za 16 točk (76:60), nato pa so si sledile napake, ki so bile narejene zaradi želje po ekshibicijah in so bile tudi posledica prepočasnega vračanja v obrambo. Toda že omenjena razlika v kvaliteti nam je zagotovila, da zmaga nikoli ni bila ogrožena. Celo nasprotno. Ker so tudi gostje veliko grešili, je razlika celo narasla in končni rezultat 107:88 je že deveta naša stotica v letošnjem prvenstvu. Tako smo na drugem mestu po številu doseženih košev v le tošnjem ligaškem tekmovanju in ob, tem še kar solidni v obrambi, saj je prejelo le šest ekip manj košev kot
mi. Povprečen rezultat naših takem je 91:83 v našo korist kar prinaša po 17. kolih prvenstva koš razliko +122.
Ostali rezultati v tem kolu so za nas dokaj ugodni, saj sta obe vodeči e-kipi izgubili. Če je poraz Vicenze v Trevisu pričakovan, čeprav z malo previsoko razliko, pa je precejšnje presenečenje visok poraz ekipe Udine Nord v Ravenni. Na vsak način pa je to za nas lepo opozorilo, saj tudi nas čaka gostovanje v Ravenni. Ob porazu Fidenze v Tržiču, se vrh lestvice vse bolj formira in krog ekip, ki i-majo še upanje na play-off se očitno oži.
Nas čaka v nedeljo precej pomembno gostovanje v Fidenzi. Trdim, da bi si z zmago že zagotovili play-off, saj bi nastal med nami in njimi velik prepad šestih točk. Po njihovem porazu v Tržiču bomo sigurno naleteli na nasprotnika, ki bo igral na vse ali nič, mi pa imamo manjšo psihološko obremenitev, saj nam tudi eventuelni poraz še ničesar dokončno ne pokvari. Prva tekma v Trstu je bila eden od dveh spodrsljajev na domačem igrišču. Osebno smatram, da smo tekmo izgubili v napadu, saj smo dosegli sami 71 točk. Ob takem učinku v napadu pa je seveda potrebna izredno uspešna obramba, kar pa ni tako preprosto.
Zato bo potrdbno za zmago v Fidenzi igrati precej bolj učinkovito v napadu, predvsem pa razbiti njihovo consko obrambo. Verjetno bo razlika od prve tekme v Trstu v tem, da bo Fidenza igrala bolj odprto torej ne na dolge napade kot v prvi tekmi in tudi tu je naša priložnost, da jim vsilimo svoj način igre. Ne smemo pa seveda pozabiti na skok, saj se žoge na prvih obročih v Fidenzi odbijajo celo izven rakete in zato imajo domači velikokrat zelo uspešen protinapad. Nedvomno nas čaka težka naloga, skušali pa bomo ponoviti uspeh iz zadnjih osmih kol, kar bi nam na široko odprlo vrata proti vrhu lestvice.
Statistični pregled dosedanjih nastopov rokometašev Krasa
Oljili) neizkušenosti doseženi že prvi uspehi
u>vljena ,septelnBra je bila usta-k as, kj olcometna sekcija pri ŠK 5?ter(> ni ivi na(Iomestila odbojko, za Ì se jp k zanimanja. Krasovo moki v rvm, samem nastanku že vpi-žii k*’0 Dreh1^0 D Bge, katero naj ' 0 Predv«0^*®3 značaja in bi slu-Čeprav ern za nabiranje izkušenj. Levili „?° si v Krasovem taboru
U j*0PtinXhRrime cilje pa 11141 naL bk3* Prióri cen' Poznavalec rokome-v^jevan akoval, da bodo rdeče-beli ciela p ^ago že v teku pr-; Cel turi ; prvenstva. Kras je uspešno h aabrpj; p?Yra*'ni del prvenstva, ko > že S8k> Inter, ki ima v tej pa-jFjju. goletno tradicijo, prisilil k
oktobra so imeli krašev-stnl kot 50 treningov, če u-
61 etle tekniRdi7Pr^atel-iske in Prven' miatefe;Y ,Sežani s« odigrali tu-o tekmo z mladinci roko-
metnega kluba Partizan, v bližnji prihodnosti pa nameravajo odigrati še nekaj trening tekem, tokrat s člani sežanskega ligaša Partizan, pri katerem igra v vlogi vratarja tudi njihov trener Miloš Cotič. Ko bo na razpolago zgoniški kulturni športni center bodo lahko Zgoničani bolj pogostoma organizirah podobna prijateljska srečanja z ekipami z obeh strani meje. Te tek ■ me naj bi služile odpravljanju starih napak, poleg tega pa za uigravanje možnih variant, ki jih vadijo na treningih.
V prvem delu prvenstva so Maglica in tovariši odigrali 8 tekem, od katerih so jih 7 izgubili, v zadnjem kolu pa premagali presenečene igralce Quarta D’Altina. Skupno so dosegli 137 zadetkov, prejeli pa 181. Od teh jih je dvojica Maglica - Sanna dosegla 84, kar je 47 odstotkov vseh danih zadetkov.
Krasovi strelci: Maglica 45, Sanna 39, Rnseni 16, Sardo 13, Ladi Budin 9, Bogdan Budin 7, Sossi 6, po enkrat pa sta bila uspešna Trampuž in Skupek.
Največkrat je bil pri Krasu izključen Sardo, kar 9 krat, takoj za petami v tej ne preveč razveseljivi lestvici mu sledi Ladi Budin z osmimi Izključitvami, Sossi je bil izključen sedemkrat, Sanna je moral doslej 12 minut presedeti na klopi za kaznovane igralce, Rasem je bil izključen štirikrat, Bogdan Budin trikrat. Skupek dvakrat, po enkrat pa Aleks Milič, Trampuž, in celo vratar Dario Milič. Treba pa je poudariti, da so izključitve pri rokometu povsem normalen pojav, saj je to precej groba športna panoga, le da so rdeče-beh včasih zakrivili tudi nepotrebne prekrške. Krašovci so torej na klopi za kaznovane igralce presedh 84 minut.
V	glavnem so doslej krasove barve na igrišču branili le igralci standardne postave (Dario Milič, Sanna, Maglica, Raseni, Sardo, Ladi Budin in Bogdan Budin ali Sossi). Rezerve so stopile na igrišče povprečno 15 mi nut na tekmo. Kras je imel na razpolago 26 sedemmetrovk, od katerih so jih njihovi igralci zastreljah 9. Sam Maglica, ki edini sedaj izvaja najstrožje kazni, je imel na razpolago 21 kazenskih strelov in dosegel 15 zadetkov.
V	ožjo skupino najresnejših pri treningih spadajo Sardo, Raseni, Ladi in Bogdan Budin, Aleks Milič in Skupek, od katerih so kar trije rezervni igralci. Od Krasovih rokometašev lahko pričakujemo v povratnem delu prvenstva še veliko prijetnih presenečenj.
Z. Skupek
Naš prapor poražen
Torriana — Naš Prapor 2:1 (15:6, 14:16, 15:6)
NAš PRAPOR: Klanjšček, Koršič, Sfilligoj, Sošol, Kvel, Mitja Feri, A-leš Feri.
V svojem prvem srečanju je ekipa Našega prapora doživela poraz. Če pomislimo, da so naši fantje prvič stopili na igrišče, pa je rezultat seveda pozitiven.	P.M.
obvestila
Z S Š D I
obvešča, da danes, 31. 1., zapade rok za predstavitev prošenj za podporo na deželo. Za informacije se društva lahko zglasijo na uradu ZSŠDI v Trstu in Gorici.
ŠD MLADINA - smučarski odsek organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Nevegai. Vpisovanje v Domu A. Sirk še danes, 31. januarja.
PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo srečanje člam"r m delitev izkaznic danes, 31. t. m., pri Rumeni hiši v Barkovljah.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina’ do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.p00 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Sams«
Izdaja L JziT m tiskaj 'ITrst
a»»#"**
z*iIr*«Fl6S
31. januarja 1985
Generalni tajnik OZN v Indokini
Mirovna misija De Cuellarja
Medtem vietnamske čete spet napadajo Kampučijo in Tajsko
HANOI — Vietnam je povabil ZDA, naj sodelujejo pri mirni poravnavi spora s Kampučijo. »ZDA, ki so bile v vojnem stanju v tej regiji, lahko prispevajo tudi k pomiritvi,« je izjavil vietnamski zunanji minister Ngujen Ko Tač na tiskovni konferenci z generalnim tajnikom Organizacije Združenih narodov Javierom Perezom De Cuellarjem, ki je prišel na tridnevne pogovore v Hanoi, da bi vzpostavili mir v Indokini, kjer vietnamske čete vdirajo na kampučijsko in tajsko ozemlje.
»Vsak napor za pomiritev v jugovzhodni Aziji bi bil dobrodošel,« je izjavil Perez De Duellar in hkrati opozarjal, da bi bil vsak optimizem preuranjen. Generalni tajnik OZN je dodal, da so v pogovorih med ko-
munističnimi in nekomunističnimi državami zabeležili napredek.
De Cuellar je vietnamskim voditeljem prinesel nekaj predlogov ZDA, med katerimi je tudi poizvedovanje ZDA po 2.500 vojakih, ki so padli v vietnamski vojni. De Cuellar je potem odpotoval v Bangkok, kjer se bo pogovarjal s tajskimi oblastmi. Ob prihodu ni hotel komentirati vprašanja, če so možnosti, da bi se Vietnamci, ki so pred 6 leti vdrli v Tajsko, vrnili domov. Vsekakor pa so v Bangkoku zainteresirani, da bi se ZDA zavzele za mir v tem delu sveta, od koder so se umaknile 1975. leta in se potem leta niti po diplomatski poti niso več vtikale v indokitajske razmere.
V Bangkok pa je iz Pekinga pripotoval tudi princ Norodom Sihanuk,
predsednik kampučijske koalicijske vlade, ki se bo danes srečal z De, Cuellarjem.
Ob tem pa se je povečala dejavnost vietnamskih čet v Kampučiji in Tajski. Vse kaže, da vietnamske ekspanzionistične težnje spremljajo tudi na Kitajskem. Njen glasnik je predstavnikom tujega tiska izjavil, da so pripravljeni dati Vietnamu »še eno lekcijo,« podobno kot so mu jo dali 1979. leta. Obmejni kitajski oddelki so pripravljeni zavrniti vietnamske agresorje tudi s pomočjo letalstva, če bo to potrebno, je izjavil.
Enomesečni spopad pred 6 leti je nastal zato, ker se je poslabšalo stanje v Kampučiji in ker so Vietnamci s svojega ozemlja izgnali na deset-tisoče Kitajcev.
Proste cene bencina v Franciji
••
PARIZ — Francija se je odpovedala administrativni ceni naftnih der*y tov. Poslej se bo njihova cena na tržišču (z nekaterimi omejitvami) sv,>^^Tp) oblikovala. Tale dva črpalkarja že propagirata znižanje cene bencina (Af

»Gost« ni potrkal...
SAN ANGELO — Rosa Lopez (84) se bržkone ne spominja tako hrupnega gosta. Voznik je izgubil oblast nad vozilom in nenapovedano vdrl v stanovanje tričlanske družine. Ranjencev ni bilo, strahu pa so užili na pretek...
Letalom NATO preti nevarnost
BRUSELJ — Najsodobnejša vojna letala, najpopolnejši helikopterji in najbolj natančni raketni izstrelki vojaških sil pakta NATO bodo neuporabni, dokler se ne bodo domislili ustreznega prepoznavnega sistema, ki naj izključi zamenjavo med prijateljskimi in sovražnikovimi letečimi objekti. Preplah je zagnala skupina vojaških izvedencev, ki sodeluje z vodstvom NATO. Le-H se še dobro spomnijo, kako so Izraelci v minulih letih krvavo plačali podobne zmote: v naglici niso prepoznali svojih letal ter jih sestrelili.
Nenavadni problem je že tedaj zbegal vojaške strokovnjake in na številnih posvetih o tem, kaj ukreniti, so razgalili vso nesposobnost politično-vojaške birokracije, ki je hlepela po novostih, a jih naposled ni znala uspešno vzporediti. Zategadelj so predlagali uvedbo posebnega sistema, ki naj bi čuječemu očesu radarja sporočil, da se mu bliža prijateljsko letalo. Zamislili so si nekakšno »črno škatlo«, ki naj bi oddajala znake izredno visoke frekvence in radarjem samodejno sporočala: to je zavezniško letalo. S takim oddajnikom bodo morali opremiti 4000 bojnih letal, na desetine radarskih postaj in na tisoče raketnih izstrelkov.
Prilagajanje islama
GIDDA — Islamska akademija za pravoznanstvo
Meki je odobrila kirurško presaditev organov, ume
še
oplojevanje in uporabo lesenih krst, vendar pa se ni izrekla o nekaterih drugih zahodnjaških metodah rabne znanosti, npr. zapis korana v pomnilnik elektro skega računalnika, zakon o otroških risankah, obdukc ženskih trupel, prav tako pa tukajšnji doktorji Pra ^ še zmajujejo z glavo nad »čudežno naravo korana preroka Mohameda«.

Pravniki so izdali tudi dokaj natančna navodila, ko naj muslimani opravljajo dovoljene posege; naVVLa so domala enaka našim, t.j. »zahodnim«, le kar zadoVa pokop muslimanskih vernikov v lesenih krstah, bo n praksa veljala le v primerih daljšega prevoza trup ^ Muslimane so doslej pokopavali zavite v belo pla
M. Muster:	^
CIKAGO
Nove žrtve plazov
PARIZ — Snežni plazovi so v francoskih Alpah pokopali tri smučarje, ki so zapustili uvožene smučine in se odločili za turno smučanje. Zgodilo se je v krajih Tignes, v Val DTsere in v pogorju Grande Motte. Četrtega smučarja še pogrešajo, dva jia so reševalci prepeljali v dolino. V Tigne-su je plaz zasul 22-letnega smučarskega učitelja, ki je spremljal skupino izletnikov: slednji so le za las ušli beli smrti. V Val DTsere je plaz zgrmel na 45-letnega smučarskega u-čitelja, na pobočju Grande Motte pa je sneg zahteval svojo tretjo žrtev, ♦D ietnega izkušenega himalajca.
Ime ji je Pertini
ISCHIA — Priljubljenost italijanskega državnega predsednika Perti-nija je nedvomno velika, kljub temu pa so se časnikarji zavzeli, ko sta jim zakonca Dinota predstavila svojo hčerko, Mario Pertini, prvo italijansko deklico, ki so ji za drugo osebno ime izbrali priimek državnega predsednika. Začudeno so bržkone pogledali tudi na anagrafskem uradu, ven dar so bili vsi pomisleki odveč, kajti noben zakon tega ne preprečuje. Starša sta dejala, da sta hotela na ta način izkazati svoje spoštovanje in ljubezen do predsednika Pertinija, vzornika današnje mladine.
Beg jetnika-samonoga
SYDNEY — Douglas Thomas, letni možakar, ki je bil zaradi sfje{ nega nasilja obsojen na dvajset ^ ječe, je predsinočnjim pobegnit, najbolj zastraženega zapora v z.,ni-ni Avstraliji. Ječarji in pazniki Je ^ šnice Albany Regional še zdaj s morejo doumeti, kako je Thomas , svojo umetno nogo pod pazduho u & preplezati 4-metrski zid in prekof ^ kot britev nabrušeno žičnato °^ati Policija je uprizorila pravi Pra^ je »lov na človeka«, kajti Thomas^, kljub svoji sočutje vzbujajoči Ijivostd še vedno družbeno nev element.
□ HAMILTON — Trdna volja ga je spravila iz zapora. Richard Lamb je sodniku, Id ga je zaradi tatvine obsodil na zaporno kazen, obljubil, da bo prenehal kaditi. Za nagrado pa so mu kazen skrčili za 30 dni.
□ BUENOS AIRES — Ker je gverilska skupina 2. april zagrozila z atentatom, obstaja možnost, da bodo odpovedali koncert angleškega ansambla Yes, ki je svetovno znan po rock glasbi.
sovjetskoj
□ MOSKVA — Posadka sovjets^j letala in osebje pri radarju časa spremljala neznani leteči P .e| met (NLP), ki je bil izredno ^ $ in je spreminjal smer. Piloti so opazovali v bližini Minska.
Goetzovi streli odmevajo...
NEW YORK — Ko si je 22. decembra Bernard Goetz s pištolo »sam vzel pravico«, da obračuna s štirimi črnci, ki naj bi ga hoteli okrasti (eden je paraliziran in v smrtni nevarnosti), je sprožil plaz, ki se ne bo tako hitro ustavil.
Velik del javnega mnenja ga podpira, ker policija in oblast »ne zagotavlja varnosti državljanov«. Toda tisti streli so odprli tudi rasno vprašanje. Ko je visoko sodišče prejšnji teden razsodilo, da »rablja iz podzemeljske železnice« ne bodo sodili zaradi streljanja, ampak zaradi nedovoljene nošnje orožja, je povzročilo najrazličnejša tolmačenja. »Kot da poslej belci kadarkoli lahko streljajo na črnce«, je razsodbo komentirala mati paraliziranega črnca. Newyorski poslanec je napovedal tožbo zaradi rasizma. Konservativni krogi odobravajo ravnanje sodišča. Republikanski senator Alphonse D’Amato (Italijan po rodu) je Goetzu priskrbel zagovornike. Odločitvi sodišča je ploskal poveljnik »angelov varuhov«, polvojaške policije, ki straži podzemeljsko železnico. Tudi župan Edkoch, ki se pripravlja na volitve, prav tako podpira Goetza. Nekateri mu očitajo, da se za črnske glasove tako ali tako ne bo potegoval, ker se je temnopoltim že večkrat zameril.
Guverner Mario Guomo je zavzel bolj previdno stališče in ocenjuje razsodbo sodišča kot neodgovorno. Gotovo je, da so Goetzovi streli zamajali ravnovesje med belci in črnci. Na zidu podzemeljske železnice se je že pojavil napis »Goetz drži črnuhe v šahu«. Napredni The Nation pa navaja, da so vsi listi Goetza opisovali \ot spodobnega, dobronamernega plavolasega mladeniča, pridnega in nekoliko boječega, ki ima spričevalo v žepu. Televizijska mreža NBC pa je objavila naslednjo Goet-zovo izjavo: »Spremenil sem se v pošast, ker so me tisti štirje obkolili. Marsikdo na mojem mestu bi enako ravnal.«
Goetz prav gotovo izraža razpoloženje enega dela družbe, v kateri živi.
Letošnji Chanelov kroj
PARIZ — Prejšnji teden so italijanski modni kf tavlj^ odleteli v Tokio. V Parizu pa, denimo, Chanel Pre model pastelnih barv za toplejše letošnje mesece