27. Dokladni list k 30. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v doktadni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa G kr. jr. Blaznilt* » ¦ - ¦ ===== Oznanilo c. k. deželniga poglavarstva. (135.) CD Poduk zastran tripercentnih denarničnih nakazo v. (Kassa - Anweisungen.) Vsakimu znani, izredovni politiški dogodki od sušca pretečeniga leta sem, kteri so avstrijansko cesarstvo tako silno omajali in še zdaj ne pripuste, de bi se pokoj vernil in nove deržavne razmere v miru v red djale, so izredovne pomočke za der-zave potrebne storili. Ker je vstavo dajoči deržavni zbor vKrome-rižu to potrebo spoznal, je sklenil v svoji seji 3. prosenca tega leta za potrebne izredovne pomočke skerbeti in se zavoljo tega deržavniga kredita po-služiti. Ta sklep so tudi Njih veličastvo 8. prosenca blagovoljno poterdili. Denarstvinimu mini-sterstvu je bilo naročeno, ta sklep izgotoviti in ono je tadaj sklenilo, 25 milijonov tripercentnih nakazav centralne denarnice izdati. Kaj zastran njih izdatve in veljajočnosti je bilo v razglasu poglavarstvu od 22. svečana t. 1. št. 3808 v Ljubljanskih in Celjovških nemških novinah kakor tudi v slovenskim časopisu ^Novice" razglašeno. Iz tega razglasa se jasno vidi, kako de se imenavani nakazi za plačila porabiti dajo ino kako tudi z obrestmi vsacimu, ki jih ima, gotov dobiček prineso. Misliti bi se bilo tadaj dalo, de se jih bodo ljudje v vsakdanji vzajemnosti jaderno in po mogocosti obširno poslužili in sploh vpotrebovali. Pa napdtja so se jim naredile in posebno ljudstvo na deželi se jih brani. Če gotove dobičke, ktere tripercentni denarnični nakazi posestniku obetajo, s temi napotji priličimo, se da skleniti, de še te majhne pazljivosti med ljudstvo ne najdejo, kar je potreba, jih spoznati in se z njimi soznaniti. Marsikomu, komur je malo ali clo nič mar, kaj se okrog njega godi, in kteriga je treba še le posebej na marsikaj dobriga in koristniga zaber-niti, bi vtegnilo še neznano biti, de ti nakazi obstoje, de so med ljudmi in kakošni de so, de si ravno so bili razglašeni. Drugim, posebno pa na deželi, se ni poljubilo, pomisliti, ali ino kakošno rabo ima en tak nakaz, in so razglas, kteriga niso koj pervi pot umeli, ko so ga slišali ali brali, pozabili ali pa na stran položili, brez de bi jim še kaj mar bil, namest de bi se bili s kakim umnim človekam posvetovali. Gospod fajmošter, kupec, davkar (Tronkar), kterimu davke plačujejo, kak dohtar i. t. d. bi ga bil rad zastran tega podučil. Zavoljo tega ne bo odveč, pazljivost na imenovane nakaze še enkrat napeljati in zavoljo ložej-šiga spoznanja, posebno za kmete, bolj natanjko razjasniti, kako koristni so ti nakazi. Tripercent-ni nakazi centralne denarnice se izdavajo po gori imenovanim razglasu za zneske po 1000, 500, 100 in 50 goldinarjev, če jih pa kdo želi, tudi za zneske po 25 in 10 goldinarjev. Posestnikam tacih nakazov je prigotovljeno, de se vsaki čas, v celim znesku kapitala in s prirajtanjem nastanili obrest (čimžev) pri vsih javnih denarnicah kakor tudi pri narodni banki namest plačila jemljejo. Ako ima tadaj, postavim, kdo konec rožnika 10 gold. 9 kr. grunt-niga davka eniga mesca plačati, ga zamore poslednji dan mesca ravno z nakazam za 10 gold. plačati, ker tisti dan 9 kr. obrest od njega pride in se ti obresti prirajtati morajo. Ako ima konec rožnika 10 gold. 20 kr. davka plačati, mu je na nakaz za 10 glod. samo še 11 kr. doplačati, kteri s prirajtanjem nastanih obrest za 9 kr. ves dolg znesejo. Ako ima ob imenovanim času samo 10 gold. 6 kr. davka plačati, dobi iz nakaza za 10 gold. še en groš nazaj, kteri pri zarajtanju nastanih obrest ostane. Na koncu tekočiga leta pa bi mu bilo z tajistim nakazam v treh imenovanih prilikah samo pri narveči davšini, t. j. pri 10 gold. 20 kr. še nekaj doplačati treba, pa tudi tukaj samo 2 kr., ker se obresti na koncu leta že na 18 kr. narastejo in se k imenovanimu znesku prišteti morajo. Kader kdo kak denarničen nakaz prevzame, mora od dne, ko je bil nakaz narejen, t. j. od 1. prosenca 1849 tokoče obresti denarnici poverniti ali k dobrimu zarajtati, ktera mu nakaz da. Pri tem se zarajtajo obresti tistiga dneva, v kterim kdo nakaz prejme, njemu v dolg. Temu nasproti ima tudi denarnica tistim, kteri kak nakaz namest plačila pri denarnici oddajo do tega dneva nastani obresti plačati ali pa k dobrimu zarajtati. Zarajtajo se jim pa tudi obresti tistiga dneva, v kterim so plačali. Ako ima tadaj, postavim, kdo poslednji dan mesca rožnika tega leta pri kaki c. k. denarnici po kakim terjanji 100 gold. dobiti in hoče, de se mu v tripercentnih denarničnih nakazili izplačajo, zna pa želeti en sam nakaz za 100 gold. ali njih deset po 10 gold. ali 4 po 25 gold. ali 2 po 50 gold. ali pa mnogoterih nakazov skup za 100 gold., kakor jih potrebuje, mora denarnici obresti, kteri s poslednjim dnevam rožnika, t. j. z dnevam, v kterim plačilo prejme, nastanejo in 1 gold. 30 kr. znesejo, denarnici plačati. Čez dva mesca pa zamore z tem nakazam, ali z temi nakazami že 102 gold., čez zopet dva mesca zamore z njimi že 102 gold. 30 kr. in v koncu leta 103 gold. plačati ali (nakaz za toliko zamenjati.} Tako pa ne prejme samo obrest za čas, v kterim je bil v posestvu, ampak tudi povernjenje obrest, ki so do tiste dobe zapadle, in ktere je. mogel takrat v denarnico plačati, ko je nakaz prejel. Ima tadaj tukaj očitno 1 gold. 30 kr. dobička, ker je, kakor smo rekli, konec rožnika za denarnični nakaz za 100 gold. plačal 101 gold. 30 kr. in konec leta za-nj 103 gold. prejme. Po tem pa tadaj tudi vsaki sum (Bedenken) mine, kteriga bi kak kratkovidež ali sumljivec v povernjenje že nastanih obrest o prejetvi tacih nakazov stavil. Obresti prerejtati ni prav nič težavno, ker so, kakor se vsakdan narastejo, na zadnji strani nakazov razkazane. Skerbljeno jezahazen, kakor tudi za zložnost posestnikov tacih nakazov. Kdor vlastnosti nakazov le nekoličkaj prev-dari, bo gotovo prav lahko in kmalo umel, de niso samo ravno tako, kakor bankovci, za vsakdanjo vzajemnost pripravni, ampak de imajo še nekaj pred bankovci, to namreč, de ne leže ta čas, ko - 90 - jih kdo hoče imeti, mertvi v denarnicah, ampak še no ministerstvo s sklepam od 29. imenovanio-a mes-tudi precej dobička veržejo. Kdor to ume, bo vsak ~~ ~L ^ACXW ™ 1tM - ' " - & vladarstvu hvaležen, de je nakaze tudi za manjši zneske izdalo in imenovano hasen tudi menj premožnim in menj podučenim naklonilo, in zamudit ne bo, iz njih posvoji moči dobička iskati. V Ljubljani 9. rožnika 1849. Št. 13184. (133.) (2) a z g i a s c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zatran izdat-ve denarnih listkov po 6 in 10 kr. dobriga denarja. Denarstvino oskerbništvo si je vse prizadjalo, z neprenehanim kovanjem sreberniga in kufrastiga drobniga denarja potrebam vzajemnosti v drobnim (Kleinverkehr) zadostiti. Dosadanja skušnja pa je pokazala, de vunder pomanjkanja drobiža večdel iz nezaupnosti izvira, ktero hudobna volja razšira, in de te nezaupnosti ne obrača samo dobičkaželjnost v svoj prid, ampak tudi nevtrudljiva druhal prekucije na kazni vredno vižo. In ravno zavoljo tega zgine tudi ves drobiž zopet izmed ljudi v hipu, ko med nje pride. De se vsim zadregam, ki iz tega pomanjkanja za vzajemnost v drobnim izvirajo, po mogočosti v okom pride, so Nj. Veličastvo z narvikšim sklepam od 20. rožnika t. 1. izdatev denarnih listov s temi le določbami blagovoljno privolili: Pervič. Denarni listki bode po šestindeset krajcarjev dobriga denarja veljali, in bodo po njih polni veljavnosti pri vsih plačilih pod enim goldinarjem od javnih denarnic kakor drobni denar se jemale. Drugič. Vsih teh denarnih listkov nima biti čez pet milionov goldinarjev. Tretjič. Napravljeni bodo v seriah, kterih vsaka bo s svojo čerko zaznamovana. Ko trije mesci pretečejo, t. j. ko mesec kimovec 1849 preteče , se bodo denarni listki za drobni denar zamenjavati začeli. Javno vzdigovanje bo pokazalo, v kterim redu in v kterih dobah imajo posamesne serievv zamenjevanje priti. Č eter ti č. Denarnih listkov cesarske denarnice ne bodo narovnost osebnim (privatnim) ljudem, ampak samo krajnim gosposkam glavniga in stol-niga mesta, glavnih deželnih mest, in sploh tistih večih krajev dajale, kjer se skaže, de je taciga denarja treba; zanje se bo pa primerno število bankovcov vpoložilo. Čas, kadaj se bodo taki denarni listki v po-samesnih krajih mogli dobivati, je v tacih krajih posebej na znanje dati. Petič. Zoper ponarejanje in posnemanje denarnih listkov so enake kazni postavljene, ktere zoper ponarejanja in posnemanje javnih, kakor dober denar veljajočih kreditnih papirjev obstoje. Šestič, Izdajanje denarnih listkov se ima zopet ko j vstaviti, kadar se pokaže, de tacih več ni treba. To se da po visokim ukazu denarstviniga mi-nisterstva sploh na znanje. V Ljubljani 4. maiiga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 13185. (1340 (2) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran druge izdatve tripercentnih denarničnih nakazov. Z ozeram na pervi in tretji oddelk narvikšiga patenta od 28. rožnika 1849 je visoko denarstvi- siva, slavno slavno ponižale, "in naša posebna pa- no ininisterstvo s sklepam od 29. imenovanio-a mesca, št. 7407-D. M. to le tu sem naznanilo! Pervič. Izdali se bodo tripercentni denar-nični nakazi CCasse-Anweisungen) z zapadljivimi obrestimi in zaznamovane z dnevam i. maliga ser-pana 1849, kteri se od tripercentnih, po pogla-varstvinim razglasu od 22. svečana t. 1. št. 3808 izdanih denarničnih nakazov od 1. prosenca 1849 samo po dnevu naprave in po podobi ter svitlo zeleni barvi spodnjiga tiska razločijo. Drugič. Ti nakazi od 1. maliga serpana 1849 se ne bodo samo v dopolnjenje pomočkov za odpravo deržavnih potreb, ampak tudi pri plačevanju obrest od tripercentnih nakazov od 1. prosenca 1849, kteri 1. maliga serpana zapadejo, v zameno poslednjih nakazov vpotrebovali. Tretjič. Ker v §. 1. narvikšiga patenta od 28. rožniga cveta t. I. zapopadena postava, potem obračanje postave od 8. prosenca 1849, ktero §. 3. imenovaniga narvikšiga patenta ukaže, tudi za tripercentne denarnične nakaze od 1. prosenca 1849 > velja, se ti denarnični nakazi po deržavnih in po denarnicah narodne banke nimajo več za gotove denarje zamenjevati. ' V Ljubljani 4. maliga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mi Franc Jožef pervi. po milosti božji Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški, Dalmatinski , Horvaški 5 Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijansjd, vojvoda Lo-trinški, Solnograški, Stajarski, Koroški, Krajnski, Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, pokneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t. d. i. t. d. Silni viharji, kterim je deržavno poslopje že več kot eno leto podverženo, in potrebnost o mnogih oslabenih virih deržavnih dohodkov nezmernih pomočkov za premaganje nevarnih notranjih in unanjih sovražnikov si pridobiti, so nerodov-ne početke potrebne storili, kteri se o sadan-jim silno težavnim času samo s pomočjo kredita izgotoviti zamorejo. Avstriajnska narodna banka je po svojim vodstvu v času, v kterim bi vsaka druga pomoč nemogoča ali nezmožna bila, der-žavi prav prav veliko pomoči skazala, ktero z za-dovoljnostjo spoznamo. Desiravno narodna banka vse prevzete dolžnosti popolnama in natanjko spol-nuje, in terdnost te naprave za prihodnost popolno varnost prigotovi/a, so si vunder sovražniki der-žave in rednosti vojske poslednjih mescov v svoj prid obračali, de bi z dobičkoželjnostjo in lahkovernostjo nepokojnost zastran prihodnosti bankne veljajočnosti trosili, menjavšine kurze (Wechsel-kurse) na nenatorno visokost gnali in tako vzajemnost (Verkehr") overali, ob enim pa deržavi stiske pripravljali. Kolikor je bilo mogoče, smo vse krepko storili, de bi v enim delu svojiga cesarstva raz-grajajočo deželno vojsko berž ko berž končali, in so naše hrabre armade unanje sovražnike cesar- Razglas - 91 - zljivost je bila neprenehama v to obernjena, de bi v denarstvu popoln gotov red za vselej vstanovili in početjem, ktere so si denarni terg za mesto svojih ravnanj izvolili, krepko v okom prišli. Za-volj tega smo to reč večkrat dobro prevdarili in po nasvetu svojih ministerstev sklenili razglasiti in ukazati: ij Naša resnična volja je, de se avstrianjska narodna banka za odpravo deržavnih potreb z daljnim pomnoženjem njenih bankovcov, ki so med ljudmi, ne nadlegje. 2) V ta namen zapovemo, de se o boljši premeni reči, kterih smemo zdaj upati, brez odloga prostovoljna najema denarjev s pogodbami osnuje, ktere zamorejo deržavi in tem, ki imajo dolžnost davke plačevati, pomogočostihasniti. Naša volja je, de se ta najema tako osnuje, de bo vsim blagomiselnim obširno mogoče, se je vdeležiti, in rane celiti pomagati, ktere so dogodki vesvoljnosti vsekale. Ko smo se doslej varovali, de si ravno so deržavne potrebe vedno rastle, prebivavcam deržave nove ali veči davke nakladati, se zanesemo s tim veči svestostjo, de tisti, kteri imajo sredstva (mi-teljne) za to, ne bodo priložnosti zamudili, Nas v Našim prizadevanju podperati, redov-nost v cesarstvu stanovitno vtemeliti in der-žavni kredit po mogočosti vterditi. 3) Za odpravo deržavnih potreb med tem časam se ima po sklepu deržavniga zbora od 3. pro-senca tega leta, kteriga smo 8. prosenca t. 1. poterdili, z novo izdatvo tripercentnih denar-ničnih nakazov (Kassa-AnAveisungen) skerbeti, kteri zamorejo ne samo pri vsih plačilih v javnih denarnicah gotovi denar namestovati, ampak jih ima tudi po imenovani postavi slednji pri plačevanjih z zneskam njihne veljajdčnosti in do dneva plačila zapadenimi, na zadnji strani nakaza postavljenimi obrestimi prejemati. Vsi denarnični nakazi skup nimajo števila, kteriga je treba za zameno denarničnih nakazov, ki so bili po razglasu od 10. svečana 1849 izdani, več kot pet in dvajset miljonov doseči. 4) Zapovemo dalje, de se ne le zneski, kteri bodo po tej napravi dohajali, ako jih ni za tekočo potrebo treba, narodni banki v pomanj-šanje posojil, ktere je deržavi dala, naklonijo, ampak tudi de denarji, ktere bo deržavna zakladnica po slavnih premagah Naših armad na Laškim doseči v stanu, ravno ta namen dobijo. 5) De se prepoved, cesarski denar v vunanje dežele voziti, berž ko berž prekliče, smo svo-jimu ministerstvu potrebne ukaze dali. Dano v Našim glavnim in stolnim mestu Dunaju 28. rožnika leta jezer osem sto devet in štirdeset, našiga cesarstva perviga. Franc Jožef. (L, S.) Schivarzenberg. Krauss. Bach. Gyulai. Thinnfeld. Kulmer. ^»»^—. ,......¦!¦¦—^—^^———III I I —¦¦———¦——>——————————^^* št. 12068. Razglas poglavarstva. &W p*> Barantanje z drobnim denarjem, to je, ga z naveržkam premenjevati, kupovati ali kako drugače z njim kupce vati, kar se je poslednji čas tako zlo razširilo, bi sčasama ves drobni denar izmed ljudi spraviti znalo, in zavoljo tega se morajo te zadrege v vsakdanji uzajemnosti (Terkehr) le množiti. Po visokim ukazu denarstviniga ministerstva od 8. svečane t. 1. št. 1608/D. M. in z ozeram na zastran tega že obstoječe vikši postave, ktere barantanje z drobnim denarjem z naveržkam ojstro prepovejo, se gori imenovane napake ojstro prepovejo in gosposkam se s tem pristavkam naroči, nad to prepovedjo skerbno čuti, in jo krepko spolno-vati, de se ima po omenjenih postavah, ako se kdo zasači, mu tisti denar preč vzeti. Od c. k. ilirskiga poglavarstva. V Ljubljani 29. rožnika 1849. Mnogoverstne oznanila. C134.) O) Oznanilo slovanskima časopisa. Slavische Centralblatter Neues Ouartal mit 1. Juli. AIs Organ der osterreichisch-slavischen Politik Avird unsere Zeitschrift auch in dem neuen Quartal alle grossen staatsrechtlichen und allge-mein-politischen Erscheinungen innerhalb derMo-narchie in fortlaufenden Artikeln vom Standpunkte eines nationellen-gleichberechtigten, frei-en, einigenund machtigen Gesammtoster-reich aus beleuchten, Alles bekiimpfen, was einer solchen Politik entgegen tritt und wie bisher nach dem Massstabe des Moglichenund Erreichba-ren Alles unterstiitzen, was der freien Entwike-lung unserer Staatselemente und Staatskrafte for-derlich sein kann. Durch eine solche ununterbro-chene Reihe leitender Artikel, welche stets original sein \verden, bieten wir unsern Lesern eine politisch-publizistische Revue, wie sie in Oesterreich noch nicht besteht, und welche den anerkannten Kraften unseres Unternehmens sei-ne bisherige Geltung in den hochsten Regionen der Staatsverwaltung aufrechterhalten und den ihm ge-biihrenden Einfluss auf die Gostaltung unserer Staats-verhaitnisse auch fernerhin sichern wird. Dabeiwird auchdiepolitische Tagesgeschichte nicht ver-nachlassigt, vielmehr in kurzen Umrissen Alles auf-gezeichnet werden, wasvondauerndem Einflussein Oesterreich und den iibrigen europaischen Staaten sich ereignen \vird. Endlich wird unter dem Titel: Oesterreich i scheBibliogr a phie alhvochent-lich ein Verzeichniss sammtlicher in Oesterreich neuerscheinenden Schriften (in allen Sprachen) ge-geben werden? und ersuchen wir daher zugleich alle Autoren und Vrerleger, uns recht schnell in frankirten Briefen dariiber Nachricht zu geben. HLST Die „CentralbIatter" erscheinen: Montag ein ganzer Bogen, Freitag 1% Bogen in Quart, und kosten vierteljahrig 1 fl. 30 kr. C. M.; aus-serhalb Prag mit Postversendung halbjahrig 4 fl., vierteljahrig 2 fl. C. M. (Inserate kosten dieZeile 2 kr. C. M.) gL3T Die Zusendungen dieses Betrags erbitten wir uns als „Pranumerationsgeld" unfrankirt und recht bald, damit die Versendung der Exemplare nicht verzogert werde. Expedition der Centralblatter in Prag. C1290 CD Nove bukvice za šolske darila! Pri J. Lerherji, bukvarji v Ljubljani so naslednje bukvice na svitlo prišle, ktere se tudi pri Gajgerji v Celji dobe: 92 Zgodbe in povesti polne lepih naukov za otroke pa tudi za odrašene ljudi. Spisane odTilna Jajsa v nemškim jeziku, kteriga pisma pobožni ljudje veliko obrajtajo in tudi z veseljem bero. Poslovenil jih je Fr. Čeg-nar po šest in dvajsetim natisu. Natisnjene so pa na lapim belim papirji v Sasenbergovi tiskarnici in veljajo lično vezane 20 kr. Šolskim vodjem jih za šolske darilase-daj konec šolskiga leta posebno priporočimo! (132.) (D Sesti spisik prostovoljnih daril za napravo živinske šole in pod-kovanja konj na pristavi kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani. Gospodje: Janez Lušin, c. k. dvorni sveto-vavec naDunaji logold., Dr. Maks Wurzbach, mlajši 3 gold., Janez Leskovic, posestnik v Idrii 3 gold., Mat. Gnezda, kupec v Idrii 15 kr., Jan. Roter, pobernik c. k. davkov v Idrii 15 kr., And. Podobnik, posestnik tudi v Idrii 10 kr., An t. Rupnik, posest, v spodnj. Kandmlji 30 kr., MikL Erjavc, posest, tudi ondi 20 kr., And. Tomic, posest, v Jeličnim Verhu i gold., Anton Keršic, posest, v spod. Kondmlji 30 kr., Seb. Leskovic 30 kr., Ignaci Velikajne, posest. v spod. Kandmlji i gold., And. Hladnik, ravno od ondot 30 kr., J ožef Podobnik, fajmošter v Kresnicah 2 gold., Jož. Tekavčič iz Mokronoga 30 kr., Jan. Dolinar 10 kr., Franc Dolinar 10 kr., Jož. Visiak 10 kr., Prim. Kadivc 10 kr., Jan. Kolb 15 kr., Jož. Strel 15 kr. vsih šest iz Mokronoga; Jan. Debevc iz Čudne Vasi 10 kr., Benjamin Pihler iz Ljubljane 10 gold., Anton Šmalc, c. k. svetovavec pri mestni in dež. sod. sodbi v Ljubljani 5 gold., Graf Blagaj, graj-šak 5 gold., Kari žl. Peteneg, predsednik pri c. k. mestni in dež. sodnši. sodbi v Ljubljani 2 gold., Franc Križman, posest. 2 gold., Franc Zore i gold., Matija Pehani 2 gold., Dr. Steckel v Ljublani i gold., Jan. Krašovic iz Dan 20 kr., Mat. Eisenzoff, c. k. pob. davkov 20 kr., Matevž Fine, zdravnik 1 gold., Juri Zupan, korar igold., Luka Jerman, kaplan pri sv. Križu igold., Janeš Len, fajmošter v Starim Tergu 1 gold., Jan. Počkar, kaplan v Starim Tergu 1 gold., Gašper Kauker, kaplan tudi ondi 1 gold., Franc Peče, posestnik v Starim Tergu 1 gold., Pavel Malnerčič, mlinar v Pudobu 15 kr., Fr. Verbic, posestnik v Starim Tergu 20 kr., Kaj-tan Konc, fajmošter v Babnim Polji igold., Anion Zakelj, kaplan na Oblokah 1 gold., Mart. Svaj^er, komis. zdravnikv Starim Tergu 45 kr., Jož. Celešnik, komisar v Šnebergu 2 gold., J. Za-bukovic v Babnim Polji 15 kr., M. Mlaker 3 kr., J. Troha 15 kr., Juri Peček iz Gline 10 kr., Miha Jvančič iz Loža 42 kr. Veliki župan M. Lah in Loža 1 gold, iz Studenca 8 kr., Jan. Salier iz Otav 30 kr., Jan. Janežič iz Verh-nike v Ložki fari 15 kr., Luka Volek 15 kr., R. Endliher 1 gold., Karel Hoj ker, oskerb-nik v Šnebergu 20 kr., Val. Kantel iz Kala 10 kr., Blaž. Mankuč 10 kr., Jak. Šnidarčič 10 kr., Gregor Kantel 10 kr., Andr. Kantel 10 kr., Jož. Smeran 10 kr., Tomaž Spelar 10 kr., Tom. Stegov 15 kr., Franc Perko is kr., Radi si a v iz Stajarskiga 15 kr. Skupej ... 72 gold. 24 kr. s poprejšnjimi darili pa . . 1345 „ 38 Popravik. V pervim spisku naj se popravi namesti, „Lo-renc Dornik, fajmošter v Glogovici,u „Janez Do mik, fajmošter pri sv. Gothartu" pri Trojanah. (130) Razglas (2) 25. dan tekočiga mesca, to je na dan sv. Jakoba ob dveh popoldne se bodo prodalo po dražbi (licitando) 13 oralov (johov) dobro vdelanih travnikov na mahu, namreč polek Ljubljance na volarji in v ilovci na rakovniškim štradonu v razdelkih od eniga do poldruziga orala. Začelo se bode na valarji pri klepu. Dražbini pogovori (Bedingnisse) se dobe bri dohtarji Orlu. oi73 Povabilo « na slovenske cerkevne pesmi. Veliko lepih cerkevnih pesem, kakoršne koroški Slovenci per božji službi prepevajo, sim z napevi vred nabral, po cerkevnim letu vredil, ino gosp. Blazniku v Ljubljani natisniti dal. Ž njimi upam visokovrednim duhovnim, gosp. učitelam ino vsim brumnim kristjanam vstreči. Pesmi bojo kakih 36 kr. napevi pa 48 kr. veljali. Kdor na pesmi alj na napeve, alj na oboje skup naročiti želi, naj se per gosp. Blazniku na svoje potroške oglasi. V Blaku 15. rožnika 1849. Anton Bihler. učitel. (121.) Pavabilo. (3) S začetkam prihodnjiga mesca se sačne druga polovica letašnjiga tečaja Praviga Slovenca, časopisa za podučenje naroda. Založnik je sklenil prihodnjič vsaki teden pol pole dajati namest čvetertine, brez de bi ceno kaj povišal. Vredni-štvo pa se bo prizadevalo po moči, p. n. prejem-nikam s sostavki postreči, ki so vgodni za namen časopisa. Povabita tadaj, in sicer založnik vse častite dosadanje gospode prejemnike, ki so bili samo za pol leta prenumerirani, prenumeracijo za druziga pol leta blagovoljno ponoviti in druge, ki še niso pristopili, k prenumeracii pristopiti; vred-ništvo pa, častite slovenske gospode pisavce, ga s sostavki in dopisi, ki so v duhu časopisa pisani, podperati. Cena ostane, kakor je rečeno pri starim, in sicer: za celo lelo po pošti 2 gld. 20 kr., za pol leta 1 gold. 10 kr; brez pošte za celo leto 1 gold. 40 kr, za pol leta 50 kr, za ene kvatre pa 30 kr. Opomni sepa,depoštaprenumeracijena kvatre prejema. Prenumerija se pri vsih c. k. poštah, pri kte-rih ni nič poštnine od denarjev za časopise odraj-tovati, v Ljubljani pa pri založniku, bukvarju Janezu Giontinitu. Vsi častiti gospodje prejemniki se prosijo svoje imena razločno (s nemškim pristavkam) pisati. (122) Učenec bukvarstva se iše. C3) 51 Tak dobi pri meni kdj službo, tode ne sme čez 14 let star biti, mora nemško in slovensko znati, dobre šolske pričevanja imeti in vsaj v 4. klasu izučen biti. J. Giontini, bukvar.