mnogo sreče in uspehov
v novem letu vam želijo:
vodstvo DO, družbeno-politične organizacije, samoupravni organi, uredništvo EMAJLIRCA
■31 H E M© 3 H H
Celje - skladišče D-Per
214/1987
Jilil70997124^
COBISS o
glasilo delovne organizacije emo celje
LETO XXXVII - ŠT. 24-28. december 1987
OSREDNJA KNJ. CELJE
Zaključek starega leta
Na zadnji seji delavskega sveta DO, ki je bila v četrtek, dne 26. novembra 1987 je bilo postavljeno vprašanje v zvezi z organizacijo zaključka leta za naše sodelavce v dvorani Golovec. V zvezi s tem smo povabili na razgovor vodjo službe družbenega standarda in splošnih zadev Franja Peternela, ki je o tem povedal naslednje:
»Do leta 1985 je bila v našem kolektivu navada, da smo slovo od starega leta organizirali vsak v svoji organizacijski enoti, na svojem delovnem mestu, oziroma v svoji delovni sredini. Takšen način praznovanja je imel vrsto pomanjkljivosti, od katerih velja posebej izpostaviti motenje izmenskega dela v proizvodnji, zaradi vnašanja in uživanja alkohola, veliko vinjenih delavcev in s tem v zvezi tudi veliko konfliktnih situacij oziroma pretepov, zaradi česa je bila večkrat potrebna intervencija milice. Razen tega je v primerih vinjenosti obstojala tudi nevarnost, da se delavci poškodujejo na strojih in napravah. Razigrane skupine so večkrat zaradi nepazljivosti poškodovale že gotove izdelke, razen tega pa je bil tudi problematičen nadzor nad gibanjem oseb po tovarni.
Franjo Peternel, vodja službe družbenega standarda in splošnih zadev: »Organiziran zaključek leta v hali Golovec nas bo veljal 1 miljardo 840 starih miljonov. Če ostanemo v EMO, bodo stroški ta 563 starih milijonov nižji, vendar se nam ob tem poraja kopica problemov kot so npr.: motenje izmenskega dela v proizvodnji, vinjenost, možnost nesreč pri delu, poškodbe gotovih izdelkov ipd.
jo, nekateri so celo mnenja (na srečo manjši del), da bi bilo ta denar pametneje porazdeliti med sabo. Zato beseda ali dve tudi o tem.
Stroške prireditve pokrivamo iz treh virov. Prvi oz. največji del stroškov gre v breme družbene prehrane. Zadnji delovni dan je bila tako ali tako v našem kolektivu navada, da smo dobili nekoliko »okrepljeno« malico. Poenostavljeno rečeno, namesto takšne malice v EMO je ta malica sedaj v hali Golovec. Drugi vir pokrivanja stroškov so sredstva Konference osnovnih organizacij sindikata DO, s katerimi krijemo stroške zabavnega ansambla. V tem primeru gre za tista sredstva,
srečno novo
Íelo.á¡fc,^zAi\\
ki so jih v prejšnjih letih koristile OOZS TOZD za nabavo pijače oziroma za organiziranje zaključka leta v okviru posameznih delovnih skupin znotraj DO. Tretji vir za pokrivanje stroškov so sredstva DO in sicer konto za najemnine. S temi pokrivamo najemnino za halo.
In sedaj še nekaj konkretnih ocen o stroških letošnje prireditve. Če malico organiziramo v EMO in v hali ne bo prireditve, znašajo stroški za malico vseh zaposlenih 1 miljardo 277 milijonov starih din. Ta znesek se nanaša samo na malico, torej stroške v katerem ni upoštevano celonočno delo 24 delavk družbene prehrane. Seveda pa bi se s tem ponovno odprli problemi oziroma stroških o katerih smo govorili že na začetku (motenje proizvodnje ipd.).
Celotna prireditev v hali Golovec nas bo torej veljala 1 miljardo 840 milijonov (starih) din torej 563 mililjo-nov starih din več kot v EMO. Ta razlika nastane zaradi stroškov zabavnega progra-
srečno novo v\ wr// -leto.^ČiikZrŽfVAvt
ma, najemnine dvorane in zaradi razlike v ceni med sokom, ki bi ga dobili ob malici v EMO in 1 /2 litra vina, ki ga bomo dobili v hali.
Ta razlika oziroma ta znesek se bo kot smo že dejali pokril iz vseh treh omenjenih virov in je ob vseh pozitivnih pridobitvah, ki jih ima srečanje kolektiva v Golovcu povsem zanemarljiv.
Torej srečanje v hali Golovec bo tudi letos in sicer v petek, 25. decembra 1987 s pričetkom ob 11. uri in zaključkom ob 22. uri. Na prireditvi bodo sodelovali Celjski instrumentalni kvintet, Oliver Dragojevič z vokalno instrumentalno skupino Faraoni iz Zagreba, program pa bo povezoval Vinko Simek iz Maribora. Na koncu bi omenil še to, da je naša prireditev oz. takšen način družabnega srečanja članov kolektiva ob zaključku leta naletel v Celju oz. naši širši regiji na ugoden odmev saj našemu primeru sledijo tudi drugi večji celjski kolektivi (v letu 1986 Libela in Žična) v letošnjem letu pa tudi Cinkarna in Aero.«
srečno novo
Veliko je še stvari oz. problemov ki so se ob takih »zabavah« v kolektivu porajale, vendar naj bo to zaenkrat dovolj.
Leta 1984, torej v letu ko je naš kolektiv slavil 90 letnico razvoja in dela, je Osnovna organizacija sindikata delovne' skupnosti skupnih služb pripravila za svoje delavce zaključek leta v manjši dvorani športne hale Golovec (sprva je to načrtovala v jedilnici obrata družbene prehrane vendar za to niso dobili dovoljenja). Odmev na to prireditev je bil presenetljiv. Dvorana je bila naenkrat premajhna za vse,
saj so na slovo od starega leta prišli tudi sodelavci iz drugih TOZD naše DO. Vseh, ki so se tako želeli zabavati je bilo precej čez tisoč. Takšen odmev oz. navdušenje je bilo tudi vzrok, da smo še dodatno preana-lizirali mnenje članov kolektiva, ter se na koncu odločili (seveda ob predhodnem soglasju vodstva DO in DPO) da v bodoče pristopimo k organiziranemu zaključku leta za ves kolektiv v hali Golovec. Kot nosilec te dejavnosti pa je bila zadolžena služba družbenega standarda in splošnih zadev.
V letu 1985 smo tako torej prvič organizirali zaključek leta za ves kolektiv v hali Golovec, z velikim uspehom in v veliko zadovoljstvo naših sodelavcev pa smo prireditev izpeljali tudi ob izteku 1986. leta. V letošnjem letu smo zaradi zaostrenih razmer gospodarjenja nekoliko tehtali ali prireditev organiziramo ali ne, saj moramo tudi mi skrbno paziti na višino povzročenih stroškov, na koncu pa, ko smo zadevo temeljito preračunali, smo se odločili, da prireditev bo. Večino naših sodelavcev zanimajo stroški, ki nastanejo v zvezi s tako prireditvi-
Srečno ’88
Še nekaj dni, nekaj ur in leto se bo obrnilo. Za nas Emovce eno najtežjih doslej.
Naj bo torej prihodnje, ki ga pričakujemo z zavestjo, da bomo morali s preteklimi razvadami dokončno opraviti, še za luknjico stisniti pas in si zagotoviti boljše pogoje za leto 1989, srečno in uspešno!
Glavni in odgovorni urednik Viki KLENOVŠEK
Iz dela izvršnega odbora delavskega sveta
Izvršni odbor DS DO je na svoji seji dne 10. decembra 1987 potrdil na podlagi podatkov Zveznega zavoda za statistiko (Ur. I. SFRJ št. 78/87) stroške delavcev pri delu oz. v zvezi z delom:
1.	DNEVNICA:
-	cela dnevnica nad 12 ur	11.759-din
- polovična dnevnica od 8 do 12 ur	5.879,- din
- znižana dnevnica do 6 do 8 ur	3.674 - din
2.	STROŠKI ZA LOČENO ŽIVLJENJE: po pravilniku
3.	POVPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE:
po računu
razen hotela delux kategorije Z veljavnostjo od 10. 12. 1987.
V Štorah ugasnil elektroplavž
Konec novembra so v Železarni Štore ukinili proizvodnjo v elektroplavžu.
Stroški proizvodnje, zlasti porabljena energija, so se v zadnjem času tako povečali, da je postala proizvodnja surovega železa nerentabilna. Sicer pa je šlo za plavž, ki je delal vse od 1954. leta, torej polnih trintrideset let. V tem času je dal milijon 200 tisoč ton surovega železa.
Glede na to, da so ukinitev plavža načrtovali že dlje časa, ob dokončni ukinitvi ni bilo težav z zaposlenimi v tej enoti, saj so že dosti prej izdelali program prezaposlitve. V kolektivu pa imajo tudi načrt za nadomestno proizvodnjo. Gre za težnjo, kako
čimprej in najbolje uveljaviti tehnološko kakovostno proizvodnjo in sicer v tem primeru hidrostatičnih enot, ki ustrezajo vsem kriterijem razvoja Slovenije do leta 2000. To je tudi proizvodnja visoke stopnje predelave, ki porabi manj električne energije. In ker so prav z ukinitvijo proizvodnje elektroplavža zmanjšali priključno moč za 14 megavatov, računajo, da bodo precejšen del sredstev za osvojitev nove proizvodnje dobili od elektrogospodarstva. Za osvojitev nove proizvodnje bi namreč v železarni potrebovali okoli devet milijard dinarjev, od tega naj bi elektrogospodarstvo na račun prihranjene energije prispevalo 6,5 milijarde.
Novoletni brzopotezni šahovski turnir
Razvoj, inženering in investicije so organizirali Novoletni šahovski turnir, ki bo postal tradicionalen. Premočno je prvo mesto osvojil tov. Jože Gubenšek, ki je šestkrat zmagal in doživel en sam poraz.
Drugo mesto je zasedel Jani Lukman in tretje Nenad Mitič.
Zmagovalec je prejel v trajno last lep pokal in knjigo s šahovsko tematiko.
Tudi drugo in tretje uvrščeni sta prejela knjigo. Sredstva za priznanja je prispevalo športno rekreacijsko društvo EMO.
Za razmah rekreacijskega šaha v DO so takšni in podobni turnirji potrebni, zato bi bilo dobro, da bi tudi druge sredine organizirale kaj podobnega.	Do|fe žvjžej
Razburljivo v kegljaških ligah
Tudi v 7. kolu zvezne kegljaške lige za člane in članice ni prišlo do presenečenj.
Pomembno zmago v boju za naslov državnih prvakinj so dosegle Celjanke, ki so v Splitu premagale domačega Poštarja 2447 : 2503. Tako vodi KK EMO po sedmih kolih s sedmimi zmagami in štirinajstimi točkami. Za KK EMO so nastopile Lesjak, Razlag, Mikac, Gobec, Šeško in Nagy, ki je bila s 437 keglji druga med posameznicami za kolegico Tanjo Gobec (441).
Moška ekipa EMO je v zvezni ligi imela v Ljubljani dva nastopa in oba izgubila. Z Gradisom, ki tudi vodi, so izgubili 5434 : 5190, s Tek-stino pa 5396 :5137, Celje: Kačič, Nareks, Urh, Rošer, Brglez in Salobir.
Prehrambena bilanca za leto 1988
Po osnutku prehrambene rov, 500.000 litrov jogurta in sladkorja, 1.000 ton olja, bilance za leto 1988, bi naj v smetane, 50 ton čajnega 4.400 ton razne zelenjave, naslednjem letu v občini po- masla, 7 milijonov kosov 1.400 ton pralnega praška, trebovali: 3,8 milijona litrov jajc, 7.000 ton moke (vključ- 4.300 ton mesa, 1.400 ton mleka, 300 ton skute in si- no s peko kruha), 1.300 ton mesnih izdelkov in še in še.
Aktivnost OOZS v DO
Najaktivnejši v OOZS TOZD Kotli
V skladu s pravili o sindikalni organiziranosti smo na predsedstvu KOOZS DO sklenili, da se letne volilne seje OOZS izvršijo v času med 20. novembrom in 20. decembrom 1987, letna volilna seja KOOZS na nivoju DO pa se bo predvidoma izvršila do 20. januarja 1988. Ugotavljamo, da priprave in aktivnosti za izvedbo letnih sej potekajo v skladu z dogovorjenim programom v vseh OOZS po TOZD oz. DSSS. V TOZD Kotli so se sindikalni aktivisti tokrat izjemno potrudili in prvi v naši delovni organizaciji pripravili letno volilno sejo.
Letna vlilna seja se je vršila 4. decembra. Priprava in izvedba same seje je bila dokaj kvalitetna saj je vsebina poročil kakor tudi razprava pokazala, da se delavci te TOZD zavedajo težke situacije v katero je zašla naša družba in kot posledica takšnih razmer tudi njihova TOZD. Ocenjujemo, da je pripravljenost za dobro gospodarjenje v TOZD prisotna, vendar je bilo v razpravi poudarjeno, da niso v celoti zadovoljni s sodelovanjem na relaciji TOZD - inženiring - prodaja njihovih izdelkov. Zahtevajo, da samoupravni organi, vodstvo TOZD in ustrezne strokovne službe na nivoju DO dorečejo oz. nor-
malizirajo te relacije, seveda vse s ciljem doseči boljše rezultate poslovanja te temeljne organizacije.
Nov predsednik IO OO sindikata TOZD Kotli Marjan ČAKŠ (16. 2. 1952) - opravlja dela in naloge projektiranje tehnoloških postopkov.
Letni volilni seji je prisostvoval predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Šentjur tov. Gračner. Pohvalno je ocenil delo OOZS znotraj TOZD in sodelovanje z občinsko organizacijo.
OOZS TOZD Kotli je izvolila tudi nov izvršni odbor kateremu bo predsedoval v prihodnjem mandatu tov. Marjan Čakš. Prepričani smo, da bo novo vodstvo OOZS še bolj zavzeto in aktivno delovalo v svoji sredini, saj je program dela, katerega so dorekli na letni seji, solidna podlaga za nadaljne delo, tako na področju praktičnega dela kot na področju samouprave. Seveda pa je vse njihovo delo še naprej v prvi vrsti usmerjeno k doseganju čim boljših gospodarskih rezultatov.
Slavko Adamič
Znanje, gospodarnost, inventivnost, načrtnost, visoka produktivnost, dobra organiziranost in visoka kakovost našega dela in naših medsebojnih odnosov v najširšem smislu, bodo glavno orožje za spopad z znanimi in še neznanimi težavami, ki nas čakajo v 1988. letu.
4—ŠEMO-------
NOVOLETNE ŽELJE
laš zdaj to, zdaj ono, ne veš kaj bo jutri. Seveda pa si želim zdravja, sreče, uspeha.«
In
bi pošle zaloge. Seveda si želim tudi višje plače, izboljšanje osebnega standarda, sreče, zdravja. Da bi se tudi v prihodnje med sabo tako razumeli...«
RAZGORŠEK
FRANC
TOZD Radiatorji: »To leto je bilo kritično. Zašli smo v krizo iz katere ne najdemo in
kušenj za vse nas, za vso našo dlružbo. Ne želim, da se še kdaj ponovi, čeprav se bojim, da tudi novo ne bo boljše. Da bi bilo vsaj tako kot doslej.
Lepo bi bilo, če bi se končno cene umirile in bi se lahko plače dvignile v razmerju z življenjskimi stroški, saj je v trgovinah vse tako drago. Vsem v kolektivu želim srečno novo leto!«
IVANJKO
ŠTEFAN
DSSS, nabavna služba -transportna ekipa: »Hudo je, kriza je zajela precejšen del sveta. Žal to hudo občutimo na lastni koži. Vesel bi bil, če bi se nam vsaj nekoliko spremenili pogoji dela. Ves čas smo zunaj, izpostavljeni
Ob iztekajočem letu skoraj vsakdo od nas v mislih napravi obračun z letom, ki mu dajemo slovo, kakšno je leto bilo in kaj naj nam bi dalo novo, mlado leto. V času hude gospodarske krize, ko nam ni postlano z rožicami, so želje še bolj izraziti del v našem čustvovanju.
Z beležko in fotoaparatom smo se zato odpravili med naše sodelavce, da slišimo kako gledajo na leto 1987 in kaj si obetajo oziroma česa želijo v letu 1988.
GLINŠEK FRANC
ne najdemo poti. Tuai nam primanjkuje.
Zelo si želim, da bi v novem letu bilo kriznih situacij čim manj, da bi se proizvodnja v naši TOZD normalizirala, da bomo imeli vedno dovolj dela. Če bodo doseženi
si, da bi s skupnimi močmi trenutno krizo le nekako premagali in v nadaljevanju
ČANDER ERIKA
'OZD Posoda, emajlirni-»Časi so hudi. Stanje, v katerem se nahajamo, je zaskrbljujoče. Tudi napovedi za naprej niso nič kaj obetavne.
Vse to je tudi zadosten Predvsem pa, da bi imeli do- razlog, da letošnjega nove-volj dela, da ga ne bi nikoli ga leta ne bomo oziroma ne zmanjkalo. Težko je, če de- bi smeli preveč razkošno
LANGEREŠEK
ŽALIKA
TOZD Posoda, surovinski obrat: »Ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva so nas hudo prizadeli, tako EMO kot celoto, kot nas delavce. Seveda pa tudi druge, saj se to pozna po nakopičenih zalogah naših izdelkov. Draginja je naredila svoje, kupna moč je padla. Lepo bi bilo, če bi nam v novem letu uspelo nekoliko izboljšati položaj naše DO, da
boljši rezultati, bomo imeli boljši OD in bomo tudi ostale stvari lažje urejali.«
HODŽIČ ASIJA
TOZD Frite: »Bilo je leto pretresov, leto hudih preiz-
dosegli boljše, kvalitetnejše rezultate, seveda pa s tem nekoliko višji OD.«
KAMPOŠEK
TILČKA
TOZD Posoda, surovinski obrat: »Leto, ki se izteka ni bilo nič kaj rožnato. Protiinflacijski ukrepi so nas zelo prizadeli. Posebno to občutimo delavci v neposredni proizvodnji, pri strojih. Lepšega jutri ne pričakujemo več, obljubam tudi ne verjamem. Žal mi je za generacije, ki prihajajo za nami, želim, da bi vsaj te živele v lepši
DSSS, nabavna služba -skladišče: »V zadnjem času se celotna naša družba spopada s hudimi gospodarskimi težavami. Seveda so zajele tudi naš kolektiv. Leto kakršno je to, ki se izteka mi bo ostalo v slabem spominu. Vzdušje med ljudmi je nekam napeto, nič ni sproščenega. Ni več tako kot je bilo nekoč. Občutek imam, da se nam tudi v prihodnje ne obeta nič dobrega, čeprav si želim, da bi kriza čimprej minila.«
GOVEK
VALENTIN
prihodnosti. V prihodnje si ne želim več takšnih ukrepov, ki prizadenejo predvsem najnižji razred. Žave-damo se težke situacije, pripravljeni smo, da s skupnimi močmi premagamo krizo.«
FELC ALOJZ
TOZD Radiatorji: »Leto, ki se poslavlja nam ni prineslo nič dobrega. Za leto 1988 si
TOZD Radiatorji: »Za to leto ne bi mogel reči, da je bilo kaj dosti boljše od prejšnjega. Sem kar zadovoljen. Za drugo leto si želim, da bi še naprej ostalo tako kot je.
Seveda pa si želim, da bi v moji delovni skupini še naprej vladali dobri tovariški odnosi, saj je sožitje in razumevanje pogoj za nemoteno in uspešno delo.«
praznovati. Draginja je velika, cene pa še kar naprej rastejo. V novem letu si želim predvsem to, kar si želi velika večina: mir, zdravje, srečo, uspeh pri delu, da bi se položaj naše DO utrdil, saj nam bo potem vsem bolje šlo.«
STOJAKOVIČ
MILORAD
DSSS, nabavna služba -skladišče: »Leto, ki se poslavlja je bilo težko za vse nas v kolektivu, za vse prebivalce naše ožje in širše domovine, gospodarska kriza je zajela skoraj ves svet. Kljub temu pa sem prepričan, da še vedno ni razloga za pesimizem in obup. Delavec, ki vestno opravlja svoje delo je lahko vedno optimist. Rešilo nas bo zagotovo le delo in nič drugega.
Več zaupanja v lastne sile, več resnosti pri delu, več sodelovanja in medsebojne pomoči, pa več reda in discipline, odgovornosti...«
PIRC MARTINA
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Z odhajajočim letom nisem zadovoljna, tudi moje sodelavke ne. Bilo je težko in še vedno se nam življenje obrača na slabše. Tudi delovni pogoji niso najboljši. Problem je vročina, pa slaba kvaliteta izdelkov.
Za prihodnje leto imam kar precej želja, največja pa je seveda, da se izboljša poslovanje naše tovarne, saj bi potem lahko računali tudi na boljši osebni dohodek. Dobre volje za delo nam ne manjka, tudi v prihodnje se bomo pri našem delu maksimalno potrudile.«
BELAK ERVIN
TOZD Radiatorji: »Iztekajoče se leto je bilo prav gotovo takšno, da si ga nihče iz-
med nas več ne želi. Življenjski standard je hudo padel, daje nas draginja. Postaja že kar nezvdržno.
Lepo bi bilo, če bi nam v novem letu uspelo dopolniti naš proizvodni program s tržno in dohodkovno zanimivimi izdelki. Imeli bi tudi stalno delo. Kjer pa se dobro dela, je tudi denar.«
BRCE IVANKA
V novem letu si želim več uspeha pri delu, da se naš kolektiv izkoplje iz težav, da bi med sodelavci še naprej vladalo sožitje in razumevanje.«
VODEB MARTIN
TOZD Odpreski in avtoko-lesa: »Z letošnjim letom ni-
sem zadovoljen, bilo je težko leto, polno pretresov in raznih presenečenj. Še posebej smo to občutili v našem TOZD, saj smo se ves čas ukvarjali s pomanjkanjem dela. Žal mi je, da propada takšna TOZD, takšen proizvodni obrat, ki je bil včasih vzor drugim v delovni organizaciji. Na žalost je to posledica naše navezanosti na v glavnem samo enega poslovnega partnerja, kateremu smo v celoti podredili naš proizvodni program. To se nam zdaj hudo maščuje. Več bi morali vlagati v lasten razvoj, tehnologijo, kadre. Kljub temu pa verjamem v EMO.
Premagali smo že vrsto kriz in tudi to bomo. Zavedamo se, da je ta proizvodnja naš kruh, zato bomo storili vse, da se čimprej rešimo težav.«
na z doseženim. Delo, ki ga opravljam je fizično naporno, razen tega pa nas pestijo še težave z emajli v sušilnicah, na katere mi ročni nanašalci nimamo vpliva. Zaradi slabe kvalitete manj zaslužimo,
cene so visoke in še kar rastejo, potem pa...
zadovoljen, mislim, da je temu krivo tudi vodstvo
TOZD Posoda, emajlirni- ■■ »j^p ca: »Nisem preveč zadovolj-
FRANC
TOZD Radiatorji: »Leto, ki se izteka je bilo za nas zelo slabo. Gospodarska kriza in ukrepi za izhod iz nje so nas zelo prizadeli. Z rezultati poslovanja v TOZD tudi nisem
ODLAZEK
STANKO
TOZD Radiatorji:	»Ne
vem, če je sploh mogoče biti zadovoljen z letošnjim letom. Gospodarska situacija je slaba, položaj EMO in naše TOZD prav tako ni vreden zavidanja. Trudimo se, da našo proiivodnjo kar se
TOZD. Naša prihodnost je negotova. Ukinjamo proizvodnjo trika radiatorjev, ne vem, kje bom delal v prihodnje ...
JEKL MARIJA
TOZD Radiatorji:	»Kot
kaže se nam v novem letu ne obeta nič dobrega. Letos je še šlo, kako bo v prihodnje, ne vem. Posebnih želja nimam, bo dovolj, če bomo uspeli vsaj nekoliko izboljšati
pa tudi obeti za prihodnost niso nič kaj rožnati. Vesela bi bila, če bi se naše poslovanje izboljšalo, da bi imeli dovolj rednega dela in s tem manj »režijskih plač«, ki so posledica pomanjkanja dela. Želim si tudi, da bi se vsaj nekoliko izboljšali pogoji dela.
Da bi imeli večji osebni dohodek, saj so ob tem nenehnem dvigovanju cen življenjski stroški iz dneva v dan večji.«
da prilagodimo zahtevam trga. Še vedno se nam življenje obrača na slabo. Upam, da nas v prihodnjem letu ne bodo obdarili še s kakšnimi dodatnimi, protiinflacijskimi ukrepi, ki bi še poslabšali naš položaj.
položaj naše DO, potem bodo tudi vse ostale želje lažje uresničljive.«
KROFLIČ MARIJA
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Izteka se leto, v katerem smo gospodarili v izredno zaostrenih razmerah. Žal
leto, zato ne morem o njem reči nič pohvalnega. Nakopičile so se nam zaloge gotovih izdelkov, prodaja je padla, skratka precej našega programa je tržno in dohodkovno nezanimivega. V prihodnje si želim več sodelovanja in medsebojne pomoči med vodilnimi in delavci v proizvodnji, kar je seveda tudi pogoj za boljše poslovne rezultate, boljšo plačo. Le s skupnimi močmi lahko premagamo sedanjo krizo in dosežemo ugodnejše rezultate, tako, da bo naša socialna varnost na trdnejših temeljih.«
SKORNIK
MARIJA
Vsem sodelavcem v kolektivu želim v novem letu veliko osebne sreče, zdravja, zadovoljstva...«
GAJŠEK NADA
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Za nami je zopet leto dni, leto odrekanj, leto problemov, leto podražitev, leto pomanjkanja, leto..
Tudi od novega si tam kaj dosti, čeprav lim, da bi bilo boljše.
Vesela bom že, če bomo imeli vseskozi dovolj dela. Rada hodim v službo, saj se dobro razumemo sabo.«
HORVAT STANE
TOZD Radiatorji: »Težave so nas spremljale skozi vse
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Bilo je težko leto. Vsekakor si najbolj želim, da bi se razmere, v katerih se je znašla naša družba v novem, prihajajočem letu normalizirale. Da bi imeli boljše osebne dohodke in da bi se cene že enkrat umirile.«
Drobne
zanimivosti
Invazija laserskih tiskalnikov
Dandanes že vsak računalniški proizvajalec na svetu, ki kaj da na svoje ime, ponuja laserski tiskalnik. Saj ne da bi ga vsi tudi sami delali. Daleč od tega, čeprav bi ga najbrž skoraj vsi tudi zares znali.
Pa se ne splača, pač zaradi premajhnih količin posameznega ponudnika in potencialnega proizvajalca. Tako lasersko elektroniko in boben stroja ponujata dva proizvajalca, predvsem zaradi daljše življenjske dobe. Med vsemi temi neštevilnimi predstavniki najnaprednejše generacije tiskalnikov smo za predstavitev izbrali tri različne predstavnike, ki se že zelo dobro prodajajo ali pa imajo po mnenju strokovnjakov vse možnosti, da se bodo v kratkem začeli odlično prodajati.
Najcenejši predstavnik prihaja s Tajvana (ali vsaj njegov ponudnik). Multitech Acer LP-75 ima za tiskanje z laserjem običajne grafike 300 x 300 točk/palec potrebnih 1,5 Mb pomnilnika, katerega porabo nadzira procesor motorola 680000, integrirano vektorsko grafiko, Ri-cohovo srce in emulira HP tiskalnik Laserjet-Plus. Vse to za 5995 DM in v ZDA seveda za primerno manj denarja (tam je tudi za Nemce vse ceneje - vsaj v računalniški sredini, zagotovo pa ne kak mercedec 190, ki stane 1,6-krat več kot doma).
Enako opremljeni Epson GQ-3500 bi bil nekaj dražji, čeprav tiska le 6 strani na minuto. Ima serijsko vgrajenih le 640 Kb RAM, kar ni dovolj niti za polovico A4 strani grafike pri že znani normalni ločljivosti. Na srečo pa se ga da razširiti na 1,5 Mb. Programsko zna podpirati delo linijskega tiskalnika in LQ-1500 tiskalnika in emulira seveda HP Laserjet-Plus, kot opcija pa je na voljo podpora diabla 630. Življenjska doba tiskalnika je 5 let ali 180.000 strani. Cena je zaradi vsega tega in pač tudi priznanega imena Epsona okoli 8.000 DM.
Najzmogljivejši je Kyocera F-3000, ki natiska 18 strani na minuto, ima že vgrajenih 1,5 Mb RAM, dodamo jih lahko še 2 Mb(!) toliko je rezerviranih še za ROM kartice s pisavami. Podprtih je kar sedem tiskalnikov, vgrajen je tudi grafični jezik za opis stromi prescribe, predvem pa je barve dovolj kar za 3.000 strani. Življenjska doba tiskalnika je kar 600.000 strani, cena pa tudi temu primerna - dvakrat večja od Epsona.
Vbrizgavanje gnoja pod zemljo
Sodobna intezivna živinoreja ustvarja več gnoja, kot ga številni živinorejci lahko porabijo. V EGS to že postaja problem, saj je tam več kot 8 milijonov glav živine. Gore gnoja, ki ga ustvarja živina, ki bi lahko bil uporabno gnojilo za zemljo.
Večina evropskih farm je blizu urbaniziranih naselij, zato je tudi možnost polivanja s tekočim
tekoči gnoj
¡zemeljska površina
gnoj/zemlja
mešanica
gnojem zaradi smradu omejena. V Holandiji se v okolici prašičjih farm kopičijo prava gričevja gnoja. Da bi ta problem nekako rešili, so na Institutu za tehnologijo v Veliki Britaniji razvili način vbrizgavanja gnoja pod zemeljsko površino. Naprava za vbrizgavanje, ki jo vleče traktor preko pašnikov, s posebnimi diski, reže trato. Posebna cisterna je opremljena s kovinsko konico, skozi katero odteka gnojilo. Zadnje kolo je v obliki valjarja, ki potlači in zapre nastalo zarezo. Tako je gnojilo praktično vbrizgano pod travniško površino. Naprava je tako konstruirana, da se ne pogrezne globoko v zemljo, ampak le malo pod površino, pa vendar dovolj, da gnoj zagrebe. Ta metoda tudi omogoča cenejšo obdelavo, saj traktor porabi bistveno manj energije.
Do 140 kubikov tekočega gnoja lahko vbrizgamo na hektar travniške površine in sicer v globino približno 13 centimetrov. Slaba stran metode je v tem, da se precej poškoduje travna površina. Ugotovili so, da tako vbrizgavanje spomladi zmanjša hektarski donos trave za 10-15 odstotkov, jeseni pa praktično ne povzroči škode. Vendar pa odpravlja težave zaradi prevelikih količin gnoja, smradu in iztekanja gnojnice vpovršinske vode, ki so ob običajnem gnojenju. Se več, travnike je moč uporabiti že po treh tednih, medtem ko so ob klasičnem gnojenju po površini neuporabni več kot šest mesecev. Zelo pomembno je tudi, da ta metoda prepreči izparevanje amoniaka v ozračje, ki obilno prispeva k kislemu dežju.
Najtežji znani element?
Sovjetski fiziki so sporočili, da so ustvarili najtežji doslej poznani element z atomskim številom 110, vendar ameriški in zahodnonemški znanstveniki dvomijo v to.
Jurij Oganesjan in mednarodna raziskovalna skupina Nuklearnega instituta v Dubni (Moskva) sta opravila dva poskusa. Pri prvem so obstreljevali snop atomov argona 40, ki ima 18 protonov s tistim urana 236, ki ima 92 protonov, v drugem pa so obstreljevali snop atomov kalcija 44 (z 20 protoni) s torijevimi atomi, vsebujočimi 90 protonov. Sovjetski znanstveniki mislijo, da jedrski delci kot rezultat spajanja nakazujejo zelo neobstojno strukturo elementa s 110 protoni. Računajo, da obstojnost novega elementa znaša največ 9 mili sekund.
Vodilni zahodnonemški strokovnjak za kemijo težkih kovin Peter Armbruster iz Darmstadta sodi, da tako sklepanje ne daje zadostnih informacij o jedrski reakciji. V preteklih nekaj letih je Institut iz Darmstadta uspel sintetizirati elemente 107 in 108 in verjetno le en atom elementa 109.
Teoretični fiziki vztrajno iščejo čedalje težje elemente, saj sklepajo, da bi morali biti tisti z atomsko težo preko 114 relativno stabilni. (V. S.)
»Ekološko« varna baterijska svetilka
Francija, cesto kritizirana, češ, da polaga premalo pozornosti ohranjevanju in zaščiti okolja, bo v kratkem dala na trg baterijsko svetilko, ki ne vsebuje živega srebra. Izdelek podjetja Wonder se bo imenoval Green Power. Baterija bo močnejša kot obstoječi izdelki, vendar bo njen rok trajanja krajši, poleg tega pa bo bistveno cenejša. Pomembno je zmanjšanje količine živega srebra, ki iz odvrženih baterijskih vložkov zastruplja okolje. Po najnovejših podatkih francoskega gospodinjstva letno odvržejo 54 ton živega srebra, od česar odvrženi baterijski vložki predstavljajo 47 ton. Baterije na smetiščih pa spreminjajo živo srebro v živosrebrni metil, ki zastruplja ozračje.
Podjetje Wonder je v sodelovanju z belgijskim Atochemom patentiralo organsko snov »polietoksid perflor«, ki lahko zamenja živo srebrov bateriji. Evropski proizvajalci baterij sicer trdijo, da je problem živega srebra prenapih-njen, vendar so se kljub temu odločili, da do leta 1991 v baterijah zmanjšajo vsebnost živega srebra za 80 odstotkov. EGS že pripravlja ustrezne predpise, vendar je Skupnost, kot že v prenekaterih drugih zadevah, tudi v tem zelo nesložna, saj je na primer Danska že prepovedala uporabo takih baterij, Francija pa jih še nemoteno proizvaja in ne poskrbi za njihovo reciklažo. Švica, na primer, dotrajane baterijske vložke izvaža drugam.
Novo pri Celjski koči
Potem, ko približno leto dni star poskus Izletnika, da bi uredil razmere pri Celjski koči ni uspel, sta zdaj to postojanko prevzela zasebnika Stanko in Angelca Zakelšek. Po pogodbi bi naj bila tu gori sedem let. Morda še več. Nova skrbnika nekoč zelo priljubljene planinske postojanke, tudi smučarske, sta takoj pokazala, da mislita vso zadevo premakniti z mrtve točke. Tako se nista lotila samo notranjih prostorov koče, marveč tudi zunanje ureditve. Pri teh delih se nista ustavila le pri parkirnem prostoru, marveč sta posegla tudi v hrib in zravnala nekatere dele smučišča. Po napovedi naj bi to zimo delala tudi mala vlečnica do vrha Tovsta. Novosti pa so napovedane tudi v kuhinji, pri postrežbi in še kje. Novo pobudo pozdravljamo in želimo, da bi Celjska koča znova postala močno obiskana planinska točka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Neže RATELJ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Radiatorji za izraženo sožalje, pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Slavko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedija
Jožeta KUNST
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in godbi na pihala EMO.
Vsi njegovi najbljižji
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
HUMOR
»Sem res sinoči na silvestrovanju nekemu miličniku rekel: »osel«?«
»Ne, samo mislil si, drugače bi še danes ’silvestroval’. .. «
X
»Kje boš pa letos silvestrovala Marija?«
»Kar doma, pod kovtrom.«
»Oh, a res. Sem čisto pozabila, da je tvoj mož na službenem potovanju.«
X
Misijonar ob Amazonki uči Indijanca nekaterih evropskih pojmov in besed.
Na bližnjem obrežju opazita domačina v ljubezenskem aktu. Misijonar v zadregi reče:
»Ta mož jaha kolo.«
Domačin ga popravi: »Ta mož jaha moje kolo!«
X
»Nezaslišno, da tekate naokrog,« reče zdravnik v avli kliničnega centra, »predpisal sem vam stopro-centno ležanje. Ali hočete dobiti pljučnico?«
»Ne,« reče pacient, »samo steklenico piva.«
X
»Poštaar, poštaaaar! Stric vam pošilja novoletno voščilnico iz Amerike!«
»Lepo od njega! Kakšne barve pa so ta voščila?«
X
»Tovariš miličnik, zakaj ste me pa ustavili?«
»Zaradi veseljačenja!«
»No, prav, pa se ga greva nažingat!«
X
»Gospod doktor,« vzdihuje pacientka, »jaz imam strašne komplekse zaradi prevelikih prsi.«
»Hm,« zagodrnja zdravnik, »moral bom stvari vzeti v roke!«
X
»Veš Stanko, že celo uro ležiš poleg mene, pa moram reči, da nisi nič kaj prida ljubimec.«
»Ja, veš ljubica, zato pa sem odličen športni duh.«
»Kako to meniš?«
»Veš, mucka, moja parola se glasi: Glavno je biti poleg!«
—	Ti, a greš smučat?
—	Ne — sem že nasankal!
Novoletna nagradna križanka
Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJ-LIRCA do 31. januarja 1988. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade:
1. nagrada 5.000 - din, 2. nagrada 4.000 - din, 3. nagrada 3.000 - din in 4. nagrada 2.000 - din.
ČE BOSTE IMELI ČAS,
SE LOTITE TESTA!
V teh prazničnih dneh vam bo morda prav prišlo, če preverite tudi vaše psihične sposobnosti. Ponujamo vam kratek test in, če imate primerno družbo se lahko pomerite. Verjetno bo tudi zelo pripravno, če se dogovorite, da najboljši plača - večerjo na primer, najslabšega pa kaznujete. S kakšno zabavo, seveda. Torej, veliko užitka.
Test
1.	Če greste spat ob 8. uri in navijete budilko za ob 9. uri zjutraj, koliko časa boste spali?
2.	Ali imajo 29. november tudi v Angliji?
3.	V škatlici imate samo eno vžigalico. Stopite v zatemnjeno sobo, kjer je karbidovka (starinska luč), petrolejka in peč na drva. Kaj boste najprej prižgali?
4.	Nekateri meseci imajo 30 dni, nekateri 31. Koliko pa je mesecev, ki imajo 28 dni?
5.	Zdravnik vam da tri tablete in naroči, da jih jemljete na pol ure. Koliko časa jih boste jemali?
6.	Koliko živali vsake vrste je vzel Mojzes na svojo ladjo?
7.	Kmet je imel 27 ovac. Razen šestih so vse poginile. Koliko mu jih je ostalo?
8.	Ali človeka, ki živi v severnem delu New Yorka pokopljejo v južnem delu?
9.	Ti si moj sin - jaz pa nisem tvoj oče. Kdo je to rekel?
10.	Ali lahko nočni čuvaj, ki umre podnevi dobi pokojnino?
11.	Jugoslovansko letalo strmoglavi na jugoslovan-sko-italijanski meji. Kje bodo pokopali preživele?
12.	Koliko rojstnih dnevov ima lahko človek?
13.	Kaj piše na robu 5 dinarskega bankovca?
m eoAO>)ueq e68>|Sjbu -!P g e i. ieojuteiqo os oBnjp ‘uep |U}s[oj ue owes 'Z i :!|Edo>)Od opoq eu 8|8A!Z8Jd • i1. !euqej)od m eumfo^od ‘sjiun 8Q o I. Iqew '6 !o[9f|do>pd eu eB |A|z 80 g Uses ■ l !8u8q"ou sszfoiAl '9 !ojn oug g ¡¡up gg ew| osssiii >|bsa 'p IoomeBiza g ¡ofsw! e6 bpsass 'Z k>jn °ug' I.
IMOAOBpO
Humor
»Po polnočnem silvestrskem poljubu mlada žena pravi možu:
»Dragi, v tem letu bodo vse najine odločitve skupne, kadar si bova edina, odločaš ti, kadar ne, pa jaz.«
X
»Ljubi bogec, napravi, da bo jutri sijalo sonce! Nikakor se ne oziraj na vremensko napoved... «
X
» Kakšna pa je danes tem-peratura?«
»31 stopinj Celzija v senci.«
»In koliko je na soncu?«
»O, tam gori je pa okoli
6.000	stopinj.«
X
Mama krega hčerkico:
»Ali veš, kaj se zgodi s tistimi punčkami, ki nočejo jesti? «
»Vem. Zelo vitke so in postanejo manekenke.«
X
Savinjčan si je kupil steklenico viskija. Vtaknil jo je v hlačni žep in se podal proti domu. Med potjo ga je podrl mopedist. Ko se je Savinjčan zavedel, je začutil, da mu nekaj curlja po nogi.
»Ljubi bog,« je prestrašeno dejal, »naj bo kri!«
X
Gostiteljica je gostom zaigrala na klavir. Nek gost je zašepetal svojemu sosedu:
»Škoda da ne igra na televiziji.«
»Ali mislite, da igra tako dobro?«
»To ne, ampak tedaj bi lahko izključil televizijo.«
X
Mama, krepak oče, že davno zrela hči in njen fant, ki jo že pet let vleče za nos, zbrani na novoletni pojedini.
Mama fantu: »Ljubi fant, zdaj se pa po petih letih končno odloči, ali si za roko moje Tanjice, ali za nogo njenega očeta?«
X
»Imate srečke novoletne loterije?«
»Imamo gospod, koliko jih želite?«
»Odvisno od tega, koliko lahko zadenem na eno!«
»V najlepšem primeru deset milijonov gospod!«
»In kdaj je žrebanje?«
»V petek.«
»Prepozno. Jaz potrebujem denar že v sredo.«
X
»Žena, danes na Silvestrovo je natanko 40 let, ko sem te prvič položil... «
»in 10 let, ko si me zadnjič. .. «
X
Postarana in uvela diva prireja novoletno zabavo. V svojo grozo opazi, da jih je povabila ravno trinajst gostov, ko se na vratih pojavi vodovodni inštaliter, ki ga je bila naročila.
»Kar naprej mladi mož, štirinajsti boste!« ga povabi diva.
»Ne, nikakor ne! Pa četudi bi bil prvi!«
»Rada bi vedela, možek, kaj mi boš letos kupil za novo leto?«
»Isto kot lani, ženka.« »Lani mi nisi nič!«
»No, potem pa veš.«
»Dedek zakaj so ljudje po-gruntali elektriko?«
»To je vendar jasno, zakaj. Če ne bi odkrili elektrike, bi morali danes gledati televizijo ob svečah.«
»Ali se tvoj brat res ukvarja s pomembnim izumom?«
»Res. Njegov izum bo zatolkel televizijo!«
»Česa ne poveš! In kaj bo izumil?«
»Barvni radio.«
Stranka: »Prosim čim bolj na tanko mi narežite 15 dag salame!«
Mesar: »Kaj pričakujete goste?«