Za poduk in kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskeni. (Spisal M. Slekovec) (Dalje.) II. Do XVII. stoletja. V štiraajstem stoletii se je prikazala kaga v Evropi prvikrat v svoji pravi strahoti, kajti v 6 letih je podavila 25 milijoaov ljudi. Na slov. Štajerako je sicer prišla žo 1. 1337, a takrat še ni raorila tako strašao, kakor 1. 1348. To leto je bilo za aaao domoviao zarea oaodepolao. Začelo se je z naihujaim potresom, kar ga je aaša zemlja sloveaska bila doživela. Od 25. prosiaca se je zemlja 8 dai, po drugih poročilih celo 6 tednov tresla tako mocao, da so l.jadje omamljeai v nezavest padali od samega atrahu in se je po Kraajskem, Koroškem ia Štajerskem podrlo 40 gradov ia mest. Velika gora Dobrač aa Koroškem se je razpočila ia zasula 10 vesaic s prebivalci vred. Hitro potem se je v aaši domoviai prikazala ,,čraa smrt." Najprod je morila aa Murakem polji, proti jeseai pa je prek Sloveaskih goric prišla tudi aa Dravsko polje. Prihodaje leto se je airila zmiraj dalje ia je morila v aekterih vesaicali tako atrašao, da je bila občaa miscl. da po potopu sveta še ni bilo tolike morije, kakor takrat. Brez pastirja jp hodila živiaa klaverao po travaikih, kajti so pomrli tn ia tam vsi prebivalci. Ko so ljudje videli, da A*sa cloveška pomoč aič ae pomaga, obraili so se k Bogu ia m delali očitno pokoro. Možki f?o se zbirali v vclikib procesijah ia so bosoaogi ia brez srajce hodili v cerkvc. Peli so zelo gealjive pesmi od trpljeaja Kristusovega ia Materc božje ia klicali sretaike aa pomoč. Pri aekterih kapelah ia križih ao postali ia so z bodečimi šibaiai bičali eden druzega tako močao povgolem hrbtu, da je kri iz raa le kar curljala. Zeae so domft molile ia ae med seboj do krvavega bičale. Tako bičanjc je trajalo od sv. Mihela do velike aoči. Ko pa kuga pri vsem tem ai preaehala, ampak je morila še na dalje brez vaega vsrailjeajn, se je polastil Ijudi atrašea obnp. Nekteri so ee vlegli živi v grobe ia ao čakali oadi srarti. V drugi polovici štiraajatega etoletja je bilo aekoliko boljae, dnsiravao še so imeli aokteri semtertje kugo, ker ai več morila tako strašao L. 1353 so jo iraeli v Ptuji1), 1. 1358 v Podsredi ia 1. 1385 pa v maribornki okolici8). Koliko jib je po teh krajih podavila, aam ae pove aobeao porocilo. Kakor ae je to stoletje začelo slabo, tako se je tudi koačalo slabo, kajti l. 1396 so prihruli Turki prvikrat aa sloveaako zemljo. Izropali ia zapalili so me.sto Ptnj ia v aužnost gaali več tisoč Slovcacev. V petaajstcm stoletji iaiamo le od dvuge polovice gotova in razumljiya poročila o kugi. V tem stoletji je žirljeaje bilo v obče žaloatao. Premaogokrat so prišle t našo domovino kobilice, za njimi so aastopila slaba leta z lakoto, povrh je prišla še vojaka in sledajič tudi kuga. Dasiravao jc ktiga po Koroškem, Kranjskcm in tudi po Stajerskem morila že 1. 1449, se je doba britkosti za našo domoviao začela še le 1. 1472. V začetku tega leta ee je prikazala zvezda repatica z radečim ogajem jh dolgim repom, potem jo pa tri leta bila velika suša ia hada lakota, za ktrro je v malo tedaili nmrlo 1000 ljudi. Posebao 1. 1473 je solnce tako silao pripeka'o, da so se semtertje gozdi vžgali ia so vsahaili vrelci, potoki in. reke. Po aekterih krajih so morali vodo za drag dcaar kupovati; — toliko obilneje so pa tekle zato solze britkosti, kajti prirazbijali so Tnrki aa Štajersko ia aapravili maogo škode, pri odhodu pa še zapiistili v spomia — kugo. Celje, slov. Gradee, Vitanje, Koajice, Veleaje, Šalck ia drugi kraji so imeli od obejih veliko trpcti. L. 1474 aii pa že 1. 1447 je morila kuga brž ko ae tadi v gorajegradski okolici, kajti oadotai prebivalci 80 postavili aa Stražah cerkev v čast sv. Barbari, ktero ljndje že od nokda.j kot priprošaico v smrtai aevaraoati ia kugi izelo častijo.3) Najhujše je bilo l. 1480 za celo deželo. Turki in Madjari ao ropali ia požigali hiše. kobilice so žrle ia pokoačevale pol,]a, kuž- ') Ferd, Raisp, Pi>ttau. *) Dr. Puff, Marburg II. 86. 3) Orožen, das Dekanat Oberbiirg, 84 ne bolezni fso pa aiorilp ljndi ia živad. Tndi v M.ib 1481. MS6. HsS, 11!» 1 ia 1495 so se po nckterib krajih na.šo domovine prika/ale zpIo aalezljive bolezai. Kar zade.va ŠPstiiR-jsto stoletje, sme m rcči, da ai bilo boljše od prejšnjib , kajti tudi oao je priaoslo v aaSf kraje različao nadloge — raed ajimi kugo. Ze leta 1519 se je prika la v Ptuji, 1. 1521 in 1523 pa tndi v drngih krajilt. Toda takrat še ai davila tako strašao. kakor 1. 1529. Kar takrat ai koačal ia v aužaost tiral divji Turk, vzela jc kuga. Prelepo slovcaske gorico ho poatale tužao mrtvišop, kajti so zgubile večiao prebivalcev. Se dea deacšaji aam kažcjo kaineaati spoaiinki prostorp, kamor so za kugo umrle pokopali. Take križe najdoA pri sv. Ilji. zgornji sv. Juagerti, okoli Jareniae ia sv. Lonartu, pri sv. Jurji na Goričkem, sv. Jakohu, sv. Benodiktu, sv. Aatoau itd. V tcm letu so po Slovp.nakem bile vpoljaae bratovščine sv. Boatjaaa, da bi po ajegovi priprošnji kaga preaehala. Tudi eeščonje av. Roka in 14 pomočnikov ae je širilo po naši domoviai iu kuga je za aekaj ca.sa proaehala. L. If)'i2 a« je pa ne le aa Ncaiškem, aiapak tudi aa gornjem ia apodnjom Stajerakem zopot prikazala. V celjski okolici — prcd vsem tik kraajake inoje morala je hudo razsaiati , ker je večina grajšcakov pobcgaila. Tudi prihodajo leto je se aiorila okoli Maribora. Na potn, ki iz Maribora v Kamco pclja, imel jo iick križ do aajaovejših časov lctno štcvilko 1543 ia oadi ae )(• kazala tadi jama, v ktero so za kugo umrle pokopali. (Daljc sledi.) Siuešuica 21. Barnsast deda prištorklja k brivcu v sobo pa ee zacudi. ko zagleda oadi svinjfie. ,,Za božjo voljo, mislitc tukaj svinjče Ivlati?" vpraša brivca Ta mn pa odgovori, da sviajeta ac mia!i klati, ampak da se aa ajcm aovi učeaec briti nci.