S«. 256 Mtiiu Mm v ifim (Mi cmiti ca ti pata)
lah j (a. izvzemil pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica Frančiška ▲siikcga it 30. I. nadstropje Dopisi naj m pošiljajo oredaiitnc. Neraakimn ptoma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj hi odgovorni urednfli Antoa Oerbec — Lastnik Uskarea Edinost Tisk tiskarne P ; ^	« — ^
znaša za mes« L 7 —, 3 mesece L 19.50, pol leta L & Za inozemstv* mesečno 4 lire vet — Telefon urcdnij
v sobote 29. oktobra 1922
Posamezna številka 20
Ci...
Letnik XLVS1

Posamezne iteviike v Trstu In okoiid po 20 cent — Oglasi se tačunajo t iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikor nnt po 40 cent •smrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranUSka Asiikega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57.
KAPITULACIJA
Factovo vlado je nenadoma omajala razpolaga to gibanje s pravo pravcato ar-krfea Na zadnji seji ministrskega sveta, mado, katero diči slepa pokorščina napram ki se je vršila pred včerajšnjnn zvečer, so i njenim načelnicom.
* —- • *	-—*- 1Uspeh splošne fa£i»tovske mobilizacije
pa je knel odločilno važnost tudi za ve* nadaljni razvoj fašizma samega. Od zadnje splošne stavke datira pravzaprav teti po*
* t.	«?»• 1 • ?____..l-MArilnatćui ctrani
sklenili vsi ministri izročiti svoje listn'ce na razpolago ministrskemu predsedn ku. O tem dogodku je bilo izdano uradtio po*
ročilo, v katerem se povdarja, det so se _x________________.	#	.
ministri odločili za ta korak, da bo mogel hodi na Rim, ki je ena najznačilnejših strani g. Facta čim svobodneje in neodvsneje splošne državne krize v Italiji in ki je *z-
proučiti pol lični položaj, ki je nastal v sled zadnjih dogodkov na polju italijanske no* tranje polit ke. Ministrski predsednik — pravi uradno poročilo dalje — se je svojim tovarišem zahval J za zaupanje, ki so mu ga s lem izkazali, ki si je pridržai popolno svobodo za svojo adđoč'tev.
premeni fašizem v pravo revolucionarna gibanje s končnim ciljem, izpodriniti sedanjo liberalno državo in se polastiti vlad«. Vsled tega je knela vlada od zadnje splošne stavke do danes sto prKk, da se odloči za skrajni korak, t j. da porabi proti fašizmu svojo oboroženo silo. FašistovAe bojne
Navidezna knaroo torej opraviti s krizo,; organizacije pa so bile že tako močne,
• * • . * 1___*__1 T A__- - *__1____1 — 1—	1 • ___i! _* *--------rvirn 11. VDP oatnt 1
da
ki je in ni kriza. V tem smislu se je izjavil bi "proti njim ne zadostovali več sami vaav tudi g. Facta sam, ki je rekel časnikarjem, nostni oddelki, tako da bi morala vlada da se njegova vla<La re sme smatrati, da zopet zastaviti armado. Toda «liberalna je odstopila. Ministri so mu dali svcrje list-; država*. oziroma vlada se nahaja v tem aice na razpolago in to da je vse. Zgodbo \ oziru v isfi zadregi, v kakršni se je nahajala pa je to v sled vznemirljiv h vesti o mo-jv letih 1919.-20 spričo boljševičke nevar-tenju javnega reda, ki so se širile te dni, in nostL	_ _	t
predvsem pa radi tega, ker se vršijo za j Spričo vsega tega je bil položaj hrbtom sedanje vlade že več dni pogajanja ralne države* dokaj jasen. Ta njen pobožaj za sestavo novega ministrstva. On da bo je tem bolj kritičen, ker ni nikakega upa-ostal na svojem mestu. dokler mu bo dol- nja, da bi ji priskočila na pomoč kaka žnost tako velevala.	protifaš stovska polička, kakršna se je bila
Kakor vedno, odkar ga poznamo, se nam pojavila proti boijševiški nevarnosti v je pokazal g. Facta tud- to pot kot nepo- obliki fašizma. Vse zadržanje Factove vla-boljšljiv optimist. Toda to pot je njegov de je jasno dokaizalo, da se je točno zave-optimizem le navidezen. V resnici se g. dala svoje zadrege. Resnost položaja ni Facta popolnoma zaveda pc&ožaja svoje mogla ostati prikrita n'ti posameznim po-vlade in svojega. Edini korak, ki mu pre- litičnrm strankam, ki so se začele ena z& ostaja, je ta, da pode kralju ostavko celo- drugo dobrikati fašizmu in mu ponujat' so-kupne vlade. Da je to ed ni izhod iz seda- delovanje. Vlada in stranke so zastavljale nje zadrege, o tem so si edini vsi važnejši v zadnjem času -vse svoje moči, da pndo-listi italijanske prestolnice. In tega mnenja bi jo fašizem za postavno rešitev krize, je gotovo t udri) g. Facta sam. Korak njego- Tud: pogajanja, ki so se vršila «za hrbtom> vih ministrov je bil tako lcgičen, da je po-'vlade med Giolittijem in fašisti, so zasle-polnoma upravičeno domnevanje, da je bila dovala ta važni cilj.
vsa stvar vnaprej domenjena in da se je le Napetost je dosegla svoj vrhunec v za-čakal primeren hip za č^m primernejšo četku tega tedna s fažistovskkn shodom v predajo.	i Neapolju. Obenem pa pomeni ta shod tiscL"
Bistvo sedanje izvenparlamentarne krize začetek razpleta krize. Mussolinijeva iz-Factove vUide je namreč v tem, da pomeni java, da je fašizem pripravljen korakati popolno predajo tako'imenovane liberalne pod gotovimi pogoji po poti postavnosti
države pred fašizmom. In le kot taka more imeti sedanja kriza sploh kak pomen. Kakor smo ravnokar naglasci, je to naravni in logični zaključek vse dosedanje Factove politike napram fantovskemu gibanju. Za * sa svojega prvega in drugega ministrovanja ie stal g. Facta neomajno na stališču popuščanja in lepil besed. Mussolim je napravil Factovi viadi veKko krivico, ko je rekel v svojem neapoljskem govoru- da je smatrala fašistovsko vprašanje za vprašanje javne varnosti. Ako b; bilo temu tako. tedaj bi bila morala vlada že davno nastopiti proti fašizmu m že davno bi bilo moralo priti do tstejja groznega spopada, s katerim se je mesece in mesece strašila italijanska javnost. Predvsem pa bi bila morala brez usariijenja razpustiti fašstov-ske bojne organizacije in prisiliti fašizem, da bi se držal strogo poti zakonitosti kakor vse druge politične stranke v deželi.
Nobena vlada pa si ni uipala storiti ne enega ne drugega koraka. Tedaj, ko je bil fašizem le Dekaka protiboljševiška pol ci>a, ji ni šlo v račun, da bi proti njemu nastopila, ker ji je delal veliko uslugo. Ako bi se ne bil pojavi fašizem, bi bila morala vlada rabiti proti proletariatu armado, ka* pa bi bilo za njo veliko bolj kočljivo. Ta doba v razvoju fašizma, t. j. doba protiboljseviške policije, se je končala ob prilik" zadnje splošne stavke, proii kateri je nastopil fašizem s splošno mobilizacijo vseh svojih sil. In pri tej pril ki s« je pokazalo, da je sila fašizma ogromna, da i poletom.
je bila tista dobrodošla deska, katere so se Factovi potapljajoči se ministri oprijel'. «Ali nam bodo vlado dali, aii si jo bomo vz«Ji>. Za liberalno državo je napočil s tem usodni hip: Ali sedaj ali morda nikdar več!
Tako je sedanja vladna kriza neposredna a obenem popolnoma logična posledica neapeljskega fašistovskega shoda. Medtem ko so bile zadaje tri kr ze, ki smo jih doživeli v sedanji zakonodaji skoraj v vsakem pogledu protifašistovske, je pa sedanja sko-z In skoz fašisiovska krza, katere ni povzročili položaj v parlamentu, temveč položaj v deželi, kakršnega je u-stvaril fašizem s svojo agitacijo. Vsledi tega je ves njen pomen v tem, dar se fašistom o-mogoči sodelovanje v vlad'. Spričo neznatnega števila njihovih poslancev je jasno, da se da za fašizem povoljno rešiti le iz-venpariamentarnim potom. Isti raizlogi pa govorijo na drugi strani za to, da bo Ho sedaj le za sestavo nekake volilne vladie. katere gUavna, na'l'o^a- bo ta, da izvede volitve in da na ta način fašizmu možnost, da pokaže postavnim potom, kolika je njegova prava moč v državi.
Sedanja vladna kriza ie najpomembnejša in najodločiinejša med vsemi dosedanjimi, ker bo gotovo pomenila važen mejnik v razvoju notranje prirfke v povojni Italiji. Obenem pa je tudi «najča*tnejša» oblika, v kateri je mogla »liberalna država® kapitulirati pred fašizmom in njegovem nasilnim
Italija
Povratek kralja v Rim
PISA, 27. Ob dveh popoddne je N. V. fcralj odpotoval s posebnim vlakom v Rim. Spremlja ga prvi pobočnik general Citta-dni.
Kriza v Factovem ministrstva — Vlada je sklenila, da bo podala ostavko
RIM, 27. Sinoči se je vsled poročala v nekem večernem listu raznesla vest, da utegne Factovo ministrstvo v vsakem hipu demisionirati. Povod temu je diala okoliščina, da je m nister javnih del Riccio dal svojo !istnico ministrskemu predsedniku na razpolago. Pozneje se je razedjelo, da je bila vest vendar nekoliko pretirana. Vlada je res odločila, da predloži kralju ostavko, sicer pa se bo to zgod io šele v prihodnjih dneh. Do sklepa vlade je prišlo takole:
Po razgovoru z ministrom Ricciom, v katerem mu je podal ostavko, je ministrski predsednik nemudoma sklical minstre k posvetovanju. Prišli so vsi razen <iveh, ki sta odsotna in zadržana Predsednik kabi-ieta je zbranim ministrom obrazložil položaj, kakršen je nastal vsled demisije ministra javnih del Riiccija ter jih pozval, naj se v tem pogledu izjavijo. Spom njal jih pa je na nedavni sklep ministrskega sveta samega, dia bodo ostali člani vlade složni ter da ne bodo dajaB posameznih ostavk. Vlada bo ali ostala aJFpa bo Celokupno odstopila. Poroc lu predsednika je sleaila petuma razprava. Nekateri ministri n. pr. /addei, Alessfc>, Amendcia, Schanzer in Paratore so se izjavSi za takojšnjo demisijo. Popolari so izjavili, da so 6icer v načelu protr vsaki ministrski krizi izven parlamenta, <ia pa bod« pritrdili, ako Riccio
vztraja prt svoji ostavki Ker 9e ni mogel doseči odločno pozitiven uspeh, je končno kabinet sklenil da bo podal kralju svo^o ostavko. SSužbem razglas demisije pa se odloži iz naslednjih razlogov: kralj je odsoten in b lo bi) nekonstituciosielno, ako bi se objavila ostavka preden se je naznanila kralju; dalje se še niso zaključili razgovori med nekaterimi odličnim: parlamentarci glede sestave novega kabineta; tudi sta dva ministra odsotna in kočljivi pogoj1 jav~ I nega reda zahtevajo, da ostane vlada na svojem mestu vse dotlej, dokler ne bo sestavljena nova.
Ker ni prišSa nepričakovano, ni vzbudila kriza nobenega posebnega vznemirjenja. Pač pa je izzvala veliko zanimanje v v®®j javnosti Nekateri tukajšnji listi pri,p;-sujejo sedanji krizi izredno vaižnost. «Kriza nri samo ministerijelna», pravi «Giornale di Romaj*, «kriza je državna*. Glede sestave nove vlade se delajo razne kombinacije. Govori se tudi o moinosti ministrstva Salandre in fašistov.
Jugoslavija
Proslava kmnaaovske bitke
SKOPLJE, 27. Stara prestolica, stari Dušanov grad, je bila te dni v proslavo ku-manovske bitke čarobno razsvetljena. Zgodovinski starodavni most ob Vardar ju je , bil naravnost v bajni1 luči. Zvečer je bila v narodnem jšledadiŠ&i slavnostna predstava. Sledil je tudi banket, na katerem je go-: voril predvsem škopljanski metropolit j Varnava, (pozdtravljaoč kraJtja in kralj:co m pozdravljajoč hrabro srbsko armado ki je osvobodila srbski narod v St Srbiji in Makedoniji izpod turškega jarma. Zelo navdušen in patr iotski govor je knel občiivki
odbornik Obra<lovi£. Gororifi so dalje minister Marko Tri&ovsć, t imenu Hrvatov zagrebški ii—lšliirf Bauer m v imenu Slovencev dr. MHjutm Zarnik, koi zastopnik prestoiice Slovcoiie. Govori je tudi Lazar Car v imenu bojevnikov solunske fronte, dobrovoijec iz Splita Ružić. Kapetan Peru-nović je vzbudil splošno pozornost, ko* je nastopil z gu&Urji, epevajač veliko osvo-bocfilno bitko pri Kumanovu. Mesto Skopi je je b!lo pravi izraz narodnega ujedinjenja. Po mestu so se sprehajale narodne noše od Triglava do Vardarja, od Jadrana do Timoka. Videti je bilo tudi prekrasne slovenske narodtes noše. ki so jih vsi občudovali.
Jugoslovansko odposlanstvo na velikih na-rodaik svečanostih t Pragi
EELGRAD, 27?'Vč«raj zjutraj so odpo-tovali v Prago zastopniki vlade in narodne skupščine, da se udeleže velikih narodnih svečanosti CehoslovaSke republike oh obletnici narodnega in državnega osvobo-jenja. V Prago so odpotovali minister financ, dr. Kumaaudi, ki bo ob tej priliki vod'1 razprave o stabilizaciji tečaja jugo-skrvenskega dinarja s čehoslovaškim finančnim ministrom Rašinom, dalje minister -poljedelstva Ivan Pucelj, minister pošte dr. Mibad'nović in minister za narodno zdravje Omerovic. Odpotoval jo tudi predsednik narodne skupščine dr. Edo LukJnić s 66 narodnimi poslanci. Na meji Cehoslovaške republike j h pozdravi posebna delegacija tehoslovaske narokSne skupščine z dr, Uhlirem na čelu. Čehoslovaških narodnih slavnosti se udeleži, kakor poročajo bel-grajski listi tudi bćrii Radićev pristaš poslanec Karel HSusler.
invalidski kongres
EELGRAD« 27. Dne 28. oktobra se bo vršil tukaj invalidski kongres, katerega se udeleže invalidi iz vse države.
Zrn obmejne hranilnice
BELGRAD, 27. Vsled večkratne intervencije demokratskih in SKS poslancev je obljubil finančni minister znatno pomoč za one obmejne hranilnice, ki imajo naložen svoj denar pri Verbandu v Gradcu in katerega bodo sedaj zastopniki Narodne banke zamenjali po sedanjem kurzu, ker bi sicer ta zadruga propadla. Takih hranilnic je v drŽavi 27.
Novi drobiž ▼ Jugoslaviji BELGRAD, 27. Vlada je pooblastila finančnega ministra, da sme kovati novce, in sicer novce po 25 para skupno za 12 milj ono v dinarjev, dalje za 18 mŠjjonov dinarjev novcev po 5 do 10 para. Minister bo sam odločil, koliko novcev po 5 in koliko po 10 para naj da kovatL Novci po 25 para se bodo kovali iz bakronika (75 odst. bakra in 25 odst niklja), novci po 5 in 10 para pa bodo iz game.
ČehoslovaSka
Pvluuat m nova čehoalovaika vlada,
PRAGA, 27. Prvi dan razprav v zbornici gled izjav nove vlade je potekel jako mirno. Poslanec Krepek je rabil ostre besede, govoril je kot predsednik nemSke parlamentarne unije. Na ckugi strani se pa je tudi on resno pečal z gospodarstvenim! potrebami. Na splošno se lahko reče, da nemška in komunšsti-čna opozicija prodirate v bistvo stvari. Obe poudarjate gospodarstveno krizo ter zahtevate mere proti njej.
V senatu so zastopniki slovaške avtono-mistične ljudske stranke večkrat prekinili govor vnanjega ministra BeneŠa . obdolžujoč ministra, da se ni pogajal z dolino skrbnostjo ▼ spornem vprašanju med Cehoslovadko in Poljsko. L j. v vprašanju Javorine. Toda Be-neš je zavrnil vse obtožbe; poudarjal je, da je pred enim letom sam voditelj ljudska stranke Hlinka zahteval, naj se Javorina odstopi Poljski, in danes napada vlade.
Imunitetni svet poslancev je odobril izročitev nemško-nacionalnega poslanca Baerana sodni ji, ker je obtožen veleizdaje in žptjonaže na korist Ogrske, kar se je odkrilo pred 14 dnevi. Pokrajinske sodaije zahtevajo, da se izročijo še sledeči poslanci: Schollich, Han-reich, Brunar, Matzner, K6rmeady, dr. Feyr-feil, Patzel in Jokl, ki so tudi obtoženi veleizdaje*	__
Romunska
Konflikt med Romunijo i* Madžarsko
BUKAREŠTA. 27. Zunanji minister Du-ca je izjavil v zunanjem parlamentarnem odboru, da bo Romunska protestirala pri madžarski vladi radi govora poslanca Szi-lagyja, ki ga je imel v madžarskem parlamentu ob priliki kronanja romunskega kralja. Vlada je mnenja, da tako sovražni nastopi ne bodo zboljšali položaja med o-bema državama. Tudi belgrajska vlada in praška vlada se boeta pridružiti demarši, čas'še ni določen. Poslanec Szilagyi je dol-žil Romunijo nelojalnega ravnanja z na« rodnostnimi manjšinami in izjavil, da bo Madžarska skušala na *sak način, Če treba tudi z orožjem, zopet osvojiti Sedmo-graško.	_
Francija.
RazpošUjater rabil » odcMter pri kna-
PARIZ, 27. Glede organizacije mirovne konference m Torči^ so znane sledeči informacije: V Moskvo s« je poslala- racfio-brzoja vka» s katero ee vabi sovjetska vlada, da odpodje v Lauaanno svojega pooblaščenca, ki se bo udeležil razprave o morskih ožinah. Bolgarijo bodo iatotakp zaprosili, da se bo dala zastopati pri tej konferenci. Zavezniška država bodo praski Ze.
din jene države, naj odpošljejo na konferenco v Lausannno pooblaščenca, ki naj bi po možnosti imel večjo oblast nego na med zavezniški konferenci v S. Remu, kjer so se že obravnavala vprašanja, ki so btla v zvezi z Vzhodtom. Švicarski vladi se bo sporočilo, da bi zavezniške države želele imeti konferenco v La<usanni. Francoska vlada ni še glede izbire svojih pooblaščencev sklenila ničesar.
Državni proračun
PARIZ, 27. Na včerajšnjem sestanku poslanske zbornice je poročal finančni minister De3asteyrie o finančnem položaju. Minister omenja, kako da imajo od leta 1913. dalje vse državne bilance na svetu deficit. Kar se tiče Francije, je njeno finančno stanje povzročeno po jamstvu s strani Nemčije. Strogo vzeto bi se morale 4 miljarde frankov v francoski bilanci pripisati Nemčiji; te 4 nrljancie so rente svot, ki jih je Francija dala v predujem Nemčiji, toda v resnici jih mi nismo naprtili Nemčiji. Govornik je nato na*glaial napor a strani francoske vlade za zmanjšanje izdatkov potom skrčit ve stroškov za javno J upravo in trdil, da je Francija dosegla v ' b'Janci skrčitev vojaških stroškov, ka-koršne se ni posrečilo doseči nobeni drugi državi Število uradnikov, ki bi se po sklepih parlamenta moralo znižali za 50.000, se je do 1. oktobra t. 1. zmanjšalo za 36 tisoč. Želja zbornice se bo izpolnila popolnoma še pred koncem tekočega leta. Finančni minister je omenil, da je skupiček davkov poskočil od 5 na 18 nrljard, kljuE temu da je Francija imela 1 miljon in 500 tisoč mrtvih in 1 miljon in 200 tisoč pohabljenih; breme za davke, ki je leita 1913. znašalo za vsako esebo 460 frakov, znaša danes 2478 frankov. Glede dobodarine, je rekel minister, da je potrebna, štiri miljarde deficita pa da se bodo lahko pokrile z dokladami k dohodninskemu in zapuščinskemu davku. Delasteyrie je trdil, da je potrebnih kakšnih 20 miljonov za to, da sa ne zakasni delo za obnovitev odrešenih dežel, ter naglašal, da je Nemčrja. kateri je Francija dala v predujem 96 miljard, plačala samo stroške, ki so biii povzročeni po vojaški zasedbi nemških pokrajin, za obnovitev pa da ni plačala ničesar. Govornik je povdarjal napore, ki jih je napravila Francija v letu 1922. in ki jih bo nadaljevala v letu 1923., ter je izjavil: «Na dohodke od leta: 1921. bomo imeli gotov pOTastek dveh miljard. porabii bomo 3"7 miljard manj, na posodo pa bomo vzeli za 8'9 miljard manj. Državna posoijla niso bćla izgubljen denar, temveč so pomagala obnovitvi) po vojni razdejane Francije. Ko vidimo, da sfe tako razdrapana in razkosana dežela po« stavi zopet na noge v takih razmerah, da napravi na finančnem polju napor, ki se smatra kot nemogoč in neSzvršljiv, da plača 80 miijardi na račun Nemčije, nimamo nobene pravice, da obupamo*. Minister je zaključil svoje poročilo z besedama: «Kljub tem-u. da smemo v skrajno težavnih razmerah in po s trasnHh urah, ki smo jih prestali tekom vojne imeti zaupanje v bodočnost, vendar ne moremo, zahtevati od naroda novih žrtev, predno ne ta dobi vtis, da smo primorali Nemčijo, da nam plača to, kar nam dcilguje.»
PARIZ, 2. Vsa današnja seja sc je bavila danes s finančnim poročilom, ki ga je podal finančni minister pred zbornico. Ministra so vsi navdušeno pozdravili. Nato je stopil na tribuno poslanec De Scampes, ki je pričel svoj govor in razvil obtožbo proti tobačnemu monopolu. Drugi del njegovega govora se je odložil na 6. novembra. Seja se je razpustila ob 19.30.
Francosko odposlanstvo v reparacij«ki
komisiji.
PARIZ, 27. «JotiraaK javlja, da bodo člani francoskega odposlanstva v reparacijski ko misiji Barthou, Beauclaire, Pinoste, nadzornik financ, in A?old, cestni inženir; odposlanstvo bo odpotovalo v Berlin v nedeljo.
Anglija
Bonar Law o zmagi pri bodočih volitvah.
GLASGOV, 27. V govoru, ki ga je imel včeraj, je Bonar Law izrazil svoje uverjenje o zmagi konservativne stranke pri volitvan.
Bonar Law o vzhodnem vprašanju.
GLASGOV, 27. Na nekem volilnem sestanku je Bonar Law, govoreč o vzhodnem vprašanju, naglasa! možnost sporazuma med Anglijo, Francijo m Italijo in izjavil, da bosta Grčija in Turčija skoraj gotovo sprejeli sklepe zaveznikov. Giede reparacij priznava govornik posebni položaj Francije in nevarnost, ki ji preti, in razumeva njene nujne potrebe za obnovitev porušenih pokrajin. Nemčija lahko plača Franciji — je dejal — m Francija je istega mnenja. Edino navzkrižje, ki obstoja v točki med Francijo in Anglijo, se nanaša na boljši način, po katerem bi 3e moralo priti do izida. V interesu Evrope morata obe državi ostati skupaj. Angleška vlada ne želi narediti iz Dardanel in Gallipolj* nov Gibraltar. Pogodba s Turčijo bo dovolila angleškim vojakom, da se povrnejo v domovino. Izjave, ki jih je podal pozneje govornik o vzhodnem vprašanju in o notranji politiki nove vlade, se krijejo s stališčem, navedenim v proglasu, ki je bil razposlan volilcem.
Izjave Bonar Lawa t volilnem proglasu
GLASGOW, 27. V nekem proglasu na voHlce izjavlja Bonar Law, da je za Anglijo skrajno pot^lbno, da se kmalu in^popolnoma povrne k normalnemu režimu kz pred" vojne dobe; na ta način se bo njen položaj v notranjosti države in v inozemstvu u-mirii in utidiL Kar se tiče odnošajev z inozemstvom. upa Bonar Law, da bodo po-ga^anja za uredftev krke v vzhodnem vprašanju dovedla do resničnega in traj-l
nega miru. Trdj, da mora biti prijateljstvo z Zedinjenimi državami ena glavnih smernic britanske politike. Bonar Law izraža svojo naklonjenost ratifikaciji angleško - irske pogodbe in normalnemu in mirnemu razvoju Indiij. Kar se tiče notranjega položaja« je dostavil Bonar Law, da je njegova glavna skrb stanje trgovine in vprašanje nas lavlje nja delavcev; prepričan je, da se more doseči pravo ozdravljenje z razmahom trgovine. Bonar Law trdi, da bo v zunanji politiki vlada delovala v popolnem sporazumu z Dominioni ?n z indijo ter zaključuje tako-le: «Na vseh naših sestankih a inozemskimi vladami imamo mi namen zavzemati staF-šče zvestega napolnjevanja obvez, ki smo jih prevzeli nase, vendar pa sino odločno pripravljeni, ne prevzeti no* vih obvez in skrčiti obstoječe, ako bi u-godna priika kaj takega svetovala. Da smo zmagali v vojni kljub velikim težkočam in različnim mnenjam, moramo pripisati polnemu sodlelovanju z naikni zavezn ki, in ravno a pomočjo* tega odkritosrčnega in popo!nega sodelovanja z vsemi zavezniki v iefcem smislu upamo mi, da bo mogoče rešiti vel ke in težavne probleme, pred katerimi sedaj stojamo».
Državljanska vojna na Irskem
LONDON, 27. Kakor poročajo dublinrki listi, je obrazovala republikanska stranka na Irskem novo vlado. En član te vlade je Bartou, eden sopodpisnikov angleško-ir-ske pogodbe.
Rusija
Čitove čete vkorakale v Vladivostok
VLADOVOSTOK, 26. Čitove čete so vkorakale v Vladivostok. Civilno prebivalstvo j'h je sprejelo z velikimi simpatijami V mestu vlada popoln red.
NsmšUa
O poHtikz Wirtha za izpolnjevanje Neničifi naloženih obvez
BERI IN. 27. Na napade s strani raznih časopisov, ki sa nepravilno razlagali politiko izpolnjevanja obvez, naloženih Nemčiji od mirovne pcgodibe, pravi «Germa-nia», da je Wirth izjavil dne 10. imrjnika 1921.: «Nekoristno.' bi bilo izgovoriti en «da», ako nii človek odlločen, da bo šel do skrajne meje svoje možnosti za izpolnitev naloženih mu obvez.*. Časopis dodaja, da je Nemčija nape-a vse svoje sile. da bi prepričala svoje prejšnje sovražnike o svoji dobrr volji, to so bili napori, ki jih pref Nemčija v resnici ni nikdar napravila in k! so Sli za tem, da ustvarijo atmosfero, ki bi ne dovolila, da bi se od Nemčije še dalje zahtevale nemogoče stvari. Od obeh strani se sedaj zahteva od Nemčije, pravi nadalje list, da se določi' realna meja možnosti s strani Nemčije. Ne gre tu za izpolnitev obvez pod vsakimi pogoji, temveč za izpolnitev v mejah možnosti. Ako Wirth sma* tra, da je priSel čas, v katerem se lahko govori o gospodarskem in političnem obstanku nemške države, bo Nemčija lahko vračunala v svoja aktiva važno vrednost svojih dpsedaj izpolnjenih plačiL Prišel je čas, da se naredi obračun. Časopis zaključuje: «Te dni bo morala napisati repara«. cijska komisija zadnje poglavje politike za izvršitev pogodbe. Morebiti bo komisija proučila položaj z večjo prav'čno6tjo in odkritosrčnostjo, nego delajo to sediaj razni časopisi
Razprave o trgovanju z devizami.
BERLIN, 27. Pod predsedstvom drža\aega kancelarja so se včeraj sestali poslanci skupine buržujskih strank, ki se ie utanovila v teh dneh, ter razpravljali o oaloku glede trgovanja deviz; bavili so se tudi z drugimi vprašanji gospodarskega vprašanja. V zadevi trgovanja deviz se je dosegel sporazum. Razprave se bodo nadaljevale jutri. Kancelar Wirth je sprejel danes dva inozemska finančna strokovnjaka, ki sta včeraj dospela v Berlin, in sicer Švicarja Dubois in rusa Borisa Calerko.	_
Vzhodno vpraSanie
Zedinjene države na konferenci v Lausannl
LONDON, 27. Iz Washingtona brzojav-Ijajo: Ako se povabi ameriška vlada na udeležite v pri konferenci za vzhodno vprašanje v Lausanni, bo vlada brezdvomno rada imenovala poluradnega opazovalca, kateri bo lah bo razložil stališče Zecfnjenih držav v v$eh vprašanjih* ki se bodo obravnavala. Pravi se. da pomeni navzočnost poluradnega opazovalca prvi korak za eventualno udeležitev Z edin. jenih držav pri sklepanju pogodbe v Lausanni.
Ostavka minislra za znn^nfe zadeve CARIGRAD, 27. Juncui Kemal, minister za zunanje zadeve je šz. zdravstvenih vztoh kov podal svojo demisijo.
Grčki princ Andrej aretirali
ATENE, 27. Vsledi nepovoljnega izhoda preiskave, ki se je vršila te dni proti princa Andreju, bratu bivšega kralja Konstantina, je bil dan ukaz, da se ima princ aretirati Ob doli en je, da je on glavni krivec nesreče grškega poraza v Mali Aziji. S Krfa, kjer se nahaja sedaj, ga prepelje v Atene torpe-dovka, ki j^je vlada poslala ponj.
m za Mm tfrr n n oaj Mm se n iraie!
Dnevne vesti
Dre mUfardi za Tajno odškodnino. Uradni lisi generalnega civilnega komisariata za Jidijsko Krajino «Osservatore Trie-6imo» odi 26. t. m. je objavil kr, odlok od J9. februarja 1922., s katerim se dovoljuje izdaja zakladnih nakaznic za zadnji dve mil jar di liar. ki sta namenjeni za povrnitev vojnih škod in za obnovitev po vojni razdejanih pokrajin.
Položaj Italije v očeh dveh priznanih italijanskih politikov. O političnem položaju Italije sta nedavno spregovorila moža, ki nista sedaj ravno v ospredju dogodkov, ki pa sta priznana «zakulisna mojstra^: Nitti in Giolitti. Gledata položaj vsak po svoje, prihajata do istih zaključkov, Nitti pravi, da je težki polžaj Italije posledica mirovnih pogodb in zatiranja premaganih osrednjih vlasti. Francija je ona, ki moti neprestano evropski mir; angleška in italijanska politika imaia iste cilje. Nitti opozarja na to, da notranji boji cepijo in uničujejo delavne sile. Prihaja do zaključka, da je pred vsem potrebno več dela, ter izjavlja suho: Jednostavna sprememba vlade ne more rešiti vprašanj, ki so vedno ista. — Giolitti je šel v svojem govoru mimo mednarodnega položaja Italije. Zato pa je orisal notranji položaj zemlje v tam bolj črnih barvah. Da ie današnji položaj neugoden, je po njegovem mnenju krivo v prvi vrsti pomanjkanje socialnega miru. Prej ne bo reda in blagostanja, dokler ne pride do socialnega pomirjenja. Treba je ustvarili boljše socialne razmere, bogastvo se mora razdeliti v pravičnejši obliki, a neva stranka — faišstovska — mora opustiti tvoje nasilne namene ter skušati, da pride do veljave zakonitim potom. Ko ;e on, Giolitti, napovedal pred enim letom za letošnje poslovno leto primanjkljaj 6 milijard, ga je vse napadalo kol krivega proroka a letos se že izkazuje primanjkljaj, ki se bliža 7 milijardam. Ce se kmalu ne obrne na bolje, bi znalo priti do katastrofalnega padca lire. In kaj naj nato Italija začne, ko potrebuje sirovine in živež iz inozemstva. Giolitti je celo izrazil mnenje, da bi Ziialo priti do iste nesreče kakor v Avstriji in Nemčiji, a rešitev vidi ssmo v tem, da se narod pouči o resnosti položaja; da krajevni interesi in interesi slojev stopijo v ozadje in da se postavi na prvo mesto misel za državni blagor pred interese spojene z volitvami.
S temi rezervami sta se nato oba moža izrekla za nove volitve, samo če se izvršijo mirno.
Ta dva govora, držana na videz le kot prigodna, sta v resnici v ozki zvezi s sed?nj^m političnim vrvenjem. Posebno 7 črnih barvah, katere si je izposodil Giolitti, je namen cčii, klicati na treznost. Uspeh sta ta dva govora imela v Neapolju, kjer je Mussoiini pri vseh velikih za' tevali ubral bolj umerjeno noto. Ali pa se bo stara, izkušena mentorja tudi nadalje poslušalo?
Jugoslovanski Konsulat n Trstn (Piazz? Ve-nezia i) poziva sledeča lica da se Što pre prl-ja\re u kancelariji ovog Konsulata: Semolić I. Albin, Ozanc I. Ivan, Spes Viktor, Jecl Franc, Klemene Anton, Potočnik Franc, Grasner Štefan, Gajšek Jakob, Debeljak DrajJo, Ja-vornik Josip, Župančič Josip, Vidmar Franc, Veternik Franjo.
Žalostno, ampak resnično je, da se najdejo dandanes še ljudje, ki mislijo, da je šola nepotrebna reč. Slišimo namreč kaj čudne glasove z dežele, kjer so ponekod ljudje tako zaslepljeni, da jih treba siliti, naj požirajo sveje otroke v šolo. Učitelji jim morajo bafe cei6 groziti s karabineri. To je naravnost sramotno. Taki stariši vrše nad svojimi otroci najhujši zločin. Ni ga vzroka, ki bi opravičil tako nemarrost. šoloobvezna mladina mera v šolo. Dvcjen zločin zagreše stariši, ki uporabljajo ofrcjca v tako nežni starosti pri težkem delu, mesto da bi tfa poslali v šolo. Prvič cvira težko delo otroku njegov telesni razvoj, tako da bo v letih, ko bi moral biti pri najboljši moči, šibek in nesposoben za težje delo, da, često postane tak v svoji mladosti izrabljeni otrok celo svoje življenje v nadlego svojcem in samemu sebi. Drugi zločin je pa ta, da bo moral biti vse svoje živlfcn*e odvisen od drugih; da ne bo znnl niti podpisati svojega imena in ga bo vs?k !?hko opeharil in izrabljal, lcoKkor se mu bo zgubilo. Zato stariši, ne odtegujte svojih otrok šolskemu pouku!
Zaritzuva razsodba. Najvišji sodni dvor na Dunaju je te dri izdal razsodbo, katera tudi nas zanima, in ne s?.mc juriste, vsled stališča, ki je v njej zastopano. Zakonska Marija in Anton W. sta se leta 1908. sporazumno ločila ter se potom poravnave dogovorila, da bo mož plačeval ženi vzdrževalnino mesečnih 10 kron. Leta 1911. so se premoženjske razmere moža zboljšale in tedaj je žena tožila na zvišanje vzdrievalnine. Ta tofba je bila v tretji inštaaci odbita. Letos je žena zopet tožila na zvišanje vzdrževalnine. Tožbi je bilo v vseh treh inštancah ugojeno z obrazlože-
njem, da tu ne gre za povišanje vzdrievalnine vsled zboljšanih razmer moža, ampak za na-jednačbo (Angleichung) vzdrževalnine z osri-rom na zmanjšano nakupno moč denarja. Ženi Je bilo prisojeno 10.000 kron nm mesec namesto 10 kron.
«V kraljestvu palčkov.« Točno ob 5. in pol v nedeljo popoldne priredi Šentjakobska Čitalnica to bajno pravljično igro. Oprava in razsvetljava je čarobna. Zanimanje je velilko. — Oglejte si jo! Sedeži in stojišča so v predpro-daji danes zvečer od 8. ure zvečer naprej v gostilni D. K. D. pri Sv, Jakobu, v nedeljo zjutraj od 10 do 12 ravno tam. Popoldne se prične z izdajo listkov ob 4. uri.
PROSEK- Danes, ob 8. uri zvečer, bo predaval na Prošeku g. dr. Joahim Ražem »O zemljiški knjigi*. Opozarjamo na to predavanje posebno posestnike.
SOVRANIŠČE V torek, dne 31. t m. ob. 8. uri zvečer bo v dvorani gostilre Pertot predavanje «0 vremenskem prerokovanju«.
Društven« v^sti
Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 5. uri pop. redni društveni sestanek. — Odbor.
MDP. - Sv. Jakob."* Danes ob 20. uri redna oaborova seja. — Predsednik.
Zveza mladinskih društev. Jutri ob 3. pop. plenarna seja. —Predsednik.
Iz tržaškega življenja
Trije požari v eni noči s v nI. Fabio -Se vero, pri Sv, Andreju in v uL S. Michele. Bilo je pred sinoćnjim okoli polnoči. Po samotni ulici Fabio Severo so Šli nekateri mladeniči. Ko so dospeli v bližino lesnega skladišča, last tvrdke Mankoč, so zapazili, da se vali iz tega skladišča gost, črn dim. Par trenutkov pozneje so pa videli, kako se dvigajo plameni proti nebu. Eni so brž tekli v bližnjo kavarno «Fa-bris». od koder so telefonirali na glavno postajo ognjegascev; drugi so pa šli med tem časom v hiše poleg lesnega skladišča ter vzdra-roili z vpitjem stanovalce iz mirnega spanja. Kakor da bi treščilo, so bili vsi stanovalci na nogah, in ko so videli, da se čezdalje bliža nevarnost za n:ihovo imetje, so v naglici pobrali v stanovanju kar so mogli ter vsi prestrašeni zbežali na ulico. Na ulici se je nabralo med tem časom že mnogo ljudi. Kmalu so prihiteli vojaki iz bližnje bolnišnice in iz zaporov ter so s civilisti odnašali deske iz sosednega skladišča na cesto. Vse se je vrš.lo hitrr. Kmalu je trobentanje naznanilo prihod ognegascev. Plameni so že visoko švigali, ko so gasilci dospeli, zakaj skladišče je bilo polno desk. Gašenje je bilo precej težavno, ogenj se je namreč zelo hitro širil. Šele po 2. uri so dali c^njegasci znamenje, da je minula nevarnost. Proti jutru pa je bil ogenj že skoraj udušen. Skladišče je docela zgorelo, .kajti ognjegasci so morali skrbeti predvsem za omejitev požara.
Ko je bil ogenj najhujši, je nastala med jetniki v zaporu Coroneo velika panika: vsi so zthtevali, naj jih spustijo!
Med ljudstvom, ki so pomagali iznašati stanovalcem v hišah poleg skladišča nijhovo imetje, se je našel tudi neznanec, ki se je polastil cule perila. Vojaki so ga pa prijeli ter ga izročili policiji.
Vzroki siinega požara niso še znani. SkoeTa, ki je krita z zavarovalnino, se ni še cenila.
Vendar pa se suče okoli četrt miljona. * * •
Med tem časom, ko je gorelo v ul. Fabio Severo najhujše« je telefoniral neki Josip Sca-bini, inšptkior v glavnih skladiščih v novi prosti luk i, na glavno postajo ognjegascev, da je izbruhnil v tej luki, v hangarju št. 7 silen požar Par minut pozneje so prišli ognjegasci na lice mesta. V reč enem hangarju je gorelo na sed^m vagonov kuhinjske posode. Nahajala se je v velikih zabojih. Lep del hangarja je uničen. Kuhinjska posoda je bila last tvrdke Edjkordo Lewi s skladišči v uL Cesare Battisti.
Ognjegasci so udušili ogenj po večurnem delu. Škoda se ni še precenila. Vendar pa je
ogromna. Vzroki požara %iso znani.
• • •
Neki železničar, ki je šel včeraj ponoči okoli 1.30 po ulici S. Michele. je zapazil, da gori v žganjami Ivana Toddia v isti ulici št. 2. Šel je takoi na postajo ognjegascev ter jih o tem obvestil. Ti eo bili kmalu tam, vdrli v žganja rno ter pogasili v eni uri o<*enj. Gorela je velika lesena stena. Iz okolščin se da sklepati, da je ne nekdo zvečer po nesreči vrgel tleči ostanek cigarete v leseno pljuvalnico, napolnjeno z žaganjem. Pljuvalniea se je na ta način vnela, ter užgala rečeno steno, ki se je nahajala v bližini, škoda se ceni na več sto lir.
Čudna trebuha. Neki kraljevi stražnik, ki je p«truliral včeraj popoldne po ulici dei Sapone, je obrnil tam pozornost na dva suha možakarja, posebno pa na njuna trebuha, ki sta bila nesorazmerno velika. Ko sta zagledala moža stražnika, sta jo zavida
Vesti x CorIik«^a
SESTANEK ŽUPANOV V VIDMU PREKLICAN. Sestanek županov radi vojne odškodnine, ki je bil sklican ▼ V.dem za 29. oktobra, je preklican-
Iz AjdovScne. »Dramat;čni krožek v Ajdtovščini» otvori svojof jletošnjo sezono danes v soboto, dne 28. t. m. s češko izvirno Štibertovo dramo «Drama štir h revnih sten». Že naslov mm p°ve« ^a i® dejanje drame vzeto iz življenja onih, ki ne živijo v izobilju. Borba delavnega ljudstva za svoj vsakdanji knsh, kakor tudi za svoj narodni obstanek pod avstrijskim jarmom, v katerem so jecaje vse slovanske manjiine do osvoboditve, je verno podana v tej drami in bo gotovo vsakega zanimala, da se predstave udeleži'. — Ponovitev se bo vršiia v nedeljo, dins 29. t. m. ob 4. uri pop.
Iz Njivic pri Kojskem. Dne 8. oktobra t. 1. je priredilo društvo «Prosveta» iz Trsta pri nas predavanje. Predaval je g. dr. Povh, ki nam je podal kaj mnogo koristnih naukov. Predavanje je kar najboljše uspelo. Poleg zahvale društvu «Prosveta» in g. predavatelju moramo izraziti živo željo, da bi nam «Pro-sveta Čimprej zopet priredila slično pridavanje.
Št Peter na Krasu. Jutri, v nedeljo, uprizori prostovoljno gasilno' društvo v Št. Petru na Krasu veseloigro « Trije snubci* s petjem in sreč olovom. Prireditev se bo vršila v hotelu g. Gržina. Začetek ob 3. popoldne.
Vesti z Notranjskega
Planina pri Vipavi. Jutri, ob 3. pop. bo predaval na Planini pri Vipavi g. dr. Alojzij Povh «0 gospodarstvu*.
ŠIRITE „EDINOST
fiC
PODLISTEK
Igralec, ki dobsva.
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivah Košiićl
26
Svet je tu navajen vseh bizarnih, izrednih tto§; nihče se ne spotika ob nič, in pisano zmes izenačuje samo konverzacijska šega: dostojnost, poJtcnost, spodobnost, vljudnost spadajo vse med izobčene pojme. Ni to starodavno francosko ljudstvo, a tudi ne sedanje. Tu je zbirališče biaznov vsega sveta, ki so si dali «rendezvous*> (sestanek) iz vseh delov zemlje na takem kraju, kjer je vse prosto. Razposajen smeh, nesramni ogovori, razuzdane kretnje, neprikrito zapeljevanje, na dražbi podeljene milosti, sladkosneden lov na užitke — vse to teče sem pa tja, podi eno drugo, preži na žrtve, se baha in poraša, če je našlo, kar je iskalo, izda čact in poštenje ter se baha z izgubo sramu. — To vam je nepretrgan bazar (semenj) sle in slasti. Eden pride sem, da zapravi svoj denar, drugi pa, da bi kaj dal za denar. In na prodaj je tu r*m. V prodajainicah prodajajo pristne diamante poleg ponarejenih; m prodaj so tudi osebe, ki te diamante nosijo; razlika je le v cenah. — In če stopa ta a& ona dama včasih med pisanim rojem metoljav, t pogledom kake kne-ginja, v preprosti a dragoceni, do obradka
zapeti obleki iz težkega žameta, dama, ki gleda čez glave ljudi ter z veličanstvom boginje ignorira (preziraj poklone sijajne sodrge
—	ta je izmed vseh najnevarnejša. Tudi ta je ra prodaj — samć cena je silno visoka. — One slike (portreti) tam od kraja do konca dolge veže, z najliberalsejsim nedostatkom oblačil so vse na prodaj — s svojimi originali vred (t. j. z osebami, ki jih predočujejo). — In če se včasih preriva skoz pisano množico skromna poetava v črni obleki, da bi mogla priti k glavnim stopnicam, ki držć k stanovanju «monsieur»-jevem (vojvode Artois),
i mož, ki ima pod pazduho usnjato torbico z najnovejšimi depešami: — tudi ta je na prodaj
—	z depešami vred. — Zakaj «tatarski tabor« služi hkrati tudi v to, v kar služi zdaj žurnalistika: v širjenje novic. Tukaj je mogoče
i zvedeti najprej vse, kar se godi v velikem svetu — in tudi to, kar se ne godi. Tukaj je trg za čenče, za klepet. Občinstvo simo je poročevalec, pa hitrejši kot parni tiskovni stroj. Opoldne je borzna ažjotaža; kdor prihaja iz borze, niti sem, tukaj nadaljuje. Vsi plešejo kolo okrog »zlatega teleta*. Eno uro pozneje je tatarski tabor v vsem blesku; tedaj se prikaže elegantni svet, da pokaže potratni sijaj; tedaj debte galerije po finih vonjavah; ob treh prihaja izšeljeciško plemstvo, tedaj dišijo dvorane po pižmu (mošusu); ob treh se odpirajo kletna okna restavrantov; vonj kaperne omake in omake iz muškatovih j orehov vabi občinstvo h gurmanskim mizam; ' tedaj se gruča nekoliko razredči; mnogo ljudi
gre v jedilnice; a ostane jih še dovolj, ki niso navajeni obedovati ali še niso nikogar dobili, ki bi jih povabil na kosilo; tem v zabavo nastopajo poulični pevci, godci in potujoči prodajalci delikatšs; tedaj je čas Častnikov, ki vlečejo le polovico plače, in gospodičen iz « Kairske ulice»; diši po pogojenih pomeran-čnih olupkih; proti večeru pa, kadar se prižigajo neštete svetiljke sistema «Argand» in sveče sistema «Cheoreul», se meša dnevni roj s tistim drugim, čigar obraz in obleka zahteva ponočne razsvetljave, in tedaj se združuje in spaja vonjava, duh jedi, tobačni dim, aroma, para razlitega vina m žganja z vročo človeško sapo in s smradom sveč, tako da se vsak človek čuti v tem domaČega. Proti sedmim se potem -vse izčisti, kakor da bi pome tel — a še tedaj ostane na mestu, kar je izginilo: zgnetlo se je v gledališče. «Palais royal» ima dvoje velikih gledališč in vrhu tega mnogo zabavišč: ves hrup, vse ljudstvo se je tja preselilo. Tam nadaljujejo veKki semenj ob godbi in petju. Proti polnoči odpuščajo komedijant-•ki templji svoje roje in ve« Babilon vre, smejoČ se, pojoč, vpijoč naprej — in kakor pride, tako se tudi porazgubi po «punčevih dvoranah*, skos katerih razsvetljena okna je videti divje geste, plesne kretnje ob zvokih valčkov; skoz kako vrzel v vratih lehko pregledaš to ali ono lesketajočo sobano, čigar zrcalne stene razmnožujejo z odbijanjem svit dragih svetiljk — astralnih ali Carcelovih.
(Dalje).
v vežo hiše it. 5 v isti ulici. Cez par minut *ta pa prišla na prosto popolnoma spremenjena: «trebuh* sta pustila v veži Ta Čudež je moža postave Šako iznenadi!, da se !jfana je približal ter ju vprašal, kako stoji • stvar. Prizadeta sta sprva trdila, da sta ne-J dolžna; o «trebuhu* nista hotela ničesar slišati Pozneje sta pa izpovedala, da sta •trebuh*, oziroma več kilogramov mesa ukradla svojemu gospodarju. Meso je bilo seveda zaplenjeno. Moža sta pa končala v zaporu. Sta dva mesarja, in sicer Hektor Parniero in Josip Vknovec.
Odmevi velike tatvine. — Tri aretacije. Svoječasno smo poročali v našem listu o neki Alberti Štekar, stari 19 let, stanujoči v ulici Doaato Bramante št. 8, ki je ukradla v stanovanju neke Furlanijeve v ulici Genova št. 11 mnogo draguljev v vrednosti nad 40.000 lir ter po izvršeni tatvini zbežala s svojim ljubimcem Josipom Lugijem, starim 20 let, sta-nujočim v ulici S. Teresa. Ravnokar smo izvedeli, da je policija aretirala pred par dnevi v Postojni mladenko in mladeniča.
Včeraj je bil aretiran v Trstu neki Aleksander Krizmančič, star 21 let, stanujoč v ul. Pic-cardi št. 24. Obdolžen je, da je prodal doslej neznanim osebam z gotovo provizijo ukradene dragulje. Vsi trije se nahajajo v zaporu v ulici Coroneo.
Vreča ječmena na alicL — Kdo je lastnik? Nekatere ženske so obvestile pred včerajšnjim policista Fortunata, da se nahaja na tleh v ul. Giosue Carducci vreča ječmena. Policist je preskrbel, da je bila vreča ječmena v teži 50 kg. preneSena na glavno policijo. Tam jo lahko dobi lastnik nazaj.
Ponarejen 1009 Grški bankovec. Včeraj je bil aretiran v bufeju Tommasini v ul. Cesare Battiati neki Leonard Pascegli, star 23 let, stanujoč v ul. S. Vito št. 10, ker je hotel tam oddati ponarejen 1000 lirski bankovec. Mladenič je trdil na policijir da ie nedolžen, toda kljub tej trditvi so ga odvedli v zapor v ulici Coroneo.
Pogreb Ane Stare. V napol temni mrtvašnici mestne bolnišnice, okoli bele rakve, v kateri je ležala posuta z belimi krizantemami mladenka Ana Stare, se je gnetlo včeraj popoldne mnogo ljudi. Vsi so bili globoko ginje-ni ob nepričakovani izgubi te vzorne in obče priljubljene mladenke, ki je postala žrtev težkih družinskih razmer. — Pogreb se je vriši ob 4. uri. Udeležilo se ga je ogromno število ljudi.
Aretiran morilec. Policisti so včeraj popoldne uretirali pri Sv. J?kobu Mariiana Go-lobicha, ki je, kakor znano, pred nedol^im časom umoril v neki gostilni v ulici S. Vito neko žensko.
Borzna ooroćila*
Taia valnta aa tržaškem trgat
Trst, dne 27. oktobra 1922 ogrske krone	—.95.— 3.02
avstrijske krone......... —.03.--.03
češkoslovaške krone.......M.25,— 81.75
dinarji •.......... 40.80—
Icji	17.60,— 18.—
marke	— ,tJ0.— —.67
dolarji.............26.—'— 20.30
francoski franki.........179.—.—1-9.75
Švicarski franki 468.—.—472.— angleški funti papirnati......1 5.—.— 116.—
Usojara si naznani i cenj. občinstvu, da sp nahaja sedaj moja zaloga
NOGfiUIC, MflJ, DROBNARIJ,
RUT in TKANIN u ulici Petrarcn št 3 — Gorlctf
(zraven Trgovskega doma)
m®__6181'. FELBFKBHUH.
CBMBHB9 ©BSESSSSS® &
POROČNA SOBA, predvojno delo, masivna,, umivalnik z mramorom, vzmeti, se proda j radi cdhoda za L 1300. Corso Garibaldi 29, vrata 6	1984
TOVARNO sifonov in pokalic prodam za polovično ^eno. Pojasnila via Molino a Vcnto št. 4 a.	'	1981
HIŠA s 13 prostori, vrtom, vodnjakom, se proda radi odhoda po zelo nizki ceni. Sv. M. Magd. zg. 442, via Campanelle. Kralj.
1982
GOSPOD 38 leten, oženjen, brez otrcnk, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službe kot upravnik kmetijskega posestva v Julijski Krajini. Sprejme tudi ecako službo v Jugoslaviji. Naslov pri upravništvu.	1983
GOSPODIČNA, samostojna voditeljica, zmožna slavenstke^a tn italijanskega jezika, želi vstopiti v bclišo pekarno v mestu a'i na deželi. Ponudbe pod »Poštenost® na uprav-ništvo.	1972
ZDRAVILA, ragotovljena, prvovrstna za ljudi in za živino v lekarn: v Sežani. 83/1
KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v II. Bistrici.	28/6
BRINJEVE jagode, črne, v poljubnih množinah, po ugodni ceni dobavlja I. Sandaj, Lu-poglava, Istra. * .	(1917)
URADNIK, 24 let star. vešč slovenskega, sr-bo-hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, želi premeniti službo. Gre najraje k banki ali lesnemu podjetju. Naslov pri upravništvu.	1962
HIŠA na Opčinah pri Trstu št. 378. dvonadstropna, z vrtom, se proda. Pojasnila v Kobaridu šl. 86, Juretič.	1973
POROČNA SOBA iz svetlega bukovega lesa, z železnima vzmetima, mizico in dvema stolicama, se proda za samih 2100 lir. Skladišče pohištva, v:.a Udine 25.	1979
POZOR! Kron^, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gresist Bel-*eli Vita, via Madonnina 10, I.	82
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in dru^e kovine kupujem po visokih cenah, Solitario it. 14.	51
POM
NOVI DOHODI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjrve, jeserove, rac-h gonljeve, hrastove L 1700, naslonjači l 48.—. Železne postel'e s kovinast■> vzmeijo L 15 .- .
TQS^v Vla S. &=?«3y© št.
===== VELI sca IZB gftft — —
Za pošiljatve na dežHo najboljša, brezplačna embalaža.
tri velike, moderne pn po^faii Bivio - Nabrežina
se oddajo	672
Pojasnila daje uprava Edinosti.
"T
3!

Srebrne Krona In zlato pla-fulem po najuip cenah
ALOJZIJ POUH
Trst, Plazzn Mfiiili št. 2
8	(prej Barriera)

m in mMm u
za moške, dečke in otroke v velik! izberi čg po konkurenčnih cenah.
fidolfo Kcstorfs
Trsi, VSa Catduec 3?.
j] oileiie MU. iz k preprifars i
9
foro, zlato, diamante, briljante in platin
kupujem po najvišjih cenah.
m, i Mi M 15 (pni m IM

Delniška družba — Glavnica L 5,GC0.00i>.— popolnoma vplaCana. — Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU =
limlm ni dAdnSk hM, mmi operacije, mm, te.
Corso Giuseppe Verdi — GOISŠC& — Telefon štev. 8 77 ===== Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17

' 1 rr'a fi*T	- - -
,.... Jifnfn
Nji!flj$l!i tom
Velika izhera kupit.
Gui&Heul popotniki
iS
Pir
stt

iWM za t$il8 „BrIiI"in„Ec!a" m po najnižjih khb!i.
h Rrtiata! pili popusti.
49 VlaUdine (prej EsMere) 49 Tel. 41-38
Komenda mladina priredi Jutri ob 3.30 v Zigenovi dvorani VELIKO = VESkUCO. Dri kateri sodeluje pevsko društvo „Adrlja" Iz BarkovelJ ==§