Posamezne Številke« Navadne Din V—* cb nedeljah Din 1*50. •T^®OR* hh»j« nalcdn, nsrat nedelje in praznikov, ob 1(3 'p' <*«umom naslednjega «*r \ meseSao po poati D 7 CJ lc?,Jv® u 20*50, dost ✓ # ” lt—w na izkaznice kuentU po domova a. f/£ 8BtesS:K?2fi Posamezne Številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO ra uhaj. v Mari-kora, Jurčičeva aL U. i, L aad-atropje. Tclcfoa lutovb* it 271. UPRAVA M nahaja a JraSŠmi •Ud it A pritličje. dtJi Tal«* (oa It 24. — SHS pošbučakavol rafal Mh, 11.782, Na aaračSa bran dUaarja ra aa •aln. - Bahopid m m rančaja. Leto: IV. Maribor, sobota 29. septembra 1923. n Številka: 220. Druga zmaga Francije, Nauk za naše državnike. Maribor, 28. septembra. a očija je v drugič zmagala. Prvo ^ svctovno, je dobila z orožjem in len sinov svojega naroda, drugo, jo •llac^s^°’ j0 izvojevala z vztrajnosten lnll)I)a^r^°^zrnoni svojih državljanov lot;S . no razboritostjo ter obenem od-Žav °t’3"0 *n n0P0Pustljivostjo svojih dr-j 0V* »snaga zasigura Ža- ClJ1 Za desetletja dominanten polo-^ 3 na kontinentu. Ta zmaga pomoni im- Cn°_ Pobedo stanja, ustvarjenega z j. 0Vninii pogodbami v Versaillesu, dQ|jltl."nu' St. Germainu in Neuillyju ter tenR1 Poraz vseh revizionističnih &h CnC ^*e(^e mirovnih pogodb, tičo- hsrl na^° države, naperjenih zoper naš £ io našo integriteto. ^■Neiničija je od početka vojne pa vse ?aes Pokazala, da ne pojmi psihe cije ^Iarodov. To je 'bila tragika Nem1-.v2a 0a®a vojne. Ko je poražena in' Sa-a.a'Ila’ morala skleniti mir, je takoj ge a v stare grehe in skušala otresti j,"®Vzetilj in1 podpisanih obveznosti fca^^pijskem! vprašanju. Francija in 'skušali mdrrtim1 potom do-i7poi ' 7emčiji, da je dolžna obveznosti Sta, ^ * VNebrojne konference in' note Bo teta, Vso zastonj, Nemčija ni ho- Gvidnejši ljudje med IPolitj.].’ ^ Pnč predvidevali neuspeh te So^j- . a Nemčija je stala pod vplivom! Sa„. l0tuh! elementov. Um’or Eathe-thT£> ^ a‘ehtat na Erzbergera in dr. Wir-Sg r ?°jjonalistične pobune, organizaci-0ijoHamfb čet pod Ludendorffi id liar^nrUr^i» IKttterJi, Eselierichi, Eck-?itit — ■vSe 80 sim,Ptbmi te po- flv e’ ki je vedla Nemčijo vedno glob-I ^ katastrofo. ko je Francija z Ogromnimi luJ?ti in žrtvami obnavljala porušene odškodnine V vojni OTo, Se 1tt plačevala It^vanim, jo Nemčija enostavno u-S| J?? Plačevanje reparacij, katerega bi ’če^s*11 mirovno pogodbe morala pla-kfljj ..baS jv) te namene. Reparacijska v januarju tl. oroglasila, da ift S- svojevoljno de vrši obveznosti, kaii^k^Sala Franciji — v smislu ver-Proti ^ Pogodbe — pravico do sankcij. telarja ®®tčiji. Na trmo nemškega kan’-G. 'jag E1®3 je odgovoril PoirDcare drte »it Zašed i' * legalnim pravom) Francije eetapij ® francoskimi im belgijskimi ^bijsko ^rško ozemlje, glavno indn-ftalij* ..^vemljo Nemčije. Anglija in tefekt: Išče se naslednik za dr. Ninčiča. v principu niste Soglašali z tvoj0 . 0 °Kupaci jo, ste poslali tje Santo kajo oazenerje-strokovnjake, da porna-nt j.&?, ^Pacijskim1 oblastim! v upravi a borK ' Produktov1. Nastala je tež-Vj0 rJf: . Nemčija je hotela opravičiti u4Nfcvo i,^0 trmo in je hujskala prebi- '*'JStriiaiV okupiranih’ krajih; zlasti in-kdlijon^i?6’ Organizirala z ogromnimi • PoraK-rrri^ lzdatki, ki bi jih bila hoda za plačilo reparacij, pasivni h* vOp _ * j/idvtiu l cjJctt avi.j) paoi* ut ijf i re ^valstva, zakrivila s tem' tež-kinilo vrptVe ^Popade, v katerih je po-lr* p0(jw? ^o nahujskanega prebivalstva, 'r. čelo komuniste v tem) o- >ka ^'kovem1 prevratnem gibanju, tom,- . ada je izdala prebivalstvu v y,„u C6'° formalno naredbo, da Se ^i.isVmSm,e Pokoravati odredbam oku- iv?„.asti- o svetosti Svo |v Pravic^ • 5rePrlčah'a /črnika T)^ 'na n sta svojega velikega k3 konfp 0lncareja v neštetih' govorih l v®o nar v m5rao ;n' hladnokrvno, a jK°kaz0v , °0no^tjo in! nepopustljivostjo v n?la sani- Svc>j0 Pravo. Popustiti je « Pr0d argumenti zakonitosti, Jiaacije 4b kravice. Ob’ tej odločnosti It u Predsr J’Pioseca angleški ‘tols NoPar Law, ki je prišel *e® ® nasprotje jsfede Depresija med ministri po Ni Beograd, 28. septembra. (Izv.) Včeraj zvečer med 18. in1 pol 21. uro Se je vršila seja ministrskega sveta, katere Se je udeležil tudi minister zurtanjih zadev dr. Ninčič. Seja je bila strogo tajna. — Pri ministrih je bilo po seji opažati veliko in nenavadno depresijo. Gotovo je le toliko, da je auagjuju. minister dr. Ninčič na tej sej? por»a* svoje poročilo o svojem delovanju v Ženevi ter o stališču, ki ga zavzemajo tudi državniki v reškeml vprašanju, Beograd, 28. sept. (Izv.) V zvezi z nčičevem poročilu v vladni Seji. včerajšnjim nastopom’ ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča se govori v parlamentu o njegovem padcu kot o gotovem dejstvu. Vlada čaka samo še na u-goden moment, da ga strmoglavi. Kot naslednik se imenuje Ljuba Nešič. Kar pa ni poslanec, bi moral odstopiti njegov prednik na kandidatski listi, da mu napravi mesto. Kombinacija pa ni verjetna, ker je znarto, da aspirirn ha mesto ministra za zunanje zadeve dr. Veli-zar Jankovič in' da bi tudi Pašič sam rad obdržal portfelj v svojih rokah. Včerajšnji dan v parlamentu. B e o g r a d, 28. septembra. (Izvirno). Parlament je včeraj počival- Samo radikalni in demokratski klub sta imela seje. V radikalnem klubu se je vršila razprava o položaju v Stranki. Minister notranjih zadev je priporočal velikopotezne jšo akcijo na kulturnem in socijalnem' polju v južni Srbiji, ker se je bati, da ne bi trpel pod dosedanjimi razmerami samo narod, ampak tudi radikalna stranka. Govorilo 'se je tudi o razpustu mestnih Sodišč v Srbiji, kjer se ta sodišča vedno obstojajo. Pričakovana debata o parlamentarni situaciji v zvezi z zunanjepolitičnim vprašanjem na zadnji seji je bila odgodena, da se da vladi prilika, razpravljati o Ninčičevem: delo- vanju V Ženevi. Ministra za agrarno reformo so veleposestniki ljuto napadali radi njegovega postopanja napram njim. Končno še je vršila še razprava o reparacijskem vprašanju, ter so je zlasti povdarjalo, da bi bilo nameravano povišanje zlate vrednosti nemške marke (1 marka = 25 dinarjev) za Srbijo (1) skrajno škodljivo. Pravosodni 'minister je izrazil upanje, da bo ostalo pri dosedanjem' zaračunavanju nemške marke. V demokratskem' klubu je bila kratka 'seja, v kateri je bil razgovor o dogodkih prejšnjega drte v iskupščini, zlasti o nastopu dr. Ninčiča. Konstatirano je bilo, da je vlada Vsled enotnega, pa-stopa opozicije v težavnem položaju. Bolgarski uporniki pred Sofifo poraženi. Bitka trajala 10 ur. — 2000 mrtvih in ranjenih. — Armada generala Jankova Sc umaknila v Vitoš planino. Beograd, 28. Sept. Major Jankov, ki obeh straneh je 1000 mrtvih’ in ranjenih, je s svojimi četami obkolil Sofijo iu jo Uporniki so se umaknili v Kule in Gro- V noči skušal zavzeti, je bil od nadmoč- mado. Vladne četo so zaplenile 10 topov, nih vladnih čet odbit. Makedonstvujušči ki so jih pustili uporniki. Armada Janšo z pomočjo artilerije razbili ostanke kova se je umaknila v Vitoš planino, armado Jankova, ki je utrpela velike iz- kjer se reorganizira. Ako ji pravočasno gube. dospe pomoč, bo napala še enkrat Sofijo Sofija, 28. septembra (Izv.) Komu- in jo skušala zavzeti, ker je vladne čete Mistično gibanje v Bolgariji pojema. V. znatno oslabila. Jankov je zaprosil za južnem delu je vlada povsod dobila nad- nujno pomoč od armad Kolareva in Di-mioe in upornike razkropila. V sever- mitreva, ki so ena na jugu, druga na se-Mem delu so se komunisti in zemljoradni- veru Bolgarske. ki utrdili v okolici Berkovica Ferdinan'- Beograd, 28. septembra. (Izvirno), dovo. Vladne čete so jih od vseh' štirih' .V včerajšnjem min’, svetu je poročal mi-Btrani obkolile, da na ta Mačirt prepreči- iiister za notranje zadeve o položaju na jo nepotrebno krvoprelitje ter jih prisi- bolgarski meji. Poročal je, da so prišli lijo k predaji. V ostalem vlada v .vsej ubežni kmetje čez našo mojo. Begurtci, državi mir. ki so prišli v Zaječar, šo bili odpravljeni Beograd, 28. septembra. (Izvirno), v Niš. Z meje se sliši topovsko grmenje Po porazu generala Jankova pred Sofijo iz smeri od gornje Džumaje. Obmejne Skuša vlada onemogočiti prihod armade oblaisti poročajo, da imajo uporniki tani Kolarova, da se ne bi združila z uporni- nad 50 topov. V Zaječaru je sinoči pri-k-i. Glasom vesti od meje slednji nima- šlo zopet 17 beguncev. Vlada je konštati-jo dovoljno orožja in niunicije. Bitka rala, da je položaj v Bolgarski resen, da pred Sofijo je trajala 10 ur. Kmetje so pa uporniki ne morejo uspeti, ker imajo ujeli 150 oficirjev in’ 500 vojakov. Na pomanjkljivo organizacijo. Obsedno stanje in diktatura v Nemčiji. Izvršilno moč v celi državi ima sedem generalov. — Razveljavljene odredbe glede pasivnega odpora v Poruhrju. Berlin, 27. Sept. Ob’ enih ponoči je povedano zborovanje Hilkerovcev je bilo bila objavljena naredba predsednika re- v smislu odredbe generalnega komisar- publike, a katero se proglaša obsedno stanje nad celim državnim področjem’. Berlin, 28. sept. (Izv.) Državni kan-celar je na podlagi odredbe državnega predsednika z dne 20. t. m. razdelil dr- strani se poroča: V Monakovem žavo na 11 okrožij ter podelil izvršilno p0 vsej Bavarski vlada red in mir. ja prepovedano. Zbrano občinstvo se je brez odpora razšlo. Nikjer ni prišlo do incidentov. MoMakovjo, 28. sept. Ozv.) Z Miero- moč sedmim generalom irt imenoval štiri vladne komisarje. Državni brambovci in varnostna policija je povsod pripravljena iit stoji na raz- B eri in, 28. sept. (Izv.) V Uradnem polago generalnega komisarja. Razpolo listu ae izšla danes Maredba državnega ženje naroda je mirno. predsednika in državne vlade, s katero se razveljavljajo vse odredbe, nanašajo- ' če Se Ma odpor z ozirom na vpad Francozov in Belgijcev v Poruhrje. Naredbai Stopi takoj v veljajo. , Na Bavarskem mir. BORZA. Curih’, 28. sept. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 34.60, Beograd 6.50, London 25.54, Berlin 0.0o0003, Praga 16.85, Milan 25.80, M o S a ko v o, 28. sept. (Izv1.) Včeraj- Newyork' 561, Dunaj 0.0079, žig. krogie iaii £(&£ je EosSod tnirao, iSflp 0.00795, EudiBa^Jta-ftOSl. . pretacije .veršaillske mirovne pogodba, Pršel je Baldwin, ki je po dolgih koih fereucah uvidel upravičenost francoske politike in zopet se je utrdilo francosko-angleško prijateljstvo, ki je bilo nekaj časa že v nevarnosti Anglija je priznala francoske pravice, nemška politika je izgubila zadnjo slabo zaslombo in neizogibno se je bližala Nemčija gospodarski katastrofi. Zakaj izčrpala se je z blaznim podpiranjem pasivnega odpora tv Poruhrju. Padel je kancelar Cuno, na Mjegovo mesto je prišel uvidevnejli liberalec dr. Stresemann’, ki so je odločil za novo politiko. Nemčija je obustavila pasivni odpor v Poruhrju in se vrnila ga legalno bazo mirovnih pogodb’. Poinca-rejeva politika mirne in hladfie odločnosti ter nepopustljivosti slavi triumf. Tudi mi Jugoslovani imamo vzroka dovolj, da še veselimo zmage Francije, ki nam je bila v vseh intrigah s strani Bližnjih in daljnih sosedov vedno dober ia iskreni prijatelj. Poincarejeva zmaga nam je obenem dokaz, da moralna in etična čistost politike in Svetost pravice mora zmagati, ako je pri državnikih dovolj sposobnosti, dobre volje, odločnosti. Tc bodi Mauk našim državnikom', ki Bo baš v zadnjem času v reškem vprašanju vsled svoje nesposobnosti id miedlogti doživeli tako težek poraz. I f. .ig-t ^ Politične vesti. * ,Vest je začenjal izpraševati dr. Korošcu dr. Šušteršič. Od časa do časa tam servira v svojem »Ljudskem tedniku« kak oovirk, ki je za dr. Korošca zelo neprijeten, zlasti kar se tiče njegovega narodnega junaštva. V zadnji številki »Ljudskega tednika« priobčuje dr. Šušteršič pismo, katero je pisal dr. Korošec dne 19. jan. 1917. v nemškem! jeziku takratnemu avstrijskemu min', predsedniku grofu C1 am-M ar tipi tzu in' katerega slovenski prevod so glasi: Vaša.Prev-zvišenost! Kot načelnik h r vat sko-slovenskega državnozborskega kluba si jemljem čast, zagotavljati Vašo ekscelenco v imenu od kluba zastopanega lirvatsko-slovenskega ljudstva, da je hinavsko zagotavljanje antante v noti gosp. Wikona radi osvoboditve Slovanov v Avstriji vzbudilo pri Jugoslovanih samo ogorčen nje, ker je naše hrvatsko-slovensko ljudstvo, kakor vselej tako tudi sedaj, trdno in celotno odločeno, biti zvesto in' udano V Stiski in v smrti monarhiji in’ vzvišenemu vladarskemu domu Habsburžanov, Obenem prosimo Vašo Prevzvišenost, da se izvolite svobodno poslužiti tega našega zagotovila po lastnem prevdarku iB uvidevnosti. Z izrazom največjega vele-spoštovanja Uajudanejši Korošec L r. — Leto dni pozneje pa se je dr. Korošec dal slaviti kot velik Jugoslovan irt dela to še danes. Zdi se, da bo njegov nekdaj'« B'. bojni drug dr. Šušteršič razkril' še marsikaj neprijetnega. * Položaj v narodni 'Skupščini postaja vedno bolj zamotan. Radikali pač Ma zunaj še varujejo enotnost, ve se pa, da vi njihovem klubu divjajo težki boji. Za žrtev so si izbrali tokrat dr. Niričiča, kateri je predmet ostrih napadov y klu-bovi seji in’ se zahteva njegov odstop. Ker pa je Ninčič na dvoru zelo priljubljen, še Mi gotovo, ali bo padel. Nemici so zagrozili, da ne Bodo glasovali za dvanajstine, ako vlada ne ugodi njihovim1 zahtevam’. Isto so zagrozili tudi džemi-jetovci. Ker vlada brez njih Mirna večine, bo skoro gotovo dala zopet kake koncesije Nemcem' in’ Turkom1, dasi je proti temu med radikalci Samim Kud odpor. Opozicija pa se je strnila iii se pripravlja Sistematično na naskok.^ Prihodnji dnevi so odločilni za nadaljrti razvoj Ho-tranje situacije. * Politično društvo »Edinost« v Gori-fii je aa ofečaemi zboru 27. tat prešlo po- SBrasfS vT A B ZManoor; 23. seprercrora polhoma v klerikalne roke« Predstavniki napredne struje so se po burni debati odstranili z zborovanja;, * Protest zakonite reške vlade proti laškim mahinacijam. Povodom dogodkov zadnjih dni na Reki objavlja reška vlada, ki biva sedaj, v Kraljeviči, oster protest zoper imenovanje italijanskega guvernerja na Reki, ker predstavlja ta akt nelegalnosti in, dušenje Svobode in neodvisnosti Reke. Za barbarske razmere, ki vladajo že štiri leta na Reki, dela zakonita reška vlada odgovorno edino Italijo, ki je podpirala in finansirala vse iregularne režime z aneksijonistionimi ciljem, doeim je istočasno preprečila miroljubno in konstruktivno delo edino legalne Reke. Najodločriejše protestira proti snovanju konzorcija brez njenega znanja, ker nima niti Jugoslavija, niti Italija pravice, onemogočati že v smislu rapallske pogodbe, ki jo je potrdila tudi Zveza narodov, obstoječe svobodne reške države. Reška vlada je prepričana, da more prospevati Reka le, Če so točno izvede 4. točka rapallske pogodbe ter se da Reki brezpogojno pravo, da sama razpolaga fl «vojo sedanjostjo in bodočnostjo. Dnevna kronika. ■&,.— Nemško gimnazijo v Ljubljani je •— kakor smo poročali — minister pro- svete vkljub svoječasriemi sklepu vlade, da se opusti, vendarle hotel obdržati. So-veda je bila to koncesija Nemcemi za njihovo glasovanje za vlado. Naročil jo g. minister ravnateljstvu drž. realne gimnazije v Ljubljani, da mora odrediti vpisovanje za prvi nemški razred. Rok je bil do 26. tm. Kakor poroča »Sloven. Narod«, se vkljub veliki nemški agitaciji ni oglasilo zadostno število učencev ip odpade torej za letos prvi razred nemške gimnazije. — Osnovanje Pasteurjevega zavoda V Celju. Kakor smo že poročali, se osnuje v Celju Pasteurjev zavod za Slovenija V ta niamen so bile v Nemčiji na račun! reparacij naročene potrebne lesene Stavbe, ki so te dni dospele. Zavod bo začel spomladi že poslovati. Doslej smo V Sloveniji tak zavod zelo pogrešali. Zagrebški j« premajhen za vso Hrvatsko in: Slovenijo in je sedaj stalno prenapolnjen. —Zatvoritev poletne pošte Sv. Jaiiez Db Boh. jezeru. Dne 30. septembra 1923 preneha poslovati za letošnjo sezijo poletna pošta Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Hkrati se otvori tamkaj pomožna pešta z istim nazivom1. — y 45 vrstah Se izdelujejo testenine »Pekatete«. Nekaterim ugajajo debeli, drugimi drobni makaroni, tem vrvice, onim1 polži itd. vse pa So tečne, redilne in tako okusne, da jih vsepovsod hvalijo. • — Kako Ser upravlja z državnim blagom. V skladišču monopolne uprave v Novem Sadu se je pokvarilo za dva mi- li. F. Nowak — M. K.: Kako si Je Avstrija sama izkopala grob. (Prevod iz Hemščipo). (Dalje*) !a 'OBatt® Aebrerital je iniel navado, da je odpravljal vse dopise z naj več jo skrbnostjo. Ni se obotavljal, odgovoriti pa generalovo pismo v najvljudnejši obliki. Diplomatski je celo pritrjeval. 'Vendar pi mislil na to, da bi dovolil komurkoli le pravico vpogleda v zunanje posle moriarhijine, njihov razvoj in' potek. Svoje zadeve je hotel imeti v glavi samt Ako je gledal proti jugovzhodu, mn marsikaj ni ugajalo. Vse nadzorovanje po mednarodnem žandarskem! zboru, postavljenem z Miirzsteškim programom!, vse Varnostne odredbe, S katerimi j« prodrla Rusija skupno z monarhijo, niso mogle preprečiti, da se nista dala ukrotiti v vsej Macedoniji četaški boj in’ versko nasilje. V onem1 trenotku so pastopale najbolj, v deželo Vpadajoče (Srbske in’ grške komitaške čete. Baron Aehrental je spoznal prvo priložnost, da (M udejstvi. Opozoril je vladi v Beogradu in Atenah. In sicer je opozoril sam, trie da (bi že le čakal na soopomirt na poboljšanih Macedonije soudeležene Rusije. Vse, kar je storil Aehrental, je ime lo navadno dvojen' smisel, da bi se moglo na dva načina razložiti, To je bila ena glavnih gegtavjn jijegdve djpLpinat lijona dinarjev tobaka. Tobak je vsled mokrote v skladišču splesnel. Na spomlad pa bo monopolna uprava kljub bogati žetvi zopet kupovala drag tobak na Holandskem. To je zopet dokaz, kako gospodarijo radikalci. Vsa mesta so zasedli s svojimi protežiranci, strokovnjaki pa morajo v pokoj! — Stanovanjska beda v Zagrebu. Kljub temu, da se je v zadnjih letih v Zagrebu razmeroma zelo mnogo gradilo in je dobil Zagreb' na ta način mnogo novih stanovanj, vlada tam' še vedno velika stanovanjska beda. Zlasti primanjkuje stanovanj z 2—3 sobami, dočim enosobnih stanovanj skoraj sploh ni več. Zagrebški listi poročajo, da se onim, ki niso državni uslužbenci, ki imajo v smislu novega stanovanjskega zakona prednost pred zasebnimi uslužbenci, sploh ne splača prositi za stanovanje, ker ga ne bodo nikoli dobili. Take razmere vladajo tudi pri nas, zlasti v Mariboru. — Kradljiv bolnik. V zagrebški bolnici se je lečil nedavno nek Ivan Domi-ter, rojert leta 1903 v Mariboru. Med tem’ časom je izginilo raznim1 zdravnikom' bolnice več stvari, tako ure doze, prstani itd. Dolgo niso mogli najti tatu. Preiskava pri bolnikih v bolnici je ostala brezuspešna. Končno pa so prijeli imenovanega bolnika, ki je med tem že zapustil bolnico, a se je večkrat vračal. Dognano je, da jc vse te tatvirie izvrševal on, deloma še kot bolnik, deloma pozneje, ko je bil že odpuščen. Domiter je bil izročen' sodišču. — Tragedija ruskega begunca v Beogradu. V Beogradu je živel s svojo mlado ženo ruski dijak, slušatelj prava na beograjski univerzi, Andrija Ermalirt. Te dni se je odigrala v njegovem stanovanju krvava drama, 2e dalje času Se je pritoževal napram1 svojim' prijateljem radi nezvestobe Svoje žene. Te dni je prišel domov iri v svoji ljubosumnosti ujbil najprej ženo, potem' svojega dveletnega otroka, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. Ko je prihitela policija, so bili že vsi trije mrtvi. — Velika pcifeverba v Subotiški delavski blagajni. Pri okrožni delavski blagajni v Subotici so te dni odkrili veliko poneverbo, ki jo je zakrivil blagajnik Nikola Bedžula. Kolikor je ugotovljeno, manjka 140.000 Dinarjev. Bedžula leži v (subotiški bolnici. To je tekom’ enega leta že tretja poneverba pri tej blagajni. — Ukinjenje subotiške železniške direkcije. Kakor se zatrjuje v prometnem ministrstvu, nameravajo železniško direkcijo V Subotici ukiniti. Njene agende bi se deloma prenesle na zagrebško, deloma na beograjsko direkcijo. — Subotiško gledališče v privatnih rokah. Državno gledališče v Subotici je vzela v zakup neka zasebna gledališka družba, ki bo prirejala predstave v srbo-hrVatskeiri in madžarskem' jeziku. Doslej je bilo gledališče V državni upravi. ske umetnosti. Ako se 'baron' hi posvetoval o novem koraku poprej z zunanjim ministrom Rusije, tedaj se je moralo najprej pokazati, kako trdna so bila prijateljska čustva, ki si jih je bil mogel priboriti kot poslanik v Petrogradu. — Morda sebodo želje po samostojnosti res dovolile. Če pa bodo čustva v Petrogradu drugačna, tedaj bodo mogli tam vendar spoznati, da želi odslej monarhija soodločati tudi samostojno. Sicer pa si nenadoma, odkar se je nahajal na Ball-platzu, ni bil več popolnoma na jasnem o ruskih občutjih. V čieto jasnost prijateljstva Romanovov s Habsburžani so prišli od Hedavna novi, slovansko-na-rodnostni oblaki. Pred njimi se je moral čuvati; Aehrental je hotel vedeti, pri čem je. Tudi ko je ruska vlada dovolila samostojnost Aebrentalovo brez znamenja nevolje, oblika odnosajev ni ostala jasna. Kajti tudi v rusko zunanje ministrstvo se je vselil nov mož — Izvolski. Narodnjak, vseslovan, ki je mogel brez dvoma uničiti sedemletno poslaniško delovanje v Petrogradu in lahko prepričati dvor, da je bolj potreben nego prijateljstvo s Habsburžani narodnosten, mase zamamljajoč ventil, skozi katerega bi naj odtekle vse ruske revolucijske težnje brez nevarnosti. Ko sta opomina Grčiji in Srbiji skoro brez učinka utihnila, ko So čete v Macedoniji opravljale svoj posel dalje, se je zato gospod Aehrental raje odločil, da za enkrat nastopi gkupflo z l5Bplski% Gospod Izvo.l- — Rodovitna družina. V Donjem Ko-njevacu živi družina Aleksič, ki se po pravici lahko prišteva k najplodovite j-širn. Te dni je porodila žena Zorislava trojčke, dva fanta In eno punčko, ki so vsi čvrsti in zdravi. Prej je rodila že trikrat dvojčke. Tudi dve njeni sestri sta porodili nedavno vsaka dvojčke. — Kako misli Mussolini o sebi. Italijanski list »Piemonte«, organ fašistov v Turinu, je priredil te dni med svojimi čitatelji anketo o Mussoliniju, češ, naj Vsak čitatelj izrazi svoje mnenje o šefu vseh fašistov. Ta anketa se je zdela samemu Mussoliniju gotovo zelo laskava. Ko jo zvedel za to, je poslal uredniku lista brzojav, v katerem ga prosi, naj anketo ustavi in' zaključi z Mussolinijevimi besedami: »Ker g. Mussolini sam izjavlja, da ne ve, kaj je on, kako naj potem1 to vedo drugi? Na koncu svoje brzojavke še pristavlja, da se lahko anketa nadaljuje po 50. letih. Kakor iz-gleda, g. Mussolini samega sebe zelo visoko ceni, — Abstinenca poslancev na Irskem. Tudi nova irska republika ima velik križ s svojimi poslanci. Štirideset republikanskih poslancev se punta in noče sodelovati v parlamentu. Vlada pripravlja sedaj nov zakon', (s katerim1 bodo vsi mandati takih poslancev, ki ne vršo svojih dolžnosti, razveljavljeni' irt za izpraznjena mesta razpisane naknadne volitve. Tako postopa Irska, o kateri je tudi Radič včasih rad sanjal. Dopisi Zavrč. Nedavno smo imeli tu poroko hčerke g. Franca Miheliča z g. Miikoti-čem' iz Varaždina. Pri tej priliki se naš orožniški postajevodja g. Bac čestital v blaženi nemščini. Čuden' možak! Še nedavno ga je višje poveljstvo na pritožbo občanov moralo prisiliti, da jo slekel staro avstrijsko uniformo. Ob TTeki priliki ni hotel vstati, ko se je pela državna himna. Vkljub tem in1 raznim drugim grehom, ki so še V preiskavi, ga je poveljstvo imenovalo za postajevodjo, Pa — svaka sila do vremena. -..v Kultura in umetnost x Slovensko ozemlje (Jugoslavije I-del), sestavila Pavel Plesničar in Rado Grunt. S 24 pokrajinskimi slikami in 10 zemljevidi. Zemljevide risal F. Juvane e. Odobreno kot pomožna učna knjiga. Cena vezani knjigi 28 Din. Izdala in zalo-čila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Pisatelja prihajata po posameznih zemljepisnih skupinah do zaokrožene celote, ki nam' predoči slovensko zemljo naše države. Zelo potrebna pomožna knjiga bo prihranila učitelju narekovanje, učencu pa bo bogat zaklad za ponavljanje in poglobitev. Pridobljeni čas se bo lahko porabil za prepotrebno skiciranje in vaje V čitanju zemljevida. Zemljepis obse- Ski naj bi 'se prej demaskiral, naj bi dal spoznati, kako misli o monarhiji, predno bi jemal nanj manj obzira, nego bi zahtevala ona prijateljska čustva, s katerimi je prišel na Dunaj. Nekako bi se dalo potem tudi ž njim razpravljati. Če so se dali macedouski dogodki sami odpraviti v kratkem času, je bilo vendar kmalu ha Balkanu zopet važno delo. Predvsem na Balkanu. Balkan je bil — baron je videl to dobro — veliki problem. Sredi v Aehrentalove skrbi in misli je zadelo pismo Conrada Hotzendorfa. V zunanjem ministrstvu, se razvoj splošnih programov ni zelo cenil, posebno tedaj ne, če so prifrfotali v hišo od zunaj. Toda temu generalu se ni hotelo, da bi ostal pri splošnih programih. General je imel čisto abstruzne domisleke. Imel je dozdevno popolnoma drugo sliko o svetu nego Aehrental. In medtem, ko je premišljal minister novo orijentacijo napram Rusiji, medtem ko je gledal vedno bolj pozorno na Balkan, je imel baron Conrad — italjanske skrbi. Vse več nego skrbi. Italija ga je fascinirala. — Bilo je popolnoma enostavno: baron Coftrad je videl italjansko strašilo. Tudi njega je bil Franc Ferdinand poklical na Dunaj. V poletju 1906 ga je postavil na najvažnejše vojaško mesto. — Baron Conrad je imel brzo vojaško ka-rijero za seboj, tekom katere je našel čas za vrsto vojaških, celo v inozemstvu zelo upoštevanih del. Njegova »Tnktiška Jščbefiifia« je bila učbeiiica armade, K ga jasria in’ priprofcta konvenčion® n znamenja ter je tudi prva podlaga m ^ tematičnemu zemljepisu. Praktičen >IC1 telj bo lahko na podlagi te knjige P° trebi uporabljal sintetičen ali anah učni postopek. Knjiga je dobra ^0ilC.'.' tracija kulturne slike našega ozem^0-z ozirom na promet, industrijo, ŽT0^ darstvo itd. V njej je spretno zastopan metodo znanega zemljepisca-'metodi' prof. dr. Heidrieka, ki posebno -nj*va< zveze med kulturno zemljo itf_ CJ°V šivom', s čemer uspešno goji miseJiu r uk. Socialno vzgojo pospešuje kuJiS® navajanjem’ zadružništva. Pouk bo P življala zlasti folklora, z navajanjem bitajev. Gojitev umetniškega čuta ^ goji s poudarjanjem naravne kra*’*6 n še zemlje in narodnih umetnin. *e slov sam pove, da sc opis vrši s s*a da je slovensko ozemlje setavni del ti_ i t_____i___:ia. Eni:1" like naše domovine, Jugoslavije. rial* prava pot je, da avtorja nista zacl'. 4 meje tam’, kjer jih je potegnila ?»anz ^ menska in' rapallska pogodba ter ‘ ^ tem vzbuja v srcih naše mladine s® ^ manje in ljubezen do ugrabljene J ’ žrmlje in do naših trpečih bratov l0 stra. Knjigo krasi in ponazoril je 2f del* krajinskih slik in 10 zemljevidov,^ , F. Juvanca, ki so pravi sijaj knJ1#'^ ki so že sami vredni cene, ki jo čilo založništvo knjigi. , <>. x Obči zemljepis za višje razred® ^ snovnih šol. Sestavila: J, Mešiček 10 Drnovšek. Odobrena od! učne uprav® pomožna učna knjiga. Cena trdo knjigi 12 Din. Izdala in založila • 'ska tiskarna v Ljubljani. Posebno ko je Srednja Evropa izpremcnil® obliko in so tudi druge države vi ™ dobile svoje izprememlbe in kore bo knjiga pravi dobro došla tako 11 kakor učitelju. Knjiga našteva ^ je nove države: Republiko Avstriji ^ publiko Madjareko, Čehoslovaško r® liko, Zvezno rep. Nemčijo V, novi ® Kraljevino Srbov, Hrvatov1 in' ® .-jjjd cev. Reko kot samosvojo, Rep® gg. Poljsko, Republiko Ukrajino R®'. & stavki So pregledno Bestavljeni1 preobširni, tako do jih učenci prftV’ jjgu obvladajo. Zastopane-fco Vsa držaV® rope, Azije, Afrike, Amerike, Av^ j#-do Oceanije. V uvodu je razdemfT^ jg mljepisne tvarine. Posebno spre . ^ Sestavljen1 zvezdozrfanski del, ki 0 ^4 Hava: vsemir, nebesna telesa, oblik0 ^ Ije, velikost iri oddaljenost 'solne ^ zdeVHO premikanje solnca, globusi ga najvažnejše točke in’ črte, ff' pasovi, zemljepisna širina in1 tenje in' tekanje zemlje, kako letni časi, luna, kako se luna pr*;®13 prememlbe lune, šohični in jgflP koledar. Knjigo praV toplo pript®^-'"' Sokolstvo. o 60-Ietnico obstanka slavi1 dn® .j ge 30. trn. Sokol I. v Ljubljani. Ustaft® je leta 1863 kot »Južni Sokol«- svoji mladosti, še V moški dobi mnogo potoval. Ne le francoska polja L 187-71, tudi1 rusko-turška gu polja pri Plevni iri na sedlu \gtsb1® zvabila njega, ki je kot geber ger®e-1 stotnik v insurekeijskih bojih v j v govini in Dalmaciji ter 4 Bosni že bil v ognju, ha te ni el J1 a’p0jgflf' ska potovanja. Conrad je bil ®a ^ r^' skem iri Rumunskem ter na " preb^' gu; pustolovsko preoblečen J® jjUbliPa' okolico Ivangoroda, Varšave i® c6st 1 ter tam študiral rusko gradnJ jgeuJ r ® 1P' trdnjav, ruske možnosti ?i^če®' 9« čet, pozneje pa, drugače Vre» ■ V - hi ji in izpred njenih mej, 3 0 bodočnostne sanje teh ljudi ^ ostale neznane. Cesto je bil jjjgU"1’ baronu Conrad u se je mu^jo®1 c ni prišel ha Dunaj le s generalnega štaba. 0dkrl‘’ , ^ Franc Ferdinand ga je b1 pr® kor je bil odkril Aehrent®1 * «advo:l.! ^ 1905. je začel mikati general fla*®1 do, ko je neko tržaško pobun g ta bliskovito odločnostjo in Prl.-]C le pametno opreznostjo, da so v* žrtve. Ob priliki manevro 0 \o prestolonaslednik s seboj na .g spo njo, ob kateri se je dalo še 0javlJa nati bitje častnikovo. 2e se ^eTa\[ se- lo tuintam1 ha .Dunaju med glasno ime Cpnrad Hptzefldoi - MaR6br;r2».-wptfifit!>fa im\_ S* A B O Strane Mariborske vesti. io Maribor. 28. septembra 1923. Sanitarno razmere v našem mesit n Pod vsako kritiko. Na trgu vlada */asna nesnaga. Branjevke imajo Všk ivila, kakor maslo, sir, sadje itd. nepo-_ nta, in, majhen vetrič zadostuje, da je . es, ^rg' zavit v oblak prahu. Mestni 8 ni pometači začnejo s pometanjem ^ u.faj> ko imajo na trgu tudi že me-*r3i stojnice, da je tudi meso vse prašno. ‘ a sna nesnaga vlada po nekaterih lo-a «1. gostilnah in kavarnah, ve najbo-ki je navezan na gostilne. Jedi, W J* n*so po ve“ s^are« s0 Pr*' 1,!',avl'lene V. takih posodah, ki bi jih moja V?a.^a’ obzirna oblast takoj fcef V* ^pora^'ja se večinoma loj in o konjsko mast, računa pa se seveda Zivr*1?- sv*n^sk°- smo že večkrat po v jali sanitarno oblast, naj vrši svojo ^obsnost, pa ^ - *— kakor za drugo, tako tudi bii ° na^ s^avui mestni magistrat, ki bi st Prvi. p°klican, nima smisla! Po me-bol Se.®*r^° razne črevesne in želodčne ezni, toda mestni fizik se za to očivid-Prav malo zmeni. Ponovno poživlja * ^^istrat, naj končno vendar enkrat edi predpisano sanitarno komisijo za jav -v* VSC^ gostiln, kavarn in drugih 0 j.n|^ lokalov, zlasti pa tudi prenočišč, tt .aterih za danes raje molčimo, da Se bolj tfj- ""‘J ne razgalimo pred tujci, htoi °ra izogibljejo, ker teta] ki se je po- najdražje in najslabše mesto! *ian^ ^6Pševalno društvo v Mariboru ifin. poroča, da nemškega "napisa v Ve-kta * glede 'nakupa divjega ko- izo-besilo društvo, ampak trgo-hot ^a*^c’ ■^>0*'em sre očitek včerajšnje na njegov naslov! ^est ®°k°lškl dom so 'darovali Ha-c .Venca na krsto dr. Serneca: gg vldon Sernec, Celje, 250 D; Fran lOO 'n ar’ Središče, 350 D; Boh. Šlaehta ^ Franjo Bureš 100 D. Nadalje je 100 -rf ?. veselo omizje v Grajski kleti Hvala! Zdravo! til ^^bijanje dusljivega kašlja. Mest-Sa razglaša: Za osebe, bolne Sfcrvir em: (oslovskem) kavlju je re-■iVesfn n **hodni rdeče markirani del vrta. Ostali del mestnega vrta liivo 630 obiskovati osebe bolne na duš 1 ta iu' Hotel Kosovo. Vkako soiboto kori- Podaljšana policijska ura. Izvrst- ®tara in nova vina. Dnevno čevabči- D, ražniči po 3 D. ^ažen fics*anel£ indusirijalcev. In-^s‘rijalci Maribora in okrožja, bodisi, ^ 80 včlanjeni v Zvezi Indnstrijalcev ne» naj se zanesljvo udeležijo važne-b ^stanka, faa katerem! se bode vi pori-oktobra tL ob 15. uri v mali restavracije Gotz obravnavalo cbrt .av^0matični telefonski centrali; 2. šoli; 3. odboru za ^5^36 gospodarske zakonodaje; 4. J>rep;r^GlB! zavarovanju; 5. razsodišču za iz. Pogodb z inozemci; 6. odločbi urada glede gradbene 5+..-J . “■ industrijalcev. Gospodje iri-s® v lastnem interesu poživlja- va nenavadno jasna dispo- ncnavoUuU Jasna (116 ^Onstnj °Čila južnotirolske manevre ^aei se je odvzel baronu Con-tiag^ ,* v°jske in se dodelil njegovemu «ov^nlku v°rilo v manevru. In odslej se je ° yi0V6m generalu. Franc F«r iia .. ^^fcolonasledniku že priprav-4 v ^ ^an imenuje cesar baro- fc?run,ia-u dolske *:eneralnega štaba je prišel v^Adi 808;'ami8i 111 ogledal le Alp, ne-nu.'* Žesto e‘,.n ^ot brigadir ni le do- ^ 'lz Trsta na Kras, ne- “ 61 twdi odposlance, ki oprite, jo, da se brez izjeme vsi udeležijo zborovanja. Ako se sestanek zaradi preslabe udeležbe ne bo vršil, zadene odgovornost tiste, ki izostanejo. Posebnih vabil ni. m Kavarna mestni park. Dnevno zve čer pri vsakem vremenu svira na glaso-tirju znani češki pianist Franjo Cha Inpa. m Maribor dobi vendarle avtomatično telefonsko centralo? Tukajšnji Trg. gremij je dobil iz Beograda obvestilo, da dobi Maribor avtomatično telefonsko centralo, katera je bila prvotno že obljubljena, a so neke nevidne moči rovarile proti njeni ustanovitvi. m Posamezni pouk iz strojepisja, stenografije (Keform-sisitem in Gabelsber-ger), trg. dopisja, knjigovodstva (enostavno, amerik. in' dvostavno), in trg. iri bančnega računstva. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. m Radio-postaja v Mariboru. Kakor poročajo iz Novega Sada, bo radio-postaja, ki je bila prvotno določena za Novi Sad, zgrajena v Mariboru, ker ima Maribor za sprejemanje inozemskih vesti ugodnejšo lego. , • Narodno giedališže. Gledališka sezona 1923-24. Letošnja gledališka sezona se bo otvorila z najboljšim' slovenskim dlramatikom Iv1. Cankarjem. Vprizori se njegova drama >Kralj na Betajnovi«. Ob tej priliki se dotaknemo tudi celotnega reportoirne-ga načrta. Skupno se bo vprizorilo 30 del (najmanj) to je 15 dramskih in 15 glasbenih del. Drama, Repertoirni rračrt drame jo zasnovan na njeni razvojni fazi tj. po-čenši od Grkov do najmodernejših dra^ matikov-ekspresijonistov. V tej razvojni črti so zastopani najmarkantnejši dramatiki, ki pomenijo vsak zase močan steber, močan odsev tedanje dobe in’ obenem' kažipot daljnemu razvoju drama-tiške umetnosti. V tem smislu sledijo tn sledeče navedeni dramatiki: Sofoklos: Kralj Edi p, Shakespeare: Hamlet, Moli-ere: Tartuffe, Gorge Dandin, Zola: Thc-rese RaJuin, Ibsen: Rosmershclm, Maeterlinck: Aglavain' in Selysette tsr Ha-, senclever: Onstran. Želeti bi bilo, da bi se v tej zaporedni vrsti izvajale vse to drame ter bi se fta ta način nudil občinstvu ves razvoj drame — od Grkov: do današnjih dni. Toda vsled različnih tehničnih in' drugih zaprek, s kterimi se morajo boriti ne baš sijajno financijel-no situalraHa gledališča, ne bo mogočo vprizoriti navedenih del eno za drugim kot isledi, temveč zdaj to, zdaj ono delo; pač pa se bodo vprizorila vsa navedena dela, samo — kot rečeno — ne v goraj omenjeni razporedbi. Slovanski reper-toir tvorijo odlični dramatiki in 'sicer izmed Slovencev Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi, A. Krajgher: Školjka ter Remec: Magda. — Izmed hrvaških del se vprizore »Rodoljubi«, in sicer v najkrajšem času. Ruska dela zastopajo: Gogolj: Ženitev ter Leonid Andrejv: K zvezdam1, dalej Surgučev: Jesenske gosli. Poleg teh del se bodo po možnosti in po potre- teli čez morje iz Italije. Od preloma stoletja je bila najslabša med velesilami nemirnejša nego kedajkoli. Guiciardini je zakričal že koncem 1900 v rimsksm parlamentu ogorčenja, ki je po tedanjem zapisku Chlumeckega obtoževalo monarhijo, »da stoji okupacija Albanije po Avstro-Ogrski neposredno pred vrati.« A zdaj je naraščal tudi iredentizem o-pasnejše nego kedajkoli. Še je imel baron Sonnino moči za izjavo: »Naši interesi v Trentinu so malenkostna stvar v primeri s tem, kar pomeni, odkrito prijateljstvo Avstro-Ogrske z nami«. Toda cesta in tisk sta razgrajala vedno in vedno glasneje. Nihče hi vedel, kako dolgo še bo ime-la vlada pogum, da se ne bo dala potegniti za razgrajajočimi. V zimi na leto 1907. je dosegla iredentistična vročina vrelišče. V Vidmu so bili veliki obhodi. Bili iso slavnostno napovedani. Bili so dolgo pripravljeni. Med vpitjem' je gonila množica osla skozi mesto. Bili so prestrašeno, razjarjeno rigajočo, v jezi smešno žival s tisoč udarci na zadnjico. Klicali so pri tem: »Evviva Francesco Giuseppe«. Videm se je smejal, zbor iz vse Italije se je smejal. Kralja na to Slavnost niso le pričakovali, Viktor Emanuel je tudi res prišel. Conrad je to vse vedel. Razun tega je bral italjanske čas-toiks marMrMriei aego kdorkoli in ee ni b! vprizorila še druga, med temi: Ko zareo vode (Sovile), »Lokalna železnica« (Thoma) itd. Razen' tega se bodo porio vile nekatere boljše drame lanske sezone. : ! Opera. Opera še otvori z izvirno slovensko opero »Zlatorog«, delo našega zaslužnega skladatelja Viktorja Parme. Dalje je na repertoirju: Puccini: Bohe me, Humperdink: Janko in Metka, Verdi: Rigoletto, Bizet: Car m eri, Zajc: Zrinjski, Ipavic: Možiček (pantomima) Od lani se ponovi: Smetana: Prodana nevesta, Verdi: Traviata, Ofenbach Hoffmarinove pripovedke, Mascagni Cavalleria rusticana, Gounod: Faust. Opereta. Eysler: Umetniška kri, KaT-man: Silva (kneginja čardaša), Fali: Štambulska roža. Od lanske sezone se ponovijo »Pri treh mladenkah« in »Škr-jančkov gaj«. Začetek predstav. Opozarjamo cerij. občinstvo, da se bodo pričele predstave ob 20. iri ne ob pol 20. uri kot v lanski sezoni. Že sedaj pa apeliramo na točnost, ker le na ta način bo prihranjeno mnogo razburjenja, ki je nastalo vsled netočnega prihajanja k predstavam' v lanski sezoni. Baš iz tega vzroka se je tudi uprava odločila, da prične 8 predstavami šele ob 20. uri. Pred otvoritvijo gledališke sezone. Gledališka sezona 1923-24 se otvori začetkom prihodnjega tedna s krasno Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« v režiji g. Valo Bratine. Takoj za tem se vprizori jako zaibavna Molierova komedija »George Dandin ali prevar jeni soprog« v režiji g. J. Koviča, Kot prva glazbena predstava je ha repertoirju izvirna slovenska opera, od Viktorja Parme »Zlatorog«, ki se je vprizorila pred 4 leti v Ljubljani iri dosegla lep uspeh. Ob tej priliki opozarjamo cenj, posetni-ke," da bo uprava radi štedenja omejila predstave na minimum, zlasti dramske. Zato naj si vsakdo vsako predstavo čim-preje ogleda. S tega vidika je uprava uredila vse 4 abonemente tako, da je v vsakem abonementu pustila prostih ne kaj lepih part. sedežev iri lož za izvert-aborientske pos.etnike gledališča Le v slučaju velikega zanimanja, se bo la ali ona predstava igrala tudi izv. abone-menta. , , ; i ■ , •;'|.-1 '•< Gg. abonentom. Spričo ninogoštevil-nih prijav, se je gled. uprava odločila otvoriti še četrti abonement (D). Ker je še nekaj parternfh sedežev in lož Ha raz polago, opozarjamo vse ljubitelje gledališča, da se cim preje abonirajo, ker se otvori letošnja sezona v torek, 2. oktobra Opozarjamo, da imajo gg. aborieiitje to ugodnost, da se jim med letom 'cehe ne povišajo, dočim sc bodo morale iz-veriabonentskim posetnikom cerie, v slučaju naraščajoče draginje, temu primer no zvišati. —TT—» REPERTOIRE: Torek, 2. okt. Kralj na Betajnovi, ab. D. (Otvoritvena predstava.) Sreda, 3. okt. Zaprto. dalje razburjal, da je kričal neposredno po manevrih ab obali monarhije, neposredno po italjanskem vzkliku ogorčenosti radi njih poslanec de Palma v listu »Mattino« po hajvečjem povišanju mornariškega etata, »da bi se dala Italiji v vojni z Avstro-Ogrsko poroštvo, da bo obvladala Adrijo, in možnost sočasne blokade dveh monarhijinih vojnih pristanišč. Če se je inomoški divizijonar peljal v Trident, tedaj je stal tam Dante s široko in hrepeneče proti severu in po Brenncrju iztegnjenima rokami, Dante Alighieri, čigar spomenik je postavil z izzivajočim napisom na avstrijskih tleh »italjanski narod«. Nikoli ni prišlo iredenti na misel, tukaj in tam tiskati z avstrijskim denarjem druge spise, druge knjige, druge tujske vodnike, ko manifestacije nečuvene veleizdaje, ki si jih iz Dunaja ni nihče upal zabraniti. Re-njikolska podvzetja so rastla v Trcnti-riu, stavba ob stavbi, ki bi mogla nekoč morda po lahki izpremembi (»lužiti kot bolnišnice v vojni. Na Dunaju niso 'ničesar videli, niso ničesar opazili; poslušali so le italjanskega zunanjega ministra, ki je govoril med tem, ko je videmska upijanjena drhal vodila svojega konja, v Rimu pohlevne in spravljive besede. Ali le Conrad je vedel odkod je Ittihajal^ »pravjjisoet. Pregledal je aa- Četrtek, 4. okt. George Dandin ali preverjeni soprog, ab. A. Petek, 5. okt. Zaprto. Sobota, 6. okt. »Zlatorog«, izv. Otvoritvena glasbena predstava Nedelja, 7. okt. George Daadin ali prevarjeni soprog. Izv. Spori : Kolesarski klub »Peruti« vabi vse člane, da se udeleže sestanka v soboto dne 29. tm, ob 20. uri v, Narodnem domu (klubova soba). Dnevni red je razgovor radi dirke za prvenstvo kluba Prosi «e zanesljive in točne udeležbe. — Tajnik. Objave. § Instrukeije za višjo iti nižjo gimHa-zijo daje reven osmošolec. Naslov poye iz prijaznosti uprava »Tabora«. § Stenografski tečaj na drž. trgovat? šoli v Mariboru prične 1. oktobra Pri-glašenci se zbero v svrho ugotovitve učnih ur ob 18. uri v L b razr. (Vhod Razlagova ul. 26, I. riadstr.) — Prijave Še sprejema ravnateljstvo dnevno od 11. do 12. ure. § Petmesečni dopoldanski kuhinjski tečaj se otvori dne 8. oktobra ria dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru za de* kleta od 16. do 20. leta. Pojasnila daje vodstvo ob delavnikih med 11. iri 12. a;o. § Društvo jngoslov. akademikov priredi v soboto, dne 29. tm. v. Narodnem! gledališču v Ptuju veseloigro »Gospod senator«. Začetek ob 20. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen foridu za pod-1 poro revnih akademikov, vabimo »lav. občinstvo, da s čim večjim) obiskomi pri-* pomore do uspeha. § Vinska trgatev privatnili ffiastav-ljeiicev. Naj v nedeljo hihče ne pozabi obiskati prvo vinsko trgatev pri Goteu, ki se vrši ob treh popoldne z bogatini sporedom. Na svidenje! § Mestni kitio. »Rozanini grehi*, !gro-> kaz iz afrikanske družbe v! 4 činih1 set predvaja v petek, soboto, nedeljo i& pon-deljek. , a,:j •. «ai Javne kulturne naprave v Mariboru. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (Slomškov trg, kazinsko poslopjje) je odprt« za občinstvo vsak dati od 15.—17. ure. —» Za izposojevanjo knjig se plača za leto 1923 taksa 10 D iri. brez drugih doplačil LJUDSKA KNJIŽNICAH Narodni dom I. nadstropje, odprta ol) nedeljah od J-SlO.—J411, ure lii oh četrtkih od 18— 0. ure, mladinski oddelek ol) BohoiaH od 18.—19. ure. =••• MESTNI MUZEJ, Cankarjeva oliea, odprt vsako nedeljo od 10.—12, ar«, — Vstopnina 1 dinar. _ ^ tančno politiške ifT vojaške razmere Si kraljevini: Italija ni bila naorožeria. Italija še je bila gospodarsko slaiba iri pred« vsem ni imela modeme ar ti Ij eri je. Conrad bi veroval v trozvezo. Zavt-gel je Bismarckovo zapletko, v katero je sprejel kancler napačno hit. Zavrgel je politiko četrtega kanclerja Biilowa; ki je pletel Bismar« ckovo deščino z nepoplačnimi, brezupnimi uljudnostmi dalje. Noben1 lep govor ni zmanjšal skepse tega generala ki ja vsem, ki so hoteli slišati, povedal v! o* braz, da bo vsaka vojna velesil raztrgala trozvezo in našla Italijo pri hasprot-i riikih. Sploh je bila Conradova bodoč-nostna slika dozdevrio drugačna riegoi sedanjost iri bodočnost, ki jih je videl Aehrental. Tudi se mu ni zdelo nič manj trdno riego notranja struktura monarhi« je. Seveda je vedel tudi ori, da je prihod-njost Avstro-Ogrske bil upliv na Balkanu. Nobena druga pot ni bila odprta od časa Bismarcka, Kralovega Hradoa in Versaillesa, od ustariovitve nemške države iri italijanskega ujedirijenja. Ali dve preteči barijeri sta mogli zapreti jugovzhodni pohod: Za Avstrijo ponesrečeno razvbzljarije jugoslovanskega! problema in zahteve vse Evrope fla tur- ško dedščino. (Dalje prihodnjič j gggfi >» 1»^ Gospodarstvo. računajo. Sj- 4Mašn9iSS:o.',se viiNoiriči^vsafc dan, da, Plenica jskoraJV vsak«. nro: menja : valut«, težka ’ »taiS^ljli^ii^aTOifa^aiiš«' ceif. Kjrib temu,r jo-marka danes*' ž» tako zelo; Ipadlaiidai! sey©»vf- iJSosseinlstfthf,' zlasti, kjer fana^duforosvahito, sploh>j dav^w:;02aiaedl ceno na blagu vi iriož^ifilif oknih—'isicer^bi mjorali driev-ino-po siri-krat, ^apre min jati1 vse tablice — !a6:*u,yedln nov.isistemi izračunanja cen.-t\fc^O''Ma&o-yjtizložbi imaSvojo številko, sredoiialožbfe-pa krasi lična tablica, na kateri: je zafeležeri vsakokratni pomtao-ževaPeč. ’ Kupec oziroma trpovee mora Ct©viliko,f ozfiatčeEo ita "blagu, pomnožiti B>'SfceviIko%a tablici, pa dobi prodajno sc^nO. Če s© cene zvišajo ali znižajo fil, s Blagovne borze 27. sept. Novi Sad ia Beograd: niste poslovali. — Zagreb: bačka 360, oves slavonski 245, turSčdca bačka 270,, krompir slavonska postaja* 80,, moka bačka »0« 570. gi Hmelj. XXIII. brzojavpo tržno poročilo: Žatec, 26..inf. Skrajno čvrsto razpoloženje, živahno nakupovanjo — 60 odstotkov prodaiiili— cene rastoče — 3000 do 3400 čK za 50 kg. g;Tedenski sejem: v Zagreben 2(j. sept. •■Največ bosansko goveje živine in srem Iških svinj. Med kupci Čehoslovaki iri Avstrijci. Cene za 1 kg živo teže v Din. voli I 13.75—15, II 12.50—13.50, III 11 do 1L50,- bosanski I 12—13, II 10-11.50, III 8—9, svinje pitan© 1,25.50—27, II 23—24, HI 22.25-22i50, teleta I 23-23.75, II 22—22.50 krave I 11.50—13.75, II 10-11, III 8—9, mlada živina 12—16-25; &ej*o 75 do 102.5, detelja 100—125 za 100 kg. g Pcsikusrio sušenje sadja na niovi su- feleiinije ;.pa se že dol‘go, dollgo ni več pri-J silnici. Prejeli smo: Dne 3. okt. tL ves jjjefcitoi—(spremeni-tngovec sama številko c^an 80 bo na vinarski iit sadjarski šoli v 3*a*ta!bliei, tako, da odgovarja novimJee-Sani'^Ve5int>ma "se račuifajo cene rv\ zla-4ih#nrarkah, ker številke, kr: označujejo ‘'eentf^jpapirrratifr markah1, SO'žertako vi-^ navadni smlrtnik.res tež-fcoMsraikraa. .: .. ■ fV3cčjaW ^lošpir^lraginj^pa1 je/turntaiii Bi(^Stiidi»priw«po^cen^iblaigo. Tako Se SMilkO^alrpr. Vknpi-v, Berlinu elegantna (SpelnioaK za 142>:zladiihi 'imark. To nikakor Hjr*draigp, kajiUvi * mirnem1 času j e stalo fpohiefcvo. 5—600 mark. Moška soba ^Waata;.-garniiniro. so dobi- že za 45 zla •tfliii mark. Te ni7.ke ceno so posledica »piošne jštagriaoije .;iyr trgovini s pohištvom,f Sajti. danes' vr Nemčiji take 'robe SnikdoilBieikupaje. Kdor, p ima posebnega jpremoženia.imaj okorna j potrebno dohod-jke.^da.-se-preživj, -bogataši1' pa si flaroča-jo-^dcagoceno-,pohištvo , iz ^inozemstva, lktj0r| je ;dražje. : ' iv^tFonilainijkauje;- fiipiBev/jie1 opažati 'tudi >?Sa^oeiiahi za razno žensko lepotičke. Kra-ie^iženska^Tial ja-s& dolbi, že za 250 zlatih Snterk- Rijutf-jtemT rteprimterno nizkim' ce-S^alfii.jpa^oKtrgovine prazno,, a skladišča tEjotea^dočimr.trgovtciiJio vedo, kaj bi po-joeB^daAbt^jimf šlo malo-.boljše. Kdor sto-p^4d«n£sivi:;tako 4Egovino, je-Jahko sigu-^B^w/d«^1fe'KflB3boljo-postrežen', ker se ^vsakdo-*trudi, .da bi vsaj; nekaj' prodal Za^zlatili^mark se dolbe-popolnoma ,no-Ij^Piisatoi.sfrojf^alto «8*posamezno, am-pakitekar na ^asorie. Na Neparnem trgu jpa^^jSe-ljiudje^-še--vedno niso privadili ra-(euriaSjuif-v.v zlatiHunarkalr. Tam se često (ploiiraiaa^drt^brfiki s .»kapitalom«"..80 zla tt^miark.:«Ce'firia.;kido 100«zlatih; mark, ga ttriritejo' že^zai^tfeiznioeno bogatega; člo-(^iauTii&ijfiprfiižepitvii.igra zlata marka zelfy>-yažik»,' viogo. fflfUajtereCjkr imajo'' zrcleiJfcerke, ski^biio SaSHnajo^ ioliko ®lati W mark dote bi da-la|papirna4e>mafke in' podfeto- firmOvpo-Jiirjffijo/potemftisvoje^ihčerk)©' zakona želj ..........dml iVečina godttili; hčerk iz dobnOsštniranib meščanskih! - rodbin ima idbte od- €0—laO-alatih mark. »Težje« riibe Bpw«3b' redke. Zlato pa so zakoni v zadnji idobaj^B0rliifit»zeto padli. Prejšnje mili-, jarde tte^vlečejo več. Največji križ prf Ij5»cačixiiavanjn’vf:T^atevmarko pa imajo l^eip||llo|d^e^i»rt;idve.'aK!- tri, zlato mlarke meseč-^goi|plcttenis(ie ^to/?;nlak, da .mora 'biti taka Klužkiirja reS^ravi1 biser, ki bi je gospo-diuia^ne hotela za„nobeno ceno zgubiti. ‘Kljub, temu pa iso služkinje in' kuharice Se^zoio po cePL Razume se, da se dolbe Senafee’ na 'Nemci ji tudi še cenejše- — kakor, poveodi. Najeenejša SO danes javna 6trarfišca ostajah’ rlab»v^ električni tok, tako, da ni potreba ^ kaka napeljava toka, kakor je to P0^ no n', pr. pri električni 'cestni žele^v iximxoxiixD □ □ aomp]^ > ' Obiskujte mestni mi___________________ r CanharjeTi ulld. Odprt Tsafeo ; 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar* -□ □ cnncD Hala oznanila, Pletarje, iiurjene, sprejema proli dobii plati od komada Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. 2099 3 Učenec se I. Baloh, trg 3. sprejme pri tvrdki Maribcr, Graiski 2056 10—7 Mizarski pomočnik se spre; me t Vrbanovi ul. 26. 2109 Na dobro hrano se sprejmejo gospodje in dame. Koroška c. St 18, dvorišfe. 2092 , 2—2 Na! cen e J že vino v Peklu! Zaradi precejšne množice lan skega vina in lamdi bližajtSe fe trgatve se oddaje' liter izbornega lanskega pridelka po B dinarjev (24 K). And. Janžekovič.-• . 2114 Sodi Iz hrastovega losa od 350 do 1000 litrov na prodaj pri Franca Sorec, H reg pri Pt«ju, ‘2104 2—1 Volka, popolno meblovana soba,' eventualno dre manjši, šolnina lega, z dobro in popolno oskrbo, se ilie za takoj za en starejši miren ta-konski par. — Ponudbe pod „Age 70* na npravniatvo .Tabora*. 2118 2—1 Hiša brez strank, z lepim vrtom na prodaj, Knpec se lahko takoj vseli. Naslov pove oprava. . , , /2116 2-1' :> y V najem se odda večji pritlifni lokal na cesto v novi hiši. pripraven za prodajalne in pisarne, na eni glavnih ulic v Ljubljani, bliiu jnlnega kolodvora. Ponudbe pod „Pritiični“ na Aloma C*mpany, Ljub* Ijana. 2112 2_j f Svarilo. ■ V. *; -:.vr '• i? V zvezi z naku pom < doraačegr ptssestva it> selitvijo stari§«v v irgovorjeno stanovanje, se'P6 stano pojavljajo množine govoric, ki so ali g^8 ali pa zlobno «avijanje In potvarjanje resnice sto obrekovanie in blatenje, vse iavirajoče iz os^ ^ zavisti in škodo2«ljnosti. Mera tnojega potrpijeoP ^ .polna. Da pa ne bode nedolžnih žrtev, opozaf)*^ tem vse ia vsakogar, da bodem odsltj proti mur, ki bi trosil in razširjal take govorice, brezd’5 J no nastopil sodnijsko pot, ki je edina v stan«. “ aim klepetuljam priltrajlati njihove predolge, jezike. Prijateljem pa bodem za točne iniorm® ^ zelo hvaležen^ ker ml bodo s tem pomagali za J sovražno mi golazen. I >: Zvonko Mesarič gostilna/ lesna trgovina, ekonomija, Selnica -b Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naie nepozabljene soproge,’ matere, sestre, svakinje, tete i.4. gospe Mafllde Soričan, rol. Dec izrekamo oaSo prisrčno zahvalo. 2119 Žalujoči osttH. Vedno prihajajo novitete v modno trgovino B. Veselinovič in Komp., Maribor, Gosposka ulica 26. 1933 10—9 Glasovir din. M. cesta Gl. na prodaj za 9500 Ornik, Aleksandrova 2095 Odda se soba za dva boljša gospoda. Naslov pove uprava „Tahora“. 2898 drobnina, Samo na Gaspari & Maribor ^ Aleksandrova ee«** trik<>ta* dah«1?' ef Fan^^r OVEZNICi __________TISKARNE D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. 8E PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA vsavknjgoveSko STRCTW»AD^ JOŽA DELA. I IZVRŠBA gOLSONAl CEWE ZMERNE! smMk; BudoU Q»km. 3Mai... MarifceiSka &kiut* a