VRANSKO ŽALEC, POLZELA, PREBOLD Kandidati odpeljali predsedniški krog Str. 3 Voda spet pitna, a komunalna kuhinja se nadaljuje Str. 8 PRILOGA fd Str. 21-32 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 42 / Leto 77 / 20. oktober 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Darovati del sebe je najvišje poslanstvo Osveščanja o darovanju organov je v Sloveniji veliko, toda velik premik, ki bi zvišal število darovalcev, se še ni zgodil, pravi direktor Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, specialist kirurg travmatolog Andrej Gadžijev. »Darovanje je neprecenljiv dar,« je dejala mama najstnika, ki je od neznanega darovalca prejel ledvico. Za ljudi, katerih zgodbe objavljam o danes, in za darovalce, ki so jim omogočili nadaljnje življenje, predstavlja vsak dan praznovanje življenja, pri čemer vsak nov tre -nutek pomeni zavedanje, da v sebi nosijo del drugega. Nekoga, ki je razumel najvišje poslanstvo: podariti in omogočiti življenje. Str. 12-13 CELJE LAŠKO 70 let organiziranega odvoza odpadkov Str. 6 Zasadili prvo drevo prihodnosti Str. 10 2 AKTUALNO ZADETKI »Vsak posameznik mora sam razmisliti o darovanju in sprejeti odločitev. Dobro je, da svojci poznajo želje družinskih članov. V naši družbi je smrt odmaknjena na stran, čeprav nas nekega dne čaka vse.« Tina Belej, prejemnica novih jeter po transplantaciji »Če želimo arhitekti živeti od svojega dela, nas to sili, da se ukvarjamo z vsem - tudi z notranjo opremo in urbanizmom. Če karikiram, včasih projektiramo vrtne ute, čeprav bi želeli postaviti nebotičnik v Tokiu.« Klavdij Kikelj, arhitekt »Cena odvoza odpadkov je že nekaj časa nespremenjena, čeprav so stroški narasli. Smo javno podjetje in naš namen ni kovanje dobičkov, ampak zagotavljanje kakovostnih storitev za občane po čim bolj sprejemljivi ceni.« Janez Karo, vodja sektorja za zbiranje in odvoz odpadkov v podjetju Simbio »Le Milan Kučan je dvakrat zmagal na predsedniških volitvah že v prvem krogu, na kasnejših volitvah leta 2002, 2007, 2012, 2017pa sta bila vedno dva kroga volitev. In vse kaže, da tudi letos zmagovalec še ne bo znan v prvem krogu.« Janja Božič Marolt, direktorica Mediane »Vse v življenju je izvedljivo, če to verjameš in hočeš. Najtežje je verjeti.« Franc Jager, ustanovitelj trgovske verige ČETRTEK 1 1 PETEK _ 10 O ■ ■ SOBOTA I I NEDELJA yr 16 M \ 1 / 20 * ^^ 13 o CO DC < »Osrednje slovenske televizije niso pokazale interesa, da bi na dan volitev ob sedmi uri zvečer gledalkam in gledalcem sporočile rezultate vzporednih volitev. To je po mojem mnenju omalovaževanje funkcije predsednika republike,« poudarja lastnica in direktorica Mediane. Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Mediane. (Foto: Miran Juršič) . * џ • 9 » * » »/, .• : Janja Božič Marolt o predsedniških volitvah 2022 Obmetavanja s plačami in zaslužki Kdo bo novi predsednik Slovenije? Po napovedih Janje Božič Marolt, ustanoviteljice in direktorice Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, odgovora v nedeljo zvečer najverjetneje še ne bomo dobili. Predvideva, da bo potreben drugi krog volitev. Največ možnosti za zmago imajo Anže Logar, Nataša Pirc Mu-sar in Milan Brglez, večjega presenečenja ne pričakuje. Predvideva tudi, da volilna udeležba ne bo tako visoka, kot je bila na aprilskih parlamentarnih volitvah. BARBARA FURMAN Pri Mediani ste merili, kakšna je javna podporo kandidatk in kandidatov na vseh dosedanjih predsedniških volitvah. Kaj pa vzporedne volitve, jih boste letos opravili? Ne. Pri Mediani vzporednih volitev na predsedniških volitvah letos ne bomo izvedli, ker jih mediji niso naročili. Osrednje slovenske televizije niso pokazale interesa, da bi na dan volitev ob sedmi uri zvečer gledalkam in gledalcem sporočile rezultate vzporednih volitev. To je po mojem mnenju omalovaževanje funkcije predsednika republike. Vodstvom televizij sem sicer skušala pojasniti, da denimo isto nogometno tekmo prenašajo različne televizije, tudi strošek vzporednih predsedniških volitev bi si zainteresirane televizije lahko razdelile. Ob tem naj povem, da je v državnem proračunu za dva kroga predsedniških volitev predvidenih 8 milijonov evrov. Pri Mediani sicer delamo veliko pilotnih raziskav predvsem zato, da izpopolnjujemo veščine in smo pri svojem delu lahko vedno bolj natančni, sami pa v izvedbo vzporednih volitev ne investiramo. Gre za obsežno delo, potrebne so temeljite in dolgotrajne priprave naše strokovne ekipe, poleg tega je v delo na terenu vpetih od 150 do 200 ljudi in celo več. Bi lahko rekli, da mediji pri nas manj pozornosti posvečajo predsedniškim volitvam v primerjavi s parlamentarnimi in lokalnimi? Ja. Ob tem se je potrebno vprašati, zakaj. Volivke in volivci imamo stik s politiko oziroma politiki preko medijev, četudi so kandidati in kandidatke aktivni na terenu, do vseh težko sežejo. Ker predsedniškim volitvam mediji ne posvečajo tolikšne pozornosti, je udeležba na njih manjša kot na parlamentarnih ali lokalnih. Zanimanje pokažeš s tem, da se udeležiš volitev. To pomeni, da ti je mar, kdo je tvoj predsednik. Predsednik oziroma predsednica republike je tista oseba, na katero bi morali biti kot narod najbolj ponosni. Predstavlja nas tako v mednarodni kot domači javnosti. Potemtakem ne preseneča, da je volilna udeležba na predsedniških volitvah vedno manjša. Da volilna udeležba na predsedniških volitvah v Sloveniji pada, lahko utemeljim s konkretnimi podatki. Na prvih predsedniških volitvah leta 1992 je bila volilna udeležba več kot 85-odstotna, medtem ko je pod 50 odstotkov prvič padla že leta 2012, ko je bila le 48-odstotna. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2017 pa je na volišča prišlo le 44 odstotkov volilnih upravičencev. Toda na aprilskih parlamentarnih volitvah je bila volilna udeležba več kot 70-odstotna. Je to dober obet za predsedniške volitve? Realnih indicev, da bi se visoka udeležba z letošnjih parlamentarnih volitev lahko prenesla na predsedniške, ni. Da je toliko volilnih upravičencev aprila odšlo na volišča, je »Le Milan Kučan je dvakrat zmagal na predsedniških volitvah že v prvem krogu, na kasnejših volitvah leta 2002, 2007, 2012, 2017 pa sta bila vedno dva kroga volitev. In vse kaže, da tudi letos zmagovalec še ne bo znan v prvem krogu, ampak bo potreben še drugi krog volitev,« pravi Janja Božič Marolt. posledica velikega nezadovoljstva z vlado Janeza Janše ter izjemne zavzetosti civilne družbe. To sta bila ključna dejavnika za tako množično volilno udeležbo, ki je presegla vsa pričakovanja. Na katerih predsedniških volitvah je bilo kandidatk in kandidatov največ in na katerih najmanj? Najmanj kandidatov je bilo na predsedniških volitvah leta 2012, takrat so se za funkcijo predsednika države potegovali Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver. Vsi trije so bili močni kandidati v smislu potencialne izvoljivosti. Medtem ko je bilo leta 2017 že 9 kandidatk in kandidatov, a sta imela le dva, morda trije realno možnost zmage. Poleg Boruta Pahorja še Marjan Šarec, tretja pa je bila Romana Tomc. Na kaj smo volivci najbolj pozorni, ko se odločamo, kateremu predsedniškemu kandidatu bomo zaupali svoj glas? Volivke in volivci so zelo pozorni na morebitne negativne informacije, ki se o kandidatih pojavljajo v medijih. Tudi če informacije niso resnične oziroma preverjene, vplivajo na javnomnenjsko podporo. Negativne informacije imajo večji učinek kot pozitivne, delujejo po principu snežene kepe - se večajo in raztreščijo ter množijo naprej. Glede izbora so odločilni zadnji dnevi. Dejstvo je, da ljudem zjutraj, ko se prebudijo, ni prva misel, koga bodo volili na predsedniških volitvah. (smeh) Toliko drugih obveznosti in skrbi zapolnjuje naš vsakdan, mar ne? Kakšnega predsednika/ predsednico si želimo Slovenci? Bojim se, da si želimo čim bolj sebi enakega. Čim bolj povprečnega. Moje mnenje pa je, da bi vsak moral videti predsednika oziroma predsednico kot boljšega od sebe. Slovenski fenomen je, da težimo k povprečju, ne k boljšemu od sebe. Najbrž zato, ker se lažje primerjamo z nekom, ki nam je podoben kot pa z nekom, ki je od nas boljši v vseh pogledih. Zase denimo lahko rečem, da se ne vidim na mednarodnem političnem parketu. Mojo predsednico oziroma predsednika pa bi tam želela videti, in še marsikje drugje, tudi v prvi vrsti na državnih proslavah in ob nagovorih ljudem v ključnih trenutkih. Dobro bi bilo, če bi se volivci pri izbiri na volitvah odločali za boljšega od sebe. Če kaj, potem predsedniku Borutu Pahorju moramo priznati, da se je znal približati ljudem. Ker se je znal približati ljudem, je zmagal. Predsednik Borut Pahor je dojel slovensko dušo do te mere, da je dejansko spoznal in tudi udejanjil približevanje ljudem. S tem je dokazal, da je zelo dober poznavalec slovenskega volilnega telesa. Med sedmimi kandidati za predsednika republike za favorite veljajo Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Milan Brglez. Lahko pride do presenečenja tik pred volitvami? Velika verjetnost je, da bo zmagal nekdo od omenjenih treh kandidatov, najverjetneje v drugem krogu volitev. Ampak največje presenečenje bi bilo, če drugega kroga volitev ne bi bilo. In po čem je bila letošnja predvolilna kampanja posebna v primerjavi z dosedanjimi predsedniškimi volitvami? Tako zglednega in vzajemno spoštljivega nastopanja kandidatov in kandidatk ne pomnim. Tik pred volitvami pa so se pojavili vulkanski izbruhi obmetavanj s plačami in zaslužki. No, in tu se bo pokazalo, ali predsednici oziroma predsedniku privoščimo, da zasluži več od povprečja ali smo raje vsi povprečno revni. Po podatkih Mediane je bila na prvih predsedniških volitvah leta 1992 volilna udeležba več kot 85-odstotna, medtem ko je pod 50 odstotkov prvič padla že leta 2012, ko je bila le 48-odstotna. Na zadnjih predsedniških volitvah je na volišča prišlo le 44 odstotkov volilnih upravičencev. AKTUALNO 3 Predsedniški kandidati o trajnostni mobilnosti in prometni kulturi Odpeljali so predsedniški krog Predsednik je za krmilom države, v simbolnem pomenu je nekakšen prvi voznik domovine. In kakšni vozniki so kandidati za predsednika republike? Dr. Nataša Pirc Musar, dr. Milan Brglez, dr. Anže Logar, Janez Cigler Kralj in dr. Vladimir Prebilič zatrjujejo, da so odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu in da si bodo v primeru izvolitve toliko bolj prizadevali za trajnostno mobilnost in dvig prometne kulture. BARBARA FURMAN V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) ocenjujejo, da je svet z vidika reševanja podnebne krize pred velikimi izzivi, pri čemer promet prispeva pomemben delež škodljivih izpustov. Predsednik države je lahko pri tem pomemben družbeni kompas, saj lahko s svojim zgledom in ravnanji utira pot družbenim spremembam, ki so tudi na področju mobilnosti nujno potrebne, poudarjajo. Zato so predstavniki AMZS v Center varne vožnje na Vranskem povabili vse predsedniške kandidate, da bi jih spodbudili k temu, da bi s svojim zgledom in ravnanji utirali pot v bolj traj-nostno mobilnost in pripomogli k dvigu prometne kulture. Povabilu so se odzvali kandidatka in štirje kandidati. V spremstvu inštruktorjev varne vožnje so z avtomobilom odpeljali »predsedniški krog,« ki je bil zasnovan na podlagi dolgoletnega dela AMZS na področju usposabljanja voznikov. Tako so doživeli delček tega, s čimer AMZS v programih varne vožnje pomaga udeležencem, da postanejo še boljši in varnejši vozniki. Kaj pravijo kandidati? Dr. Milan Brglez: »Nujno je zmanjševanje emisij v letalskem prometu. To bo vplivalo na vse druge oblike mobilnosti in temu je treba prilagoditi infrastrukturo ter zagotoviti povezljivost različnih oblik mobilnosti. Predsednik lahko strokovnim razpravam o tem, kakšna bo naša mobilnost v prihodnje, daje težo.« Dr. Anže Logar: »Sem zaprisežen kolesar in prisegam na zeleno tehnologijo. To je ena ključnih točk Dr. Milanu Brglezu se je avto nazadnje pokvaril pred dvema mesecema na dunajskem letališču. Poklical je AMZS. mojega programa. Menim, da je pred nami zelo zahtevno obdobje zelene preobrazbe, kjer lahko ima predsednik republike pomembno vlogo predvsem s svojim zgledom, z jasnim opominjanjem, kako pomembno je, da spreminjamo svoje navade.« Janez Cigler Kralj: »Močno podpiram vse preventivne akcije za varnost v Dr. Anže Logar jeklenega konjička pogosto zamenja za kolo. Janeza Ciglerja Kralja včasih sin opomni, da je nujno pripenjanje z varnostnim pasom. Kandidatka in kandidati za predsednico oziroma predsednika republika pred Centrom varne vožnje na Vranskem. Med njimi tudi predsednik AMZS Andrej Brglez. Dr. Vladimir Prebelič se je nazadnje z vlakom peljal pred dvema mesecema. prometu, prav tako tudi posodabljanje prometne infrastrukture in vozil, ki gredo v smeri večje varnosti. Zelo pomembno je, da k večji varnosti v prometu prispevata tako država kot civilna družba. Ves svet je prišel do točke, ko traj-nostna mobilnost ne more biti le stvar izbire, ampak logične odločitve.« Dr. Nataša Pirc Musar: »Da bomo uspešni pri izpolnjevanju zavez podnebne nevtralnosti in tudi mobilne prihodnosti, je bistveno, da okrepimo in posodobimo javni prevoz, ki mora biti bliže potrebam in cenovno sprejemljiv današnjemu načinu Dr. Nataša Pirc Musar v prostem času rada sede na motor, a nikoli brez čelade. življenja. Nujna je razpršitev delovnih mest zunaj mest, izkoristiti je potrebno potenciale digitalizacije, razmišljati tudi o novih alternativah goriva za cestni prevoz.« Dr. Vladimir Prebilič: »V Sloveniji je promet sektor z največjim deležem izpustov toplogrednih plinov; cestni promet prispeva več kot 99 odstotkov vseh izpustov. Ce želimo rešiti ta problem, moramo zagotoviti boljše sodelovanje države z občinami ter koordinirana vlaganja v infrastrukturo. Tovorni promet moramo v večji meri preusmeriti na železnico.« Foto: SHERPA Svetniki najprej za odlok, nato proti CELJE - Odlok, ki so ga mestni svetniki sprejeli konec septembra in s tem omogočili gradnjo treh hiš na strmem pobočju nad Novo vasjo, ob Osnovni šoli Frana Roša, je razveljavljen. Tako je glasovalo 20 članov mestnega sveta, ki so pred dnevi glasovali na dopisni seji. Sprejem Odloka o prenehanju veljavnosti spornega Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova vas - območje NV-4-1 je svetnikom predlagal župan Bojan Šrot, potem ko so nezadovoljni stanovalci bližnje Travniške ulice zbrali več kot dvesto podpisov za začetek postopka za zbiranje podpore za razpis referenduma. Kot je povedal eden od stanovalcev, so imeli pri tem širšo podporo drugih krajanov MČ Nova vas, učiteljev v OŠ Frana Roša in staršev otrok. Vsi se bojijo, da bo načrtovana gradnja posegla v zeleni pas ob šoli, menijo, da je prevelika glede na obstoječo sosesko in da bi morali odločevalci upoštevati javni interes pred zasebnim. Krajani so pripravljeni zbrati zahtevanih dva tisoč podpisov za razpis referenduma in menijo, da to ne bo težko, saj se tudi v nekaterih drugih delih občine borijo proti načrtovanim posegom v prostor, ki se večini tamkajšnjim prebivalcem ne zdijo primerni (primer Lopate). Ob tem so stanovalci Travniške ulice opozorili še, da sodni postopek glede lastništva zemljišča ulice še ni končan. Spor je namreč nastal zaradi Župan Bojan Šrot je ob tem dejal, da v predvolilnem času ni smiselno izvajati referendumskih dejavnosti. »Tudi če bi do referenduma prišlo in če bi uspel, bi lahko novi mestni svet sprejel popolnoma enak akt. Referendum bi zavezoval le dosedanji mestni svet. Zato si bomo vzeli čas in še enkrat preverili argumente.« postopka razlastitve na območju Travniške ulice. »Cesta je bila narejena v sklopu gradnje zadnjih štirih hiš v ulici, plačana z denarjem graditeljev in na zemljišču, ki je njihova last. Ta cesta je široka samo tri metre, pod njo vodi kanalizacija, ki bi jo težki kamioni ob gradnji uničili.« Predvolilni čas A svetniki so 27. septembra kljub tem pomislekom in predlogu o prestavitvi odločanja o odloku potrdili sporni dokument z 21 glasovi za in s šestimi proti. Na dopisni seji so se nato pred dnevi odločili drugače z razlago, da bodo strokovne službe Mestne občine Celje medtem preučile vsebino podane pobude in pripombe krajanov oz. podpisnikov. Svetnik Matija Kovač, ki je na prejšnji seji neuspešno predlagal prestavitev sprejemanja odloka, je ob predlogu za dopisno sejo dejal, da ga je župan ponudil svetnikom še pred potekom osemdnevnega roka, v katerem bi moral razpisati zbiranje podpisov za vložitev referenduma. »S to potezo se želi občina izogniti morebitnemu referendumu, ki bi pomenil tudi prepoved sprejema podobnega odloka do konca mandata mestnega sveta.« Prepričan je, da se odločitev o prenehanju nedavno sprejetega odloka ne bi zgodila, če ne bi bili v predvolilnem času. »Odločitev o razveljavitvi odloka pomeni, da so imeli občani, ki so mu nasprotovali, prav, in da koalicija z žu- panom Bojanom Šrotom ni prisluhnila argumentom, temveč zgolj ozkim interesom posameznikov. To, da ti argumenti niso bili slišani do vložitve pobude za referendum, pomeni tudi, da je z načinom odločanja v tem mestu nekaj narobe.« TC Območje ob OŠ Frana Roša na koncu Travniške ulice, kjer naj bi stale tri nove stanovanjske hiše, kar je razburilo okoliške stanovalce. (Foto: TC) 4 GOSPODARSTVO V Mlekarni Celeia letos 2 milijona evrov več za stroške energije Zmanjšanje porabe energije bi zaustavilo del proizvodnje Pridelovalci in predelovalci mleka so na konferenci, ki jo je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, opozorili, da se vsi členi mlekarske verige, to je kmetje, proizvajalci in trgovci, soočajo z vedno višjimi stroški. Razmere ocenjujejo kot zelo težke, podobne tistim po letu 2004. Čeprav povprečne odkupne cene mleka rastejo in se približujejo povprečnim evropskim, se v zadnjem času v Sloveniji povečuje izvoz surovega mleka, hkrati se povečuje tudi uvoz mlečnih izdelkov. Direktor Mlekarne Celeia Vinko But je na konferenci ocenil, da je mlekarska veriga še vedno stabilna in bo takšna tudi ostala, če bo znotraj nje obveljala moč argumenta. Tako kot vsa mlečna industrija se tudi mlekarna v Arji vasi že dlje časa bojuje z vedno dražjimi energenti na eni ter z zahtevami po vedno višji odkupni ceni mleka na drugi strani. JANJA INTIHAR Posledica višjih cen ener-gentov in odkupnih cen mleka so iz meseca v mesec višje cene mleka in mlečnih izdelkov v trgovinah. Vinko But pravi, da dragi energen-ti sicer vplivajo na končne cene izdelkov, niso pa edini in najpomembnejši razlog. Največji vpliv ima odkupna cena mleka. »Kljub letošnji sunkoviti rasti odkupnih cen je bila rast naših prodajnih cen nižja od tistih, ki smo jih plačevali za surovo mleko. To pomeni, da smo naše cene pri pogodbenih kupcih uveljavljali z daljšim zamikom,« opozarja Vinko But. Kot pravi, v mlekarni sledijo dvigu odkupnih cen mleka na trgu. V zadnjem letu, to je od od lanskega do letošnjega septembra, so jih zvišali za kar 55,3 odstotka. »Odkupno ceno bomo do konca leta še zviševali,« napoveduje But. Zamenjava energenta predraga Mlekarna Celeia bo letos za porabo elektrike, zemeljskega plina in goriva plačala približno dva milijona evrov več kot lani. Visoke stroške poskuša obvladovati z varčevalnimi ukrepi v proizvo- dnem procesu. Poleg tega je že zamenjala dotrajane po-trošne vode ter s tem zmanjšala izgube pri prenosu toplote med stavbami, graditi je začela sončno elektrarno z močjo 348 kilovatov, s katero bo pokrila 5 odstotkov potreb po električni energiji. »Proizvodni proces mlekarne je v veliki meri odvisen od zemeljskega plina, s katerim proizvajamo paro, ki jo potrebujemo v proizvodnih procesih. Če bi prišlo do redukcije plina, bi paro lahko proizvajali s pomočjo lahkega kurilnega olja, kar pa je za okolje bistveno manj sprejemljivo. V zadnjih letih smo naredili že veliko študij o menjavi energentov, vendar so takšne naložbe drage in za izvedbo potrebujejo »Odkupno ceno mleka bomo do konca leta še zviševali,« napoveduje Vinko But, direktor Mlekarne Celeia. (Foto: SHERPA) veliko časa,« na vprašanje o morebitni zamenjavi zemeljskega plina s katerim drugim energentom odgovarja Vinko But. O nekaterih napovedih, da bodo podjetja morda morala obvezno zmanjšati porabo energije, pravi, da si kaj takšnega lahko v mlekarni privoščijo le v manjšem obsegu. »Zahteva po dodatnem zmanjšanju porabe energije bi pomenila krčenje proizvodnje in zaustavljanje nekaterih obratov. To bi neposredno vplivalo na nemoteno zagotavljanje odkupa mleka in oskrbo kupcev z našimi proizvodi.« Prenove sirarne niso ustavili Mlekarna Celeia ima v svojih poslovnih načrtih zapisano, da bo do leta 2025 v posodobitev proizvodnje, nove izdelke in varovanje okolja vložila 12 milijonov Kljub zvišanju stroškov za energijo in višjim odkupnim cenam mleka v Mlekarni Celeia niso spremenili načrtov o posodobitvi sirarne. (Foto: arhiv Mlekarna Celeia) evrov. Tretjino denarja bi porabila za nadaljnjo prenovo sirarne, kjer je sredi lanskega leta že končala prvi del naložbe. Stare in tehnološko neustrezne kotle za sirjenje in pripravo sirnega zrna je zamenjala z novimi. Gre za pomembno pridobitev, a ne samo za mlekarno, ampak tudi za zadruge in kmete, od katerih vsak dan odkupi 300 tisoč litrov mleka najvišje kakovosti. Dobro polovico ga predela v sire. V prvi del prenove, to je nakup novih sirarskih kotlov, je mlekarna vložila 2,2 milijona evrov. Menjava kotlov je bila nujna, saj je omogočila večjo avtomatizacijo proizvodnje ter s tem še višjo kakovost izdelkov, pravijo v mlekarni, kjer želijo zamenjati zastarelo opremo tudi v drugih delih proizvodnje. Nova oprema bo energetsko bolj učinkovita in bo omogočala večjo avtomatizacijo proizvodnje, a tudi nove izdelke. Pri načrtovanju naložb v podjetju niso pozabili na varovanje okolja, saj bodo vlagali tudi v čiščenje odplak. Zaradi stroškov, ki jih imajo z visokimi cenami energentov in zviševanjem odkupnih cen mleka, v mlekarni načrtov o posodobitvi sirarne niso spremenili. Letos so začeli drugi del prenove, med katero bodo obnovili kadi za slanico. Dobiček ali izguba? V Arji vasi so lani ustvarili 57,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 845 tisoč evrov čiste izgube. Prihodki so bili od predlanskih nižji za 3 odstotke, izguba je bila približno tolikšna, kot je v letu 2019 znašal dobiček. Malo več kot 800 tisoč evrov izgube je mlekarna imela tudi v letu 2019. Ko so pripravljali finančni načrt za leto 2022, so v njem zapisali, da si spet želijo pozitivno poslovno leto. Ali bodo dosegli ta cilj, bo po besedah Vinka Buta odvisno od tega, kako se bodo z ukrepi, ki so jih sprejeli, uspeli prilagoditi vsesplošnemu višanju cen. »Načrti, ki smo si jih zastavili, niso predvidevali vojne v Ukrajini, ki je povzročila velik ter dolgoročni vpliv na celotno gospodarstvo,« pravi But. V spomin Marjan Prelec (1928-2022) Svojim mlajšim sodelavcem vedno pravim, naj razmišljajo s svojo glavo, od nas, starih mačkov, pa naj poberejo najboljše ... Tako je svetoval in takšen je bil Marjan Prelec, zagotovo legenda med slovensko menedžersko elito. Njegova delovna doba je trajala več kot pol stoletja. Vedno nekoliko samosvoj, a vendar hkrati odprt za drugačne misli, ki so ga prepričale toliko, kolikor so še lahko našle prostor na zemljevidu njegovih prepričanji in poslovne filozofije, ki ji je bil zvest do konca življenja. Na Marjanovem poklicnem in poslovnem odru z občudovanjem spremljamo štiri menedžerske zgodbe, ki so mu prinesle najvišja gospodarska priznanja. Priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja Manager ter revije Manager, v Celju pa zlati grb Mestne občine Celje. Kjerkoli je delal, naj je bilo to na začetku poklicne poti kot gradbeni inženir na slovenskih železnicah ali potem v celjskem Ingradu, še posebej pa, ko je po odločitvi vlade tri leta vodil največje slovenske gradbene projekte v Iraku, je pustil neizbrisljiv pečat kot menedžer, kot razmišljujoč in kreativen vodja in kot človek. Novinarka, ki je ob koncu Marjanove direktorske poti v cinkarni pripravila z njim intervju, je v naslovu zapisala: »Dve desetletji z odličnim direktorjem«. In prav cinkarna je nedvomno Marjanova najbolj posebna zgodba. Morda tudi zato, ker je prav zaradi njegove modre menedžerske vizije ostala pri življenju edina med celjskimi gospodarskimi velikani. Cinkarna je njegov življenjski spomenik. Čez cinkarniški prag je stopil v najtežjem ekonomskem in ekološkem položaju tovarne. In je vedel, kako jo obdržati enovito, kako jo prenoviti v podjetje z dobičkom in kako ji z ekološko sanacijo postopoma zbrisati pečat največjega onesnaževalca v Celju. Cinkarna je pod Marjanovim vodstvom začela nov razvojni ciklus. Predvsem pa je sprejela dolgoročno strategijo ekološke sanacije po poti trajnostnega razvoja, kar takrat še ni bila modna tema dneva, kot je danes. Zato bo vselej ostal legendarni direktor celjske cinkarne. Direktor, ki v času osamosvojitve ni razprodajal podjetja. In kaj je rekel, ko se je poslovil od cinkarne? Seveda se ne bom vračal v tovarno, je pa res, da sem toliko od vraga, da bi takoj, ko bi slišal kaj slabega, zarobantil... Njegova menedžerska agenda je še danes aktualna. Za današnjo rabo se glasi sporočilo mlajšim sodelavcem. Pravi: pomembno je, da so strpni, da stvari dojemajo globalno, da so sposobni konstruktivnega dialoga. Vodite politiko zmerne stabilne rasti in kljub novodobnim težnjam po doseganju čim višjih dobičkov ne pozabite, da je vodilo vsega, tudi poslovode-nja, vendarle človek. In menedžerjem tole: moja filozofija vodenja je bila takšna, da je treba poskrbeti, da so plače enake ob krizi in tudi takrat, ko bi glede na ustvarjeni zaslužek lahko bile višje. Ob dobrih prodajah sem vedno poskrbel, da smo del prihodka spravili pod mizo. Za slabe čase. Vodenje podjetja je umetnost možnega. Osnova vsega je strateško razmišljanje, menedžer pa mora biti pošten, logičen, inovativen. Podjetje mora voditi s pravo mero avtoritete in samokri-tičnosti, predvsem pa ne sme hlepeti po kratkoročnih dobičkih, ampak dolgoročnih učinkih. Če je rojstvo človeka majhen čudež življenja, potem je minljivost postaja, na katero se vsakdo pripelje. V trenutku slovesa, Marjan, spoštljivo in srčno razmišljamo o tebi s spomini na tvoje polno življenje. Resda spomini sčasoma zbledijo, toda tvoja osebnostna podoba in drža človeka z zgledom bo ostala. Naj bo angel spomina močnejši kot angel pozabe, saj življenje ne more kar tako izbrisati tvojih sledi, ki so vtisnjene v zgodovino slovenskega gospodarstva, tvoje cinkarne, Celja in vseh tistih, ki smo te poznali in se s tabo družili. JOŽE VOLFAND GOSPODARSTVO 5 Do kdaj brez elektrike iz Teša? Konec minulega tedna so iz električnega omrežja izklopili šoštanj-sko termoelektrarno, ki bi morala med rednim remontom krške nu-klearke, ta se je začel 1. oktobra in bo trajal do 2. novembra, biti nosilka proizvodnje električne energije v državi. V času, ko ne bosta delovala ne Teš ne Nek, bo približno 75-od-stotkov elektrike treba uvoziti. Mirovanje petega in šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki bo trajalo do 2. novembra, lahko pa tudi dlje, je predlagal Eles, ki miri, da ni razloga za paniko. Direktor Aleksander Mrvar je poudaril, da bo država elektriko iz Šoštanja bolj potrebovala v zimskih mesecih, ko je poraba največja. Kot so za STA pojasnili v Tešu, gre za preventivni izklop. Premogovnik Velenje jim trenutno ne zagotavlja pogodbenih obveznosti. Elektriko, ki bi jo sicer proizvedli, bo treba nadomestiti na trgu, kjer so trenutno cene razme- roma ugodne. Napovedali so tudi, da bodo za ogrevanje gospodinjstev in poslovnih odjemalcev v občinah Velenje in Šoštanj zagnali plinska bloka, kot energent pa večinoma uporabljali ekstra lahko kurilno olje. Osnovni razlog za ustavitev delovanja termoelektrarne je nesreča, ki se je v sredo zgodila v Premogovniku Velenje in je povzročila zmanjšanje proizvodnje premoga. Zaradi nesreče so v Elesu ocenili, da dnevni izkop lignita v premogovniku ne bo presegel 4500 ton pri kalorični vrednosti 10,8 gigajoulov na tono, kar lahko traja od enega do treh mesecev. To pomeni bistveno nižje količine izkopa lignita, kot so jih upoštevali pri projekcijah za čas od 1. novembra letos do 31. marca prihodnje leto. »Analize so pokazale, da bi prenosni sistem lahko nemoteno deloval tudi v takšnih razmerah, predvsem zaradi naprav, ki smo jih vključili v sistem v zadnjih dveh letih v okviru evropskega projekta SincroGrid. Preveril sem tudi dolgoročne vremenske napovedi, ki do konca remonta nuklearke ne kažejo bistvenih ohladitev. Zato sem predlagal mirovanje Teša med 15. oktobrom in 2. novembrom, z možnostjo podaljšanja do 30. novembra,« je povedal direktor Aleksander Mervar. Ob tem je še poudaril, da bodo, če bi se razmere poslabšale, Teš spet vključili v omrežje. Če to ne bi zadostovalo, bi vključili še plinske bloke, ki bi uporabljali ekstra lahko kurilno olje. JI V ponedeljek popoldne je odstopil generalni direktor Teša Matjaž Vodušek, razlog za odstop naj bi bil osebne narave. Po nekaterih informacijah naj bi vodenje podjetja kmalu prevzel sedanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Viktor Vrečar. Pomp je nadaljevanje sejma Poroka, ki ga je družba Celjski sejem s še nekaj drugimi manjšimi sejmi pripravila nazadnje spomladi 2019. (Foto: SHERPA) Pompozen konec tedna Družba Celjski sejem nadaljuje sejemsko leto in upa, da ji bo uspelo nadoknaditi zadnji dve leti, ko je bilo zaradi slabih epidemioloških razmer sejemsko dejavnost prepovedano opravljati. Ob svojih treh največjih dogodkih - sejmu Agritech, Mednarodnem industrijskem sejmu in Mosu - je pripravila tudi več manjših. Ta konec tedna, 22. in 23. oktobra, vabi na Pomp, sejem pompoznih dogodkov. Pomp, ki ga celjski sejmarji letos pripravljajo prvič, je namenjen porokam, obletnicam, maturantskim plesom in praznovanjem. Pravzaprav ne gre za nov sejem. Odločili so se namreč, da bo sejem Poroka, ki so ga prej pripravljali s še tremi marčnimi sejmi in je bil nazadnje leta 2019, odslej samostojen. Ne bodo ga postavili v eni od sejemskih hal, ampak bo kar v upravni zgradbi, v Modri dvorani, ki je glede na vsebino sejma bolj primerna. Na sejmu bo sodelovalo šestdeset razstavljavcev iz vse Slovenije, eden bo tudi iz Hrvaške. V družbi Celjski sejem napovedujejo, da si bodo obiskovalci na Pompu lahko ogledali ponudbo svečanih oblačil in dodatkov k njim, izvedeli bodo, kje lahko pripravijo svoje najpomembnejše zabavne dogodke, katere glasbenike, fotografe, cvetličarje in organizatorje porok lahko najamejo, kaj ponujajo zlatarji in še mnogo drugega, kar je pomembno pri pripravi različnih praznovanj. Pomp bo najverjetneje zadnji letošnji sejem v Celju. Sejma Erotika, ki so ga celjski sejmarji običajno pripravili konec novembra ali v začetku decembra, tokrat ne bo. JI ŠKROPLJENJE SADOVNJAKOV PO OBIRANJU Opravimo s pripravkom CUPRABLAU Z 35 WP, ki zmanjšuje potencial okužb jablanovega škr-lupa (Venturis inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju. Z jesensko uporabo CUPRABLAU-a Z 35 WP lahko bistveno zmanjšamo potencial okužb v naslednjem letu. CUPRABLAU Z 35 WP uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphri-na deformans). Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo CUPRABLAU Z 35 WP za zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomo-nas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. CUPRABLAU Z 35 WP uspešno zatira tudi listno luknjičavost koščičarjev, češnjevo listno pegavost in črno pegavost jablan, ki jo je vse več opaziti v ekoloških sadovnjakih. www.cinkarna.si o. £ m сл ISI o 6 IZ NAŠIH KRAJEV »Cena odvoza odpadkov je že nekaj časa nespremenjena, čeprav so stroški narasli. Ob zaključnem računu se bo pokazalo, kakšno ceno bomo oblikovali. Smo javno podjetje in naš namen ni kovanje dobičkov, ampak zagotavljanje kakovostnih storitev za občane po čim bolj sprejemljivi ceni zanje in za nas.« Podzemni zabojniki so že urejeni ponekod v mestnem središču. Praznjenje zabojnika v blokovskem naselju CELJE - 70 let organiziranega odvoza odpadkov Naše skupno breme dijo v neko posodo in zato nastanejo dodatne težave pri obdelavi,« pravi Janez Karo. Tudi zato bosta osveščanje in izobraževalno delo z mladimi med usmeritvami delovanja podjetja v prihodnje. Foto: arhiv Simbia Pred 70 leti se je v Celju začel organiziran odvoz odpadkov in s tem skrb za javno snago. Predhodnice današnjega podjetja Simbio, ki opravlja javno gospodarsko službo zbiranja in odvoza odpadkov, so v minulih desetletjih zamenjale nekaj imen in organizacijskih oblik ter področij dela. Če je bilo območje delovanja podjetja najprej omejeno le na občino Celje, zagotavlja danes Simbio celovito ravnanje z odpadki v 12 občinah savinjske regije ter obdelavo in predelavo odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) za občane iz 24 občin regije. Kot koncesi-onar opravlja še obdelavo in odlaganje odpadkov v občinah Piran, Izola, Ptuj in Trbovlje. V MOC skrbi tudi za čiščenje javnih površin in odvoz fekalij, od leta 2015 je tudi lastnik mestne tržnice, ki jo upravlja. TATJANA CVIRN Če je podjetje nekoč le zbiralo in odvažalo odpadke, to sčasoma ni bilo več dovolj. »Prelomnico pri ravnanju z odpadki so predstavljale zakonodajne zahteve o tem, da zbiranje in odvoz nista več zadoščala. Potrebna je bila tudi obdelava odpadkov, pri čemer različni odpadki zahtevajo različno obdelavo. Zato jih je bilo treba začeti ločevati,« pojasnjuje razvoj dejavnosti Janez Karo, vodja sektorja za zbiranje in odvoz odpadkov v Simbiu. »V zadnjih 30 letih smo na področju ravnanja z odpadki dosegli veliko. Ogromno sredstev namenjamo obveščanju in osveščanju že v šolah. Odpadki so naše skupno breme. Vsak mora poskrbeti za ločevanje.« Zabojniki in ekološki otoki Ločevanje odpadkov se je z leti širilo in gospodinjstva imajo danes po tri zabojnike: mešani komunalni odpadki so v zelenih, embalaža je v rumenih, medtem ko so biološki odpadki v rjavih zabojnikih. Tam, kjer ljudje Janez Karo, vodja sektorja za zbiranje in odvoz odpadkov v podjetju Simbio biološke odpadke sami kompostirajo, rjavih zabojnikov ne potrebujejo. Ob tem lahko papir in steklo odlagajo na ekoloških otokih, ki jih je na našem območju 750. Dvakrat letno poskrbi Simbio še za odvoz nevarnih odpadkov s pomočjo mobilne zbiralnice (zbira motorna olja, baterije, sijalke, odpadno elektronsko opremo ...). »Vedno bolj skrbimo, da bi tovrstni odpadki iz gospodinjstev ne bi pristali v kateri od posod za druge odpadke, saj lahko povzročijo veliko škode,« pravi Janez Karo in dodaja, da letno zberejo vedno več tovrstnih odpadkov. Ljudem so na voljo tudi zbirni centri v več krajih regije, kamor lahko brezplačno pripeljejo večjo količino kosovnih in drugih odpadkov, ki nastanejo ob prenovah ali urejanju domov. »Tudi na ta račun je zadnja leta manj črnih odlagališč v naravi, kot jih je bilo nekoč,« ugotavlja sogovornik. Zbiranje jedilnega olja Velika težava za kanalizacijski sistem in čistilno napravo je odpadno jedilno olje, ki ga mnogi zlivajo v stranišče. Simbio zato načrtuje zbiranje tudi tega odpadka. »V posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih bomo postavili ulične zbiralnike, kamor bo mogoče oddati jedilno olje iz gospodinjstev. V poskusnem projektu bomo gospodinjstvom razdelili 3,5-litrske posode za zbiranje olja. Te bodo nato občani odnesli na skupno zbiralno mesto,« pojasnjuje Karo in dodaja, da to ne bo dodaten strošek za gospodinjstva, saj podjetje predvideva, da bo stroške pokrilo s prodajo olja v predelavo. Vse ni idealno Če so bili v preteklosti stroški odvoza odpadkov obračunani glede na stanovanjsko površino gospodinjstva, je danes obračun določen glede na velikost zabojnika in pogostost odvozov. »Imamo pravilnik, po katerem se izračuna količina odpadkov, ki naj bi nastala v posameznem gospodinjstvu glede na število ljudi. To je osnova za določitev števila posod, ki naj bi zadoščale. A ljudje stremijo k temu, da bi bilo posod čim manj, saj to vpliva na obračun, in tako se dogaja, da so odpadki odloženi tudi ob zabojnikih.« Janez Karo ugotavlja, do pri posameznih hišah tega ni veliko, medtem ko je pri blokih urejenost odlaganja odvisna od stanovalcev. »Ponekod imajo to zelo lepo urejeno.« Tudi ločevanja odpadkov mnogi še vedno niso vzeli čisto resno in trdijo, da ni smiselno, češ da odpadke Sim-bio na koncu odloži na en kup. »Že posode so različne in tudi sistem odvoza imamo ločen,« odgovarja Karo. »V MOC določene dneve pobiramo mešane komunalne odpadke, ki jih v RCERO posebej obdelujemo. Del je po obdelavi primeren za sežig v toplarni, ki ogreva Celjane. Druge dneve pobiramo embalažo, ki ima drugačno obdelavo, prav tako imajo samostojno obdelavo biološki odpadki.« V Simbiu bi radi središče mesta opremili še z več podzemnimi zbiralniki, kakršni so že na primer na Muzejskem trgu. Tam je bilo prej 50 klasičnih posod za odpadke, ki jih je podjetje združilo v eno odjemno mesto, kar je zanj prihranek časa in energije. Skupna odjemna mesta bi želeli tudi v soseskah, kjer ima vsaka hiša več zabojnikov. A v podjetju se zavedajo, da so dogovori o skupnih posodah za več sosedov običajno težko dosegljivi. Eden od ciljev je še več ločeno zbranih odpadkov in predvsem njihova večja čistost. »Ljudje odlagajo odpadke, ki ne so- Deponija odpadkov je bila nekoč v Vrunčevi ulici in pod Golovcem. Leta 1971 je bila urejena deponija v Bukovžla-ku. Ena od prelomnic je bil prehod mesta na plin. To je prineslo ponudbo plastičnih posod za odpadke namesto kovinskih, saj ni bilo več pepela iz kurišč. Zabojniki so bili na kolesih. S tem se je spremenila tudi tehnologija vozil za praznjenje posod. Dobili novega častnega občana LAŠKO - Znani so letošnji prejemniki najvišjih občinskih priznanj. Po več letih bodo v Laškem spet dobili častnega občana. Na slovesnosti ob občinskem prazniku, 7. novembra, bodo podelili še zlati grb, tri srebrne grbe in štiri bronaste. Laški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili tudi prejemnike priznanj Antona Aškerca, ki jih bo občina podelila prihodnje leto ob slovenskem kulturnem prazniku. Naziva častni občan se bo razveselil uspešen gospodarstvenik Jože Sadar. Velik pečat je pustil tudi na družbenem področju in v laški košarki. Zlati grb bo prejel Andrej Brunšek za dolgoletno uspešno delo na področju strelstva. Prejemniki srebrnih grbov bodo Anton Šterban za dolgoletno predano delo na področju planinstva, Drago Pušnik za delo na kulturnem in družbenem področju ter Boštjan Vrščaj za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem. Z bronastimi grbi bodo nagrajeni Alojz Primon za predano delo na področju radioamaterstva in gasilstva, dr. Alenka Hren Medved za prispevek pri odkrivanju in ohranjanju zgodovinskih dejstev na območju laške občine, Sara Čopar za vrhunske dosežke v športnem plezanju ter Stanko Verstovšek za dosežke na področju ultrakolesarstva. Na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja prihodnje leto bo občina podelila tudi priznanja Antona Aškerca za kulturne dosežke. Prejeli jih bodo citrarka Janja Brlec in harmonikar Dejan Kušer za vrhunske dosežke na področju glasbenega ustvarjanja ter Rudi Pavčnik za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja. BA Naziv častni občan Občine Laško bo ob letošnjem občinskem prazniku prejel Jože Sadar za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva in družbenega življenja v občini. (Foto: Andraž Purg - GrupA) IZ NAŠIH KRAJEV 7 ROGAŠKA SLATINA - Franc Jager izdal knjigo o svoji podjetniški in duhovni poti Od bonbona, kavbojk do trgovskega imperija »Denar le malokoga osrečuje. Osrečujejo namreč grajenje, ustvarjanje, delo, vztrajnost ter celotna pot manjših in večjih uspehov, ki osmislijo tudi težje dni in preizkušnje.« To je ena od misli podjetnika Franca Jagra, ki je pred časom izpregel iz trgovske dejavnosti, a še zdaleč ne miruje. Svojo zgodbo, kako je od kmečkega fanta napredoval do enega najbolj znanih slovenskih trgovcev, je s pomočjo Petre Škarja strnil v knjigi. Minulo soboto jo je predstavil v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. TINA STRMCNIK Kot deček se je na poti v šolo rad povzpel po stopnicah do vaške trgovinice v Kristan Vrhu in skozi okno gledal v njeno notranjost. Denarja ni imel niti za žemljico, a od časa do časa mu je trgovka na prag prinesla kakšen bonbon. Za šolo se mu ni bilo treba posebej truditi, starša sta namreč predvidevala, da bo ostal na kmetiji. Ker je bil bolj drobne postave, je velikokrat slišal, da iz njega nič ne bo. A srce ga je vleklo v trgovski poklic, ki se mu je že od malih nog, prav zaradi občutkov, ki jih je v njem prebujala majhna vaška trgovina, zdel nekaj posebnega. Po opravljeni trgovski šoli je skušal biti na delovnem mestu čim bolj učinkovit. Kar se je dalo, je pripravil vnaprej, da so kupci hitro dobili, kar so želeli. Njegov trud se na plačilni listi ni poznal. »Kot vajenec sem dobival nagrado, ki je bila višja kot moja prva plača. Ta je znašala toliko, da sem si zanjo lahko kupil hlače in čevlje,« je povedal v pogovoru s Petro Škarja, ki je po njegovi pripovedi napisala knjigo. Dragocena Petrolova šola Sledilo je obdobje na Petro-lu, kjer so že takrat imeli zastavljen prodajni načrt, določeno strategijo in vzpostavljen notranji nadzor. Tam se je ogromno naučil, nekatera načela s Petrola je kasneje upošteval tudi pri snovanju svojega podjetja. Ko je naredil vozniški izpit in si kupil prvega »fička«, je razmišljal, kako bi ob plači še kaj zaslužil. Večkrat je potoval v Italijo, kjer je nakupil kavboj-ke in jih skril v okrasne punčke ter jih pripeljal čez mejo. Kot je povedal, so šle hlače iz džinsa za med. Kasneje se je v trgovini Hme-zad zaposlil kot poslovodja. »Bistvo je v energiji. Človeka sestavljajo kri, kosti in še nekaj več,« je na predstavitvi knjige dejal Franc Jager. Za njeno izdajo se je odločil, da bi med ljudmi širil dobro energijo in jim pokazal, da se s pomočjo dobrega razmišljanja lahko vse dobro konča. Tam je poskušal uvesti več novosti in napredoval v vodjo zadružnih trgovin, kjer je bil njegov šef Zdravko Počival-šek. Prelomen trenutek je bil službeni izlet v Avstrijo, kjer je ob obisku kmečkega turizma spoznal pomen dodane vrednosti. Gospodar kmetije je namreč vino na mizo nosil v buteljkah namesto v vrčih. »Razložil mi je, da za vino v vrču iztrži polovico manj kot za vino v buteljki. Tako sem »Vse v življenju je izvedljivo, če to verjameš in hočeš. Najtežje je verjeti.« spoznal, kaj pomeni trženje in kaj je marža.« Za delo navduševal z vzorom Ko so pri večernih poročilih objavili, da lahko državljani ustanovijo svoje podjetje, je naslednji dan že preučil vse postopke in registriral svojo dejavnost. Imel je idejo za svojo trgovino. Da je na voljo zemljišče, ki je bilo v občinskih načrtih predvideno za trgovsko dejavnost, je izvedel, ko je bil z družino na morju. Naslednji dan so Jagrovi pripravili kovčke in se vrnili domov. Zanimivo je, da svojih sinov ni posebej navduševal, naj se Varneje med Žegarjem in Hrastjem ŠENTJUR - Občina je končala sanacijo plazov ob lokalni cesti Spodnji Žegar-Hrastje. Tam so se prve težave pojavile leta 2016, ko je bila prevoznost ceste otežena. Po plazu v letu 2020 je cesta postala neprevozna in zaprta za promet. Izvajalec del, podjetje Gic gradnje, je obnovil skoraj 1,8 kilometra lokalne ceste, saniral tri plazove in osem usadov. Vrednost del je znašala približno 862 tisoč evrov brez DDV, od tega je Ministrstvo RS za okolje in prostor zagotovi- lo malo manj kot 800 tisoč evrov. Da bi izboljšala preglednost in izboljšala prometno varnost, je občina letos izvedla še obnovo križišča lokalnih cest Spodnji Že-gar-Hrastje in Cerovec-Žamerk v skupni dolžini 200 metrov, za kar je namenila 79 tisoč evrov. Izvedena dela v krajevnih skupnostih Prevorje in Loka pri Žusmu omogočajo ponovno prevoznost ceste, varnejšo vožnjo po obnovljenem vozišču ter večjo preglednost. V občinski upravi so povedali, da »Enkrat te za vselej objamem« »Rada te imam. Enkrat pa te za vselej objamem,« je le eden od čustvenih zapisov na belih balonih, ki so minulo soboto poleteli v nebo z Mestnega pokopališča Celje. Društvo Solzice je namreč pripravilo spominsko slovesnost za otroke, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. 15. oktober je namreč dan spomina nanje. »Dan naših nikoli pozabljenih otrok, ki bi jih morali držati v naročju. Dan, ko se ponos in bolečina združita v ljubezen do njih,« so zapisali v društvu, ki je spominsko slovesnost pripravilo v vseh večjih mestih po Sloveniji. Društvo Solzice, ki pomaga staršem ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, deluje v slovenskem prostoru že sedemnajst let. V njem nudijo podporo žalujočim staršem, izobražujejo strokovne delavce, ki se soočajo s to temo, in osveščajo širšo javnost o svojih dejavnostih. Žalujoči starši se lahko s pomočjo društva vključujejo tudi v posebne socialne, psihološke in formalne programe. SŠol ogrejejo za trgovino. Največ jih je naučil s pomočjo kmetijske dejavnosti, je pojasnil. Ob delu je namreč ves čas skrbel za živino. V Mestinju je zgradil večji hlev za šestdeset bikov. »Otrok nisem nikoli silil ali prosil, da bi delali. S prvo ženo Marijo, ki je zelo delavna, sva delala in otroci so nama sledili. Vozil sem jih s seboj s traktorjem, ko so lahko sedli za volan, so sami vozili. Ko smo začeli graditi prve trgovine, so sinovi že pomagali kopati, pokrivati streho.« Ker je videl, da se v kmetijstvu denar obrača prepočasi, je svoja prizadevanja raje usmeril v trgovsko dejavnost. Prelomna Brazilija V državi je v preteklih letih zraslo veliko njegovih trgovin. Vedno je bil zelo pozoren pri izbiri mesta, kjer jih je gradil. Po gradnji nakupovalnega središča v Velenju, ki je bilo precejšen izziv, je šel na prvo daljše potovanje v Brazilijo. Notranji glas mu je namreč svetoval, naj se malo umiri. Odpravil se je na posestvo Vide Vidmar v kraj Ilheus. Omenjena gospa je na svojem posestvu gostila ljudi z vsega sveta. Jagru je podarila knji- go Učbenik življenja, ki jo je napisal Martin Kojc. Ob tem knjižnem delu je spoznal duhovnost, v katero se od takrat močno poglablja. Dejal je, da tako pri vzgoji otrok kot pri odnosih z zaposlenimi šteje pošten odnos. Lastništvo svojega podjetja je predal naslednji generaciji, prenos znanja in izkušenj je po njegovih besedah prava umetnost. »Vse je minljivo, nič ni večno in vse je v gibanju. Če v življenju nekaj ustvariš, je treba to pravočasno predati naprej. Če si prav posejal, lahko nato gledaš, kaj raste iz tega semena,« je poudaril. V Braziliji ima svoje posestvo, kamor se s partnerko Stanko umakneta v hladnejših mesecih. Čeprav je upokojen in bi lahko počival, še zdaleč ne miruje. V zadnjem času se posveča predvsem gradbeništvu. Sinovi so ga spodbudili k dokončanju nekaterih projektov. Pred leti je zgradil apartmajsko hišo na Viru, nato so ga zamikala večja zemljišča, med drugim je prenovil hotel na Murterju. »Morda imam za svoja leta in glede na to, da sem v >penziji<, res veliko projektov,« se je nasmejal. Foto: TS skušajo s tovrstnimi naložbami v vseh delih občine zagotavljati dobre pogoje za življenje in dobre cestne povezave. »Kraji morajo ostati povezani z večjimi središči. Na odseku ceste, kot je Žegar-Hrastje, ljudje vsakodnevno opravijo veliko poti. Ta odsek je med drugim pomemben zaradi prevoza otrok v vrtec in šolo, medtem ko se njihovi starši po tej cesti vozijo na delo. Zato je obnovljen odsek velika pridobitev za lokalno prebivalstvo.« TS Vsak balon, ki so ga starši, bratci in sestrice ter dedki in babice spustili v nebo, je s seboj ponesel srčna sporočila, namenjena otrokom, ki so umrli med nosečnostjo ali takoj po porodu. Kulturni center šteje 20 let ROGAŠKA SLATINA - Številna slatinska kulturna društva so minuli torek nastopila na prireditvi, s katero sta občina in tamkajšnji zavod za turizem in kulturo obeležila dve desetletji delovanja kulturnega centra. Direktor omenjenega zavoda Dino Markovinovič je povedal, da so pod streho kulturnega centra najrazličnejše kulturne dejavnosti. Po dveh letih premora zaradi epidemije koronavirusa ta kulturni hram spet gosti gledališki abonma in Elin abonma za otroke. Da so ljudje pogrešali tovrstne predstave, kaže dober odziv abonentov. Dvorana je med drugim namenjena predvajanju kinopredstav. Pod okriljem centra deluje Mestna galerija, ki prireja najrazličnejše razstave. V stavbi ob promenadi imajo svoje prostore številna društva, tam je tudi sedež slatinske ljudske univerze in mladinskega centra. Po besedah Markovinoviča je kulturni center, ki je bil pred kratkim energetsko obnovljen, zelo dobro ohranjen. Nekaj pozornosti bo treba nameniti posodobitvi tehnologije. TS Vabijo k uporabi dvorane ŠTORE - Občina se trudi, da bi bila dela v športni dvorani ob tamkajšnji osnovni šoli še ta mesec končana. Pripravila je javni poziv za uporabo novih večnamenskih površin. Nanj se lahko vsi, ki jih to zanima, prijavijo do 21. oktobra. Dvorana ima približno 1.200 kvadratnih metrov igralnih površin, s pomočjo dveh razdelilnih zaves jo je mogoče razdeliti na tri igralna polja. Vsako igralno polje ima svoj sklop sanitarij in garderob za moške in ženske. V njej so še 11 metrov visoka plezalna stena, fitnes in ločena vadbena soba z ogledali. Dvorana bo primerna tudi za izvedbo različnih prireditev. Občina predloge za rezervacijo zbira s pomočjo javnega poziva, objavljenega na njeni spletni strani. TS Ohranili pošto v kraju ROGAŠKA SLATINA - Novi prostori pošte na Podplatu so dokončno urejeni. Denar za njihovo obnovo je prispevala občina, ki je razumela potrebo krajevne skupnosti Kostriv-nica po ohranitvi poštnih storitev v kraju. Pošta Slovenije je namreč pred časom napovedala ukinitev poslovalnice in odprodajo stavbe zasebniku. Slatinski župan mag. Branko Kidrič je dejal, da je obnova pošte na Podplatu pomembna za krajane krajevne skupnosti Kostrivnica, storitve na Podplatu so pomembne tudi za prebivalce nekaterih naselij iz občine Šmarje pri Jelšah, a tudi za številne mimoidoče. Občina je za naložbena in vzdrževalna dela namenila 41 tisoč evrov. Leta 2020 je obnovila notranje prostore stavbe, lani je denar namenila za obnovo ostrešja in kritine, letos je izvajalec del poskrbel še za novo fasado. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - V Premogovniku Velenje spet podpisujejo peticijo Zakaj odpoved sindikalistu Bećareviću? Poslovodstvo Premogovnika Velenje je Asmirju Bečareviču, predsedniku Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), vročilo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Člani omenjenega sindikata so prepričani, da se mu vodstvo maščuje, ker je sprožil peticijo za dostojno malico, zato so začeli zbirati podpise za njegovo ponovno zaposlitev. V vodstvu Premogovnika Velenje te navedbe zanikajo in pravijo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica Bećarevićevih ponavljajočih kršitev navodil zdravnice v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Sindikat SDRES zbira podpise za Bećarevičevo ponovno zaposlitev. (Foto: Premogovnik Velenje) BARBARA FURMAN Potem ko je poslovodstvo Premogovnika Velenje Asmirju Bečareviču vročilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bil v Premogovniku Velenje opravljen inšpekcijski pregled, na podlagi katerega je inšpektorat za delo izdal odločbo o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Po mnenju sindikalnega zaupnika in člana izvršnega odbora SDRES Boštjana Avberška gre zgolj za povračilni ukrep poslovodstva proti Bečareviču, ker je bil pobudnik peticije za dostojno malico rudarjev. Po 25 letih dela v jami je tako pristal na cesti. Zato v SDRES s peticijo zbirajo podpise za Beča-revičevo ponovno zaposlitev v Premogovniku Velenje. Protest V številnih sindikatih potezo poslovodstva Premogovnika Velenje obsojajo, zato so se sredi prejšnjega tedna pred vhodom v Premogovnik Sindikalist Asmir Bećarević je ostal brez službe. (Foto: Naš čas) Velenje zbrali predstavniki Sindikata žerjavistov pomorske dejavnosti Luke Koper, Slovenska zveza sindikatov - Alternativa, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Sindikat poštnih delavcev Slovenije, Konferenca sindikatov ZSSS, Zavarovalnice Triglav, Sindikat zavarovalnih zastopnikov ZSSS, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva. Podali so javno zahtevo za ponovno zaposlitev rudarja in sindikalista Asmirja Bečareviča, obsodili so pregon sindikalnih zaupnikov in sindikalnega delovanja v Sloveniji, ponudili pomoč Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije pri morebitni kazenski ovadbi poslovodstva po 200. členu Kazenskega zakonika ter pozvali k spremembi zakonodaje na področju zaščite predstavnikov zaposlenih. Slovenija ni Severna Koreja Na javnem protestnem shodu so podprli kolega sindikalista Asmirja Bečareviča. Poudarili so, da je neutruden bojevnik za delavske pravice, ki se je vedno postavil za rudarje, ko je bilo to najbolj potrebno, kar je negativno vplivalo tudi na njegovo zdravje. Od poslovodstva Premogovnika Velenje so zahtevali, naj prekliče odločitev in Asmirja Bečareviča ponovno zaposli ter preneha ovirati sindikalno delovanje v Premogovniku Velenje. »Obsojamo pregon sindikalnih zaupnikov in sindikalnega delovanja v Sloveniji, saj se je tovrstna praksa razpasla v zadnjih letih kot najbolj priljubljen šport številnih menedžerjev. Slovenija ni niti Severna Koreja niti Čile v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so vojaške hunte preganjale sindikalne zaupnike in sindikalno delovanje. V 21. stoletju smo, v osrčju Evropske unije, kjer naj bi upoštevali človekove pravice, zato je tovrstna praksa številnih poslovodstev zavržena in nesprejemljiva. Zato jo bomo začeli sindikati aktivno kazensko preganjati,« je poudaril Mile Zukić, sekretar Konference sindikatov ZSSS. Vlado in državni zbor so pozvali k spremembi zakonodaje na delovnopravnem področju za zagotovitev boljše zaščite predstavnikov zaposlenih tako pri opozorilih kot pri odpovedih delovnega razmerja sindikalnim zaupnikom in predstavnikom v svetih delavcev. Zahtevajo tudi osebno kazensko odgovornost poslovodstev v primeru neupravičenih odpovedi. Direktor zavrača očitke Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer zavrača očitke, da naj bi Asmirju Bečareviču poslovodstvo odpovedalo pogodbo o zaposlitvi zaradi njegove sindikalne dejavnosti. »V Premogovniku Velenje ves čas podpiramo socialni dialog z vsemi socialnimi partnerji, tudi s sindikatom SDRESS. Delavcu Bečareviču nismo odpovedali pogodbe o zaposlitvi zaradi sindikalne dejavnosti, ampak zaradi ponavljajočih kršitev navodil zdravnice v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Za vse zaposlene velja, da morajo upoštevati navodila zdravnika v času bolniške odsotnosti, pri tem predstavniki sindikata niso izjema,« je poudaril generalni direktor. V poslovodstvu še pojasnjujejo, da sindikat SDRESS v Premogovniku Velenje ni reprezentativen, vanj je trenutno vključeno 5,6 odstotka oziroma 61 zaposlenih. Ob tem dodajajo, da se ves čas pogovarjajo s predstavniki sveta delavcev in z reprezentativnim sindikatom SPESS-PV, v katerega je vključenih približno 71 odstotkov oziroma 831 zaposlenih, s katerima sproti rešujejo vse aktualne zadeve. Nesreče pri delu »Zaradi narave našega dela, ki poteka 500 metrov pod zemljo, se vsako leto v našem premogovniku zgodi približno sto nesreč pri delu. Varnost in zdravje pri delu sta področji, ki jima posvečamo veliko skrb in pozornost. To je tudi eden najpomembnejših strateških ciljev našega podjetja,« še pravi Janez Rošer in dodaja, da so se v Premogovniku Velenje v zadnjih letih dogovorili o vsebini posodobljene Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije, prav tako so uskladili enotno besedilo protikoron-skega zakona za omilitev posledic koronavirusa v vseh družbah skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) ter se dogovorili o dvigu plač v družbi za 5,6 odstotka. Po prvem celjskem dnevu Erasmus+ so prednosti projekta predstavili (z leve) Iztok Leskovar, Gregor Deleja in Andreja Lenc. (Foto: TC) Projekti Erasmus: znanje za življenje CELJE - Projekti Era-smus+ so izjemno pomembni za mlade, ki med delom ali študijem v tujini naberejo vrsto novih znanj in izkušenj. To ima pozitivne učinke ne le na posameznike, razrede ali učitelje, ampak tudi na izobraževalni sistem ter širšo družbo. To je bilo med drugim mogoče slišati ob koncu prvega celjskega dneva Erasmus+, ki ga je pripravil aktiv ravna- teljev srednjih šol celjske regije v sodelovanju s Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Pogovarjali so se o tem, kako še razširiti mrežo šol in drugih ustanov, ki sodelujejo v omenjenih projektih, saj bo zanje v prihodnjih letih namenjenega precej več denarja, ko ga je bilo doslej. Da je program Erasmus+ zelo pomemben, je prepoznala tudi Evropska komisija, ki mu je v novem programskem ob- Na enomesečne izmenjave lahko gredo dijaki, ki se prijavijo na razpis v šoli in izpolnjujejo nekatere pogoje. »Ob tem je treba med učitelji najti spremljevalca, kar ob njihovih obveznosti v šoli ni preprosto,« je dejal Iztok Leskovar. Tako dijaki kot učitelji morajo vmes opraviti veliko obveznosti na daljavo. Sloveniji. V minulem obdobju (od leta 2014 do 2021) je bilo izvedenih 100 projektov vseh treh ključnih ukrepov programa, na mobilnosti se je odpravilo več kot tri tisoč dijakov, več kot 1.200 učiteljev, šole so gostile 1.181 tujih dijakov in 179 tujih učiteljev na izmenjavah, praksi v podjetjih oz. spremljavi na delovnem mestu. Skupen proračun projektov je bil 7,1 milijona evrov, partnerska mreža šol pa je razpredena po vsej EU in drugih državah, ki so del programa (Norveška, Islandija, Lihten-štajn, Republika S. Makedonija, Turčija, Srbija). Kot je povedal Iztok Le-skovar, vodja aktiva celjskih srednješolskih ravnateljev, je pomembno, da dijaki prina- šajo z izmenjav nova znanja med sošolce in da tudi učitelji izkoriščajo priložnosti za nova spoznanja. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, je poudaril, da so tovrstni projekti priložnost za spoznavanje med mladimi, da se bodo znali drugače kot sedanje generacije odzivati na razmere v svetu. TC dobju namenila kar 28,4 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot v preteklem obdobju. »V letu 2021 smo prejeli 368 vlog in jih odobrili 235 ter jim dodelili 20,5 milijona evrov. Letos smo doslej prejeli že 369 vlog in ocenjujemo, da bomo razdelili skoraj 27 milijonov evrov,« je na novinarski konferenci povedala mag. Andreja Lenc, pomočnica direktorice CMEPIUS. Srednje šole v regiji so med najdejavnejšimi organizacijami programa Erasmus+ v Kmalu nova garažna hiša ŠOŠTANJ - Ob Muzeju usnjarstva na Slovenskem so položili temeljni kamen za gradnjo garažne hiše, v kateri bo 134 parkirnih mest. Gradilo jo bo velenjsko podjetje Esotech, vrednost naložbe znaša približno tri milijone evrov. Zupan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik uprave velenjske družbe Esotech Marko Škoberne sta prejšnji mesec podpisala pogodbo za gradnjo garažne hiše v Šoštanju, temeljni kamen so ob prisotnosti ministra za infrastrukturo Bojana Kumra položili v začetku oktobra. Podjetje Esotech je bilo najugodnejše med tremi ponudniki, ki so oddali ponudbo v postopku javnega naročanja. Projekt gradnje garažne hiše je izdelal ljubljanski arhitekturni biro Efekt arhitektura, nadzor nad gradnjo bo izvajalo Komunalno podjetje Velenje. Garažno hišo bodo zgradili za trškim jedrom in bo obsegala klet, pritličje in povozno streho. V njej bodo parkirišča, ki bodo namenjena tako stanovalcem novega bloka, ki ga bo gradil zasebni investitor, kot tudi drugim. V garažni hiši bodo zagotovili dovode z možnostjo vgradnje električnih polnilnic. BF & Ж, 2022 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC, POLZELA, PREBOLD - S skupinsko tožbo do povrnitve škode zaradi malomarnosti Voda končno spet pitna, a komunalna kuhinja se nadaljuje Zadeve z neoporečno pitno vodo v delu Spodnje Savinjske doline se počasi umirjajo. Rezultati zadnje analize, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so pokazali, da v vodi tudi pri drugem preverjanju ni bilo več prisotnega norovirusa. Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec je tako v torek dopoldne preklicalo ukrep pre-kuhavanja vode, ki je za gospodinjstva v Šempetru, Spodnjih in Zgornjih Grušovljah, Matkah in Ločici ob Savinji trajal kar petnajst dni. A tukaj se zgodba ne konča. Skupina krajanov se je odločila, da bo pravico do povrnitve škode poiskala na sodišču. SPELA OŽIR »Zaradi posledic zastrupitve so me morali z rešilcem odpeljali v bolnico, medtem ko je bil moj otrok celo dva dni hospitaliziran,« je pogo- vor začel Šempetran Miran Obrez, ki je nesrečne razmere po zastrupitvi z vodo opisal na družbenem omrežju. Ker so se v njegovih zapisih Rezultati zadnje analize so pokazali, da v vodi tudi pri drugem preverjanju ni bilo več prisotnega norovirusa. (Foto: Pexels) Zgodbe z oporečno pitno vodo, kot kaže, še ne bo konec. Skupina krajanov namreč napoveduje tožbo zaradi ogrožanja zdravja zaradi malomarnosti. (Foto: SHERPA) našli tudi drugi krajani z območij z opečno pitno vodo, so se obrnili nanj in skupaj so se odločili, da je prav, da za nastale razmere odgovarjajo odgovorne osebe. Predmet tožbe bo ogrožanje zdravja zaradi malomarnosti. Različne zgodbe »Pogrešali smo pravo obveščanje. Ko smo klicali JKP Žalec, ker nas je zanimalo, kaj se dogaja s pitno vodo, so naša vprašanja jemali neresno. Na koncu so bile osebe, s katerimi smo se pogovarjali po telefonu, že kar malo brezobrazne. Nedopustno je, da so se nekatere osebe zastrupile, ko je komunala že ugotovila napako,« je jasen Obrez in dodaja, da so obolevale cele družine in celo sorodniki, ki so jih obiskali prvi oktobrski konec tedna. Obrez je celo pridobil izjavo o trebušnih težavah šoštanj-skih odbojkarjev, ki so tisti petek gostovali v Šempetru. »Po elektronski pošti prejemam najrazličnejše zgodbe. »Doma vodo v bazenu preverjam vsak dan, medtem ko komunalno podjetje cel konec tedna ni preverjalo pitne vode. Da je nekaj narobe, je posumilo šele po številnih obolelih zaradi trebušnih težav. Nedopustno je, da tri dni ni delala naprava za doziranje klora,« pravi Miran Obrez. Še posebej se me je dotaknil primer mlade osebe, ki so ji zdravniki zaradi okvare že trikrat zamenjali jetra. Zastrupitev bi lahko imela zanjo nepopravljive posledice.« Priprave na sodni postopek Na Obreza, ki je prevzel koordinacijo postopka, se je do zdaj obrnilo že približno 150 oseb. »Za ta namen sem ustvaril posebni elektronski naslov, na katerega vsak dan prihajajo nova sporočila. Čas, da se krajani pridružijo, je še do sobote, ko bo v Šempetru v Savinjski dolini uvodni sestanek z odvetnikom Borutom Sokličem. S sabo bodo prinesli dokazno gra- divo, kot so potrdila o bolniški odsotnosti, zdravstvena dokumentacija in podobno. Seveda to ni pogoj, če kdo tega nima. Do odškodnine so upravičeni vsi, ki izhajajo s tega območja,« je še povedal sogovornik in dodal, da sodelovanje v sodnem postopku, katerega predmet je ogrožanje zdravja zaradi malomarnosti, zanje ne bo stalo nič. Vse stroške postopka bo krila odvetniška pisarna, ki ji bo nato pripadlo 15 odstotkov dobljene odškodnine. Brez komentarja Za komentar smo se obrnili tako na največjo lastnico žalske komunale Občino Žalec kot na direktorja mag. Janeza Primožiča. »Vsakdo, ki mu je bila povzročena škoda, ima pravico do povrnitve te škode v ustrezni obliki. Postopki so še v teku in torej dejanska škoda še ni znana. Kot ste že sami navedli v vprašanju, naj bi se potencialna tožba vložila zoper JKP Žalec, zato zadeve ne moremo komentirati. Predlagamo, da se z vprašanjem obrnete še na javno komunalno podjetje,« so sporočili iz Občine Žalec. Direktor komunale Primožič, ki je v primerjavi s predhodnikom veliko bolj dosegljiv za vprašanja novinarjev in nanje tudi dosledno odgovarja, je bil tokrat glede napovedanega sodnega postopka brez komentarja. Socialni demokrat, čigar stranka so občani ŽALEC - Da je žalski župan Janko Kos uradno kandidaturo za župansko mesto najavil v Hotelu Žalec, ne preseneča. Občina Žalec si prizadeva, da bi Center Golding postal prepoznavno občinsko središče. Podporo Kosu je s svojo prisotnostjo izrazil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, medtem ko je pogovor, v katerem ni manjkalo takšnih in drugačnih humornih pripomb, vodil športni napovedovalec Peter Kavčič. »Ko smo nekoč nenadoma Kavčiča, vemo, da športne zaslišali glas Tomaža Trčka, ekipe dosegajo dobre rezul-smo vedeli, da je nekdo umrl, tate in da smo zmagovalci,« kadar zaslišimo glas Petra se je v uvodu nekoliko poša- Janko Kos je v torek uradno najavil kandidaturo za četrti županski mandat. (Foto: Andraž Purg - GrupA) lil Janko Kos, ki je sicer tudi znan po spretni retoriki. Načrtov ne manjka Kot je izpostavil, mu je najbolj pomembno, da se je Občina Žalec v zadnjih treh mandatih uravnoteženo razvijala na vseh treh najpomembnejših področjih - gospodarskem, negospodarskem in socialnem. »Ne morem mimo nakupa hotela, za katerega si zaradi njegove strateške lokacije nismo smeli dovoliti, da bi ga kupil kdo drug. Na območju občine imamo kar dvaindvajset poslovnih con. V čast mi je, da je občina prejela priznanje Global Local za ustvarjaje dobrih pogojev za razvoj gospodarstva v tem delu Evrope. V občini delujejo Prostofer, razdelilna kuhinja za brezplačne obroke, zavetišče za brezdomce ...« je našteval Kos, ki želi tudi v četrtem mandatu nadaljevati enako delo kot do zdaj. »Lotili se bomo ureditve obrtne cone v Zaloški Gorici na območju nekdanje farme Hmezad kmetijstva. Končali bomo širitev obrtne cone v Arnovskem gozdu. Gradimo nov vrtec na obrobju Žalca. Pripravljamo se na gradnjo oskrbovanih stanovanj. Projektiramo vrtec na Ponikvi. Zavzemamo se za lekarno v Šempetru. Želimo uvesti participativni proračun in Žalcu nadeti status mestne občine ...« Ne obrača se po vetru Pomembno mesto pri uresničevanju zastavljenih projektov ima svetniška skupina SD. Do zdaj je bilo v občinskem svetu devet njenih predstavnikov. Kot pravi Kos, si na tokratnih lokalnih volitvah želijo še dve svetniški mesti več. »Neodvisnih kandidatov ni. Ves čas sem bil v isti stranki. Nikoli se nisem obračal po vetru. Priznam, da sem socialni demokrat, medtem ko so moja stranka občanke in občani,« je še jasen Kos, pri katerem strankarsko pripadnost ceni tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. V Spodnji Savinjski dolini se bo v barvi Socialnih demokratov za župansko mesto potegoval še mag. Marko Repnik v občini Prebold. Na Polzeli naj bi to bil Anton Kanduti. ŠO Matjaž Krk je kandidaturo pred nekaj dnevi napovedal na družbenem omrežju. Kdo so njegovi izzivalci? Poleg Janka Kosa naj bi za župana Občine Žalec kandidirali še trije občani. Neuradno naj bi to bila dosedanji svetnik Blaž Kolar in predsednik žalskega lokalnega odbora stranke SDS Srečko Lednik, medtem ko je kandidat Matjaž Krk kandidaturo pred nekaj dnevi uradno napovedal na družbenem omrežju. »Danes smo vložili kandidaturo za župana in svetniško Listo za mesto in podeželje. Kot kandidat za župana imam odlično ekipo z veliko idejami. V svetniški skupini so zastopane vse generacije, kar je dobro, saj imamo različne poglede in skupaj naredimo najboljše. Kot kandidat za župana in svetniška Lista za mesto in podeželje kandidiramo s podpisi volivcev. Podpisov smo zbrali veliko več, kot smo jih potrebovali,« se je glasil njegov zapis na družbenem omrežju. 10 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO - Zasadili prvo drevo prihodnosti Bivanje z lesom in sledenje trajnostnemu razvoju Potujoča razstava Bivanje z lesom, ki prikazuje najnovejše usmeritve in primere dobrih praks s področja lesene gradnje, pohištva in oblikovanja, širi zavest o prednostih bivanja z lesom tudi na Celjskem. Do 24. oktobra je razstava na ogled v preddverju Hotela Thermane Laško, njeno postavitev pa so pospremili tudi z zasaditvijo prvega v nizu tako imenovanih dreves prihodnosti, ki bodo svoje mesto v naslednjih mesecih dobila v Zdraviliškem parku Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Razstava Bivanje z lesom spodbuja pozitiven odnos do lesa, širi zavest o prednostih bivanja z njim, o kakovostni leseni gradnji in oblikovanju ter omogoča proizvajalcem, arhitektom, oblikovalcem in projektantom, da se predstavijo širši javnosti. (Foto: BA) Ko je razstava leta 2014 krenila na pot po Sloveniji, njeni snovalci v gibanju Slowoodli-fe niso imeli posebnih načrtov. Želeli so predvsem prikazati prednosti lesene gradnje. Njihova prizadevanja sta čez približno leto prepoznala gospodarsko ministrstvo in javna agencija Spirit Slovenija ter jih podprla. Razstava, ki spodbuja pozitiven odnos do lesa, širi zavest o prednostih bivanja z njim, o kakovostni leseni gradnji in oblikovanju ter omogoča kakovostnim proizvajalcem, arhitektom, oblikovalcem in projektantom, da se predstavijo širši javnosti, je do danes prepotovala že dobršen del Slovenije. Naletela je na številne pozitivne odzive. Da je les v vseh svojih življenjskih ciklih vrednota, ki si zasluži večjo dodano vrednost, oblikovano v primerno tržno ceno, je prepričan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. »Les je naravna surovina, ki je imamo v naši državi dovolj na voljo, zato je smiselno, da izkoristimo njegov potencial. Na gospodarskem ministrstvu pozornost posvečamo temu, da bi Slovenija les ponovno prepoznala kot nekaj, kar je treba obdelati doma, in da bi s tem pametno izkori- Drevo prihodnosti je v Zdraviliškem parku Laško simbolično zasadil gospodarski minister Matjaž Han. Kot je poudaril, z večjo rabo lesa znatno zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in sledimo načelom trajnostnega razvoja. Les je naravna surovina, ki je imamo v naši državi dovolj na voljo, zato je smiselno, da izkoristimo njegov potencial. (Foto: BA) stili edinstveno razvojno priložnost, ki nam jo daje narava,« je dejal. Dodal je, da so z ukrepi že pripomogli h krepitvi lesne industrije: »Narašča število podjetij, ki se ukvarjajo z lesarstvom, naraščata tudi število zaposlenih in prav tako dodana vrednost. A to je šele začetek.« Han je obljubil nadaljnjo podporo ministrstva za večjo rast in krepitev lesnopredelovalne panoge. Skrb za zeleno prihodnost Les je tudi eden osnovnih materialov krožnega gospodarstva in pomemben dejavnik trajnostnega razvoja. Kot je poudaril gospodarski minister, Slovenija na področju trajnostnega turizma dela velike korake. »To dokazujemo tudi s tem, da smo se na globalnem zemljevidu uspešno utrdili kot zelena in trajnostna destinacija. Dober primer tega je tudi Laško, ki je destinacija dobrega počutja in zelene prihodnosti,« je dejal. Tako po besedah predsednice uprave Thermane Laško Mojce Leskovar tudi razstava Bivanje z lesom odlično sovpada z vrednotami te družbe, ki jih usmerjajo v zdravje, dobro počutje in razumevanje trajnostnega razvoja. »Ščititi naravne vire, s katerimi smo obdani, z njimi smotrno upravljati, skrbno spremljati naš okoljski odtis in slediti trajnostnemu razvoju na vseh ravneh delovanja so naše zaveze. Ena je tudi skrb za drevesa prihodnosti,« je dejala. V petek so tako v Zdraviliškem parku Laško zasadili srebrno lipo, ki se ji bo po napovedih Leskovarjeve pridružilo še več drugih dreves prihodnosti. Slednja bodo na eni strani prispevala k vitalnosti večstoletnega parka ter na drugi k ohlajanju našega okolja. Ne nazadnje bodo drevesa prihodnosti v Zdraviliškem parku imela tudi osveščevalno in izobraževalno vlogo, pri čemer si v Thermani želijo, da bi zdraviliški park še bolj množično privabljal obiskovalce, da bi v njem nabrali nove življenjske moči. Četrti kandidat je Sandi Sendelbah V Celju se bodo po doslej znanih podatkih za župansko mesto poleg Sendelbaha potegovali še sedanji župan Bojan Šrot, neodvisni kandidat Matija Kovač, ki je zbral potrebno število podpisov za vložitev kandidature, in kandidat SD Primož Brvar. Gibanje Svoboda naj bi jutri predstavilo svojega kandidata Uroša Lesjaka. CELJE - Na novembrskih lokalnih volitvah bo za celjskega župana kandidiral tudi Sandi Sendelbah, ekonomist in samostojni finančni svetovalec, nekoč zaposlen v Mestni občini Celje. Za glasove volivcev se je potegoval že na prejšnjih županskih volitvah. Na predstavitvi svoje kandidature je bil zlasti kritičen do sedanje mestne oblasti. Sandij a Sendelbaha, ki vodi stranko Lista za Celje, pri kandidaturi podpirajo stranke Pirati, Dobra država in Naša dežela (slednji bosta imeli skupno listo kandidatov za mestne svetnike) ter Društvo za našo vas Lopata in Celjska civilna iniciativa. Povezali so se v koalicijo Celje je pomembno. Menijo namreč, da Celje že desetletje nazaduje in da področij, ki so posebej problematična, nihče ne rešuje (ekološka vprašanja, obvoznica od severa proti jugu mesta ...). Po njihovem mnenju je težava v tem, da je mandat županov časovno neomejen, kar je na videz prednost za uresničitev dolgoročnih projektov, a običajno to omogoča lokalni oblasti, da sprede mreže. »Celje je eno takšnih mre-žišč in je poseben primer prav zaradi trajanja mandata sedanjega župana. Že sestava njegove stranke Celjska županova lista je zgovorna, v njej so člani, ki so zaposleni v me- stni občini, v javnih podjetjih in zavodih. Če to pomeni demokracijo, bi se morali resno zamisliti. Menim, da sedanji župan nima namena resno županovati, kar kaže tudi s tem, da ni poklicni župan. Po- membno mu je, da je na tem položaju in da nadzira nepremičninske posle v občini in širše,« je bil kritičen Sendelbah. Temu po njegovem mnenju služi tudi to, da občina od leta 2008, odkar to zahteva zakonodaja, še vedno nima prostorskega načrta (OPN). »To je glavno jedro korupcije in klientelizma. Če ni OPN, se stvari rešujejo s podrobnimi prostorskimi načrti, s katerimi se lahko gre na roko kapitalu, znanim izvajalcem ...« je poudaril Sendelbah, ki se mu zdijo pomembne ekološke teme Celja, izdelava OPN in uvedba participatornega proračuna, po katerem bi večjo vlogo dobile mestne četrti in krajevne skupnosti. Celje bi po njegovem mnenju moralo biti univerzitetno mesto s stanovanji za mlade. Zanimiva je ideja za spodbujanje turizma z gradnjo gondole na Stari grad. »V Celju je treba urediti veliko stvari in naredili bomo vse, da bo prišlo do spremembe lokalne oblasti, pomembno pa je seveda, da ljudje gredo na volitve, saj je bila na prejšnjih udeležba najslabša med mestnimi občinami,« je dejal. Upa, da volitve ne bodo odločene že v prvem krogu, medtem ko bi v drugem krogu omenjene stranke podprle tistega kandidata, ki bo imel enake poglede in cilje, da bi se razmere v Celju spremenile. TC Foto: SHERPA Na novinarski konferenci so kandidaturo Sandija Sendelbaha za celjskega župana (tretji z leve) podprli: Igor Gobec, predsednik lokalnega odbora stranke Dobra država, Smiljan Mekicar, predsednik stranke Dobra država, in Jože Karneža, predsednik lokalnega odbora stranke Naša dežela. Nič več Revirske ceste in Naselja 22. maja RIMSKE TOPLICE - V krajevni skupnosti se obetajo nekatere spremembe pri poimenovanju ulic in cest. Veljavni odlok o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic je bil namreč sprejet že leta 1976, zato je potreben posodobitve. V laški občinski upravi so celjska območna enota Geo-tako začeli postopek spre- detske uprave RS. Odlok so na membe dokumenta. Pri tem zadnji seji v prvi obravnavi že je svoja stališča podala tudi potrdili laški občinski svetniki. Svoje pripombe lahko do druge obravnave dajo tudi predstavniki Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Največja sprememba je, da so iz odloka iz leta 1976 izvzeli Revirsko cesto in Naselje 22. maja, ki sta bila opredeljena zahodno od Zdraviliške ceste. V omenjenih dveh ulicah namreč v zadnjih 46 letih ni bilo nobene pozidave, prav tako novogradnja ni načrtovana v veljavnih prostorskih dokumentih. »Ker smo v odloku iz-vzeli Revirsko cesto in Naselje 22. maja, je bilo treba prilagoditi tudi prostorsko opredelitev za Tovornikovo ulico. Prav tako so bile pri ulicah, cestah in naseljih, ki so se v preteklosti navezovali na Naselje 22. maja in Revirsko cesto, opravljene spremembe z novimi poimenovanji in opredelitvami,« je pojasnil Luka Picej iz Občine Laško. Ob tem so poi- menovanja stanovanjskih hiš (npr. Primonova in Brkičeva hiša), ki so bile zabeležene v odloku iz leta 1976, zamenjali z nazivom in s hišno številko stavbe oziroma s parcelnimi številkami. Kot je še dejal Luka Picej, krajani ne bodo imeli stroškov zaradi novega odloka o poimenovanju ulic. BA KULTURA 11 Nušina zadnja pesniška zbirka je Odsev časa. V veliko oporo ji je njena mama, s katero je na fotografiji. Na pesniško obarvanem večeru v domu II. slovenskega tabora, ki ga je povezovala Lidija Koceli, sta Nušine pesmi recitirali Simona Kropec in Vlasta Dolinšek. Urška Videnšek je dogodek obogatila s petjem. Odsev družbenega in osebnega dogajanja Pesnica Nuša Ilovar je po Slovenskih Konjicah in Celju svojo najnovejšo pesniško zbirko Odsev časa predstavila še v domačem Žalcu. Na pesniško obarvanem večeru v domu II. slovenskega tabora, ki ga je povezovala Lidija Koceli, sta Nušine pesmi recitirali Simona Kropec in Vlasta Dolinšek. Urška Videnšek je dogodek obogatila s petjem. V njeni tokratni pesniški zbirki je štirideset pesmi, ki so odsev tako družbenega kot Nušinega osebnega dogajanja. S pomočjo pesmi je na plan izlila vrtiljak občutij, kot so bes, spokoj, žalost, veselje, razočaranje, navdušenje ... »Polovico nove pesniške zbirke Odsev časa sem pisala skoraj dve leti, medtem ko je druga polovica nastala letos januarja in februarja, ker sem ugotovila, da moram nekaj narediti, da se mi bo začelo nekaj dogajati, sicer se bom še bolj zabubila v svoji sobi,« je pojasnila Nuša Ilovar, ki velja za izkušeno literarno ustvarjalko. Do zdaj je v samozaložbi izdala roman Strah pred samoto in osem pesniških zbirk. Trenutno so njene misli usmerjene v promocijo najnovejše pesniške zbirke Odsev časa, ki jo je predstavila v Slovenskih Konjicah, Celju in Žalcu. »Seveda še načrtujem predstavitve, čeprav moraš biti zelo vztrajen, da te kam povabijo oziroma spustijo noter,« je še dodala. ŠO, foto: Andraž Purg - GrupA Podobe Polzele v očeh likovnikov Na gradu Komenda so še do 2. novembra na ogled likovna dela, ki jih je sedemintrideset ljubiteljskih slikarjev iz različnih koncev Slovenije pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Tomaža Milača iz Celja, naslikalo na letošnji likovni koloniji prijateljstva na Polzeli. Tudi letos so jim predstavljali navdih arhitekturne znamenitosti, običaji in posebnosti kraja. Za kulturni program je na odprtju razstave poskrbel vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je bral avtorske pesmi iz svoje zbirke Iluzija. S predsednikom Kulturno-umetniškega društva (KUD) Polzela Markom Slokarjem je podelil priznanja avtorjem likovnih del. Sekretarka ministrstva za kulturo mag. Minka Jerebič je pohvalila prizadevnost in vztrajnost likovnih ustvarjalcev, ki s svojim delom znatno prispevajo k prepoznavnosti kraja. Besede zahvale vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri letošnji koloniji in razstavi, je izrekla tudi podpredsednica likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec, medtem ko je podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič z zahvalo za uspešno delo in s spodbudnimi besedami za nadaljnje ustvarjanje uradno odprl razstavo. ŠO, foto : TT Udeležencem likovne kolonije prijateljstva pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Tomaža Milača iz Celja, so predstavljali tudi letos navdih arhitekturne znamenitosti, običaji in posebnosti kraja. Z leve stojijo Žan Brelih Hatunić, Aljoša Koltak in Lucija Harum, leži pa Lovro Zafred. Ogledali smo si Poglej me! V Gledališču Celje so premierno uprizorili komedijo ameriškega pisatelja, scenarista, komediografa, igralca, režiserja in producenta Williama Missourija Downsa Poglej me!. Celjskemu občinstvu se je prvič predstavil član igralskega ansambla Lovro Zafred. Phil je prijazen mladenič, ki je diplomiral iz filozofije, dela pa kot pomočnik računovodje v nekem podjetju. Nesmrtno je zaljubljen v šefovo tajnico Sophio, ki pa ga sploh ne pozna, še več, niti ne ve, da obstaja. Šefa je odlično odigral Aljoša Koltak: »Prijetno je videti malo celico mladih igralcev, ki se je zbrala v Celju in bo z njo zavel nov veter. Na premieri nam je bilo občinstvo zelo naklonjeno in je bilo celo navijaško. Stik z njim bomo skušali obdržati tudi na naslednjih predstavah.« Režiser predstave Luka Marcen je po premieri dejal: »Zadovoljen sem, da se je vrtiljak zavrtel. Obenem sem zelo vesel zaradi dobrega vzdušja. Vsekakor pričakujem stopnjevanje kakovosti izvedbe, ko se bodo igralci 'naoljili' in bo predstava še boljša.« Po koncu premiere se je vodstvo gledališča poslovilo od vodje programa Jerneje Volfand, ki zaključuje svojo delovno dobo. DŠ, foto: Uroš Hočevar Življenje v družbi tveganja Do konca leta bo v Centru sodobnih umetnosti Celje na ogled razstava Ize Pavlina, celjske umetnice, uveljavljene v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na razstavi z naslovom Družba tveganja gre za njeno največjo samostojno predstavitev doslej. Avtorica, rojena leta 1991, je končala magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustvarja v različnih medijih, kot so risba, fotografija, video, instalacija in performans. Je prejemnica nagrade ALUO za posebne umetniške dosežke (2015) in kristalnega celjskega grba (2019). Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini »Iza Pavlina se tokrat predstavlja večinoma z novimi deli, ki jih je pripravila posebej za to razstavo. Gre za sedem del, kjer uporablja najrazličnejša sredstva: instalacijo, dokumentacijo performansa, risbo in tudi fotografijo,« je o razstavi povedala kustosinja Irena Čerčnik. Kot pravi, razstava govori o sodobni družbi, ki nenehno proizvaja različne oblike tveganja in nevarnosti, ki ogrožajo celotno družbo in planet ter vplivajo na zasebna življenja posameznikov. Vedno več je občutka tesnobe, zaskrbljenosti, negotovosti. Ob temah, kot so onesnaževanje okolja, globalno segre- vanje, podnebne spremembe in jedrske grožnje, avtorica opozarja tudi na vedno več začasnih oblik dela in vedno večjo družbeno neenakost. TC, foto: arhiv CSU 12 NAŠA TEMA Postani darovalec organov Darovati del sebe je najvišje poslanstvo V darovanju organov nekateri vidijo tudi uteho »Darovanje je neprecenljiv dar,« je dejala mama najstnika, ki je od neznanega darovalca prejel ledvico. 8. oktober je evropski dan darovanja in presaditve organov ter tkiv. Vsako leto je ta dan namenjen opozarjanju na pomen posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. A za ljudi, katerih zgodbe objavljamo danes, in za darovalce, ki so jim omogočili nadaljnje življenje, predstavlja vsak dan praznovanje življenja, pri čemer vsak nov trenutek pomeni zavedanje, da v sebi nosijo del drugega. Nekoga, ki je razumel najvišje poslanstvo: podariti in omogočiti življenje. Tokrat je prostor namenjen tistim, ki Osveščanja o darovanju organov je v Sloveniji veliko, toda velik premik, ki bi zvišal število darovalcev, se še ni zgodil, pravi direktor Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant specialist kirurg travmatolog Andrej Gadžijev. V Sloveniji je zaenkrat možno darovanje organov izključno po možganski smrti (razen darovanja ledvice), čeprav naša država pripravlja protokol za darovanje organov tudi po zaustavitvi srca. Starši oziroma primerni darovalci bi lahko darovali tudi del jeter ali pljučno krilo, vendar takšno darovanje v Sloveniji zaenkrat ni mogoče. Če bi prišlo do takšnega primera, bi osebe napotili v tujino, kjer je tovrstno darovanje dela organa možno, dodaja Gadžijev. »V registru darovalcev je zaenkrat približno 12.500 ljudi, kar je le odstotek prebivalcev,« pravi Gadžijev. Omenja, da se je o tem zelo dobro pogovoriti v družinah, da svojci vedo, da ima nekdo željo po darovanju organov po svoji smrti. Ganljivi pogovori »Če se oseba za darovanje ne opredeli, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce. To vprašanje sledi po sporočeni smrti bolnika. Vprašanje je največkrat nepričakovano. Če se o tem ljudje prej ne pogovarjajo, je ta pogovor za svojce izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takšnem trenutku težko razsodno odločajo. Če je volja pokojnega znana, je odločitev svojcev lahka,« poudarja Gadžijev. Svojci praviloma sledijo želji umrlega sorodnika, v zadnjih desetih letih sta bila le dva primera, kjer je bolnik izrazil željo po darovanju organov, vendar so svojci po njegovi smrti temu nasprotovali. »Če svojci darovanju organov umrlega nasprotujejo, to upoštevamo,« dodaja Gadžijev. Kot dodaja, je izredno pomembno tudi, kako lečeči zdravniki pristopajo k bolnikom in njihovim svojcem v času zdravljenja, kako jim stanje bolnika predstavijo. »Pred kratkim smo se pogovarjali s starši štiriletnega otroka, ki so jim zdravniki zelo jasno pojasnili, kaj pomeni možganska smrt. Obstajajo tudi primeri, kjer možganska smrt nastopi nenadoma in časa za pripravo svojcev na smrt bolnika in na možnost darovanja organov ni. Ljudje namreč možgansko smrt dojemajo različno. Svojca vidijo, da še vedno diha, in občutek je, kot bi spal, vendar je treba vedeti, da je možganska smrt nepovratno stanje. V primeru otroka, ki sem ga omenil, so svojci v darovanju njegovih organov našli tudi uteho in poslanstvo, da bodo s tem pomagali drugemu,« pojasnjuje Gadžijev. Kako na darovanje vpliva koronavirus? Na odločanje o darovanju organov je vplivala tudi epi- Direktor Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slove-nija-transplant Andrej Gadžijev, dr. med.. demija. Na njenem začetku se je tudi strokovnjakom porajal dvom, ali je za presaditev primeren organ osebe, ki je ob možganski smrti okužena z novim koronaviru-som. »Letos so strokovnjaki sklenili, da je človek, ki je možgansko mrtev in je ob smrti šibko pozitiven na novi koronavirus, lahko darovalec organov. Gre torej za to, da opravijo meritve, kako močna je ob darovanju organov prisotnost virusa. V nekaterih državah so takšne presaditve organov že izvajali in ugotovili, da po darovanju ni prišlo do prenosa virusa,« dodaja sogovornik. Pobuda, da lahko darovanje kirurgi izvedejo kljub okužbi, je prišla iz Italije, kjer so v najhujšem valu 4. oktobra je bilo na čakalnem seznamu za presaditev organov 155 bolnikov. Največ bolnikov čaka na presaditev ledvic, sledijo bolniki, ki čakajo na presaditev srca oziroma jeter in pljuč. epidemi-je ugotavljali, da bi sicer ogromno bolnikov na čakalnih seznamih umrlo, če organa ne bi dobili. Oseba se o darovanju svojih organov po smrti lahko odloči, ko dopolni petnajst let, če je storilnostno sposobna, v nasprotnem primeru potrebuje skrbnika. »Ne obstaja nevarnost, da bi kdo to odločitev zlorabil. Nihče v sistemu s tem ni seznanjen, dokler ne nastopi smrt, saj je podatek o tem skrbno varovan v registru. Zanj ne ve niti zdravstveno osebje v času zdravljenja osebe. Šele ko pri osebi nastopi smrt, je ta podatek mogoče videti, in še to le na podlagi dostopa s profesionalno kartico pooblaščene osebe. Oseba lahko svojo odločitev tudi spremeni.« Do septembra letos so v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in eno trebušno slinavko. SŠol Bojan Umek ima vsaj tri rojstne dneve Odličen celjski gledališki igralec Bojan Umek je 26. septembra praznoval tretji rojstni dan. Na ta dan je dobil novo srce. Na svoji FB-strani je ob rojstnem dnevu zapisal: »Čas hitro beži. Če mi kdo reče: >Škoda, da nisi bil tam,< mu rečem, da je škoda samo umreti. Res bi bila škoda. V treh letih se je marsikaj zgodilo. Menda ne pogrešaš, če ne veš, da nekaj obstaja. Zdaj vem, da bi veliko zamudil, če bi se obrnilo drugače.« A na srečo se ni in prav sreča je bila pogosto odločilna, da lahko še vedno uživa v življenju. Bojan Umek, ki brez zadržkov govori o svoji zdravstveni kalvariji in pokaže brazgotine po presaditvi srca, do leta 2014 ni imel posebnih težav. »Ves čas sem bil dejaven, hodil sem na Celjsko kočo, Anski vrh, imel pa sem tudi stresno službo z veliko predstavami v gledališču. Nekega dne sem ugotovil, da ne morem več priti peš do tretjega nadstropja.« Seveda se je prestrašil, saj ni vedel, kaj je narobe. Ko je šel k zdravniku, se je že čez dve uri znašel v bolnišnici, kjer so ugotovili popuščanje srca. Ker je njegov oče, ko je bil star šestdeset let, zaradi tega umrl, gre očitno za dedno težavo. Zdravniki so mu predpisali cel kup zdravil. Padec na odru Tisti, ki so se 5. februarja 2015 udeležili proslave pred praznikom kulture v Celju, so se še dolgo pogovarjali o dogajanju na odru, saj se ni izteklo v skladu s pričakovanji. »Popoldne sem se zelo slabo počutil, a predstav v gledališču ne odpovemo kar tako. Na odru je bila skoraj celotna igralska zasedba, igrali naj bi predstavo Naše mesto Thorntona Wilderja v režiji Matjaža Zupančiča. Ko se je prižgala luč na odru, se mi je zdelo, da sem se znašel v nekem čudnem okolju, podobnem ruski taj-gi. Kot župan mesta bi moral nekaj povedati, a sem padel na tla. Pomagal mi je David Čeh, ki je tudi medicinski tehnik in zna oživljati. Med gledalci so bili tudi zdravniki in so izvajali masažo srca, dokler niso prišli reševalci. Imel sem srečo, da se mi je to zgodilo na odru med ljudmi,« pravi Bojan Umek, ki vseh podrobnosti dogajanja še danes ne pozna. A zna težave na srečo premagovati tudi s humorjem, zato v šali pravi, da prizor, ko se mu je na odru ustavilo srce, ni bil vštet v ceno vstopnice, zato je upravnica gledališča prosila ljudi, naj zapustijo dvorano ... V Ljubljani so mu nato vstavili defibrilator. »Udarec te naprave je zelo močen, ko to doživiš pri polni zavesti, se ti zdi, kot da te je boksar Mate Parov udaril neposredno v prsni koš .« Oživljanje S to napravo v prsih je nato tri leta igral tudi po tri predstave na dan. Nato je imel manjši poseg in dobil sepso. Ko se je pozdravil, je bilo treba odstraniti še okužen defibri-lator. Dobil je novega, za katerega se je izkazalo, da zanj ni primeren, saj ga je »tolkel« tudi po pomoti. »Nikoli nisem vedel, kdaj me bo udarilo. Enkrat me je 36-krat v 45 minu- Bojan Umek po presaditvi srca pred tremi leti. Danes je vesel, da je dobil priložnost za novo življenje. »Lepo bi bilo, če bi se ljudje pogosteje odločili za darovanje organov,« meni. (Foto: osebni arhiv) NAŠA TEMA 13 Moja brazgotina, moje življenje V avli Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je na ogled posebna razstava Moja brazgotina, moje življenje. Razstavo so ob 8. oktobru, evropskem dnevu darovanja pripravili Slovenija-transplant in društvo bolnikov po presaditvi, Slovensko društvo Transplant. Umetniški akti oseb po zgodba: zgodba o strahu, presaditvi prikazujejo življenjsko moč in optimizem. »Po presaditvi s svojimi brazgotinami živimo, a prav za vsako brazgotino se skriva močna življenjska jezi, dvomu, skrbi, zavisti, malodušju. Predvsem pa zgodba o borbi, pogumu, vztrajnosti, upanju in hvaležnosti,« pravi Anja Garbajs, članica društva Transplant. Dodaja, da čeprav je sporočilo zavito v fotografsko izrazno umetniško obliko, je povsem preprosto: postani darovalec ali darovalka. »Na lastni koži čutimo, da je darovanje organov tema, ki še vedno poraja različna mnenja, tako pozitivne občutke kot tudi negativne odzive, ki so lahko posledica nepoznavanja tematike »Neskončno hvaležna sem!« Neprecenljiv dar je v darovanju, s hvaležnostjo poudarja Ksenija Senegačnik iz Celja. Je mama Lana, ki že približno leto in pol živi z darovanimi ledvicami. Odpovedale so mu pri osemnajstih letih, pred tem je bil zdrav in športno dejaven najstnik. Sinovo mlado življenje je postalo odvisno od naporne dialize, želja po presaditvi ledvic pa je bila vedno večja. Agonija utrujajoče negotovosti zanj in za njegove domače je trajala tri leta, potem je nekega dne zazvonil telefon. Prejeli so novico, da bo presaditev mogoča, saj je na voljo primeren organ. Začela se je pot v novo življenje. Ko je Ksenija Senegačnik izvedela za sinovo odpoved ledvic, je bila šokirana, saj je bil Lan vedno zdrav in poln energije. Tudi v družini ni nihče nikoli imel večjih zdravstvenih težav, pravi. Lan je treniral nogomet in igral kitaro. Ko bi moral v polnosti izživeti svojo mladost, ga je bolezen čez noč odrezala od normalnega ritma življenja. In s tem tudi druge družinske člane. »Soočenje s sinovo diagnozo je bilo boleče. Občutki strahu, nemoči in negotovosti so postali stalnica mojega življenja. Po nekaj mesecih je Lan pristal na dializi,« se spominja Ksenija. Božična želja Tri leta je hodil na dializo, trikrat na teden je v bolnišni- ci preživel po štiri oziroma pet ur. Redno šolanje mu je bilo onemogočeno, prav tako številne prostočasne dejavnosti. Dializni bolniki morajo zelo paziti tudi na prehrano. Zato je sprejel odločitev za za presaditev ledvic. »A tu se je prava kalvarija šele začela, saj v družini nihče ni bil primeren darovalec zanj, vedeli pa smo, da so možnosti za primeren darovani organ zelo majhne. Uvrstili so ga na čakalni seznam za darovani organ. Od takrat smo imeli v naši družini le eno veliko božično željo - da bi Lan čim prej dočakal darovano ledvico. Ob vsakem telefonskem klicu smo najprej pomislili, da nas kličejo iz bolnišnice, ali pa se ji ljudje izogibajo. Velja za tabu. Razstava je naš odgovor na to. Ne rabimo tabujev. Mi smo odvrgli oblačila, vse naše zavore in pomisleke, da bi pokazali, kako ponosno, in s kako veliko hvaležnostjo živimo naprej. In to le zaradi oseb, ki so se v času svojih življenj opredelile zadarovalce organov in tkiv po smrti ali pa so njihovi svojci po smrti podali soglasje za darovanja,« dodaja Garbajsova. informacije sem prejemala po telefonu. Ne morem opisati, kakšno olajšanje in radost sem čutila, ko so mi sporočili, da je operacija uspela. Sedemnajst mesecev je minilo od operacije in neskončno sem hvaležna zdravnikom in medicinskim sestram v bolnišnicah v Ljubljani in Celju, najbolj pa staršem, ki so po smrti svojega otroka darovali organe mojemu, SIMONA SOLINIC Ksenija Senegačnik poziva k razmisleku o darovanju organov. (Foto: osebni arhiv) da so dobili primeren organ za Lana. Kot starš si povsem nemočen, najhuje je namreč, ker svojemu otroku želiš pomagati, a mu ne moreš,« poudarja. Želen telefonski klic so le dočakali. Lan je moral čim prej prispeti v ljubljanski klinični center, kjer so ga začeli pripravljati na zahtevno operacijo presaditve. »Ker je bilo to med covidno epidemijo, nisem smela biti zraven. Vse a verjetno še kateremu. Brez njihove privolitve bi bil najverjetneje naš Lan še vedno na dializi.« Nov začetek Lanovo življenje se je vrnilo v ustaljene tirnice. Živi izpolnjujoče življenje. Studira v Kopru, skrbi za zdravje in dobro počutje. Skuša nadoknaditi vse, za kar je bil nekaj let prikrajšan. Sledi svojim mladostnim sanjam. OB ROBU »Čutil sem neskončen mir...« »Čutil sem neskončen mir, nenadoma me je zaobjela bela svetloba,« mi je pred leti dejal prijatelj, ki je po sprejemu v bolnišnico izgubil zavest zaradi nenadnega težkega zdravstvenega stanja. Prebudil se je z jetri darovalca, vmes je namreč prišlo do nenadne odpovedi tega organa. »Vse življenje bom hvaležen darovalcu, saj v sebi nosim del njega,« večkrat poudari. In to hvaležnost je mogoče čutiti v vsaki njegovi besedi, na vsakem koraku, ki ga stori na poti k novim izzivom. Večkrat razmišljam o njem. O zgodbah, kot so zapisane na teh straneh. Toda občutkov teh ljudi na njihovi poti ponovnega rojstva se ne zmore nikoli ubesediti tako, da bi zaobjeli vsa njihova doživljanja, razmišljanja, pričakovanja, hvaležnosti. Si predstavljate, da se danes odločite, da boste po smrti darovali svoje organe? Morda je to vprašanje napačno zastavljeno. Kaj pa tako: ali si predstavljate, da bi svoje srce darovali nekomu in mu Slovenija omogočili življenje, če to vam ne bo .| več dano? Vaše srce bi bilo v ne- se p° Stevi|U kom, vsak utrip vašega srca bi za nekoga pomenil sekundo novega življenja. Vaše srce bi postalo srce nekoga, ki je nekomu sin, hči, oče ali mati, prijatelj. Brez vas ga ne bi bilo. Vi pa bi pustili odtis svojega življenja. Kaj pa, če se vam usoda zavrti tako, da boste že jutri organ potrebovali vi ali vaš otrok? Takrat bi za »odtis življenja« - da bi živeli vi ali vaš otrok - dali vse. presaditev src na milijon prebivalcev že vrsto let uvrSča v svetovni vrh. Zadnji dve leti smo v svetovnem vrhu tudi po številu presaditev pljuč. Presaditve izvajajo v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana. »Vem, da je mnogim nelagodno razmišljati o minevanju in smrti, vendar pozivam bralke in bralce k poglobljenemu razmisleku o darovanju organov po smrti, saj s tem lahko komu rešijo življenje. Gre za plemenito odločitev. Prav je, da to osvestimo,« še pravi Ksenija Senegačnik. BF Brez presaditve jeter bi umrla Tina Belej, ki je že nekaj let direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, se je z akutno odpovedjo jeter iz neznanega vzroka soočila pri 22 letih. Znaki, ki so sporočali, da je nekaj narobe, so bili utrujenost in rumene beločnice. Stanje se ji je zelo hitro slabšalo, edina rešitev zanjo je bila takojšna presaditev jeter. »Če se ne bi odločila za sprejela,« pojasnjuje Beleje-presaditev, bi umr- va. Nihče v njeni družini la. Zato sem to se do takrat ni srečal V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so lani presadili 105 organov: 52 ledvic, 17 src, 21 jeter in 15 pljuč. tah. Ležal sem na tleh pred blokom in kričal ob vsakem udarcu.« Večkrat so ga morali tudi oživljati. Srce je postajalo vedno bolj slabotno in poškodovano. Zaradi določenega zdravila so se pojavili še težave s ščitnico in nenadno hujšanje. Ko je bil zato na zdravljenju, je dobil prvič v roke knjižico o presaditvi srca. Bil je seveda šokiran, a se je zavedal, da ima samo dve možnosti: da umira na obroke ali da v upanju, da bo vse v redu, pristane na presaditev. Leto kasneje so ga poklicali v Ljubljano, kjer naj bi od šest do devet mesecev čakal v bolnišnici na novo srce. A je imel srečo in že osmi dan je izvedel, da bo operiran. Časa za strah ni bilo. Hitro okrevanje Po posegu si je hitro opomogel. »Dobil sem cel kup zdravil proti okužbam in zavrnitvi organa, proti zgoščevanju krvi ...« Eno od zdravil je povzročilo celo pojav sladkorne bolezni tipa 2 ... Sicer pa je bil naenkrat poln energije, pomagal je celo pri prenovi hiše svoje partnerke, prehodil do 300 km na mesec in na FB začel pisati o tem, kaj se mu je dogajalo. »Zdi se mi, da je o tem treba govoriti. Spomnim se, da je mama pri šestinštiridesetih letih dobila raka in je bila to tabu tema. Naenkrat so se vsi oddaljili ...« s čim podobnim in tudi ona si niti mislila ni, da se bo v študentskih letih soočila s takšno težko diagnozo. Imela je znanko, ki je že nekaj let živela s presajenimi jetri, zato je vedela, da lahko s pomočjo presaditve živi precej normalno. »Presaditev orga- Mnogi ga sprašujejo, kako doživlja novo srce. »Eni menda prevzamejo del identitete darovalca, čeprav ne vedo, kdo je, vidijo pa, da je drugače. Pri meni ni nič drugače. Se vedno sem kolerik in se zdaj še lažje >razpištolim< kot prej, ker lahko diham .« pove v svojem humornem slogu. Ne razmišlja, kaj bo jutri. Pravi, da se je naučil ceniti vsako sekundo. A življenje ni pravljica niti po presaditvi. »Položnice ostanejo, pri šestdesetih letih se lahko na novo zaljubiš in si spet nesrečen in tudi novo srce dobiva brazgotine. Imam tudi depresivne dneve. A pogumni imajo srečo, pravijo, in sam sem imel oboje.« TC »Na začetku po operaciji sem veliko razmiSljala o osebi, od katere sem prejela organ. Neizmerno sem hvaležna • •• • • I v • • i • 11 v • a njej in njeni družini, da se je odločila za darovanje jeter. Njena jetra so rešila moje življenje.« »Veliko podatkov o darovalcu nimam, nekako je morda tudi prav, da je tako. Tako je zastavljen postopek darovanja organov,« je pojasnila Tina Belej. (Foto: Miran Juršič) na mi zato ni predstavljala nečesa povsem neznanega. Oprijela sem se te rešitve, ki mi je bila ponujena,« je povedala. Hvaležnost in novo upanje Od dneva, ko je opazila simptome, in do dneva, ko je prejela organ darovalca, so minili trije do štirje tedni. Povprečne čakalne dobe (v dnevih) za presaditev so: za ledvice 300 dni za srce 247 dni za jetra 155 dni za pljuča 100 dni. Od uvrstitve na čakalni seznam za organ do presaditve je minil le en dan. »Ker se mi je bolezen tako hitro slabšala, so me prednostno uvrstili na prvo mesto.« Sogovornica je pojasnila, da so jetra največji organ v telesu, zato je njihova presaditev precejšen poseg v telo in trebušno votlino. Njena operacija je trajala sedem ur, pri nekaterih bolnikih s podobnimi težavami traja še dlje. Po posegu se je začelo okrevanje njenega telesa, a tudi privajanje na misel, da živi z organom nekoga drugega. »Čutila sem ogromno hvaležnost, spet sem videla upanje, možnost, da bom lahko zapustila bolnišnico, odšla domov in normalno živela,« se spominja. Po presaditvi je morala jemati veliko zdravil, ki so pomagala pri tem, da njeno telo ni zavrnilo organa, preprečevala so tudi okužbe. Nekaj časa je bila v samoizolaciji, nato se je počasi navadila na normalen ritem življenja. Soočila se je z dvema zavrnitvama jeter, a sta ob prilagojeni terapiji izzveneli. Brez darovalcev ni organov Se danes je pozorna na preprečevanje različnih okužb. Osebe, ki imajo presajene organe, lahko imajo zaplete, na katere zdravi ljudje niti ne pomislijo. Pozorna je na prehrano, skrbi za zdrav življenjski slog. Je tudi članica Slovenskega društva Transplant. Osebam, ki jih doleti podobno, skuša s svojo zgodbo pomagati. »Vsakdo to doživlja na svoj način. A če poznaš koga s podobno izkušnjo, ti je morda lažje, morda se nekateri strahovi lažje razblinijo.« Pomembno se ji zdi, da v družini in med bližnjimi govorimo o darovanju organov. Brez darovalcev namreč ne bi bilo organov. »Vsak posameznik mora sam razmisliti o darovanju in sprejeti odločitev. Dobro je, da svojci poznajo želje družinskih članov. Ker je to povezano s smrtjo, se je o tem tako težko pogovarjati. V naši družbi je smrt odmaknjena na stran, čeprav nas nekega dne čaka vse.« TS 14 KRONIKA Tarče so predvsem starejši Ne nasedajte, ne kličejo vas policisti! Minuli teden je v Velenju sredi dneva neznan storilec ogoljufal žensko. Prej jo je poklical in se ji lažno predstavil, da je policist. Dejal ji je, da preverja bančno uslužbenko, ki naj bi v banki izdajala denar. Oškodovanko je z navedeno pretvezo prepričal, da je na banki dvignila denar, za katerega ji je rekel, da ji ga bo takoj vrnil, vendar ga je vzel in pobegnil s kraja. SIMONA ŠOLINIČ Osumljenec se je na kraj, kjer sta se srečala z žensko, pripeljal z osebnim vozilom bele barve. Star je približno trideset let, visok približno 185 centimetrov, močnejše postave, svetlih srednje dolgih las in ima poraščeno brado. V času kaznivega dejanja je bil oblečen v belo majico. Policija zdaj poziva vse, če imajo o moškem kakršnekoli informacije, naj pokličejo na anonimno številko policije 080 1200 ali na 113. Ta primer ni edini v zadnjih tednih v Sloveniji. Tovrstne goljufije se namreč dogajajo po vsej državi, zato policija sumi, da gre za istega storilca ali skupino neznancev, ki ljudi goljufajo po enakem sistemu. Policija je namreč takšne goljufije zaznala v različnih krajih, v zadnjih dneh tudi na območju Policijske uprave Murska Sobota, kjer opozarjajo, da so tarče takšnih goljufov predvsem starejši. Vzorec kaznivega delovanja je podoben: v telefonskem klicu se predstavijo kot kriminalisti ali policisti in oškodovance prepričajo, da gredo na banko, bankomat ali na pošto, kjer naj dvignejo denar, da preverijo, ali so bankovci pristni. Ob tem policisti jasno opozarjajo, naj ljudje tovrstnim prevaram ne nasedajo. Med primeri goljufij so tudi takšni, da storilci pridejo domov k oškodovancem in jim ponudijo prevoz do pošte ali banke. Ko oškodovanci dvignejo denar in jim ga izročijo, storilci pobegnejo. Na policiji dodajajo, da storilci vedno najdejo nove načine prevar, pri čemer velikokrat poskušajo ogoljufati starejše osebe. Starostnikom zato policisti svetujejo, naj bodo posebej pozorni, ko jih na domu obiščejo neznanci. Tudi svojcem starejših oseb svetujejo, naj se s starejšimi sorodniki pogovorijo o ta- Če ste dobili takšno sporočilo - niste edini. (Foto: GPU) Ne nasedajte neznancem, ki od vas zahtevajo, da dvignite denar zato, da bi preverili, ali so bankovci ponarejeni ... (Foto: Pixabav) kšnih primerih. Ob tem naj jih opozorijo, naj v domove ne spuščajo neznanih ljudi. Če ti vztrajajo s klici in trkanjem na vrata, policisti občanom svetujejo, naj jih obvestijo s klicem na številko 113. »Bomba« elektronskih sporočil V zadnjih dneh smo v uredništvu spet prejeli več obvestil, da množično krožijo elektronska sporočila, v katerih domnevno vodilni v slovenski policiji prejemnike obtožujejo hudih kršitev v povezavi s pedofilijo, z otroško pornografijo, ekshibicionizmom in s podobnimi kaznivimi dejanji. Storilci običajno na dopisih objavijo znake Europola, Interpola, slovenske policije in ministrstev ter imena vodstvenih delavcev policije. Pred kratkim smo že poročali, da policija tovrstnih sporočil ne pošilja in da gre za goljufijo. S sporočilom želijo neznani storilci vzpostaviti stik s prejemniki, da bi jih nato lahko izsiljevali za denar. V elektronskem sporočilu pošiljatelj od prejemnikov želi povratno informacijo, ko vzpostavi nadaljnji stik, pa se začne izsiljevanje za denar. »Na policiji pogosto opozarjamo, da so tovrstna izsiljevanja v zadnjem obdobju zelo pogosta. Storilci z elektronskimi sporočili in zlorabo imen ter simbolov javnih ustanov - enako kot v tem primeru - naslavljajo več naslovnikov,« pravijo na policiji. Zato policija svetuje, naj se prejemniki na tovrstna sporočila ne odzivajo oziroma naj jih izbrišejo iz elektronskega predala. Pijan trčil v betonski prepust Minuli petek se je na avtocesti v bližini počivališča Tepanje zgodila huda prometa nesreča, ki jo je povzročil 61-letni romunski voznik avtomobila. 61-letnik, ki je vozil po pre-hitevalnem pasu, je v bližini uvoza na bencinski servis pripeljal do počasi se premikajoče kolone vozil. Ker vožnje ni prilagodil preglednosti, prometnim razmeram in svojim sposobnostim, je silovito trčil v zadnji del počasi premikajočega se tovornega vozila, ki ga je pred njim vozil 44-letni češki voznik. V trčenju se je huje poškodovala 48-letna sopotnica v vozilu povzročitelja, štirje sopotniki pa so bili lažje poškodovani. Povzročitelja bodo policisti kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Prav tako v petek je prišlo do nesreče pri Preboldu, kjer je voznik zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v betonski prepust in zapeljal na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,54 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so policisti avto zasegli, zaradi nevarne vožnje ga bodo kazensko ovadili. Isti dan zvečer se je na Mariborski cesti poškodovala kolesarka, ki je sicer vozila v napačno smer. Vanjo je trčil voznik avtomobila, ki naj bi ji izsilil prednost. V nedeljo sta se na Celjskem zgodili še dve hujši nesreči. V Šoštanju je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padla voznica motornega kolesa in se hudo poškodovala. Ob Vonarskem jezeru se je na kolesarski stezi poškodoval 33-letni kolesar. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad kolesom in padel. Pijan in brez vozniškega dovoljenja Policisti so na območju Policijske postaje Žalec ustavili voznika osebnega vozila, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 1,13 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu vozilo zasegli, zoper njega bo sledil tudi obdol-žilni predlog. O vozniku, ki je pregloboko pogledal v kozarec, so bili policisti obveščeni tudi iz zdravstvenega doma v Žalcu. Tam je namreč pomoč poiskal voznik e-skiroja, ki je padel in se lažje oškodoval. Preizkus z alkotestom je nato pokazal, da je moški imel 0,31 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zagorelo ostrešje hiše ■j*** a# V ponedeljek nekaj minut pred 22. uro je zagorelo v Migojnicah v občini Žalec. Ogenj je zajel ostrešje stanovanjske hiše. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Griž, Zabukovice, Vrbja, Žalca, Liboj, Kasaz, Šempetra in Gotovelj, s čimer so preprečili, da bi se razširil v notranjost hiše. Stavbo so tudi prezračili in opravili pregled s termovizijsko kamero. Ogled kraja požara so v torek opravili tudi celjski kriminalisti, ki okoliščine dogodka še preiskujejo. (Foto: PGD Žalec) Sojenje nadaljevali z zaslišanjem prič Na Okrožnem sodišču v Celju se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje obtoženim v zadevi Teš 6. Med drugim so bili zaslišani Tanja Holešek in Bojana Vlahović iz komerciale Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ter upokojeni elektroinženir Ivan Iveta. Predstavili so pripravo pogodbe za dobavo merilne tehnike v letu 2007, ki je bila po mnenju tožilstva sporna. Holeškova je dejala, da je bila pogodba pripravljena v skladu s predpisi. Vlaho-vićeva je sestavila osnutek pogodbe za nakup opreme, ki je bil nato poslan še v pregled vodji komercialne službe Teša. Iveta je ob nabavi merilne tehnike delal v Holdingu Slovenske elektrarne. Po njegovih besedah so pri letnem remontu bloka Teš 5 odkrili napake pri izolaciji generatorja. V Tešu in holdingu se niso strinjali s predlogom Siemensa, da bi generator odpeljali na popravilo, saj naj bi se v tem primeru močno zmanjšala proizvodnja električne ener- gije, posledično bi prihodki padli za polovico. Zato naj bi Iveta predlagal, da v generator vgradijo merilne naprave za preverjanje delovanja generatorja. O tem, kako so postopki za nabavo merilne tehnike potekali naprej in zakaj je bilo izbrano prav podjetje Sol Intercontinental, ni poznal podrobnosti. Spomnimo, da obtožnica prvoobtoženemu nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku in soobtoženim očita po mnenju tožilstva sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje meritev za peti blok, ki sta bila po mnenju tožilstva nepotrebna. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega in gradnjo šestega bloka Teša. Naložbo v gradnjo šestega bloka, katere vrednost se je s prvotno ocenjenih 650 milijonov evrov pozneje povzpela na 1,4 milijarde evrov, naj bi Rotnik urejal tako, da je bil za posel izbran Alstom, iz njega pa izločen drugi ponudnik Siemens. STA Kradel zaradi nabave mamil Celjski policisti so v zadnjih dneh kazensko ovadili 22-letnega Celjana, ki je v zadnjih štirih mesecih kradel v več trgovinah v Celju. 22-letnik je po podatkih policije osumljen 31 kaznivih dejanj tatvin in zatajitve. Kradel je predvsem dražje parfume, britvice, žgane pijače in torbe. Osumljen je tudi tatvine skiroja, ki ga je ukradel v enem od trgovskih središč v Celju. S tatvinami naj bi lastnikom ukra- denih predmetov povzročil za približno 6 tisoč evrov škode. Pri hišni preiskavi na naslovu njegovega bivanja so policisti našli in zasegli še manjšo količino prepovedane droge konoplje in prirejen predmet za napad, zaradi česar so zoper njega uvedli še postopka o prekršku. 22-letnik je odvisnik od prepovedanih drog. Denar od prodaje ukradenih stvari je večinoma porabil za nakup mamil, še dodajajo na policiji. GLASBENO IN ŠPORTNO SRCE 15 Pogovor s Perom Lovšinom pred 45. obletnico Pankrtov »Najbolj divje je bilo vedno v Ljubljani. No, pa še v ...« Jutri bodo Halo Tivoli zajeli divji ritma panka in roka. Proslavljali bodo legendarni Pankrti, ki Slovenijo in prej Jugoslavijo navdušujejo že 45 let, z njimi pa številna množica ljubiteljev glasbe. Leta 1977 so zarohneli v moščanski gimnaziji, pred štirimi desetletji so izdali svoj drugi album Državni ljubimci. DEAN ŠUSTER Vodja skupine je Pero Lovšin, pevec in pisec besedil, ki se je izkazal na mnogih področjih. Dušan Konda je večkrat omenil, da ste bili pripravljeni pomagati kajakašem na celjski Špici. Leta 1993 je bil zaradi dežja koncert prestavljen v Barfly, leta 2006 ste (zastonj) igrali v dvorani Zlatorog za gradnjo nove čolnarne, pet let kasneje ste bili s svojo skupino na njenem odprtju. Od kod ti vaši vzgibi? Oba sva športna navdušenca. Dušan je obenem poznavalec glasbe. Z veseljem sem prišel. Špica je postala poseben kraj. Celjani imate veliko pridobitev. Nazadnje sem bil tam s Španskimi borci, prej z Vitezi obložene mize. Ste še podpredsednik Nogometnega kluba Slovan? Še, še, seveda. Bi se pojavila težava, če bi se Slovan v pokalni tek- »Tudi med dvema ljubeznima se da odločiti...« mi pomeril z Olimpijo, za katero ste posneli himno? Morda je bilo rahlo naele-ktreno, ko je bil Slovan še član prve slovenske lige. Kasneje je naš izjemen napadalec Sašo Udovič prestopil prav v Olimpijo. Nismo ga ovirali na njegovi poti razvoja. Tudi med dvema ljubeznima se da odločiti ... Ljudje poznajo vaše pesmi in vedo, da ste napisali diplomsko nalogo Pornografija - družbeni pojav. Večina jih je pozabila, da ste spremljali smučanje za časnik Delo. In to v času Mateje Svet. Njo sem spremljal od njenih prvih do zadnjih uspehov. Smučanje je takrat veliko pomenilo pri nas. O moških je pisal Jože Dekleva, o smu- V prvi polovici leta je Pero Lovšin pel na Špici s pomočjo Španskih borcev. »Pesmim so prisluhnili tudi tisti, ki jih pank sploh ni zanimal. Pritegnila jih je svoboda govora. Dobili smo nove privržence.« čarkah sem pisal jaz. Oba sva tudi spremljala kajakaštvo. Z Matejo sva sčasoma postala prijatelja. Če je nisem ujel po tekmi, mi je dejala, da tako vem, kaj bo povedala. In sem lahko napisal, kar si je mislila. Namreč veliko sva se pogovarjala o smučanju. Bila je sproščena. In izjemno vesela, ko je na Češkem prvič zmagala v veleslalomu za svetovni pokal. Na prizorišče sem pripotoval z zamudo, kajti dan kasneje je bil še slalom. Prišla je v mojo sobo in mi pripovedovala, kako je bilo na tekmi. Bili so drugi časi. Zakaj ste zapustili novinarstvo? Nisem maral brskati po osebnih stvareh športnikov. Rumene zadeve so mi bile tuje. Tone Vogrinec je »fejst« možakar. Rekel mi je, da nima pojma, kaj se dogaja, ko je Mateja napovedala zgodnji konec športne poti. Nisem brskal po razlogih. Zdelo se mi je, da je svoje pač »odsmuča-la«. Dolgo je bila na vrhuncu in po moje je prišlo do neke vrste zasičenosti. Zelo je bila čustvena. V vrhunskem športu se je začelo pojavljati prerivanje, a tudi komolčenje. Morda je tudi to vplivalo nanjo, čeprav mislim, da je v taboru vražjih Slovenk vladalo dobro vzdušje, Dopuščam pa možnost, da sem tudi takrat videl »hišo nasprot sonca«, čeprav je deževalo. »V cerkvenih prostorih smo imeli le nekaj vaj. Bili smo preglasni. Potem smo se preselili v klet glasbene šole na Kodeljevem.« Bil sem star petnajst let in nisem pozabil, da je bila plošča Dolgcajt dražja od drugih, saj je bila označena po domače rečeno kot »šund«. Na majhni nalepki piše Izdaja ni oproščena plačevanja temeljnega davka na promet. Je to še povečalo prodajo? Naredili so nam veliko reklamo. In uslugo. Pesmim so prisluhnili tudi tisti, ki jih pank sploh ni zanimal. Pritegnila jih je svoboda govora. Dobili smo nove privržence. Tri leta prej, leta 1977, ste prvič nastopili na odru v telovadnici moščanske gimnazije. Ste res vadili v cerkvi? Drži. Bilo je na Kodeljevem. V cerkvenih prostorih smo imeli le nekaj vaj. Bili smo preglasni. Potem smo se preselili v klet glasbene šole na Kodeljevem. Zaradi divjega koncerta v gimnaziji v Mostah smo morali tudi ta prostor kmalu zapustiti. Kaj boste pripravili jutri v Hali Tivoli, v kateri, tako se zdi, najraje nastopate? Glavni gostje bodo tisti, ki so rasli z nami. Povabili smo beograjski Električni orgazam z Giletom na čelu. Iz Zagreba bo prišel nekoliko mlajši Davor Gobac, pevec skupine Psihomodo pop. Druži nas privrženost do skupine Ramones, zato bo temu primeren tudi izbor pesmi. Z nami bo še Grega Skočir, s katerim zelo rad gledam tekme. Predstavila se bo mlada pankovska sila Lim Smrad in Žila. Dodal bi, da je danes izšla plošča Turneja sprave. Na njej je posnetek koncerta iz leta 1985 v Zagrebu. Začeli smo igrati rusko liturgično pesem in nadaljevali z Bandiero rosso. Zanimivo. Na omenjeni plošči so pesmi z albuma Državni ljubimci. Igrali ste doma in v tujini. Kje so vas najbolj divje sprejeli, vas najbolj spremljali pred odrom? Najboljše je bilo vendarle v Ljubljani. Tako pač je. Čeprav je »Lublana bulana«. Tu smo pač odraščali. Pridejo nas poslušat vsi naši »feni« iz celotne Slovenije. Na začetku turneje smo igrali v Izoli. Bil je nor koncert. Tako je vedno v Istri. Spominjam se še Ben-kovca, Zagreba, Beograda ... In tudi Tübingena. Dvakrat smo igrali v tem študentskem mestu, v mestu Primoža Trubarja. Sledili bodo še koncerti na Hrvaškem. Kje boste »zažigali«? Konec novembra bomo imeli v odličnem zagrebškem klubu koncerta z različnima predskupinama. Pojavili se bomo tudi na Reki in v Pulju. Foto: SHERPA »Tone Vogrinec je >fejst< možakar. Rekel mi je, da nima pojma, kaj se dogaja, ko je Mateja napovedala zgodnji konec športne poti. Nisem brskal po razlogih. Zdelo se mi je, da je svoje pač >odsmučala<.« Pero Lovšin je bil včasih ves divji. Morda bo jutri spet. (Foto: arhiv Pankrtov) #PlayWithHeart PRODAJA VSTOPNIC Ш WOMEN'S EHF EURO 2022 LJUBLJANA, CELJE 4.-20. NOVEMBER 2022 16 ŠPORT Na stadionu Kladivarja je bil Tek celjskih knezov Tartanska steza je zdržala ... Znak za start je s strelom iz pištole dala Jolanda Čeplak. Šesti Tek celjskih knezov je bil na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje. Udeležilo se ga je 120 tekačev in tekačic, na stezi je bilo še 45 otrok, ki so pretekli 400 ali 800 metrov. Tekmovalo je veliko članov domačega kluba. DEAN SUSTER Deset kilometrov so najhitreje pretekli Jan Kokalj (31 minut in 44 sekund), Simon Navodnik (32:35) in Lucijan Zalokar (35:02). Osemnajsti čas je v absolutni konkurenci imela zmagovalka pri ženskah Urška Arzenšek (42:41). Za njo sta v cilj pritekli Darinka Presečnik (46:04) in Erika Ju-van (48:33). Tudi v teku na pet kilometrov je bila konkurenca ostra in zato so bili dosežki zelo dobri. Zmagal je Vid Bo-tolin (14:30) z lepo prednostjo pred Matijo Rizmalom (15:43) in Janom Vukovićem (16:03). Četrti je bil mladinski svetovni podprvak v teku na 400 metrov z ovirami Matic Ian Gu-ček. Sedmo mesto je osvojila Tia Tanja Živko (17:16). Za njo sta se v ženski konkurenci uvrstili Lea Haler (17:31) in Hana Jost (18:51) z osmim in enajstim mestom v absolutni konkurenci. Tek bo spet 7. oktobra V teku na pet tisoč metrov je nastopil tudi Stane Rozman. Predsednik Atletskega društva Kladivar je prehitel 19 tekačev in tekačic: »Nismo imeli veliko časa na voljo za pripravo teka, ki pa je dobro uspel. Prvotno je bil celjski tek med Knežjim dvorom in Starim gradom, zdaj je padla dokončna odločitev, da bomo tek prirejali s startom in ciljem na stadionu Kladivarja in s progo proti Šmartinskemu Kakšne načrte glede prenove ima občina kot lastnica stadiona Kladivar? V odgovoru iz kabineta župana so zapisali, da je bila prav zaradi gasilske olimpijade naložba prestavljena v naslednje leto, in sicer v dogovoru z vodstvom atletskega kluba. »Vedeli smo namreč, da se v času gasilske olimpijade atletska steza lahko tudi poškoduje, saj gre za drugačno dejavnost, kot so atletska tekmovanja in treningi.« Za prihodnje leto tako občina načrtuje obnovo atletske steze, del pa naj bi se lotila takoj, ko bodo razmere to dopuščale, sicer pa še pred glavnim začetkom atletske sezone. Za naslednja leta občina načrtuje obnovo celotnega stadiona, od dvorane za trening in tribune ter strehe, kjer bi bilo mogoče namestiti tudi sončno elektrarno. (TC) jezeru. Naslednje leto bo tek 7. oktobra, štirinajst dni pred Ljubljanskim maratonom.« Odtrgane zaplate tartana Rozman je lastnik državnega rekorda v teku na 10 tisoč metrov od 30. junija 1983. Naslednje leto bo njegov rekord - če bo zdržal do takrat - star že štiri desetletja. Morda bo do takrat tudi obnovljena steza - tokrat je še vzdržala -, ki je bila poleti poškodovana. Rozman je že pred časom večkrat napovedoval prenovo: »Ta je zdaj dokončno potrjena, o tem je govoril tudi župan Bojan Šrot. Podizvajalci so med deli po gasilski olimpijadi precej poškodovali stezo. Za vadbo jo naši tekmovalci še lahko uporabljajo, za tekmovanja pa ni več primerna. Naše društvo se je pogovarjalo z vodstvom Gasilske zveze Slovenije glede odprave škode. Odločila bo zavarovalnica. Dogovoriti se morata gasilska zveza in lastnica objekta, Mestna občina Celje. V društvu upamo, da se bo pri pripravi občinskega proračuna za naslednje leto kot prvotna naloga upoštevala obnova atletske steze. Ta je bila že večkrat napovedana, zdaj pa je nujna.« Foto: Andraž Purg - GrupA Na stezi je bilo veliko znanih obrazov. Na prvi progi so z leve odlični tekmo-Veliki up celjske atletike Tia Tanja Živko s staršema in trenerjema Romeom valec v veteranski konkurenci Jože Škodnik (v modri majici), Inga Veselko Med množico tekaških asov sta veliko odobravanje zbranih med prihodom in Anico. in v rumeni majici Stane Rozman. v cilj požela Amalija Rojc in Branko Janez Rojc. Urška Arzenšek (v sredini) v družbi Darinke Presečnik in Erike Juvan Z leve stojijo najboljši v teku na deset kilometrov, Simon Navodnik, Jan Kokalj in Lucijan Zalokar, izvrstno novinarsko pero osrednjega slovenskega časnika. Vid Botolin je na zmagovalno stopničko povabil Matijo Rizmala (levo) in Jana Vukovića. O njih boste še veliko slišali. ŠPORT sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 17 Celjske rokometašice doma izgubile derbi z ajdovskimi Usodna poškodba vratarke Andree Perić »Zelo bo zanimivo. Morda je bil dejansko ta poraz že usoden. Videli bomo, kako se bo razpletalo prvenstvo in ali bo kateri ekipi uspelo presenetiti Mlinotest. Žal je poškodba posegla v dvoboj za drugo mesto.« V dvorani Zlatorog je bil derbi 1. slovenske rokometne lige za ženske. Domača ekipa Z'dežele je doživela poraz z neposrednimi tekmicami za naslov podprva-kinj, z igralkami Mlinotesta, z 32: 27. DEAN ŠUSTER Celjanke so bile precej nemočne ob odsotnosti svoje najboljše vratarke, poškodovane Andree Perić. O tem je govorila trenerka Celjank Miša Marinček Ribežl: »Andrea nas je razvadila, da obrani precej strelov, tudi takšnih iz zelo ugodnih položajev za nasprotnice. Naša ekipa lahko ima dobra obdobja v napadu in obrambi, a ni nagrajena z zaustavljenimi streli tekmic. Z Andreo bi bila zgodba proti Mlinotestu zagotovo precej drugačna. Več dela in zagnanosti pričakujem od naših mlajših vratark. Ni jima bilo lahko, prvič sta dobili priložnost v vročem derbiju.« O mlajših vratarkah je Marinčkova dodala: »Pravijo, da se pri vratarkah kakovost veča z leti. Toda že v mladosti je kmalu očitno, ali so dobre. Sara Me-žek, ki je prišla iz Velenja, ni vajena glavnih vlog, saj je bila prej tretja vratarka ekipe. Lea Leskovar je še mlajša. Obe sta neizkušeni, a čas je trenutno še na njuni strani.« Celjanke so bile v prejšnji sezoni druge tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju. V slednjem jim letos žreb ni bil naklonjen, v prvi ligi pa je sobotni poraz lahko že usoden, čeprav je do konca prvenstva še veliko časa. »Andrea postavi zid« Oslabljene rokometašice Z'dežele so v svoji dvorani proti Ajdovkam zaostajale že za sedem golov. Najboljša strelka tekme je bila Erin Novak s kar enajstimi zadetki: »Čeprav so se vsa naša dekleta borila do zadnje minute, se ni izteklo po naših željah. Odsotnost Perićeve se je zelo poznala, ona postavi zid pred našimi vrati in težko jo je premagati.« Novakova je imela več prask na vratu: »Drži, tekmice se me niso usmilile. Rokomet je pač grob šport.« Prva vratarka Mlinotesta je nekdanja članica Celja Klara Hrovatič: »Nismo prikazale svoje najboljše igre, lahko bi se tudi slabo razpletlo za nas. Naš cilj je osvojitev drugega mesta. V prejšnji sezoni smo bile odlične v rednem delu, v končnici pa smo skoraj vse zapravile.« Njena soigralka Ana Abina je dosegla devet golov. V domači ekipi je Novakovi najbolj sledila Sanja Vrček, ki je z mesta desne zunanje igralke petkrat premagala Hrovatičevo. Foto: Andraž Purg - GrupA Z izjemnim golom v Kristusova leta Nogometaši Celja so si proti Taboru (1: 0) prigarali sedmo zmago v prvi slovenski ligi. Zanjo je bil najbolj zaslužen izvrsten Denis Popović. V petkovem popoldnevu je v sodnikovem dodatku prvega polčasa dosegel izjemen gol po prostem strelu. Naslednji dan je dopolnil 33 let. »Po porazu z Muro sem dejal, da se moramo nemudoma z zmago vrniti na pravo pot. Prava pot sta za nas dobra igra in zmaga na vsaki tekmi. Proti Taboru je bila težko prigarana. Gostje so v prvem polčasu izvedli nekaj nevarnih protinapadov, ki jih na našo srečo niso izkoristili. Nato smo stvari vzeli v svoje roke in v drugem polčasu pokazali, da je naša ekipa boljša. Imeli smo tudi nekaj obetavnih akcij za povišanje vodstva. Na koncu se nam je bojevitost na igrišču splačala,« je povedal Popović, ki je še boljšo igro prikazal v drugem delu tekme. V uvodnih minutah srečanja ga je v isti akciji dvakrat krepko polomil branilec Grigorij Morozov. Najprej ni preprečil nedovoljenega položaja Tomu Klju-nu,natojespregledal Nabila Khalija, ga spustil predse, na srečo pa kazni ni bilo. Tekmo naj bi si ogledalo 794 obiskovalcev. Bilo bi jih še petnajst več, a so navijači Celjski grofje ostali pred zaprtimi vrati severne tribune. Vzrok naj bi bili previsoki stroški varovanja. Se je vodstvo kluba v trenutku, ko si člansko moštvo deli drugo mesto na lestvici, odkrižalo navijaške skupine, ki je letos slavila svojo trideseto obletnico obstoja? Se resnično želi odkrižati še koga drugega? Mladi navijači so prižgali nekaj bakel pred vzhodno stranjo stadiona, nato so spremljali tekmo in navijali v bližnjem gostinskem lokalu. Obkrožilo jih je enajst policistov in preverilo njihove osebnedokumente. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA V 2. slovenski nogometni ligi so po 12 krogih na čelu nogometaši Krke in Rogaške s po 27 točkami. Slatinčani so največje prijetno presenečenje v drugoligaški konkurenci. Lestvica 1.SNL I OLIMPIJA 13 11 0 2 25:15 33 KOPER 8 1 4 20:11 25 CELJE 7 4 2 20:15 25 MURA 5 5 3 23:19 20 MARIBOR 5 2 6 21:19 17 DOMŽALE 3 6 4 17:18 15 BRAVO 4 2 7 14:12 14 KALCER 2 5 6 11:24 11 GORICA 2 4 7 11:18 10 TABOR 1 5 7 9:21 8 Še bodo balinali Za dvorano Zlatorog je Mestna občina Celje odprla balinišče s tribuno in pomožnim objektom. Balinarskemu klubu Celeia Celje bo omogočalo izvedbo mednarodnih tekmovanj. Klub trenutno vodi v Kozjanski ligi. Ustanovljen je bil 31. maja 1969. Dolgoletni predsednik društva Emil Pe-pelnjak je pred sedmimi leti izpostavil vlogo vodstva ho- tela Celeia, ki je klubu dalo zemljišče, na katerem je zraslo dvostezno igrišče. Tega že nekaj časa ni več. Pepelnjaka so nasledili Milan Šter, Veljko Oklobdžija in Drago Zupanc, ki je ob odprtju prerezal trak skupaj z županom Bojanom Šrotom in s predsednikom Balinarske zveze Slovenije Primožem Marinkom, ki je pripomnil, da bi bil dobrodošel tudi nadstrešek. V klubu je zdaj dejavnih 24 članov, ki so se razveselili štiristeznega balinišča z razsvetljavo. Projekt je delo družbe Arhitekt Ernst, d. o. o., iz Celja. Vrednost naložbe je 164 tisoč evrov. Državna reprezentanta Anže Petrič in Gašper Povh (nista člana Celeie) sta prikazala igro v štafetnem zbijanju. DŠ Foto: MOC -P &0Т Denis Popović je bil zelo igriv v drugem polčasu. NA KRATKO Zobe kaže tudi Ilirija Slovenske Konjice: Košarkarice Cinkarne imajo vse tri zmage v prvi slovenski ligi po lahkem delu v gosteh proti Konjicam (48: 109). Presenetil jih je poraz Kranjčank, ki so jih Celjanke ugnale šele po podaljšku. Ilirija je namreč premagala Triglav kar z 71: 49. Včeraj je Cinkarna v ligi Waba gostila Vojvodino. V sredo bo igrala v Nikšiču, 2. novembra bo pričakala ekipo Orlovi iz Banja Luke. Preglauvova najboljša na Koroškem Slovenj Gradec: Celjske kegljavke so ostale same na vrhu lestvice 1. slovenske lige. Odigrani so bili le trije krogi, a tri zmage vsekakor niso zanemarljive. V Slovenj Gradcu so bile boljše s 6: 2. Vodja ekipe Anja Kozmus je podrla 582 kegljev, še enega več pa Mojca Preglau. Celjani pred Oplotničani Celje: Po šestih krogih tekmovanja z malokalibrsko puško med sosednjimi strelskimi društvi je v vodstvu SD Celje pred SD Pik as Oplotnica in Doličem. Med posamezniki do 50 let je bil na zadnji tekmi najboljši Sebastijan Petovar (Pik as) pred Matjažem Žgajnerjem (Bratov Dobrotin-škov Vojnik) in Andrejem Sojčem (Špitalič). Med veterani do 65 let so bili najboljši člani SD Celje Marjan Zdovc, Toni Kalšek in Slavko Frece. Med veterani, starejšimi od 65 let, je zmagal Viktor Slatinek (Dolič) pred strelcema celjskega kluba Jožetom Jeramom in Cvetom Žgajnerjem. (DŠ) 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 10. 18.00 Kulturni center Laško Barvite lepote Slovenije 20. območna razstava likvnih del ljubiteljskih likovnikov 19.00 Dvorišče Knežjega dvorca Zakloniščni trio Performans Estele Žutić, Keiko Miyazaki in Gillesa Duviviera 19.30 Dom II. slo. tabora Žalec Strast, dojenček in rompompom Avtorska komedija Vida Valiča 19.30 Gledališče Celje_ William Missouri Downs: Poglej me! abonma Četrtek večerni in izven 19.19 Knjižnica Velenje Malina Schmidt Snoj: Samo en ples Pogovorni večer 19.00 Knjižnica Laško Brane Ternovšek: Razgledni stolpi potopisno predavanje s predstavitvijo knjige 20.00 Dom kulture Velenje Avdicija, ekipa 2 komedija, Špas teater 20.00 MCC Kavarna_ Kavarniški open mic večer 20.30 Max klub Velenje Zhlehtet Koncert Klub jazz abonmaja in izven PETEK, 21. 10. 13.30 Narodni dom Celje Spominska slovesnost ob 10-letnici smrti mag. Branka Goropevška in podelitev Goropevškovih nagrad Kulturni program: Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt 18.00 Galerija Zgornji trg_ Sloven'c Slovenca vabi Odprtje razstave 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Spet doma Odprtje razstave del Roberta Zupanca 19.00 Kulturni dom Vransko Predstava Freestyle Comedy V izvedbi Tadeja Toša 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Koncert Orkestra slovenske vojske Območno združenje slovenskih častnikov Dravinjske doline 19.30 Kulturni dom Škofja vas Predstava Vozel V izvedbi dramske skupine KD Črna na Koroškem, za abonma in izven 19.30 Gledališče Zarja Celje Strasti, laži in maček v žaklju KD Loški oder; 29. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča 2022 SOBOTA, 22. 10. 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Vidkova srajčica, predstava za otroke Lutkovno gledališče Fru-fru 10.00 Ipavčev kulturni center Nerodna Avguština Predstava za otroke 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Mizica, pogrni se Gledališka predstava Družinskega gledališča Kolenc 10.30 Gledališče Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri SNG Nova Gorica 17.00 Kulturni center Laško Srečanje komornih skupin in solistov diatonične harmonike Koncert 19.00 Celjski sejem, hala C Šunder Koncert zasedb Alo! Stari, Klon, Kronika, Lim, smrad in žila, Strayaway 19.00 Ipavčev kulturni center Anarhist Gledališko-glasbeni abonma Gustav 19.00 Grad Podsreda_ Koncert Mi2 Dan Unesco biosfernih območij 19.30 Gledališče Zarja Celje Na valovih Šentjakobsko gledališče Ljubljana; 29. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča 2022 NEDELJA, 23. 10. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec_ Citeart Prvi koncert citrarskega abonmaja 18.30 Ipavčev kulturni center Prisluhnimo sosedu Koncert samospevov Josipa Ipavca 19.00 Dom kulture Velenje Talija Velenjska 19622022 Predstavitev knjige Gledališča Velenje ob 60. obletnici 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Glasba na hribu Nastopajo: Fantje z Jožefovega hriba, Andreja Zakonjšek Krt, Primož Krt, Andrej Gubenšek, vstop prost PONEDELJEK, 24. 10. 17.00 Dom kulture Braslovče Rozamundine čarovnije Glasbeno-igrana otroška predstava z Damjano Golavšek 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ujeta v svobodi Predstavitev knjige, z avtorico Anjo Kovačič se bo pogovarjala Barbara Gradič Oset; v okviru U3O 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Alenka in Kamenko Kesar Pogovorni večer 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Predstava Čudovita Slovensko stalno gledališče Trst in Siti Teater BTC SPOMINSKA SLOVESNOST OB 10. OBLETNICI SMRTI BRANKA GOROPEVŠKA S PODELITVIJO GOROPEVŠKOVIH NAGRAD PETEK, 21. OKTOBRA, OB 13.30 V NARODNEM DOMU CELJE TOREK, 25. 10. 19:00 Ipavčev kulturni center Vesna Vuk Godina: Zablode feminizma Literarni večer SREDA, 26. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pošastozavri in jabolko spora Lutkovna predstava Gledališča Bicikleta Druge prireditve ČETRTEK, 20. 10. Od 9.00 do 14.00 Medgeneracijski center Prebold Dan odprtih vrat Ob četrti obletnici delovanja 19.00 Knjižnica Laško Razgledni stolpi Slovenije Potopisno predavanje s predstavitvijo knjige 19.00 Občinska knjižnica Prebold Poklon Himalaji Potopisno predavanje s predstavitvijo knjige Barbare Popit 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vojna v Ukrajini - spopad civilizacije in barbarstva Predava dr. Aleš Maver PETEK, 21. 10. 10.00 Dom II. slo. tabora Žalec 70 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu 15.00 in 19.00 Rdeča dvorana Velenje 6. Mednarodni festival vezenja Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje 18.30 Velenje undergraund Edinstveno večerno kulinarično doživetje Zavod za turizem Šaleške doline SOBOTA, 22. 10. .00 in 13.00 Dvorana centra Nova Numifil 2022 12. sejem filatelije, numizmatike in kartofilije 9.00 Kartuzija Jurklošter Pohod po Orionovi poti Voden pohod 10.00 MCC_ Eko ustvarjalne sobote za otroke Delavnica društva Gaja 10.00 Grad Podsreda_ Dan Unesco biosfernih območij Dan odprtih vrat, gobarska delavnica 11.00 Gimnazija Celje - Center Srečanje pevskih zborov slovenskih mest z usnjarsko tradicijo Ob 60-letnici Pevskega društva upokojencev Celje 15.00 Medgeneracijski center Prebold Pot iz depresije Predavanje z Natašo Meznarič 17.00 MCC_ Tečaj risanja portreta Vodi celjski slikar Đorđe Aleksić Dimitrijević. 17.00 Dom krajanov Konovo 14. srečanje harmonikarskih skupin Harmonikarske skupine iz Šaleške in Savinjske doline ter Koroške 20.00 MCC kavarna Swing večer Plesni večer NEDELJA, 23. 10. 18.00 POS Prevorje Anin večer Gost: Pater Karel Gržan PONEDELJEK, 24. 10. 16.00 Pri Spominskem centru 1991_ Otvoritev parka državnosti Mestna občina Velenje in Muzej Velenje TOREK, 25. 10. 16.00 Središče Celja Jesen v Celju Ustvarjalna in zabavna doživetja za družine 17.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje razstave unikatnega nakita Darje Trivan Gostja Bernarda Marovt SREDA, 26. 10. 16.00 MCC Tečaj legorobotike 19.19 Knjižnica Velenje Na obisku pri severnih medvedih Potopisno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022; Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega; Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2022; Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Družba tveganja avtorice Ize Pavlina; do 31. 12. Galerija Kvartirna hiša Celje: Pazi, da ne odplakneš pajkov v odtok! Razstava Marka Jakšeta; do 30. 11. Atelje MS Zreče: Razstava likovnih del Zlata zrna. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Spegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži-ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Spegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Knjižnica Velenje: Razstava Spletni bralni klub Sončni žarek; avtorica razstave Stanka Ledinek, na ogled do 31. oktobra. Knjižnica Velenje: Ko v Pikini glavi se svet narobe postavi; razstava na ogled do 31. oktobra. Muzej Velenje: Gostujoča fotografska razstava Zlata dobe Plečnikove arhitekture. Knjižnica Šoštanj: Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi, razstava na ogled do 31. oktobra 2022 Turistična kmetija Žurej: Pod megaliti Žusma - razstava del 4. slikarskega srečanja, do konca septembra Muzej Laško: Razstava 18. fotografskega natečaja kLAK, do nadaljnjega novi tednik sport@nt-rc.si radio celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. V SPOMIN V sredo so minila tri leta, kar nas je zapustil naš dragi LADISLAV TOVORNIK iz Lažiš Hvala vsem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi PRODAM MAGNETNO odejo, veliko 90 x 200 cm, še nerabljeno, prodam za 50 EUR. Telefon 070 441-343. 778 PRODAM ODOJKE, težke od 25 do 30 kg, krmljene z domačo hrano, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 353-105. 777 ŠTIRI bikce, težke od 170 do 190 kg, mesni tip, prodam. Telefon 031 515-187. 633 DOMAČE piščance, očiščene, cena 5 EUR/kg, prodam. Dobava v soboto. Telefon 041 500-394. 779 TELICO pasme ls (od šeke) prodam. Cena po dogovoru. Več informacij po telefonu 070 882-415. 780 Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi, dragi, želite in zame prižgite svečko v spomin. 14. oktobra 2022 nas je prezgodaj zapustil IVAN VAHČIČ iz Kozjega Z žalostjo v srcu: brat Tone z ženo Marto in s sinovoma mag. Antonom ml. in dr. Mitjem z družinama KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p JARKICE mlade kokoši nesnice za začetek nesnosti prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; aurokane za zelena jajca, bele susex, italijanke in petelinčki. Od 20. oktobra naprej dodamo: bele, rjave, črne, grahaste. Piščanci za pitanje so po naročilu. Telefon (03) 700-1446. p PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 771 Poroke Žalec Poročili so se: Kaja PLI-BERŠEK in Pablo CAB O DIAZ, oba iz Španije, ter Petra CIRAR iz Ljubljane in Žan GJEREK iz Trbovelj. Velenje Poročili so se: Špela KRAJNC in Klemen HUDO-BREZNIK, oba iz Šmartnega ob Paki, ter Marjana KOŽELJ-NIK in Vlado ŠKERGET, oba iz Velenja. novi tednik KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p SILAŽNE bale, prva in druga košnja, okolica Celja, prodam. Telefon 041 552-143.772 SVINJSKO polovico in krompir za ozimnico prodamo. Telefon 041 210-336. p OSTALO ZIMSKE gume, štiri, 195/55 R16, zelo ohranjene in strešne nosilce za C3 picasso in twingo, starejši tip, prodam. Telefon 031 334-977. 775 KOMPLETNO kovaško orodje in nerjavečo cisterno, 150 l, ugodno prodam. Telefon 041 951-527. 779 KUPIM PRODAM ZIMSKE gume Goodyear, na platiščih 195/65/15 col, za suzuki SX4, prodam. Telefon 031 639-929. p PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p SIMPATIČEN pravnik želi spoznati pošteno žensko, staro od 57 let naprej. Resno. Telefon 041 248-647. 770 Vedno г №№)! radio cehe novi tednik radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, - OBVESTILA - IN OSMRTNICE - za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.GG-15.GG) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Frančiška GRAČ-NAR iz Šentjurja, 87 let, Thi-elke Annette SKORNSEK iz Šoštanja, 86 let, Marjan PRE-LEC iz Štor, 94 let, Martin ZUPANC iz Celja, 69 let, Milko GUČEK iz Velenja, 73 let, Ana MASTNAK iz Šentjurja, 95 let, Frančišek KOVAČ iz Laškega, 82 let, Marta KAM-ŠAK iz Velenja, 84 let, Alojz PEGANC iz Laškega, 72 let, Marija BOŽIČ iz Velenja, 79 let, Pavla JEKL iz Zadobrove, 88 let, in Andreja MALGAJ iz Celja, 68 let. Žalec Umrla sta: Anton POTEKO iz Pongraca, 85 let, in Jožefa REHAR iz Galicije, 84 let. Velenje Umrli so: Alojz ZAGER iz Šoštanja, 81 let, Edvard CA-MLEK iz Velenja, 80 let, Josip VIDALI iz Velenja, 89 let, Aleksander PLANK iz Velenja, 58 let, in Ljuban KOMŠO iz Velenja, 69 let. Kako boli, duša trpi, ko ob bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, ome, tašče, sestre in tete BERTE PODPEČAN iz Šentruperta nad Laškim (3. 5. 1944-9. 10. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Osnovne šole Laško - PŠ Šentrupert za vso pozornost, darovano cvetje, sveče in svete maše, besede tolažbe in topel stisk roke. Hvala za pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala Domu starejših Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, govorniku Jožetu Kaplu za besede slovesa, pevski skupini Oljka za ganljivo zapete pesmi, trobentaču Marku Mastnaku za odigrano Tišino, praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Minka z možem Tonetom, vnuki Simon,JurezNiko, INemen s Tejo, sestra Cvetka in ostalo sorodstvo novi tednik »Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen« .Al ir Spoštovani naročniki Novega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte. Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave. www.reporter.si Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44 Hvala Uredništvo Novega tednika sport@nt-rc.si PREDSEDNiOA NE BO?! Brglez lahko ustavi Pirc Musarjevo, da ne postane predsednica HUDiČEV ODVETNiK Proputinovske blodnje propadlega politika Bernarda Brščiča JANEZ POGORELEC V NSI bi morali zbrati pogum in reči: Janša ne bo nikoli več predsednik vlade! MTERvjU - Matjaž Tomlje Janeza Zemljariča si nismo upali kaj vprašati, ker smo se ga bali PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV n p L 73 Z 20 REPORTAŽA V Šoštanju je imenitno dišalo po golažu Krajevna skupnost Šoštanj je ob svojem prazniku četrtič zapovrstjo pripravila Golažijado. Tekmovanja za pokal Golaž mojster KS Šoštanj se je udeležilo rekordno število ekip - kar 24 - s skupno več kot 120 udeleženci. Pogled na Glavni trg, ko so se ekipe začele pripravljati na kuhanje golaža. Večji vrvež je bil v kasnejših popoldanskih urah. (Foto: Jaka Stropnik) Do 17.00 je bilo treba oddati golaž pred vhodom v galerijo na Glavnem trgu. Organizatorke so oštevilčile skodelice in člani komisije, ki so v zaprtem prostoru ocenjevali kakovost izdelkov, niso vedeli, kdo je skuhal golaž. Slavilo je Skorno Golažijade je bilo konec ob 19.00 s slavnostno razglasitvijo Največ pozornosti so pritegnile predstavnice Folklornega društva Šoštanj Oglarji, ki so odete v čarovniško opravo družno mešale golaž in se poziba-vale v ritmu glasbe. (Foto: DŠ) najboljših na odru na Trgu svobode, kjer se je praznovanje nadaljevalo ob glasbi Dejana Vunjaka in Brendijevih barab. Prvo mesto je osvojila ekipa, ki je tekmovala prvič. To je bilo Turistično društvo Skorno na čelu z vodjo Vinkom Golič-nikom. Izkušenejši so Otroci izpod raufankov, ki so enkrat že zmagali, enkrat pa so bili drugi. Vodja skupine Matej Ovčjak jih je še enkrat popeljal do drugega mesta. Tretje so bile ob svojem prvencu na Golažijadi Topolške kuharice z vodjo Petro Lipičnik. Na začetku dneva je bil tradicionalni pohod po Trški poti Krajevne skupnosti Šoštanj, ki se ga je letos udeležilo 80 po-hodnikov vseh generacij. Na daljšo pot so krenili ob 9.00, preostali pa na krajšo ob 11.00. Vsi so se kasneje zbrali na Glavnem trgu, kjer so se okrepčali. Vodstvo Krajevne skupnosti Šoštanj je ponovno presenetil številen obisk vseh treh dogodkov. Namreč tekmovalci in obiskovalci so napolnili oba trga v mestnem jedru in v prijetnem vzdušju uživali ob dobri hrani in prijetni glasbi. DŠ Dogodek jesenskim darovom v čast Med za odpornost, domačo zelenjavo za v lonec in »škrnicelj« izdatno soljenih bučnih semen za krajšanje jesenskih večerov. Vse to in še več je bilo minulo soboto mogoče kupiti na šentjurskem Mestnem trgu, kjer je bila že 15. prireditev Bučn'ce. Veliko pogledov so pritegnile jesenske lepotice - buče - ki so tekmovale v kategorijah najtežjih, najdaljših, najlepših in najbolj zanimivih. Bučn'ce so etnološka prireditev, posvečena šentjurskim bučn'cam, ki so poseb- nost tamkajšnjega območja. Medtem ko poznajo v krajih vzhodno od Šentjurja predvsem golice, iz katerih pridelujejo bučno olje, so šentjurski predniki odkrili, da ima tudi »svinjska buča« dobra in velika semena. Prave šentjurske bučn'ce so izdatno soljene, peka pa sladkorje v semenih preobrazi in jih naredi še bolj okusne. In če katerega Šentjur-čana vprašate, kako to drobno seme spraviti iz trdega ovoja, boste mimogrede odkrili, da so domačini razvili posebno spretnost njihovega trebljenja. Sicer pa so Bučn'ce zasnovane kot medgeneracijska prireditev. Ko so starejši obiskali stojnice lokalnih ponudnikov, so lahko mlajši uživali v ustvarjalnih delavnicah in družabnih igrah. Obiskovalci so si lahko oči spočili še na razstavi gob, a tudi ob ogledu domiselnih izdelkov za dom, izdelanih iz kostanjevih ježic in drugih darov narave. TS Foto: SHERPA Komisija je imela težko delo pri ocenjevanju buč, ki so pritegnile tudi poglede številnih obiskovalcev. Tudi kozarček medenega okrepčila je prijal pred sobotnim kosilom. Bi raje sladke piškote ali slane bučn'ce? Razkošje, ki ga skriva gozd, so predstavili člani lokalnega gobarskega društva. Jesenska opravila Zavihajmo rokave, prihaja zima Če smo skoraj ves oktober uživali v čudovitih jesenskih dneh, so napovedi za november precej drugačne. Ta teden še imate cas,da svoj dom pripravite na novo poglavje. Na obdobje, ko se narava zaziba v spanec, v domovih peaaketa ogenj in grejejo radiatorji. Če tega še niste storili, zavihajte rakave in pripravite svoj aaren pomek na zim o. Treba ga jezaščititi pred vlago in nizkimi temperaturami, ki jim bomo priča v prihodnjih mgsecih. Če ste Izbira materiala za ogrevanje je pred letošnjo sezono ogrevanja eno izmed ključnih vrraOanj. material za ogrevanje že naročili, je čas, da pospravite vrtno pohištvo, zaščitite vrtne lope, preverite streho, žlebove in odvode. Preglejte streho Še preden se bo začelo deževno in takoj zatem zimsko vreme, poskrbite, da bo z vašo streho vse v najlepšem redu. Za začetek počistite žlebove, sploh če se nad vašo hišo zgrinjajo drevesa. Preverite tudi predele okoli dimnika in strešnih oken, saj je pomembno, da je tesnilo tam nedotaknjeno. Uničene strešnike po potrebi nadomestite z novimi. Očistite zunanje odtoke, poti in robnike Še preden boste zares pospravili vse vrtno orodje, očistite še zunanje odtoke in tlakovce na mestih, kjer je pognala trava. Po potrebi utrdite poti, poravnajte robnike, naoljite ograjo ter preprečite škripanje in trenje, ne pozabite tudi na nekaj soli, ki bo v pomoč ob prvih poledenitvah. Preverite vodovodno inštalacijo Še preden se temperature spustijo pod ničlo, preverite cevi vključno s koleni ter dovode v hiši, ali morda ne puščajo in da dobro tesnijo. Ne pozabite zaščititi pip v mrzlih kleteh in pred hišo, sploh če bodo dolgo izpostavljene mrazu. Zaprite ventile in spustite vodo iz cevi, kjer je čez zimo ne boste potrebovali, ter tako preprečite pokanje cevi in sitnosti, ki vas lahko neprijetno presenetijo sredi mrzle zime. Preglejte okna in vrat a Če ne želite trpeti prevelikih toplotnih izgub,preverite tudi tesnjenje oken in vrat. Sprehodiie se po hiši in preglejte, kako I Če ne želite trpeti prevelikih toplotnih izgub, preverite tudi tesnjenje oken in vrat. dobro tesnijo okna in ali so kljuke še v dobrem stanju. Če okna tesnijo talno, kot je treba, menjava z novimi ni potrebna, če opazite, da prepuščajo zraki pa za začetek kupite tesnila, a v mislih računajte na nakup novih oken. NT, Foto: Pexels, Pixabay ШЖш SIGMANOVA SIGMANOVA Žalec d.o.o., 03/713 63 50 Varen dimnik v Vašem domu Pro izvodnja in montaža nerjavnihdimnikov: sanacija dimnikov po sistemu SN-SAN troslojni dimniki SIGMATERM montažni dimniki SN-MD Z arhitektoma o prostoru Kako do finančne pomoči Dr. Mihalič: »Ne pozabite okoli nas str. 22-23 pri prenovah? str.26-27 na peč na drva« str.25 GRADNJA IN VARČEVANJE Z Matjažem Grilom in s Klavdijem Kikljem o prostoru okoli nas »Arhitektura ni le snovanje škatel za ustvarjanje prometa« Delo arhitektov je v očeh mnogih povezano z romantično predstavo, da lahko človek vpliva na obrise mest in sosesk ter za sabo pusti trajen podpis. A prepričevanje vlagateljev, da bodo v zameno za svoj denarni vložek dobili boljšo bivalno ali uporabniško izkušnjo, ni vedno preprosto. »Če želimo arhitekti živeti od svojega dela, nas to sili, da se ukvarjamo z vsem - tudi z notranjo opremo in urbanizmom. Če karikiram, včasih projektiramo vrtne ute, čeprav si želimo postaviti nebotičnik v Tokiu. Poklic arhitekta ima nekaj vzporednic s poklicem novinarja. Vsi ljudje mislijo, da znajo pisati, in podobno številni menijo, da znajo risati in projektirati,« je pojasnil Klavdij Kikelj iz arhitekturnega biroja Gril Kikelj. S soustanoviteljem biroja Matjažem Grilom sta se med drugim podpisala pod podobo čolnarne na celjski Špici, zasnovala sta večnamenski paviljon v Žalcu, lani je ob vpadnici v knežje mesto po njunih zamislih zrasel poslovni objekt Jeans. TINA STRMČNIK Univerzitetna diplomirana inženirja arhitekture Matjaž Gril, ki izvira iz Celja, in Klavdij Kikelj, ki izvira iz Nove Gorice, sta bila nekoč zaposlena v Ingradovem projektivnem biroju. V preteklosti sta sodelovala pri projektiranju velikih kinodvoran in nakupovalnih središč. Prizadevala sta si, da tovrstne zgradbe ne bi bile videti kot brezosebne lupine brez svoje zgodbe. Približno dve desetletji arhitekturni prostor v Sloveniji in čez mejo soustvarjata v svojem arhitekturnem biroju. Ko snujeta novo stavbo, se vedno zazreta v prostor, v okolico. Tako pridobita pomembna izhodišča. Na podlagi teh smernic nadaljujeta zgodbo in krepita identiteto tamkajšnjega okolja. Čeprav zgodovinske, socialne in prostorske značilnosti Arhitekta Matjaž Gril (levo) in Klavdij Kikelj ob trgovskem centru, ki sta ga zasnovala v Ipavčevi ulici v Celju. Foto: Andraž Purg - GrupA močno vplivajo na snovanje projektov, rezultat po njunih besedah ni vedno odvisen le od omenjenih značilnosti. »Na koncu o tem, ali je poseg v prostor uspešen ali ne, odločajo tudi čustveni, nerazumski dejavniki. Za dobro PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. opeka@siol.net www.opeka.si 03/780 58 75 Prodajni center Štore Železarska cesta 3 pon-pet: 7.00-15.00, sobota: 8.00-12.00 04/51 51 702 Prodajni center Škofja Loka Kidričeva cesta 99a pon-pet: 7.00-19.00, sobota: 7.00-12.30 04/256 87 00 Uprava & Veleprodaja, Kranj Suha pri Predosljah 28 pon-pet: 7.00-15.00, sobota: 8.00-12.00 4ML I I 'Mr Enostavna pot do vaših с\\\еФ. W A .-.i,, -/-v di iffac sJ .Z«-*"" Z nami gre lažje - ČRNA METALURGIJA - DOSTAVA -GRADBENI MATERIAL -STROKOVNO SVETOVANJE Tepanje 74, Slovenske Konjice info@sencila-senica.si • www.sencila-senica.si 041 355 758 041 869 829 notranje in zunanje žaluzije plise senčila komarniki rolete PVC stavbno pohištvo VRHUNSKA KAKOVOST ZA VSAK DOM GRADNJA IN VARČEVANJE 23 arhitekturo niso pomembni le kriteriji, ki se jih študentje učijo na fakulteti, ampak je treba še nekaj več,« pravita solastnika biroja, v katerem trenutno projektirajo več stanovanjskih hiš, nedavno pa so zasnovali tudi projekt za prizidek Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Kako doseči nekaj več, kako se v arhitekturi zgodi ta presežek? Klavdij Kikelj: Mislim, da gre za skupek okoliščin. V najinem arhitekturnem biroju je tako, da Matjaž razmišlja na svoj način, moj način razmišljanja je drugačen. To, da na stvari gledava vsak po svoje, ima svoje prednosti. Gre za zmes danosti prostora, vlagateljevih želja, občutljivosti in dojemljivosti arhitektov. Dobrodošlo je, če je zraven tudi nekaj sreče. Kako iščeta ravnotežje med tem, da stavba ustreza svojemu namenu, in med tem, da ima hkrati svojo arhitekturno govorico? Matjaž Gril: Iskanje prave poti je vedno nekoliko tvegano. Sem zagovornik tega, da arhitektura ni le škatla za ustvarjanje prometa, ampak mora imeti globljo vsebino. Tudi ko snujemo arhitekturni načrt za trgovski prostor, ki je prvenstveno namenjen kupovanju in prodajanju, lahko na primer s fasadnim ovojem povemo neko zgodbo. Fasada trgovskega središča lahko na primer sledi likovnim poudarkom iz okolice. Tako smo si na primer zamislili pročelje nakupovalnega objekta v Mozirju. Fasada je rahlo ukrivljena in sledi krivulji prometnice, vodoravne lamele fasade spominjajo na tipografijo kozolca, ki je prisoten v tamkajšnjem okolju. Nekateri uporabniki prostora to govorico dojamejo, drugi ne. Podpisala sta se pod veliko projektov, ki dajejo pečat Celju, in vsi so zelo različni. Klavdij Kikelj: Naši najbolj prepoznavni projekti v Celju, kot so čolnarna na Špici, poslovna stavba na Mariborski cesti in trgovska stavba v Ipavčevi ulici, so umeščeni na takšna mesta, kjer ima prostor potencial. Vsaka od teh nalog je bila za najin biro zelo zanimiva, saj sva prepoznala, da lahko z arhitekturo vplivava na razvoj prostora. Vsak od omenjenih projektov je edinstven in zanimiv. Matjaž Gril: Nekatere naloge, ki nam jih zaupajo naročniki, so res izjemne. V življenju nekega arhitekta je zelo malo priložnosti za projektiranje čolnarne. Slednja je na sotočju Savinje in Ložnice, posebna je že zaradi tipografije terena. Že ime prostora Špica je pravzaprav narekovalo nekatere poteze stavbe. Poslovna stavba na Mariborski cesti je del uličnega niza, a s svojo belino in pojavnostjo daje sporočilo v prostoru. S snovanjem trgovskega središča v Ipavčevi ulici ste opozorili na industrijsko preteklost podjetja, ki je tam delovalo pred prihodom trgovine. Matjaž Gril: Kot star domačin se spomnim pomena, ki ga je imela tovarna Aero, kjer so izdelovali papir, različne barve, lepilne trakove ... Urbanistka Mestne občine Celje se je zavedala pomena te stavbe, zato je investitorja napotila v naš biro, da smo nakazali urbanistične smernice. S fasadnim plaščem ob prometnici, ki vodi od severa proti jugu, smo opozorili, da je tam, kjer danes stoji trgovina, nekoč stala tovarna. Zasnovali smo tudi višinski poudarek, ki spominja na dimnik, slednji je zdaj namenjen predstavitvi logotipov in oglaševanju. Ključno je, da se je trgovska dejavnost, ki ni mestotvorna, pri podobi središča umaknila v ozadje. Medtem ko sta osrednji fasadi mestotvorni. Tako lahko arhitekti vplivamo, da tudi trgovska središča nimajo le brezosebne lupine brez zgodbe. Mnogi Celjani vidijo prav v širitvi trgovskih središč razlog, da je mestno jedro prazno. Kako na to gledata vidva kot arhitekta? Matjaž Gril: Trgovine, ki pod eno streho združujejo raznoliko ponudbo, potrebujejo zelo velike parkirne površine. To je narekovalo, da so trgovci odšli na obrobje. V starem mestnem jedru zato ni več tolikšnega obiska, kot je bil nekoč. A v obdobju, ko je bila v mestu gneča, so vsi komaj čakali, da bi se rešili obremenjujočega prometa, dostave blaga, a tudi obiskovalcev. Tako občutljiva mestna središča, kot je celjsko, ne potrebujejo klasičnih trgovin, ampak butične. Vsi skupaj bi se morali potruditi, da bi v mestu zaživele kulturne dejavnosti, prireditve in druge vsebine, ki se ne razvijajo v velikih trgovskih središčih. Klavdij Kikelj: Pred leti so v Celju razmišljali o tem, da bi osrednjo knjižnico preselili na območje Stare cinkarne. To, da je ostala v središču mestu, je bila odlična poteza. Takšne vsebine sodijo v stara mestna jedra in ogromno prispevajo k tamkajšnjemu utripu. Zasnovali ste obnovljeno dvorišče Celjskega doma. Tam ste se najbrž soočili s strožjimi odloki, namenjenimi varovanju dediščine, kot veljajo na obrobju mesta. Matjaž Gril: Celjski dom je zelo pomembna stavba nemške arhitekture izpred prve svetovne vojne. Strokovne službe, kot je Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, so natančno opredelile nekatere pogoje, ki smo jih upoštevali pri načrtovanju obnove dvorišča. Pri takšnih projektih mora biti arhitekt vedno nekoliko zadržan. Posegi vsekakor ne smejo biti preveč hrabri, da ne bi bili v neskladju z izvorno arhitekturo. Smiselno je, če je to le možno, da se kakšen vsebinski poudarek iz notranjosti prenese tudi na dvorišče. Preureditev je vplivala tudi na odstranitev platane, kar je med nekaterimi ljudmi zbudilo veliko nejevolje. Matjaž Gril: Drži, okolje-varstveniki in nekateri občani so povzdignili glas. Prav se mi zdi, da ljudje spremljajo, kaj se dogaja v okolju, in da imajo vpogled. Platano je bilo treba odstraniti, saj smo pri projektiranju dvorišča morali upoštevati predpise glede evakuacije ljudi iz male in velike dvorane v primeru požara. Zasnova nemške arhitekture je narekovala osno postavitev stopnišča, ki vodi iz zastekljenega zimskega vrta. Strokovnjaki so pregledali stanje drevesa in ugotovili, da je bila več kot četrtina koreninskega sistema ranjena že pri prejšnjih posegih v tamkajšnji prostor. Platano je bilo treba podreti iz varnostnega vidika. Na dvorišču so zdaj zasejana druga drevesa. Res pa je, da bo trajalo nekaj časa, da se bodo razvila in prevzela takšno vlogo, kot jo je imelo prejšnje drevo. Skrbno spremljata tudi delo drugih arhitektov, ki sooblikujejo podobo mesta in okolice? Klavdij Kikelj: Seveda temu slediva, to je najina poklicna bolezen. Do neke mere naj bi bila pri vrednotenju del drugih objektivna, a čustva vseeno delajo svoje. Nekateri projekti se nama zdijo boljši, drugi slabši. A iz tega, kar je ustvarjeno v prostoru, ne moremo vedno razbrati vsega tistega, kar se je dogajalo v ozadju. Na neko arhitekturno rešitev ne vplivajo le ideje in obrtniško znanje, ampak tudi drugi dejavniki, ki so lahko zelo omejujoči in arhitektom včasih ne pustijo dihati. Moti me, da za številne posege v prostor ni arhitekturnih natečajev. Ce natečaji že so, na njih velikokrat sodelujejo povabljeni arhitekti, tudi takšni, ki delajo zunaj naše regije. Menim, da prostor in njegov utrip najbolj poznamo arhitekti, ki smo že vrsto let prisotni v okolju. Matjaž Gril: Nekateri vlagatelji za arhitekte razpišejo vabljen natečaj, včasih v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije povabijo na javni natečaj. Številni vlagatelji se za to še vedno ne odločijo. Predvsem država bi morala za svoje naložbe izvesti postopek javnega natečaja, saj gre za tekmo, kjer se po izboru strokovne komisije izkažejo najboljše ideje. Seveda vsak dober arhitekturni izdelek ni nujno plod natečaja. Vsaka arhitekturna stvaritev se skozi neko časovno obdobje »vrednoti« za nazaj in takrat se vidi, ali je imela globlji pomen in ali je vplivala na okolico Najbrž je velika odgovornost, ko veste, da bodo stavbe, ki jih načrtujete, ta prostor zaznamovale tudi, ko nas več ne bo. Klavdij Kikelj: Želja vsakega arhitekta je, da bi v prostoru pustil svoj podpis na veke vekov in da bi njegova stavba obstala v prostoru in času. A menim, da mora biti vsak arhitekt res zelo tankočuten, dobro mora preučiti prostor in prepoznati, ali je tam prostor za njegov spomenik ali gre za nekaj začasnega. Ustavimo se še pri stanovanj ski gradnji in bivalni kulturi, kjer so spremembe od obdobja tipske gradnje verjetno tektonske. Klavdij Kikelj: Ljudje vedno bolj spremljajo arhitekturo, vidijo, da sami niso vešči vsega, zato arhitekte najamejo za enodružinske hiše, kar je bila včasih bolj izjema kot pravilo. Odkar so različni primeri sodelovanja z arhitekti objavljeni v tisku, na televiziji in v drugih medijih, se kultura bivanja močno izboljšuje. Če ima vlagatelj idejo, ki ne sodi v prostor ali ni skladna z vašo filozofijo, mu to tudi poveste? Matjaž Gril: Ko projektiramo stanovanjsko hišo, vzporedno vzgajamo vlagatelje. Vsekakor arhitekti nismo le risarji njihovih neustreznih idej, ampak poskušamo zgraditi neko zgodbo tako glede uporabe kot videza stavbe. Slednja se mora zliti z okolico. Ne zdi se mi prav, da bi s stanovanjsko hišo tako posegli v prostor, da bi s tem koga prizadeli ali ustvarili nerav-novesje. Z opozarjanjem ni nič narobe, če pa stavba deluje v škodo koga drugega, je to zame neprimerno dejanje. Z ljudmi, ki jim projektiramo hiše, ponavadi postanemo družinski prijatelji. Gre namreč za dolgoročen proces, od prve ideje, gradnje do vselitve stranke v nov dom. Sodelujete tudi pri notranjem oblikovanju prostorov? Klavdij Kikelj: Ce želimo arhitekti živeti od svojega dela, nas to sili, da se ukvarjamo z vsem - tudi z notranjo opremo in urbanizmom. Ce karikiram, včasih projektiramo vrtne ute, čeprav si želimo postaviti nebotičnik v Tokiu. Poklic arhitekta ima nekaj vzporednic s poklicem novinarja. Vsi ljudje mislijo, da znajo pisati, in podobno številni menijo, da znajo risati in projektirati. Ljudje morda začnejo sodelovati z arhitektom, a se nato odločajo za druge rešitve ali za marsikaj poskrbijo sami. Redki so naročniki, ki bi arhitekta vključili pri vseh korakih, od urbanizma, arhitekture in notranje opreme. Ceprav bi v tem primeru rdeča nit sodelovanja s strokovnjakom prišla najbolj do izraza. Matjaž Gril: Nekoč je lahko arhitekt pri nekaterih projektih zasnoval vsako najmanjšo podrobnost, na primer tudi kljuko na vratih. Imel je velik vpliv na noto notranjosti. Danes je to drugače tudi zaradi dinamike projektov. Naročniki si največkrat želijo, da bi začeli stavbo uporabljati čim prej. : MONT 24 GRADNJA IN VARČEVANJE Javna najemna stanovanja za varen in trajen najem Potrebe po varnem in trajnem najemu na stanovanjskem področju so v Sloveniji zelo velike, zato javni stanovanjski skladi, občine in ne-profitne stanovanjske organizacije v skladu z zakoni na področju stanovanjske politike oblikujejo različne ukrepe, s katerimi povečujejo javni najemni stanovanjski fond. Glede na ocene bo leta 2022 v Sloveniji na voljo dodatnih 3 tisoč javnih najemnih stanovanj, kar je sicer še vedno daleč od potreb. Učinki zagotavljanja cenovno dostopnih javnih najemnih stanovanj so multi-plikativni, od naložb, ki spodbujajo gospodarstvo, do nižjih najemnin, ki razbremenijo družine. Slednje sred- stva namenijo za potrošnjo drugega blaga, poraba pa se v največji meri vrača v lokalno okolje, kar prispeva k večji kakovosti življenja vseh. Dolgoročno mora država sistemsko urediti trg najemnih stanovanj in zagotoviti vire financiranja tako nepovratnih kot povratnih sredstev. Primer dobre prakse pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj v mestni občini Celje predstavlja družba Nepremičnine Celje. V novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje DN 10 je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada skladov zagotovljenih 142 javnih najemnih stanovanj. Med njimi so stanovanja za mlade in mlade družine, neprofitna stanovanja, oskrbovana stanovanja za starejše in arhitekturno prilagojena stanovanja za potrebe invalidov. S pomočjo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost je v letu 2023 predvidena gradnja še 12 oskrbovanih stanovanj v starem mestnem jedru Celja in revitalizacija kulturne dediščine, kot je vila v Vodnikovi ulici 14. VILA VODNIKOVA ULICA 14 12 novih oskrbovanih stanovanj in revitalizacija kulturne dediščine v Celju. STANOVANJSKA SOSESKA DEČKOVO NASELJE - DN 10 142 novih javnih najemnih stanovanj v Celju. [^J NEPREMIČNINE CELJE info: 041/614-104 041/577-758,031/292-384 E-pošta mikadom12@gmail.com MIKADOM GRADBENIŠTVO IN STORITVE Mika dom d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje ADAPTACIJE. NOVOGRADNJE ter VPRŽEVALNA DELA Izvajamo: * BETONSKA DELA * ZIDARSKA DELA * KERAMIČARSKA DELA * SLIKOPLESKARSKA DELA * TESARSKA DELA * SUHOMONTAŽNA DELA * KROVSKA DELA * FASADERSKA DELA * ZUNANJE UREDITVE * ELEKTROINSTALACIJE * STROJNE INSTALACIJE NOC NAČRT ZA OKREVANjE IN ODPORNOST Zbiraj deževnico in prihrani! Voda je bogastvo, vir življenja in samoumevno se nam zdi, da iz pipe priteče neoporečna, pripravljena na zaužitje. Vsak lahko preudarno ravna s pitno vodo. To poletje je suša nedvomno pokazala zobe in tudi obeti niso spodbudni. Jesenski meseci pogosteje prinašajo deževne dni in prav deževnica je dragocen vodni vir, ki ga lahko s pridom izkoristimo. Kako? Z zbiralniki za deževnico - učinkovito in ugodno rešitvijo za lastno zalogo vode. Podjetje Zagožen ima v svoji ponudbi različne tipe zbiralnikov AQUAstay - za pitno in odpadno vodo ter za deževnico. Prav slednji so letos izredno iskani. Primerni so tako za manjše kot večje porabnike, saj so na voljo v velikostih do 50 tisoč litrov. Pomembna prednost zbiralnikov za deževnico AQUAstay so nizki stroški, saj boste porabili manj pitne vode in prihranili pri preostalih komunalnih storitvah. Z zmanjšanjem stroškov boste naložbo v zbiralnik povrnili v dveh do treh letih. Podzemna vgradnja lastnikom zagotavlja nizko temperaturo vode skozi celo leto. Uporabnost lastne zaloge vode iz zbiralnikov ni vezana samo na gospodinjstva (splakovanje stranišč, pranje avtomobila, zalivanje vrtov ...), ampak tudi na uporabo v kmetijstvu (za pranje kmetijske mehanizacije, hlevov, sistemov za namakanje ...). V ponudbi podjetja Zagožen vam je na voljo tudi celoten nabor dodatne opreme, od cevi, tesnil, črpalk, filtrov ... Zbiralnike AQUAstay lahko naročite celo iz udobja svojega kavča v spletni trgovini Zagožen, ki jo najdete na naslovu: https://eshop-zagozen.si/. AQUAstay zbiralniki za vodo k ezagožen Zagotovite si lastno zalogo vode. Privarčujte z zbiranjem deževnice! www.eshop-zagozen.si GRADNJA IN VARČEVANJE 25 Za večjo energijsko učinkovitost Finančna pomoč pri energetskih prenovah Za prenovo stavb je pri Eko skladu mogoče dobiti tako nepovratna sredstva kot ugoden kredit. Do nepovratne spodbude so upravičeni tisti, ki prenavljajo starejše stavbe, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti izdano pred 1. 7. 2010 oziroma so bile zgrajene pred tem datumom in je bila zanje izdana odločba o legalizaciji. TATJANA CVIRN Za posamične posege na starejših stavbah v smislu naložbe v obnovljive vire energije in večjo energijsko učinkovitost lahko občani kandidirajo za nepovratno spodbudo (v okviru javnega poziva 99SUB-OB22). Pri tem javnem pozivu je vlogo treba oddati po izvedenih ukrepih, pogoji za kandidiranje in višina spodbude pa so opredeljeni za vsak ukrep posebej, prav tako obvezne priloge k vlogi. Denar lahko občani pridobijo za naslednje ukrepe: za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stavbi, za kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, za toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, zamenjavo ali vgradnjo toplotne postaje za priklop na sistem da- ljinskega ogrevanja eno- ali dvostanovanjske stavbe, za vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi, za toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, za toplotno izolacijo ravne ali poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/ podstrešju v starejši stavbi, za toplotno izolacijo tal na terenu ali tal nad neogreva-nim prostorom/kletjo v starejši eno- ali dvostanovanj-ski stavbi ali za vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi. Postopek je tak, da mora investitor najprej pridobiti predračun za naložbo. Nato izpelje prenovo, jo plača in zbere dokumentacijo za prilogo k vlogi za subvencijo. Vlo- Eko sklad dodeli vlagatelju nepovratno finančno spodbudo z odločbo, medtem ko mora vlagatelj naložbo v celoti izvesti v dveh letih. go odda Eko skladu skupaj z računom, dokazilom o plačilu, fotografijami ... Odločbo o sofinanciranju prejme po približno sedmih mesecih, denar pa sklad nakaže v 60 dneh od vročene odločbe. Spodbuda za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko ali kurilno napravo na biomaso lahko znaša največ do 40 oziroma do 50 odstotkov, za druge ukrepe pa do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe. V primeru izvedbe najmanj treh ukrepov hkrati je spodbuda višja, in sicer do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Ničenergijska prenova Za bolj zahtevo skoraj ni-čenergijsko prenovo eno- ali dvostanovanjske stavbe je v okviru Eko sklada na voljo B--ukrep v okviru javnega poziva 89SUB-sNESOB21. V okviru takšne prenove je treba zamenjati vsa okna in vrata v toplotnem ovoju stavbe ter vgraditi sistemi zunanjega senčenja, vgraditi sisteme toplotne zaščite celotnega toplotnega ovoja stavbe ter izvesti tesnjenje obodnih konstrukcij, vgraditi centralni sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, vgraditi sodobne sisteme za ogrevanje, hlajenje, priprave tople sanitarne vode ter naprav za generacijo toplote in hladu in pri tem zagotoviti najmanj 50-odstotni delež obnovljivih virov energije ter doseči ustrezno izmerjeno zrakotesnost stavbe. Dela za izvedbo celovite prenove je mogoče začeti izvajati po oddaji vloge Eko skladu. Izjema velja le za vlagatelje, ki so dela začeli izvajati leta 2021, ko je bil javni poziv za skoraj ničenergijske stavbe zaprt. Višina spodbude Višina spodbude je opredeljena v evrih na kvadratni meter neto ogrevane površine pred prenovo oziroma neto ogrevane in prezračevane površine stavbe po prenovi, če je ta manjša. Odvisna je od rabe energije za ogrevanje in hlajenje stavbe iz izračuna PHPP in od skupine, v katero se stavba uvršča glede na vrsto vgrajenega izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe. Površina se izračuna na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Nepovratna finančna spodbuda lahko znaša do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in je lahko dodeljena za največ za 200 kvadratnih metrov neto ogrevane in pre-zračevane površine stavbe za samostojno stoječo eno-stanovanjsko stavbo ali za 150 kvadratnih metrov neto ogrevane in prezračevane površine stavbe za vrstno eno stanovanjsko stavbo, za enostanovanjsko stavbo v dvojčku ali za eno stanovanje v samostojno stoječi dvo stanovanj ski stavbi, pri čemer mora stavba, v kateri je stanovanje, kot celota izpolnjevati vse pogoje ukrepa B javnega poziva. Eko sklad dodeli vlagatelju nepovratno finančno spodbudo z odločbo, medtem ko mora vlagatelj naložbo v celoti izvesti v dveh letih. Na podlagi odločbe sklad sklene pogodbo z vlagateljem in mu spodbudo izplača ob razpoložljivih sredstvih predvidoma v 60 dneh po prejemu in preveritvi vseh zahtevanih dokazil o zaključku naložbe. Pred izvedbo ukrepov se lahko občani posvetujejo z energetskim svetovalcem v lokalni brezplačni svetovalni pisarni v okviru mreže Ensvet. 26 GRADNJA IN VARČEVANJE O soočanju z energetsko krizo »Pri gradnji hiše bi rezerviral prostor za peč na drva in drvarnico« Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je eden tistih strokovnjakov, ki že dlje opozarjajo na neustrezno energetsko politiko v Evropi. Če desetletja zanemarjaš sistem oskrbe z električno energijo, kot poudarja, ne moreš pričakovati, da boš lahko rešil zahtevne nakopičene energetske probleme v mesecu dni. Rešitev energetske krize v Sloveniji vidi v gradnji jedrske elektrarne in vodnih elektrarn. Tudi kakšna dodatna črpalna elektrarna bi prav prišla, je prepričan. BARBARA FURMAN V Evropski uniji smo doslej uspeli razogljičiti le del proizvodnje električne energije. Prof. dr. Rafael Mihalič pravi, da so evropski načrti za popolno razogljičenje tehnično in ekonomsko neizvedljivi in bodo Evropo potopili, če politika s tem misli povsem resno. »Sončna in vetrna energija trenutno pokrivata približno tri odstotke vseh energetskih potreb. Ali bomo v naslednjih tridesetih letih počasnost tovrstnih projektov lahko nadoknadili? Nemogoče. Ni ljudi, ni surovin, ni denarja za takšen podvig. Ob tem velja poudariti, da je pol Evrope na naftnih skrilavcih, ampak jih Evropejci ne dovolijo izkoriščati in so hidravlično lomljenje zakonsko prepovedali. Zgolj zato, ker je nekaj aktivistov kričalo, da bo to pokončalo svet. Morda so bili prepričani, da ravnajo prav, ampak iz fizikalno-teh-ničnega vidika je to nesmisel. Opuščene vrtine je mogoče sanirati tako, da je za naravo bolje kot prej,« je jasen. Pri gretju: veliko sreče! Kateri vir energije za »Pri gradnji stanovanjske hiše ne bi pozabil zgraditi poštenega dimnika, tudi kamina in/ali lončene kmečke peči. Prav tako bi rezerviral prostor za peč na drva v kurilnici in zgradil drvarnico.« ogrevanje naj si zagotovijo tisti, ki se danes odločajo za novogradnjo, da bo oskrba z energentom nemotena in cenovno sprejemljiva, si dr. Mihalič ne upa napovedati, ker je nemogoče predvideti energetsko situacijo za pol leta naprej, kaj šele za desetletja. »Pri gradnji stanovanjske hiše ne bi pozabil zgraditi poštenega dimnika, tudi kamina in/ali lončene kmečke peči. Prav tako bi rezerviral prostor za peč na drva v kurilnici in zgradil drvarnico. Sončna elektrarna sicer ni slaba rešitev, vendar rabite potem tudi shranjevalnik, ki je veliko dražji kot sončna elektrarna,« poudarja. Preobremenjena omrežja So sončne elektrarne torej primerna rešitev? Po besedah dr. Mihaliča so primerne za prodajalca, morda celo za tiste, ki jih vgradijo, a vsekakor ne za davkoplačevalce, ki plačamo subvencije. Na »Ljudje naj se vsaj v malo izobrazijo o najosnovnejših dejstvih v energetiki in naj ne poslušajo samo argumentov prodajalcev, ki so pogosto zaviti v sladke besede. Čudežnih rešitev ni in jih ne moremo pričakovati.« Kako prihraniti pri ogrevanju? Napovedi za letošnjo zimo so vse prej kot optimistične. Energetski krizi v Evropi ni videti konca in zato se je ob napovedanih podražitvah energentov, predvsem zemeljskega plina, smiselno vprašati, kaj lahko naredimo tudi sami, da si znižamo stroške. Ker v gospodinjstvih največ porabimo za ogrevanje prostorov in vode, smo pripravili nekaj nasvetov, kako lahko znižate stroške tako pri porabi zemeljskega plina kot električne energije. ZNIZANJE TEMPERATURE OGREVANIH PROSTOROV KAKO PRIHRANITI PRI PORABI TOPLE VODE Vsaka dodatna stopinja notranje temperature pomeni večjo porabo energije. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20 °C poveča do 6 % porabo energije in posledično tudi stroške ogrevanja. Primerna temperatura prostorov: ► kopalnica: 23 C ► dnevna soba: 20 C ► kuhinja: 19 °C ► stranišče: 19 C ► delavnica: 19 C ► spalnica: 18 C ► hodniki, vetrolovi: 16 C ► shrambe in stopnišča se ne ogrevajo. Vsaka 3 stopinja šteje ГО Ifl f poraba fO «icngije Topleje se oblecite in tako zmanjšajte potrebo po dodatnem gretju. Ko ste v službi ali po opravkih, izklopite centralno ogrevanje in ob vrnitvi nazaj časovno nastavite termostat samo v tistih sobah, kjer se doma po navadi zadržujete z družino. Ko vklopite centralno gretje, naj bodo vsa vrata in okna trdno zaprta, da toplota ne uhaja. Uprite se skušnjavi sušenja perila na radiatorjih, saj ob tem peč deluje, bolj kot je potrebno! Radiator nadomestite s starim dobrim stojalom za perilo ali z vrvjo in kljukicami. Zavese ne smejo prekrivati radiatorjev, saj toploto usmerijo nazaj proti oknu. Radiatorjev ne zakrivajte s pohištvom, saj le-to absorbira dragoceno toploto, ki se ne bo mogla sprostiti naprej po sobi. Kjer so radiatorji pričvrščeni na zunanje zidove, lahko namestite na zid za njimi odbojno izolacijsko folijo, ki bo odbijala toploto v sobo. Med gospodinjskimi aparati največ porabijo zamrzovalniki in hladilniki, njihovo porabo lahko optimiziramo z nastavitvijo prave temperature. Priporočljiva temperatura v hladilniku je približno 5 °C (ob nižji temperaturi lahko poraba energije zraste tudi do 15 odstotkov), v zmrzovalniku pa okoli -18 °C (pet stopinj nižja temperatura pomeni za 25 odstotkov večjo porabo električne energije). Poleg ogrevanja prostorov je topla sanitarna voda največji porabnik toplotne energije v gospodinjstvih. Vsaka kapljica šteje lmin. ■fučiranjfl lolsr* Ogrevano vodo privarčujete s tuširanjem. Pri kopanju namreč porabite kar 4-krat več energije kot pri tuširanju. Zaprite pipo med miljenjem in umivanjem zob. Pomivanje posode v pralnem stroju porabi bistveno manj energije kot ročno pranje! Segrevanje vode v električnih grelnikih je hitrejše in učinkovitejše od segrevanja na štedilniku. Gumb za ustavitev močnega toka vode prihrani približno 12 litrov vode na dan. Znižajte temperaturo centralne kurjave pri kotlih in grelnikih vode. Na splošno je že 60 °C dovolj. Izklopite ogrevalni kotel v času dopusta ali dolgotrajne odsotnosti. Redno odstranjujte vodni kamen na bojlerju in drugih grelnih napravah, saj z njim obložene naprave porabijo več energije. Če imate dvotarifni sistem merjenja porabe elektrike, je priporočljivo bojler vklapljati ponoči, ko je energija cenejša. www.energetika-ce.si ENERGETIKA CELJE GRADNJA IN VARČEVANJE 27 Prof. dr. Rafael Mihalič. (Foto: Fakulteta za elektrotehniko) omrežje je mogoče priklopiti le malo enot, saj nizkonapetostno omrežje ni zgrajeno za ta namen. »Ko so v preteklosti gradili stanovanjske soseske s pripadajočim omrežjem, je vsak želel imeti čim manjšo investicijo in poceni elektriko. Zato so takšna omrežja gradili optimalno za dane razmere. Čeprav so imela gospodinjstva na primer 10 kW priključne moči, so hrbtenično omrežje in napajalni transformator zgradila za majhno moč. To je približno sto let dobro delovalo, saj ne pečejo vse gospodinje naenkrat in tudi grelce za vodo ne priklapljajo vsi hkrati,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da so se razmere z uvedbo električnih vozil, toplotnih črpalk in sončnih elektrarn povsem spremenile. »Zahtevane moči gospodinjstev so veliko večje. Ko je mrzlo, vsi priklopijo toplotne črpalke, ko je sonce, proizvajajo vse sončne elektrarne, ko pridejo z dela, ljudje priklopijo električne avtomobile. Torej imamo podnevi v sončnem vremenu višek proizvodnje, previsoko napetost v omrežju in preobremenjeno hrbtenično nizkonapetostno omrežje. Zvečer, ko ni proizvodnje sončnih elektrarn, pa veliko porabo električnih avtomobilov in toplotnih črpalk, posledično nesprejemljivo nizko napetost in preobremenjeno hrbtenično omrežje,« pravi. Je rešitev jedrska energija? Mihalič, ki je v okviru svojega raziskovalnega dela pogosto gostoval v tujini, meni, da bo jedrska energija v prihodnosti pomemben steber oskrbe z električno energijo. »Jedrska energija je eden najzanesljivejših in najbolj varnih načinov proizvodnje električne energije. Problem odpadkov je tehnično rešen, gre samo za vprašanje stroškov. Goriva za jedrske elektrarne je s človeškega vidika na Zemlji veliko. Treba je le odpraviti administrativne ovire, ki so razvoj jedrskih elektrarn v zahodnem svetu ustavile. Države, ki so danes sposobne hitro in za sprejemljive stroške postaviti jedrske elektrarne, so Kitajska, Rusija in Južna Koreja. Spomnimo se, kako se je Evropa obotavljala pri gradnji finske elektrarne Olkiluoto. Za dvanajst let je prekoračila rok gradnje in za več kot trikrat presegla njeno ceno. Naposled obratuje poskusno. Če bi nudili vsaj tolikšno podporo jedrski industriji, kot smo jo nekaterim drugim, danes zagotovo ne bi imeli nobenih težav niti z ogrevanjem niti z oskrbo z električno energijo in s fosilnimi gorivi,« je prepričan profesor. Potencial vodnih elektrarn Ob tem poudarja, da se mora Slovenija v energetski krizi zanesti predvsem nase. Stabilne temelje energetsko prihodnost Slovenije vidi tako v gradnji jedrske elektrarne kot tudi vodnih elektrarn. »Tudi kakšna dodatna črpalna elektrarna bi prav prišla. Ob tem potrebujemo eno, morda celo dve nuklearki, čeprav bi bilo še bolje zagotoviti več majhnih, ampak jih še nekaj časa ne bo na trgu. Ob tem lahko dodamo obnovljive vire energije, ki morajo biti po tehnoloških značilnostih usklajeni z vodnimi in s črpalnimi elektrarnami. Če ne bo vodnih in/ali plinskih elektrarn s poceni plinom, je tudi uvedba večjega deleža obnovljivih virov energije lahko problematična.« Po mnenju prof. dr. Mihaliča bo večina prebivalcev žrtev energetske krize, razen »vojnih dobičkarjev« in politikov, ki bodo ljudi najprej prestrašili, nato pa jim bodo ponudili vodstvo v »zeleni brezogljični raj.« ISezAmv NOTRANJA IN GARAŽNA VRATA * Prodaja in montaža garažnih in notranjih vrat. »Sončna elektrarna sicer ni slaba rešitev, vendar rabite potem tudi shranjevalnik, ki je veliko dražji kot sončna elektrarna.« SEZAMY d. o. o., Slance 20, SI-3221 Teharje Razstavni salon: Celje, Mariborska 54 tel.: 00386 3 36 20, mobi.: 041 608 431 sezamy@siol.net www.sezamy.si RADIATORSKO OGREVANJE - ZAKAJ? - ODZIVNOST: Aluminijasti radiatorji zaradi lastnosti aluminija hitro izmenjajo toploto z okolico; hitrejši = učinkovitejši = varčni - PREPROST NADZOR: lahko nadziramo vsak radiator posebej ali kot celotni sistem - ZDRAVJU PRIJAZNI: zrak je prijaznejši za človeka saj zmanjšujejo vlažnost - VARNOST: Aluminijasti radiator kot grelno tele ne predstavlja nevarnosti za otroke, starejše ljudi in ne za živali - NIZKA INVESTICIJA IN ENOSTAVNA MONTAŽA - DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA: aluminij je okolju prijazna kovina, ki je 100 % reciklabilna - IZGLED: na voljo mnogo različnih dimenzij in barv S svojo moderno obliko in dizajnom v raznoraznih velikostih in barvnih odtenkih je lahko radiator kot estetsko dopolnilo interierja v samem prostoru. NAJVARCNEJSI PRIKLJUČNE VISINE PO MERI ZA TOPLOTNE ČRPALKE a ki i mat* ALUMINIUM DESIGN RADIATORS VELIKA IZBIRA BARV T.: +386 (2) 720 01 61 @: info@aklimat.si www.aklimat.si NE RJAVIJO OKOLJU PRIJAZNI RADIATOR IN TOPLOTNA ČRPALKA - tudi radiator kot grelno telo je združljivo s sodobnimi sistemi ogrevanja na toplotno črpalko. Tako vam pri sanacijah ni potrebno imeti strahu, da vam ob zamenjavi kurilne naprave s toplotno črpalko radiatorji kot grelna telesa ne bi grela. Še posebej udobno toplo vam bo, če bodo to radiatorji iz aluminija. Vse kar je potrebno je, da prilagodimo moč toplotne črpalke z močjo grelnih teles. 28 GRADNJA IN VARČEVANJE Kontakt: e-mail: instalacije@turnsek.net • tel.: 03 4288 114 • www.elektroturnsek.si GRADNJA IN VARČEVANJE 29 Toplo zavetje doma z IR grelnim sistemom Ekosen Ogrevanje v prehodnem obdobju Dnevi se krajšajo, jutra in noči so vse hladnejši. Jesen je tukaj. V prehodnem obdobju, ko so temperaturne razlike velike, se soočamo z izzivom, kateri način ogrevanja izbrati, da nam bo v teh dneh prijetno toplo. Prilagodljiv, udoben način ogrevanja s prijetno nevsiljivo toploto lahko dosežemo z vgradnjo IR grelnega sistema. Ogrevanje z IR-paneli se razlikuje od konvekcijskega ogrevanja, saj gre za popolnoma drugačen način prenosa toplote. Gre za sevalno toploto, ki segreva stene, tla, predmete v prostoru. Predmeti absorbirajo energijo infrardečih valov in jo oddajajo nazaj v obliki toplote in na naraven in zdrav način. Toplota je pri IR-ogrevanju enakomerno razporejena po prostoru. Pri tem načinu ogrevanja se ne dviguje prah, zrak se ne izsuši, kar blagodejno vpliva tudi na ljudi, ki so nagnjeni k alergijam. Topla kopalnica ne glede na letni čas V kopalnici nas rado zebe. Da bo prijetno topla, je funkcionalna rešitev ogrevanje z IR-panelom, ki ima več funkcij. IR-panel v obliki ogledala vaši kopalnici prihrani prostor, prostor pa segreje s toploto kot sončno, zaradi česar se boste počutili zares prijetno. Predmeti absorbirajo energijo infrardečih valov in jo oddajajo nazaj v obliki toplote in na naraven in zdrav način. Izbira najboljšega vira za ogrevanje Energetska kriza je pospešila prodajo IR-panelov, saj se vedno več ljudi odloča za elektriko kot vir ogrevanja. IR-ogrevanje ima skoraj 100% izkoristek, kajti električna energija se skoraj v celoti pretvori v toploto v prostoru, kjer je grelno telo. Posledično ni nobenih izgub skozi dimnik in cevi. Prezračevalne izgube se zmanjšajo, ker je v prostoru manj vročega zraka, prav tako je dvig temperature zraka hitrejši, saj ga ogreti predmeti, ki akumulirajo toploto, hitreje segrejejo, kar pomeni, da so IR-paneli vklopljeni manj časa kot pri konvekcijskem sistemu ogrevanja. Za najboljši izkoristek se IR-paneli namestijo na strop, kajti tako dosežejo največji sevalni kot in najbolj učinkovito delovanje. V kombinaciji s sončno elektrarno pa postanemo samooskrbni in manj odvisni. EKGSEN Želite izvedeti več o IR-ogrevanju? Ekosenovi saloni: v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska cesta 2. Obiščite spletno stran www.ekosen.si ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10. 2022 Am Platinasta odličnost ***** www.ekosen.si Le z EKOSEN sistemom in regulacijo ogrevanja, bistveno povečamo udobje gretja z IR-paneli in hkrati zmanjšamo porabo za do 25% v primerjavi s klasični IR-paneli in termostati. Ogrevanje, ki izpolni pričakovanja Da bo IR grelni sistem izpolnil tudi najbolj zahtevna pričakovanja, se najbolj izplača nakup kakovostnih IR-panelov, pri prodajalcu, ki zagotavlja usposobljeno svetovanje in strokovno izvedeno vgradnjo. Nakup manj kakovostnih IR-panelov, brez pomoči strokovnjaka, je lahko kljub cenejši začetni investiciji na koncu bistveno dražji. V podjetju Ekosen razvijajo energetsko varčne izdelke od leta 2008 in so največji ponudnik IR grelnih sistemov. Za nekatere modele jamčijo s 15-letno garancijo. Platinasta bonitetna ocena in mnoga priznanja na področju inovacij so razlog, da jih obiščete, če se soočate s polemiko, kako najbolj ekonomično ogreti vaš dom. 30 GRADNJA IN VARČEVANJE Umeščanje sončnih elektrarn v prostor Eden pomembnejših obnovljivih virov energije je sončna energija. Občine za njenoizkoriščanje zapro-izvodnjo električne energije, ogrevanje stavb in zagotavljanje tople vode v svojih prostorskih izvedbenih aktih predpišejo pogoje in merila za umeščanje sončnih panelov in kolek-torjev na stavbe (strehe in fasade) ali zemljišča. Naročniki večje sončne elektrarne lahko umestijo tudi na tla na stavbnih zemljiščih, na območjih energetske infrastrukture ter izjemoma tudi na območjih za proizvodne dejavnosti. Vrsto prednosti prinaša postavitev s o jčne elekt rarne n a stavbah, predvsem strehah zgradb veqih razsežnosti. Pri tem je treba upoštevati varstveni režim, zlasti stavb in območij, t so varovani kot kulturna dediščina. Ob tem je pri uveščanjj sončne elek^re treba upooštejvati še vizualni, energetski, tnhnični, funkcionalni in tudi ekonomski vidik. Sončnn elektrarne umenčamo na obstoječe zgradbe in zunaj vidno izpostavljenih območij ter zunaj zavarovanih območij Лтоčij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti. Na zgradbah in območjih,ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električn e energije nista sprejemljivi. Na stavbah in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter v vplivnihi območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma. S srrejetjem Zaksna o urejanju prostora (Uradni list RS, št 191/21 ;v nadaljevanju ZUreP-3) je bil uveden novin-strument za umeščanje proizvodnih napravza izkoriščanje obnovljivih virov energije, za ka tee se la hko sprejme ebčin- ski podrobni prostorski načrt in s katerim s er lahko spremeni namenska raba prostora. S prostorskimiaktiobčine so določeni pogoji umeščanja prostorskih ureditevvprostor. Občinski izvedbeni prostorski akti so pravna podlaga za iz- dano gnadbenih dovoljenj v skladu s pnedpisi, Iti urejajo graditev. Na tempodročju sepripra-vlja tudi nova zakonodaja, in sicerZakonoumeščanjuna-prav za proizvodnjoel ektrične energije iz obnovljivih virov energiji, ki je v iavni obravnavi. Republika Slovenija je v skladu s pravnim okvirom EU zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije. Cilj RS do leta 2020 je bil 25 odsto tkov obnovljivih virov energije v končni porabi enengije, s sprejemom Nacio-naln ega en ergetskegain podnebnega načrta pa je država zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov do leta 2030. Vseh tehmejnikov Republika Slovenija ne? dosega, za to pristopa k novemu zakonu. PROJVORSKO NAÖRTKVANJE ПШ DRŽAVNI PKOSTOJSKINAČRTI OBČINSKICč OOTOJSOl JAÖRTI LOKKCIJSeE OčEVOOlTVE Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje Cjj^teiNS^iCI F^:nCjEOB^I PROSTORSEE N/^