AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 229.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 30th, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Ameriški bankirji vozijo Pastorji v mestu vodijo
denar na Kubo, da preprečijo paniko
Havana, Kuba, 29. septembra. — Tu so nepričakovano zaprli dve banki, kar je povzročilo med ljudstvom neutemeljeno govorico, da ni denarja, in so ljudje začeli v drugih bankah vpraševati za denar. Bankirji so se obrnili za pomoč v Washington, in nemudoma se je iz New Yor-ka odposlalo potom hitrih par-nikov in zrakoplovov 50 milijonov ameriškega denarja, ki se je razdelil bankam. Takoj je bila vsaka kriza takoj preprečena, in ljudje so dobili zopet zaupanje. Del denarja so odpeljali iz posebne rezerve zvezne rezervne banke v Atlanti, in sicer v posebnem vlaku do Miami, odkoder je zrakoplov prepeljal denar na Kubo. En sam zrakoplov je peljal pet milijonov dolarjev. Medtem je pa dospela kubanska vojna ladja "Cuba," ki je vzela na krov 30 milijonov dolarjev in z vso naglico odpeljala proti glavnemu mestu. Da prepreči paniko, je kubanska vlada poslala vojaštvo tudi v druga mesta. Vojaštvo ima s seboj velike vsote denarja, ki ga izroča bankam, ki morda nimajo slučajno dovolj gotovine. Kompanija vojakov s strojnimi puškami je obkolila zrakoplov, ko je dospel v Havano.
Dekleta smejo biti do 2. ure zjutraj zunaj
Chicago, 29. septembra. Sodnik Thomas Lynch je danes razsodil, da smejo biti 15 let stara dekleta do 2. ure zjutraj izven svoje hiše. James Sequin je naprosil sodnijo, da vzame njegovi razporočeni ženi nadzorstvo nad dekletom, ker dopušča, da ostaja dekle do 2. ure zjutraj izven hiše. Sodnik pa ni ustregel prošnji, pač pa izjavil, da je 15 let staro dekle lahko z doma do 2. ure zjutraj.
Popotne slike
V pondeljek 13. oktobra se pričnejo kazati v B. of L. E. avditoriju na St. Clair Ave., in Ontario St., krasne popotne slike, spremljane z razlago. Te slike kaže sloveča kompanija, ki je poznana pod imenom "Newman Traveltalks." Slike se bodo kazale vsak pondeljek popoldne ob 4. uri in vsak pondeljek zvečer ob 8.15. Med drugimi zanimivostmi bo letos kazanje slik iz Vatikanske države. Vstopnice dobite pri Lyon & Healy, 1226 Huron Rd.
lJevsJto društvo Zorislava
Tajnica pevskega društva Zorislava prijazno vabi vse člane in članice, da se prav gotovo udeležijo seje v sredo, 1. oktobra ob 8. uri zvečer, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. kršila se bo redna vaja, in prosi se vse člane in članice, da pripeljejo kar največ novih pevcev.
Zgubljen denar
Neka rojakinja je v nedeljo z6ubila ročno torbico z večjo svoto denarja in nekaterimi re-z'ti, in sicer v okolici Waterloo ^d., in 156. ceste. Pošten najditelj je prošen, da isto vrne proti nagradi na 15319 Waterloo
Rd.
• Vreme
John M. Sulzman, bodoči še-Cuyahoga okraja, je včeraj Podkupil" urednika "Ameriške domovine," da bi zanj glasoval. ®ulzmann mu je kupil paket 'Camel" cigaret. Hurrah for
Sulzmann!
obupen boj, da rešijo prohibicijo pogina
„ Trije znani clevelandski pastorji in sicer Ferdinand Blanch-ard, Frank Jennings in J. H. Goldner, so preteklo nedeljo imeli obupne pridige v svojih cerkvah, da rešijo prohibicijo pred poginom, katei'emu je posvečena. Kot znano, se zadnje čase oglašajo za odpravo prohi-bicije celo ljudje, ki so jo prej zagovarjali, pa so spoznali, da je prohibicija prava nesreča za narod. Zlasti so pastorji kričali na "Crusaders," najnovejšo organizacijo, ki se bori za odpravo prohibicije, in ki sedaj nabira desetmilijon - dolarski fond v Ameriki, da bo uspešno pobijala prohibicijo. In pastor ji so tudi silno jezni, ker mo-kraši baje ne pridejo s pravo barvo na dan. Mokraši po zatrdilu pastorjev p r a v i j o, da so proti saloonu in za vladno kontrolo pijače. Toda kaj je razlika pri pijači, ako jo kupite v saloonu, od butlegarja ali pa od hladnega uradnika! Pijača je pijača, hudičeva iznajdba, pravijo pastorji in oni so absolutno proti vsaki pijači. In pastorji se silno bojijo izvolitve senatorjem Robert Bulkleya, ki je demokratski kandidat za sena-torski urad, in ki je pod obvezo, da bo deloval za odpravo prohibicije, kakor hitro bo izvoljen. Bulkley jim je trn v peti, in — no potolažimo se, izvoljen bo, ker je odkrit in pošten republikanec, McCulloch pa lahko v privatnem življenju deluje za prohibicijo in pije vodo.
-o-
In v takih kotlih se izplača kuhati
Zvezni agentje so dobili včeraj v Patterson, N. J., dva velika kotla za kuhanje žganja. En kotel je držal 10.000 galon, drugi pa 5000. Dobili so tudi 10.000 galon kuhanega žganja. Vse je bilo zaplenjeno, žganje-kuhi so se pa pravočasno rešili.
Politikarji ne ljubijo vprašanja prohibicije
Skupna društva
Skupna društva fare sv. Vida priredijo 23. novembra plesno veselico v Grdinovi dvorani.
Baraga preša
Poznani rojak Mr. Anton Baraga na 637 E. 152nd St., je začel s stiskanjem grozdja in se rojakom vljudno priporoča.
Sistem varnosti
Slovenska North American Trust banka je v svoji podružnici na 156. cesti in Waterloo Rd., vpostavila te dni popolnoma nov varnostni sistem, ki ima namen, da zabrani roparjem in tatovom priti do denarja. Ta varnostni sistem je eden najboljših sedaj na trgu in si ga je slovenska banka omislila kot prva v Cleve-landu. Deluje tako precizno, da je vsakomur absolutno nemogoče priti do denarja, razun če ga uslužbenci sami izročijo. Ker se vrši te dni bankirska konvencija v Clevelandu, si bodo delegatje te konvencije ogledali ta varnostni sistem na naši slovenski banki. Tudi rojaki, ki se zanimajo za to, so prijazno vabljeni, da si to stvar ogledajo, ker je res nekaj posebnega.
Dajte ljudem, kar prihranijo stroji, da se odpravi brezposelnost
Demokratski kongresnik iz 21. okraja, Robert Grosser, je imel v nedeljo značilen govor glede brezposelnosti. Izjavil je, da glavni vzrok za tolikšno brezposelnost je, ker se neprestano uvajajo v industrijo stroji, ki hranijo na času in denarju. Brezposelnost rodi novcT brezposelnost, ljudje ne morejo kupovati, tovarne in trgovine zapirajo. Grosser je povedal, da bi se morale znižati delovne ure v toliko, v kolikor stroji prihranijo čas in delavske roke, toda plače se absolutno ne bi smele znižati, tako da bi bilo enako 'število ljudi neprestano zaposljenih. In če se to ne naredi, tedaj stoji naša civilizacija pred strašnim propadom. Lastnik in delodajalec mora dobiti obresti iz strojev, v katere je investiral denar, je rekel Grosser. Tudi mora dobivati liberalno nagrado za vcjdstvo tovarne. Toda dajte delavcem oni denar, ki se prihrani pri moderni mašineri-ji, in brezposelnost bo izginila.
Mr. Jos. Zalar Jr.
V	pondeljek nas je obiskal v uredništvu Mr. Jos. Zalar Jr., iz Jolieta, 111., sin glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Mladi Zalar študira medicino. Dobrodošel! Pripeljal ga je namreč iz Jolieta Mr. Ray Grdina, ki se je tam zadnji teden poročil.
Truplo na ookopališču
V	pondeljek so identificirali truplo neke ženske, ki je bila najdena mrtva v neki mlaki na pokopališču. Je to 75 letna Mary Porcelanuk, 4286 E. 94th St. Imela je navado, da je hodila vsako nedeljo na grob svojih dveh sinov, kjer je tudi sama našla smrt.
V Detroitu se pripeti več umorov kot pa v razvpiti Chicagi
Detroit, 29. septembra. — Od 31. maja pa do 28. septembra je bilo v Detroitu ubitih 21 oseb od sami h gangežev, in drugi umori v tem številu sploh niso šteti. S tem je mesto Detroit prekosilo mesto Chicago, kjer so v istem času imeli "samo" 16 enakih umorov. Silna ofenziva detroitskih gangežev in ra-ketirjev se je pričela 31. maja, ko sta bila na ribjem trgu ustreljena dva Italijana. Poleg omenjenih 21 umorov so bili v Detroitu od 1. julija naprej umorjeni trije policisti od gangežev, dvanajst roparjev so ljudje sami ubili, ko so jih dobili v svojih stanovanjih, ena oseba je bila ubita od roparjev. Policija je zadnje čase zaplenila gange-žem cele vozove pušk, revolverjev, strojnih pušk, nožev, sekir in nabojev. Večinoma oziroma 90 procentov vseh umorov so povzročili Italijani v svoji naselbini. A la Mussolini!
Novi naročniki
Pretekli teden so se na dnevnik "Ameriška Domovina" naročili sledeči novi naročniki: — Mrs. Kata Krulac, McKees Rocks, Pa., Anton Semprimož-nik, Frank Janchar, Mary Mi-lavec, Louis Sedmak, Antop Ha-bich, New Sheffield, Pa., in Jos. Medved. Vsem prav lepa hvala!
Listnica uredništva
"Presice ciganske" nam piše neki rojak v pismu, v katerem se ni podpisal in pravi, da mi držimo z laškimi — fašisti! ! ! "Auch solche Kaeutze muss es geben," je napisal pesnik Goethe, mi pa rečemo: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Bankirji napadajo na konvenciji tarifne in nasel-niške postave
Gleveland. — John W. Barton, predsednik oddelka narodnih bank od American Bankers Association, ki sedaj zboruje v Clevelandu, je imel včeraj pomemben govor, tekom katerega je omenil, da zasledujejo Zedi-njene države napačno smer glede visokega standarda življenja. Naša colninska postava je zgrešena, in ravno tako je zgrešena naselniška postava. Mi produci-ramo silne množine poljedelskih strojev in izdelujemo vsakovrstne predmete, toda ako tega ne bomo kupovali, se blago ne bo prodalo. Naša colninska postava je taka, da tuji narodi ne morejo kupovati pri nas, torej moramo sami pokupiti, kar se v tovarnah pridela. Toda kako, ko je naseljencem zaprta pot. Mi potrebujemo več ljudi, toda vlada čimdalje bolj omejuje na-seljeništvo. Besede Bartona so vzbudile splošno zanimanje med navzočimi bankirji. Glavni namen konvencije bankirjev je, najti vzroke sedanje gospodarske depresije in jih po možnosti odpraviti. Bankirji so zelo resno pri tem delu.
Silne obdolzitve demokratov glede vračila davkov republikancem
Washington, 29. septembra. — Kongresnik Garner, voditelj demokratov v poslanski zbornici kongresa, je danes dal v javnost težko obdolžitev napram republikancem. Rekel je, da kakih 30 lastnikov velikih podjetij, ki so letos prispevali vsak od $5000 do $10.000 v blagajno republikanske stranke, je dobilo tekom zadnjih štirih let vrnjenih $100.000.000 od vlade, ker so plačali baje preveč davkov. Med korporacijami, ki so dobile vrnjene davke, in med narodnim odborom republikanske stranke obstoji tesna zveza. — "Mogoče je to samo slučaj," je govoril kongresnik Garner, "toda na vsak način je skrajno značilno, da je dobilo 17 oseb, od katerih je vsaka plačala $10.000 v blagajno republikanske stranke, največ povrnjenega denarja iz blagajne Zedinjenih držav, ker so baje dotične osebe preveč plačale v davkih." Nadalje je Garner povedal, da je skrajno značilno dejstvo, da je bil pred kratkim imenovan Robert Lucas, komisar za razpredelbo davkov, kot eksekutivni direktor republikanske stranke. Tu sledijo imena nekaterih republikancev, katerih vsak je dal 10 tisoč dolarjev v republikansko blagajno, in ki so dobili sledeče svote vrnjene iz blagajne Zedinjenih držav: Harry Guggenheim $209.000. Jeremiah Mil-bank je dobil vrnjenih $900.000, John N. Willys dobil $677.000, George Martin $419.000, H. H. Hanna $83.000. Cyrus Eaton $419.000, W. R. Timken $360.-000, John D. Rockefeller dobil vrnjenih nad osem milijonov dolarjev, itd. čedne stvari uganjajo republikanci. Treba bo velike metle pri volitvah!
Jugoslovanski parnik se potopil na morju
Zader, 27. septembra. — V bližini tega mesta se je potopil neki jugoslovanski parnik. Pet oseb je pri tem zgubilo življenje, dočim se jih je 19 rešilo.
Listnica uredništva
Terezija Možic. — Glede vaše. zadeve se obrnite na Legal Aid Society, 1940 E. 6th St., Room 614. Tam vam bodo pomagali brezplačno.
Dekleta bežijo
Iz mestnega poboljševalnega zavoda za mlada dekleta je pobegnilo včeraj 6 deklet v starosti od 14 do 16 let. Osem na-daljnih deklet je še nameravalo pobegniti, pa so jim beg še pravočasno preprečili.
Dekle je zginilo
Da, in že so jo pričeli iskati. Upajo, da jo najdejo 18. oktobra, in sicer v Grdinovi dvorani pri veselici in plesu, ki se tedaj priredi. Kdor jo bo našel, dobi cekin v darilo. Pazite na na-daljne podatke!
Društvo Zvon
Izvrstno poslovanje Slovenskega Narodnega Doma v Lorainu, Ohio, omo-gočuje, da priredi direkto-rij vsako leto vsem delničarjem lepo večerjo in vso postrežbo popolnoma brezplačno. V nedeljo sta se mudila v Clevelandu Mr. Bučar in Mr. Kumše iz Lo-raina in sta se oglasila pri Mr. Primož Kogoju, kot pevovodji pevskega društva Zvon ter naprosila, da bi prišli društveni pevci na dotični večer v Lorain in pri banketu zapeli nekaj slovenskih pesmic. To je pač priznanje, da je pevsko društvo Zvon priljubljeno tudi izven naselbine, in se bo društvo gotovo lepo odzvalo. Stroške pokrije družba S. N. Doma v Lorainu. Kdaj se dotični večer vrši, bomo še pravočasno naznanili.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po širni Ameriki
V	bolnišnici v Rock Springs, Wyo., je preminul rojak Rudolf Hribernik. Smrt je nastopila kot posledica poškodb, ki jih je rojak dobil v rudniški nesreči. Ranjki je bil star šele 27 let, rojen v Minnesoti. Zapušča ženo, dva otroka in očeta.
V	zavod za umobolne v Nay-orl, Mo„ je bil prepeljan 24 letni Frank Suder, sin dobro poznane družine Anton Suder. Je to sin velike družine, ki je delal po Oklahomi in Michiganu v raznih rudnikih in podpiral je očeta, dokler se mu ni omračil um.
V	Neelyville, Mo., je umrl 16 letni sin družine Jos. Poglajen.
Dne 12. oktobra priredi slovensko pevsko društvo "Danica" v Chicagi lepo opereto "Kraljica ciganov," in sicer v štirih dejanjih. Enake prireditve še niso imeli v Chicagi. Priredi se v Č. S. P. S. dvorani na 18. cesti.
V	Canonsburg, Pa., sta se poročila Miss Emma Tekavc, hčerka Marko Tekavca, in Mr. Peter Dole iz Meadowlands.
V	Jolietu, 111., se je poročil Mr. John Plut ml., in Miss Mary Albert.
Zelo nevarno je bil pobit te dni rojak Frank Lenaršič iz Yellow Jacketa, Mich. Zlomilo mu je roko na več mestih in dobil je tudi druge poškodbe.
Poročila sta se v Calumetu, Mich., rojak Rudolf Musich in Miss Blanche Little, ki je rodom Francozinja.
V	Calumetu, Mich., je umrl poznani rojak John Barkovič, dobro poznani prodajalec mehkih pijač.
Na pikniku Slov. Doma v Milwaukee so naredili kljub slabim delavskim razmeram čistega dobička $1117.79, kar pač jasno znači požrtvovalnost rojakov v Milwaukee za svoj narodni zavod.
V	Slovenskem delavskem domu v Johnstownu, Pa., so igrali rojaki karte. Tekom igranja je pa prišlo do prepira, tekom katerega je Edvard šuster tako nesrečno udaril rojaka Frank Likarja, da se je slednji zgrudil in mrtev obležal. Vsa prizadevanja obuditi ga, so bila zaman. V zaporu se nahajata Edvard šuster in Frank Lesar. Zadnji je oskrbnik dvorane. Likar zapušča tri male otroke in ženo, Šuster pa ima tudi ženo in male otroke.
Štiriletni sin je ustrelil svojega očeta
Pikeville Ky., 27. sept. štiriletni farmar, je govoril z groce-ristom v trgovini, ko je njegov sin zašel v stransko sobo, kjer je dobil revolver. Fant je pomeril na očeta in sprožil. Oče se je mrtev zgrudil. Otrok je na to pomeril na grocerista, toda predno je mogel sprožiti, so mu izbili orožje iz rok.
Otrok umrl
Staršem Mr. in Mrs. Vinko Gregory, 2286 W. 30th St., je umrl v nedeljo 8 let star sinko. Umrl je v mestni bolnici. Pogreb preskrbi A. Grdina &Sons. Iskreno sožalje staršem! Zgrbljeni prstan Mr. Jack Vidmar je zgubil v mestnem kopališču na St. Clair Ave., prstan z znakom S. D. Z. Kdor ga je mogoče našel, je prošen, da ga izroči v glavnem uradu Zveze.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 229. Tue. Sept. 30th, 1930.
\ . i \ \ \ - \ Zanimanje povsod.
.AS.
In prihajali so v nedeljo v Slovenski Narodni Dom. In prihajali so ob istem času v Gordon Park. Težko je soditi, kje je bilo več našega naroda. Ali v Slovenskem Narodnem Domu ali v Gordon parku!
V	Slovenskem Narodnem Domu smo imeli v nedeljo shod Slovencev in Hrvatov kot v znak protesta proti divjanju fašizma na Primorskem. Ljudje naši so hoteli dati duška radi umorov naših mladih primorskih Slovencev, katere so Italijani, čuteči se v premoči, postrelili zahrbtno in so se tako sramovali svojega umora, da je enajst onih Italijanov, ki so streljali slovenske fantje, padlo pri tem v omed-levico.
Nekaj blokov proč od Slovenskega Narodnega Doma, v Gordon parku se je ob istem času ko se je vršil protestni shod Slovencev proti fašizmu, vršila baseball igra naše mladine. Slovenske mladine! Igrali so mladeniči, ki pripadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi z društvom, ki pripada k Slovenski Narodni Podporni Jednoti.
In ker imamo debate na naših sejah, kaj i nkako z našo mladino, je umestno, da omenimo na tem mestu, da je bila sijajna udeležba v Gordon parku. Najmanj 4,000 Slovencev je zrlo v parku na naše mladeniče, ki so igrali baseball. Dan je bil krasen, izzivajoč, da pripelje našega človeka v prosto naravo.
V	Slovenskem Narodnem Domu smo pa imeli protestni shod proti fašizmu. Saj veste, cenjeni rojaki, kaj je fašizem. Nekaj, kar vam ubija svobodo, kar mori vaše brate in sestre, nekaj kar vas telesno in duševno dela sužnje. Tega shoda v Slovenskem Narodnem Domu se je udeležilo 3,000 naših ljudi.
In baseball igro v Gordon parku med "Slovenian Young Men's Club od Slovenske Dobrodelne Zveze, ter med "Lo-valites" od Slovenske Narodne Podporne Jednote, je gledalo 4,000 oseb, in to so bili naši Slovenci in Hrvati.
Ko se gre za strašen protest naroda slovenskega zoper ubijanje naših sinov, se zbere 3,000 naših ljudi. In ko se gre za kontest med našo mladino glede športa, se zbere 4,000 naših ljudi.
Teh 3,000 oseb, ki jih je bilo zbranih pri shodu v Slovenskem Narodnem Domu je znalo, zakaj so prišli na shod. In onih 4,000 naših ljudi, ki so šli v istem času v Gordon Park, je tudi znalo, zakaj so šli tja.
In ta dogodek nam daje mnogo misliti. V Slovenskem Narodnem Domu niso bili samo stareši možje in ženske, ne, videli smo tam mnogo, mnogo naše slovenske mladine, ki je z najbolj paznim očesom sledila govornikom, ki so ob tako slovesnem trenutku povdarjali trplenje slovenskega naroda.
V	Gordon parku so bili tudi možje in žene, pa tudi mnogo naše slovenske mladine. Šli so tja, da vidijo ameriški sport. Dvojno zanimanje. Ali smo naše ljudi premalo poučili, kaj je naš narodni ponos, ali mladini nismo dovolj povedali, da je naša, slovenska, ne pa baseballovska na tak dan. Vseeno, 7,000 naših ljudi je bilo v nedeljo tesno skupaj, eni za zabavo, drugi pa v resnem razpoloženju, ko se gre za čast naroda!
Mi študiramo, kako bi pridobili mladino za našo organizacijo. Izmed 3,000 oseb v Slovenskem Narodnem Domu je bilo polovico mladine, izmed 4,000 ljudi v Gordon Parku je bilo polovico mladine.
Taki smo. Tak je naš narod. Pisali smo že večkrat, da je v Clevelandu dovolj Slovencev in Hrvatov, da napolni vsako nedeljo vsako slovensko in hrvatsko dvorano pri svojih prireditvah, pa še lahko ostane 20,000 naših ljudi doma.
Italijanov v Clevelandu je nekaj manj kot naših Slovencev in Hrvatov. Toda kadar imajo Italijani shod, kot smo ga imeli mi v nedeljo, toda se jih zbere najmanj 10,000. In kadar ga imamo mi, se nas zbere 3,000. Dočim Italijani morijo pri belem dnevu naše sinove, brate, očete in sestre, ima Slovenski Cleveland sposobnost, da pošlje 4,000 mož na baseball igro. Na protestni shod moritve jih pošlje 3,000.
Tak je naš narod. In to moramo študirati. Isti večer se je vršila krasna narodna igra pisatelja Finžgarja "Razvalina življenja." 300 ljudi smo poslali tja. Kje smo? Za narodni ponos, za sport, za kulturo ali za v posmeh drugim. Toda taki smo. In o tem bi se dalo marsikaj še napisati, premišljati in sklepati. Zabilježili smo to, da boste o tem nekaj premišljevali.
bolnico sv. Aleša in se podal na delo. In tako sem danes zopet brhka in zdrava in lahko delam.
Zatorej si štejem v dolžnost, da se na tem mestu javno zahvalim zdravniku dr. Anthony J. Perkotu, 3496 E. 93rd St., ki se je toliko trudil z menoj in me popolnoma ozdravil. Ako katerega zadene taka nesreča kot je mene, mu priporočam tega zdravnika. Rečem, da je malo zdravnikov v Ameriki, ki bi se toliko potrudili kot ta. Nadalje se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnišnici.
Antonia Legan, 5120 Stanley Ave.
Maple Heights, O.—JAVNA ZAHVALA.—Ravno leto dni je poteklo, ko sem obhajala svojo 18-letnico, poleg nje pa tudi žalost o preskušnjo. Bila sem za-posljena pri Richman Bros. tisti čas. Na soboto, 21. septembra po obedu, se podam v Cleveland, da si nakupim nekaj potrebnih stvari za narodno nošo k 15-let-nici društva Zvon. Od doma sem šla zdrava in čila, toda kmalu
sem začutila, da nekaj ni prav z menoj, čutila sem se vsak dan slabejšo, toda se za to nisem dosti zmenila, ter si nisem upala doma povedati, ker sem se bala, da bodo takoj poslali po zdravnika. To je trajalo toliko časa, da je bila že vsa moja kri zastrupljena in potem je vseeno prišel zdravnik, ki je kar zmajal z glavo nad mojim .stanjem. Zdravnik me je poslal takoj v
Cleveland, O—V nedeljo 21. septembra je bilo slavnostno razvitje društvene zastave društva "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. Dolžnost nas veže, da opišemo proslavo in izrečemo zahvalo raznim društvom in posameznikom, ki so se udeležili te slavnosti in za darove.
Kar se tiče udeležbe smo bili prav zadovoljni, kajti društva so se udeležila prav v lepem številu, kakor tudi posamezniki, za kar se vsem v imenu društva prav lepo zahvaljujemo. Prav lepo je sodelovala godba Bled, tako pri povorki kot pri plesu. Ko se je povorka vrnila v dvorano je bila taka gneča, da smo mislili, da bo premalo prostora. Se-ve, ljudje se dajo pogovoriti in gre vse gladko naprej, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Najlepša hvala našemu govorniku Joseph Siskovicu, ki je tudi gl. odbornik SNPJ. On nam je precej raztolmačil o društvih in organizaciji SNPJ. Tako tudi John Lokar ml., ki je zastopal mladinsko društvo in nam je tudi precej lepih stvari povedal v angleškem jeziku; mladina ga je bila jako zadovoljna.
Zatem so prišli na vrsto društveni zastopniki, katerim se prav lepo zahvaljujemo za čestitke in darove in sicer: Društvo Naprej št. 5 SNPJ, V Boj št. 153 SNPJ, Cleveland št. 126 S. N. P. J., Tabor št. 139 SNPJ, Mir št. 142 SNPJ, Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, Slava št. 173 SNPJ, Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Delavec št. 257 SNPJ, Ipavski Raj št. 312 S. N. P. J., Jugoslavia Redenta št. 406 SNPJ, Velebit št. 544, S. N P. J., Loyalites št. 590 SNPJ, Comrades št. 566 SNPJ, Strug glers št. 614 SNPJ, Beacons št. 667 SNPJ, Slovan št. 3 SDZ, Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Danica št. 11 SDZ, Danica št. 34 SDZ, Napredni Sosedje št. 144 SSPZ, Krasni Raj št. 160 JSKJ, Collinwood Hive št. 283 Maccabees, Carniola Tent št. 1288 Maccabees, Waterloo Grove št. 110 W. C., Samostojno pevsko dr. Cvet.
Dalje posameznikom: Joseph Zelle, Anton Ogrin, Frank Sve tek, Frank Culkar ml. in John Lokar Sr. Potem sc pa tudi zahvalimo Joseph Silku, kateri nam je žrtvoval lep napis in nam okinčal cesto, po kateri smo korakali. Enako tudi hvala Louin Ferfolia, ki nam je dal brezplačno avtomobil na razpolago, v katerem sta se vozila boter in botra in naša nova zastava.
Moramo pa tudi omeniti, koliko časa smo se borili, da smo prišli končno do zaključka, da smo si nabavili novo zastavo. Trajalo je skoraj dve leti. Ni bilo seje, da ne bi prišlo to vprašanje na dnevni red, toda večino smo propadali s predlogom, ker se je vsak pritoževal radi slabih časov, kar je tudi resnica. Seveda, če se za neko stvar človek zavzame, se jo vozi toliko časa, da se jo pripelje na cilj. Tako smo delali tudi mi Jutrov-ci pri št. 477 in smo res razvili društveno zastavo v nedeljo 21. septembra. Res vzame precej dela in truda, toda ni za obupati. S korajžo in potrpljenjem se vse naredi.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so bili navzoči pri naši slavnosti. Obenem se pa zahvaljujemo tudi onim članom, kateri so od straha vzeli prestopne liste k drugim društvom, Ni se
treba bati naklade ali primanj-klaja. Zastava, ki je stala $300 je plačana in ostala nam je še lepa vsota denarja.
Še enkrat vsem najlepša hvala.
Odbor društva Na Jutrovem,
št. 477 SNPJ.
Cleveland (Collinwood), O.—
Gospod urednik: Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu, da nekoliko opišem razmere in delovanje pri naši podružnici št. 10, Slovenske ženske Zveze. Pred par tedni smo imele izvanredno seje, katere so sklicale naše odbornice na željo nas članic. Namen seje je bil urediti nekatere zadeve pri ura-dovanju. Vsled vpogleda v boljši napredek naše podružnice smo soglasno sklenile premeniti urad tajnice. Namreč izvolile smo si novo tajnico. Nova tajnica je sosestra Louise Milavec. Da bo zopet nekoliko več aktivnega življenja v naši podružnici, omislile smo si nekoliko načrtov, katere misli uresničiti. V prvi vrsti imamo na programu nekaj zabav, s katerimi hočemo, kot običajno, zopet razveseliti naše stare prijatelje in prijateljice. In še več: opozoriti in privabiti želimo tudi one, ki dosedaj še niso posetili naših prireditev. Naš posebni namen je seznaniti ženskj spol z našim delovanjem. Danes šteje naša podružnica preko 400 članic. Toda to število je še dosti premalo, če primerjamo našo obširno collinwoodsko naselbino. Zato smo se zavzele, da bomo našo delavnost podvojile in marljivo nadaljevale z delom. Prej ne bomo odnehale-z našim delom, dokler ne bo sleherna Slovenka v krogu nas, v podružnici št. 10, Slovenske ženske Zveze. Dovolj imamo dobre volje. In kjer je dobra volja, tam je gotovo uspeh. Apeliram na vse naše članice, da gredo na delo. Agitirajmo vse in vsako priliko porabimo v svrho agitacije. Ako bomo storili vsaka članica svojo dolžnost, potem ni dvoma, da se bo število članic naše podružnice v kratkem podvojilo. članice pa prosim, da bi svoje mesečne prispevke ali asesment plačale ob času, in sicer novi tajnici, sosestri Louise Milavec, 15616 Trafalgar Ave. Rodoljubni pozdrav vsem čitate-ljem lista, posebno pa članicam Slovenske ženske Zveze.
Josephine Udovich,
16016 Parkgrove Ave.
Iz bele Ljubljane.—Od našega Ljubljanskega kluba že dolgo časa ni bilo ničesar poročane-ga. Morda bodo ljudje mislili, da nas je suša vzela, člani kluba smo res nekako bolj mirni, to pa menda zato, (ker imamo svoje boljše polovice vedno poleg nas. Ako hoče človek malo korajže v se spraviti, pa ga že žena (posebno moja) za Kokav čuka in pravi: "Hej, ti, bo preveč!"
No, so se pa članice nekaj domislile in čujte in strmite — igrale bodo karte, takozvani card party bodo imele. Igrale bodo "66," bridge, pi-pi-pi-nocle in ne vem kaj še vse. Kakor sem slišal, bodo igrale kar za copa-ke, če verjamete, al' pa ne. Da pa se ne bo preveč časa tratilo i izmenjavo denarja, bo pa imel podpisani za pol dolarja samih centov, da bo šlo vse od rok. Ki-bicov ne marajo nič. Za tiste članice, katere ne znajo igrati kvarte, bo pa harmonika škripala v kotu, da se boste nekoliko zasukale.
Da pa boste vedeli, kje in ke-daj se vse to vrši, vam pa povem, da v Slavenskem Društvenem Domu v Euclid, O., kjer bo imel sejo Ljubljanski klub ob 8. uri zvečer in sicer danes, 30. septembra.
Pridite vsi, da bo več zabave. A. Ogrin, poročevalec.
vadnih prostorih Frank Mer-varja.
Vse članice so vljudno vabljene, da pridejo gotovo na to prvo sejo, ker se bo začrtal program za prihodnjo sezono. Pridite in povejte svoje dobre ideje. Letošnjo zimo nas čaka veliko dela, ker bo gotovo več prošenj za pomoč kakor kedaj poprej radi splošno slabih časih, v katerih se sedaj nahajamo.
Odbor tega kluba za prihodnje poslovno leto je sledeči:
Mrs. Frank H. Mervar, predsednica; Mrs. L. A. Starce, podpredsednica; Mrs. Mae Yartz, tajnica; Miss Honey Gornik, blagajničarka; nadzornice: Mrs. A. J. Damm, Mrs. E. F. Posch in Mrs. John L. Mihelich; dobrodelni odbor: Mrs. Mary Ma-kovec, Mrs. John Breskvar, Mrs. Joseph Smrekar, Mrs. John Gornik, Mrs. Joseph Demshar, Mrs. Frank Skoda, Mrs. Anton Lucic,
Miss Eleanor Sunderland, Mrs. John Hochevar, Mrs. Frank Snyder, Mrs. Mary Kushlan, Mrs. Stephie Paulich; zabavni odsek: Miss Josephine Levstig, Miss Anna Turk, Mrs. August Haffner, Mrs. Louis J. Prince, Mrs. John Zulich, Mrs. Theresa Clapacs, Mrs. Frank Bricel, Mrs. Joseph Perpar, Mrs. Stephen Novak, Mrs. Jane Kalcic, Mrs. Josephine Janes, Mrs. John Bruss; odbor za novo članstvo: Mrs. Joseph Smrekar, Mrs. Joseph Zalokar in Mrs. A. J. Grdi-na Jr.; bolniški odbor: Mrs. Mary Makovec in Mrs. R. F. Gre-gorich; publikacijski odbor: Mrs. Ivan Zupan, Mrs. E. F. Posch.
Koncem tega naznanila in vabila se še enkrat prosi vse čla-ncie, da se gotovo udeležijo te važne seje.
Za publikacijo:
Antoinette Zupan.
SESTANEK Z GORILO V AFRIŠKI DŽUNGLI
Cleveland, O— Kakor običajno, prične tudi letos naš Community Welfare Club (Dobrodelni klub) z aktvinim delom začetkom oktobra. Prva seja kluba se vrši nocoj, v torek, dne 30. septembra ob osmih zvečer v na-
Ben Burbridge, slavni lovec in snemalec filmov iz življenja divjih zveri v Afriki, priobčuje v reviji 'Every Week Magazine,' vrlo zanimivo črtico o snidenju z gorilo v afriškem pragozdu. "Bula matadi" (talko nazivajo afriški Zamorci gorilo), je v boju strašna, kajti bori se z zobmi, nogami in rokami, prav kakor pobesnel norec," pravi ta slavni lovec.
Kakor rečeno, se nahaja Mr. Burbridge v Afriki z namenom snemanja filmskih slik iz življenja divjih zveri, in živali pobija samo v slučaju, kadar mu preti od njih nevarnost, ko mora braniti svoje lastno življenje. Prvo gorilo je videl v Kivu okraju. Pravi, da je bil to strašen prizori ki ga opisuje tako-le:
"V gosti džungli sem nenadoma opazil orjaško postavo, poraščeno s črno dlako, ki je na hrbtu prehajala v rjavkasto. Bila je orjaška gorila, ki me je srepo gledala v oči.
"Za trenotek si nisem upal niti dihati. Bil sem kakor fasci-niran in nisem mogel obrniti oči od tega strašnega opičjega človeka ali "divjega moža." Tudi gorila se ni premaknila in izgledala je kakor kip iz brona.
"Z desnico se je držala gorila za debelo vejo drevesa, ob katerem je stala. Naenkrat pa. kakor bi mi hotela pokazati svojo strašno moč ali ker jo je morda popadla hipna besnost, je z enim samim potegljajem debelo vejo, za katero se je držala, kakor bi bila veja navadna pal-čica. V naslednjem trenotku je zasadila v vejo svoje strašno zobovje, odgriznila velik kos lesa ter ga spet izpljunila.
"Jaz sem takoj dvignil puško k licu ter pomeril, da bi bil pripravljen za vsak slučaj. Gorila, presenečena vsled mojega naglega giba, je obstala kakor pribita, na njenem obrazu pa se je jasno zrcalilo začudenje in osuplost. Spet je znesla svojo jezo nad drugo vejo, katero je razklada z zobmi in spet izpljunila. Nato je zatulila in jadr no izginila v gošči.
"Mnogo mladih goril, ki se igrajo predaleč od svojih skrbnih mater, raztrgajo in požro leopardi. Ugotovil sem, da če smo oponašali leopardovo tuljenje, da je takoj planilo iz gošče nekaj goril-samic, ki so mislile, da sc njihovi mladiči v nevarnosti. — Včasih pa smo jih izvabili iz gošče s tem, da smo se tolkli po prsih in oponašali njih glasove, vsled česar je skrita tolpa goril mislila, da jo izziva druga tolpa, in prišla je takoj na dan, pri pravi j ena na boj.
"Dejstvo, da so gorile jako slabe računarice — v kolikor se da tu govoriti o računanju — mi je večkrat pripomoglo, da sem jih dobil pred filmsko kamero. Kadar smo določili prostor, kjer so se nahajale gorile, smo postavili v gošči kamero, in sicer smo namenoma delali tako, da so nas morale videti gorile, o katerih smo vedeli, da nas opazujejo. Navadno je
šlo ob takih prilikah z menoj v goščo kakega pol ducata zamorcev, nato pa so štirje spet stopili iz gošče ter se oddaljili, pu-steč mene s kamero in enega zamorca v gošči. Gorile, ki so vse to videle, so prišle takoj nato na piano, ker jih je prignala radovednost, da stvar preiščejo, kajti v svoji neznalosti niso nikoli vedele, koliko ljudi je šlo v goščo in koliko jih je prišlo spet iz nje. In predno so gorile spoznale svojo zmoto, sem jih že imel na filmu."
Neko tako prigodo, ko je fotografiral te nevarne živali, opisuje Mr. Burbridge takole:
"Zamorci, ki so me spremljali, so bili prepričani, da je v neki gošči skrita tolpa goril. Ko sem v gošči dobro skril svojo fo tografsko kamero, sem ukazal Zamorcem, naj se umaknejo, tako da je izgledalo, kakor bi bili vsi odšli, toda o gorilah ni bilo ne duha ne sluha. Jaz sem si pričel beliti glavo, kam so neki izginile, ko je mahoma vzbudil mojo pozornost vrh nekega drevesa, ki je bil kakor kak razgledni stolp, in ki se je majal. V naslednjem trenotku se je razgrnilo gosto listje in v tem zelenem "okru" sem ugledal glavo gorile, ki je nekaj časa strmela na nas, nato pa se je udarila s pestjo pod brado, tako da so za-šklepetali njeni zobje, kar je po vzročilo nek čuden ropot. Kakor v odgovor na to, se je v drugem vrhu pokazala druga gorila, ki je napihnila lica ter se pričela tolči po licih, kar je bilo ze lo podobno bobnanju dečka na mali boben. Nato sta. obe gorili izginili in vse je bilo spet tiho.
"Zatem pa se prikaže mlada, poldorastla gorila ter prične plezati na drevo. Ko je bila kakih dvajset čevljev od tal, se je z roko obesila na vejo ter me napeto opazovala, ko sem vrtil ročaj svoje filmske kamere. Naenkrat pa jo je iz neznanega vzroka popadla jeza, pričela je kričati in nas zmerjati, nakar je naglo spet splezala na tla in izginila v gošči. Prav gotovo je bila poslana na drevo kot izvidnica ali oglednica. To, kar je o nas "povedala" svojim vrstnicam, pa menda ni bilo laskavo za nas, kajti ostale gorile v gošči so z mrmranjem, rjovenjem in razjarjenim bevskanjem sprejele njeno sporočilo.
"Kmalu nato se pokaže neka odrastla gorila, ki prične dirjati sem in tja pod dotičnim drevesom. Pri skupini mladih bambusovih dreves se je ustavila in jih pričela tako silovito tresti, kakor da jih hoče s koreninami izruvati. Takrat sp je nenadoma začulo od vseh strani rjovenje goril, tako da je zletela z drevja cela jata preplašenih papig. Od daleč se je začulo zamolklo trobentanje črede slonov.
"Namignil sem zamorskemu fantu, ki je nosil moje puške On je že vedel, kaj hočem in je pričel posnemati rjovenje leoparda, da bi s tem izvabil gorile (Dalie na d. strani).
Tale me je čakala na mizi, ko so me poslali iz Kanade. Na originalu je podpisana "Gorenjka" in ker so Gorenjke zauber dečve, jo priobčim dobesedno. (Namreč ne bom priobčil Gorenjke, ampak samo dopis.)
Tale se mi zdi zelo pripravna za Jakatovo kolono, posebno sedaj, ko bo prišel iz Kanade in se mu bodo še en čas sline cedile po dobri kanadski pijači in se mu ne bo ljubilo imeti skrbi za njegovo kolono. Sicer pa Jakata drugače ne poznam, kot po tisti sliki, ki je bila posneta, ko je šel na Rožnik in je počival pod lahterno. Ne morem si pa tolmačiti kdo je prvi ležal na tleh: ali lampa, ali Jaka, ker sta bila oba pripognjena. Pa naj bo že kakov je, slika je bila first class, čast pa gre Mr. Bukovniku, ki je kontrofe ustvaril.
Pa da začnem z svojo stvarjo. Na Flajšmanovem vogalu se srečata Mary in Karolina. Karoli-na vpraša Mary: "Kaj pa tvoj mož dela?" — "Eno figo dela," odvrne Mary. "Oh, saj tudi moj ne. V pondeljek se mu ne ljubi začeti, v sredo gre k brivcu, v petek je post, v soboto pa zopet barber shop. V nedeljo je Gospodov dan in se sploh ne sme delati in tako gre teden za tednom."
"Ja, veš Korlinca," reče Mary, "ti zlomkovi dedci se bodo sedaj tako razvadili, da sploh ne bodo hoteli več delati. Ob vsaki uri ti pride domov, ali pa sploh z doma ne gre. če se ga vpraša, kaj je to za ena moda: zmirom doma in zmirom doma, pa pravi, da smo se morale tega že vendar privaditi, ko že toliko mesecev štapamo. In veš kaj ti pravim, Korlinca, ti dedci bodo pa gotovo zopet Hooverja volili, ker jim je sedaj tako luštno. Hodijo okrog šport opravljeni, kakor kakšni škrici in tudi nobenega žulja nima noben več na rokah."
"Nak, tega pa ne verjamem," se obregne Karolina, "da bi zo-^ pet za Hooverja volili. Morda bi, če bi bil moker, ampak je preveč suh."
"O Bog nas varuj," vzdihne Mary, "še tega se manjka: Dela nič, denarja nič, pa naj imamo še mokrega prezidenta!"
"To imaš pa tudi prav," pravi Karolina. Prijateljici se razideta in Mary se spomni na Jakata, ki ga sedaj žehta nekje v Kanadi, pa se gotovo ne domisli na suha grla v junajted stejts, ki zijajo kot vrane po dežju, pa nimajo s kom v Kanado.
A
Dva prijatelja se srečata in prvi vpraša: "Johan, kaj imaš raje: pivo ali žganje?"
"Sam ne vem kako bi rekel, toda nobeno se mi ne ustavlja posebno. Ti, Frank, kdo bo V0, tretal?"
'A
Katehet razlaga v šoli nauk o nebesih in ga zaključi z besedami :
"Kdor torej pridno dela, pride v nebesa. Johny, kaj se pa zgodi s takim človekom, ki dela sla-bo?"
"Tega pa moj oče zagovarja, se odreže odvetnikov sinček.
Dva uzmoviča prideta skupaj in eden reče: "To je pa že od sile! Ongav Tone mi je ukradel uro."
"Ali je bila draga?"
"Draga baš ni bila, pač pa W je bila drag spomin, kajti ukradel jo je še moj pokojni oče."
A
Jaka pride v lekarno in reče lekarnarju: "Rad bi kako zdravilo ; strašno me znotraj grize-Lekarnar: "Ali vas znotraj al» zunaj grize?"
Jaka: "Saj sem rekel, da z"0' traj!"
Lekarnar: "To je pa lahka P°* moč! Če vas znotraj grize, Pa idite ven."
Za sredo, 1. oktobra WTAM
Sign on.
Morning Serenade. WTAM String Trio. Petey and Lulu lJelle. Cheerio.
Morning Melodies (NBC). Patty Jean's Chat. WTAM Physical Culture Hour. National Home Hour (NBC). Piver Reve D'Or. Charis.
Charles W. Reed, baritone. Radio Household Institute (NBC). Annabelle Jackson, pianist. Madeline Sirene, contralto.
Gene Carr, baritone. Dorotha Becklolf and Jack Rose. Tal Henry's New China Orchestra. Noonday Melodies. Playlet.
Melody Three (NBC). Helen Thomas Bucher, soprano. Walberg Brown, violinist. Evening Stars (NBC). The Jolly Four. Sky Sketches (NBC). Joe Baldi and Russ Neff. Meditation.
Organ Processional Hour. Marthin Provensen, basso. Natasha Mirowsky, pianist. Uncle Abe and David (NBC). Spang Bakers—Gene and Glenn. Opry Hous.e. Chevrolet Program. Mobiloil Concert (NBC). Vaughn De LeLath. contralto. Palmolive Hour (NBC). George Hartrick, baritone. McAleer Polish Program. Coca Cola Program (NBC). Austin Wylie's Golden Pheasant Orchestra.
Midnight Melodies. Weird Tales.
Tal Henry's New China Orchestra. Sign off.
WHK
A. M.
6:30:	Radio Reveille.
8:00:	Organ Reveilel (CBS).
8:30:	Burlesque Broadcasters.
8:45:	Melody Parade (CBS).
9:00:	Something for Everyone (CBS).
9:30:	Julia Hayes.
10:00:	Crooning Strings.
10:15:	Marmola Program.
10:30:	Columbia Salon Orchestra (CBS).
10:45:	Santa Clara Pear Program.
11:00:	Ethel and Harry. P. M.
12:15:	Columbia Revue (CBS).
12:30:	Manhattan Towers Orchestra (CBS)
1:30 :	Housekeepers Chat.
1:50:	Harry Tucker's Orchestra (CBS).
1 :55 :	Health Talk—Dr. Winfrey.
2:00:	Syncopated Silhouettes (CBS).
2:30:	Columbia Little Symphony (CBS).
3:00:	Tea Time Topics.
4:00:	Musical Album (CBS).
4:15:	Meditation.
4:40:	World Book Man.
4:45:	Messenger Boys.
5:45:	Columbia Male Trio (CBS).
6:15:	Huston Ray's Orchestra (CBS).
6:45:	Rahal's Cherry Pickers.
7:00:	Studio Program.
7:45:	Eskimo Pie Program (CBS).
8:00:	Raybestos Radiogram.
8:01:	Toscha Seidel and Concert Orchestra (CBS).
8:30:	Forty Fathom Trawlers (CBS).
9:00:	Gold Medal Fast Freight (CBS).
9:30:	La Palina Smoker (CBS).
10:01:	Seth Parker's Old Fashioned Sing.
ing School.
10:31:	Ayer News.
10:34:	Voice of Columbia (CBS).
A. M.
6:30: 7:15: 7 :30: 8:15: 8:30: 9:05: 9:30: 9:45: 10:00: 10:30: 10:45: 11:00: 11:15 : 11 :30: 11 :50: P. M. 12:15: 12:40: 1:00: 1 :30: 2:00: 2:30: 3:00: 3:15: 3:30: 4:00: 4:30: 5:00: 5:15: 5:30: 6:15: 6:30: 6:45: 7 :00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:30: 10:00: 10:15: 10:30: 11:05:
11:35: 12:00: A. M. 12:30: 1:00:
iiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiii
T. C. Bridges—Ant. Anžič
na pomoč!
Novele Grazia Deledda
11:00: 11 :01: 11 :15: 11:30:
Rubberneck Man. Bert Lown's Orchestra (CBS). Columbia's Radio Column (CBS). California Melodies (CBŠ).
WJAY
Morning Melodies. Wurlitzer Morning Greeting. The Three Musketeers. Dr. Connor. Ruth and Blair. Starr Piano. Banjo Dave.
Rocky Austin. Jazz Potpourri. Organ Moods. Stray Gems. Lyric Radio Program. WJAY Serenade to Lima, O. Georgene and Ed. Starr Piano Program. Merchants and Consumers. Sign off.
-0-
NARODNI PREGOVORI IN REKI
V Delaču zapisal Joža Gregorič.
A. M.
7:00: 8:00: 8:30: 9:55: 10:01: 11 :30: 11:45: P. M. 12:01: 12:15: 1:15: 2:15: 2:30: 3:00: 4 :00: 5:00: 5:15: 6:45:
m um mi n i ii m ni h m umi m m ni m nun ni
1. OBRAZ PRI OKNU
Zgodnje poletno jutro je bilo toplo in jako mirno. V prazni, preprosti lopi ni bilo drugega slišati kot počasno klokotanje valov na vznožju velike Kornu-elske kleči (Kornuels je jugozahodni polotok Velike Britanije), ki je bila na njej hiša zidana. Sredi sobe je na mizi stal radio na pet žarnic, žice pa so prihajale dol skozi škrljevo streho. Poleg žic sta bingljali s stropa še dve drobni vrvici, tako da je njuna spodnja konca lahko dosegel Jim Selby, velik, vitek fant pogumnega obraza, ki je sedel s slivšali na ušesih pri mizi.
Vrata delavnice se nalahno odpro in v sobo stopi še en fant. Bil je živo nasprotje prvega, kajti bil je skoro prav tako širok kot visok in dočim je imel Jim Selby temnorjave lase in jako temne, modre oči, so bili lasje na štirioglati Sam Lustyjevi glavi rdeči kot ogenj, oči pa ze-lenkastosive. Bil je pa močan kakor mlad vol in precej bolj delaven kakor pa bi mu prisodil po njegovi zavaljeni postavi.
"Kaj delaš, Jim?" vpraša s čmernim glasom.
Jim Selby se ozre in pravi žalostno: "Prav nič, Sam. Nobeden teh zaspanih fantov v Ze-dinjenih državah noče z mano govoriti."
Sam zagodrnja in pripomni: "Zdi se mi, da hočeš poskušati z njimi svoje neumne burke."
"Veš kaj, Sam, jaz nikoli ne poskušam neumnih burk," odgovori Jim otožno. "Res se poslužujem precej nenavadno kratke valovne dolžine, pa to jim mora le pomagati, da tem lažje slišijo."
Kar se po norčiji dobi, nič ne boli.
Kadar se mačka umfiva,,) bo prišel nekdo v goste.
Lahko je Boga moliti, še lažje je pri miru biti.
Luka s snegom suka.
Mož po grčih (grčah), žena po vrčih.
Mala maša (8. septembra) za suknjo vpraša.
Naj bo mah ali volna, samo da so čreva polna.
Na brusu ne išči loja.
Ni pšenice brez grašice.
Nikjer niso plotovi s klobasami zagrajeni.
Na krožniku ni meje.
Nebo je visoko, zemlja je trda.
Ni vsak dan nedelja.
Noč ni tako dolga, da ne bi Prišel dan ,in dan ne tako dolg, da ne bi prišla noč.
Od jalove krave ne pričakuj ne teleta, ne mleka.
Od dela ni bil še nihče debel.
Od hvale je še mačka crknila.
O svetem Vidi (15. junija) se noč in dan vidi.
Poberuh (stiskač) najde po-stnetuha (razhipneža).
Pšenica devetkrat barvo spremeni, preden dozori.
Kar se po Mali maši suši, se peči suSi.
SESTANEK Z GORILO V AFRIŠKI DŽUNGLI
(Nadaljevanje iz 2. strani)
na plan. In res, v naslednjem trenotku plane iz gošče tolpa goril, ki pa se takoj rjoveč spet umaknejo, ker so se ustrašile čudnega trinožnega stvora — moje filmske kamere.
"Kakor sem že rekel, nisem šel v Afriko zato, da bi pobijal divje zveri, temveč, da bi jih filmal in mlade lovil. Toda nekega dne pa sem moral končno vendarle streljati.
"Baš smo ujeli dve mladi gorili in se pripravljali, da odide-mo, kar se nenadoma pojavi iz gošče velikanska gorila, pravcati divji mož iz pradavnih časov, ki nas pozdravi s strašnim rjovenjem. Postavil se je na zadnje noge in dlaka na glavi se mu je od jeze naježila. Jaz sem se nahajal takorekoč v kletki, kaj ti okoli moje kamere, pri kate ri sem stal, je bila taka goščava, da je bila vsaka misel na beg: odveč. Poleg tega pa sta se začeli v tistem hipu tudi neznansko dreti obe mladi gorili, ki sem ju imel v vreči, ker sta čutili bližino svojih vrstnic. Priznam, da sem za trenotek otrpnil strahu, in Zamorci, ki so stali za me noj, so se tresli kakor trepetilka v vetru.
"Orjaški samec pred nami se je pričel takoj nato udrihati po prsih, nato pa se je spustil na vse štiri ter planil proti meni V tistem trenotku sem pritisni) puško k licu, in ko je zagrmel strel, ki se je zlil v njegovo rjovenje, je samec za trenotek presenečen obstal, na njegovem obrazu pa se je zrcalila osuplost in začudenje. Zdelo se je, da ni mogel zapopasti, kakšna nevidna sila ga je zdaj, prvikrat v njegovem življenju, ustavila sredi njegovega pobesnelega napada. V naslednjem trenotku so mu klecnila kolena in skoro s človeškim vzdihom se je zgrudil mrtev na zemljo.
"In takrat sem imel občutek, kakor da sem ubil človeka. . ."
če zahoda ne moreš dobiti, pa poskusi vzhod," mu svetuje Sam.
"čemu neki?" ga zavrne Jim. "Solnce pripeka po vsej Evropi, zato ni verjetno, da bi tam poskušal kdo govoriti. Ob tej jutranji uri je Amerika edina celina, ki je v temi."
"Potem pa pusti vse to in se pojdi z menoj dol k obali kopat," predlaga Sam. "Jutro je tako lepo in čisto, voda pa topla kot mleko."
Takoj. Samo toliko počakaj, da svojo anteno malo bolj poženem." Prime torej za eno izmed vrvic in začne narahlo vleči. Od zgoraj se zasliši komaj slišno škripanje, ko se začne obračati Jimova okvirna antena, njegova lastna iznajdba.
Kar naenkrat pa Jim vrvico izpusti in Sam zapazi na prijateljevem obrazu izraz silnega presenečenja.
"Kaj pa je?' 'ga vpraša. Jim pa z roko zamahne, naj bo tiho, in nato v prazni sobi zopet nekaj hipov ni bilo drugega slišati ko šum morja ob vznožju kleči in v daljavi vreščanje galebov. Nato pa se Jim ozre in pravi hlastno: "Slišal sem SOS (save our souls — rešite' naše duše), klic na pomoč!"
"Ladja v stiski?" vprašuje Sam.
"Ne. Ladje nikoli ne uporabljajo kratkih valovnih dolžin." "Odkod pa potem prihaja?" "Iz Južne Amerike. Ni drugače mogoče, kajti moja antena je v to smer obrnjena. Stoj! že zopet klic, jasen kot ne vem kaj — tri pike, tri črte, tri pike." (Tri pike pri brzojavu pomenijo črko S, tri črte pa črko O.)
Sam stopi bliže. "Ali pa moreš, Jim, tudi izvedeti, kdo kliče?"
"Bom poskusil," pravi Jim. "Bodi popolnoma tiho, Sam! Ali me hoče nekdo potegniti, ali pa je ta stvar nekaj silno čudnega." Medtem, ko je to govoril, so se njegovi prsti živahno pogovarjali s telegrafskim ključem oddajnega aparata, ki je bil pred njim. Sam pa je stal zraven in neumno gledal.
Naenkrat se Jimu obraz razjasni.
Ga že imam!" pravi ves iz sebe. "Vedno bolje gre. Sporoča mi svojo valovno dolžino. Ima sedemindvajset metrov, natančno isto, kakršne sem se posluževal jaz." Njegovi gibčni prsti so se smukali okoli številčne plošče; ko je nato naravnal radio na dano dolžino, začne razvozlavati Morsejeve znake. "Iz Južne Amerike kliče," pravi sedaj, "iz Brazilije. Možu je ime Alan Upton."
Brazilija je presneto velika pokrajina, ali ne?" pravi Sam nekoliko negotovo; pa Jim mu ne odgovori. Zdaj posluša in zdaj zopet oddaja in Sam vidi, da se mu je čelo čudno zmračilo. In minilo je skoraj četrt ure, preden je spet spregovoril. "To ti je tako nenavadna pošiljatev, kar se da. Upton pravi, da govori iz neke doline v neraziskanem delu Osrednje Brazilije, noče mi pa povedati, kje se nahaja."
"Zakaj ne?"
"Pravi, da mi kraja ne sme izdati, ker ne ve, kdo sem."
"Ali mu ne moreš povedati?"
"Povedal sem mu, pa mu seveda ne morem tega tudi dokazati ; kakor se zdi, seUpton zelo hudo boji, da ne bi novica prišla v napačne roke. In zdaj sledi najbolj čudna stvar v vsej zadevi: Boji se Gadsdena!"
Sam ga debelo pogleda: "Pa menda ne Mr. Stephena Gadsdena, ki stanuje tu v Torre?"
"Da, njega," odvrne Jim. "Glej, Sam! Kolikor morem iz vsega doznati, je Upton raziskovalec; prišel je v neko dolino, daleč noter v oddaljeno in neznano pokrajino in se ne more vrniti brez tuje pomoči."
"Pa saj ni pri zdravi pameti!" reče Sam. "Kako za božjo voljo naj mu kdo pomaga, če ne ve, kje naj ga išče?"
"človek, ki naj bi mu poma-
gal, je profesor Thorold."
"Kdo je to?"
"Velika glava na polju znanosti. Velik v starinoslovstvu."
Sam nagrbanči celo in zagode: "Bolje bi bilo, ako bi tako govoril, da te tvoj tovariš lahko razume."
"No, da: izvedenec v starih mestih in starih narodih," mu pojasni Jim. "Upton pravi, da stanuje Thorold blizu Appledore v kraju, ki mu pravijo Lud-ford. Uptonov stric je in Upton prosi, naj bi šel jaz k njemu in ga pripeljal semkaj."
"Le čemu?" vprašuje Sam. "Znake, ki jih pošiljaš, more prav tako poslati Gadsden kakor Thorold."
"Ne. Thorold ima geslo in kakor hitro bo Upton to geslo zaslišal, bo vedel, da Thorold z njim govori ter temu povedal, kje se nahaja in vse drugo."
Sam kar strmi, nato pa neumno vpraša: "Kaj pa misliš zdaj storiti?"
(Dalje prihodnjič.)
dnevnFvesti
Cementni bloki
naprodaj. Preko 600 kosov. Se jih proda za $75.00. Vprašajte na 1565 E. 49th St. (231)
Dekle išče sobo
s hrano ali brez hrane, od 60. do 72. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.	(230)
Soba
se da v najem, opremljena. Kurjena v zimskem času. 923 E. 73rd St.	(230)
Išče se
ženska, ki bi varovala dva otroka. Vprašajte na 1055 E. 68. St.	(230)
Lepa hiša naprodaj
na 3914 Bluestone Rd., Cleveland Heights, za eno družino, 6 sob; grmičevje okrog hiše, sadno drevje. Lot 65 x 220, dve garaži. Se proda v izgubo za $2.-500, kar je manj, kot jo je cenila banka. — Pokličite YEllow-stone 2502. V pondeljek in torek je lastnik doma samo po 6. uri zvečer.	(229)
Čedne volivne metode imajo na Poljskem
Varšava, 27. septembra. — Maršal Pilsudski, diktator Poljske, vodi na svoj poseben način volivno kampanjo. Več kot 30 bivših poslancev, ki so zopet kandidati, je bilo vtaknjenih med vojaštvo z izgovorom, da so bili prej oproščeni vojaške službe. In kot vojaki ne morejo kandidirati. Nadaljnih trideset bivših poslancev pa, katerih ni mogel uvrstiti med vojake, je zaprl v ječo. Tako se je lepo znebil svojih nasprotnikov.
Od milijonarke je prišla
na beračico
London, 27. septembra. — 80 letna Mrs. Walter, ki je bila nekoč poročena z bivšim lastnikom časopisa "Times," in ki je napravila milijone, se je morala danes zagovarjati pred londonsko sodnijo radi potepuštva. S svojim drugim možem je ženska zapravila v par letih $300.-000, nakar se je udala pijančevanju.
Najbolj vroč dan v glavnem mestu
Washington, 27. sept. Včeraj je bil najbolj vroč septemberski dan, kar ga pomnijo v glavnem mestu republike tekom zadnjih 60 let. Toplomer je popoldne ob treh kazal 95 stopinj toplote. Normalna toplota za to sezono je 66 stopin.
Hindenburg zaupa v razsodnost naroda
Berlin, 26. sept. Predsednik nemške republike Hindenburg popolnoma zaupa v razsodnost nemškega naroda, da bo ohranil red in stabilnost. Nemški narod ni še nikoli politično divjal, in dasi so se izvršile pri zadnjih volitvah velike spremembe, pa zaupa v Nemčijo, da bo ostala mirna in šla naprej po poti napredka.
V SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPOZABLJENEGA
Louis Ponikvar-ja
ki je umrl 28. septembra, 1927.
Nepozabni naš ranjki, še vedno naša srca žalujejo za Teboj in Tvoj grob rosimo z solzami. Edino upanje nas tolaži, da se snidemo enkrat nad zvezdami.
Žalujoči ostali! Cleveland, O., 28. septembra, 1930.
MALI OGLASI
Hiša
se da v najem. 5 sob in kopališče. 1154 E. 60th St. (230)
Stanovanje
pet jako čednih sob se poceni odda. Kopališče. 1140 Norwood R.	(231)
Naznanilo občinstvu
Naznanjam, da sem otvoril prostor za
ključavničarstvo
in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam.
Fr. čepirlo,
1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave.	(Tue.X)
Stanovanje
se da v najem, tri sobe, kopališče. Vprašajte na 1068 E. 68th St.	(230)
Soba
se da v najem, za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St. (229)
1 DOBER PREMOG! |
((§)	Točna postrežba!	(©)
(D The Hill Coal Co.
(0) 1261 MARQUETTE RD. (©) HEnderson 5798
6120
Glass Ave. nasproti slovenske šole je nov prostor
New York Dry Cleaning Company
kjer se bodo v bodoče čistila, barvala in popravljala vsakovrstna oblačila.
STARA, ZANESLJIVA TVRDKA
IGNATZ SMUK, poslovodja
ENdicott 2063
PRIDEMO ISKAT IN PRIPELJEMO NA DOM
C"
Perilo
se sprejme na dom. St.
1215 E. 74. (230)
Soba
se da v najem, s hrano ali brez. Gorkota in kopalnica. Vpr)n&a-se na 5604 Bonna Ave. (231)
Delo išče
mlada Slovenka, za hišna opravila ali pa v restavrantu. Oglasite se na 1114 E. 61st St. (231)
Lepo stanovanje
obstoječe iz štirih sob, se da v najem primerni družini. Poceni. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(231)
vs
NT
Zene in dekleta
katerim je nemogoče dobiti gotovo suknjo ali obleko po svoji meri, lahko naročite isto pri nas, narejeno po vaši posebni meri in to po isti ceni kakor dobite gotovo v naši trgovini.
suknje po naroČilu
lahko dobite pri nas od $25 do $175 in obleke od $15 naprej
Kadar naročite ali kupite suknjo pri nas, se prav lahko zanesete, da dobite najboljše blago po najnižjih cenah.
Za obilen obisk se vam priporočam
Benno B.Leustig
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Nar. Doma
£

w	-
Naznanilo!
Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da smo odprli trgovino in kro-jačnico v Collinwoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke..
Poslovodja te trgovine je poznani Jos. Perme, ki ja uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite oglasiti se pri nas.
Brazis Bros.
404 E. 156th Street (Collinwood)
GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avenue
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.


II
Naznanilo
Vsem našim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom sporočamo, da bomo, kakor druga leta, tudi letos imeli na razpolago
MOŠT GROZDJE IN SODE
Vsa naročila sprejema in se priporoča
Slov. Delavska Zadružna Zveza
667 E. 152d St.
EDdy 2661
16721 Waterloo Rd.
KEnmore 1248
6102 St. Clair Ave.
ENdicott 1629
Za nedoločen čas: Cena grozdja S40 tona
Mošt $15 sod.
iiimiiMiiliiimiiiu.
J?
pozor!
pozor!
Sedaj imate lepo priliko kupiti fino
GROZDJE - MOŠT
PO JAKO NIZKI CENI
Imamo Ohio črno in belo, grozdje najboljše kvalitete. Prepričajte se o nizkih cenah.
V. Godina & J. Gorjanc
Waterloo Rd., vogal E. 167th St.
Zglasite se na 1312 E. 167th St.



HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Zelo me veseli, da te vidim, gospod, in tvoje slavne prijatelje," je rekel, potresaje roko gospodu Volodijovskemu. "Kakor bi zagledal brata! L a h k o mi verjameš, gospod, ker se ne znam hliniti. Res je, da si me grdo oplazil po buči, ali si me potem zopet postavil na noge, česar ti ne pozabim do smrti. Pred vsem ti povem, če ne bi bilo tebe, bi sedaj sedel v ječi. Bog daj, da bi se taki ljudje rodili na kamenju. Kdor misli drugače, ta je ničvrednež in naj me vrag vzame, če mu ne odtrgam ušes!"
"Miruj vendar, gospod!"
"V ogenj pojdem za tebe,- gospod, pa če bi imel poginiti! Naj se postavi, kdor ne verjame!"
Tu je začel gospod Andrej meriti oficirje z izzivajočim pogledom, toda nihče ni ugovarjal, ker so vsi ljubili in spoštovali gospoda Mihaela; le Zaglo-ba je dejal:
"Vnet vojak, k vragu ž njim! Zdi se mi, da te bom, gospod, močno vzljubil radi te danostvi do gospoda Mihaela, zakaj mene je treba šele vprašati, koliko je vreden."
"Več nego mi vsi," je dejal Kmitic s prirojeno gorečnostjo.
Potem se je ozrl na gospoda Skrzetuskega, na Zaglobo in je dodal:
"Oprostite, gospodje, ker nisem hotel nobenega žaliti, ker vem, da ste pošteni možje in veliki vitezi. . . Ne jezite se, ker si iz srca želim zaslužiti vaše prijateljstvo."
"Nič ne škodi," je rekel Jan Skrzetuski, "kar je v srcu, to je na jeziku."
"Daj da te objamem," je rekel gospod Zagloba.
"Tega mi ni treba dvakrat reči!"
In objela sta se. Potem za-kriči Kmitic:
"Danes se moramo napiti, ne more biti drugače!"
"Tega mi ni treba dvakrat reči," je odgovoril kakor odmev Zagloba.
"Izmuznemo se kmalu v orožarno, a za pijačo že poskrbim.''
Gospod Mihael je začel moč no vihati z brki.
"Ne bo se ti hotelo izmuzniti," si je mislil v duhu in gledal gospoda Kmitica, "čim zagledaš. kdo bo tam nocoj. . ."
In že je odpiral usta, da bi povedal Kmiticu, da je prispel v Kejdane gospod mečnik rosien-ski z Olenko, toda postalo mu je nekako medlo pri srcu, zato je izpremenil razgovor.
"Kje pa je tvoj prapor?" je vprašal.
"Tu. Gotov. Pri meni je bi! Harasimovič in mi prinesel kne-žev ukaz, da naj bodo opolnoči ljudje na konjih. Vprašal sem ga, če odrinemo vsi, a on mi je dejal, da ne. Ne razumem, kaj to pomeni. Nekateri oficirji imajo isti ukaz, a drugi ne. . . Toda tujezemska pehota je do bila vsaj isti ukaz."
"Morda pojde del vojske ponoči, drugi pa jutri," je deja) Jan Skrzetuski.
"Na vsak način se jaz tu z vami napijem, a prapor naj odrine sam. . . Saj v eni uri ga do hitim."
V tem trenotku je vstopil Ha rasimovič.
"Jasnovelmožni gospod praporščak olšanski," je vpil, klanja je se med vrati.	(
"Kaj? Ali gori? Jaz sem," je rekel Kmitic.
"H gospodu knezu, h gospodu knezu!"
"Takoj, samo preoblečem se! Dečko, kontuš in pas — takoj!"
Dečko mu je na migljaj podal obleko in nekoliko minut pozneje je odšel h knezu gospod Kmitic, oblečen kakor na svat-
bo. Kar žarelo je od njega, tako lep je bil. Imel je župan iz srebrne lame, sešit v zvezdnate gube, od katerih je prehajal ta blesk na vso postavo, in zapet pod vratom z velikim safirjem. Nato kontuš iz višnjevega bar-žuna, nato zelo dragocen bel pas, tako fin, da si ga lahko potegnil skozi prstan. Posrebrena sablja, posejana s safirji, mu je visela od pasa na svilnatih motvozih; za pas si je zataknil rit-mojstrksi buzdovan, da. bi označil dostojanstvo svoje osebe, čudovito je povzdignil ta kroj mladega viteza in težko bi bilo dobiti lepšega moža v tej neizmerni trumi, ki se je bila zbrala v Kejdanih.
Gospod Mihael je vzdihnil, zroč nanj. Ko pa je Kmitic izginil za vrati orožarne, je rekel Zaglobi:
"S takim človekom se ni kosati pri ženskah!"
"Vzemi mi samo trideset let,'" je rekel Zagloba.
Knez je bil tudi že opravljen, ko je vstopil Kmitic v spremstvu dveh Zamorcev f sobo. — Ostala sta sama.
"Bog ti daj zdravja, da si se požuril!" je rekel knez.
"Na uslugo vaše knežje milosti."
"In prapor!"
"Po povelju."
"Ali so to zanesljivi ljudje?"
"V ogenj, v pekel pojdejo."
"Torej dobro. Takih ljudi mi je treba, in takih, kakršen si ti, pripravljenih na vse. . . Vedno ponavljam, da se na nikogar bolj ne zanesem nego na tebe."
"Vaša knežja milost, jaz ne morem primerjati svojih zaslug z zaslugami starih vojakov, toda če odrinemo na sovražnika domovine, tedaj pri Bogu, da ne bom zadnji."
"Ne odrekam starim zaslug," je dejal knez, "dasi lahko pridejo take nevarnosti, tako težki časi, da tudi najzvestejši omagajo."
"Naj sramotno pogine oni, ki bi v nevarnosti zapustil vašo knežjo milost!"
Knez je bistro pogledal Kmitica :
"In ti. . . me ne zapustiš?"
Mladi vitez zardi.
"Vaša knežja milost! . . ."
"Kaj hočeš povedati?"
"Izpovedal sem se vaši knežji milosti vseh svojih grehov, in teh je taka množina, da se imam le očetovskemu srcu vaše knežje milosti zahvaliti za odpuščanje. Toda med vsemi temi grehi ni edino enega: nehvaležnosti.
"Niti verolomstva. Izpovedal si se pred menoj kot pred očetom, a jaz ti nisem le kot oče odpustil, temveč sem te vzljubil kot sina, katerega mi ni Bog dal, in mi je radi tega mnogokrat težko na svetu. Bodi mi prijatelj."
Po teh besedah proži knez roko, a mladi vitez jo nemudoma prime in pritisne na usta.
Oba sta molčala dolgo časa; kar upre knez svoje oči v Kmitica ni reče:
"Bilevičevna je tu!"
Kmitic pobledi in začne nerazumljivo stokati.
"Nalašč sem poslal ponjo, da bi bilo konec vajine nesloge. Videl jo boš takoj, ker je že nehala žalovati po starem očetu. Danes sem tudi govoril z gospodom mečnikom rosienskim, dasi mi je pri Bogu glava pokala od dela."
Kmitic se je prijel za glavo.
"S čim naj poplačam to vaši knežji milosti, s čim?"
"Razločno sem povedal gospodu mečniku, da je moja trdna volja, da se kmalu vzameta in da ti on ne dela ovir. Obenem sem mu tudi naročil, naj dekle polagoma pripravi na to. Saj
imamo čas. Od tebe je vse odvisno in jaz bom srečen, ako ti pride nagrada iz mojih .rok, in daj ti Bog dočakati še mnogo drugih, ker moraš priti še visoko. Grešil si, ker si mlad, toda pridobil si si že slavo na bojnem polju. . . in vsi mlajši so gotovi iti za teboj. Za Boga, ti moraš priti še visoko! Za tak rod, kakršen je tvoj, niso okrajne službe. . . Ali veš, da si ti sorodnik Kiškov, a iz Kiščanke sem se rodil jaz. . . Treba ti je le premoženja, za kar ti je že-nitev najboljše sredstvo. Vzemi si ono dekle, ki ti je prirastlo k srcu, in spominjaj se, kdo ti je daje."
"Vaša knežja milost, jaz še zblaznim! Moje življenje, moja kri pripada vam! Kaj naj storim, da se izkažem hvaležnega? Povejte, vaša knežja milost! Ukazite!"
"Plačaš mi dobroto za dobroto. . . Verjemi mi, zaupaj mi, da vse, karkoli delam, delam \ splošni blagor. Ne zapusti me, ko boš videl izdajstvo, ko boš videl, da me drugi zapuščajo, kadar prevlada zlo, kadar mene samega. . ."
Tu je knez naglo prenehal.
"Prisegam," reče navdušeno Kmitic, "in dajem častno besedo, da ostanem do zadnjega diha pri osebi vaše knežje milosti, mojega vojskovodje, očeta in dobrotnika."
Po teh besedah je pogledal Kmitic plamtečih oči kneza in se prestrašil izpremembe, ki je nastala na njegovem obrazu. Lice mu je bilo rdeče, žile na njem napete, kaplje znoja so stopile na njegovo visoko čelo, a oči so mu metale čuden blesk.
"Kaj je vaši knežji milosti?" je vprašal nemirno vitez.
"Nič, nič!"
Radizvil je vstal, stopil naglo h klečalniku, pograbil z njega križ ter začel govoriti z zamolklim glasom:
"Na ta kriš prisezi, da me do smrti ne zapustiš!"
Navzlic vsej pripravljenosti in navdušenju je Kmitic nekaj hipov osuplo gledal kneza.
"Na te rane Kristove. . . Prisezi! ... je silil hetman.
"Na te rane Kristove. . . Prisegam!" je rekel Kmitic ter položil prste na križ.
"Amen!" je dodal knez s svečanim glasom.
Odmev visoke sobe je nekje pod stropom ponovil "Amen" in nastal je dolg molk. Slišalo se je le dihanje mogočnih Radzivilo-vih prsi. Kmitic ni odmaknil od hetmana svojega osuplega pogleda.
"Sedaj si že moj. . ." je rekel naposled knez.
"Vedno sem pripadal vaši knežji milosti," je odgovoril hitro mladi vitez, "toda vaša milost naj mi izvoli povedati in pojasniti, kaj se godi? Čemu je vaša knežja milost dvomila o tem? Ali grozi kaj vaši visoki osebi? Ali se je odkrila kaka izdaja, kako zahrbtno dejanje?"
"Bliža se čas preizkušnje," je rekel mračno knez, " a kar se tiče mojih sovražnikov, ali ne veš, da me hočejo gospod Gosi-evski, gospod Judicki in gospod vojvoda vitebski pogrezniti na dno prepada? Tako je! Sovražnik mojega doma se dviga, širi se izdaja in groze javni porazi. Zato pravim: bliža se čas preizkušnje. . ."
Kmitic je umolknil, toda zadnje knezove besede niso razpršile teme, ki je zakrivala njegovo misel, in zaman se je izpra-šaval, kaj utegne vtem hipu groziti mogočnemu Radzivilu. Saj je vendar stal na čelu mogočnejši vojski, nego kdaj poprej. V Kejdaniš samih in okolic ije stalo toliko vojske, da bi bila imela vojna, če bi bil imel knez podobno moč, preden je krenil proti šklovu, brezdvomno drugačen izid.
Gosievski in Judicki sta mu bil zares nenaklonjena, toda oba je imel v svojih rokah in p o d stražo, a kar se tiče vojvoda vi-tebskega, je bil preveč pošten človek, preveč državljan, da bi se bilo bati na predvečer vojne
od njegovih strani kakih ovir in spletk.
"Bog ve, da ničesar ne razumem!" je zakričal Kmitic, ki sploh ni znal skrivati svojih misli.
"še danes boš vse razumel,'' je odgovoril mirno Radzivil. "Sedaj pa pojdiva v dvorano."
In prijel je pod pazduho mladega polkovnika ter krenil ž njim proti vratom.
Prehodila sta nekoliko sob. Oddaleč iz ogromne dvorane so prihajali glasovi glasbe, katero je vodil Francoz, ki ga je nalašč pripeljal knez Bohuslav. Svira-li so ravno manuet, ki so ga ta-čas plesali na francoskem dvoru. Knez Radzivil se je ustavil in poslušal. "Bog daj," je rekel čez hip, "da bi vsi ti gostje, ki jih sprejemam pod svojo streho, ne prestopili jutri k mojim sovražnikom."
"Jasni knez," je odgovoril vitez Kmitic, "upam, da ni med njimi švedskih pripadnikov."
Radzivil- se zdrzne in naglo ustavi.
"Kaj hočeš s tem povedati?"
"Nič, jasni knez, samo to, da se tam vesele vrli vojaki."
"Pojdiva. ..čas pokaže in Bog bo sodil, kdo je vrl. . .Pojdiva."
Pri vratih je stalo dvanajst pažev, krasnih dečkov, opravljenih v baržun in s perjem. Ko so ugledali kneza, so se razporedili v dve vrsti, knez se jim je približal in vprašal:
"Ali je njena knežja milost že prišla v dvorano?"
"Da, jasni knez!" so odgovorili dečki.
"In gospoda poslanca?"
"Tudi."
"Odpri!"
Obe krili vrat sta se odprli, kakor bi mignil, potok svetlobe se je razlil skozi nje in osvetil ogromno postavo hetmana, ki je s Kmiticem in paži stopil na oder, kjer so bili pripravljeni sedeži za odličnejše goste.
V dvorani je nastalo takoj gibanje, vse oči so se obrnile v kneza, potem pa se je izvil iz stoterih viteških prsi en vzklik:
"živel Radzivil! živel! Hetman nad hetmani!"
Knez se je priklanjal, potem pa začel pozdravljati na odru zbrane goste, ki so se koj dvig-nli, čim je vstopil. Med zname-nitejšimi sta bila razen same kneginje oba švedska poslanca, poslanec moskovski, gospod vojvoda vendenski, škof Parčevski, duhovnik Bialozor, gospod Ko-morovski, gospod Miežejevski, gospod Hlebovič, svak hetma-nov, mladi Pac, polkovnik Ganc-hoff, polkovnik Mirski, Weisen-hoff, poslanec kneza kurland-skega in nekoliko gospa iz knegi-njinega spremstva.
Gospod hetman je pozdravil najprej, kakor se spodobi gospodarju, poslance, s katerimi je iz-pregovoril par ljubeznivih besed, potem je pozdravil ostale; naposled je sedel na naslanjač s hermelinovim baldahinom in se ozrl po dvorani, ki je še odmevala od vzklikov.
Kmitic, ki je bil skrit za baldahinom, je ravnotako zrl na trume. Njegov pogled je skakal z obraza na obraz, iščoč med njimi ljubljenih potez one, katera je v tem trenotku zajemala vso dušo in srce vrlega viteza. Srce mu je tolklo kakor kladivo.
"Ona je tu! Za hip jo uzrem, izpregovorimo ž njo! . . ." si je ponavljal v mislih. In iskal je, iskal čimdalje bolj hrepeneče!, čimdalje bolj nemirno. Evo, tam, med peresi pahljače so se videle nekake črne obrvi, belo čelo in jasni lasje. To je ona!
Kmitic zadržuje sapo, kakor bi se bal, da ne bi splašil prikazni, toda med tem se peresa premaknejo, obraz se pokaže — ne! To ni Olenka, to ni ona, mila, na j milejša! Pogled mu hiti dalje, objema ljubke postave, se plazi po peresih, po obrazih kot


a
Pripravljen za univerzo —kamor je namenjen
iz -Vzroka, Ker je neKdo znal, KaKp -te hrani denar
Cleveland 'Stmt
BANKA V VSAKI SOSEŠČINI
g
t
1
Travel via Lake Erie
to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points
1ET THE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing - night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried.
Cleveland-Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Fare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland—Port Stanley, Canadian Division
Steamer leaves Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a. m. Returning.
leaves there 4:30 p. m., arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6ih.
Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Kate $4.50 and up

i
Wriu for fmfoldtr and Auto Map. 1 Ask for dtlails on C & B Lint ft» Triangli. Circh and AU Expinsi Tours, also 1930 Cruist do Luxi la P» Chicago via Saull Sli. Marie. J
cvetke razcvetelih in se vsak hip zmoti. Ne, ona ni in ni. šele naposled se je v globini dvorane poleg zavese pri oknu zamajalo nekaj belega in vitezu se je tedaj stemnilo pred očmi — to je Olenka, to je ona mila, najmilej-ša. . .
Godba začne iznova igrati,
! trume prehajajo, dame se kre-čejo, nališpani kavalirji se ogledujejo, on pa je gluh in slep, nič ne vidi, le nanjo zre in jo gleda tako hrepeneče, kot bi jo videl prvikrat. Saj to ni ona Olenka iz Vodotk, nego neka druga.
(Dalje prihodnjič.)
Albert Stefancic-a
ki je umrl 30. septembra, 1928 v mladosti 13 let in 9 mesecev, IN NJEGOVEGA OČETA
Anton Stefancic-a
ki je umrl 30. septembra, 1925
L
Že leta dva Te zemlja krije in poleg očeta Tvoj'ga spiš, vajina trupla že trohnita, tolažbe meni najti ni.
Solza pada že nešteta, tužno bije mi srce, smrt pobrala draga bitja, a v srcu mojem še žive.
Žalujoča
Imela sem vaju vedno rada, ohranim vaju v dnu srca, in čakajoč v sladki nadi, da skup se snidemo enkrat.
In večni Stvarnik vama naj plačilo svoje zdaj deli, v raju svetem zarja milo
na veke vama naj blesti.
Mary Stefancic-Vidmar.
J
m ®
m
Kdor želi imeti v kleti fino kapljico, naj pride k meni po fino ohijsko grozdje in naj- ^ boljši mošt. Pri meni dobite fino blago, @ dobro postrežbo in jako nizjce cene.	®
Se priporočam za obila naročila.	^
JOS. PETR1CH 1
17406 Grovewood Ave. KEnmore 2706 <§)

Grozdje - mošt
Cenjenim rojakom naznanjam, da bom letos lahko postregel vsem z sladkim grozdjem in moštom. Grozdje je fino, črno In belo ter boste Iz njega stisnili najboljšo kapljico. Ako pa želite mošt, vam bom pa tudi z istim lahko postregel. Kateri pa želi, da se mu grozdje stisne, imam dobro prešo za prešanje.
Priporočam se za obila naročila.
Anton Baraga
637 E. 152d St.	EDdy 3658-R
ali pa se zglasite na 15612 Saranae Road