B ttwM>- IMMK i HM I )w»ti IM. II Irto. »Hw«sh| Narod" vaMa M Mitti a Auti* Ograko; u NeaOjo: 2ftiS° """^ "^ • Kf?~ I«*0**™!**! . • . K4O- &r&. : ; ;: : }lz I «• ****> * « ^ anie: ■a ocmc . . . . • 3 — | cdo leto naprej .... K 48 - Vprafanjem glede Imentov te naj priloži za odgovor dopbniea aH znamka. Ipfifamn (•podat, đvorttce levo*. Kultova mUmm ŠL S, ta>Uf*ei *t ti. ■Jfcaia vuk 4aa sv**j* htiitN «*f*M* u »rau*!**. [verati te mtnnajo no por»W|ei^ii prostoru I rt ilcer: 1 mm visok, ter M«m Urok prottor:enkrat po UvIil. d/akrat po 11 vta.. trikrat po 10 v. P»*aoo (ćuk prostor) 33 vin., t*rte i« zahvale (aaak proalor) 2) vio. Pri rečjih InseadNh oo dogovoru. Jeti iiveeaiki atj s#ilfe|9 ■iroćj.*> teJi* ^r *)• •ikM»l«l. ~9JM Ka stao pbaeae aarežke brez psalalrt 4 e uri a k ae anreao aik*fc*r ezirtf. ltHvotaa ttikant*1 totalo* *t. «5. # .Slovenski Narod* velja w Lfnblfamft dostavljen na dom ali. £e se hodi ponj : odo leto oaprej . . . . K 32-— I Četrt leta „ .....o— pol leta...... 16-— I na mesec „ ..... 2*70 Pasa ti sina iteirilki valja 14 vinariev Dopisi naj se frenkirajo. Rokopisi se ae vrača ja, fjftolitro: Kaaflov* mila« sL S (v L nadstr. levo\ te I a Ion št, 94« Za mir in za kruh. V največjem industrijskem centru monarhije, na Dtmaju in v okolici, so iz-bruhnile velike stavke. Kako se bo razvilo to gibanje in v katerem obsegu se lazširi po ostalih deželah. se v trenutku še ne da reci. Položaj je vsekakor skraj-no resen: kriza, v kateri živimo, je postala neznosna. Je to k ri z a politike tn prehrane. Nedavno še je neki dunajski vse-cemški odbor objavi! oklic, v katerem pozi vi ja nemški narod, da naj neomajno vztraja pri svoji zahtevi po »nemškem«, t. j. aneksijonističnem miru, ćeš, naše orožje je zma d 1 o č b a kruh in mir. Lt r svobodi In kot lastni gospodar)! eodemo našemu Oovcku omogočfli, da bo v miru ultval | svoi lastni dsčevni m tantal kn*. i Dajte vsem pravico! Dajte ljudstvu, kar mu grc, dajte narodu, kar mu pri-tiče in sveti mir bo kmalu na vsem svetu triumfiral nad sovrjštvom in nasiljem! __________ Nin. predsednik o mirovnem vprašanju. Dunaj* 17. januvarja. Danes je pričcl proračunski odsek državnoga zb ra zo-pet s svojimi sejami ter je sklenil. da vzame v pretres po^lavje »prispevki k skurnim žadevam«. Sprejel je nemško-radikalni prec'Iog, ki pozivlja vlado, da naj ukrene, da se d e 1 e g a c i j s k i o d-s c k takoj ses*ane Poslanec dr. B e n k o v i 2 je imenom Jugoslovaniv in Ceškep:a Sva^a vprašal ministrskega pre'sednika, ali je vlada pripravljena vplivati na skupno vlado v tem zmislu. da se ne o:e£koči sklen miru: l.> zaneksijski.ti i nacrt i centralnih vlasti, roseb.io ne z ovi-ranjem proste snmoo ?ločbe n*»rodov na Poljskem. Litov .kem in v Ru Mi; 2.) z izgovarjan;em na ustavno pot jrlcc'e somoodločbe narodov Avstro-Ogrske, kaf:or ie to s*oril z-inpnji inni-ster dne 22. decembra 1°17: 3.) z ćo-Rodki kakor n. rr. ton ner^'ke^a delegata generala Hc^^anna dre 12. j?nu-varja nasproti rurki c'elepriciji. Slc'njič želi pojasnila, ali sir^tra v!?-'a in skupna vlada izpvo o vc?r:th ciliih. Katror s*a ;o podala L I o y d Geor.c:e in \V i 1 -son za pripravne za pogaja-nja o splošncm miru. Poslanec dr. Lovro Po?:aČnik je vpraša! vlado.a!i hoče pri rešenju ar-madnega vpra^anja zavzeti stališče. da se ima resiti na podlagi samo-odločbe vseh narodov in ustanoviti samostoj ne narodne ar-m a d e. Min. predsednik dr. vitez S e i d 1 e r Je naznarriS rre^svem, c*a ^r1 to veri na vprašarje Klcr'e armadnTh znc'cv v plenumu po^hnske zborn?ce ter |e ra to v sporazumu z zunanjim mi-nstrem dal pojasnila o stanju po?ra-janj v Brestu Litovskem. Iz-vajal je: Oficijalna poročila c. kr. brzojavne-ga korespondenčneTa ura da. ki javnost neprestano informirajo o poteku poga-ianj v Brestu Litovskem. dat?io podrobno orijentacijo o stanju pop:a;anj. Kakor ;o posneti iz zadnjih objav, so si v Bre-stuLitovskem se pogajajoče stranke edi-nc, da £re za sklep separatne^a miru z Rtrijo ln da se vr^e razgovori na oni podJagi. ki je podana v odgovoru centralnih držav na pre4!o*re niske vlade z dne 25. decembra. Po^aiinh ?e vrše deloma z delegaciji vlaie Ijudrkih komisarjev, kakor tuđi z uVra.'h^ko delegacijo, deloma v rlen-rnih vc!"h. de-lorna potom pogaianj od de'eTaci?e do c'e'egacije, kakor tuđi v kom?r"t3?i. Bistveni pomen ima;o po^ Hnia one komirije, ki se bavi z uret'itvijo takozvanih političnih in teritorijalnih vprašanj v razm *r;u med Avstrc-Ogrsko in Nemjijo na eni strani ter Ru^ijo na druc:i strani. Pogn;?nja te komisije se nah"j:i]o sed^j v stadiju formulacije obojestranske-ga stališe a. Pri tem je r-rI"Jo že do take razbistritve v naziraniih, da je be-Icžiti napram stanju pogajanj dne 27. decembra odločilen napredek. Na drusi strani izhaja U komunikejev, đa izjave glede obojestranskih naziranj še nikakor ne dajo spoznati crte, na kateri naj bi se od obeh strani z cnako resnostjo zaželjeni sporazum iz-vršil. T e ž k o č e, ki jih ie tekom pogajanj še premagati, se ne smelo podce-njevati. Vse stremljenje ministra za zu-nanje zadeve je naperjeno na to, da priđe v zmislu stali§ča, katero ie v mirovnem vprašanta veđno zavzemal in javno zastopal, do sporazuma, ki temelji na programu mini brez aneksi) in k o n t r ib u c i J ter obenem, ne da bi krtu načela nasprotne stranke varale lastne interese. Zunanii ininister iza-ipanjem gleda tmdaljni razvoj poga-ianjternedvomLdasebo posrećilo I pocafrrria zadovoljlvo končatl ter zagotoviti razvoj prijateljsko-sosed-nih odnošajev napram našim vzhodnim sosedom za nadaljno bodočnost, Kon-čno je pripomnil ministrski predsednik: Samo ob sebi umevno je, da bom takoj zopet poročal državnemu zboru, kakor hitro bom iznova preiel poročila. V tem trenutku hočem dati samo izraza želji, da bi mi bilo skoraj dano, da državnemu zboru poročnm še ugodnejše, kakor danes. Poslanec dr. A d 1 e r: Nn vprašanju prestiža se mir ne sme razbiti. Će ljudstvo izgubi nado na mir in če nima kaj jesti, potem nima nić već izdubiti. V Brestu Litovskem moraio sodelo-v a t i narodi A v s t r i j e, če ne in persona, vsaj v čutu odgovornosti ta-rrošnjih me^etarjev. Parlament bi moral biti permanenten. Rožljanje s sab-lio (H ,"'mann) mora vsakega razburiti. S^cinlna demokracija je za svnbodo Polaske in eventualno tuđi za pridru^e-nje Kralcova na Varšav^o, a ne narobe. Vr-?ka rtan";>ina v kaki dežcH ne more n^finoviti lar+ie države. To ne odvisi s'imo od nje. Sij noben narod ne more o svrii tiso^'i O(:loča*i brez ozira na one. ki ž rTm sku-aj žive. Grof Czernin nam i je v Evropi prcrkrbel res^ekt Nato je govoril dr. Benkovič: Odcrovor ministrskesa predsednika na na'e vprnšanje nas ni presenetil; od te nezmožne v!ade ni nič več pričako-vnf!: ta o^irovor je Ie parafraza o f i c i j e In i h p o r o č i 1. Parlament ?e rrora zavedati s\o& dolfrjo^ti In zari icvati, da se permanentno informira o poteku posrajanj. V Nemčiji zboruje g'avni odbor permanentno, mi pa se moramo boriti za skHcanje zbornice in fele pozivati vTado. da priđe v odsek. N?tt! preostala Ie, šteti na gumbih suknje, ali borno jutri imeli mir ali ne. To je za parlament najmanje nedostojno. V Brectu Litovskem morajo sedeti z a s t o n n i k i narodov. katere je n r Vi sovjet t;a k?:ca!, zraven dinloma-tov in genrralov. To moramo zahtevati, Icr mir je ogrožen radi tega, ker so naSI z-.^tonniki iz s^rejetega mi-rovne?:a programa napravili farso. Ljii'-stvo ne želi lavorik za diplomate in k^ke gcnernle. ammk dobre ga miru. Ta ra je na po 'lagi. katero je Czernin ?e sprejel na ru^ko ponudbo, to je brez aneksij in kontribucij ter s snmood-ločbo narodov. Zastonnikom centi a1nih držav mnnjka odkritosti ,jri po-rnjanjih. Kni pomagajo srovorice o aneksiji fJc!ov Poljske v Nemčiji? Nemškl Prc(?Tncrj jr|ecTc snmo^ 'očbe narodov v PoHski ne ocfgov?rja:o načelu ^brez ancfccij«; te narode se hoče. če že ne noTiti ~no. pa v°nj gospodarsko d o d -jarmiti. Todn avstrij^ki narodi tega ne bodo trnci!, dr» bi se vojna za prikri te anr'-^;on?^*TČ"e namene Ie eno minuto po '^i'evafa ali da bi taki predlogi ogrožali mir. Del rusJcih prec'logov tvori s a m o -odločba narodov. StaH^če grofa C z e r n i n a pomenia, da o d k I a n j a za avstriiske narode samoodločbo. Kajti ro n-»kazanem u^tavnem potu je ne bo-do nikdar dosegli Tuđi nasprotuje bist-vu tega nijela. ('i en narod soodloča tu/?i o usodi dru^i- narodov, kakor nam m'a ustava rred^isuje. Hočemo ali no-Čemo. tuđi r^i Juc:os!ovani smo objekt mirovnih pogajanj. Vojna se je ple la za Trst, Goriško, ćelo del Kranske, Dalmacilo. Bosno, Hercegovino; zato se bo o teh vpraSanjih tuđi na mirovnem kongresu razpravljalo. Jugoslovansko vprašanje je postalo eminentno mednarodno vpra-$ a n j e. Čemu vlada ne odgovori na vpra-šanje, ali hoče mirovno izjavo Lkrvda Oeorgea in Wilsona sprsjeti kot pođla-go za pogajanja o splošnem miru? Za-htevamo odgovor na to vpraSa-nje. Te izjavi garantirata obstoj naSe države, če je pravična narodom. Jngoslovanski narod stoti kot en mož za imSo deklaracijo; če se U ne nstreže na mirovnem kongresu* rcSfla se bode pomele pod ne ugodni mi razmerami. Jugostovanska ideja Jc pognala globoke korenine; n i h č e J e večnczatrcToni oa$ maksbmataL ampak minimalni program. Nič ne de, da posamezne od vlade odvisne stranke smatrajo deklaricijo kot nekak maksimalni program: vihar Ijudske^a ogorčenja jih bo pomedel, in nobena vlada jim ne more pcmoči, ker J u g o -slovanski narod je zrel! Končno se je govornik pečal s prehrano južnih dežel, z novimi rekvrizici-jami na Stajerskem. Omenjal je uboi v Ferminu in naprtil vladi, posebno šta-jerskemu namestniku odgovornost za uboj v Forminu. Aneliral je navzočega ministra generala Hoferja, naj ustavi samovoljne rekvizicije žita na Spodnjern Štajerskem. Tuđi poslanec Zenker je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom ministr-ske?:a predsednika in se pritoževal nad rožljanjem z sabljo v Brestu Litovskem. V popoldanskem nadaljevanju seje je govoril poslanec dr. Pogačnik o prehani in rekvizicijah. /UGC3LOVANSKI KLUB IN MIROVNO VPRASANJE. Duna", 17. januvrarja. Jugoslo-v a n s k i klub ima v ponedeljek 21. januvarja ob 5. uri popolćlne važno ' Klubovo sejo, v kateri se določi siner debate za plenarno sejo prihod-njega dne. Ker bo dne 22. januvarja začetkom sele glasovanje o tem, ali se otvori debata o dogodkih v Brestu Litovskem ali ne, je navzočnost vseh poslancev Jugoslovan-skega kluba že v ponedeljek nujno potrebna. — Jugoslbvanski klub. — Načelnik- —_^—__ j Stališče avstriiske diplomacije v mirovnem vprašanju. m Dunaj, 18. januvarja. C. kr. kor. urad razširja izjavo ^rofa Czernina: »Jamčim, da se (separatni) mir ne bo iz-jalovil vs'ed naših osvojevalnih name-nov.« Ta izjava vzbuja v političnih kro-gih veliko senzacijo. Splošno se io smatra za apel na nemško diplomacijo in kot na^oved, da je avstrijski državnik poobla; jen, če bi ne bilo drugega izhoda, nastopiti tuđi samostojno. Položa'j v katerem se nahaja grof Czernin, je skrajno t e ž a v e n. Diterence ne ob-stojajo Ie glede skupnega na.stopa napram boljševikom, oziroma mirovnim pogojem, temveč so tuđi n o t r a n j e. Kakor so že poročali listi iz Berolina, je nastal v zadnjem času preobrat v »lemškem naziranju glede na poljsko vprašanj e. Nemčija ie svoj čas pristala na tkzv. avstro - poljsko re-šitev, računajoč na paralelno pri-dobitev Kuronske in Litve. V zadnjih kritičnih dneh pa ie v Berolinu prevladalo mnenje, da se mora ves nacrt revidirati. Galicija nai ostane pri Avstriji, kongresna Poljska pa naj se konstituira kot omejeno avtonomna država, ki naj bo zve-zana tako z Nemčijo kakor z Avstrijo povojaški in gospodarski konvenciji. Ta berolinski nacrt si v dunaj-skih krogih ni pridobil nobenih simpatij in otežkoča solidarno postopanje av-strijske in nemške diplomacije v Brestu Litovskem. Brcst Litovsk, 17. januar ja. Zastop-nik c. kr. koresp. urada je imel danes razgovor z zunanjim ministrom grofom Czerninom o stanju mirovnih pogajanj. Grof Czernin ie pri tem izjavil to - Ie: Pogajanj a z zastopniki vlad v Pe-trogradu in Kijevu so v polnem teku. Potek pogajanj je seveda doltrotrajen in tečaven. Jamčim pa Jn obiju b 1 j a m, da se z naše strani mir ne bo razbil ob zavojevalnih namenih. Ne vzamem nazaj nobene besede o tem, kar sem postavi] kot mirovni prosram monarhije hi za kar $em se zavzemal. Mi nočemo ničesar od Rusife, niti p r e-pustitve ozcmclj, niti vojnih odškodnin. Mi hoCemo sparno prijateljsko sosedno razmerje, temeljene na varnih podlarah, ki bo trajno in zgra-jeno na obojestranskenr zaupanju. PrattMif t JoTffilr hfttT. Mirovni manifest nemške avstrijske socijalne demokracije. Resnost položaja, ki je nastal vstetf vedno hujsega pomanjkanja živil in vsled •tališča centralnih držav v mirovnem vpra. ftanju osvetljuje manifest nemške sod. Jatnodemokratlčne stranke, objavljen 15. t. m. Ta manifest pravi: Tcžkoče v prehrani so vzbudile v naj-*ir5jh delavskih krogih največje vznemlr« je nje. Naši opominl, naša svarila so bila z»-stenj. Oblasti ne morejo več zadostlti upra. v*čenim željam delavstva* Imamo premalo moke. Za velikopotezne reforme Je prepoz-no. Danes pomaga Ie eno: svetovnl mir, ki je predpogoj, da se razmere zboljšajo. Ko je ultimatum Avstro - Ogrske Srbiji pcvzročil svetovno vojno, so nam rekli, da se borimo Izključno Ie za obrambo domo. vme. Vedno iznova so nam vlastodrže! za. trjevali. da so pripravljeni s.^lenitl mir spo* razum ljenja in ne nasilja, mir brez osvoji, tev, če se sovražnlk odreče osvojltvam. Milijoni so vzdržaH, prepričani da nas sli: Ie osvaja Ina strast sovražnikov k nadalje, vanju vojne. Konečno je ruska revolucija odstranila ovlre za mirovna uogaj-mja, Nćrodl so pričeli upatl, da bo nam mir z Rusijo prinesel tuđi sploinl mir z ostallml nasprotniki. Sedaj pa izvemo, da 90 po ga-Janja v Brestu Litovskem ogrožena. 8 ka„ tero drugo vlado naj pridemo do miru, ako ga ne moremo skleniti niti z rusko delavske vlado, kl je med vseml miru najbotj po. trebna In najbolj voljna? Rusija od nas nm zahteva ničesar, niti pedl avatrljakega* nemškega, turikega, bolgarskega ozemfja. Pripravljena je izpraznlti zasedene pokrajine. Ako res ničesar drugega nećemo, nego braniti svojo In svollh zavezn I kov zemljo, potem lahko sklenemo mir z Rusijo io danes. In vendar so pogajanja v Breetu Llv tovskem zadela na velike težkoče. RualJ« ne Ie da od nas nlče^^r ne zahteva, ona se odreka ćelo vellkemu delu svoje posestl. Poljski, Litvi In Kuronskl. Zahteva Is, da naj narodi Poljske, Litve In Kurcnake sa. ml odločajo o svoji bodočnostl. Zdl pa Ae, da hočejo centralne države, da naj bi odlo-čeval Ie razred gotpodov, ne meičanl tu kmetje in delavci, temveč Ie aristokracija teh dežel In sieer pod oblastJo tujega oroS-ja! Proti temu se Rusi upi rajo. Ako se raz_ bije mir na tem spornom vprašanju, potem bi morali nadaljevatl vojno proti Rusiji Ie za to, da bi na Polja kem, v Litvi, na Kuron. skem ne odločalo o usodi teh dežel ljudstvo, temVeč razred gospodov, od katerega prićakujejo gospodujoči razredi Nemčije In Avstro - Ogrske. da bo zvezal Poljsko v personalni uniji z Avstrijo, Kuronsko In Litvo pa pridruži Prusljl. Morali bi tore} nadaljevati vojno za to, da postane av. strijskl cesar poljski kralj In da bt pruski kralj gospodarsko In politično razpolagal a Kuronsko In Litvo. AH naj ljudstvo nada. Ijuje boj, da Nemčlja In Avstrija raži i rit« svojo oblast nad sovražnlrnl deželaml? Poznamo bedo, razpo lože nje In voljo ljudskih mas v Avstriji. Pred vso javnostjo Iz javljamo, da nadaljevanje vojne v take svrhe nasprotuje volj' avstrijsklh narodov. Qo_ spoduječi razredi Avstro . Ogrske naj vodo, kaj bi mislilo delavstvo o podaljSanju vojne za take svrhe in da edino nje zadene odgovornost in nevarnost. Pozlvljamo Vas delavce in delavke, da se z nami borite za čim skorajino končanje vojne, za mir brez odkrltih ali prlkrltfn oevojitev, za mir na temelju nepotvorjenega prava samoodločbe narodov! Stavke radi pomanjkaBja Brane. Dne 14. januarja ob Vi8. zjutraj je »-pustilo delavstvo Daimlerjevih motornih tovaren v Dunajskem Novem mestu delo, da protestira proti skrčenju množine moke. Delavstvo se je zbralo na dvorišču tovarne in zaupniki so odšli k obema ravnateljema, da intervenirajo. Ravnatelja sta obljubila, da se bo eden izmed njih takoj odpeljal k prehranjevalnemu ministru, da mu sporoči zahteve delavstva. Delavci pa naj se vrne-jo na delo. Delavci so nato glasovali o tei ponudbi ter so soglasno odklonili, vrnlti se na delo, predno se jim ne dovoli nezmanj-šana množina moke. Delavstvo je odšlo nato pred rotovž, ter se jim je spotoma pridružilo delavstvo lokomotivne tovarne, to-varne za radijatorje, aeroplanske tovarne, municijske tovarne G. Rath in delavstvo ie L*rtitenw&rta. Zaupniki vseh teh tovaren so šli pred župana, kl se je dal telefonično zre-zati z namestništvom, da dobi do voljen je, I da vsaj še 2a ta teden sme Izdati neskraj^ 5ano množino moke. Ntmestništvo tega do-voljenfa ni hotelo dati. Zato se Ie župai obrnil do prehranievalnega ministra, kl tud! ni hotel dovoli ti po pol ne množine moke, pa£ pa se ie izrazil pripravljene««, sprejeti dne 15. Januarja deputacijo de* lavcev in podjetnikov. Popoldne so imeli delavci rborovanje, na katerem so sklenilf, da ne prično t, delom, predno se deputacija ne vme z Dunaja. Povodom demonstracije Je priSIo đo mtnjSih ribak. V Tornitxu so ostavili vsi delavci delo. V Stran 2. ^^^^^ ______ .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. januarja 1918. _________________________^__________15- stev. ktuklrchnn stavka Tečina delavcev, Inako tuđi v tovarnah v Triesting-Jh a I n. V torek so obtekali ra^tojrotkf fn-liistrije v Dunajskem Novera mestu pod Vodstvom poslanca Rennerja prehranje\al-icga ministra, ki ifm je slikal razmere v prehrani ter obljnbil. da bo poslal v sredo tastopnike prehranjevalnega u rada v Du-aajsko Novo mesto. da če mogočc odpomo-rt stiski. Na Dontju ' okraju Ftvoriten itoje mdone vse tovame. V delavskem do-mu so se vršila posvetovanja. Tuđi v Ottakrlngu so v*e tovarnc ustavile &elo. VFIoridsdorfu in Stidlavn |e delo tndi ustavljenn. V Simmeringn mlruiejo delavci ielezniških popravilnic tnako v Brifitenau, Marjaretnu, ft i t z i n g u, Rudolishcimu. H e r -palsu in D č b I i n * u. V okraju Landstrasse te prišlo do demostracfj. Većina tovaren je že d opol dne ostavila delo. Zvećer se ie vršilo v Dreherjevi dvo-fanj zborovanje. katerega se je udeležilo kakih 10.000 ljudi Po zborovanju \e prišlo do velikanskih demonstracij. Uudstvo je zaprlo ceste, da je bil tramvajski promet ustav! jen. Iz Flo-rlsdorfa so nameravali delavci korakat! v me sto. kar pa je policija preprevila. Tuđi v favoritnu je prišlo do velikih demonstracij ter je ljudstvo razbilo mnoso izložb. Vslcd tesa so tsc prodaialnc v tem okra-!■ z a p r t e. Policija je morala tndi tu na-Stopiti. da je razgnala mase. Kljub temu je priSd del demonstrantov na Rins do opere. V Danaiskem Nov em mestn »e ie vršilo dne 16. Januarja zborovanje z.i-■pnikoir. na katerem je zastoprtfk u rad a za ljudsko prehrano polkovnik VVallerstorfer poroćal o preskrbi z moko. Vsj j;ovorriki 90 soslasno izjaviti, da skrajSanje količine »oke ne tera odločilne vloge. Zatrpnfki frem-9enbtattc be1ežifi vest da se pripravlja kriza v vladi Seidler. Zlasti ▼rtmia pozornost stafi?če »Fremdenblatta*. ker velja ta list ra organ zunanje^a urada. Na eni strani se zatrjuje, da izierava co-»posk:« rbornica ministrskejta predsednika Seidlerfa. »F r e m d e n b 1 a t U (!) pHe: NareMČani smo nbljub. Prazni pena }e bflo vse. kar se ie do dane* oMiub-Ualo. Na jasnem si moremo Wti. da odloča ▼ prvi vrsti zaupanje o nas*em stališu na-pram vladi. Vlada ministrskejra predsednika Seidlerja pa fe priSla sedai tako daleč. da iz listnf f a nt more storiti ni-iesar in da jo je treba * silo Bftvafatf k sklepom. Todi dunaiskl občinski svet •e Je bavil t zadevo skrčenja količine moke. Po daljsi debati Je . ja-nuarja ob 10. dopoldne je v Gradcu sklica-no zborovanje socijalnih dunokrarov s tem - Ie dnevnim redom: Nacijonallstlćni ali socijalni mirovni cilii? Ciovorila bostd drž. prslanca Pon?ratz in Rese!. Iz Prase poročajn 17. ianu^rja: Canes se je zslasilo p»1 namestnikit nekako S^člensko delavsko odposlanstvo iz Pra«e in okolice Odposlanstvo si vodili socijalno -demokratični in narodno -socijalni državni posla 11 ci. ki .so zdhteval; v imenu delavstva skoraj-^nji sklep miru i»j uresničenje načela surao-n^fočbe narodov ter protestira!1' r>roti vsa-kemu zavlačevanju mirovnih pogajanj. Od-poslanstvc se je pritožilo tuđi radi skrCenla knli^ine moke ter je spravilo na razgovor tildi druKa aprovi^acijska vprašanja. Na-mestnlk ie na^la^al. da stori zlasti ctsar \-se, da doseže ćim prejSnji sklep miru. Na-jj!a§al je tuđi. da se zunanji mintster «rof Czernin trudi na vso moč. pospesiti sick-p mini in da je pač tipaii. da bo »koraj konec vojne in trpljenja prebivalstva. Namestnik je obljubi!, da bo želie delavstva ^poročil na Dunai. Kikor poro^ajo dunalski večer-n i k i, si je da! c e s a r podrobno poro-čati o stavki in o položaju ter je naročil oblastim, da naj z vso energijo delujejo na to, da se izpolnijo žeHe delavstva elede i z-boljšanja prehrane. V Gradcu miruje delo v teh - Ie tovarnah: tovarna za vagone Weitzer, strojna tovarna v Aiidritzu. Felten & Guil-laume, Soprom. Styria. Puch. Cles, želez-ni5ka dela\rnica na kolodvoru čelernlce v Koflach. kurilnica m Južni feleznici. Grei-nitz. Riecks Sohne. D H. Poflak. monturno sVladi^če. usnjarna Steiner. klobučarna Pichler. Bensmann. Ludwig. klobićarn:: To-sip Pichler. Ortner. Wolff, Schr5ttner, Harp in delavnicn na dr^avnem kolodvoru. Dn včeraj opoldne je stavkalo v Gradcu nad 20.(100 delavcev in ddavk. Delavci v ti^kar-nah ir v tovarnah. ki izdelujejo rotacijski paDir, delajo. dn se ne ustavi izhajanje ća-*opisov. Tudt delavci r»ri transportu in iz-delavanju živfl ter delavci pri prometnih podvzetji!> ne stavkaio. Za \S. januaria ie bil ?kiican velik shc»d delavcev firme Weitzer. nadalje drue ^hod za delaveć firme Lapp. Berjmann itd.. tako da se no raznih graških okrajih vr*e r%6 10 doaoldne pa do 3. popoldne neprenehoma shodi. Več sto zaupnikov se je orzaniziralo kot nekako varnostni organ ter nosi rdečc pasove na rokavih s črnfm napisom S. D. P. Graskt občinski svet. oziroma njega predsedstvo Je poslalo prearanjevalntrnu uradu na Du-raju brzojavka v kateri opozarja na slabo prehrano mesta ter zahteva ureditev prehrane. Tuđi v Kapfenbergu. kjer je velfka delavnica za vojni materiji-I- so de-favd dnt 17. januarja ob 9. dopoldnc pri-čeli stavkati. Enako \* Bmcku in Diemlachu. V Brucku se je zbralo kakih 10.000 delavcev na zlavnem trgu. ki so demonstrirali za mir in zahtevafi i?;boljoslanec f. U e n b o -s;cn: Zahtevati moramo, da se da našemu parlamentu pravica soodl oče vati pri mirovnih podal natančno pojasnilo o stanju prehrane ter o prizade-vanju vlade, da bi dobila pomoč \t Nemcije in Oj^rske ter da bi iz Ogrske dobila vsaj one količine moke, ki so bile obljubljene že za lani, a nišo dospele, kakor je bilo pogodbene določeno. Odredba ministra za javno prehrano ukazuje enakomerno skrčenje količine moke, ki odnade na osebo za vso Avstrijo na polovico dose-danje množine. Količina kruha ostane ncprikra|?an?». Obcncin se mo£oče v enaki meri kakor lani porabiti za priir.es h krušni moki. Te^a primanjkljajn do zadnjega ć.>sa ni hilo niogoče nadomestiti i drugim i vrstami žita. Tuđi iz letine na Romun^kem ni bilo inocroče dobiti toliko, kakor se je pričakovalo in je prieakovati nadaljnih prispevkov iz Romuntje sele ko bo Dunavu, prosta ledu in ko bo koruza popol-nomr. posušena. Ker prispevek O^rske ne zadostuie r.u kritje potreb onih de-žel. ki se re morejo popolnoma prehraniti \z lastnih ralo?: in 50 torej navezane na dovoz od zunaj, je prišlo v rad-njein ča^n že v faznnS ^okrajinah do potrebe, da 5e količina moke skrći. Današnja odreckia urada za ljudsko prehrano ukazuje splošno in enakonierno skrčenje moke 2a pornho zz vse kon-sumente v vseh upravnih pokrajinah. To skrčenie se razteza pri onih, ki sami ne Dridelujejo samo na moko. katere količina se skici na polovico, dočim ostane množin? kruha ncizprenicnienn. Oni. ki ne nridelujeio sami, bodo torej' dobivali tedensko mno^iT>o 1150 gra-mo\" moke nasnroti nrei^niim 140U gramom. Tcžko delajoči konsumciiti dobe na teden 18^0 jramov nasproti prej-?iniim i1Of» erramom. V" obeh slučaiih ođ-n^de ?$Cl jrramov nasproti r»re.i err.mom na moko r,i\ kuho. Pridelo-valci bo^o smili odslei norabiti n;' te-dpn 1575 irramov nnsnro^i nrei^^'im ?5f>o srramom. kar od*rovana približno porabi nenridelovalcev. fttauS ? SrestR utintei. POPOLDANSKA SEJA Z DNE 15. JANUARJA. Dunaj, 17. januarja. (Kor. urad.) Iz Bresta Litovskesa. Seja komisije za Popoldansko sejo je državni tajnik von Kiihlmann otvoril $ temi izvajanji: Gospoda moja! Danes zjutraj smo končali razgovor o času zapu-stitve zasađenih pokrajin in smo morali 55 obžalovanjem konstatirati, da na nssprotni strani kljub temu, da so bili od nas navedeni vzroki popolnoma jasni iu odlocni, 11 i obstojulo razpoloženje na kakršenkoli način se ukloniti našim i z v a i a n i e m. Prčiti hoćemo k drugi točki, ki je v diskusiji ter se opira na spiošne politične temelje, pod katerimi naj se izvrši sar»:oodločba. Ola\*no vprašanje za odgovor o tem kompleksu bo, v^ koliko vpliva navzočnost čet v dotičnih P">kra?inal! slabo n^ svobodo glasovanja, oziroma volitve v merodajni zbor. Zavezniske deie«racije vodi popolnoma odkritosrcen namen ustvariti za glasovanje oziroma volitev čim većjo absolutno svobodo, v kolikor se to da spraviti v skiad z razmerami. To je, kakor izhaja iz narave stvari same. v velikem delu tuđi vojaško vprašanje. Okvir, v katerem se more vršiti diskusiia o tem ^T>rasanjn j e dar? od voiaških potreb, preko katerih mi ne moremo iti. Obe stališči. o kateri se more razpravljati sta tile: Gotovo število oboroženih in discipliniranih čet je potrebno za vzdr-zavanje javr.cga reda. Del sedaj vo-jaško organiziranih sil je potreben, da ohrani ekonomični promet dežele v teku. Mi s svoje strani borno podali obvezno obljubo, da te organizirane čete v pokrajini. tć> katero jrre, v no-benem oziru ne bodo nastopale politično in da ne smejo izvršiti nobenega političnega pritiska. S tega stališča za-stopamo brezpogojno nazor, da na-vzoćnost teh čet svobodi glasovanja na noben način ne more škodovati in da torej njih navzočnost nikakor ne o v i r a vrsitve s v o -bodnega glasovanja. Predsednik ruske delegacije se je izpočetka zopet bavil z \-praŠanjcm zapustitve zasedenih pokrajin . Na-sproti prošnji predsednika, da nal vendar govori o predmetu.zlasti o vpra a n j a . kdaj zapusti v o-jaštvo zasedene po krajine, česar pa do sedaj .^e n i m a. Drža\Tii tajnik von Kiihlmann ie odgovoril. da je stal pod \iiskom, da je to vprašanje vsled razmotrivanj v dopoldanski seji / a d o s t i pojašnjeno. Če temu ni tako. nima ni-česar proti temu. da predsednik ruske delegacije o tem vprašanju nadalje govori. Jamstva pa ne more prevzeti nobenega, da bi v času. ki priđe za glasovanje praktično v poštev. vojaski vzroki omogočili popoino zapustitev pokrajine. Za vsakesra je jasno, da tam ustanovitev nfcrodnega orožniSH-a, za kar so zavezniVi pnvsem prfnravljeni, ki bi prev^elo varstveno službo v teh Mirnih in nevamih r>okraiinari v ča^n, ko se naj prfnravi glasovanic. ne bo mo^očc iz^-esti taVo Donolnoma, da bi ne bilo treba vojaške zacrntovjtve reda. Minimalni program zaveznikov je Hl postavli« • sfcrtaBi odraalcai Mit* Jalke potrebej zavezrjlki pa so pripravljeni glede posameznih točk stopiti v diskusije. Slo bo za to, ali je po hazi-ranju predsednika ruske delegacije v okviru, podanem od zaveznikov, mo-Kočt glasovanje ali volitev, to je, ali je mojeoče ob navzocnosti te že definirane malenkosti e, organizirane vojne sile glasovanje ali volitev smatrati za svobođno in prosto vojaškega pritiska. G. Trockij je izjavi!, da na to vprašanje sedaj ne more odgovoriti tako, kakor bi bilo to za pogajanja praktićnega političnega po-m e n a in da je jasno, da bo moglo po-j^snenjc vseh ostalih sem spadajočih vpraSanj sele dati približno sliko, pod katerimi pogoji bi omenjeno glasovanje poteklo. Fredvsem se mora omejiti na to, da konstatira, da bi navzočnost oinenjenih organiziranih čet po ruskem naziranju zelo škodovala glasovanju. V ozki zvezi z ra\mokar obra\Tiavanim vprašanjem stoji povratek begun-c e v i n evakuiranih v zasedene pokrajine. Po njegovtm mnenju se more glasovanje vršiti Sele, ko se bodo be-pjunci in cvakuiranci po svoji većini zopet vniili v svojo domovino. Formulacija, kakor jo prinaša spis, izročen od avstro - o^rsko - nemške delesacije, se mu zdi pretesna. Državni tajnik dr. v. Kuhlman n se je izjavil pripravlicnega, da kratko-malo prizna, da naj imajo begunci pravico, vrniti se v svojo domovino, naloga upravnih oblasti oa je, da določijo, ali je glede teua solosnega načela postaviti kake izjemc in katere. Zato prosi predgovornika. da mu naj da na razoo-lago ruski vladi o tej za devi dostopni materijal, da se mu omogoci pregled. O. Trockij je izjavi 1, da ie k tenm pripravljen. POGAJANJA Z UKRAJINCI. Dunaj, 17. januarja. (Koresp. tir.) Iz Bresta Litovskega poročajo dne 17. jinuarja: V razgovoru, ki se je vršil danes na eni strani med avstro - o^r-sko in iiemško delegacijo ter na drugi strani z ukrajinsko delegacijo, se je uvodoma zbral uspdi dosedaj glede političnih vprašanj iz\*ršenih pogajanj. Grof Czernin je pri tem naglašal za pogajanja v Brestu Litovskcm in tuđi od ukrajinskih delegatov priznano splo-?t)0 načeln;da je vmešavan je cn e-ga dela v notranje zadevc drugega dela i z k 1 j učeno. Na drugi strani pa obstoja sporazum, da sin pri sklepu miru, ki bo zagotovil trajno prijateljsko razmerje med obe-ma strankama, obe stranki pripravljeni, razgovoriti se na temelju obojestrauo-sti o raznih političnih i n kulturnih v p r a š a n j i h. k i s o v interesu obeh s t rank. Pri tem je opozarjai srof Czernin za pri-mer na razgovor o usodi onih p o 1 i -s k i h m a n j š i n. ki bodo morda pripadale bodoči ukrajinski državi. Ukrajinska delegacija je te izjave s pritrdi-lom 5preje!a ter vzela na znanje s pri-pombo. dii stopa na podlagi teh izjav v n a d a 1 j n a pogajanja. Pri ra-daljnem razgovoru o uredit\i oboie-stranskega gosoodarskega prometa se nišo konstatirale nikakršne take dife-rence v temeljnih nalogah. da bi mogle ovirati sporazum. Posvetovanja so imela ćelo že tak uspeh, da so se vršila pogajanja o konkretnih vprasanjih i z-mene blaga. Iz poteka teh pogajanj in iz dosedanjega usneha je sklepati na skoraišnii usnešni konec teh poea.iani. Dunaj. 18. ianuarja. fKor. nrad.'i O poKaianjih t nkrajinsko rleTrgarijo 5? ir» nadaljno posvetovanje o eospodarskih vprašanjih prenosio ca Specijalno komisijo, kl bo taUoJ prtr-oTn * ivojiml flrti \n jih \z_ vodla ^imprejo. POGAJANJE V PETROORADU, Duna}, 17. .januarja. (Kor. nrad.'» \z Wresta TJtovnfcpR:* poro^ajo: Glasom porobila fconpralnPKa konzula rtrja vitPKa Hrm. pla iz Petrograda se dos*?daj počasni porek pogaianj potro^radskf komisije sadnje -Ini urod no razvija. Pri razmotri vaajxi o prL vatn^ra poštnrm in ^asopisnera prometu z Hiinijo ne Jr posrbilo t^žko^. ki so obsto-Jalf» na ruski rtrani premagati ter je lno-go^e storjene pogodba že formulirati. Za pokajanja o medsebojni iEincn} jtdraril seje postavil podkomit^. kl 1c priče1 *» svo.iin* rielom 1*>. t. m. Prihodnjji *rj* ?iomiBiJc 3* bo bavila t. urtKlitvijo prehodne^n proinotii Fhozi pokrajine druge stranke in sicer za potovanje ruskih dr^aTljanov skozi ozemljo rcntralnih držav v neutralne đrJave, nad:?. ?je z zopetnim zđnizenjem rodbin. ki so T/i_ ]r* viled voln«» lo^en^ na obeh ptraneh fronte in z odposlanjem dele.firacij, ki naj pof.»-jejo po zasedenfh pokrajinah trr se br.ri.'o 7, ureditrijo poUveđovalni ulnžbe glede oT'n'»t'ran-ikf\\ f?ržnvlinnov. Ultimatum boljlevikov ro-munski vladi. Petrograd. 15. januarja. (Kor. ur.) Agentura. Sovjet ljudskih komisarjev je poslal romunski vladi ultimatum: Po-veijnik 49. divizije nam poroča, da na-stopajo romunske oblasti sovražno proti niskim vojakom in da ne puste nobenih živil do ruskega vojaštva; 194. polk 49. divizije je bil od romunskih čet ob-koljen in razorožen ter so roinunske ćete aretirale tuđi komitć 135. polka ter avstro - ogrske častnike, ki so bili prišli na obii»k ruskih črt. Sovjet ljudskih komisarjev zahteva, da se vojak i in častniki izpuste in da se kaznujejo vojaSke oblasti, ki so izvršile arctaciio, kakor tuđi, da se da garancija za to, da se kaj takega ne bo ponovilo. Ce tekom 2A ur ne dospe odgovor, borno smatrali svojo proklamacijo kot sporočilo prc-trganja zvez ter borno storilf kar najbolj energične korake. Podpisani so: Lj eni n, vrhovni poveljnik; Kri-1 j e n k o in vojni minister P q d v o i -»kij. Homotile na Rnskem. PROVIZIRICNA SIBIRSKA VLADA, •tockholm, 16. jaan«rja. Is Petrocrs. da porofajo, da bo je konstituirala prorlso. rična vlada aibirslie republike pod pred»c<5-^tvom Botanlna- U krajina. Parir, lo. januarja. (Kor. arađ.) Ie Kijera poročajo: General Taboni, vodjti bivft« franeoskr misije na jugosapadnf fronti, j* liročil ukrajlnskema tajniku za, Kuaanj« »adove pismo, v katerem mu Bpo„ roCa, da ga je franeoska vlada Imenovala za svojegn Mstopnika pri vladi nkrajlntke republike. Rittko iito. Stockholm, 17. januarja. fKor. nrađ.) švedska rPolitikcru poroča iz Petrograda: Vlada je organizirala irmeno * kmeti. ki coCejo zn denar m&rreč Ie za blago £ame_ njati svoje pridelke. Včeraj je cdSIo 200 vagonov obleke v ran»e kraje v Sibiriji y isameno za iito.'Vlada Je sklonila * Ultrajl-no. kjcr se nahajajo vellkanske množine žita f^ Setve leta 1015. io 191$. pogodbo glede dobave tega žita proti plačilu t đe-aarju. Stockholm, 16. jaauarja. Kakor poro_ čajo petrogradski listi, grori lakota rsled Hnežnih ramet-ov in ker f^e đonske pokraj!, ne kategorično branijo pošiljati od tam in is drugih pokraj in v Petrograd žito zaradi boIjSevišk^ga donarnega in bančnega go-flpodarstva. V Petrosradu utane pud moko že 2 rtibljn. Ukrajina nam^rava poelati Žito Sele ko bo otvorjena konstituanta. Kerjenakij. r 3teckholmt 17. jannarja, (Kor. urad.) •Riječ., poroča, da »€ je posrećilo boljSevi-kem najtl Kerjen«kega y petrograflskem stanovanju nekoga socijalno rcvolucijonai--nega mestnoga svetnika. Bujc ga, bodo ▼ kratkem aretireli. Đogodki na bojiščih. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 17. ianuarja. (Koresp. urad.) i talijansko bojisče. Med Brento in Pertico ie sovražnik omejil bojno delo* van;e po brezaspešnih izgub polnlb na* paćih prsjšnjega dneva na silne ognjene napade. V bojlh dne 14. in 15. jarm-arja ?mo vjelf 12 častnlkov in nad 300 mož. — Sef generalnega Štaba. NEM5KO URADNO POROCfLO. Dunaj, 17. januvarja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Nobenib večjih bojev. Na števHnih odsekih fronte Jzvidni boji. Severno od Pash^ndaela ob Scarpt pri Venthoillu in pri St. Qusntinu smo vjeli nekaj Angležev. Vzhodno bojišče. Nlčesar novesa. Makedonska fronta. V loku Crne je traialo zvišano artiljerijsko dclovanje. Jtalijanska fronta. Položaj Je nespre-njenjen. Pri svojih brezu^pošnih in izguh polnih napadih dne 14. in 15. ianuvarja so izdubili I ta 1 Mani 12 častnikov io nad 30G moz vjetih. — v. Ludendorff. T PRED TEMZO. Berolin, 17. ianuvarja. (Kor. urad.) Dne 14. in 15. t. m. so izvršile lahke nemške podmorske sile sunek skozi južno Severno morje. Naletele nišo niti x\2l sovražne vojne, niti na trgovske ladje. kliub temu. da so dospele severno od izliva Temze tik pred an^leško obal. 'i:\rn so z več kot 300 streli artiljerije uspesno na prav ma.ihno razdaljo ob-strelievale važne pristaniške naprave. - Sef admiralskega štaba mornarice. 7 ITALFJANSKE FRONTE. ;>I (■• r\ Brento i n P i a r o. Kailnje ćiiae so italijanski in franeoski listi ponovno napor^dovali ofenzivo združenih itali_ janskih, frr.ncoekih In angleSkih bojnih si]. Posebno i talijansko Casopisje si je obetalo že kar naprej jako mnogo od bodoCIli ope_ rnrij. Pondarjalo je. da Je roorganisaclj« ariuarir docela Knnrana. Prva armađa pobrli?ada Gradišća^, da se tako jasno poltažf, da bi Italljani bojno linijo «o_ p*=-t radi potisnili k Soči. Ka val eri jakim po Ikom j*> jx>«ve*ena posebna pozornost, iz česar ^e tuđi rlajo sklepati ofenzivni na-rueni. Tretja armađa vojvode d' Aoata iz_ iiatuje moćne anglešk*- enote in krije Plavo do Montc-!!,i. Potrta a»mada pa jo sprejels franeorike divizije v nadomeatilo svojil. katere je izdubila pri nmlku. Najtežavnejša Daloga raka to armađo, ki je postala ita-lijanska verdunska armađa, katera vsl^đ svoje sile more ze izvrševati ofenzivno riunkr Froatni del od Brente tlo hriba Per^ tlca, na katerem so najprvo navalili Italiji ni, znaša nad 8 km. Uđeleitijejo se torej te akcij€.- kake 4 divizije. Sodi se, da kakega dalekosežnega cilja to napadanje vendar ne more imeti, ker je paC izkljuCeno, da t>t »e mogla izvršiti večja ofenziva na tem povprečno 1600 m visokem divjem gorovju sredi zime. te ob ugodnem vremenu je za ćete na tem terenu Jako težko raako na. predovanje. se večje težave pa povzroca reden dovoz tlveza fn potrebneg» materijala, ker je poti Jako malo in Se te -h> ne_ daj td&neztae. Av»tro - nemške pozicije te„ Cejo od Brente preko Col Caprille v vzbod-iil smerl preko briba Asolone. kjer ae p^«. kinejo proti reveru in se nadaljnjejo preko liriba Pertica. Pozicije naših čet so po-vsodi na višinah, tako da bo bile ltalijan. ske pozicije mnogo nlžje in so nale čete n:0gle ver^no obatreljevatl rse potl, po katerih bi «e mojli nam piibllfatl. Italljan. Kke pozicijo na masivu Graps Je mogoCe doseći samo po enem potn m mule« na katere sa pa Ve moro z naših pozicij strel|atf t veem nje^ovem obsegu. Italljanske pozi rifc nišo samo taktično nengr>dne, njfltcn : položaj oteSkočaje tuđi redno ockrboraaje i Najbrže je imel napad namen, savoj«Tmt] i mmšm vtOmatom Doaidte. đm. hl ta^i ^^^»^fi 15. »ev. .SLOVENSKI NAROD*, đnc 18. janntrjt 1915.__________________________________________ Stran 3. aeprifetiMt nadvladani* UUh * strani sašili ©•»t, po đru«1 »trani pa, da M tprtvil do. budne potl za riiinske crte, frl H jffc krile! I tali Jani morojo hrib Aaolemr nap*ti«ti * a^verne in vsbođBe strani a!J vu\i ta tifođ. sa okolnost jim ni dala ttsp^n*. D» m Italije ni piićell napadati aa tem mrctn ni»-▼zlic om^njenim Tolikim tefkoCaro. fcai*, da bodo to napadani* $e na<3a!W»ii. I« ▼oi**ke^» razmotrivsajii 17. .iniiB. arja: Po dveh bojnih dneh 50 MH Itatijmni prisiljeni k odinorn. Ponovni !>rpzn!«p*$ni ■»▼ali ftftTfJanftki?) raas lu t^ilce iagnb* so »n naložili mirovanje, kat«ro )e porabil sa dovoz sv^fth ««* fn materijala. Porobilo o •tavkl delavcfir r nv*tr!J*k!h iođustrijukih arajfh j# italijancko artniilno vodstvo ta-koj razglasilo m*** P**e ua frrm*l r. r1o*»tav_ kom, da emanj*«ni dovoz vojnefni materijala Uh »vstro _ o^rrak* £*t* rmrti dobro npanj* za uspe.-no nscmljevanje tekorr* ofenzive. Na posameszifb frontnfh delih a* metalt ftalfjamki pođpoveljnift- l#»tsfcf- na nafto fronto. fta£tma+i moramo tort\j na oja£«i*» napor* •*rrr»žnik». da bi prMri n* tem ali or*»m mestn, ?¥>«!: si n« dosadanj*m boj»em prostom hodisi na scafNtnih o'T*r-Ma, kajti tadl pri Francorih ob TomM Je epaartt večje gibanje. Politične vesti. - Sporočiln predsedaikdi Čcškega Svaza jusoslovan&keraii narod«. Pra-Ski dopisnik *Ola. M. S.« fe ime1. razgovor 5. posla ne cm Pr. Stančkom. predsedmkom Ceškega Svata. Koncc-m razgovora je poslanee Stančk izrazi! željo, ^a preko »CHarid?Ki na delu. da bi postavili /a dr*avne*a kanelerfa ali vsai zit prve-/a nemskefca delegata pri mirovnih poza ianilh kneza B ii 1 o w s, bivšega nem->ke*a državnej?a kanclerja. Interesantno je, da se i>roti tei možnosti z vso <»strost)o obraća polu radni dttnajski rremdenblatt-, klasik) znnaniega mi-iiistrstva. ki obiavija avodnik, v kate-rem pravi, da knez B Q I o w nikakor ni mož, katerem« bi mosrii a v -> t r t j s k i narodi zanpati, ces, nikdo §c ni pozabil vloge, ki io ;c ijjral j-nez Btilo\v r.A časa po^aiani / italijo l»red izbnihom ttalijanske voinc. (Kne/, Bulow ie. kakor znano, rakrat kot nem-ski veleposlanik v Runu ponujal Italiia-nom avstrijsko ozemMe. da bi :ih prido-bil za nevtralnost) Clanek »Fremden-hlatta" ie vzbudil v političnih km*rih veliko senzacijo. Knez Biilow spada incd \ oditelie nem^kih anek^ijonisto\. — Ljenln napovvđoie ceniralnim državan demokratsko voino. Ka^or po-rr»ća?o vDailv N«'v\^*, ie govoril Lienin (lefavskemu in voja^kemu sovjetu baje nekako takole: Boiim st. da nomo pri-rnorani ij\?a\'iti demobilizacijo m pripraviti se na novo vojno. Ce Nemćija in njeni zave/.niki ne sprejmejo na&ih po~ zofev. borno napovedali Nemčiii revolucionarno vojno. SramotncRa iniru ne borno sklepali. Kakor smo že poroCali, nahira Krlljcnko vojsko prostovoljcev ter ie odredit, da se morajo vsi ćastniki vrniti na mesta. ki so jih zavzemaJi pred boliševiško revolucijo. —- O razooloženi« t Rusi)! piše be-rolinskcmu ^VoruartM; noznavalec razmer: Jako bi se jnotili. ako bi memli, da nam ruska srca bijsjo nasproti in da si Rusi nić bolj ne želiio. kakor vre-čl se v naše naročie. Nasprotno, smatrali je, da na* tfledajo ne Ie z rezervo. temveč v širokih krogih /. veliko nepri-jazw>5tjo. Seveda ie mnogo odvisno od mirovnih potrojev. Ruski meščanski kro-%\ so silno ogorčeni proti boljševikom in njihovi mirovni akciji- Da Je busija zapustila svo.ie zaveznike obćutijo kot sramoto. Uvidevajo, da se mora Rusija za vedno odreci svojim nnperiialističnhn voinim ciljem, smatraio pa tuđi. da bo Rosiia svoje »izdajalstvo* št «1rago pla-Čala. Listi ne štedijo % temnimi barvami ter popisujejo usodepolne posledice od-visnosti, v katero bo prišla Rusija vsled zveze z Nemćijo. Slikaio. kako neod-vratna bo finanćna. gospodarska in ko-nečno politična odvisnost Rusije, ki bo konečno obsojena biti kolonija Nemčije. Brez vzhodnomorskih provinc in brez nadvlade nad Finsko bo Rusija vržena v razmere dobe pred Petrom Velikim. Pa tuđi ruska demokracija, ki se zaveda« da moreta deželo resiti !c mir in revo-lucifa* hladno prićakujc miru z Nemčijo. Ne Ie. da jo skrbi usoda demokracije v KapadniTi drzavah, ki bo sedai morala prenašati ojačeni pritisk vojne, tem već tiavdaja jo tndi 5trah pred nemškim gospodarskim vplivorr. V splošnem so prepričani, da bo separatni mir zadržal gospodarski razvoj države In povsodi dvomiio, ali bodo boljSeviki zna!i varo-vati prave interese gospodarske ga razvoja Rusije. Za ileMe ?n n Mio Jogo-mww klaba. ObćinskiodborobčinetrK VaJe. zbran v seji dne 7. januvarja 1918, soglasno in z navdnšenjem pozdravlja izjavo Jiuoslovanskefca kluba v državnem zboru z dne 30. maja 1917. — Zupanstvo trjj Vače. 16. januvarja. ffercesovski franCttkani ta đekla- racijo- Mercegovski frančiškani kot sto-letni čuvaji hrvatskega imena v Hercegovini izjavllain skupno s svoiim težko preizkuSenim narodom: 1.) S velikom zahvalnošću pozdravljamo mirovnu pripravnost na^ejca kralja Karla kao I prvi, ako Bog da. traćak blizoga mira, 2.) Želimo, da se predstojeći mir sklopi na temelju pravednosti i slobode prema vječnim zasadama kršćastva razvijenim od sv. Oca Pape Benedikta XV« po kojima svaki pa i najmanji narod ima pravo na slobodni razvitak narodni, gospodarstveni 1 prosvetni. i da se tako Jedanput za uvijek glavni uzrok međunarodnih /.apletaia i ratova ukloni. 3.) Tražimo, da %t n Habsburškoj monarhiji provede rx>tpuna ravnopravnost naroda, da kako smo svi za vrijeme rata jednake žrtve snosili za kralja i domovinu, đu tako iza njega uživamo jednake blagodati mira. 4.) Dosledno tomu *a svim srcem usvajamo deklaraciju Jugoslaven koga Kluba u Beču od 30. svibnja t. «c« koiom 50 za sve Hrvate. Srbe i Slovence n monarhiji na temelju narodnoga naćeia i hrvatskoga državnoga prava zahtijeva ujedinjenje i državna samostalnost pod uzvišenim žezlom Habsburga. — Pod piši so iz Mostarja, Široke ga brijega, rlumca, Konjica, Oradnicev Kd. Slovensko ftnstvo za deklaracija, Podpisane Žene in dekleta žtfpnije DobpriDomžalah se iz vsega sr-ca pridniftricmo^ majmški deklaraciji bki cesarsk! Irisi in polne hrepenenja po narodni svobodi, zahtevamo ujedinjenje vseh avstrijskih Ju^osiovanov v samo-.Ntojni, neodvisni Jufcoslovanski državi pod habsburškim žoziom. Poslancem Jugo^iovanskegu kluba najtoplejšo zahvalo in popi>lno zaupanje. Želimo pra-vićnefea mini med narodi, ki naj bi prinese! tndi slabejšim možnost do svo-hadnega iu srečnega razvoja. ~ V Dobu, 15. iamnarja 1918. — Sledi a35 podpisov. Navdnšeno se pridruža)ejo ifjavi Uubljanskih Žena in deklet žene in dekleta vaši: Cešnjica (1S1 pod-pisov). Stndor (M podpisov). Jere-k a (75 podpisov), P o d j e 1 j e (35 podpisov), T u ž i n e (156 podpisov) in B o li. Srednja vas (145 podpisov). 2ene in dekleta občine Velike Lašče se z navdušenjem pridružujemo mainiSki deklaraciji Jugostavanske-?a kluba. Prosimo v.se na^c poslance, da vztrajajo na zacrtani poti. Strogo obso-iamo vsakesa. kdor ruje zoper enot-f»ost naroda in zoper zdr-jžitev v zmisin JekUracijf. Izrekamo najvdaaoi^o zahvalo prevzvi^enemu knezoškoiu za itie^ov ener?;ićen na stop. Zahtevnmo. da >e Že venJar enkrnt neha strašna 1*10-lija in sklcne pravičen mir. >— Sledi 243 podpisov. Žene in dekleta o b Ć i n e V r e m -ski Britot se z navdušenjem pridru-žuiejo majniški deklaraciji z vroćo željo, da se nam skoro vresniči krasni seri, gibati se prosti v novi jugoslovan-ski državi, pod slavnim habsburškim žezlom. Izražanio visoko spoštovanjc prevzvišenemu gospodu kne*/;o^kofii Antonu Bonaventuri Jegllču za možati nastop. Izrekamo popotno zaupanje JugosJovanskemu klubu ter njega pred-sedniku dr. Korošcu. Le krepko naprej no zacrtani poti: naš duh je neomajen. — 150 podpisov. 2ene in dekleta vaši Srednja vaspriKranju, Laže. Sen-č u r j a in Visokega so z dušo in srcem za naSo narodno ujedinjenje. Bog daj našim poslancem veliko uspeha. narodnim izdajicam pa zasluženo plaČilo. — Srednja vas pri Kranju 100 podpisov; L uže 207 podpisov; S e n -tur 2X4 podpisov; Visoko 114 podpisov. — Pridružujejo se možje in fantje vaši £enčurpriKranjus 154 pod- pisi. Napredne Žene in dekteta v K a -pelah pri Brezica U se pridružuje jjo malniSki deklaraciji ter dostavi ja jo: ^Zatrli nas nišo spečih, ne bodo nas be-đečih!e Naša rmaga ic sigjmau saj pra-\ica ostane, vse drugo propade. Torej čez vse ovire do zaželienega smotra. — 216 podpisov. Z Goriškega. 10. januarjt. ic par 4eitivkoT k begun-^ema z»kona. Posebno vafen je 3 6., đa tiee begruncem podporm po S kroni na dan že od 21. juli ja 1557. naprej. Le tedaj. ako s*i be^unci oglas** zx podporo 3 meaece po razglaaitvi noregn zakona, torej iele po 1. apriln t. m.. jim bo Iteta pođpora od đne_ va pr!«rla«itve. — Po đo^edanjl praksi pa $o nakarovall pođporo po veliki većini Sele od dnera priglaaitvt In nlso hoteli c đnem 21. julija nlC sliSati. Nori begantki sakon Je torej prinetiei popolno Jasnost t tem spor. nem oziru. Na t!»oC* Je b^icuneef. ki ao o^kodovanf «a veliko đn! ln tud! memcer. V8i ti bcgunci naj t* tor*1 oi?las6 pri oni oblasti, ki jim »daj nakemje begunsko po^. poro, ter ^kllcevaje «• na 1. ođstarek I «. zahtevAJr, doplatio ea ves 6a« od SI. Jvlijft 1317. đo oaega đn«», ko Jlffl J«» bil« podpora nakazan« in isplačann. V px>straii«kc do-hodke pri ođmerjanju begunske pod pore «e ne sm^Jo *teti nasleđnjf đohođki: doklad« ranjencem. doklade na hrabro«tne svetinje, vojno ofikrbovalne prletojbine gaSlfltom bres eiĐorntm rasreda, naviulnlra vojakom ali njih dedieem. morebHn© mlloHtn« Imenovanim oaebam. pristojbiee rodbinam čaetniSkih ali vojalkih nradntikih asplran. tov. enakc* n# vzdiiivilni priapev. kl po zakonu 27. jnllja 1917 D. 35. S13. aJ] po analognih predpislh. kakor tuđi na pod 1«pri (N>«ank« naredb« s dne 12. jtmija 1915 D. K. It 161 — BeguBc! naj torej pa2i-Jo, da jim oblasti ne upoiterajo pri odmer! beganske podpore gori označenih đohori-kov. Powbno -rmžno je, đa morajo begunci dobivati v polnem obnegu begunskOs kakor tuđi takozvano vojaško pod poro. 9 8. dolo. «a, da Inajo nepremotnl beguocl pravico do pršute Toloje Base i* hi svojo prt. ljago fali bolj#. sa vse. kar r»amejo »eboj — v iivimiku: Ihr# ra!irnli»e), kakor tnđi sa prehrano med votnjo. Baako morajo skrbiti oblasti %a prehrano tivtne. ki io b^gunci v«amejo seboj. Vatnoat 9 9. smo !• obAimeje railotili. Do naknađnega izplačila naj već 50© K na n#ebo imajo pravico 1*» tinti beguncl, ki ilve ali eo Uveli ve* nego S megece v taJtratnt?m ali aedanieni vojnem ocemlin. ali pa v tak ih krajfn. kl ao bfll 1* loćeni m pravico do begnnake podpore, n. pr. n^kaj tnmm, Dnnaj m rasna rnej« meeta. To velJB torej sa vpt tist« begun<»«. kl ilv* ali so nekaj ffa«« f!v«M kjerlittr! na Prlmof. Hkem, Kranjukem. Koroikem. Tlrolskem, Solnograškem in južnem 9taj«r«kem. Za V«-gnnce južno od Drave velja ta pravica 1« do 1. jualja 131«. kaitt s aaredbo notranjopa ministrutva od 24. maja lflt WL 22.6S0 ao bilt tuđi ti beguncl v širtera vojnem ocem-Iju Bprttjeti v begnniko »krb«tvo. Ođ tlst*» ga dne naprej »o zaosll torej dobiti redno btCUBsko podporo. «ato sdaj almajo pravi. ce do firedne naknadne pod pore sa dobo po 1. juni ja 191«. — Begunci naj torej sami ■a.tan£iu> prerafiimajo daeve od bega do ti-ate«ra čas*, ko w> pralail prve r«4»o podporo. Kollkar naiteđajo dat toliko kron naknadne pod pore naj prortjo sa vamko om. bo na okrajnea* alavarstvu —»danjega t>fvs. llića. Valno sa begimee Je đdoCba, dm morajo Babtevat! to »aknadno Icptoelio v teku 3 meeocev po racglacitTl begunakega lako-aa, torej aajdalje do 31. mare« t. L Naj mm tarmi rmmM »agpye mb potof. jo begnnel đoptsov na primer na osrednji Odbor ta obnovo Primorja na Dnnaj ali na časnike r LJnblJanl, merveč naj »1 po tek podatkih sami šesta vi jo proSnje in Jih ođ-dajo tam, kjer doblvajo »podporo. r>oTSno«t je prliadetfh oblasti, dn se same natančno pouče o begnnskem zakonu, ?e točno rav-najo po njem in gredo IJuđem na roko. DoTfnoaT Je to ti:đi posredovalnk: ln bei^nn. skih odborov ter raeh icobraCencev med begnnci, đa prid*»jo t*ko v«i do »vojlh nra_ vic in da ne bo pri portpori nihče prikraj-ftan. Hesarjevi) mati n» Gori-h k e m. Ceaarjeva mati, nadvojvodina Ma, rija Jožefa Je vlđels v Gorici In bližnji oko, lici grozno razdejanje. Visoka gospa je $<-• lela vldeti tadl *e nekaj đrngih ranrnftenih krajev po OKrotrmem nojtePu. Obiskal« je te dnl doberdobeko planoto. Sr. Martin, Sv. Mibael. Dol, Jami je, Br(*stovico. Cerorljo. Mavblnje, šempolaj in osemlje do Nabre-2ine. Globoko je b!!a ffinjona ob pogledu nn toliko CPPr^čo. ki je /ade!« kr^Sko Ijtrđstvo in ponovno J hndotirnika TVra. kj**r se je cesar rH&il iz v«like nrvnrnosti. Tam s.e postavi i)d prlmernem ferali spominskB "kancln. V Rudi ob Tcru je šla nadvojvorlinja v cer-kev. Tam je Im^l d«:želni prlarar aaonsiKnor Ffiidutti prlmeron nigovor n:- zbrano mno-žico. Bila je na to v Cervinjanti, Oglejn, r soboto v Krmimi. Nn Maksimilijanovem trtcu so počakali vi!w>ko go*»po vojafiki in ci. vilni đoatojanst.vr-niki. MnoŽif'; jo j#* n». vduieno pozdravljala. Pri slovean je rložcl-nl glavar ir. Faidutti v imenu »?rofijr Go-ri§ko - Gradišćanske zahvalil nađvojvodlnjo za obisk dežele. ki Je tako hndo prlzadeta po vojni. Nnđ?ojvođinja jo prcvzela pokro-vlteljstvo nad ulovenskim sirotiS^em v Gorici in fnrlaniklm r Omđiaču ob Sofi. . Dopis iz Celja. (Od eafiega poroCevalca,) Celje, 19, januar ja. Ka jagoilovamko deklaracijo se je izjavila v zadnjem časa oblina Do 1 e n a ▼ ptujakem okrajii- Mariborski nlovenaki listi so objavili v zadnjih Stovil. kah poziv nn vse slovensko občlne. ki šc tak ih izjav nišo sklenil<*t naj to nemudoma store ter tako pomnože vrste onih, ki bo doxđaj *c pokaza!«* svo.i« odloCno narodno lice, A kanda! v itajerskem dc selnem kultarnem inspektora« tu, ki je svoj Čas zbudil toliko prabn. je sedaj zaključen s tem, da je sodno posto. panj« proti inftpektorju Joiefu Peter in ravnatelju Gezi Kraus ostavljeno. V Konjlcah je 3. t. m. umrla, toie-ginja Matilda Wlnđ1srhgraetz, rojena prln-cezinja Radziwill, *tar» 81 Jet. Pokopana jnih6 iugoslovanske drtave-r. Mofi je res ^krajno 4omišljav in predrzen, đa si npa govoriti nekako v imenu alovenskega ljudstva. AH je Mep in gluh, da ne vidi In ne sllftl. da se Je te ogromna većina slovenskih obćln po Spod. Stajerekem izrekla za deklaracljsko politiko?! Ali mfali, da njegovih par »nopaarjov v ptojakeco okraju tvori slovensko Ijucl-atvo?! Na kako pode! naćln pa Jo priSlo do famogn« iijara ttiovonskih županov njo_ gorega okraja, pa Je iUk javnosti dnvoij pojasti^no. in vsak poHteoomisIeCi Wovek si lahko napravi »otlbo o znaćajti Orni po _ vem. kl Je bll sslučajno*. ravno takrat. ko ao bili lupani •kltcanl. ^bolan« in se zbo-rovmnja ni ud«letll. kakor pravi. Orni* >o vedao oamnjsi politiko ptića moja. I>t* so pomamo po porjo. ljubi pek Ornig! Raj va ko bi pojasni! radorednl javnosti, kako je bilo tistlkrat. ko je neka eelo visoka oseba preiakovala po ptujskih vojaških. bolniflni-cah kruh, kl ga j« dajal ten tavodom neki ptnjtki pek Ornig, in »e Jf »lelo pohvalno« fsraaila o v^llkanaki ljubazni tega peka do vojaatva, ker je dajal tako »Izborni« krah?! Pek Ornig, ml mo radovedni na tozadev.. ao »poslano«! V ostatom bodo prciškavo mlntot^rijalne komisije te ttudi nekoliko pokasaie, kako ive je obnoAal ptnjski goepod v vojaem ćasu. Morda a« bo ie kesa U da ni s svojte poslanim Se nekoliko poćakaL hfli c Anu m. Položaj v Trsta radi pomanjkanja kraka. »Edinost« poroča: Delavstvo trža-Ških ladiedelnlc in drugih večjih industrlj-*\đh podjetij, ki je v ponedeJJek *jtitraj v protest proti skrčenju kruSnega odmerka zapustilo delo, ic v torek zjutraj copet začelo delatt v polnem obsegu. Delavstvo je v poaedeljek popoldne zhorovalo v Delav-skem domu, odkodcr je ila oato deputacija s poslancema Plttonlfem bi Olivo na Ćelu k namestniku, kler fe zahtevala nujtie od* pomoći. Namestnik je povedal odposlan-stvu, da Je aprovizadiska komisija sklenila, da naj tovarniško delavstvo dobiva tuđi nadalje neprlkralian odtnerek kruha m da mm ^M AoHl* Ih^m. M la iooiva ilallT sjtvo v tovarnalL Odposlanitvo se le oato vrnilo v Delavski dom, kjer pa delavstvo ni sT^reielo niegovega poročfla. Popoldne st je vršilo ponovno zborovanje, na katerem se ic potem sklenilo, da se delavstvo od> povu celemn odmerku kruha, dokler ne bo moglo vse prebivalstvo dobivati celeca od-merka in da prične zopet delaU v torek riutraj. zanasaioč se, da vlada tekom osmih dni preskrbi tako množino moke, da bo moglo vse mestno prebivalstvo dobivati no-skrčen ndmerek kruha. Obenem Je delav-sn*o naložilo poslancem Pittonija In Ollvl, nai nemudema odideta na DunaJ m opozo-rita vlado na resnost položaja. — V torek je bilo po mesni mirno Kruh, polovični od-increk. se ie dobiva! brez težavc hi brez dolgih vrst. Pologa] se je torej ublažfl. Za prehrano Istre. Martin Samec, ža-pnn v Dolini, objavlja poziv na vsa župan-slva Istre: Nesrečno, od vseh zapuSčeno in zanemarjeno Istro so dolcteli najhuišl dni-vi. NaincstiiiStver.s aprovizacijska komisija. ki ji ie naloga, da pravično skrbi za vse Primorje. Istro in Trst, Je ustavila v s a k o , p o š i 1 j a n j e 2 i v i 1 v Istro rudi izostalega dovoza. Polog tega je sklenila v svoji zadn.H seji, da ne poSIje Istri nikake zabelc već, češ, da ima po-slcclnja sama dovolj olja. Usodne posledice tega %o dovolj jasne. — Iz svete dolžnosti. skrbeti za naSe Iludstvo, 2a katero smo o d-Kovorni pred Boftom in ljndmi, se moramo združiti vsi, brez razlike narodnosti iii povzdijoiiti skupna slasno in jasno zadnji obupni kite po pomoči. Radi-tega vabi vsa županstva Istre in njene državne poslance na skupe i; posveu ki naj se vrSi dno 24. i a n u a r i :i na Kozini s sledečim dnevnim redom: 1. Prehrana Istre. 2. NaS zadnji poziv na pomoč. Uče se Aviiuštin Skok. roj. 1899. v Kožbani, ^tanujo^ v Pevmi. ic delal na cesti v St. Petru pri Gorici Dne 14. novembra 1914 je odšel v baraku in od tedai ni ' već siedu po njem. Kdor bi kaj vedel, kie se nahaja, naj naznani na sledeči naslov: Frau Smid, župnik v Branici, p. Stanlel. — Marija Zvav, Zavod s\\ Nikolaja v Trstu. Via Farneto, polzveduje po starsih. Janezu in Ani Šulfgnj. doma iz AteSniaka, obč. KaT. Dom so zapustili ob 11. soSki ofenzivi. Po-izvedbe nai se btagovoHio postati na zgoraj liavedeni naslov. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Poročnik linijske ladje Rudolf conte V i s c o v i c U, pri-đeljen ljubljanski cenziiri. ie odlikovan z viteSkim križem fran Josipovega reda v priznanje odlićnega službovanja v vojni. - -CrnovojniSki narednik 27. Črnovoj. okrai. noveljstva Andrei J u ;i, dodeljen okrožne-mu poveli stvu v Belgradu, je odlikovan % srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno zvestega službovanja v vojni in črnovojni-5ki ćetovodja Josip Cižntn, prldelie^i stavbeni «totniii St. ?/13, ie odlikovan s srebrnim zaslužnim križem na traku hrab-rostne svetinje v priznanje posebno ve^t-ncxa službovanja pred sovražnikom. — Vojaška odlikovanja. Rezervni vojni kurat Anton Onidovec sorskostrel-ske^a polka St 2, je odlikovan z duhovskim zaslužnim križem ?L razreda na belo - rde-čem traku z meci. — Rezervni poročnik Fran Koblar 17. pešpolka, je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku--hrabrostne svetinje: rez. veterinarski pra-porščak Egidij Tom i ne 28. bavb. polka, z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. — Rez. poroeniku dr. Frann I v a n e t i ć u 17. pešpolka. je izrečeno za hrabro obnasanie pred sovrainikom nai-višje pohvalno priznanje z istoČasno po4t-lit vilo meČcv. — Odlikovanja pri 17. pešpolku. S sre-hnio hrabrostno svetinjo II. razreda so odlikovani: narednik Leopold Grohar. četo^ vod ja Stefan Oswald, poddesetriK Tomaž Gantar. pcSci Ivan Žvajkar, Alfred Fuger, Josip šober in AlojziS 5uster. — Odlikovanje. Za. hrabrost pred sovražnikom ie bll odlikovan nadporočnik v rezervi Vilko Turk. sin gosp. dež. poslan-ca .Tosipa Turka, 2. bos. - herceg. peSpolka. z nemSkim železnitn križem Ii. razreda. To je sedai že tretje odlikovanje hrabresca našega lan ta. — Po smrti odlikovati. Pred sovražnikom padli desetnik gorskega strclskegu peSpoIka št 2, Stanko Sterniša, je bfi odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo If razreda. — Nastop aktivne službe mladeničev. ki so rojeni letu 1900 in imajo pravico do znakov enoletnega prostovoljstva, je dolo-čen na 15. marca 1918. Vsi drugi nastopiji> aktivno službo žc 6. iebruarja 1918. Izkazilu je potemtakem k pregledovanjn prinetti seboj. , — Ivan Uribar zopet v Ljubljani. Včcrai popoldne ob V»5. se je s poštnim vlakom prlpcltal naza] v Ljubljane iz pro-Ktianstva gosp. ravnatelj Ivan Hribar. Na peronu ga je pričakovalo večje Stcvilii prijateljev in znancev ter mnogo narodneg«t ženstva. ki so jta prisrCno pozdravljali. Pred kolodvorskim poslopjem pa je občin-btvo priredilo >josp. Hribarju iskrene ovacije, ld so st poznejc ponovile pred .stanovanjem gosp. ravnatelja na Turjaškcm trgu. Manlfestantt so so razšlt pojoč »Hej Slo-vani- in »Lepa na5a domovina«. — Befnnske podpore se bodo ud pri-hodnjega plačilnega dne, to je od 21. janu-arja 1918 naprej izplačevanjc pri linunčri deželni blagajni v Ljubljani. Cesarja Jožcia trg. dvakrat na mesec, vsakokrat od ^. do-poidnt do 1. popoldnt v sledečem redu: Vsakesa 6. in 21. v mesecu pridejo na vrsto stranke z blagajniškiml izkaznicami št. I do 700; vsakega 7. in 22. v mesecu z blagaj-niškimi izkaznicami 5t. 701—1400; vsakega 8. in 23. v mesecu z blaga i. izkaznicami $t. 1401—2300; vsakega 9. in 24. v mesecu z blagajnišktmi izkaznicami št. 2301—3000; vsakega 10. in 25. v mesecu z bi aga J. Izkaznicami §t 3001—3700; vsakega U. tn 26. v mesecu z blagaj. Izkaznicami št. 3701 do konca. — Vsaka stranka ima prinesti seboj izkaznico istovetnosti, izdano ji od politične oblasti, da se more izkazatt da ie upravi-čena dvigniti plaCilo. — V Ljubljani biva-joče stranke se naj zglase po raožnostt vsakokrat /e od fi. do 9. dopoldne. Opo-tarja se, da zakasnele stranke nimajo pravice zahtevati plačila Izven vrstnega reda dotičnega dne ter pridejo po možnosti Sele poznele na vrsto. — Ob nedeljah in praz-nikih od pade izolačevanje ter se vrši sa vsako vrsto sledeči delavnik. — Natanfni I nacrt o izplačevanju bo izobeSen na vnan?i strani pregraje pri blacajol na sa stranki: jrldmm proalonk * stran 4- .SLOVENSKI NAROD \ dne 18. ianu^ria 191«: »5. štev. — Driavna pomač orežnikom. Kafctir •« porcča, je določena za crožni^l-;o moStvo izredna driavna pcmcč. traka cni, kl ?o jo dobili driavni nastavljene!. — Zgalsitev v Avstriji nafcajajoče se imovine covražnih* državljancv in raf?sitev v »cvražrem inozemstvu nahajajoća ee imovine avstrijsKih ćržavljanov. Po ukaza TEega ministrstva z ćne 31. oktobra 1917, dri. sak- t^t. 433 je zs;lr>*iti v Avstriji se nahajajočo imovino prlps^rPtor sovra.žne_ Sa inozemstva ter v EovražBem inosemstvu nahajajoče se imovine '•rstrijskili rtržav-ljanov. Za te zglasltve je vriorabi •-ti uredne zgl&silne pole. fci 9e ćohe preti plafilu ie Tin. sa IzvoO pri trj?ovs!:ih in cbrtniških zbornicah. Izpolnjene zg!asilce pole Je kol_ ka proste poslati tišti trg-ovski :n obrtnici sbornici, v katerem ekrnju ima «plcsilni MTezansc svoje »tanovališče (sedež). Za to dolečeni rok 31. đecrm^ra li-17 *e jo podaljitl đo 15. feruarja 191S. Zg'lasllnemu zavezancu more pristojna tr_ »ovska in obrtniška zbornica ca njegov predlog f'ovolitl doidtr.i rok. Pripomniti ie, da spadajo v zmislu tesa ukaza k imovini »ovražnlh državljanov, ki jo j* relariti. slasti tuđi uđeležbe r.a podjetju, ki ima v Avstriji sroj sedefc, ter imovin^kopravne zahteve vsake vrste, ako so naperjen-* prc ti osebam, kl imajo svoje stano*rli:VV? (^e-4ez) t A7«trljl; k Lnoirni Jtrstrrsk'! ćr-lavljanov, kl jo je zglasiti, tudl udeležbe ra jjodjetjn, ki ima svoj Ff*dez v povrafn-^n inozemstvu ter imovinskopravne rahtevo v?ake vrat« ako 50 naperjene proti osebarti, ki imajo svoje »tanovališče Ca*sa dei Frr?ti-ti», ki ro fz^aial' I'rske banl^ovce po dolo, ^cnem kurru a : -r-i. to Je 95, in jih bodo krili kron^kl bankovd. — Denarne nakszn'ce za vojne vjet-nike v Rusiji. Poro^i'n. đa je ostavljen na. kazniš!:! promet ^a vojne vjetnike v Rnsi-jo. ee nana§a nr^ rredrsroćne poštne nakas. nlc«'. Odđelek »E« skupne centralne izridne piserce. poizvedcr. ^nfca za vojne vjetnlke, DunaJ I„ Graben 17.. sprejema tuđi nadalje denar xa na§e vojne vjettike ▼ Rusiji in j jih odpravlja. Tozaće-mi promet ni bil jBstarljen, — Oddaja u«rja čeviJarsVim mcj-atrotn v Ljubljani tn »odrem okrajj Ijub. IJanska okolica, čevljar^ki =oj?tri ▼ LJib- . i Jani. ki st hočefo knpiti u?Tije, nsj so sgla_ j •« zaradi tiskovin za potrdila o prejemn tisnja pri zadružnem naćelniku s. Karlu | Kordeliču r Ljubljani, Bimska cesta 5, j fevljarjl Iz eo^cega okraja ljubljanska ; okolica pa pri jr. Irarn Kranjcu v Spodnji Silki ftt. 4 (tik cbrkre). Potrdila m bodo izdala le onim, kl se bodo z obrtnim listom iskazali kot upravivoni čevljarski moj*«tri. Usuje se ho prodajalo od po&edeljka. dne 21. januarja 1918 dalje. — Umri je. ▼ Ljubljani gosp. Jakob V/ i t t, posestnik in krojač, star 79 leL — Umrla je v Ljubljani zđč. Olja Nade* niczek, učiteljica ansjleškega in franco-skesa jezika, stara 47 let. — L'njrla je ▼ Ljnbi^ani gospa Albina W a i b 1, rojena Arselin. sopro^a gosp. Hcr-ir.ana VVeibla, strojevodje v pok. N. v p.! — Zdravstveno stanje mestne obćlns Mubtianske. V Času od 6. do 12. januarja se je rodilo v Ljubljani 18 otrnk, umrlo pa je 35 oseb. med njimi 18 domaclnov. Za ietiko je umrlo 5 oseb. med njimi 4 tujeh vsled mrtvouda 2 osebi. Infekcijoznih bolezni ni bil narnanjen noben shićaj. Irpfski iz plačllnlh nalogov o davku na vojne dobitke od ve^jih dob^ikov v 1. 1914., 1915. in 1916. za davčne ok aje: Po. stojna, Iliska Bistrica in Vlpava fo od 21. pror'r/ ^ rnđalje sKorA 14 đnl ra«)?rnJeTii v jivni posled in sicer med običajrba St, C>. NczgDdc SSletna Antoniia Tomazin je pađla na Karlovski cesti ter si zlomila levo rcko. — 5S1etnega hlapca Josipa Kopača je iidaril l:ozxj in mu zlomil desno roko. — Patrona je eksplodirala v ro^i nil:c-a l&Ietnega že!ezn!Skega uslužbenca v Spoflnji £l£ki in sa težko poškodovala. — lf'etni posestnikov sin Ivan Crv iz Sebrelj je ns§ol ref-no granato in stikal z njo okoli tako neprevldno. da jo eksplodirala. C*rv je težko poakođoran na obeh rokah. — l?Vtna Marija Mikollč :*e padla na let'n pod Tivo_ Kjcm trr ?'. zlotriilo levo roko. — Vi^jl po^t-ni oficijal Fran Vlnci je padtl na F>unajsl:i ce^ti na ledenih tleh ter si zlomil deseo nogo. Smrtna nezejoda. V Gorifanah. oblina Peč, ee ;e pone»rr^!l 541etni posostnik in tar^kajsnji župan Fran Bar!!^. Kmetljskt stroj ^ra je po^rabil za suknjo i a pntefrril 8 feboj, pri čemur je bil smrtno nevamo po^kodovan. Pr!peljali so p1.! v đeželno bol. ni'nlco. kjer je poškodbarn pođleicel. Ncrgode. V TotnaĆrvem se je opekla kurjafeva ž^na Helena Jemejc. ko jo kuhala Eujctrk. PoIPa je les s p?trolejrm. pla-I rnen ji ;"c švi*rnil na ob* roki In v obraz ter ?i porzro^il težke opekline, vslr'l česar po jo rrirr-r*! v držrlno bomnišnico. — l€!etri GaL-ije! Zupančič je partol na ledenih tlrh na Marjle Tererijo cesti ter ?i 1« zlornil levo roko. — Na t'c^ajšnjem kolodvoru j? ne**i rasctrelilni preparat ra^trs^al uslu2_ fce^cu Ivanu Luđviku xze prt-U na levi roki. Tatvine. Pr»rc«tni!:u Va!ontinu Zn-pancu v Koli2cvcrn je neznnn tat odrsrsrl iz ža^e 8 metrov đotgi transmisijski jrr_ n:en. vrevfen uzi TOO K. — Neki prospo ]?> Mla ukradena na kolodvoru v Kranju do-r-arnlca s 245 K. — V 5t- Jurji: pri Kranju je i-sir:!a posestrici Ivrni Kra^nikovi po_ roCi koza iz hlevr. — Neki kmet je pri§el pritekli teden v Kranj. kjer je prodal pra-siča, na Irar je 5p1 v postilno. Ktnalu ento j3 prižla v gostilno nek.a mlada ženska, s© vsedla k njemu :u f° pričala ra.^srovarjati 2 p-jim. Proti rddnevu 6f je nspot!l kmet proti domu. Ta ženfka je 5!a rr> rjim in pa zvsbi!a v neko grostlino. Pila ?ta 2 litra, i nak?.r sta šla da'je. čez par ur se je kmet ; vrnil v onienjono ^osti'no in povedai, Cx ! mu ?n*ar in posestnik ter soustanovitelj in odbornik (gkozi 33 !et Bepretreoma) onđotn« »OkraJ ne i;o£ojllatee«. Mot je bil blag raaCaj, n»_ rodnjak, mlroljuben mefifan, s eno beseđo — poštenjak od nog do glave. Mir in pokoj blairi dufti! Iz Zagorja ob Sav« nam plftejo: Be-runcl 2 OorlAkesav po ftUrrllu «0 đrnttn. po većini Bilje _ Ronče, se tema potom prav presrftno zahvaliajemo tukajlnjeinu tu panj g. Tomažu Koprivcu fa Iskazano nam odkritosreno otetorsko IJnbezcn. s tem, fi* kar «e ti?e aprov!»arije, ne dela med narai in med laatnlmi oMant nfkakorsnje isjeme. Jasno se vidi, da njegovo so^utno in blago are« neizmerno čuti nafte »orje 1n britko pre^nanstvo Ca«t In sahvala naj mu bo tuđi za redno io to^no izpla*evanje bogun. ske pod pore. Kar te tiče rasdelltve be^un" ske obleke, pazi vedno na to, da prav raz. »odno In pravilno rasdeli po potrebi in po stevilu družinskih razmer. Kdor je poaku-til bepinlti pod rasnim! turani: tinti zna dobro ceniti razliko med enim tn drugim. O, da bi ga posnemali vsi, ki kruto in brez_ srčno ravnajo z ubc^imi br^riinri. Kar se ti^e aprovizarlje, moramo vso *a»t in *a-hvalo dati tuđi g. Poljšaku, da nam Je tndl on vseatransko prijases in pravičen. Ni več da eč oni «=rcrni in veseli dan. ko se borno s prav tržnim nrre-i poslovili od dobrih in iz srca čutećih »osedov ter s*» vrnemo v t-vojo ljubo Goriško. Bog naj tivi in ohra_ ni še Dinc^o let take-ra dobrepa Župana ia V80 njegovo obitelj. Za obilo čobrot in to-latbe, ki ste jo nas izkazali. ostane spomln do vas zavselej v naših srcih ohranjen. — A, F. štajerska namentnija je imenovala kod prisednika iz Btroke obrti pri okrajni komisiji ea po*iporo eu politični okraj Ce_ Ije g. B\. Župane a li Laškega. Kdor is obrtnih krogov tega okraja se ćuti sapo-stavljenega, «e naj obrne do imenovanega. O ubojstvu v Ptuju, kjcr je na Silve-strov večer jeometer Pinsbrunncr ustrelil saperske^a narednika Grahor-i a, smo že poročali. Sedaj objavijajo hrvatski listi podrobnosti. Iz katerih izhaja, da je Hirsbrunner ustrelil Orahorja I 7 na-rodncRa snvraHva. Vladi Orahor, sin splošno znane in spo^tovane zagreb^ke rodbine, je služil kot saperski narednik v Ptuiu ter je bil. kakor pravilo Hrvati ^feri dečko«. Slavei v kava^j] novo leto, je ziu-fraj oroti 6 v dobri vnlji zancl hrvatsko pesem. Pr! inizah so se dvijrmH razni nem-. škutarji ter ga začeli naoadati. Posebno sta se zaletela vanj dva. Prvi mu je klical »Du kroatischcr Hund". d^uRi pa je pote^nl! revolver ter j:a ustrelil v trrbuh. Orahor je kmalu umri Ubojica se n:>e Eirsbrunrser tf je ?o poV1»cu ^eometer. Ptujski nem-^.Vutarji za seda' na vse načine opraviču-iejo. čcS, da )e bM pi'an ter da se 3e le no-spretn ieral z revolverjcm. rTinsbninncrja ^o n^.rirvo zanrli. »»r.zncje na so Ra zopet ir»vj<;:-ri in pn->oved'.jie se. da *e mu ne bo rii^ zr^i'o. Slovenski Doslanci brdo snra-vili z-idevo pred parlrsrrent in v de!f^r.c!!e. Zopctni nriis kelffdvoraVe reetavra_ čije Goric« d^^vrf* Vofodver. Na pp-tn^i Torica dr/. koTo^vor *e « ^r°m 1. m?irca T*1S na T»ovo c'-Jn k^'o^vorsk?, restavraci-ia. P^>k ra v!strs^5e pro?onj Enjknsreje ćo 15. f"b^T2.irja 1918. Z o^irorn na položaj. po_ vrrcf^n po voinin do«?o^kih. bode se moer*o ?a?-^eti prostore Se le r>o popravi kolodvcr-skp^a posiopja. Natanfne.ifii podatki so ca razpolasro pri ravnateljstvu đriavnih že. 1 ]fz-ir- Trr,t. oks^orJtTrra Ljubi jar. a. l«g»rovi^a€?!a. -f Oddaia govejesa mesa na rume-«e izkazaice C št 1401 do 2200. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1401 do 2200 dobe goveje meso v soboto dne 19. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Do-k>čen je tale red: Od pol 2. do 2. St. 1401 do 1600, od 2. do pol 3. št. 1601 do 1S00, od pol 3. do 3. št. 1801 do 2000, cd 3. do pol 4. štev. 2001 do 2200. — Ena oseba dobi l/4 kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg. 7 in 8 oseb P/4 kg, več oseb I1/* kS-Kilogram stane 2 kroni. -f- Nadomestek za mast. Pomanjkanje špeha in maščobe sploh je večje in večje. Mestna aprovizacija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pre-skrbela meščane z zabelo, toda dobava prašičev je biia težja in težja in priblo je tako c?a!eč, da je sploh nemo^oča. V zadnjem času pa se je posrećilo kupiti večjo množino prvovrstnesa olja. To olje je drago, liter stane 41 kron, in mestna nprovizaciia ve, da ga revnejši sloji ne bodo mojdi kupovati. Zato hoće te pozneje na kak dru? način odškodo-vati in iim pripraviti zabelo. Za enkrat pa nudi priliko tištim imovitim slojem, ki lahko plačajo za masčobo večjo svote, pa jo do sedaj kHub temu nišo mogli dobiti. Olje bo prodajnia vojna prodaja! na v Oosposki ulici. Stranke ga dobe po 41 kron liter na nakazila za mast in sicer pol litra za osebo in na mesec. mm i?!?uri * Pasivna resistenca v poštno - bra-nilničnem uradu traja, ker ravnateljstvo cd-kinnja ??!r:eve urndnic. Zakasnitve v obra-iunan'u so oq:rompr.. * Kuga n« Kitajskcm. Te Londona po-ročajo, da se jo kusa na Kitajpkem tekom ti trđnov ra:?>irila oOO miij dal^č in dosegla je £c>3mico \z PeMnga v Hankau. * Goved vpreina živina v Berolinu. Doslej je b?!o prepoved^no porabijati goved 7a vprežno živino v B^rolinn in tuđi goniti živino po ulicali iz prometnotehničnih vrroTcov. S*»daj pa je to dovoljeno. Glede vpreire trebe. Stediti s konj!?!:o močio. • Samomor dveh sester radi rabranje. neqa obiskovanja kinematografa. V Xen. kollnn Pta izvrftili sestri Schnnitz samotno'*, ker so Jima starci zabranili obiskovatl kl-nomatoirraf. v kateroga sta silili vsak dan. Sestri. Ftari 1*5 in 17 let. 5ta se zaprti v kuhinjo in odprli plin. Drugo jutro so jn nafili mrtvi. • Argentinska pSerica ra !t2Ujo. Ir Bnonos Airesa poročajo, da je predseđnik prer^!ožil kongresu dogovor, sklenjen z od-poslanri Francije in Anglije. kateremu se je pridružila tuđi Italija. Francija In An_ fflija Fta obvezani do 1. novembra 1918. na_ lruplti dva in po! mili^ca ton pienice in đrn^era žita. • Leteći gasiici. V San Diegn v Kali-forniji so ustanovili prvo leteče gasilno društvo. Z mestnimi sredstvi fo napravili nospbno nasilno leta'o. konstruirano v ga. ■Une namene. Stro] ftna motor 6 clllnđror m 110 kon?skiml močini. To je hidror^nn, na katerem je prostora za dva mo5a in večjo množino keinlčnih gasilnih sredstev. Smrt sodnlka Pantza. Pred Ijubljan, sito deželno sodnijo se je imel te dni posestnik in čevljar Anton Marinšek Iz St. Mihaela zagevarjati rr.di pregreška proti varnostl življenja MarinSek se je peljal 27. oktobra 1. L okoli polu 6. ure zvečer s svojini kolesom iz Divane v Sc-nožeCe. Pred Gabrskim klanceia je stopil s kciesa in Šel v sprerastvu vojaka sr.uf'.erja nekaj časa peš, potem se je poslovil od njega in se peljal b kolesom navzdol. Ko je prišel Savfler v dolino, je našel tam na tleh kolo in zra. ven nekega moža nezavestne^a. Ta mož je bil okrajni sodnik dr. Anton vitez plem. Pantz. Prinesli so ga v vojaško bolnišnico v DivaCi, kjer je 3 ćni na to ucirL Obduk_ čija je pokazala, da mu je povzročil po-škodbe padec r *esa vsled hudega eunka, najbrže s stre Itro vozečesa kolesarja. Tako je nastal i.im. da je provzročil smrt drja Pantza obtcženi Marinšek. Ta pravi, da se je peljal na kolesu ni'đol ob lunicem svitu popoinoma trezen in da ni na cesti nikogar viđel. Kaj se je potem zgodilo, tega ne ve. Spominja se samo toliko, da je bil Kar naenfcrat brez kolesa, da je šel na. zaj, da jo našel kolo na cesti in poleg kole_ sa nekega nezavestnega gospoda. Tz vsega sledi, da je obtoženec drja Pantza s svojim kolesom vrgel ob tla in povzročil njegovo smrt. Marinšek je obsojen na 4 tedensld strogi zapor s trdim ležiščem vsakih 14 dnL DariSa. Družbi sv. Cirila fn Metoda je peslala C. M. podružnica na Vrhnlkl za 1. 1917. iz. vnnredno lep prispevek 1000 K. Izrekamo ji tem potom nejiskrenejgo zahvalo. Kaj pa drug© C. M. podružnice? Mnogo jih je, katere še spe. Bolj kakor kedaj pre-je je potrebno sedaj, da začno zopet vse delova_ ti v korist svojemu narodu. Ne ▼ spanju, v delu je rešitev. — V veseli družbi v pro-storih g. Ivana Torkar v Podbrdu se je pod vodstvom g. dr. Irgoliča nabralo na Sllve-stroro za C. M. družbo 24 K 30 v. G. S. šte_ kar iz Ajđovš^fne pa je poslal 82 K, katere so zbrali na Bilvestrov večer. — G. J. Ttonr p;ann, c. kr. notar v Kostaujevicl Je daro-val C. M. družbi 30 K mes^o venca na grob-g Emila Orožna, c. kr. notarja ▼ KaiDniku. — G. Josip OcviTk. Cetovodja je đaroval « ptr-oki z gdč. Elizabeto Habb*?tcvo sa C M. D. 20 K. Na svatb! g. rei*rvnega aadpo. rcfnikiL Verija Sj j.T\t*ipe dr. Premrov o^j>i;cfi» *a!ite* N 562 17 — G. ^van Manko5 \z Tr?ta je daioval ra C. &f. D. 40 K ^ poravnavo računa gosp. nadinž. — K. V?em pođpirate-Ijem C. M. družbe se iskreno zahvalju. jemo. Izđajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne Hskarne«. Bsrtnaa Waibl, strojevodja v p., n^znsnja v «vc:?m \n v imenu svojih otrok Bermans, Hodoif^ in E"rsa, v?en "ijateljem in znancem pretresuj j'zn vest, ća je n^gova iskrene! ubijena soproga, oziroma mati, gospa fibina IVaibl roj. ilrsslin ▼ četrtek, dne 17. t m. ob 2. uri pop. nenadoma preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrli v soboto, dne 19. fanuaria ob 2. uri pop. iz hiše žalosti, Metelkova ulica št 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 18. januarja 1918. 255 Zahvala. Vsem, ki so našo pokojno hčerko, ozir. sestro, gospodično Angelo Gruden •. kr. siitelllM spremili na zadnji poti, posebro prečasttti dabovščini, gosp. dvornemu svetntku Josipa Blilek in gg. urtdnikom. slivnemn učiteljstvu, gg. poduradnikom, g. nadzeiravniku dr Emil Pape?u za tr'taapolno zdravljenje, gg. pevcera kat^iiške delavske družbe 21 ginljive žalostfnke in sploh vsem onim ki so se drage pokojnice tuđi med boleznijo spominjali, izreka tem potom naj-toplcjšo zahvalo, s prošnjo, naj se jo ohrani v bi agera sporni rtu, 253 - žalujoča rodbina OrađMva. Prva kranjska DieUna flreieriii pai ■■■■■ ■!■, 1 IBUinnL n^n^nvs MMH^ « s Ufll moBfmm |MQI «W ' ANTON KAJfC Ljubljana, Židovski rika L ; ______________________________I Za dokaze iskreneja sofutja povodim s-rrti našega I tjubf ^3, nerozabnega brsta, str ca in svaka, ^osroda I tr^etca w LfiaM'ant I izrekamo tem potom vsem rm§o na'prisrčnejšo zahvat. f Osobitj pi se zahvaliuierro s!. predsrdstvu gicmija i trgovcev, si. predsed^tvu trgovskega bolni5kc^a in pod- I pornega druStva, /af topnikom 'avnih obl?sti, rc; trgovcem I iz Ljubljane, g%. revcem za tola2eče ?n!ost;nke t^r vsem i prrateljtm in znancem, kateri so spremili nepozabnega po- ! kojnika na oj ga poslednji poti . I »•Mir« tahifaćl astall. I ===== Ovžie meso == ■asnilMii ta prahaj—a v kaslii = pitane gosi == Lukacs Ress6. izvoz prefcajenega mesa, Budimptta VIU Bmtam* utca ti. 19. WF~— ~1 ■>** Josip Gruden Tonika Gruden «/. Berlič - 240 -^ poročena1~^> Smattno uri JUiiji t§ januarja lile. jH^J z 12 so'-imi ?n vso opravo v sredini mps*a Nem^ka voraSanja na hm C«-tt9ll!sh. LoTpna. 173 Kuharica 257 ve§ča rseh hitnih dei, nm mpBiHmmV dobri družini teko- ali nosnelo. Naslov pove uoravn štvo ->S!ov. Naroda«. vešč s^djereje in v nasafanju zelen-»adi. dohi sta'no r.lužbo na graSčini V«v*tein po^ta Radna na Dolenjskem. Ponudbe s preD'^i snričeva! ie na-S'ovi^i na osftrtm*&f7O velenosestva !f«nstefn (latMioies), poita ladna 3K>l«o slio- ' 212 Blagajničarko, kontori-stinio in dve prodajalki veiči Jelezninske in špecerijske stroke, STtr«lme " službo veletrgovini. Reflektira se le na bnljše nroči. Ponudbe na upravn. »Sfov Naroda« pod „1000/ 205«. 205 Celko gosje oerje. 1 kg belega nepukane^a 10 K, 1 kg beefa nepukane^a 5 K, 1 kg belega necukanepa 3 K 20 v, 1 kg belega nukanega 24 K, 1 kg belega pukanega 16 K, 1 kg belega pukanega 10 K, p«)s lia no pošt< no 5 kg L Balđe kov«, Praga-SmicliOT, Kiaak6ho IrUU 1. 32 Prazne vreče vsake vrste. anhO 0OB6V ku- ailB« faaeft !a draga leme- ■a kapa 10 vedno m v vsaUi množini, ter plaču ie po aa|« viiilk aaavafk oenth trgovska firma J. Kailaa, Kraaff fior. Senilna pottuoSa 7rgovsfo hobra%cna tnt*lt~ q*ntna gospodična pnimine ju nanjosto, tj ugrledn* premojne rodbtne na dmfmtt, fe/r radi po-manijama inansiva, S* v svrho Tftnttve $*3raniti 3 dobro sttu-trantm gospodom, nairaim tr~ go crnm. Prosi 5« ?<* doptsm 5 sn^o pod yt2ugoslovan!24t*. 7ajno%t s* Jamči. 241 ttospod iiće za februar prazno SOBO. Ponudbe pod „prazna soba 233U na upravn. »Slov Naroda«. 233 Trgovski pomočnik lica ataibe v trgovini z meSanim blagom, ozir. špecerijo in železnino. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe poo „Harijhr, poitnoltžtžt Sf. Duh-LoCt, Štajersko. Kupim vsake koNtlno sveže REPI. Cena po dogovoru. Jo»- Oraiem, Mliama, Selo Moste pri Mablianl. 189 ■aF" Sprelmo se ~m slusinlfl zo triouino. Več se i?ve v ,,lfarodnt kn?i-garnl", Preieroova nllca 7. Kontoristinia veSča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi a« tako! aprejme pn tvidki Pr- P. Za'eo Lio lfana Si&rl _________trg *t- 9. 256 Gosp. poročnik, ki je dne 17. ja-nnarja 1918 prinesel pozdrave iz Broda se prosi, da se pred odhodom še enkrat oglasi zaradi male stvari, da jo s seboj vzame za Ankico Pozdrav Proda se hiša na gla\ nem trgu v Novem mestu. V hiSi se nahaja stara gosti Ina in mesari ia, pripravna je pa tuđi za vsako drugo obrt. Pogoii se izvedo pri last-;niku LudOTikn FerUćn« Noto. 258 Prazne vrešo (za moko, otrobe, fižol, sc^lo in cement) v večjih množinah se od-aa!o. Ronudbe na koloniaino uvoz. družbo 0IV03T ft ZIL9T-__________TO, Trst. 242 Šolske potrebščine priporoia HIINOin KMIBflBH v UubUanL