t FoStnfatt pW5an» t gotovhiL Leto IX., št. 17. (,rJUTRO" xvn^ u. 97 a) Ljubljana, ponedeljek 27. aprila W tuaviiu t vo. bguoijaoa, ojuuijeva ulica & _ TeletoD St. $122 3123 8124, 3125, 8126. Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — TeL 8492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon tt. 24S5. podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru K. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta »t. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena t Din Ureamfitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa it. 3122. 3123, 3124, 3125 Ul 31 vsaV ponedeljek zjutraj. — zarote se posebej ta velja po pofits prejemana Din 4.-, po raznaSal-db dostavljena Din 5.- meseCno Maribor: Gosposka ulica 11. 1'elefo« St. 2440. Celje: StroasmayerJeva ul. 1. Tel. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Ponedelisks L-daj* »Jutra« tebal* Uolltoe u Franciji Udeležba ie bila proti pričakovanju rekordna - Izid bo znan danes - Volitve so potekle v redu in miru Pariz, 26. aprila, r. V Franciji so Me danes volitve v poslansko zbornico. Za 61S mandatov se je borilo 4.807 kandidatov. tako da je pričakovati, da bo glavna odločitev padla šele priHodn:o nedeljo pri ožjih volitvah. Volitve so se pričele lavi ob osmih. Spočetka je bilo na voltih .e rna.o volilcev. To velja predvsem za ranz. kjer vel'a osma ura ob nedeljah za rano uro." Okrog devete ure >a so se pričeli volilci na voliščih 'burni ze v večjem številu. Zjutraj skoraj m bilo opaziti, da se vrše volitve, leom dopoldneva pa se je pokazalo, a.i bo vsaj v Parizu pri volitvah sodslova«) rekordno število volilnih upravičenčev Na nekih voliščih ie nastala med 10. in 12 utro že gneča in so morali vo-bci čakati po 20 do 30 minat d«, so pr;sli na vrsto. Čeprav je nekoVko deževalo, so vendarle potrpežl? vo čakal', da so opravili svojo dolžnost. Ob 9 je predsednik republike g. Le-brun peš odšel s svoo do;na "a volišče v svojem mestnem okrasu m izw-?,•;,] svojo državljansko dolžnost. Vcta-ve se vršijo v popolnem miru m redu. I)o poldneva ni nikjer pr?šlo do kaseta incidenta. V oredmest.u_Merue Montane se je zbrala pr.-d • -,iisJ-.i.i ye-li-ka skupina žena. -:i so potrpežljivo čakale da so možje odd.v i svo;e glasove Pred voliščem je ve&je število vo-jflcev vzklikalo svojim ženam. Prihodnjič boste tudj ve glasovale z nami! To je bila edina dos^i znana poetična manifestacija, kar se jih je pnpeMo tekom dopoldneva. Volitve so se zaključile povsod točno ob 18. Večina volilcev je glasovala že dopoldne. Volitve so potekle z malimi izjemami brez najmanjšega incidenta. V Nict sta dva neznanca z nožem napadla nekega trgovskega nameščenca in ga ranila v pleča. Pariz, 26. aprila. Kmalu po 20. u>ri zvečer so začele prihajati v Pariz prve vesti o izidu volitev v :>osa:rieziih okrožjih. Dasi približni rezultati se tiso znan:i. kažejo že rezultati v rosa-meznih okrožjih, da je bila von'na udeležba rekordna in da presega na jo-z« vse volitve po svetovni vojni, zlasti Pariz je postavi na volišče sscro do zad-niiega moža. Kljub slabemu vremena _ ves dan je deževalo in od časa 00 časa so se vrstili nalivi - so -o 1 ci v dolgih procesijah čakali pred volilnimi lokali, da pridejo na vrsto Podrobni rezultati bodo znani najbrže seje pcotf rotru im vlada glede izida volitev ter glede številčnega razmerja posameznih strank sedaj še popolna nejasnost. Prv volilni rezultat je bil sporočen iz Indokine. Nezavisni konservativni kandidat ie dobil 1259 glasov, nezavisni radiikalski kandidat 869. drugi nezavisni radkalski kandidat pa 661 g lasov Glede na take rezultate so v in-loknni potrebne ožje voitve. Pričakovani a in napovedi francoskega tiska Pariz 96. aprila AA. Za današnji voalni Deklaracija grške vlade ostane Ba^« xv«i, KMe -a^e,« Atene, 25. aprila. AA. Včeraj popoldne se je po daljšem presledku spet sestala poslanska zbornica. Za sejo je vladalo ve-veliko zanimanje, ker je bila napovedana deklaracija vlade, napram kateri se spričo nenadne Demerdzisove smrti grški politični krogi v zadnjih dneh še niso mogli povsem jasno orientirati. Deklaracijo vlade ie na seji poslanske zbornice podal predsednik vlade Metaxas, ki je med drugim ^Predvsem imam srečo, obvestiti parlament, da so zunanjo politiko, ki jo izvaja vlada, soglasno odobrili in potrdili šefi vseh političnih strank, ld so jo skupno z zastopniki vlade podrobno obravnavali. Grčija je zvesta Ideji miru in njena največja želja je, da ohrani čim bolj prijateljske zveze z vsemi držadami, da vestno izpolnjuje pakte ln pogodbe, ki jih je sklenila s prijateljskimi državami. Mi smo tesno vezani na balkanske države na podlagi balkanskega pakta, ki pomeni izredno garancijo za mir. Vlada se nadeja, da bo narodno predstavništvo smatralo za svojo prvo skrb, da je treba revidirati nekatere določbe ustave, in odrediti posebnemu zborničnemu odboru, da izvrši za to vse potrebne nadaljnjem je Metaxas govoril o delovnem programu parlamenta, posebno na področju sodstva in socialne pravičnosti. Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da je vojska omejila svoje delovanje na čisto vojaške zadeve in se pokorila v celoti vsem dobljenim ukazom. Danes vojska ne bo več podlegla nikakršnim vplivom, ki ba se po-& od zunaj izven njenih vrst. Vojska je danes definitivno osvobojena sleherne možnosti, da bi se v njene vrste vnašala po- htDeklaracija vlade poudarja nadalje skrb vlade za državni kredit. V to svrho bo izvajala velika javna dela ter izdala socialne odredbe v korist delavskega razreda, pn katerem bo skušala najti čim več simpatij. Z energično akcijo bo skušala omiliti odnos med kapitalom in delom, ter omogočiti njuno vzajemno sodelovanje. Ta svoj program pa bo lahko vlada realizirala le, kolikor ji bo pri tem pomagal parlament in dokler ji bo dopuščal, da vodi državno upravo. Poslanska zbornica je sprejela deklaracijo vlade z velikim odobravanjem. V Španiji divja revolucija Atentati, požigi in pokolfi so na dnevnem redu Madrid, 26. aprila. AA. Kljub vsem varnostnim odredbam oblasti in stalnemu .alarmu civilne garde ter podaljšanju izjemnega stanja se v Španiji množijo incidenti, atentati in požigi. Oblastem je uspelo vsaj do neke meje obnoviti red in mir po večjih mestih, zato pa se je torišče politične borbe prestavilo na deželo. Tudi včeraj in danes je prišlo do cele vrste incidentov. V Argandi je včeraj na seji občinskega ■odbora nenadoma eksplodiral peklenski klenski stroj. Neki občinski svetnik je bil ahit, štirje drugi nevarno ranjeni; dva se v madridski bolnici borita s smrtjo. Ta atentat, ki so ga, kakor kaže, izvršili desničarsko orientirani elementi, je dal pri-istaSem ljudske fronte povod za velike demonstracije in izgrede. Zažgali so več hiš pristaSev desničarskih strank. Svoje delo »o malone že opravili, ko so iz Madrida prihiteli veliki oddelki policije, da obnovijo :red in preprečijo nadaljnje levičarsko ma- V Ooriji del Rio blizu Sevilje je skupina levičarjev vdrla v cerkev, jo oplenila in oskrunila ter zelo poškodovala. Komunistom se je pridružila precejšnja množica ljudi in je prišlo do velikih marksističnih manifestacij. Ob zaključku so napol demo-Hrano cerkev proglasili za svoj »ljudski dom«. V Gijonu v Asturiji so neznanci iz nekega avtomobila oddali več strelov na oddelek civilne garde. Več gardistov je bilo ranjenih. Prepeljali so jih nemudoma v bolnico. Eden izmed njih je dobil smrtno-nevaren strel v prsa. V Madridu sta snoči dva neznanca z orožjem napadla nekega delavca, iz Portugalske, ki je znan pristaš Gilla Roblesa. Portugalec je bil težko ranjen. Na podlagi neke ovadbe so včeraj dopoldne policijski organi izvršili hišno preiskavo pri gospej Uraci, tradicionalistični prvakinji. Po preiskavi je bil izdan ukaz za njeno aretacijo. Ukaz je šel izvršit policijski inšpektor. Nenadoma pa sta on in aretirana Uraca z avtomobilom neznano kam pobegnila. Za njima je bila izdana tiralica. Numan v Bukarešti Bukarešta, 26. aprila. AA. Generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan je prispel v Bukarešto. Snoči je Imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Titulesccm. Čeprav vladni krogi nočejo dati nikakršnih podrobnih izjav o predmet-u njunih razgovorov. so si vendar v Bukarešti vsi na jasnem da je g. Numan prišel zaradi zahteve turške vlade po ponovnem utrjevat'iu bopporske in Dardanelskih ožin. Goring in Fey na madžarskem lovu Budimpešta, 26. aprla. AA. Poset pruskega ministrskega predsednika geneiala Goringa. ki je napovedan že za prihadnje d.-ii, bo. kakor zatrjujejo uradni krogi, privatnega značaja. Kljub temu pa -.odi javnost, da je njegovemu prhodu pripisati političen pomen. Istočasno prispe v Budimpešto bivši avstrijski podkancelar Fey. Oba se bosta udeležila lova, ki ga priredi I ministrski predsednik Gombos. ne izostane da bi se tako preprečila zmaga ljudske fronte«, pri levičarskih in skrajno levičarsko ekstremističnih listih pa je bilo opažati veliko samozavest. Veliki nevtralni informativni listi kakor >Petit 1 ari-sien« in dru Francozi v ogromni večini iskreni republikanci. Socialistični »Ponulairei: naglasa, da pomenijo že današnje volitve usodni p«" mta. Aikoniur ni treba verovati, da bo končna odločitev padla šele prihodnjo nedeljo pri ožjih volitvah. Prvo glasovanje ustvarja vselej končno osnovo celokupnega volilnega rezultata- Valentin čus 1 Gorica, 26. aprila, o. V visoki starosti 74 let je preminul danes ugledni stavbenik in posestnik Valentin Cus, oče slovenske gledališke umetnice Vike Podgorske. Pokojni Je toii med jugoslovenskim živil jem v Julijski Krajini znana osebnost. Zaradi svojega narodnega prepričanja je moral mnogo pretrpeti, vendar pa ni klonil in je ostal do svoje smrti zaveden Slovenec. Pogreb bo v ponedeljek. Jugoslovenski vojni dobrovoljci na braniku narodnega in državnega edinstva Jubilejno zborovanje v Beogradu v proslavo 25letnice ustanovitve prve dobro v al j ske divizije Beograd, 26. aprila p. Jugoslovenski vojni dobrovoljci so imeli danes v beograjskem Sokolskem domu svoj jubilejni kongres v proslavo 25-letnice osnovanja prve dob~o-voljske divizije v Rusiji za časa svetovne vojne. Na kongresu so se zbrali stari borci za j u gos love ns k o narodno osvobolenje in ze-dinjenje, da ob tej priliki manifestirajo ne samo za svoje pravice, marveč, da ponovno in glasno povedo pred vso iugoslovenskJ javnostjo, da stoje budno na braniku jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva ter da ostanejo neomajno zvesti svojemu kralju in jugoslovenski nacionalni ideji. Nad 50 0 vojnih dobrovolicev z vseh delov naše države se ie zbralo danes zjutraj pred beograjskim kolodvorom od koder so v impozantnem sprevodu z veliko jugoslo-vensko trobojko na čelu krenili po mestu, vzklikajoč kralju, Jugoslaviji in narodnemu ter državnemu edinstvu. Povorka se je ustavila pred dvorom, kjer so dobrovoljci priredili dolgotrajne in tople ovacije Nj. Vel. kralju. Slavnostno zborovanje v Sokolskem domu, ki so mu prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja prvi adjutant general Colak-Antič, zastopniki vojnega ministrstva ter raznih nacionalnih organizacij, je otvoril z daljšim govorom slepi podpolkovnik Luio Lovrič. ki je v zanosnem govoru orisal borbe in žrtve jugoslovanskih dobrovolicev za narodno osvobojenja in uedinjenje Na njegov pred- log sta bila odposlana vdanostna brzojav« Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. V brzojavki Ni. Vel. kralju na-glašajo dobrovoljci. da bodo z enako zvestobo in ljubeznijo, kakor njegovemu velikemu očetu kralju Uediniteliu služili tudi mlademu kralju v obrambi nedeljive jugoslovenske domovine. V nadaljnjem svojem govoru je predsednik I.ovrič orisal stališče jugoslovenski h vojnih dobrovolicev do vseh aktualnih problemov in naglasil naslednje osno\'ne zahteve: 1. En krali in ena držaja; 2. spoštovanj? jugoslovenske nacionalne ideje in njene nedotakljivosti; 3. čuvanje tega, kar je bilo ustvarjeno s tolikimi krvavimi žrtvami; 4. iivršno oblast r državi morajo dobiti ljudje s polno avtoriteto, ki bodo zresio služili kralju in domovini: 5. narodno in državno edinstvo se mora kot vrhovni zakon izvesti do kraja na vseh področjih narodnega in državnega življenja; 6- vojnim dobro-voljoem naj se končno priznajo pravice, ki jim gredo po zakonu; 7. skrajni čas je že, da se ukinejo zadnji ostanki fevdalizma v državi ter izroči zemlja v last onim, ki jo obdelujejo; 8. jugoslovenska nacionalna ideja ne sme nikdar več biti predmet politične trgovine. Zborovalci so izvajan ia predsednika Lovriča sprejeli z dolgotrajnim in viharnim odobravanjem. V tem smislu je bila ob zaključku zborovanja spreieta obširna resolucija. Chamberlain v Budimpešti Budimpešta, 26. aprila. AA Bivši angle-škr zunamji minister Austen Chamberlain, ki je včeraj prispel v Budimpešto, je imel že včeraj celo vrsto sestankov z madžarskimi politiki, med katerimi je zbudM posebno pozornost razgovor z grofom Sigrai-jem, ki je v prvi dobi po vojni igral precej važno politično vlogo. Danes je sir Chamberlain svoje razgovore nadaljeval in se je sestal z več uglednimi politiki. Popoldne je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Kanyo in pomočnikom zunanjega ministra Aporom. Opoldne je kraljevi namestnik Horthy priredil kosilo njemu na čast. Zahteve Arabcev Jeruzalem, 26. aprila. 'AA. Arabski narodni svet, kii je imel včeraj važno konferenco pod vodstvo« n vrhovnega mu f ti je. je sklenil ponovno objaviti osnovne zahteve palestinskih Arabcev, od katerih Arabci ne bodo ni v najmanjši meri popustili. Te zahteve so popolna in takojšnja ukinitev vsega prišel j evamja žiidov v Palestino, prepoved prodajanja zemlje Židom v Palestini in sestava ambske nacionalne vlade za palestinsko mandatsko oblast- Narodni svet je tudi odredil, da sc mora z vso odločnostjo preprečiiti vsak poskus. da bi se prekršila generalna stavka, ki je bila proglašena v .laffi. Tel-Avivu, Jeruzalemu in drugih mestih. Proti prekr-štfeljem te odredbe se mora postopati z vsemi sredslvi. Glede na ta sklep eo arabski demostran-tje izzvtili že več incidentov. Snoči je nenadoma nastal požar v najstarejšem d-'lu mesta. Dobro poučeni krogi menijo, da jc ta požar posledica omenjenega sklepa in da so stavku joči An bci zažgali neke trgovine. ki so bile odprte kljub stavki- Po ves! eh iz Besana v severni Palestini se izve. da je prišlo tam do zelo velikih ne-mrrov. Podrobnosti o dogodkih ši ni. London. 26- aprila. AA Židovska agencija je objavila apel na palestinske ioide ter žide vsega sveta. V njp»n brani stališče Židov glede na zadtvje ino:dente v Pa-iestini in jih poziva, naj nadaljujejo svoje civilizacijsko delo in naj se ne ustreši-jo nasilja. Friedmannova simultanka v Beogradu Beograd. 26. aprila p. Znani poljski šahovski mojster Frydman, ki le sodeloval na- nacionalnem šahovskem turnirju v Novem Sadu. je sinoči odigral v Beogradu simultanko proti 40 najboljšim beograjskim •šahistom. Od 40 partij jih ie 11 dobil. 7 izgubil, ostale pa so končale remis. ^bčni zbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Beograd, 26. aprila V svojem domu v Simini ulici je imel glavni odbor Rdečega križa danes svoj občni zbor. Občnega zbora so se udeležilr delegati iz vseh krajev države. Prisostvovali so mu tudi kot zastopniki Nj. Vel. kralja prvi adjutant Nj. VeL kralja general Vojin Colak-Antic, nad-škof dr. Rodič, zastopnik patrijarha, zastopniki ministra vojske in mornarice, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, mestnega poglavarstva in dr. Skupščino je otvoril podpredsednik senata Sveto-zar Tomič. Izjavil je, da otvarja občni zbor v nnenu predsednika Nj. Vis. kneza namestnika Pavlo. Nato je prečital brzojav- ke, ki so bile odposlane s skupščine Nj. Vel. kralju Ptetru IL, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Prečital je tudi pismo, ki ga je Nj. Vis. knez namestnik Pavle poslal občnemu zbo- ru. Sledila so poročala in razprava o njih, mod drugim pa je biLa sprejeta resolucija, ▼ kateri občni zbor protestira proti napadom narodnega poslanca Djordje Jeftrča na podpredsednika senatorja Svetozarja Tomioa. Ob koncu je bila z dodatnimi volitvami dopolnjena uprava glavnega odbo- ra Poljsko-madžarsko prijateljstvo Budimpešta, 26. aprila. AA. Včeraj popoldne so bili zaključeni razgovori med Gom-bosom in Koscialkovvskim- V poučenih krogih trdijo, da sta državnika razpravljala o vseh vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko in Poljsko ter ugotovila soglasnost obeh držav v vseh važnih zadevah. Za sedal se ne bodo vodili nobeni drugi razgovori. Snoči je poljski ministrski predsednik prisostvoval slavnostni predstavi v operi, nato pa je bil na večerji pri zunanjem ministru Kanyji. Zastopnikom tiska je poliski ministrski predsednik Koscialkow&ki izjavil da je zelo vesel lepega in toplega sprejema, ki ga je doživel na Madžarskem. Globoko čutim tisočletno prijateljstvo, ki veže ol;a naroda, je poudaril. Zgodovina zadnjih 15 let je [O-kazala. da je napačno, če se misli, da se zveze med narodi ustvarjajo samo na podlagi materialnih dejstev. Moralni elementi so močnejši in trajnejši Poglabljati moramo duhovno skupnost Madžarske in Poljske, Čemer bo najboljše služilo naše kulturno in gospodarsko sodelovanje. Ko se bom vrnfl na Poljsko bom svojim sodržavljanom opisal vse lepe vtise, ki sem iih dobil na Madžarskem. Temu sprejemu časnikarjev le prisostvoval tudi ministrski predsednik Gombos.^Ko-scialkovvski bo odpotoval nazat v Varšavo jutri. Budimpešta. 26. aiprila. AA. Predsednik poljske vlade KoscaIko^sk™, se je že snoči po sprejemu v parlamentu odpeljal na železniško postajo, kamor so ga spremljali ministrski predsednik Gomb»s in drugi člani vlade. Noč je prebil v svojem spalnem vagonu. Davi bb 730 je odpotoval nazaj v Varšavo. Spremljal ga je poleg dru^h tudi poljski poslanik v Budimpešti Lepkov-ski. Angleži za poostritev sankcij proti Italiji London, 26. aprila. w. Lord Lytton je izjavil včeraj na zborovanju v Edinburghu, da je izvršni odbor unije DN sklenil pozvati vlado, naj predlaga v ženevi prekinitev vseh zvez z Italijo in italijansko ar-' mado. Unija je prišla do prepričanja, da je situacija tako obupna, da se je treba za rešitev poslužiti obupnih sredstev. >Mor- ning-post« meni, da je ta predlog enak vojaškim sankcijam proti Italiji in da gre tudi za zatvoritev Sueškega prekopa. Ta ukrep utemeljujejo pristaši ekstremnih struj tako. da je bolj upravičen neposredni riziko majhne vojne, če se s tem prepreči veiika. Kaj pripravljajo Nemci--- Pari«, 26. aprila g. O utrdbah, ki jih gradijo Nemci v Porrnju. poroča »L'0euvre«, da ne bodo posnetki francoske Maginotove linije, temveč zgrajene .enako kot znane nemške Siegfriedove linije v svetovni vojni, ki sestoje iz mreže strelskih jarkov, zaklonov. zveznih poti in podzemskih letališč. List. ugotavlja v nadaljnjem, da je še bolj presenetljivo kot. graditev utrdb v Porenju dejstvo, da je Nemčija začela graditi nov sistem avtomobilskih cest. v smeri proti Avstriji. Vse kaže torej, da bo Berlin usmeril v bodoče svojo pozornost na Srednjo Evropo in s tem tudi na skorajšnjo konferenco zastopnikov Male antante in Balkanske zveze. Italija Se nI sklepala Rim, 26 aprila. AA Italijanska vlada še ni sprejela nobenega sUen* glede turške . note o utrditvi Dardanel, ki jo je prejela 1 pred nekaj dnevi. Hitlerjeva amnestija Berlin, 26. aprila, o Nemški kancelar je podpisal ukaz o amnestiji političnih in kriminalnih kaznjencev. Iz zaporov bodo izpuščeni vsi narodni socialisti, ki so na kakršenkoli način prekršili zakon v borbi za narodno-socioilistično .ide,K». Od amnestije so izključeni le oni. ki so izvršili kalkšen umor. Nadalje so pomilošoeni vsi krivci takozvanih tajnih napadov na sedanji re-ž:m v Nemčija ter visi oni, ki so žalili Hitlerja ali kakega druiejM narodTio-socrafti-sričnega voditelja- Nemški smrtni žarki Praga, 26. aprila. AA. Neki tukajnSjl fcrt poroča, da se v Nemčiji vrše poizkusi s t«" kozvanimi smrtnimi valovi ki niso nič drugega kakor kratki valovi in s katerimi s® lahko ustavi vsak motor na daliavo. Premestitvi Beograd, 26. aprila, p. Premeščena sta bila katastrska geometra v 7. položajni skupini Karel Tigl iz Novega mesta h katastrski upravi v Kamniku J Obmejno prosvetno delo Mariborska ZKD je podala obračun svojega neumornega dela Maribor, 26. aprila V dvorani Ljudske univerze eo se zbrali danes dopoldne prosvetni delavci iz skoro vseh obmejnih krajev k občnemu zboru mariborske Zveze kulturnih društev-Zbor je nudil lepe dokaze, uspehov, ki jih je rodilo požrtvovalno deio mariborske ZKD. Zborovanje je vodil neutrudni predsednik g. Janko Pire, ki je v uvodu pozdravi! zastopnika prosvetne ob a sta šolskega nadzornika g. Alta, predsednico Ciril Metodove družbe v Splitu go. Lenar evo in zastopnika ljubljanske posestrime ZKD g. inž. Rusa. Sledila je prisrčna počastitev spomina umrlih prosvetnih delavcev zlasti pa zaslužnih pokojnih prosvetnih delavcev iz vrst ZKD dr. Kodermana im šolskega upravitelja Toneta Hrene. Pregleden prikaz vsega podrobnega dela je nudilo izčrpno poročilo marljivega taini-ka g. Frana Goleža, ki ie najprei omenjal delo predavateljskega in knjižničnega odseka- Mariborska ZKD ime 96 kmtžnic s 5890 knjigami. Dramski odsek se je pečal predvsem z izposojanjem gledaliških iger Dramska knjižnica šteje 402 gledališki igri. V zvezo je včlanjenih 344 društev, ki štejejo skupno okoli 26 000 članov. Od 344 društev ima 250 lastne knjižnice s skupen 70.000 knjigami. 120 društev 'ma lastne gledališke odre in 15 društev lurfkov-ne odre- Skupno so imela ta društva okoli 600 gledaliških in okoli 80 lutkovnih predstav. Pev=k;h in glasbenih nastopov je bilo 300. Vseh skupaj so priredila društva okoli 1100 predavanj. Raznih drugih prireditev je bilo 400 Društveno prtmožjnje včlanjenih društev izkazuje: gotovine Din 500.000—, nepremičnin in mvenrarja pa za 4,000-C00 dinarjev. Mariborska ZKD je tud: v pretekli poslovni dobi podpirala včlanjena društva pri izvajanju njihovega programa ter je bila z njimi v stalnem kontaktu po okrožnicah in dopisovanju. Blagajniško poročilo je podai g. Iv|'n Cvetko. Skupni denarni promet je znašal v preteklem poslovnem letu nad 48.000 dinarjev. Razrešnico v imenu nadzornega odbora je predlagal celotni uprava g Cotič Pni voliitah je bil ponovno izvoljen za predsednika g Jenko Pire, v odbor gg. upokojeni šolski nadzornik Ivan Tomažic. novinar Vekosln-v Špindler učitelj Fran Golež, šolski upravitelj Jožko Škilan. upokojim na drevi dent Ivam Kejžar, upokojeni podpolkovnik Herman Vidmar, strokovni učitelj Ivan Robnik. konc;it>ient dr- Franjo Kru^c. upokoieni učitelj Franjo Bratoš in zasebni uradnik Marino Kralj: v nadzorni odbor gg. via;i davčni kontrolor Avgust Cotič. upravm;k Ivan Vomer, učiiteli Iv"m Cvetko- v častno pazcodnsce tv> *>dv«t-nka dr Franjo Liipold in dr Igor Rosina. Po volitvah se ie razvila živahna razprava o raznih prosvetnih in narodnoobramb-nih zadevah n« naš-' severni mej1' Sprejetih je h''lo več nredlotfov. med nVmri tudi predlog o poživi jen ju stikov mesta z deželo Slovenski Invalidi so zborovati Za izboljšanje sedanjega invalidskega zakona Mrvaljeviča ki sta imela zelo težavno stališče. Naposled se je osrednjemu odboru posrečilo, da so bile izpremembe sprejete-Oblastni odbor je tudi preteklo leto mnogo posredoval pri reševanju raznih invalidskih zadev. Pošiljal je resolucije, na odločevalne činitelje in se krepko zavzemal za pra\ice vojnih žrtev. Da bi se videlo kakšno stanje je nastalo po invalidskem zakonu iz leta 1929.. je oblastni odbor sestavil statistiko, iz katere se vidi, koliko invalidov prejema invalidnino po novem zakonu in koliko je bilo reducirano invalidnin. Pri tem se je pokazala žalostna slika, da ie do 60°/» pre-jemalcev invalidnin črtanih. Prav tako se je oblastni odbor boril proti novemu pravilniku glede nakazovanja invalidnine. 0 predsednikovem poročilu se je razvila dolgotrajna razprava. Delegat ljubljanskega krajevnega odbora g. Mlekuš Je predlagal nekatere korekture invalidskega pravilnika. Svoje pripombe so stavili tudi delegati gg. Rus, Zabkar, Bokanič in druei. Poročilo nadzornega odbora je podal a. Dornik. Pri volitvah je tal v pretežni večini izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g-Štefetom na čelu. Naposled ie bLla sprejeta daljša resolucija, ki ima zabeležene vse zahteve invalidov, zlasti to, da se Invalidski zakon iz leia 1929. izboljša kakor zahtevajo potrebe. Maribor. 26. aprila V Mariboru so se zbrali oa občnem zboru oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov za Slovenijo delegati skoro vseh krajevnih odborov iz dravske banovine. Delegati so prispeli v Maribor ža včerai ln ?o imeli zvečer delegatski sestanek Zborovanja sta se udeležila tudi odposlanca osrednjega odbora predsednik g. Nedie in g. Mrva] j e-vič. Današnje zborovanje je otvoril predsednik g. Štele. Na njegov predlog eta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel- kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravni brzojavki ministru za vojsko in mornarico in ministru za socialno politiko in narodno zdravje- Občni zbor je izvolil iz svole srede za predsednika zbora g. Geča za tajnika pa g. Tomca. Po konstituiranju verifikacijske-ga odbora, odbora za prošnie. pritožbe in resolucije in kandidacijskega odbora je povzel besedo predsednik štele. Podal je obširno poročilo delovanja oblastnega odtora v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da šteje oblastno združenje 47 krajevnih organizacij. Glavno delo je bilo posvečeno tudi lani spremembi invalidskega zakona. Osrednji odbor je imel v komisiii za sestavljanje načrta o izpremembah invalidskega zakona dva člana, predsednika Nediča in Maribor preko nedelje Maribor, 26. aprila. Slovenski trgovci včlanjeni v Slovenskem trgovskem društvu so imeli občni zbor snoči v restav-raciji Narodnega doma. Zbor je vodil predsednik g. Mejovšek Tajniško poročilo je podal g. Ambrožič) blagajniško pa g. Preac. O delovanju veseličnega odseka je poročal g. Anderle, o lepem napredku in uspehu pevskega odseka g. Weixl, o poslovanju enoletnega trgovskega tečaja pa vodja tečaja prof. g. Struna. V letošnji tečaj se je vpisalo 41 učencev Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Branko Mejovšek, za podpredsednika pa g. Franjo Majer. Sadni izvozniki so imeli občni zbor danes dopoldne. Zbor je vodil predsednik g. Kerenčič. Izčrpno poročilo o delovanju v pretekli poslovni dobi je podal tajnik g. Ambrožič, iz čigar poročila je bilo razvidno živahno delovanje v prid našim izvoznikom sadja. Obravnavale so se tekoče zadeve, ki se tičejo našega obmejnega sadnega izvozni-štva. Gostovanje Cirkovčanov v gledališču V nabito polnem gledališču so igrali snoči na povabilo gledališke uprave člani dramskega odseka gasilske čete iz Cirkovc. Uprizorili so narodno veseloigro »Micki je treba moža«. Vrli diletantje so bili deležni viharnega aplavza za lepo igro. V uvodu je izpregovoril nekaj po-jasnilnih besed g. Debenak. Gojenci klasične gimnazije so imeli danes dopoldne v zavodov! dvorani koncertno prireditev s pevskimi, violinskimi in orkestralnimi točkami, ki so pričala o glasbeni nadarjenosti mladine na mariborski klasični gimnaziji. Poleg profesorskega zbora z direktorjem g. Mastnakom na čelu so se prisrčne prireditve udeležili številni starši in drugi mladinoljubi. Grozna smrt dveletne deklice Hčerka marenberškega mesarja, dveletna Ida se je v trenutku ko nI bilo nikogar v kuhinji polila z vročo juho Dekletce je pri tem dobilo tako hude opekline po obrazu in vratu, da je umrlo. Velik požar na Vrhpolju Kamnik, 26. aprila V noči ne danes je nenadno nastal požar v stanovanjski hiši posestnika Jurja Klemenca na Vrhpolju pri Kamnilku in je poslopje uipepelil. Poleg Klemenca sta v hiši stanovali dve sitranki z več družinskimi člani- Ko ie začelo goreti, posestnika ni bilo dome. Orožniki so ugotovili, da je ogenj nastal zaradi tega. ker na podstrešju tram poleg dimnika rti bil zadosti izoliran-Možno je tudi, da so se vnele butarice dražja, naložene ob dimniku. Zvečer so v hiši pekli kruh in so močno zakurili. Zflrto je verjetno, da ie začelo za-radi tega na podstrešju tleti. Ljudje v hiši so že spali, ko je ogenj zajel streho in se zbudili šele ko so čuli pokadi tTamovie im se je začela podirati streha- Na pomoč so prihitelii g"is;lci iz Kamnika m Vrhpolja, ki jim je uspelo preprečiti, da bi se ogenj razširil na sosedne hiše. Klememčičeva hiša je pogorela do tal in je oprtalo le ožgano zidov je Pohištvo in inventar so rešili. Posestnik je bil zavarovan za 42.000 Din. a škoda je znatno večja Kfi«m$ o * oeeoeeeeooooo® Ptica s štirimi nogami Med najčudovitejše pokrajine na zemlji spada porečje reke Amazonas v Južni Ameriki, kjer so se prejšnje zemeljske zgodovinske dobe tako rekoč ohranile vse do današnjih dni. Tudi, kar se tiče živalstva. V tistih krajih živi med drugim čudna ptica honcin ali smrdljiyi fazan, kakor ji pravijo beli naselniki. Ta ptič ima prav za prav še štiri noge. Poleg pravih nog, kakor jih ima vsaka ptica, ima honcin na perutih uda za prijemanje in hojo. Vsaka perutnica ima namreč na koncu dva prava kremplja, s katerima se ptica opri-jemlje, ko pleza po vejah, in ju rabi kakor prave noge. Vzlic štirim nogam pa je zelo okorna in mora uporabljati celo glavo in vrat, da se obdrži v ravnovesja. Po drugi plati pa tudi leta zelo težavno Skratka, ptica je vzlic štirim nogam na slabšem kakor ostale ptice, ki imajo samo po dve nogi. Seveda bi jo bili že davno zatrli, ako ne bi njeno meso bilo tako neužitno, ker silno zoprno smrdi. Zato ima ptica tudi ime »smrdljivi fazan.« vzet vprašal: »Kaj pa je to?« In obtoženec je žurno pojasnjeval: *2e leta rešujem v vseh mogočih časopis h objavljene uganke, za katere so raz^ane nagrade, a ne rešujem jih zase, temveč za druge ljudi To se pravi, jaz jih rešujem, rešitve pa pošiljajo urednikom drugi ljudje, od katerih dobivam potem domenjene odstotke v primeru, da prejmejo kako nagrado za rešitve ugank.« Začudeni sodn'k ie pi pravici vzkliknil: »To pa je najnovejši vseh poklicev!« - Elitni kino Matica — TeL 21-24 DANES PREDSTAVE OB 4. in 9 Vi VELESENZACIONALNI SO V JETSKO-RU SKI FILM ZILA\TO JIEZIEIRO Kronika od sobote do ponedeljka Poklicen reševalec nagradnih ugank Sodnik nekega angleškega sodišča je nedavno vprašal nekega obtoženca, kakšen poklic ima. Glasno in razločno je Obtoženi odgovoril: »Reševalec nagradnih ugank vsake vrste.« Sodnik ga je ves za- | Ljubljana, 26- aprila Podmlaaek Rdečega križa ljubljanskih narodnih meščanskih in srednjih šol je priredil dopoldne v dvo:1 mri Union a akademijo v prosa vo dneva pomladka R. K Pred polno dvorano mladine in roditeljev ter pred zastopniki c vilnih in vojaških obla^ev so nast^p-Me sko- i vse šole z na jra z no vrstne i.šim- točk-mi. Pevski zbori so se izkazali z vzorno disciplino m uvežbanostjo. da so želi nrizn-inje vseb poslušaleme Drugi pa so o?v src z igranjem harmonik in drn^h I. z de-klamacviami im govori Ak^d^Tv.j. je pokazala, da ie mladina v rokah idealnih vzgojiteljev. Nastopi v ma*ah so z^sti z vzgojnega staJršrSa važni, da se m'- diima navadi že v nast^vt.i pred pavnost-jo. Okoli 400 sodelujočih ie pripomoglo z naroda in umen»n—.4 rl<-» 7m 11/1. vitega usp jha akademija Rd.čih križarjev. Zborovanje slavistov V prostorih Slovenske Matice se je dopoldne ob prav lepi udeležb' vršil obrni zbor Slavističnega društva. Iz poročil, ki so jih podali predsednik univ. prof- dr. Nachtigal, tajnik prof. dr. Kolarič im bia-gajnica prof. Vrtovčeva. povzemamo, de razviija to mlado društvo, v katerem se zbirajo ; predstavniki slovanskega literarno-zgodovinskega im jezikoslovnega znanstva, prav, žtfvahno delavnost. Med drugim j« Slavistično društvo sprožilo akcijo, da se obnovi izdajanje »Gasomsa za slovnskd jezik, književnost in zgodovino«, vod;,lo je borbo proti monopolizaciji šolskih km ji« in priredbo o:klus zanimivih predavanj za člane. Na koncu so b ili v novi odbor izvoljeni predisednilk univ. prof. dr. Nachtigal ter odborniki dr. ŠPebimger, dr. Kolarič, prof-Vrtovčeva, dr. Trdinova, prof. Košak. Vilko Novalk in Janez T-ogar. za revizorja na dir. Slodnjak «1 dr. Rupel. HkraMoja zemlja« in »Moj sin«. Večino čudovito lepih besedil ie spesnil mladi čakovski lirik Drago Gervais. Priznani baritonist Petrovčič je zapel »Mo- litev« in šegavo pesem »Pjanec«. Za zaključek je zapel mešani zbor narodne pesmi, ki jih je harmoniziral prof. Santel. Poslušalci so spoznali prave biseere naše glasbene folklore. Te pesmi so polne topline in lepote. Sestavljene so tako v duhu Istre in njene narodne pesmi, da more to storiti le umetnik, ki spozna dušo naroda, ki živi z njim in ki ga ljubi. Uspeh večera je tudi njegov uspeh. Pevski zbor »Tabora« je s tem koncertom najlepše proslavil svoj jubilej, številni poslušalci so ponovno nagradili skladatelja, dirigenta, zbor, orkester in oba solista z aplavzom, ki so ga vsi zaslužili, saj so s svojim predvajanjem napravili poslušalcem redek umetniški užitek. Tako lepi stilni koncerti so v Ljubljani prav redki. Zboru »Tabora« ob njegovi petletnici prav iskreno čestitamo. Dolžniki se gibljejo V sejni dvorani Trgovskega doma se je dopoldne vršila anketa o ustanovitvi Društva dolžnikov in o problemu razdolžitve, v našem gospodarstvu, ki so jo sklicali gg. dr. Sagadin in Vladimir Remec in tesarski mojster Ravnikar. Poleg načelnika dr. Hubada kot zastopnika banske uprave je anketi prisostvovalo lepo število delegatov iz najrazličnejših krajev banovine, povabljeni pa so bili tudi zastopniki naših zadružnih central, zbornice za TOI, obrtniških korporacij in Društva posestnikov novih hiš. Med poročili so posebno pozornost vzbudila izvajanja predsednika osred- njega odseka lesnih trgovcev škerbca, ki je v ostrih besedah pograjal zadržanje naše vlade nasproti stiskam, s katerimi se bori lesna trgovina v naši banovini, ter izjavil, da reprezentanca naše lesne trgovine odklanja vsako odgovornost za posledice. Naši lesni trgovci se vse dotlej, dokler ne bo vlada posvetila potrebne pozornosti tudi njihovim življenjskim interesom, ne bodo udeleževali nobenih sej in konferenc, ki bi jih sklical centralni odbor lesnega gosp^irstva v Beogradu. Anketa je izrazila z. o, da se morajo ustaviti ek-sekucije, doKler se razmerje med dolžniki ln upniki ne uredi s posebnim zakonom ln dokler zakon o razdolžitvi ne prinese primerne zaščite vsem dolžnikom. Na predlog načelnika dr. Hubada je bil na koncu izvoljen ožji odbor, v katerem so dr. Sagadin, inž. Remec, Ravnikar in škrbec in ka-teresra naloga bo, začrtati smernice novega društva. UULKJOJmUUUlJLHJUUU^ VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOLIČ - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.— LBJUUUUUa=0I03!=0DULJJI PJDDODCO Sokoli se pripravljajo za olimpiado Pri včerajšnji izbirni tekmi so bili prvi trije Grilec. Pristou in Primožič Ljubljana, 26. aprila. V telovadnici Narodnega doma je bila danes skoraj polnih dvanajst ur prva izbirna tekma Sokolov za berlinsko olimpiado. Tekmo je vodij dr. Viktor Murnik. Navzočen je bil tudi saveznl načelnik dr. Alfred Pichler, a zbrali so se tudi predstavniki ljubljanske sokolske župe in zastopniki posameznih društev K tekmi se je priglasilo 25 tekmovalcev- Antosiewicz Edo, Potokar Milan, Skrbinšek Marjan, Wildmann Oti, Zupančič Neli, Vadnal Jože, Forte Miroslav, Gregorka Boris tn Malnarič Janez (vsi od Sokola Ljubljane), Strgar Miloš, Merzlikin Dimitrije, Mihočinovič Rade, Perfiljev Evangelij, Rumenčič Josip, Budja Juraj, Romelič Svetozar (V9i iz Beograda), Kujundžič Josip (Novi Sad), Boltižar Stjepan (Zagreb H), Lesjak Franjo (Celje), Primožič Tošo, Grilec Konrad ta Stukelj Leon (vsi iz Maribora), štukelj je danes samo opazoval, a se bo od 1. maja dalje stalno uril v Ljubljani), Pristou Janez ln Košnik Milan (Kranj), Lujič Petar ta Kolšek Ludvik (Split). Sodniški zbor so sestavljali tekmovalci Derganc Stane, Slmončič Vlado, Oswald Miha, šumi Peter 2ilič Stane ta kot pomočnik načelnika Ljubljanskega Sokola inž Pehani Gojmir Pripominjamo, da je sodniški zbor rešil nadvse zadovoljivo svojo nalogo. Pri javi je 11: Sokoli 90 tekmovala danes prvič v vseh predpisanih im prostovoljnih vajah na orodju, v prostih vajah in v preskoku čez konia vzdolž. Uspehi, ki so jih dosegli, so zadovoljivi in smo prepričani, da bodo do odhoda na berlinsko tekmo svoje znosi je pod veščim Murnikovim vodstvom še izpopolnili Rezultati selodnevme-ga napornega tekmovanja so bili: Od 120 dosegljivih točk je dosegel največ in s tem prvo mesto Gnile Konrad (Maribor Matica) 110-1: 2. Pristou Janez (Jesenice) 104-7; 3. Primožič Tošo (Maribor Matica) 99.8; 4. Forte Miroslav (Ljubljanski Sokol) 97; 5. Zupanč č Neli (Ljubljanski Sokol) 93.1; 6. Gregorka Boris (Ljubljanski Sokol) 91.5: 7- Vadnal Jože (Ljvbijamski Sokol) 88.6; 8. Bud a Juraj (Beograd) 873; 9. Skrbinšek Marjan (Ljubljansfld Sokol) 86.5; 10. Wildman Oti (Ljubljanski Sokol) 86: 11. Strgar Miloš (Beograd) 83.9; 12- Malnarič Janez (Ljubljanski Sokol) 82.8- Po tekmi se je vodnik tekme dr. Murnik iskreno zahvalil tekmovalcem za utrudljivo tekmovanje ter pozval tekmovalce na vztrajanje. Naposled moramo omeniti da je talentirani 21-letni Merzlikin Dimitrije, ki je pri prostih vajah in na drogu dosegel izredno lepe uspehe, moral zaradi poškodbe na roki od tekme odstopiti, vendar pa bo prišel v poštev kot kandidat za skupno vež-banje v Ljubljani. Tudi pri ostalih tekmovalcih bi bili uspehi še boljši, da .ih niso ovirale poškodbe, zlasti na rokah (potrgani žulji). Vsekakor pa smo lahko z doseženimi uspehi zadovoljni, saj je začetek pokazal, da so tekmovalci že v formi in da imamo j izvrsten material. Najkrajša imena Ena izmed nečakinj slovitega švedskega potnika in raziskovalca Johna Eka z imenom Ida Ek, je trdila nedavno, da ima najkrajše ime. Kmalu so ji dokazali, da je v zmoti. Tako sta na Francoskem dve rodovini, ena grofovska in ena meščanska, ki se njih ime glasi O. Na Švedskem je neki kraj z imenom A, v kitajski provinci Honan pa kraj Y- V Zuiderskem morju je majhen zaliv, ki ima tudi ime Y. Ženska iz harema je postala vojak Pri vsenčiliškem kongresu, ki se bo vršil v juliju letošnjega leta. bo nastopila ena izmed najbolj zanimivih osebnosti moderne Turčije v oficielni misiji. To je Holida Edib, prva prvoboriteljiea za ženske pravice v svoji domovini. Življenje te dame je bilo kaj pestro. Nje oče je bil tajnik sultana Abdula Hamida. Njejrova družina jp bila sveta družina, kajti izvirala je direktno od čuvarjev Mohamedovega groba. Holido Edib so vzgajali v haremu. vendar se je že kot mlado dekle upirala tej tiraniji in je na skrivaj študirala gimnazijske predmete. Oh revoluciji ji je usnelo. da je preoblečena v moškesra ušla iz harema. Dala se je najeti za vojščaka in je dosegla stopnjo desetnika. Državni predsednik Kemal Atatfirk. ki se je z njo seznanil pred nekoliko leti. jo je imenoval sveto Tvano Orienta. Holida Edib se bavi ( s političnimi vprašanji in se prizadeva posebno za pomirjenje med narodi. V Londonu ho predavala o tesnejših stikih med vzhodno in zapadno Rvropo. Kovina ste žuželke Francoski Malsfci graditelji tekmujejo med seboj z izdelavo čedalje manjMb in čedalje boljših »letalskih žuželk«. Najnrvo se je pojavila, kakor znano, »leteča bolha«, ki ni bila večja od dvnFPdežne vrtiljaške gondole in katere porabo bencina so rsčnnali že na če^riinke litra. Potem je prišel Potez z »martinčkom«, ki je letalske igrače na gumijev trak prekašal le za malo. Sedaj prihaja na trg Framanov »Moskito«, ki je opravil poskusne polete z največjim uspehom. Takšno letalce stane komaj 30.000 francoskih frankov. Ima motor za 30 k. s., krilno razpetino 8 m in akcijski radij preko 350 km. Njegova čista teža znaša 140 kg, s pilotom, prtljago in kurivom pa kakšnih. 250 kg.. Pri poskusnih poletih je startal na 60 m dolgi progi, pristal pa na 70-metrski progi. V dveh minutah in sekundah se je vzpel 360 m visoko in njegova največja brzina je znašala 130 km. Pri povprečni brzini 110 do 115 km. porabi malo letalo sedem litrov bencina na uro. Mislijo, da se bo to letalo zelo razširilo, saj stane manj neco avtomobiL Nase gledališče Ponedeljek 27.; Zaprto. Torek 28.: Zaprto (gostovanj Prva legija). Sreda 29.: Juarez in Maksimilijan, '"•vi četrtek 30.: Prva legija. Red Četrtek. Ponedeljek 27.: Zaprto (generalka) Torek 28.: Othelo. Premiera Izven. Sreda 29.: Pesem ljubezni. Red C. Četrtek 30.: Zaprto Ljubljanska drama pripravlja premiere Ostrovskega komedije >Gozd« v režiji Bratka Krefta. Premiera bo ob koncu tedna. V ljubljanski operi Se bo v torek izvajalo Verdijevo delo »Othelo«. Tekst za to opero je posnet po Sheakespearejevem »Othelu«. Naslovno vlogo benečanskega vojskovodje Othela bo pel Mario Šimenc, Jaga Primožič, Desdemono Gjungjenčeva, Emilijo Kogejeva, Lodovica Zupan, Cas-sia Banovec. Opero dirigira kapelnik Nef-fat, režira Primožič Premiera bo izven abonmaja ln bo edina uprizoritev tega dela pred odhodom naše opere v Spiit. Zadnji nastop brez imena Pred startom v podsavezno prvenstvo ie SK Ljubljana še enkrat preizkusila svoje moči, ki pa še niso izenačene vse Ljubljana, 26. aprila. Bodoča eLtna enajstorica Ljubljane, ki bo tudi nosia njeno kne, je danes zadnjič nastopila še brez svojega pravega nnena in pod pokroviteljstvom LNP. Tekma ni privabila največ gledalcev, kar je bilo zaradi krasnega nedeljskega popoldneva skoraj pričakovati, z difuge strani pa je skoraj prav tako, ker je »najboljša« ena.fstorica izmed razpoložljivih sJ zaigrala precej šibko in se dala izdatno poraziti od druge garniture. Sicer je pa bila ta tekma le »izhod za silo«., ki je v glavnem nudna odgovornim funkcionarjem novega kluba še en.o dobro priložnost da so si ogledali razpoložljive moči, s katerimi bodo morati danes teden že v prvo borbo, v poltinale za prvenstvo LNr. z drugoplaslranim klubom mariborske skupine — CSK. Reprez. B : reprez. A 5 s 1 (1:©) Moštvo A: Rožič. Jug, Bertoncelj, Sočan, Ivo, Boncelj. Šlamberger, Grintail, Piki& Jež, Slupar. _ . .. ¥T Moštvo B: Logar, Hasl, Žrtnuk II, Sm-kovec. Kukanja, Lah, Grošelj, bovme. Ja-uežič. Luce, Vodišek. Iz prvotno resnejše zamišljene tekme je nastal povprečen trening. Dočim je moštvo B (belio-rdeči) stvar vzelo kolikor toliko resno in zaigralo požrtvovalno, ie moštvo A (beli) zaiarftio povsem ležerno m tako dosežem rezultat ustreza pokazam igri- Zmagoviti belo-rdeoi so bilri predvsem na slabšprn zato, ker sta igralk v desni strani nepada dva igralca, ki sta imela za seboj že predtekmo; igralci Hermesa namreč niso nastopili in so morale zato skoči tn nekatere rezerve. To moštvo ie ^lo z veliko ambicijo. Zlasti se te .^obro držala ožja obramba, v k^eri ,e bj Hassl naj-bolSi branilec na polju Mlad, Žitmk mu bil dobro v podporo. Logar m imel prevelikega posla, edini gol je oisto njegov, zato pa je ubranil vsaj ervo te/jo zadevo v prav lepem surlu. V srednji vrsti, ka je bija kot celota dokaj močnejša od nasprotnikove, je prav do konca daii kukanja zelo dobro partijo. Oba stranska krilca sta zadovoljila Napad je i m jI. k<"kor rečeno, na desnn stran; dva polovična igralca in tudi sicer ni bil v igran v celoti- Gonmlna sila je bil Janežie, Luce mu je dobro pomagali, vsaj pred golom je bil Sovine opa-sen- Na papirju »boljši« so povsem razočarali. Precej velja to za napad, ki je igral skoro v isti pojavi, ki se je nedavno dobro obnesla- Na igrišču je bilo okoli 0 ljudi, ki so hoteli ie enkrat videti famoz-no igro napadalnega trija. Toia keker je prišel s tem namenom na igrišče, je bil bridko razočamn. Pikič rui n.ti povezal vsega napada niiti ni znal zaposliti svoji zvezi Tako je vsa ta formacija razpadla že od vsega početka, a mnogo bol;še ni b;lo niti v drugem delu igre, ko ie šel Pikič. ki je bil baje nekoliko bolehen. ne levo kn-lo. Šlamberger je dal svojo običajno igro. Slaparju pa manjka treninga. Precej n-dolentno ie igrala srednja vrsta, v kater je prišel do izreza samo srednji kn.ee. Obramba ie bila zelo naglim*. Stanko ie taktično grešil, Roidč je imel očividno slab dan. Po vsem tem je bila igra precej brez vsebine. Za bel-o-rdeče je »tvoril seore Žitnik v 13 «nn., beli so imeli v pokasu samo dve lepi šansi. ki pa nista spremenili] rezultata. Po odmoru ie takoi v začetku Sovine povišal na 2:0. nakar je po preteku | četrt ure spustil Logar sicer lep Boncljev strel iz daljave v mrežo. Belordeci so se v prvi naslednji akciii m> ščevali in Luce je pavšal na 3:1. V zadnjih petih minutah sta bila še Sovine in ,'anežič u~r>ešna, tako da je končni rezultat 3:1 za »sVoe« na papirju- S .dil ie g. Deržaj-Ljubljana rez.: : Ljubljana jun. 2:0 (0 0) V preditekmi ie mladina dala rezervi dober odpor. Dve tretjini igre ie držala jezuita* 0:0. potem ie popustila proti s»a-rejš-mu partneriu. ki. je postavni rezu,tort 2.0. Sodil ie g. Kušar. V poiiinale s železničar ln ČSK • 4- i,mi mariborske skupine ie zmagal Maribor nad celjskimi Y -«AS3ffjT: t Srmpa nYzaSeostovSlo, da bi prehitel Cakovčane Klubi mariborske skupine so ime'i danes na sporedu zadnjo prvenstveno tekmo, - ki je bila obenem zadnja na vsem področju LNP - in sicer med Mariborom in celjskimi Atletikn. Man-t>or je imel teoretično možnost, da £» se povzpel na drugo mesto v skupim, toda le z visokim rezultatom 7 : U ali 8 • 1. Poročilo pravi, da se je t«] zmagi približal skoraj za las, toda rezulta. je vendarle ostal »samo« 7 : 1 in dru-fo mesto skupine je ostalo Cakovca-riom. Tako bosta mariborsko skupno v poffinalnih tekmah za prvenstvo LNP zastopala Železničar in CSK, »zmed katerih nastopi prihodnjo nedeljo železničar na lastnm terenu proti Her-rnesu, CSK pa v Ljubljani proti nov' enajs torte e SK Ljubljane. Dokončna tabela mariborske siku p-rie ie po današnji tekmi naslednja: Železničar 8 6 11 22: 1 13 CSK 8 4 1 3 22:18 9 Maribor 8 4 1 3 28 : 24 9 Atletiki 8 3 0 5 15:30 6 Rapid 8 116 19:22 3 V naslednjem poročilo o zadnji prvenstveni tekmi mariborske skupine- Maribor s Atletik 7 J1 (2:1) Maribor. 26 aprila. Na igrišču v Ljudskem vrtu je bila danes odigrana zadnja prvenstvena tekma v mariborski skupini, ki je bila obenem tudi odlična za to, kdo bo drugi nasprotnik te skupine v finalnih tekmovanjih za prvenstvo podsaveza. Stanje do danes je bilo takšno, da bi bil moral Maribor zmagati nad partnerji iz Cel-a najmanj s 7:0 ali 8:1 da bi si zasigural drugo me=to v tabeli. Ta okolnost je mnogo prispevala, da se je interes za tekmo močno dvignil m se j« kljub krasnemu izletnemu vremenu zbralo na igrišču nad fiOO gledalcev. Maribor, ki je nastopil kot favorit, ie imel veliko prednost v odločnem startu in tud*5 povezanosti med posameznimi deli moštva. Vidna je bila tudi njegova premoč v kombinatornem pogledu. Že od vsega početka je kazalo, da bodo gostje igTali šibkejšo vlogo in zlasti napadalna vrsta Maribora je danes zaigrala z velikim elanom in požrtvovalnostjo, pa tudi s smotreno kombinacijo in povezanostjo do konca. Po odmoru se je udejstvo-vala tudi še zelo uspešno s streljanjem in je opravičeno izvojevala zmago, ki bi bila gotovo še izdatnejša, če ne bi bile na delu »višje sile«. Dobro razpoložena je bila la tudi krilska vrsta, ki je bila najbolj agil-na ofenzivno. Ožja obramba je imela sem in tja nekaj kritičnih trenutkov, ki pa so minili dobro za njo. O gostih se ne da reči skoraj nič pozitivnega Igrali so od prvega udarca do konca povsem podrejeno vlogo, ker so se morali pač večinoma le braniti. Na trenutke so se osvobodili železnih klešč nasprotnika ter i/vedli sporadičen napad, toda takšni izleti so bili prav redki. Najbolj žalostno vlogo je igrala pri njih napadalna vrsta, ki je bila kratko malo nemogoča. Krilci so se trudili predvsem defenzivno in še pn tem niso imeli mnogo uspeha. V moštvu sta bila branilca prav za prav edina, ki sta kolikor toliko dobro opravila svoje delo. Med slabe točke je bilo treba šteti tudi vratar ia. Igra sama ni bila nikako nogometno razodetje, Do odmora je tekla še nekam prijetno po odmoru pa je precej trpela tudi njena vnanja oblika Prišlo je nazadnje tako daleč, da se je spremenila v golo borbo brez posebnih fines, v igro skrajnih naporov, ki ji je bila dosega cilja 8:1 edini namen. Domačini bi bili ta rezultat lahko tudi dosegli, če bi sodnik ne bil pri stanju 7:1 prezrl dveh hudih napak, za katerih kazen bi bili Mariborčani lahko zabili tisti odločilni gol. V ostalem so se Celjani zadnjih 30 min. poslužUd ravlace-valne taktike, kar je vzbudilo med gledalci precej glasne kritike. Prav tako glasni pa so bili gledalci tudi na koncu tekme nasproti sodniku g. Maco-rattru iz Ljubljane, ki je mnogo grešil/lasti 11« : Kispest 4:2, Hungaria • Ferenczvaros 3:2, HI. okraj : Soroksar 2:2. Ujpest : Budafok 2:1, Salgotarjan : Attila 3:2, Torokves : Phd-bus 7:0 Rim : Ambrc^ana : Turin 4:0. Run : Triestina 1:0, Alessandria . Lazio 4:0. Ju-ventus : Sampierdarena 7:2, Genova : Fiorentina 2:2, Palermo : Napoli 2:2 Bari : Bologna 0:0, Milan : Brescia 2:1. Lahkeatletski miting v Maribora Maribor. 26. aprila. Danes dopoldne je SK Maraton na stadionu železničarja priredil lahkoatletski miting, na katerem so startali atleti Ra-pida, Maribora, Primorja, Jugoslavije iz Celja. železničarja in prireditelja. Rezultati so bili glede na začetek sezone prav zadovoljivi, presenetili pa so odbčni rezultati ju-niorjev, med katerimi se je posebno odlikoval mladi, komaj 161etni član železničarja Zorko. Organizacija je bila v splošnem dobra. Podrobni rezultati so bili naslednji: Juniorji B-C. Tek 100 m: 1. Zorko (žel.) 12:1. Juniorji C: Tek 1500 m: 1. Stojnšek (Marat.) 5:17. Sen'orji: Tek 1500 m: 1. Kangler (žel.) 4:35, 2. štrucl (Marat.), 3. Herič (žel.). Seniorji: Tek 5000 m: 1. Kangler (žel.) 17:01, 2 Straub (žel.) 17:40, 3. Podpečan •žel.) 17:41. Juniorji B-C: Štafeta 4X100 m: 1. Železničar I. 49.4. Junior m C: Met diska: 1. Radoslavski fžel.) 3245. Juniorji B-C: Met kopja: 1. Zorko (Zel.) 44.22. Tiiniorii R: Kroo-lo • 1 7nrVo rfcpl.i 15?•=> spremljalo nastanak novega kluba. Okoli 100 ljud je našlo prostora v n ai. vsi ostali so morali počakatf. na rezultat zborovanja zunaj. Za začetek je to kar dober omen! Predsednik pripravljalnega odbora, neumorni pobornik fuzi.e obeh nogometnih sekcij, g. Wolf je ob otvoritvi toplo pozdiravil množico zborovalcev, posebej še predsedn.ka LNP g. dr. Kost!!a. Takoj v začetku je poudaril, da je ta trenutek zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj ljubljanskega in slovenskega nogometa sploh. Nato ;e v nekaj potezah naštel razloge, ki so privedli do spojitve obeh vod iin h Ijub-tanskčh nogometnih sekcij. Omenil je. da -je naloga ustanovnega občnega z'bo-ra, da zbere začasno upravo kluba, ki bo PO nekaj mesecih morala Sklicati redni občni zbor, na katerem se bo izvolilo trajno vodstvo novega kluba. Apeliral .ie na prijatelje našega nogometa. nai ne satmo moralno, temveč tudi gmotno podprejo novi klub. ki bo zlasti ob težavnem začetku svo>ega delovanja potreboval znatnih sredstev. S tem n bil občni zbor otvorjon. V imenu LNP je predsednik dr. Kosti pozdira-vil občni zbor. Ta dogodek v našem športu ni pomemben samo za Ljubljano, temveč sploh za vso športno Slovenijjo. Od njega si mnogo dbetajo LNiP in vsi člani, ki so ^ rcem zastopani, saa pomeni sanacijo or.eg.i, kar je bilo pri nas nezdra vo. LNP J" " ^ Tjih sklepih, ki so biii potnebn- . w črt izvede, enodušno manifestiral svoje smpatije za ta korak. Ce lx) delo v noveim klubu pošteno, bo moralo biti uspešno. Čestita k temu koraku vodilnih ljubljanskih klubov in max želi mnogo uspeha. Tajnik pripravljaEnega odbora g. Cek je nato podal kratko sliko c poteku pogajanj med obema skupinami, in m> se razvijala na desetih sestankih in sejah med 5. marcem in 24. aprilom in v teku katerih je bilo potrebno prebroditi mnogo težav, premagati mnogo predsodkov in obdelati nebroj po 'rob-nosli, da je stvar (»ušla do «reč.ič2a zaključka in ustanovnega oočnega zbora. Z obojestransko dobro voljo, i pomočjo prijateljev akci(je v Beogradu in doma so se hitro reš:ie vse neizbežne formalnosti m tako smo sedaj na tem. da vso akcijo zaključim). Pot^m so bila pravila novega kluba soglasno sprejeta. Predsedujoči je končno opravil še poslednjo formalnost, dal je na glasovanje listo novega odbora, ki jo je prečita'1 g. Albin Tuodal poročilo o delovanju podsaveza v preteklem letu. Dejal ie da kakor povsod, tako tudi v MZSP zimskosportno delovanje v pretekli sezoni ni tilo najbolj plodonosno. To pa ne po krivdi MZSP ali posameznih njegovih članov, ampak zaradi pomanjkanja glavnega faktorja — sneca. MZSP je imel na sporedu važne tekme, ki bi gotovo dvignile nivo smučanja in zanimanja za naš beli šport Največ nad je MZSP polagal na izvedbo državnih prvenstvenih tekem, ki jih Je pripravil t velikimi žrtvami do najmanjših podrobnosti, in od katerih je pričakoval tudi gmotne koristi. Na žalost pa se tekme zaradi pomanikania snega niso 'ogle vršiti. Prav ta zima ie nazorno pokarala. da Maribor in niesova okolica zaradi nizke lese nista najboli pripravna za zimski šport. Zato je upravni odbor na svojih sejah mnogo razpravljal o tem, kako in kje bi se dalo ustvariti srediSfte zimskega športa za področje MZSP v viiii in zanesljivi legi, kjer bi bile absolutno sigurne snežne lege. Za tako središče ti bile seveda potrebne zimskosportne naprave kakor skakalnice, planinske koče. dobre dovozne ceste telefon itd. MZSP ie že našel več primernih točk in bo nalosra bodočega odbora, da izbere za zimskosportno 6redi§če ono mesto, ki bo nudilo našemu športu največ ugodnosti. Finančna stran MZSP je zelo ugodna. MZSP se je posrečilo, da je likvidiral skoraj vse stare dolgove, ki so ga tlačili že leta in leta. odbor pa ie tudi plačal redno vse tekoče izdatke ter velike stroške za priprave za državne tekme. Da se je to posrečilo, gre zasluga v prvi vrsti banovini, me6tni občini mariborski mariborski Tuj-skoprometni zvezi in posojilnici Narodni dom katerim podpornikom je g. Gnus v imenu MZSP izi ekel najtoplejšo zahvalo. Iz tajniškega poročila, ki ga le podal agil-ni tajnik g. Franjo Vetrih. ie razvidno, da je v MZSP včlanjenih 15 klubov z 238 verificiranimi tekmovalci. Podsavezne tekoče zadeve so se obravnavale na 19 sejah, razen tega o« so se vršili tehnični ogledi na terenu, ki iih je bilo 6. 0 delu posameznih društev v pretekli sezoni upravni odbor MZSP zaradi slabe zime nima prave slike, vendar se lahko trdi. da je večina članov tudi v preteklem letu ohranila znano delavnost, kolikor so Jim razmere dopuščale. Razmerje podsaveza do članov je bilo nadvse prijazno in tudi člani so vsestransko izpolnjevali svoie dolžnosti. Tudi odnošaji do naše vrhovne oblasti, do JZSS, so bili morda letos najboli korektni, v glavnem zato ker je MZSP zavzel samo opazovalno stališče, posebno v sporih in zadevah Plenice, ki še vedno razburja športne duhove. Neugodne snežne razmere niso dovolile izvedbe celotnega sporeda, ki so si ga člani, odnosno podsavez začrtali v začetku sezone. Od celotnega sporeda ie bilo izvedenih !e 9 tekem. Letošnje prireditve so ponovno po-ktzale, da število tekmovalcev stalno pada in se tekem udeležujejo le oni. ki so več ali manj sigurni uspeha- Ta pojav, ki ni omejen le na področje MZSP. zahteva nujno reorganizacijo tekmovalneea sistema Na pobudo JZSS so člani in podsavez ustanovili mladinske odseke, katerih naloea Je organizirati športno mladino. Žal ie zopet bila neugodna zima. ki je prekrižala račune, vendar se je vsaj pri nekaterih Slanih toliko storil*, da so položeni temelji, na katerih se bo v količkaj bolj ugodnih zimah gradilo lažje in hitreje. Sledilo je blagajniško poročilo vestnega blagajnika g Vekoslava Golobov »a. Denarni promet je znašal v oretekli sezoni 104.740.50 Din. Podsavez ie svoie obveznosti v preteklem letu plačaL kakor dosedaj še nikoli. Na dolg na skakalnico ki je znašal 6.980 Din. je MZSP odplačal 600f) Din. Ves dolg MZSP. ki je znašal leta 19M. še 8.980 Din. se je znižal v L 1935. na 2761.50 Din. Po kratkem odmoru *o sledile volitve in se je soglasno izvolila naslednia nova uprava: Predsednik kap. Miloš GnuZlato jezero«, ki ga igra te dni Elitni kino Matica kot zadnji ruski film te sezone, ima vse lastnosti prvovrstnega filma. Zanimiv je po svoji napeti vsebini, ki kaže boj raziskovalcev za odkritje nekega jezera, o katerem je znano, da je v njegovi bližini obilo zlate rude. Na skoraj nepremagljive ovire nalete pogumni raziskovalci, ki jih vodi zalo dekle. Divja plemena se jim upirajo, ker vidijo v njih smrtne sovražiike. Najstrašnejši je prizor, ko zažgo ti divjaki gozd, skozi katerega se pomika ekspedicija; pogumni raziskovalci se komaj rešijo. Konec je srečen. Odkrijejo zlato jezero, vodnica in inženjer, ki je prišel raziskovat pokrajino, se pa vzameta. Film bo le še nekaj dni na programu. Zato naj nihče ne zamudi lepe priložnosti in si naj ga ogleda. Ne bo mu žal. „A življenje teče dalje Slavni filmski komik Charlie Chapliu, o katerem so listi pred nekaj dnevi pisali, da je v Hongkongu umr' K sreči :-e je izkazalo, da je bila vest posledica nespoia-zuma. V Hongkongu ie namreč umrl samo njegov tajnik. V »Slogi« je bila snoči premiera prvega jugoslovenskega zvočnega filma >A življenje teče dalje« z Ito Rino in Zvo-nimirom Rogozom v glavnih vlogah. Vse-kako je pozdravljati, da se tudi na filmskem področju polagoma osamosvajamo. V tehničnem pogledu je ta domači film že razmerno dober. Snovno je mestoma morda malo šibek, a je folkloristično zelo zanimiv in je igranje dobro. Tako Ita Ri-na kakor Rogoz • sta se v svoji vlogi vživela in ju odlično podajata. Domači film vzbuja v Ljubljani mnogo zanimanja. žena v sodobnem svetu Zunanji znaki ženske neenakopravnosti Zjiana kulturna delavka iz Zagreba profesorica dr. Milica Bogdanovičeva po-kazuje na nekatere teh znakov v svojem članku. »Na razmišljanje« (»Ženski po-ksret«), kjer pravi med drugim, da so to na >Sdez povsem malenkostmi običaji, ki pa se jih večina tako zvanih izobraženih žensk rada oklepa in kaže s tem svojo inferiorno-st. Kol enega izmed !oli*.:h običajev smatra to, da £e vsaka neporočena ženska imenuje gospodična, pa naj bo v še tako visoki starosti in naj je tudi ustvarila takšna dela, tla^ se lahko primerja z vsakim moškim- »Zdaj si pa mislite, da bi uglednega javnega delavca petdesetih let nazivali gospodič samo zalo, ker je ne-oze-n-jen!« pravi dr. Bogdanovičeva. ki meni. da bi se mora;!a vsaka zrelejša ženska imenovati gospa. Zamiimivo je, d-a st) podobni članki z isto zahtevo izšli že nekajkrat v čeških l.isti!h. Tudn drugi primer, ki ga navaja dr. Bogdanovičeva je uvaževanja vreden: »Kobilco je mnogim, tudi izobraženim ženam še v krvi, da se odrekajo človeškemu dostojanstvu, še bolj kaže to, da polan, ko se po-Toče, same sebe obsojajo prostovoljno na večni posesivni geniftiv- Ljudstvo imenuje poročene žene 'Petrovička. Pavlovička. a fine gospe uživajo v tem, da se podpisujejo Miilka J. Petroviča, Anka dira Pavlo-viča. Teh reči pa ni zakrivili zakon, nego se žena sama ponižuje kaikor kaka demii-mondlka z rokavico, ki ji jo je daroval njen vzdrževatelj.« »Ta navada se je zasidrala tudi v slovenščini kjer se preprosta žena imenuje Smre-kaTjeva. Gotovo je prvi naziv bolj v duhu našega jezika kakor drugi; poleg tega pa drugi tudi ne ugreza bistvu današnjega ženinega položaja, ki je vendar tako neodvisen od moža, kakor ni bil doslej še nikdar, in ko je toliko žen samo svojih, navezanih samo nase in na nikogar drugega. Umor matere iz plemenske blazno-ti. V Hamburgu je ustrelil 25-lelen moški svojo mater, ker je sramotila sebe in svoje pleme (Sippe), ker .se je poročila z ne-arijcem. Pri sodnem zasliševanju je zatrjeval morilec svoje matere, da je bii zavoljo njene poroke izpostavljen nezaslišanim napadom. To so dokazi, kam fašn^tič-na nestrpnost vodi ljudi. Dve ženi odlikovani z najvišjim redom časfne legije v Parizu. Sta to: ga. Paul Dup-ny, ravnateljica velikega dnevnika »Excel-sior«, ki je s svojim žurnalisitičnVn delom podpirala vse socialne reforme, ter ga. Co-lette. znana nadarjena pisateljica, katere de1« so prevedena v mnogo drugih jezikov- Sylvia Pankhurst gospa britanskega imperija«. To je hčerka 'Aangležinje Emrneli-ne Pantkhust, po vsem svetu znane, neustrašene borilke za žensko volilno pravico, zastopnica tako zvanih sufražetk, ki so mnogo po zaslugi njene vztrajnosti; še d-mr-<; streho vseh »dostojnih in trezno mislečih mož«. Toda kljub tem možem te i ženi posi!a'v:'i v Angliji len spomenik, zdaj so pa odlikovali še njeno hčerko Sylvio. ki hodi po stopinjah svoje matere, in s;cer za nieno delo v sllužbi socialnih in mirovnih idej. Progres vendarle zmaguje ce'n v l-on-s-enva tivni Angl:'' Križi in borbe naših železničarjev Zbor slovenskega dela Združenja jugoslovenDrava« zaprosila za svojo šolo za pravico javnosti. Predlog o ustanovitvi posmrtninskega for.da je skupščina soglajmo odklonila, pač pa je odobrila znesek 40.000 Din za zgradbo lastnega društvenega doma Ko je bila na predlog predsednika nadzornega odbora Jenčiča soglasno sprejeta raz-rešnica staremu odboru, je bil po kratkem poročilu predsednika kand;dacijske-ga odseka Kureta izvoljen nov; odbor, v katerem so predsednik inž Roglič. pod-predsedn;ka Jenko in Makovec, tajnika Danev in černač in blagajnik Jesih Iz akvarlstove torbe O cevoustnih ribah Copičaste škržnice imenujemo razne vrste r'b. ki nimajo navadnih škrg, temveč čopiče, slično kakor imajo ličinke raznih rib in dvoživk vejnate škrge. V skupino čopičasčih škržn e spada morsko šilo iglasto bitje, ki išče zaščite tudi v , O J kozolnjakih, v katere se zarije skozi iz-metno odprtino. Algovnice so nam znana bitja, podobna morskim konjičem, samo da jim gledajo iz trupa listnate kožne krpice, tako da jih oko. če se drže z repom steben halug. niti ne opazi Morskega konjiča bolj poznamo. Domu-je med vodn mi rastlinami ter je v morskih akvarjih zavoljo svoje ljubkosti priljubljen gost. Vsfe čopoškržnice plavajo bolj ali manj v navpični legi trupa s pomočjo hrbtne plavuti. Morski konjiči so bili v starih časih zelo čislani, kajti ljudje in mazači so jim pripisovali zdravilno moč. Konjič, obešen na obleko ali vtak-njen v žep kakega človeka, je zbujal poželenje po spolnem udejstvovanju Posušen in zmlet v prašek je bil lek proti pasji steklini. Z njih pepelom, pomešanim s kisom so si mazali plešci glave, da bi jim zrasli lasje. Vse čop časte škržnice imajo cevkaste gobčke in namesto z luskami se ponašajo z oklepnimi ploščicami. Sličen gobček kakor morski konjički ima tudi rod kriloplutmh konjičev, samo da je podstojen, pri čopičastih pa nakon-čsn. Majhne ribice so to, rep je vreten-čast. trup pa v oklepu Prsne plavuti so velike, krilate in med mehkimi šibicami je tudi pet bodic, ki jih sioer nima noben drug ribji rod v prsnih plavutih. Repna plavut je vodoravna kakor pri kitu. Te zelo ljubke ribice žive ob obalah Indijskega in Tihega morja. Zelo majhen je krilati konjič (Pegasus natans L.), ki so ga baje videli pri A.ndamanih, ko je na kratke razda'je plaval po zraku in uporabljal prsne plavuti kot padalo, kakor ribe le-talke.. V severnih kraj'h Tihega oceana živi rod cevokljunačev. v tropskih morjih pa rod cevoustnvelnik tin odbornik Kmečke posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani. Posebno priljubljen je bil med lovci. Zelena bratovščina go je po vsej pravici prištevala med najbolj pravične lovce- Za lov mu ni bila odveč še taka žrtev. Lastnik, odnosno so zakupnik medvodskega lovnšfa je bil nad 20 let nepretrgano. Pred 7 leto je skupaj z Jurijem Verovšikom in Josipom Maji en šk on ponovno združil občinsko lovišče. zdaj pa so že v>si v večnem lovišču. Pred tremi leti je umri Malenšek, dobro leto za tem Verovšek in zdaj še sam. Pogreb uglednega pokojnika bo v torek ob pol 17. uri na župnijsko pokopališče v Preski- Naj počiva v miru ob vznožju me-dvodskih gričev, ki jih je tako ljubil. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Čudni izletniki ob tuji divjačini in ribah Višnja gora 26. aprila. Med dolenjskimi lovci in ribiči se živahno komentira obisk zasavskih kolesarskih izletnikov ki so prišli uživat dolenjsko pomlad, za priboljšek pa so kar tako kakor Robinzoni streljali divjačino in lovili ribe. seveda vse v tujih revirjih. Orožniki iz št. Vida na Dolenjskem so ugotovili naslednje zanimivosti. Skupina kakih 10 kolesarjev je privozila iz Litije preko Bogenšperka v Temenico. S seboj so imeli kotel, šotore, trobila in raasae športne priprave. U ta boril i ao se r gozdičku poleg Fajdigovega mlina v Temenici, ki je znana ribolovna voda, last kega litijskega ribiča Čudni izletniki so se utaborfli kakor Robinzoni, nato pa so si razdelili dek>. Ločili so se v dve skupini; ena se je napotila na lov s puškami, druga pa je šla lovit ribe. Medtem pa je bil obveščen o neljubih gostih tudi temeniški ribiški pašnik, ki jih je javij zakupniku revirja. Litijski zakupnik je najel takoj avto in se odpeljal v spremstvu šentvidskih orožnikov v Temenico, kjer so zajeli podjetno izletniško družbo. Med taborniki so starejši in mlajši izletniki, mladina ln očetje. Ves dogodek so prijavili oblastvom zaradi prepovedane tatvine pa pridejo ovadenci pred tukajšnje sodišče. Kakor so dognale dosedanje poizvedbe, je v skupini litijskih izletnikov nekaj lovcev to ribičev, ki so imeli zaradi prepovedanega lova in ribolova že opravka z oHastrt O izidu obravnave, za katero vlada splošno zanimanje, bomo poročali. Družabni večer s plesom Sokola I aa Taboru v soboto 2. maja bo zadovoljil stare in mlade saj bosta sodelovala celotni društveni orkester ln jazzorkeoter. Pa tudi za okusna in cenena okrepčfla bo dobro preskrbljeno. JNAD »Jadran«. Drevi ob 20. bo v tekal u debatni večer. Članstvo naj se ga udeleži v čim večjem številu. Vabljeni tudi člani »Edinstva«. '.-tki-, - Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša iskreno ljubljena mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa ANA AN2IČ MESARICA, GOSTILNIČAKKA IN POSESTNICA dne 26. t. m. v 80. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 28. aprila 1936 ob 4. trri popoldne iz hiše žalosti. Poljanska cesta štev. 68, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Ljubljana, Baden b. W., San Francisco, dne 26. aprila 1936. Žalujoče rodbine: ANŽIC, INŽ. SANDER, DR. SMOLE. BEZLAJ in ostalo sorodstvo. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne 1>R. U. PItXJOLIJ,\ V LJUBLJAN J — se ijnporoča oledim tn slabotnim osebam Trencnkoate ter vsa OBLAČILA ' ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c. 14 felafon 36-83 □□□□□□□□□□□□□C Kupujte domače blago! □□□□□□□□□□□□□o Denfistično prakso z vsem inventarjem, ležečo na zelo prometni cesti v Zagrebu, takoj ugodno prodam. V poštev pridejo samo dentisti z den-tistično koncesijo ali zobozdravniki. Praksa se da še razširiti. Prodam samo za gotovino. Interesenti naj naslovijo svoje ponudbe pod šifro >Zahn-praxis« na Publicitas d. d. Zagreb, niča 9. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. Urejuje Davorin Ravljen. - iadaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik«. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek _ Za maeratn) del Je odgovoren Aloja Novak. — 74 f Iftibljam