St. 556
V Ljubljani, četrtek dne 14. septembra 1911.
Leto II
: Posamezna številka 6 vinarjev :
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30*—. •	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo ]e v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta lb v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Sloboda tiska.
Sloboda zborovanja in sloboda liska je bil in je v nekaterih državah se danes eden najvažnejših postulatov po reakcionarnih vladah zatiranih narodov. Večina evropskih narodov je v tem oziru že zdavnaj izvojevala zmago ,n v najnaprednejših evropskih državah se smatra sloboda zborovanja in sloboda tiska za tako samo ob sebi umljivo stvar, da nikomur niti na misel ne prihaja, da bi proti temu nastopil, ker ne samo, da bi vsak poskus omejevanja slobode zborovanja in slo-bode tiska bil že a priori obsojen na fijasko, ampak bi človek, ki bi kaj takega predlagal, popolnoma onemogočil samega sebe v javnem življenju.
Vzorne države v tem oziru so: Anglija, Švica, Francija, Švedska, Norveška in — končno — tudi sicer bi-rokratično - militaristična Nemčija — torej najnaprednejše evropske države, ki so dobile v tem oziru dobre po-snemalce celo v balkanskih državah, iz katerih se naši birokrati prav radi norčujejo, češ, da so zaostale v vsakem °ziru, da so »divje* itd.
V	resnici je pa ravno Avstrija v vsakem oziru zaostala za naprednimi evropskimi državami in za to se ni čuditi dejstvu, da se smatra Avstrijo jn reakcionarstvo povsod za inden-tična pojma.
Merilo za naprednost kake države uiso in ne morejo biti lepo zidane kasarne, policijska organizacija in podobno ampak sorazmerje med pravicami in dolžnostmi državljanov, ki se morejo posvetiti intenzivnemu in vsestranskemu gospodarskemu delovanju še-le, ako jim ni treba trošiti svojih sil v boju za dosego najelementar-Pravic človeka in državljana, ako niso podložnikt kakega reakcionarnega vladnega sistema, nego prosti državljani, ki imajo sicer svoje dolžnosti napram skupnosti, za to pa tudi svoje pravice.
Za avstrijske državljane druge vrste — pripadnike neprivilegiranih narodov — se nikakor ne more reči, da stojijo njihove pravice v pravilnem ^razmerju z njihovimi dolžnostmi; ni‘tn se da vsak dan očitno čutiti, da fja	'n ne ravnopravni držav-
, Dokazov za to našo trditev ne bomo naštevali, ker jih je — preveč. Za danes se hočemo pečati s tiskovnimi razmerami na Slovenskem, ki ne zaslužijo samo vso pozornost slovenske, javnosti, nego bi se morala pečati z njimi tudi širša evropska javnost kot s škandalom, ki dela sramoto Evropi in veku, v katerem živimo.
Avstrijski tiskovni zakon je sploh tak, da bi se že zdavnaj moral nahajati samo v arhivih in bibliotekah, ne Pa pri sodiščih, državnih pravdništvih jn — nredništvih in skrajni čas je že, da ga vržejo v staro šaro, kamor spada in se nadomesti z novim, ki bi vsaj kolikor toliko odgovarjal duhu
časa. In Še ta zastareli zakon se ne interpretira povsod enako, nemško časopisje nikdar ne čuti na sebi teže njegovih strogih odredb, kakor bi bil on samo za to tako reakcionaren, da se z njim lahko šikanira nenemško časopisje, med tem, ko vživa nemško časopisje takointako takorekoč popolno tiskovno slobodo.
Naj navedemo samo en slučaj, ki naravnost drastično ilustrira tiskovne razmere pri nas.
»Grazer Tagblatt* je pred časom priobčil članek, v katerem je pozival Nemce na bojkot slovenskih trgovcev, obrtnikov itd.; članek ni bil kon-fisciran. »Slovenski Narod* je priobčil članek doslovno, v izvirniku in tudi ni bil konfisciran. Potem je »Slovenski Narod* priobčil članek v doslovnem slovenskem prevodu in ni bii zaplenjen, ko je pa priobčil članek še enkrat v prevodu, ali tako, da je pisal povsod mesto »Nemci*, »nemški* — »Slovenci*, »slovenski* in narobe — ga je državni pravdnik zaplenil od začetka do konca!
Nemški listi lahko pozivajo na poboj Slovencev in nihče se ne bo ganil, ako pa slovenski list napiše, da se »Kranjska hranilnica* . . . imenuje pravilno »Krainische Sparkasse*, skočijo državnemu pravdniku pred oči takoj paragrafi tiskovnega zakona, ki govorijo o bojkotu, hujskanju itd. in list bo gotovo — pobeljen.
Kdo bi našteval vse te kričeče slučaje, ki so mogoči samo in edino pri nas in k večjemu še na Ogrskem! O slobodi tiska se na Slovenskem niti ne sanja nikomur, tiskovne razmere pri nas so take, da bi mogli biti veseli, ako se slovenskega naprednega časopisja vsaj direktno, sistematično in namenoma ne bi preganjalo, ker nad njim vrši državni pravdnik perse-kucijo, ki jo vedno in v vsakem slučaju sankcionira — naše c. kr. deželno kot tiskovno sodišče . . .
O slobodi tiska smemo Slovenci pač samo — sanjati, kakor moremo le sanjati o marsičemur drugem še in tudi to nam je dovoljeno samo za to. ker nam vsaj sanj nihče ne more — konfiscirati . . .
Rekonstrukcija kabineta.
»N. F. Presse* je prinesla, kakor sama zatrjuje iz dobro informiranega vira vest, da smatra Gautsch kot prvo nalogo in potrebo, predno preide parlament k rednemu delu rekonstrukcijo kabineta.
Po poročilih »N. F. Presse* bi bil ta novi kabinet uradniški, a bi se pri sestavi istega oziralo na narodnostne zahteve posameznih narodov; tako namerava Gautsch zopet zasesti mesta ministrov-krajanov. Čehi bi dobili v novem kabinetu razen ministra krajana dva resortna portfelja, a Gautsch baje tudi študira kako bi udejstvil
aspiracije Jugoslovanov, ki zahtevajo tudi svoie zastopstvo v kabinetu. To vest »N. F. Presse* so uradni in na-poluradni listi dementirali, a tudi češki listi trdijo, da ne more biti poprej gtvora o rekonstrukciji kabineta, dokler niso končani dogovori med posameznimi strankami in narodnostmi. Bilo bi pa tudi od Gautscba skrajno neprevidno, da bi brez sporazuma kar na svojo roko eksperimentiral s kakim uradniškim kabinetom, ker je situacija v parlamentu za take poskuse, ki so se že Bienerthu tako korenito ponesrečili, skrajno riskirana. — Kar se pa tiče udejstitve jugoslovanskih aspiracij in zahtev po zastopstvu v eventualno rekonstruiranem kabinetu, smo mnenja, da je za nas Slovence pro-kleto vseeno, ako sedi v kabinetu kaka jugoslovanska ekscelenca ali ne. Predobro poznamo avstrijski režim, da bi mogli še zaupati vanj in karkoli pričakovati od njega; v resnih septem-berskih dnevih sta sedela v kabinetu dva odločna prijatelja in zagovornika Slovencev, češka ministra Br&f in Žšček, ki sta odkritosrčno in brezobzirno zastopala v ministrskem svetu težnje Slovencev, a mi smo ostali na istem kakor poprej. Prepričani smo pa tudi, da eventualni zastopnik Jugoslovanov v novem kabinetu ne bo in ne bi mogel zastopati naših interesov, ker vlada pač predobro ve, koga bo poklicala v kabinet. Mi Slovenci smo prišli do prepričanja, da je vseeno, ako smo sploh zastopani v parlamentu in kabinetu, ker od nobene strani nimamo in ne moremo v ti pravični Avstriji pričakovati ničesar, pa naj je na vladi parlamentarni ali uradniški kabinet. Tako, kakor se je Slovencem godilo v času absolutizma, se nam godi danes v času ustave in parlamenta. Vse avstrijske vlade s ciničnim ignoriranjem prezirajo naše zahteve bodisi na političnem, kulturnem in gospodarskem polju; včasi smo prosili, potem zahtevali in protestirali, a dosegli smo vedno isti nič, zato pa nam kaj malo mar, kaj delajo in nameravajo na Dunaju, ker vemo, da Slovenci gotovo ne bomo dosegli ničesar, pa naj bi sedel v novem kabinetu kak jugoslovanski parlamentarec ali pa kak uradniški birokrat. Mi smo obupali nad avstrijsko konstitucijo, ki ni nič drugega nego krinka najhujšega absolutizma, vladi in merodajnim krogom je parlament in ustava nekako potrebno zlo, s katerim maši usta onim, ki se v svojih idealnih in pa-triotičnih mislih hočejo sklicevati na moderni ustroj naše monarhije. A ta naša ustava s svojim § 14. ni nič drugega nego neka pogojna ustava, v kateri pravi vlada parlamentu: ljudje, ako nočete svojevoljno storiti tega, kar hočemo, storili bomo mi to, česar nočete vi! To je smisel in princip avstrijske ustave!
Pa seveda, ako bi se tudi za delj časa uveljavila v Avstriji moč ter veljava § 14., Slovenci ne bi imeli ni-kakih koristi, ker vlada tudi na ta
način ne bi udovoljila naših zahtev.
Nepomembno-t avstrijskega parlamenta je dokazala vlada v zasedanju razpuščenega parlamenta. Ko ji ni bilo mogoče, da doseže to, kar je hotela in kar se ji je zdelo potrebno, poslala je parlament domov in vladala brez strahu na bodočnost po svoje. Izdala je več odredb potom § 14., ki jih v parlamentu ni mogla izvesti, razpisala je nove volitve, sicer je računala na gotovo večino, a bistvena ideja to ni bila, ker si je pač mislila, da lahko doseže v parlamentu ali pa brez njega isto!
Predlog socialnih demokratov, da naj se postavi radi uporabe § 14. Bienerthov kabinet pod obtožbo, je seveda propadel, ker avstrijski parlament nima poguma, da bi nastopil na ta način proti vladi in njenemu režimu. Zato pa dela vlada v parlamentarni in neparlamentarni dobi to, kar hoče, ker ve, da ne nosi kljub ustavi nikake odgovornosti ljudstvu in njenemu zastopstvu.
Bolgarsko sobranje je postavilo brezobzirnojpod obtožbo kabinet Stam-bulovistov in posamezne člane izročilo državnemu sodišču, samozavest parlamentarizma in umevanje pomena ustave je v Bolgarski pač bolje razvita nego v naši stari Avstriji.
Tak je avstrijski parlamentarizem, tako postopanje vlade v neparlamentarni dobi; kdor si misli, da bi vlada v neparlamentarni dobi izvršila kaj v korist ljudstva, se seveda moti, ker vlada dela le v svojo korist, a interesi prebivalstva so ji deveta briga.
A ne samo mi, tudi drugi avstrijski narodi so obupali nad takim parlamentarizmom, kar so dokazale zadnje volitve. Neoporečno dejstvo je, da se avstrijsko prebivalstvo ni več s takim zanimanjem udeleževalo volilnega gi-banja*in stopalo indignirano do volišč! Tej indignaciji niso odpomogli tudi zakoni o volilni dolžnosti. Avstrijskemu prebivalstvu je postal parlament nekaj vsakdanjega, ker ve, da je v njem vsako delo njemu v korist izključeno, zato pa ne zasleduje parlamentarnega dela.
Avstrijska vlada je s svojim postopanjem, parlament pa s svojo in-dolenco dosegel to, da stojimo danes v Avstriji pred bankerotom parlamentarizma 1
To prepričanje se uveljavlja čimdalje bolj v vseh slojih prebivalstva! Nesrečni gmotni položaj velike večine prebivalstva, vedno naraščajoča draginja dovaja ljudstvo do skrajnih mej človeške potrpežljivosti. Ljudstvo ne zaupa več oni korporaciji, ki je v jesenskem zasedanju tako hladnokrvno odklonila ljudske zahteve, ki ni hotela nastopiti proti vedno naraščujočemu pomanjkanju.
Kakor se trdi, se sestane parlament v najkrajšem času k izvanredni seji, da reši draginjsko vprašanje! A kdo more zaupati in verjeti, da bo parlament, ki je pred par meseci od-
klonil ljudske zahteve, storil kaj v korist istega.
Zdi se nam, da je to zasedanje parfamenta zgodovinske važnosti za Avstrijo. Ako ne bodo zastopniki narodnosti in slojev pomagali ljudstvu, morali si bodo pomagati sami, zna se zgoditi, da bo govorila ulica.
In zato lahko trdimo, da stojimo v Avstriji pred bankerotom parlamentarizma !
Posledice pa naj nosijo oni, ki so zakrivili ta položaj, ki lahko privede do skrajnosti!
Iz slovenskih krajev.
Iz Dolskega se nam poroča: Kakšen vpliv ima »Jutro* naj vam služi nastopno. Naš gospod župnik Rihterič je dobil nekega dne od mesarja zavito meso v »Jutru*, katera številka je ravno bila, mi ni znano, znano mi je le, da je gospoda župnika popadel, ko je zagledal meso zavito v »Jntro*, želodčni krč in kaj vem še kakšne bolezni. Pa kaj, nesreča se je zgodila in g. župnik se je nemudoma odpeljal v Toplice. Vrnil se je in upamo ozdravljen. Ni zlomka vsaj je moral celih 14 dni piti samo vodo, da je poplaknil jezo, katero mu je povzročilo meso v »Jutro* zavito. Razume se, da je takoj odpovedal mesarju, da mu ne prodaja več mesa! Druga nesreča se ni pripetila čeprav bi privoščili g. župniku, da ga že kmalu sreča pamet, katero je že davno izgubil ali pa kje pozabil.
Iz Škofje Loke. Že zadnjič enkrat ste dobili poročilo o občinskih vo-Htvah v naši sosednji občini Zminec. Škofjeloški župnik, častiti gospod Avguštin Šinkovec se je spravil nad prejšnjega zminškega župana Luka Dagarina v Puštalu in je napel vse svoje sile, da bi ga spravil ob županstvo. V občinskem odboru je pa hotel imeti može, ki bi bili popolnoma odvisni od farovža in bi plesali vedno le po vižah farovške muzike. Načrti Šinkovičevi so padli v vodo; niti enega svojih kimovcev ni mogel spraviti v občinski zastop, izvoljen je bil stari, občespoštovani župan kot neodvisen mož, dasiravno klerikalnega mišljenja. Ljudje — tudi nekdanji fajmoštrovi ožji pristaši — so zdaj spozuali Šinkovca do dobrega in se mu nočejo v nobeni stvari pokoriti. Ker so včasi pristojbine za pogrebe, poroke itd. silno visoke, je storil sedanji župan odločilne korake in je dal na Mali Šmaren klicati pred kapucinsko cerkvijo, naj se občani oglase pri njem in povedo, koliko je kdo moral plačati štolnine, da se bo na ta način dognalo, če isti zavoljo svoje visokosti v vsakem slučaju res odgovarjajo tarifom. K temu koraku ga je prisilila samo dolžnost in skrb, v vseh ozirih varovati koristi svojih soobčanov, ki so se velikokrat pritoževali nad visokimi pristojbinami za cerkvena opravila. — Tudi v našem mestu je začel
LISTEK
MJCHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
—	Ona je v nevarnosti! je kričalo v njegoovi duši, dočim so mučni vzdihi trgali grlo in so se mu nohtje krčevito zadirali v dlani. Ona je v nevarnosti! Kaj me briga! Ali je prišlo njej na um. da bi rešila mojo mater, ko je reva umirala od ža-°stj in bede? Ali se je spomnila, da bi pomagala mojemu očetu, živečemu ob javni dobrodelnosti, kakor mi je dejal tisti men nSk* žuPan v Nervezi? Ali je mislila na to, da bi otela n k° sem ječal pokopan v globoki temnici! Prava reč, da je h'ln 'I.3 ™0j0 aretac'j° v na Olivolskem otoku! Saj bi jo mio ‘azburii0 in vznemirilo, če bi me bili zaprli še enkrat . . . .cer !)a si takrat ni upala, da bi mi rekla le besedo. S tem, da je oDvarovala mene, je obvarovala sebe samo. Oh, nekdanje k	še vsak večer na Olivolski otok — če bi mi
bil takrat kdo rekel, da Leonora ni najčistejši vzor ljubezni, sa-
mozatajevanja >n požrtvovalnosti, združenih v najplemenitejši duši na svetu, ubil bi ga bil! Toda, dočim sem dolbel svoj rov, da bi se mogel zopet približati, in so mi nohtje krvaveli ob kamnu ter sem rjul od obupa, je premišljala ona samo o tem, kako bi nadomestila ugrabljeno ljubezen z drugo ljubeznijo 1 Ah h uboga zvesta in čista zaročenka I Ona je v nevarnosti! Prav Je; ali m to kazen, ki prihaja nadnjo za njen greh? Zakaj naj se postavljam med njo in med pravično plačilo, ki ji ga pripravka usoda brez mojega sodelovanja?
ra Ki-^se *e	za katere rabi beseda predolgo časa, so se
•z "sketale v par trenotkih. Rolandovi možgani so bili v tej uti podobni hudournemu nebu, ki ga orjejo strele, švigajoče žarerfje^ ve*rov *n zhvajoče se vrhu neba v slepeče, zlovešče
.. Njegovo trpljenje je bilo strašno. Ihtenje je hropelo v nje-t	,^as‘	nJeSov	okameneli obraz ni razodeval druzega
5 Sanjarijo. Res pa je, da je bilo groza gledati izraz, ki je razodeval to sanjarijo v njegovih potezah.
In naenkrat je zasijal slepeči žar vseh teh združenih bliskov.
V	zenitu njegove misli se je utrgalo kakor strela.
— Jaz nesrečnež! Ljubim jo še vedno! Ljubim jo blazno! Nikdar je nisem nehal oboževati! In jaz, ki nisem trepetal še nikoli, trepečem ob goli misli, da ji preti nevarnost!
S stopnjujočim se naporom je pomiril in ukrotil svojo razburjenost.
In odgovoril je vprašanju, ki mu ga je zastavil Džennaro, odgovoril s tihim, skoraj ponižanim glasom, z glasom premaganca :
— Govorite, gospod. Kakšna je nevarnost, ki preti Dando-lovi hčeri? ...
— Pravo ime imenujete, gospod, je povzel Džennaro živahno. Da, da, zanjo gre v tej zadevi . . . Vedite torej, gospod, da mi je prišlo na um, okoristiti se s tistim grobom v kripti pri Sv. Marku. Dasi je bilo zborovanje, na katero ste me blagovolili povabiti s- tako neobičajnimi ceremonijami, poslednje, vendar sem sklepal po izvestnih znamenjih, da se nekateri izmed zarotnikov še snidejo na tihem, to je, brez vednosti ostalih za rotnikov, vzlasti pa generalnega kapitana Altierija. Gotovo se še spominjate, kake reči so se zarotniki pomenkovali o Dandolu, ko so izvedeli, da se hoče umakniti. In tu naj se dotaknem delikatne točke svojega raporta . . . hotel sem reči, najinega razgovora! . . .
In Gvido Džennaro se je za hip prekinil, kakor da hoče izmeriti učinek tega zarekljaja.
Toda na zaprtem licu Rolandovem je čital samo globoko zanimanje.
Zato je nadaljeval, prizadevaje si, da bi dal svofemu pripovedovanju lice pravcatega policijskega raporta:
— Torej, že drugi dan nato sem se zvečer skril v znano vam grobnico; okrog enajste ure je prišlo v kripto kakih petnajst zarotnikov. Ti gospodje so med seboj obnovili razgovor, ki se je vršil že prejšnji večer ob navzočnosti Altierija, njihovega načelnika, kolovodje vseh zarotnikov. Zaključili so, da je treba spraviti Dandola s poti kakor hitro mogoče, češ, da je skrajno nevarno pustiti življenje človeka, ki ve za vse tajnosti zarote, pa umakne dano besedo brez sprejemljivega razloga. Ko so dognali
to točko, je eden izmed gospodov vstal in omenil, da živi vele-možni Dandolo že dalje časa zaprt s svojo hčerjo, gospo Altie-rijevo. Pripomnil je, da ve iz zanesljivega vira, da je tudi gospa poučena o zaroti in da je že večkrat grozila svojemu soprogu z ovadbo.
Ta vest je napravila med navzočimi zarotniki globok učinek. Po kratkem preudarku so sklenili enoglasno smrt gospe Altierijeve in izžrebali iz svoje srede tistega, ki naj umori Dandola, in tistega, ki naj umori njegovo hčer . . .
Gvido Džennaro je premolknil iznova ter pozorno pogledal Rolanda.
To pot je bil gotov svojega učinka.
Mrtvaška bledota se je bila razlila po obrazu Rolanda Kan-diana, ki si je — hoteč nemara zadušiti kak vzkrik — grizel ustnice tako besno, da so krvavele. Strašno je bilo pogledati to rdečo liso v tem mrtvaškem obrazu.
— Gospod, je nadaljeval Džennaro, ali želite izvedeti ime tistega, ki naj umori Dandola? . . .
— Ne, je odgovoril Roland zamolklo.
— Ali ime onega, ki ima nalogo, umoriti	gospo	Alti-
erijevo ?
Rolandove oči so zažarele.
— Ime mu je Grimani, je dejal Džennaro mirno. Mladi Grimani. In načrt, kako naj izvrši umor, je ta: gospa se pelje po dvakrat na teden ob gotovih dnevih v gondoli na izprehod.
— To vem, je dejal Roland s hripavim glasom.
— Pot je vedno ista: pelje se do Mostu Vzdihljajev, kjer se ustavi par trenotkov; nato se vrne domov . .	.
Vem, je ponovil Roland, in njegov glas	je	bil	podoben
obupnemu hropenju.
— Torej, gospod Grimani se hoče okoristiti s to priliko. Končal sem, gospod. Usofam si vas samo še vprašati, ali sem držal svojo besedo in ali sem resnično poplačal svoj dolg, ki ste mi ga naložili s tem, da ste prizanesli mojemu življenju.
— Da! je odgovoril Roland.
Gvido Džennaro se je globoko priklonil.
 ________________________________ (Dalje.)
Pisar na-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY	:
L-da, uredi in založi edini popolni slovenski
A "H"'V "■ ^	^	A	H|	^	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
ADKlISAK Važno za inserente.
zdaj ob pripravah za občinske volitve vreti med volilci. Pripravlja se akcija za organizacijo neodvisnih meščanov, ki nočejo nobene komande od desne ali leve, ampak hočejo zastopati vedno le interese ter koristi meščanstva in občine. Upamo, da bo započeto delo rodilo dober sad. Kljub temu, da so oni možje, ki imajo svojo oporo v farovžu, trdno prepričani, da zagospodarijo po predstoječih volitvah v naši občini, pričakujemo, da se njih nakane in želje ne bodo nikdar vresničile, ampak da bodo izvoljeni v občinski zastop samostojni možje, neodvisni od farovške gospode. Značajni volilci, pokažite v tem odločilnem trenotku svojo samostojnost in neodvisnost, da bo res zmagala prvsta ljudska volja!
Stara Loka. Pred kratkim smo imeli pri nas slučaj nesrečne smrti, ko je nagloma preminula gospa Logonder, danes vam pa poročam o drugem. Včeraj, 11. t m. se je na domačem vrtu pri telovadbi na krogih ponesrečil absolvent kadetne šole praporščak Bernik, star 19 let. Po neprevidnosti se je zapletel z glavo v vrvi pri krogih, da je obvisel na njih. Na tleh poleg njega ležeči žepni nož priča, da se je skušal rešiti, toda vsled oslabljenja ni mogel ničesar opraviti. Bil je zelo nadarjen, vsled svoje mirnosti splošno priljubljen. Takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna, dvanajst ur po nesreči je izdihnil. Smrt nesrečnega mladeniča je vzbudila povsod iskreno sožalje.
f Uroš Kuzmanovič.
V	Belgradu je umrl v ponedeljek odvetnik Uroš Kuzmanovič, ki je zaslužil, da se ga spominjamo na tem mestu, ker je mnogo Slovencev, ki so prišli ob raznih prilikah v Belgrad vživalo njegovo izredno gostoljubnost.
Uroš Kuzmanovič je bil Srb, ali gospa soproga je Slovenka — sestra g. R. Megušarja, nadučitelja v Podzemlju v Beli Krajini — in tako je postala njihova hiša nekako središče maloštevilne belgrajske slovenske kolonije in v tej hiši je bil skoraj vsak Slovenec, ki je prišel v Belgrad.
Pokojni Uroš Kuzmanovič in njegova gospa soproga sta sprejemala vsakega Slovenca z odprtimi rokami, z vso ljubeznjivostjo in z onim pravim srbskim gostoljubjem, ki ostane vsakemu, ki ga je kdaj vžival, v vednem prijetnem spominu.
Spominjam se krasnih dni, ki sem jih preživel v družbi še drugih članov beigrajske slovenske kolonije pri tej gostoljubni in ljubeznjivi družini. Gospod in gospa Kuzmanovič, Janko Vukasovič-Stibiel, gospod in gospa Rozman, dr. Zupanič in sem-tertja še kak »novi", oziroma slučajni Slovenec. Razlegala se je slovenska pesem, veselje je vladalo v tej hiši in ure so potekale hitro, kmalu je bila polnoč in razšli smo se vsak na svojo stran, veseli, da smo preživeli zopet lep in prijeten večer.
Pokojni Uroš Kuzmanovič v javnosti ni nastopal, ali bil je izvrsten odvetnik in prijateljev je imel toliko, kot malokdo. Vsi so ga imeli resnično radi in v družbi, kamor je prišel, je bil sprejet z velikim in odkritosrčnim veseljem. Videl sem to večkrat, ko sva prišla skupaj h *Kolarcu“ ali v »Kasino*.
o Mlad mož, 47 let star 1 Zadnjikrat sem ga videl v juliju 1.1., ko sem bil na časnikarskem kongresu v Belgradu. Bil je bolehen in videlo se je, da ne bo nikdar več zdrav, ali kakor je bil bolan, je bil v slovenski družbi vesel iu dobre volje.
Težka mi jc bila takrat ločitev, ker sem vedel, da nikdar več ne «ggEnr=_----i 'mmm-----------—apeagagg
MALI LISTEK.
JOSO JURKOVIČ:
Fanny.
Bilo je v nedeljo popoldne sredi oktobra. Solnce je sijalo plaho, kakor je to v oktobru, po Ringu je šelestalo listje kostanjev, padalo od vej in se v kolobarjih spuščalo na tla. Park je bil poln; tu je spal delavec iztegnjen podolgem po klopi, tam sta se stiskala dva in šepetala, otroci so kričali in jokali, dame so važno promenirale, penzionisti in diurnisti so brali obli-gatno »Kronen-Zeitung*. Parkrat sem šel po drevoredu in iskal primernega prostora kje na samem, da se lahko pogovorim sam s seboj in posanjarim. Nazadnje sem našel klop, ki je bila malo bolj oguljena od drugih; ko sem se dodobra prepričal, da ni nevarna hlačam na najbolj trpežnem mestu, sem se vsedel in vzel časnik v roke, kar je najprimerneje, če hoče človek dremati. Kmalu prisede dekle, ne več najmlaje, tudi s časnikom v roki. Dvakrat ga je prelistala, položila ga malomarno na klop in se zazrla po drevoredu. Čudna se mi je zdela njena zamišljenost, ki je redka lastnost na
stisnem te poštene srbske desnice ...
Pok. Uroš Kuzmanovič zapušča soprogo in petnajstletno hčerko Ružo, pridno učenko petega razreda dekliške gimnazije, mater, brata in tri sestre.
Naj v miru počival Njegovi prijatelji, ki jih ima dosti tudi na Slovenskem, ga obdržijo v blagem spominu.	—ut.
DNEVNE VESTI,
.Slovenec in srbski zarotniki.
»Slovencu* ni prav, ker priobčujeta »Jutro* in »Slov. Narod* Novakoviče-ve memoarje in pravi, da srbski oficirji — zarotnikiki baje niso postopali kavalirsko. Seveda najbolj kavalirsko bi bilo pustiti Aleksandra in Drago na prestolu, da bi še naprej mrcvarila Srbijo kot sta jo začela mrcvariti. Kaj pa to je bilo kavalirsko, ko je dal Aleksander pri marcovih demonstracijah 1. 1903., ko je belgrajska visokošolska in trgovska omladina zahtevala samo vrnitev nasilno suspendirane ustave, streljati na demonstrante, pri kateri priliki je bilo ubitih toliko ljudi, da je dala policija — samo da bi skrila pravo število mrtvih — pometati mrtva trupla v Donavo? Ali je to bilo človeško in kavalirsko, prijatelj iz Kopitarjeve ulice? Sicer je pa že zdavnaj znano, da zarotniki niso oskrunjevali mrtvih trupel kralja Aleksandra in kraljice Drage in da je to bajko izmislila preživahna fantazija nemških žurnalistov. Ne bomo trdili, da je »Slovenec", vedoma in z namenom po krivem obdolžil zarotnike tega dejanja, ali svetovali bi mu, da bi bil drugikrat previdnejši in da ne bi preveč verjel nemškim listom, ko je vendar znano, kako malo je tem listom verovati, kadar pišejo — o Slovanih.
Protekcionizem pri deželpem odboru. Takoj, ko so dobili klerikalci kranjski deželni odbor v svoje roke, so začeli uvajati tak protekcijonizem, kakoršnega uveljavljajo povsod, kjer so absolutni gospodarji. Pri podeljevanju služb se čisto nič ne ozirajo na kvalifikacije, ampak samo na politično prepričanje kompetentov in pa na to, ako kakega kompetenta priporoči kak vpliven klerikalec. Ivan Frass, deželni sluga, je služboval prej pri škofu Jegliču kot strežaj, pri deželnem odboru je pa dobil službo na priporočilo svojega prejšnjega prevzvišenega gospodarja. Pa ko bi bil mož samo sprejet
v	službo, ne bi človek še nič rekel, ali klerikalni dežeini odbor mu je podaril kar tri cele triletnice, to je celih deset let! Je to kaka pravica ? Ako morajo drugi avanzirati po letih službovanja, zakaj se podarja bivšemu snažitelju škofovih čevljev kar deset let ? Korupcija in nepotizem pač cvete pod klerikalnim gospodstvom v deželnem odboru tako, da bolj že ne more več. Sicer pa klerikalci s tem sami sebi kopljejo grob, ker končno bodo vsi sprevideli, da klerikalcem ni do druzega kot do strankarskih koristi, interesi ljudstva, pravičnost itd. so jim pa — samo krinke, pod katerimi mislijo, da bodo delali lahko kar bodo hoteli. Pa dolgo ne bo šlo tako !
Po krivici napaden. »Zarja* je napadla nekega vratarja na ljubljanskem južnem kolodvoru, češ, da vsiljuje železničarjem »Jutro*. To ni resnično, ker, prvo, »Jutro* ne prodaja vratar, nego se ono prodaja v knjigarni na peronu in, drugo, železničar ji sami radi kupujejo »Jutro* in jim ga ni treba vsiljevati. Uredništvo »Zarje* naj se ne da v bodoče misti-ficirati, ker to je bila gotovo mistifi-kacija.
Same fehtarije In sleparije. Pretekle dni so se pojavile v Ljubljani neke tuje kutarice. Vrvi imajo čez
Dunaju. Začel sem pogovor, ne iz zabave ampak iz radovednosti. Ni bila skopa z besedami, vendar je govorila nekako prepočasi in preodločno, da je bila moja radovednost še večja.
Dajal sem vprašanjem bolj nepomembno lice in pogovor se je razplel, da sva govorila kot stara znanca, »A,
vi	ste s Kranjskega, Kranjce imam jako rada, lepi fantje so, samo malo preveč bojazljivi, preveč plahi.* Sicer sem ugovarjal, a ni pomagalo.
»Veste, poznam jih dobro. Eden je bil nekoč zaljubljen v mene. Ko sva hodila ob večerih na sprehod, me je vedno spraševal, če se bojim, da me bo srečal kak znanec. Vedela sem, da sprašuje samo iz strahu, da bi prišel s človekom v dotiko. Ne vem, kje j zdaj tisti fant, mogoče je že doštudiral, zakaj priden je bil. Ne vem, zakaj sem ga mučila, naj me pelje v nočno kavarno, ki se je je tako bal. Škoda zanj, da je bil tak, ker ne bo nikdar vedel, kaj je življenje.*
»Ali vi veste, kaj je življenje?*
O,	vem jako dobro! Vsak, ki govori z vami odkrito, če ni slučajno hinavec, pozna življenje. In jaz govorim odkrito. Neodkriti so samo tisti, ki imajo ideale, a kdor ima ideale, ne pozna življenja.
Prosim vas, kaj pa je to —■ ideal? Ko sem bila stara sedemnajst
pas debele kot veliki zvon pri Devici Mariji v Polju, fehtati pa znajo — non plus ultra. Nekateri ljudje hočejo vedeti, da so te ženske prišle za nekako rekognosciranje na Slovensko in sicer iz Francoskega. Bog nas varuj pred takim importom iz Francije! Kakor bi ne imeli na Slovenskem že dosti fehtarjev v oblekah raznih redovnikov in redovnic, od katerih ljudstvo nima nobenih koristi, pač pa škodo, ker ga ti redovniki in redovnice dobro in temeljito izžemajo.
Slovensko deželno gledališče
otvori svojo letošnjo sezono že 16. t. m., torej pol meseca preje kakor običajno. Pokazati hočemo svetu, da naše gledališča od leta do leta napreduje in se razvija. Stremiti moramo vedno dalje in višje, tako da bomo dosegli končno tudi 7 do 8 mesečno gledališko sezono ter da bomo mogli igrati vsak dan v tednu. Kadar dosežemo ta svoj končni cilj, bo naše gledališče povsem utrjeno ter se bo moglo razviti do absolutne dovršenosti. S sezono 1911./12. pa napravimo zopet korak naprej v tem, da podaljšamo igralno dobo vsaj za pol meseca. Vendar je smatrati dobo od 16. septembra do 1. oktobra za predsezono, v kateri se ne razvije že ves repertoire ter se ne bo igralo že vsak teden po petkrat. Prava sezona se začne torej šele s 1. oktobrom. Vendar pa se bodo že vse predstave v septembru vršile v abonementu. Tako se abonentom število predstav brez poviška abonementa zopet zviša in zveča. A b o -nement začenja torej že s 16. septembrom, ko se uprizori prvič na našem odru prekrasna drama »R u y Blas*, najslavnejše delo francoskega romantika V. Huga. V nedeljo, 17. popoldne se igra Anzengru-barjeva ljudska igra »Četrta božja zapoved*, v nedeljo zvečer pa Etbina Kristana drama .Samosvoj”, ki se je igrala lani le enkrat v delavnik ter dosegla sijajen uspah,
Slovensko gledališče in abo-nentje. V proročunu slovenskega dež. gledališča za sezono 1910/11. je bila vpisana najemnina na sedeže 9000 K, a doseglo se je le 8182 K; najemnina za lože je bila vpisana z 12.000 K, a doseglo se je le 10.613 K. dohodki predstav so bili proračunjeni s 66 000 K, a doseglo se j> le 64.440 K; gaže so snašale 66.368 K, dnevna režija predstav 18.369 K, razsvetljava je veljala 4744 K, repertoire 5984 K, godba 16.196 K> zavarovalnina in davek 2740 K. Že te številke kažejo, kako silno naraččajo vzdrževalni stroški gledališča in kako zelo zaostajajo dohodki za proračunom. Ravnateljstvo more zato le z največjo štednjo vzdrževati ravnovesje ter mora biti veselo, da pri dosedanjih dohodkih ne pade v velik deficit. Končni blagajniški primanjkljaj minule sezone je znašal 98 K 8 h. Ker pa se plačujejo razni manjši računi (garderoba, ma-terijal itd.) nazaj, t. j. za že pretekle sezone, znaša s pasivnimi zaostanki vred primanjkljaj minule sezone skupaj 694 K 71 h, ki se je prenesel na račun bodoče sezone. Ta primanjkljaj je prav malenkosten, ako upoštevamo naše dohodke in naravnost ničeven. ako primerjamo ogromne deficite drugih gledališč z velikanskimi subvencijami. A tudi pretekla sezona bi izkazala suficit, ako bi bile abonirane spočetka sezone vse lože. Toda
let, sem bila dva dni idealna. Saj veste, ko je dekle v tistih letih, mora imeti fanta in biti idealna, če ne zavoljo drugega, zavoljo manire. Tako sem morala biti idealna, ko sem si našla fanta. Bogvekaj ravno ni bil tisti fant, zdaj bi rekla, da je bil tepec, ampak ugajal mi je zavoljo ščipalnika in dolgih las. To sta dve jako lepi lastnosti pri moških, ki ju cenim še zdaj. Nekaj večerov sem ga videla v parku, in ker ni mama preveč name pazila, sem prišla kmalu z njim skupaj. Ali po prvih besedah je bilo tudi idealizma konec. Ko mi je povedal, da je komptoarist in začel izgovarjati počasi besede, kakor bi bile blagoslovljene, mi je nerodno stopil na nogo, da sem zaječala. Kaj pomeni zaljubljenost, niti ne vem. Hodila sem sicer z njim bolj u navade in nagajivosti, ampak ko sem enkrat ostala doma, mi je bil dolg čas. Ko je govoril o ljubezni, sem se mu na glas smejala. Včasi sem skoro mislila, da je dober človek, samo neroden in reven v besedah. Pa je dobro, da sem se varala v mislih, drugače ne bi poznala živ-ljanja . . . Pred pustom me je zvabil na ples in me zapeljal. Takoj drugi dan sem vedela, da ga ne bo več in ni mi bilo žal. Enkrat bi ga bila še rada videla, kaj bo rekel, ko me zagleda. Vedela sem, kje je, zato sem
že spočetka minole sezone je ostalo 16 pol-lož neaboniranih in k tem sta med sezono zaradi rodbinskih nesreč prirasli še dve, tako da je bilo lani 18 pol-lož ali 9 celih lož neaboniranih. Dasi je bila predlanska sezona prav dobra ter sta bili opera in opereta izvrstni, nam je lani ostalo 9 celih lož neoddanih. Povodom tega žalostnega dejstva so bile nastale neosnovane govorice, da se naše gledališče s
1.	januarjem 1910 zapre. Zaradi teh govoric so se nekateri, ki so bili celo že abonirani, ložam iz bojazni zaradi bodočnosti zopet odpovedali. S tem so se dohodki, na katere se je moglo trdno računati, nepričakovano zmanjšali. Da se izognemo takim bojaznim v našem občinstvu za bodočo sezono, izjavljamo iznova, da je bodoča sezona do 30. marca popolnoma zagotovljena, da so vse pogodbe definitivno sklenjene do konca marca 1912 ter, da je tudi za bodoče obstanek našega gledališča docela zagotovljen. Treba je le, da se slovensko občinstvo v največjem Številu odzove našemu vabilu na abonement lož in sedežev. Naj bi ne bilo letos prav nobene lože ne-oddane! Saj je gotovo, da bomo imeli letos zopet prav izvrstno opero in opereto ter prav krasno dramo, z najlepšim repertoirjem. Abonirati se je pri gospe Cešarkovi ali pa pri gledališkem blagajniku g. Danilu Šaplji (magistrat.)
Češka slrkarna. Zadnja beseda o novih »narodnih vžigalicah". Včeraj smo lojalno priobčili dopis »Češke sirkdrne*, ki skuša s slovenskih tal izriniti Ciril-Metodove vžigalice. Umetno, da so te nove vžigalice (razširjene pod geslom »Lepa naša domovina!) za trgovce cenejše kakor Perdanove, ker jih namenoma zdaj za reklamo cenejše dajejo in seveda, ker pri vagonu ni h 200 K narodnega davka kakor pri Perdanovih. Trgovec, ki jih prodaja ima tedaj pri vagonu nad 200 K čistega dobička več kakor pri CvM. vžigalicah. Mi o tem, da daje »Češka sirkoma* kaj za slov. narodne namene, ne vemo prav nič. Doslej pa ni bilo vinarja. Pa tudi, da bi kateri gg. trgovcev večji dobiček odrinil C. M. družbi, nismo še čuli. Družba ima radi nove konkurence veliko škodo, ki je tem občutnejša, ker tudi klerikalci urivajo svoje vžigalice, kjer morejo. Vrhutega pa tudi disciplina trpi, ljudstvo se zbega, da ne ve, kaj je res v korist slovenskih šol. Torej odločno odklanjamo nove vžigalice, tudi če bi bili gg. trgovoi bili toliko požrtvovalni, da bi Družbi dali večji dobiček. Mi le želimo, ko se bode delalo prihodnjič pogodba s tovarno
—	ozirajo poklicani činitelji na Češko sirkžrno, in ji — že možno — mesto »Landerbanki* izroče dobavo vžigalic. Dotlej pa roko stran od C. M. vžigalic, ki so lani nesle nad 10.000 K naši šolski družbi. Ven z vsemi drugimi vžigalicami!
Olika ljubljanskih Nemcev In Nemškutarjev. Iz občinstva smo dobili naslednjo pritožbo: Včeraj okoli polnoči j« stala pred ljubljansko pošto večja gruča tukajšnjih znanih Nemcev in Nemškutarjev, (imeha za danes še zamolčimo.) Kar pride mimo sobarica Hotela pri Maliču, ki je nesla iz Slonove kavarne črno kavo, ko jo zagledajo Nemci planejo kakor besni volkovi k nji in hočejo dokazati svojo pristno germansko kulturo na način, ki žali vsak najprimitivnejši čut
ga	počakala	pred trgovino.	Bled in
trepetajoč je	stal pred	mano	in smilil
se mi je, da sem ga morala tolažiti; revež se je, bal, da mu bom skvarila karijero.
Ko sem	šla proti	domu,	sem se
na	glas smejala, pa to	ni bil	več moj
navadni smeh, in v ustih mi je bilo, kakor i i bila videla stenico v kozarcu. Nisem več videla nikdar tega fanta. A hvaležna sem mu, da mi je pokazal sebe in življenje. Od takrat se skoro jezim nad idealisti, ker se nji zdijo hinavci, ker se ne upajo odgaliti ideala, ker	vedo,	da	ga ni	in lažejo sami
sebi. Vidite, ko pogleda enkrat človek tako globoko, takrat razume, kaj se pravi tout comprendre c’ es tout par-donner. In potem se lahko smeje, če hoče. Ali mislite, da je to dobro?
Ne vem,	ampak	zdravo je zlasti
za pluča,	ker	se človeku ni treba je-
ziti. To je seveda posebne vrste zdravilo, ki ga ni priporočati vsakemu .. .*
Tako	je	pravila	tisto popoldne
Fanny, a jaz ji nisem verjel in tudi zdaj se mi zdi, da so to samo teorije.
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah.
nravnosti. Sobarica je bila v veliki zadregi, ker si ni mogla pomagati, to opazi portir hotela pri Maliču, skoči k »olikani* nemški družbi, ter reši sobarico iz nedostojne družbe Nemcev. Ko ti vidijo, da jim je portir odvedel plen, začno se prav po germansko dreti in kričati: Hausknecht, in enake psovke. Mimoidoči pasanti so se zgražali nad tem kričanjem, a ko so zvedeli za vzrok tega germanskega razburjenja, so glasno obsojali postopanje ljubljanskega »Herrenvolka*.
Ravnateljstvo užitninskega zakupa. Z ozirom na dnevno vest v št. 554. Vašega lista z dne 12. t. m. »Ravnateljstvo užitninskega zakupa" Vas poživljamo, da sprej-metz in objavite po zakonitih predpisih nastopni popravek: 1. Ni res, da je bila pretekli teden pri podpisanem ravnateljstvu deputacija užitnin-skih paznikov radi draginjske doklade; res pa je, da ni bilo pri ravnateljstvu nobene deputacije in da sploh nihče ni zinil besede radi draginjske doklade. — 2. Ni res, da se je štirim paznikom odtegnila stanarinska doklada za eno četrtletje v znesku 30 K; res pa je, da se je istim ta stanarina, ki se navadno izplačuje za 3 mesece naprej, izplačevala v mesečnih anticipatnih rokih, to pa zaradi tega, ker so bili dotični pazniki v disciplinarni preiskavi. — O tem povodu obžaluje podpisano ravnateljstvo, da je bilo čestito uredništvo »Jutra* Že večkrat mistificirano o stvareh, ki se tičejo mestnega užitninskega zakupa in njega uslužbencev, in je objavilo neresnična poročila, čemur bi se bilo čestito uredništvo lahko izognilo, če bi se hotelo prej poučiti pri podpisanem ravnateljstvu, katero je drage volje v to svrho na razpolaganje. — V Ljubljani, dne 12. septembra 1911. Ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa. — Ig. Va-lentičič. — Grasselli.
Izpred dunajskega upravnega sodišča. Pod predsedstvom senatnega predsednika Reissiga se je pečalo včeraj upravno sodišče z jako zanimivim slučajem, ki jasno osvetljuje postopanje davčne uprave. Razpravljala se je pritožba ljubljanskega notarja H. Hudovernika proti nekemu odloku finančnega ministrstva. Imenovani notar je namreč posredoval med dvema trgovcema glede prodaje oziroma nakupa neke trgovine, ter dogovor med obema izrečno naznačil kot predpogodbo. Finančna uprava pa je zvišala notarju Hudoverniku pristojbino za svoto 3000 K ker po njenem mnenju ni predložil te pogodbe v svrho odmere pristojbin. Na pritožbo notarja Hudovernika je pa finančno ministrstvo določilo, da se odmerjena pristojbina zniža na svoto K 100 z motivacijo, da naj se ta svota vpiše kot zvišanje pristojbine. Tudi proti temu odloku se je notar Hudovernik pritožil na upravno sodišče in se skliceval na dejstvo, da je notar po odredbi z dne 10. julija 1856. odgovoren le po § 418 davčnega k. zakonika ne pa določitvam pristojbinskega zakona; finačno ministrstvo se je pa sklicevalo na dejstvo, da omenjena odredba pride vpoštev le v internem poslovanju ministrstva, ter ne vsebuje nikakega obveznega predpisa. Pri obravnavi je skušal zastopnik finančnega ministrstva dokazati, da se gre v Hudovernikovem slučaju za pravo in veljavno pogodbo, ter zahteval, da sodišče zavrne njegovo pritožbo kot neutemeljeno iu potrdi odmerjeno pristojbino kot kazen, ker Hudovernik ni javil sklenjene pogodbe pristojbinski komisiji. Uprav-no sodišče je pa razvelja-vilo v polnem obseguodlok finančne uprave in finančnega ministrstva ter potrdilo popolno pravilno postopanje in pravno naziranje notarja Hudovernika.
Državni uradniki prirede v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma* ma-nifestacijski shod vseh državnih uradnikov in učiteljev. Na shodu se bo poročalo o službeni pragmatiki in o zahtevah uradništva. V teh časih vse-obče, neznosne in vedno naraščajoče draginje se noben gospodar za svoje uslužbence tako malo ne briga, kakor država za svoje uradnike. Uradniki hočejo z mogočnim glasom vzdramiti vlado, da ta prepreči katastrofo, ki bi najobčutneje zadela ves državni ustroj* Uradniki! Vsi do zadnjega na shod! Naš složni in skupni nastop ne sme in ne more ostati brez uspeha!
Gospodom davčnim uradnikom. Za 17. t. m. nameravani mani-festacijski shod davčnih uradnikov se iz važnih vzrokov preloži. Dan katerega se bode shod vršil, naznanil se bode javno in po posebnih vabilih.
11.	zaupni sestanek narodno-ra-dlkalnega dijaštva se vrši v dneh 22. in 23. septembra v Ljubljani, v mali dvorani »Mestnega doma*. Obravnavale se bodo sledeče teme: 1. Radikalizem in narodno-napredno dijaštvo.
2.	Radikalizem in socijalna demokracija. 3. Organizacija. 4. Starejšinsko vprašanje. K sestanku imajo dostop člani narodno-radikalnih društev, abi-turienti in od pripravljalnega odbora
TolstovrSlio slatino
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki ]e edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSka slatina, poSta GuStanj, Korofiko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
vabljeni. Vse informacije daje »Prosveta Ljubljana, Mestni dom.
Prekupd na ljubljanskem trgu ne bi smeli kupovati živil pred deseto uro dopoldan, ker ako začnejo kupovati bolj zgodaj, povečujejo že itak neznosno draginjo. Naj se napravi v tem oziru red, ker zahteva že pravičnost in zdrava pamet, da dobi na ljubljanskem trgu živila najprej ljubljansko prebivalstvo, prekupci pa šele potem, ako orio vsega ne pokupi.
Graški mestni uradniki dobe vsled neznosne draginje enkratno doklado v znesku 10% letne plače, drugi uslužbenci pa 5°/0.
Cvetlični dan. Vse one dame, ki sodelujejo pri cvetličnem dnevu se prosijo, da pridejo zanesljivo 21. t. m. ob polu 6. uri popoldne v damsko sobo v »Narodnem domu* na sejo. Cenjene dame in vsi drugi, ki hočejo nakloniti cvetlice za cvetlični dan, naj jih pošljejo na naslov Amalije W i d r o v e v Šelenburgovi ulici.
Zgradba .Razgleda" na Golovcu, G. Anžič je pričel vrhu Golovca s stavbo za restavracijo. Razgled s tega
mesta na Gorenjsko in ljubljansko mesto je zelo vabljiv.
Pevsko društvo »Zarja" v Rožni dolini priredi v nedeljo, 17. t. m. svojo ustanovno veselico v gostilniških prostorih g. Tabor v Rožni dolini in sicer ob vsakem vremenu Program je raznovrsten, začetek ob 3. uri popoldan, vstopnina 20 vinarjev, a otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Priporočamo narodnemu občinstvu to prvo javno prireditev mladega pevskega društva.
Opozarjamo na današnji oglas narodne tvrdke Maček & Komp., ki jo priporočamo.
Občni zbor .Slovenske filharmonije" se vrši danes točno ob 8. uri zvečer v restavraciji .pri Rimljanu" (Val. Mrak) na Rimski cesti št. 4. — Da se doseže sklepčnost, prosi se mnogoštevilne udeležbe.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Hadži - Toma in Avakumovlč med zarotniki.
Ko grem nekega dne peš iz mesta v svoj vinograd, me sreča na oglu .Hotela London* dvorni voz, ki je vozil v največjem diru proti Topči-deru. V ekvipaži sta sedeli obe sestri kraljice Drage. V istem trenotku zapahni tudi Nikolo Hadži - Tomo, stopim k njemu kot svojemu staremu prijatelju ter ga vprašam, zakaj da ni pozdravil sester kraljice Drage. On me pogleda in imenuje sestri kraljice s takim imenom, da ga ne moremo napisati. Dasi sem vedel, da je Hadži-Toma prijatelj Karagjorgjevičev, vendar me je ta odgovor iznenadil, začel sem govoriti z njim o razmerah v Srbiji in'neznosnem položaju, poslušal me je vestno in skoro nehote sva dospela v Topčider. Celo pot sva se pogovarjala o položaju in nazadnje se mi je posrečilo, da sem ga pridobil za zaroto, posebno ker sem mu že rekel, da bo pristopil v krog zarotnikov tudi Avakumovič, ki je bil njegov prijatelj, ^ogovorila sva se, da gre Toma takoj drugi dan k Avakumoviču, da se posvetuje z njim, določila naj bi tudi sestanek med menoj in Avakumovi-čem in to v mojem vinogradu. Hadži-Toma je izvršil svojo nalogo in odcedil sestanek Tri dni po tem dogodku smo se sešli v mojem vinogradu Avakumovič, Hadži - Toma Genčič, general Atanackovič in jaz. Dogovorili smo se in razložili novemu zarotniku svoj načrt. Avaku-
movič je pristal, a ostal je ves čas do dne prevrata pasiven. Ko smo pridobili Avakumoviča, dali smo se zopet na delo in skušali smo pridobili za svojo stvar kar največ oficirjev.
To nam ni bilo jako težavno, ker je med oficirji vladalo takrat veliko ogorčenje proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. To ogorčenje je dovedlo do vrhunca kraljevo povelje armadi, po katerem se mora ekskralj Milan, ako še kdaj prestopi meje srbske kraljevine brez pardona ubiti. — Srbski oficirji so spoštovali kralja Milana, zato je lahko razumeti njih ogorčenje proti Aleksandru, ki je na željo nesimpatične kraljice naročil armadi, da mu ubije očeta.
Knez Peter Karagjorgjevič pretendent.
Na omenjennm sestanku v mojem vinogradu smo sklenili, da naj Hadži-Toma takoj odpotuje v Švico, kjer naj se sestane s knezom Petrom. Na tem sestanku naj bi Hadži - Toma slišal knezovo “mnenje o vsi zadevi. To je bil prvi posrečeni poskus, da smo zarotniki stopili v zvezo s knezom Petrom, ko se nam je poprej že toliko poskusov ponesrečilo. L,ez par dni je Hadži - Toma odpotoval v Švico, po posredovanju Jaše Nenadoviča se je sestal v Suzernu s knezom Petrom. Na tem sestanku je po daljšem in obširnem razmotrivanju knez Peter prevzel pretendenstvo na prestol svojih očetov.
Spomini gospe Toselli.
Obširno razpravlja gospa Toselli v svojih spominih o dogodkih, ki so se dogodili na saškem dvoru ob priliki, smrti kralja Alberta. Ko je Lujiza prišla v Sibilenort, kjer je umrl kralj Albert, bil je novi kralj Jurij jako zadovoljen in vesel, pozdravil jo je kakor služkinjo in ukazoval na vse strani, samo, da je čul večkrat naslov veličanstvo. Ko se je dvor mudil pri truplu umrlega kralja, je princezinja Matilda naenkrat vskliknila: Hitite vendar, zajutrek je že pripravljen, jaz *muem gladu 1 Toselli pripoveduje nato, s kakim navdušenjem in naglico je praznila princezinja Matilda kozarce piva, ter da je s tem prekosila vse navzoče moške. Lujiza se je odstranila od družbe in odšla k mrtvemu kralja, kjer je našla kraljico — vdovo Karolo, zatopljeno v molitev. Obe sta nekaj časi molili ob odru mrtvega kraljo, a Lujiza je odšla nato zopet k družbi, kjer se je ravno vršila živahna debata o raznih vprašanjih dvorske etikete; princezinja Matilda je zahtevala in dokazovala, da ima na dvoru prednost pred prestolonaslednico Lu-Jizo. ker je starejša od nje; prestolonaslednik je temu ugovarjal, nakar je Lujiza sama rekla: storite kar hočete, meni je čisto vseeno! Ko sta prestolonaslednik in prestolonaslednica odšla v svoje prostore, jih je tam navzoči dvorni maršal pozdravil z besedami: Vaši kraljevski visočanstvi sta sedaj prestolonaslednika, jaz pa kakor ves saški narod želi, da vaju pozdravimo kar najprej kot kraljevsko dvojico. Saško prebivalstvo je pri pogrebu novega kralja pozdravljalo; a ta je bil jako slabe volje, ker mu' je pogreb trajal predolgo časa in vedno je spraševal svojo okoiico; ako bo kmalu konec ceremonij. — v nadaljevanjih pripoveduje bivša prestolonaslednica o vzrokih svojega bega iz Draždan. Razbere na dvoru so postajale dan na. dan neznosnejše. Pisala je dolga pisma svojemu bratu poznejšemu gospodu ^Volflingu, pripovedovala mu je kako je nesrečna in prosila pomoči. Nekega novemberskega jutra plane nenadno v njeno sobo, njena naj večja sovražnica, prva dvorna dama v. Fritsch ter ji za£ne očitati njeno preveč intimno in prijateljsko občevanje z učiteljem fran-
coščine Gironom. Pozvala je dvorno damo, da naj gre takoj z njo k prestolonasledniku, kjer naj ponovi svoja sumničenja, a v. Fritsch tega ni hotela storiti. Zato je šla sama k njemu, a ta se je kaj malo menil za njene besede. Razmere so postale od dne do dne neznosnejše in Lujiza se je odločila k begu. Iz Draždan je najprej prišla v Salzburg, svoje duševno razpoloženje opisuje s sledečimi besedami: Bilo mi je kot izgnanki, ki ne bo videla nikdar več svoje domovine; a vsaka izgnanka nima te grozne zavesti, ki sem jo imela jaz, zapustiti svoje najdražje na svetu! ... V teh trenotkih sem se zavedala, da sem prenehala biti saška prestolonaslednica. V Solnogradu je obiskala svojega očeta, ki mu je povedala neznosne razmere na saškem dvoru, a ta ji ni hotel verjeti in ji očital, da pretirava, svetoval ji je, da naj se vrne v Draždane. Ako ji je soprog govoril o kakem interniranju gotovo ni mislil na blaznico ampak na kako zdravilišče. A Lujiza mu je odgovorila: Ves svet ve, da je Sonnenstein, kamor so me hoteli odpeljati, blaznica. Nato je zopet pisala svojemu bratu Leopoldu, ki je dospel v Salzburg, kjer sta se potem dogovorila o begu v Švico.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Položaj v Maroku skrajno resen.
Pariz, 13. septembra. Francoska vlada je že sestavila svoj odgovor na nemško noto ter ga odposlala svojemu poslaniku v Berlin. Cambon bo izročil odgovor francoske vlade nemškemu zunanjemu uradu v nedeljo ali ponedeljek. Francoska nota je popolnoma tajna.
Pariz, 13. septembra. Španske čete so doživele v Maroku občuten poraz; ob nabrežju so Maročani napadli en španski regiment ter ga popolnoma uničili.
Madrid, 13.septembra. Z ozirom na poraz španske vojske v Maroku je vlada odredila mobilizacijo. 16.000 mož se
prepelje te dni v Maroko. V tukajšnjih diplomatskih krogih se smatra položaj kot skrajno resen in se že dvomi nad mirno rešitvijo maroškega vprašanja.
London, 13. septembra. Angleška vlada je odredila, da se vse obrežje britanskega otočja utrdi. Vse posadke obrežnih mest so pomnožene ter istim prideljene vojne ladje.
Bruselj, 13. septembra. Kralj Albert, ki je hotel oditi na daljše potovanje na Tirolsko ter bil že na potu, se je nenadoma vrnil nazaj, ter se ne poda letos nikamor. Takoj po svoji vrnitvi je imel daljše posvetovanje z vojnim ministrom, ki mu je predložil vse mobilizacijske načrte. Kralj je odobril postopanje belgijske vlade. Tudi tukaj se smatra mednarodni po-‘ožaj radi maroškega konflikta skrajno resnim.
Eks-šah na begu?
London, 13. septembra. Semkaj došla poročila iz Teherana javljajo, da so čete eks-šaha Mohamed Alija doživele obču'en poraz; čete so baje popolnoma poražene, Mohamed Ali je na begu v transkaspiško Rusijo. Ofi-cijelno te vesti še niso potrjene in se jih tukaj ne smatra resničnim.
Draginjske demonstracije.
Pariz, 13. septembra. Danes se je vršil tukaj velik shod, na katerem se je protestiralo proti vedno naraščajoči draginji. Po shodu je prišlo do velikih izgredov. Vojaštvo je posredovalo, prišlo je do velikih spopadov med vojaštvom in demonstranti, katerih je bilo večje število ranjenih.
St. Etienne, 13. septembra. Tukaj je prišlo do velikih draginjskih demonstracij. Prebivalstvo je prodrlo cordon dragoncev, ki so čuvali mestno tržnico. Demonstrantje so popolnoma opustošili tržnico. Dragonce so obsuli s kamenjem tako, da je več ranjenih, tudi med demonstranti je veliko ranjencev.
Pariz, 13. septembra. Iz province prihajajo poročilo o velikih draginjskih nemirih. Položaj je skrajno resen.
Kolera.
Budimpešta, 13. septembra. Vsi uslužbenci tukajšnje epidemijske bolnice so oboleli na koleri, portir bolnice je že umrl. V mestu vlada veliko razburjenje.
Brno, 13. septembra. V vasi Zabreh se je pojavil en smrten slučaj kolere.
Plevlje, 13. septembra. Kolera se po Novem Pazarju razširja z največjo naglico. Povprečno umre na dan do 80 oseb. Prebivalstva se polašča nepopisna panika. Meščani beže iz mest in se skrivajo po vaseh. Položaj je obupen.
Tatvine v pariškem Louvru. Pariz, 13. septembra. Komisija, ki je pregledala radi tatvine slike .Monna Lisa“ muzej Louvre, je kon-štatirala, da manjka v muzeju 323 slik, ki so navedene v katalogu, a so tekom časa izginile. Med ukradenimi deli se nahaja mnogo starih umotvorov.
Zrakoplov zgorel.
Berlin, 13. septembra. Nemški vojaški zrakoplov M 111., ki se je udeleževal vojaških vaj na Pomorjanskem se je vnel in popoloma zgorel. Pasa-žirji so se mogli še pravočasno rešiti.
Izbruh Etne.
Katanija, 13. septembra. Ravnatelj observatorija na Etni javlja, da se je na vulkanu pojavilo 54 novih žrel, ki se iz njih vali dim ter pepel. Lava je zasula železniško progo.
ne, ki vise z oken lesenih hiš. Z marsikaterega okna vise po cel {meter dolga stebla polno rudečih cvetov. (Engadinski nagelj). Taki nasadi so prava dragocenost v družini in se podedujejo od roda do roda. Pred leti, ko je avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand želel imeti tak nasad iz rdečih nageljnov, je dolgo časa trajalo, predno ga je bil v stanu dobiti. — Tudi na Nemškem je med delavstvom zelo razširjena ta cvetka, na Španskem pa je rdeči nagelj narodna cvetka. Cesar Viljem II. je tudi rad imel rudeči nagelj, priljubljen pa je bil prav posebno predsedniku naših Združenih držav Mac Kinleyu. Po njegovem umoru je celo predlagal nek poslanec v parlamentu, naj se proglasi rudeči nagelj kot oficijelen znak države Ohio. — Sedaj pa nosi rudeči nagelj delavstvo vsega sveta kot znak razredne zavednosti.
*	Koliko plačajo kraljice in cesarice za svoje obleke. Največji vsakoletni krojaški račun dobi nizozemska kraljica Viljemina. Račun znaša navadno 96.000 kron. Ruska carica ima sicer za svoje toalete veliko več denarja na razpolago, vendar ne ljubi preveč dragocenostnih oblek. Nosi navadno enostavne temne obleke. Vsekakor pa znaša njen vsakoletni račun za obleke najmanj 80.000 kron. Italijanska kraljica Helena porabi vsako leto za obleke 72.000 kron, nemška cesarica 40.—60000 kron, angleška kraljica 48.000 kron.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plat.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — NajmanjSi znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. urf sie8«r.
Stanovanje s 3 lepimi sobami se odda takoj ali z novembrom. Cena nizka. Več Kri-štofič-Bučar._____________________________________
Dvoje citer (Kiendl) in dobro ohranjen Hayers Conversations Leksikon 21 knjig, nov veljal 200 K, sedaj samo 50 K se proda. Ponudbe pod I. B., poste restante, Ljubljana, do 18. t. m.	546/2—1
Spretnega akviziterja sprejme anončna pisarna .Hermes*, Kolodvorska ulica 41.	3-1
Prevzamem gostilno na račun, eventuelno v najem, tu ali na deželi. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.	550	2—1
Mlada Šivilj«, slovensko-Iaška, boljše družine, želi takojšno nameščenje k otrokom in za šivanje. Naslov: Elvira, Prisojna ulica 3.
Sprejmejo se dijaki na hrano in stanovanje n\ Emonski cesti 10.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Ponudbe pod .P. J. 100* na upravništvo .Jutra*.
Pletilni stroj št. 10 (Patent Wederman 35 cm) skoraj čisto nov, dalje krasna papiga, govori izvrstno, se radi odpotovanja ceno proda. Ljubljana, Poljanska c. 60, vrata 26 _________________ 545/3 -2
Dva izurjena »tolarska pomočnika izučena tudi v mizarstvu sprejme „Stolarna v Sodražici".	519/8—1
Knjige za I. mestni dekliški licej se prodajo Sv. Petra cesta št. 28. trgovina. 549/2—1
Hiša na prodaj. Ježica številka 53. Cena 2500 K.	383/2—1
Prltliflua liiša in dimnikarska obrt se proda. Poizve se pri Fr. Vrhovcu dimnikar-
skemu mojstru.
385/3-1
Vefljo množino velikih in malih praznih zabojev, ceno proda L. Lavš v Tržiču, Gorenjsko.	386/3—1
Dr. En Uii
odpotoval. M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Razne vesti.
*	Rudeči nagelj In politika. Rudeči nageljček ima kot politični znak svojo zgodovino. Ludvik II. burbonski
—	1862 do 1686 — je Jnapravil rudeči nagelj na Francoskem zelo popularnim, Vojaki so ga nosili in Ludvik si je v ječi preganjal čas s tem, da je gojil in zalival lonce z nageljni. Njegova žena je med tem zanj nabirala upornike, Ludvik je dejal svojemu zdravniku: .Kdo bi si mislil, da se moja žena vojskuje in zmaguje, ko jaz gojim in zalivam nageljčke." S tem je nagelj postal za Bourbonce najljubša cvetka. — V času francoske revolucije od leta 1793. dalje je igral rdeči nagelj zelo važno vlogo. Na poti k guillotini so nosili na smrt obsojeni rdeče nageljne »nageljne strahu” — aellet d’ Lorreur. — Ko so prognanci zapuščali svoje domove, so jim dekleta pripenjala pri odhodu ru-deče nageljne, katere so shranjevali kot znak hrabrosti in simbol ljubezni. Zaljubljenci so si dajali šopke rdečih nageljnov na prsih. V znamenju rdečega nageljna je Napoleon I. leta 1802 izbral rudeče obeske za častno legijo. Kakor Francozom tako se je tudi Belgijcem ta cvetka zelo priljubila, toda le med delavskim ljudstvom. Na umotvorih inozemskih umetnikov vidimo ženske z nageljčkom v roki. Na Gorenjskem so prav posebno rudniški delavci ponosni na svoje nagelj-
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“* ali pa najde novega naročnika!
Najcenejše in najboljše
se nakupi vse
caIcI/a in tudi Pisarniške
aOflaKc potrebščine
■v trgroTrianil papirja,
;v. BONAČ, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
jg^Solidna postrežba. — Blago najboljše vrste v naj večji izberi.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Na drobno!
Na debelo!
iz boljših hiš se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove Prva anončna pisarna, Frančiškanska ulica 8.
Ljubljana, Stari trg\
Cenjenim p. n. gostom in slav. občiustvu iz Ljubljane in dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma na novo preuredil In opremil. Točna postrežba. Karambolistotn na Kranjskem sem na razpolago vsak čas na karanibol-matci^
Odprlo celo noč.
Z velespoštovanjem
Lepe velike
trgovske prostore
z opravo v Kamniku na Glavnem trgu odda v najem F. CVEK v Kamniku.
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
FR. IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12
F. L. Pogačnik
brez otrok išče stanovanja z 1 sobo t*r drugimi pritiklinami za mesec oktober če mogoče v bližini juž. kol. Natančneje pri g. Šnidariču v Slomškovi ulici št. 17.
Sprejme se v trajno delo več
izurjenih šivilj
Michaliček-Rihar
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
Park-hotel »TIVOLI
šolske knjige
Šelenburgova ulica št. 4.
v*predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekora^ cije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranlinični račun štev. 67.626.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj
SODE
pianine in harmonij':
le prvib svetovnih tvrdk na obrob
po K 18#-
Ravnokar največja zaloga malo ča:< izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13.
učitelj .Glasbene Matic«*"
„obiu ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN BUGttKBHG
sodar
s-,uhHTna. Cest? na Rudolfovo želez. 5.
Rawss®kar eiešlo sveže
Najmodemeje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi s konfekcija za dame in deklice.
Prodajam najmodemeje klobuke od veleznanih tvrdk Hiickl, Pichler in Bossi po K 2*90. =
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek s
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg stev. 6.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
Jako zanimiv, zabaven in po-učen Ust « slikam! je
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
p—— Sodnijska ulica št, 3-----
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske la telov. Čevlje.
d tehaja vsak petek ter stan« četertletno K 1 80.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: llustrovani Tednik, Ljubljana.
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13,
(v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.-6.
Zavaruje poslopja in premičnin« proti požarnim Škodam 5?» najriižjth ceiuh Zavaruje proti tatvint, razbitju ogledal tn okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj tn najkulantnoj«. Uživ* najboljSl siovta, koder posluj*.
Dovoljuje (z Stedoblčlm izdatnu podporo v narodni in obittokortrtn« mraent,
Sprejema zavarovanj* človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
■ rrrrsz vzajemno zavarovalna banka v Pragi, tj ............................
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,858.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno uprav«.
...............——	 -	V»a	pojasnila	dajo: .... ...............
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It 12.
 ......................  Pisarne	so v lastni banžtji biSi. ■—  ...............
Vea čisti dobiček a« razdeljuj« zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo
K 2,495'719'—.
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
I|Bfeljjanska knttu Stanka v ItaMJaat
Del. glmrnca: K 9,800.000
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
Podružnic« v ŠpUetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ta Gorici.
Sprejema vloge m knjižice in na tekoči rafem ter jih obrestuje osi dne vloge po čistih 4