Posare erma številka stame 12 v
Maribor» dme S junija 1918

tiNftroCtttaa tisica: —
e Ido . , K 12’— Est a . . .	, fr—
'w.K« i tet» . .	, fr—
•Äm&i©. ... * 1*20
Avéfrff^ :
5« to , . a 15’— if«vilfce -* té PŠmmi®v. -
%'
Inserat! ali oznanüfe
se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih — popust
J
RtiKfófv* k» cfrtnntHvo • Maribor
ttttw. s. - T«3«?em ir. «a.
1,1 H n|||||W
M«dvSs@ti političen Ust za slovensko ljudstvo.
„Straža“ izhaja v deljek in petek popo&ÉB®*
Rokopisi se ne vratsffts
Z urednlltvom se more gill vsak den od Sl.—SS. ure d®p®fegü&.
Politika hrvatskih katolikov«
Škof dr. Mahnič, na otoku Krk priobčuje v zar grebških „Novinah“ pod gornjim naslovom ta-le članek :
Sprejemom za svoj program majniško deklaracijo. Pri tem me ne vodijo samo politični, ampak, tudi drugi višji razlogi. Ti razlogi so naravni in nadnaravni. Balkan in vzhod sta; slovanska in tudi neslovanske skupine so obkoljene okoliinokoli s Slovani in prepojeni s slovanskimi elementi, Vsled tega se more na vzhodu in Balkanu voditi 1© slovanska, politika. ’ Vsaka drugačna politika se obsoja kot imperijalizam, ki žigosa samega sebe kot nasilje in težko greši proti naravnemu zakonu, po katerem so vsi narodi brat e med seboj, enakopravni in vsak gospodar na svoji zemlji. VS tako politiko se v sejejo kali za nove mednarodne boje in vojne brez konca in kraja.
Ali re^ mislijo pan germanski kričači, da se bo dalo na stotine milijonov Slovanov in drugih iztočnih narodov tako na gladko podjarmiti? Pa tudi, ako bi se to zaenkrat zgodilo, ali bodo ti narodi mirno in udano nosili vsiljeni jim jarem? A,i se niso imperijalisti ničesar naučili iz sedanje svetovne vojne? Spominjamo zoret na besede Sv. Očeta Benedikta XV.: „Pomislite, da narodi ne umirajo: ponižali: in potlačeni bodo sicer nosili jarem suženjstva, ki se jim je vsilil, a bodo tudi gledali, kako bi ga Čimprej vrgli s svojega vratu, zapuščajoč od roda do roda žalostno nasledstvo mržnje ih osvete.“ (Poslanica z dne 28. junija 1917.)
Naš slovanski račun dovede edino tedaj do pozitivnega vsr-eha. ami se v očigled tega dejstva ekspanzivne politike nehamo cepiti ter se združimo vsi brez razlike, ker, naj se ločimo kakor hočemo v nazorih, eno nam je vsem skupno:	domovijua. Stari
kr. st j ani so ob strani poganov prelivali na bojiščih kri za rimsko državo, naj jih je delil še tako velik prepad od poganov. Nasprotniki vedo prav dobro, kako pospešuje njihovo delo znano geslo: „Divide et impera.“ Z neslogo in cepljenjem jim gremo nasproti ter jim pomagamo v njihovih aspiracijah: vršimo posel grobarjev lastne domovine in narodne bodočnosti.
No, med tem, ko pristajamo na majniško izjavo nas vodijo tudi nadnaravni razlogi. Z nemško 'kulturo in politiko se spaia nerazdružljivo protestantizem. Ne pozabimo, da je nemško. cesarstvo protestantsko
pa tudi ni mogoče, da svetega protestantskega značaja ne bi več ali manie izdajala. Pangermanska politika se isfovetoje s protestantizmom. Ona se n. pr. v
Avstriji pojavlja kot propaganda za protestantizem v obliki proti kato'iišlcega pokretal, poznanega pod imenom „Los von Rom-Bewegung.“
Ali smemo pričakovati, da bo protestantizem na vzhodu opustil to svojo verskor politično taktiko? Ne motimo se! Tudi v prošli dobi so se s strani nemških protestantov zopet in zopet delali ppskusi, da bi se pravoslavje približalo protestantizmu ter da bi se med njima napravila nekaka unija. Protestantizmu tudi ni do drugega, kakor da bi presekal pot do zedinjenja pravoslavnih in katoliških src, V ta namen je pripravljen prenesti vsako žrtev. To prizadevanje nemških protestantov je dosedaj imelo največjo oviro v ruskem carju-papežu. No, sedaj je v Rusiji proglašena verska, svoboda. Zato, ako se s to versko svobodo odpira nam zveza s pravoslavnim vzhodom, ne smemo misliti, da se s tem ne bo okoristil tudi protestantizem. Ako tudi se prilike na vzhodu do sedaj še niso ustalile, vendar nemški protestantizem že sedaj razmišlja, kako bi si pridobil odločilen vpliv v pravoslavnem svetu. Stvar je resna! Najsibo Še tak:: razlika med pravoslavjem in protestantizmom, se bo vendar našlo ljudi, ki bodo iz opozicije proti katoličanstvu zagovarjali to zvezo. Cerkvena zgodovina beleži, nebroi takih primer. No, protestantizem ne znači samo oddaljen je od katoliške cerkve, nego on vodi posredno v verski nacijonalizem, ki je istoveten z odpadom od pozitivnega krščanstva, a to ima za naravno posledico popolno hrezversivo. Tem potom je šla protestantska, Nemčija, a istim notom bi udarilo tudi pravoslavje, ako bi stopilo v zajednico s protestantizmom.
Bratje katoliki! Vam govorim ! Ali ne bodemo podvzeli vse. kar je v naši moči, da odvrnemo od slovanskega pravoslavja to nevarnost? Ali bomo gledali s prekrižanimi: rokami, kako sovražnik seje na našo slovansko n jivo ljubko brezverstva? To vprašanje je najdalekosežneje verske in kulturne važnosti za slovanstvo. Naša brezbrižnost bi značilo isto, kakor da se naše slovanske brate, ki se odlikujejo po globokem čustvovanju, izroči na milost in nemilost duševnemu procesu, ki ga je prešel protestantizem: od Lu-I tra do danes na verskem in filozofskem polju in ki končuje s Hartmann ovim pesimizmom, HaecKlovim monizmom, nitzscheanizmom
PosmatrajoČ s tega, stališča — a to mora, nam, kot katoličanom biti pri presdjpvanjn i avb ih namer vedno in povsod odločilno — stopa narodna politika šele na drugo mesto, dočim dobiva majniški program mnogo idealneiši: verski in kulturni n orne n. Ravno vitalni interesi katoličanstva zahtevajo, da se z vse-
mi sdami upremo ekspanzivni politiki na Balkanu in vzhodu.
Zato se more po našem mnenju resni nasi o
našega „Hrvatskoga katoliškega senijorata“ za ■ tično smer, odrejeno z majniško deklaracijo, najodločneje odobriti, ker se povsem sklada z duhom naše katoliške organizacije. S politiko majniške deklaracije ne branimo in zaščitujemo hrvatstvu, srbstvu in slovenstvu samo narodno-političnih (aspiracij) interesov, nego v eminentnem smislu tudi versbo-kulturne. Seni orat v teh kritičnih časih tudi ni mogel drugače nastopati. Nihče ne more zagrebškemu senijo-ratu očitati, da tira to politiko na svojo roko, ker je senijoratski sestanek julija m. 1. enoglasno sprejel majniško deklaracijo, Ako se je torej vsled postopanja vodstva našega zagrebškega senijjorattai pojavilo neko nesoglasje in napetost v naših vrstah, sc nade jamo, da bo skoro prenehalo, ker bo vso k trezen : mist aš katoliškega nokreta moča! kmalu priznati, da se moremo edino od politike, vodjene v smislu mai niške deklaracije, nadejati .pravemu napredku toliko za hrvatstvo, kolikor za katoličanstvo, tako na Balkanu , kakor na vzhodu.
Toliko sine ira et studio. Te besede sta mi narekovali globoko prepričanje in ljubezen.“
j f£
f wV
lovesski tabor v Družmirju«
LISTEK.
Jugoslaviji» Jugoslovanom.
(Dalje.)
Sa> so Slovenci svoj cas prebivali po vsem Koroškem, globoko notri na Tirolskem in 'Solnograš-nem, a so se morali korak za korakom umikati, tako, da žive danes le še ostanki nekdaj mogočnega naroda. Konečni namen pa je, da se Slovence popolnoma izrine iz njih zemlje, aa bo vse. od Severnega in Baltiškega morja pa do Jadranskega moria naseljeno kompaktno nemško ljudstvo. Dosedaj so Nemci že vzeli na stotisoče kvadratnih kilometrov slovensk ozemlje. Pomisliti treba, da je bila vsa sedanja Prusija naselfena s Slovani ! Nemštvo se širi in razteza svoje roke na vse strani kakor polip. Vidimo na epi strani močne nemške naselbine na vzhodu v Galiciji in Bukovini. (V glavnem mestu Bukovine, v Crnovi-eah, je celo nemško vseučilišče!) A na jugu in jugovzhodu so istotafco močne nemške naselbine v Bosni-Heroegòvini. Slavoniji, Istri in Trstu. Nemci niti ne taje svojih konečnih namenov., Tako je priobčil na Dunaju izhajajoči „Alldeutsches Tagblatt“ nedavno temu oklic ..„Vseneraškega društva za vzhodno marko“, v katerem je med drugim rečeno: „Nemško-avst-rijske nekdanje nemške zvezne dežele s Trstom vred _ — morajo tvoriti prvo in najvažnejšo nemško naseljevalno deželo državljanom nemške držalve, trgovinska pot Hamburg—Dunaj—Trst se mora za vse večne čase odpreti :	Trst sam mora postati nemško

Predpriprave za shod
Družmirje je lična vas tik mesteca Šoštanj. —
f.:ucistvo je želelo shod Priprave za n ioga, da sprejme domačin svo.ega domačina na leni slovenski zem-i i, so bile naravnost velikanske. Že nekaj dni so pletle gospodične in dekleta krasne vence, da. z o-zaljšanimi prostori in okinčanimi domovi sprejmejo Jugoslovane v gostoljubni kraj. Možje in fantje so postavili tri velikanske mlaje, izmed katerih je bil miai na zborovališču 33 metrov visok. Slovenske trobojnice so plapolale od dreves, katera so videli not-; niki no celi dolini. Na vseh hišah so visele slovens-I ke in cesarske zastave. Veselje je navdajalo stare in i mlade, da se jim je posrečilo podati tako lepo lice j slavnemu Družmjjrju.
I
t	Prepoved .shoda-
Velika žalost se je polastila vseh, ko so izvede-I li, da je vlada, shod prepovedala.) Poparjeni so bili I vsi in nevoljni ter ugibali, kaj bo. Slovenjgraško o-! krajno glavarstvo je v zadnjem
zadnjem trenutku prepoveda-

pristanišče. Načrti Jugoslovanov, ki poželjivo gledajo na nemško Südmarko, _ge morajo razbliniti ob skutinem odporu vseli Nefiicev, tu naj se preskusi nemška skupnost: Gemeinbürgschaft, tostran in onstran.
Jugoslovanska deklaracija,
„Šibki narod Slovencev Veliki Nemčiji ne more stalno zastaviti poti do Ädrije“, tako piše švedski pisatelj Rudolf Kjellen v svóji knjigi: „Velesile sedanjosti.“ To je tudi popolnoma resnično! in do tega prepričanja je moral priti tudi čitatelj iz dosedajnih razmotri vanj. Ravnotako se pa tudi Hrvati in Srbi v Hrvlaitsiki, Banatu. Bački, Mtedjirniurin, Bosni-Hercegovini in Dalmaciji ne bodo mogli vzdržati samizase nemško-madžarskega pritiska. Kaj je torej naravneje-ga. nego tla smo začeli vsi skupaj razmišljati o sredstvih in potih, kako bi na eni strani zaustavili prodiranje Nemcev in Madžarov v svoji skupni domovini in zagotovili sebi svoboden razvoj gospodarskih in nravnih sil? No, izhoda, tu ni bilo težko najti. Ako smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, spadamo tu-skupaj v eno državo. En narod, ena država.
Ako hočemo torej 'Jugoslovani ohraniti svojo narodnojst, ako hočemo obraniti svojo domovino pred navali tujinstva, ako hočemo za svoj narod ustvariti predpogoje za gospodarski in kulturni razvoj in napredek, bo to mogoče le. ako bomo sami odločevali o svoji usodi. To pa bo zopet mogoče le. če bomo res sami gospodarji na. svoji zemlji, kar bo zopet le teda!, ko bomo imeli lastno državo.
Da, se nas danes smatra le za nekake najemnike na lastni zemlji, nam so Nemci in Madžari povedali že neštetokrat na najrazličnejše načine. Na po-
sebno odkrit način pa je to povedal občinski zastop gonijestajerske občine Št. Lambert. Ta občinski zastop je namreč sklenil protest proti naši zahtevi pc jugoslovanski državi in v tem sklenu je rečeno meč drugim: „Ako hočejo štajerski Jugoslovtni ustanovit; svojo državo, jim je na voljo dano, da se izselijo t>. k Ter morejo urelsničifi svoje sanje, saj so jim danes odprta vrata v Srbijo in v druge balkanske države: a proti temu treba, protestirati, da. bi vzeli kar en del Štajerske s seboj. Ako komu v eni hiši ni prav, se lahko izseli, a da bi vzel seboj kar celo nadstropje to vendar ne gre.“
Toda nam- ne pade niti v sanjah na misel, da bi se izselili ter zapustili svojo rodno grudo, kar bi naši nemški sosedje tako radi videli. Ne, mi hočemc ostati tu v svojem domu. v svoji lastni hiši in si jo urediti tako, kakor bo to nam prav. Temu pa st Nemci upirajo, ker nočejo priznati, da, je to naša hiša. Oni nas smatrajo le za najemnike, a sebe za gospodarje. Zato pa teče veš spor. Nemci so pač še danes taki. kakor jih je označil veliki nemški filozol Herder, ki piše:
„Slovani niso bili nikdar taki razbojniki, kakoi Nemci, temveč so ljubili mir, obdelovali zemljo in redili veliko živine. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi, toda), nobeno drugo lj|udstvt se ni nad njimi toliko pregrešilo, kakor Nemci, Nesreča je pač hotela, da je moral ta miren narod i-meti za sosede Nemce in Tatare." (Ideen, 16. knjiga, 4. poglavje.)
Tako je označil Nemce njih lastni človek in na ravno je. da s takimi ljudmi ni mogoče živeti poč isto streho in jasno je, da bodo Nemci nadaljevali
Stran 2.
lo shod. utemeljujoč to prepoved - s trditvijo* da je: mir in red v nevarnosti. Nemškutarji so kar 'besnpli že ves teden in tekali v Slovenj pr adeo in v Gradec k cesarskemu namestniku Clary ju ter zahtevali, da mora prepovedati shod. To se jim je tudi posrečilo. Poslanec dr. Verstovšek se je radi prepovedi pritožil in vložil ugovor v Gradec in na Dunaj. Seveda ni dobil do srede nobenega odgovora. (Vsega občinstva ni bilo mogoče več obvestiti o prepovedi, s-krbeli pa so za to uradi. Oni so hitro naznanili prepoved v nemških listih, iz katerih sta v zadnjem trenutku to vest sprejela „Slovenski Narod“ in „Slovenec.“ Povabljeni poslanci se vsled prepovedi shoda niso pripeljali v Družmirje, pač pa je došel poslanec dr Verstovšek v svoj okraj, ker je bil prepričan, da sc bodo zbrale velikanske množine ljudstva. In ni se varal. 2e v sredo popoldan je bil praznik v Družmi-rju. Domačini so dobili nov pogum, ko je prišel poslanec med nje.
Čudne odredbe oblasti.
Shod je bil prepovedan. Rudarje v Skalah in delavce Woisohnaggove tovarne v Šoštanju so na dan pred shodom postavili v vrste in jim pod strogo kaznijo zabičali, da se ne smejo udeležiti shoda» Opozorili so jih na preki sod v, podjetjih. V ^ državnem pre-mogokopu v Skalah so morali delavci na ta veliki praznik delati. Na predvečer so prišli na vse občine gr celem Soštanjskem okraju od okrajnega glavarstva Bkazi, da morajo gostilničarji v vseh občinah na ta praznik zapreti gostilne ob 1. uri popoldne, Le samo mestu Šoštanj se je dovolilo imeti gostilne odprte od y*8. do 9. ure zvečer. Najbrže radi tega, da so se lahko najedli gospodje uradniki iz Slovenjgradca, ki sc prigli kot zastopniki naših skrbnih oblasti. Žen-darmerija se je zbirala že dan poprej. Dospeli so z vsakim vlakom. Bilo je nad 30 žandarjev. Na praznik so se z dopoldanskim vlakom peljali skozi Šoštanj vojaki pod poveljstvom nadporočnika v Velenje, kjer so se pripravljali na juriš, snažili so pred prebivalstvom bajonete in pripravljali puške!
Popoldan sio se pripeljali z vlakom v Šoštanj. Že na kolodvoru je bil strašen prizor. Vlak je stal š« v podaji, vojaki se postavijo v vrste, komando se glasi: „Gewehr laden — ladet — fertig!“ Med tem se sprožil eden strel proti vlaku. Slišali so pok ljudje daleč okrog. V vlaku je nastal velik strah. Le sreča, da se ni zgodila nobena nezgoda. Vodja glar varstva dr. Hagenauer z dvema uradnikoma v svilii uniformi je dospel v Šoštanj. Dva sta se utaborila s svoiim štabom v Šoštanju v „Deutsches Haus.“ jMen je vodil varstvene zadeve v Velenju. Ta generalni Štab je koval načrte in tuhtal, kako bi onemo-gočiF'ljudstvu dohod do zborovališČa. Ob 8. uri so zaprli orožniki vfse ceste do Družmirja, Dobili so u-kaz da zavračajo vse ljudi domov, češ, 'da ni shoda. Nastavljali so jim bajonete in zapirali pot. Pripetilo se ie. dä so stare ženice se postavile v bran in nastavila orsa in klicale „Pa me!“ Vozovi so se morali vračati- Savinjčani so se pripeljali; ustavili so jih. Več požarnih hramb se je moralo vrniti tik pred mestom- Ljudje so krenili s ceste in šli po ovinkih po S ,rolju naravnost v Družmirje. Lovili so se kakor zajci na polju, da so Ie ušli in prišli na cilj, deloma veseli, deloma razburjen*, da kot prosti državljani še niti ne smejo iti po poti, kamor so namenjeni.
Zborovališče.
Shod je bil napovedan na 4- uro popoldan. A že ob dveh je bilo v Družmirju zelo živahno. Na prostornem trgu pred 'Gregorčičevo gosjilno, ki je bila zaprta, so se zbirali zborovalci. 'Od vseh strani so prihajali:	iz daljne Solčave in prijaznega Ljub-
na, iz divne Savinjske doline, iz Mislinjske doline, iz Koroškega. Zastopana je bila cela Šaleška dolina, skoraj vse občine so odposlale na stotine in stotine ljudi, 'dasiravno so že zvedli poprej o stropih navedbah in o prepovedi shoda. Veselo je bilo gledati tisoče in tisoče ljudstva. Marsikatero rosno oko si tu opazil. Toda gnjev se je polastila ljudi, ko so izvedeli na licu mesta, da se res ne sme zborovati. Bli-
svoj boj z isto brezobzirnostjo, kakor dosedaj. Nasprotno, opažamo, da je njih zaganjanje proti nam vedno hujše. Toda dosedaj proti temu nismo imeli ni-kakega uspešnega sredstva. Ako 'se ne bomo temeljito zavarovali, mora ta boj konečno dovesti do tega, da bo nas narod popolnoma izginil iz površja zemlje. To pa nam bo mogoče le, ako bomo sami gospodarji v lastni jugoslovanski državi. Iz tega prepričanja se je tudi rodila jugoslovanska takozvana majniška deklaracije. Ta deklaracija, ki jo je podal v avstrijskem državnem zboru dne 30. majnika 1917 državni poslanec in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec, se glasi:
„Poslanci, zastopani v podpisanem jugoslovanskem klubu, izjavljajo, 'da na podlagi narodnega načela in hrvatskoga državnega prava zahtevajo združenje vseh dežel monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. v samostojno, vsakega narodnoga tujega vladstva prosto, na 'demokratični podlagi zgrajeno državno tvorbo pod žezlom habsfourško-lotarfnške vladarske rodovine ter da bodo za uresničenje te zahteve svojega enotnega narode; zastavili vse svoje sile; !R tem pridržkom se. bodo podpisani-ut; deležev&J! delovanj e državnega Zbora»* v. - -j j	{JDafie prShoStejičv)

žala se je 4. ura. Vedno večja gnječa je naslajala. Zendnrmerija je patrolirala od vseh strani. Nihče se ni zmenil za nje.
Veliko razburjenje in presenečenje.
Naenkrat zapazijo ljudje korakati po cesti iz Šoštanja proti zborovališču vojake z nasajenimi puškami in šturmhavbami. Poslan ek dr. Verstovšek je Šel nasproti ter odločno protestiral pri vladnih organih proti nečuvenemu postopanju ter zahteval takoj odstranitev vojaštva. To se je tudi zgodilo. Opravičeval se je vodja okrajnega glavarstva, da se je to odredilo pomotoma. Razburjenje v ljudstvu se ie zopet poleglo, ko so odkorakali vojaki.
Prisrčen pozdrav ljudstva.
Vrli Družmirčan pozdravi v priprostih besedah, polnih prisrčnosti in odkritosrčnosti, goste, ki so dohiteli na prepovedan shod, zlasti pozdravi poslanca, dr. Verstovšefca. Burni živijo-klici so doneli po lepi dolini. Pevci so začeli popevati narodne pesmi, ljudstvo je pelo ž njimi. Navdušenje za Jugoslavijo je prikipelo do viška. Poslanec dr. Verstovšek se postavi v sredino in nagovori dobro slovensko ljudstvo. Razloži mu pomen nameravanega shoda, katerega ne moremo žal redno dovršiti radi prepovedi. Ljudstvo dobiva za vse žrtve na bojišču in doma, sedaj po 4 letih trpljenja in muk tako plačilo od vlade, da se ne sme zbirati na shodih s sviojimi zastopniki (Grozna nevolja. Klici: Škandal ! Kje so pravice?) Dr. Verstovšek povdarja, da ne smemo poslanci govoriti pred ljudstvom o miru, o prehrani, o zahtevi po kruhu, seveda o samostojnosti države avstrijske napram Nemčiji niti besedice ne smemo črhniti. Vse to nam sc prepovedali za danes. Toda misliti smemo naprej. V srcu smemo hraniti Svoje ideale za Jugoslavijo , katerih nam ne morejo izruvati niti z nasilstvom in niti z orožjem. Ponovimo ob obletnici majniške deklaracije prisego, da ne odjenjamo od svjoje zahteve po lastni jugoslovanski državi. (Svečano je bilo videti, kako so dvignili roke kvišku vsi zborovalci v znak pri seine.) Poslanec je zaklical še ljudstvu : Narod, raduj se! Slovan gre na dan. Iz vroče krvi naših padlih sinov, naših padlih očetov ldije novo življenje. se rodi nepremagljiva ljubezen do lastne grude, do slovenske domovine in do širne Jugoslavije. iTe nam ne uduši nobena strahovlada. Nared, ne omahuj, trdno stoj ! “
Gromoviti živijo-klici so sledili besedam. Govornik je prekinil. Bližala se je zborovališču žendarme-rija. Besedo imajo zopet pevci, ki so se odzvali z: „Lepo našo domovino“, „Kje dom je moj?“ in „Hej Slovani!“ Ljudstvo je vse pelo. Bil je to res veličasten prizor. Poslanec dr. Verstovšek je še dvakrat pozneje kratko nagovoril zborovalce. Zlasti se je raz legal smeh na vseh krajih, ko jim je pripovedoval o zborovanju živali med vojnim časom. Klici: „Vrlo dobro, dobro smo razumeli.“
Pozneje se je poslanec še posebno zahvalil v imenu vseh udeležencev Družmirčanom za gostoljubnost. s katero so sprejeli toliko ljudi v svojo sredino. Posebno je opozarjaj očete in matere na vrlo prebujeno mladino in na navdšen naš slovenski naraščaj. „Mladina, hrani v svojem srcu spomine na boj za Jugoslavijo in deluj v smislu taborov in zmaga bode naša!"
Pevei zaslužijo lavor jev venec
Okrog velikana-mlaja se je zbrala vesela družba pevcev, deklet, gospodičen, vrlih fantov in veselili mož, roko v roki só se držale kmetska dekleta in mestne gospodične ter popevale kakor slavčki. Stari sivolasi možje so se rinili k pevcem, da bi lažje ritirale svoje glasove med izborno petje. Narodne himne in narodne pesmi so se vrstile druga za drugo. Za vsako pesmijo je zaoril iz tisoč grl gromoviti živijo. Pevci so bili neutrudljivi. Ko so gostje odhajali na vlak. so jih spremljali pojoč na kolodvor.
Povratek na dom.
Od 2, do 7, ure so vstrajali ljudje na zborova-lisču. Le počasno so se poslavljali iz prikupljivega Diužmiria. Spremili smo goste na kolodvor, sloven-SKa pesem se je razlegala po mestu. Dohod na kolodvor je bil zabranjen. Postavile so se pevke ob p^o-gi in v srčno slovo zapele odhajajočim „Lepa naša domovina.“ Vojaščina se je vračala tudi s tem vlakom. Klicali so razni vojaki iz vozov gospodičnam: „Živijo Jugoslovani!“ kar ie vzbudilo novega navdušenja,. Po odhodu vlaka so 'se domačini Šoštanjčani in Družmirčani s‘poslancem ' dr. Verštovšekom z-brali v hotelu Avstrija. Za poldrugo uro so smeli v mestu odpreti gostilne. Pesem za pesmijo je krožila znova. Dr. Mayer je napil v izbranih besedah mladi-dini. ki je naš up in naša nada. Tik pred 9. uro so zapustili vsi gostilniške prostore in se pripravili na odhod. Pred stanovanjem dr. Verstovšeka so pevci še zapeli podoknico „Slovan na dan!“ Ljudje so se zbirali takoj zopet tukaj in mirno poslušali lepo ubrano petje. Dr. Verstovšek Je stopil na ulico, se Še enkrat zahvalil ža požrtvovalno narodno delo na današnjem velepomembnem 'dnevu in jih pozival, da. ohrani j; ta lepi shod v trajnem spominu
Sed in mir..
Ves popoldan .. se je .vršil najtepši redi ; Raznn razburjenja na raznih cestah, kjer so Žaridarji njsta?
3.	junija 1818.
^ vljali fiudi, se nikjer ni kalil mir. Vse se je tešilo t* naj lepši složnosti in zadovoljnosti. Le zvečer je neka j nemška šoštanjska frajla kazala pevkam oddalo® dob* j ge nosove in pokazala s tem svojo nemčursk« tuUri-; ro. Oblastveni zastopniki ih tujci so občudovali veli-j ko navdušenje, Id ni bilo umetno, prišlo je im srca» j Bilo je pravo navdušenje brez pijače, brez vina in ! brez piva, dasiravno so se nam smilili marsikateri : potnika, ki so prišli več "ur hoda, pa niso doMli ni-; kjer niti požirek okrepčila.
Tako se je vršilo slavje obletnice majniške deklaracije v lepi slovenski vasi Družmirje. DruŽ*oir-čani so. ponosni na svoj kraj. Ta dan jim ostao« —
: zgodovinski dan.
Temni elementi pri Južni železnici.
■	■	.v	'
I Vsakemu železničarju in neželezničarju j» zaia-j no obnašanje uprave Južne železnice in njenih nenr 5 Škonacionalnih (organov; napram Blovencem-šelezni-čarjem in napram slovenskemu občinstvu. Znamo je, da gre Južna železnica preko zahtev slpvlMskih strank in slovenskega občinstva; po slovenskem, osebju in kot germanizatorica nastavlja v pppoinona», slovenskih krajih nemškonacionalne pronapetneÄ«, ld Imajo namen pripravljati tla germanizaciji Ü» »nj« Adrije.
Znano je nadalje, da Južna železnic^ trpi med vsenemškim uradništvom na slovenski zemlji razmere. Id presegajo že vse meje. Kar se pa tiše ivome-ta, vozov, zvez in varnosti potujočega, občinstva, o tem še govorili ne bomo. Južna železnica gleda, d«, slovenskemu občinstvu kolikor mogoče o tež koči vožnjo. Južno Maribora ne poznamo lokalnih vlakov razen ptujskih, ki so seveda vpeljani le na ljubo Orni-gu, prijatelju našega dičnega „Kranjca" Prašotker-ja^ Še bolj kakor občinstvo čutijo slovenski železničarji nemškonacionalno pest uprave Južne železnice.
V	letu 1914, žalostnega spomina, je uprava Južne železnice hotela iztrebiti slovenske železničarje, posebno na Slovenskem Štajerskem. Pripustila je *-rotacije, vpoklic kljub oprostitvam, in pomagala s številnimi prestavami slovenskega osObja v zakotju e nemške postajice nemškonacionairii gonji. Dan za dnevom so izza. leta 1914 pri Južni železnici na delu temni elementi, Id denunciralo vsakega slovenskega železničarja, pričenši pri delavcu do uradnika. 'Ti temni elementi se rekrutirajo iz vsenemških uradnikov. M živijo po različnih pisarnah življenje trotov. Ti ljudje, katerih uprava Južne železnice radi nezmož-
I nosti ne more nikjer uporabiti, ti ljudje so dandanes predstavitelji vsenemšlce politike v naših večjih postajah na Slovenskem Štajerju. 'Ti ljudje sé čutijo poklicane, da ugonobijo vsakega Železničarja, .ki ni Nemec in ki ne trobi v vsenemški rog. ‘In ti temni e-lementi, ti najslabši uslužbenci Južne železnice, so razpredli svoje niti tja gor do uprave Južtoe železnice, kjer so našli poslušna ušesa.
V	Mariboru deluje ta družba neorenebona G'
iz leta 1914 — žali bog z vspehom. V, letu 191:. so i-raeli ti temni elementi veliko privržencev med poulično druhaljo in med zapeljanimi nižjimi uslužbenci. Do danes se je stvar nekoliko zasukala*, tako, Uh so ostali precej sami. Vojske ni bilo namreč konec ,,prodno je prvič odpadlo listje“ — kakor Je zatrjeval velik nemški prorok —- in nastale so prehranjevalne o-težkoče, katere iso čutili najprej oni, ki so vpili „H il Krieg!“ in pobijali Slovence. Propadlih in sestrad anih obrazov so se tisti,	,	*>«*-
, napotili z nahrbtniki med „veleizdajalski“ narod prosit — kruha.
Ječe so se odprle slovenskim železničarjem. — Vojna oblast, kateri je dala Južna, železnica s' A najboljše moči (Slovence) na razpolago — na želje temnih elementov, zato ker so bili 'Slovenci — je i ,š-la v slovenskih železničarjih najboljše moči za (svojo vojno železnico. In danes imajo ti slovenski že •/.-ničarji pri vojni Železnici tako vplivna mesta, o -terih se jim pri Južni železnici še sanjalo ni!
Temnim elementom na ljubo je prestav - tužna železnica mnogo slovenskih železničarjev n stranske nemške proge, na, zajkoitne puščobne kraj©, kot politično nezanesljive, ne misleč na to, da sle bo sčasoma vse to bridko maščevalo ha upravi sami. — Skozi te skozinskoz neutemeljene in krivične odredbe se je Južna Železnica oropala svojega najboljšega o-sobja v časih, iro je zahtevala služba: nafveč moči, in to strokovno izvežbanih moči.
Ker so mesta Slov enee v-žel ezn iča r j ev zasedli nezmožni vlsenemoi-železničarji, seveda po ukrepu Volksrata, in s tem, da, je železnica po lastni krivdi skrčila osobje, je postala dan za dnevom služba težavnejša. Nastale so v velikih postajah kakor Maribor (koroški, glavni, tezenski kolodvor), Pragarsko, neznobne razmere. Nemškonaoionalni kontrolni orga-n,, deloma sami nezmožni dobiti pregled in obvladati situacijo, so mirno gledali nezmožnost in površnost nemškonacionalnega uredništva, dočim sp prav pridno vohunili, da ni nikdo govoril slovenske besedice. Pretila je katastrofa!
Oprava Južne železnice je to uvidela in prestavila y Maribor kot kontrolnega organa za mariborske tri postaje g. inšpektorja Vrečko-ta, V kratkem se }e pokazalo.1 da Jè s inšpektor mož uh mestu, lei ie zmožen zbog mtoie eneržije in strckovcmga znaiijn.
napraviti: tl»d, Toda, uprava ni računala g temnimi j clementi, temi tako važnimi činitelji pri .naši 'Južni | Éelezniei;	I
Ta. temna družba je v novejšem času zopet zamutila tla pod nogami, odkar je vlada diala oficijelnim potom - zopetno dovoljenje preganjati Jugoslovane. In J nadela se je ogabna gonja proti inšpektorju Vrečko-tu, seve zahrbtno. V nemških revplverskih listih se je na najnesramnejši način napadalo inšpektorja kot slovenskega agitatorja, kot hujskača, ki hode Južno Železnico slovenizirati, čeravno se g. inšpektor Vrečko ni nikdar aktivno udeleževal politike, Ker drüjge-ga niso znali navesti, so predbacivali g. Vredkotu . da izrablja osobje. Radi verjamemo, da g. inšpektor. M v službi za svojo osebo ni poznal nobene komod- | nosti, tudi tistim, ki so bili komodnolstii na račun slu-j žbe vajeni, je ni priznaval. Niegovo stvarno stroko- | vno znanje, njegova strogost v službi ni najmanjši j vzrok gonje proti njemu. Kajti vsenemška gospoda je j va iena, da se jo prijema z rokavicami in njeno ne- l zmožnost zagrinja s plaščem prizanejstji|vosti, Ko je bila gonja dovolj pripravljena, je pritisnil Volkisrat, kot vrhovna oblast Južne železnice že od nekdo . zahteval crostavo inšpektorja Vrečkiota iz Maribor lužna železnica je seveda rade aioli e tigodifla želji nomjškega Volksrata in je brzojavino prestavila tega inšpektorja v — Inomost.
Nimamo besede, s katero bi označili cinizem, s katerim Južna železnica zopet pričenja preganjati — svoje najboljše uradnike brez vsake pravne polage , samo zato, 'ker so Slovenci. G, inšpektor Vrečko je eden izmed slovenske inteligence, ki si je priboril s svojo neumorno pridnostjo in s strokovnim znanjem to, kar je danes. In tega uradnika, kateri je tekom svojih službenih let toliko storil za upravo Južne že-leznicje, prestavi ravnatelj Prašniker v Tirole, ker to zahtevajo temni elementi, ta naj slabši materijal, ki ga Južna železnica zastonj plačuje in ki prelen ari da® za dnevom po raznih skladiščih in po drugih pisarnah.
Beležimo, da je bila uprava Južne železnico, ki se je prva odzvala Seidlerjetviemu fermami in zopet prevzela prvo ulogo o preganjanju jugoslovanskih železničarjev, kajti nekako pred enim tednom prestar ve g. inšpektorja iz Maribora, je brzojavno prestavila iz (Trbovelj tudi poduradnika g. Fr. Oseta na Ni-žje-AVstri/jsko, tudi, na pritisk nemškega. Volksrata. Vsakdo pa, tudi ve,' da je Južna železnica že dolgo prenehala biti to, kar bi morala biti. Ona deluje le v prospieh vsenemškega gibanja in pripravlja tla za ponemčenje naših slovenskih pokrajin. 'Ona je pripravljena vsaki poulični vsenemški barabi na ljubo ugonobiti slovenskega železničarja, dočim vsenemški železničarji počenjalo kar hočejo. Ta vzorna uprava trpi in odobrava, kako organizirajo vsenemški železničarji črne jate za poboje Slovencev. (Zakaj tja lineava ne zagrabi za ušesa načelnika, Bernharda in njegovega Domainga, ki sta pomagala organizirati nemčurski pohod v St. Janž. Naj se uprava Južne železnice briga za take stvari in pusti preganjanja slovenskih železničarjev, ki niso zakrivili nič! Dokler bo Južna železnica nastopala tako pristransko, da ne rečemo krivično proti slovenskim železničarjem in to na ljubo temnim elementom, bomo se znali braniti in bomo objavljali dogodke iz službenega življenja nemšikonacionalnih železničarjev, da bo prav pošteno •zasmrdelo Takega narodnega blaga nemških železničarjev imamo toliko, da bi papirja, zmanjkalo, če bi hoteli vse objaviti.
Ta nasilja in pristranost uprave Južne Železnice pa nam kaže, kako potrebna, je ustanovitev Jugoslavija, kjer bo jugoslovanski železničar postal to , kar po svoji pridnosti in zmožnosti biti zasluži!.
Frančiško bojišče.
V šestdnevni bitki med rekami Oise, Aisne ter Marne, ki se je začela dne 26. maja, so nem ške armade prodrle do severnega brega reke Marne Fronta je sedaj sledeča: Južno-vzhodno od Noyona se zasuče proti jogo vzhodno od mesta Compiegai proti Longpontu — Fere en Fardenvis v smeri zahodno od Reimsa. Reims je obkoljen od treh strani in je v razvalinah. Angleška in francoska poročila soglašajo, da je nemško ofenzivo smatrati zadnje dni za ustavljeno. Nemška poročila pravijo, da so Nemci v dobi ob 21. marca do 1. junija vjeli 175.000 mož in vplenili 2000 'topov.
Soissons padel.
Tz Berolina se dne 31. maja poroča:
Prodiranje armad nemškega prestolonaslednika se zmagovito nadaljuje. Južno od reke Oise so nemške čete dosegle črto Bretigny—Trosly loire. Na severnem bregu reke Aisne so nemške čete prodirale do Črte Bieuxy—Chaviguy. Soissons j e padel. Južno od Soissonsa so se vršili hudi protinapadi francoskih čet. Nemške čete so prekoračile cesto Soissons—Hartennes. Zavzete so utrjene postojanke Arey in Grand Roeoy. Južno od Fereen-^Tardenois so nemške čete prodrle do reke M a r n p. Zavzete so bile postojanke St;y Gemine in Boraignv. •,.	'
loys- Vjetih je cföseäal 4Č.0CH) sovražnikov in vplehje-nih 300 topov.	'	-
Pariz obstreljujejo.
la Ženeve se dne 31. maja poroča: Nemški topovi, ki streljajo na daljavo 100 km, so začeli vnovič Obstreljevati Pariz. Povprečno pade vsakih 7—8 minut ena; granata v Pariz. Dne JO. maja so nemške granate ubile v Parizu 40 oseb. Premožni sloji zapuščajo mejsto. Odhajajo na južno Francosko. Francoska vlada se namerava preseliti V Bordeaux. Zbornica ima dolge seje, v katerih se razpravlja o vojnem položaju.
Amerika nastopi s 15 milijoni vojakov.
Italijanski listi poročajo-
Ameriški poslanec Fils je izjavil, da nastopi Amerika, če bo potrebno, s 15,000.000 vojaki in izda 100 tisoč mjilijonov dolarjev, da zagotovi sporazumu zmago.
Vojno navdušenje je v Ameriki zelo veliko. Vodja angleških delavcev Charles Duncan, ki se je mudil meseca aprila in maja v Zdruoenih državah Severne Amerike, je izjavil, da je vse ameriško ljudstvo trdno odločeno, boriti se tako dolgo, dokler ne bo Nemčija poražena Amerika ne sme štediti v tem svetem boju za svobodo narodov ne denarja in ne ljudi. Zmagati mora pravičnost in ljudska svoboda nad pruskim militarizmom in nemškim nasiljem.
Pollisene vesti
Parlament. Na Dunaju se vršijo pogajanja med | vlado in strankami. Ta pogajanja bi naj omogočila že v juniju zasedanje parlamenta. Včerajšnji listi pišejo, da bo menda oklican parlament za dne 18. junija. Iz celotnega položaja pa je razvidno, da je pod sedanjim ministrstvom, ki se tako igra s pravicami narodov na ljubo Nemcem, nemogoč vsak parlament. Na Dunaju so zbrani tudi voditelji slovanskih strank.
Ornig se je tresel, ko se je napravljal na. Dunaj tožarit svoje slovenske rojake, katerih noče več poznati. Tik. pred odhodom dobi 'strašno poročilo o
groznem požaru v ...., kjer biva njegova hči. Kaj
mu je storiti? Ali naj gre reševat svojega otroka, j ali naj rajši pomaga zastrupljevalcem dobrega, cesarju zvesto udanega slovenskega ljudstva? Ali naj svojemu bližnjemu prinaša pomoč in tolažbo, ali škodo in sovraštvo? Ornig je neizrečeno Vznemirjen. Ali naj zataji kri svojega otroka, kakor Je zatajil s svojim delovanjem kri svojih slovenskih staršev? Okoli stanovanja njegovega otroka na štirih krajih gori, pra-vi nesrečna brzojavka, okoli Orniga se zbirajo in proti Kolodvoru beže zakleti sovražniki Slovencev. Kam naj on hiti? Ornig se. ne more hitro odločiti, premišljuje in posluša klic ljubezni in sovraštva . . Mož se ves trese v svoji vznemirjenosti. Na katero stran se je Ornig najprej odločil, je danes že znano-obenem pa. nam je sedaj jasno, Kako posilinemško sovraštvo človeka preslepi in mu zmeša vse pojme, da niti župan mesta Ptuj ne najde odločitve med ljubeznijo in sovraštvom. Mi Slovenci ne sovražimo nikogar, svoj narod pa tako ljubimo, da nas nobena sovražna sila ne odtrga od njega.
Mi ostanemo ! Strasohillov na Bregu pri Ptu ju ni več in jih nikdar več ne bo; njuna mati nam lahko Še danes pove, da je bila doma v Slovenskih goricah, kjer je tudi 'Ornig rojen. Kje je sedaj Or n igo v najzvestejši učenec Maks Strascini!? Le vprašajte u-boge Haložane! Odgovor je tak, da Ornig prebledi, kakor je prebledel, ko je slišal o Maksovem dolgotrajnem strahovitem smrtnem boju. Učenca Maksa ni več; ko tudi učitelja Orniga ne bo, živel in igospo-daril bo še slovenski narod s to razliko, da ne bode več hlapčeval, marveč bo pod Habsburžani svobodno gospodoval !
Kakšni ljudje so Šli na Dunaj? V deputaciji posilinemcev k cesarju na Dunaj je igral ptujski pek Ornig glavno vlogo. V svojem nagovoru na cesarja ie med drugim tudi rekel, da Nemci nalagajo svoj odvišni denar v obliki vjofjnih posojil, dočim si Slovenci nakupujejo posestva, namesto da bi podpisovali vojna posojila. Toda mož je pozabil povedati, da je ravno on pred nedavno kupil na Dravskem polju veliko grajščino, namesto da bi bil podpisal večjo svoto vojnega posojila. Vlekli so na Dunaj tudi znanega Franca Juharta iz Slov, Bistrice, ki je bil trikrat kaznovan zaradi pretepa, enkrat zaradi razžafljenja, neke uradne osebe ter na 3000 K globe zaradi draženja, — In take osebo se pripuste k ardi jem d pri cesarju !
Pozabili so! Omigovi romarji so v Badnu popolnoma pozabili zapeti vsonemško himno ..Die Wacht am Rhein.“ Tudi svoj tevtonski „Heil" so pozabili , temveč so vpili „Hoch“ in „Živijo-“ Ali je to znak poboljšanja nemškutarjev?
naj, s« se oblekli vi kmetske obleke. Tudi nemčurski mestni Skrivi, ki se vedno in vodno delajo norca iz kmetskih Tjudii, so se oblekli .v nalašč za to. narejene „6berštajeriš“-kmetske obleke. Vse je bilo po kmetsko oblečeno, edini dr. Schmiderer je kot vodja „delegacije“ nOsil frak. Taki so! Sicer se vedno norčujejo iz kmeta, a na Dunaju so se postavljali kot „štajerski kmetje.“ Svi n del!
Ptujski glavar Netoliezka je župane nagovarjaj, nai gredo z Ornigom in Linhartom na Dunaj. Zmerjal je one, ki niso šli. Bil je Linhartov — priganjač.
Romanje aa Dunaj. Resnici na ljubo se mora priobčiti, da župan iz Remšnika g. Voglar ni bil na Dunaju, kakor so to poročali vsi nemška-tarski listi. Mogoče se jih še več takih zglasi, ki so bili samo na listini, da bi se romanja morali vdeležiti, pa le niso šli, ker so se raznih ljudij sramovali. — Nemčurji lažejo!
Kdo je zastopal Konjice na Dunaja. Trg Konjice zastopali so, kakor vsi nemški in več slovenskih istov listov poroča, g. župan in tovarnar Lorene Lauritsch (Laurič) in prvi občinski svetnik Lorene Hasenbichl. Izmed imenozanih ni pa eden ali drugi sploh v občinskem zastopa. Ta možakarja s« tedaj, kakor se je tudi eden njih tukajšnjih somišljenikov izrazil, kinčata s tujim perjem. Dokazano je v tem slučaja, da je več takih korifej zastopalo južno nemštvo in takozvane štajercijanske Slovenec v avdijenci pri cesarja. Kake vrste Nemcev sta ta dva moža, katerih pradedje gotovo niso v tistem imenitnem gozdu medvede lovili, kažejo imena, vsaj prvoimenovanca, ki je v Št. Vidm pri Za-lični v kmetski hiši rojen. Ta gospod še danes slabo nemško lomi, slovenskega jezika se pa sramuje Izučil se je usnjarske obrti in kupiči sedaj kat vojni liferant ogromno premoženje. Mož je tako visok, da še svojim delavcem, ki ga ponižno pozdravljajo, malokaterikrat ali skoraj nikoli ne odzdravi, Hasenbichlova mati je iz znane Verbiče-ve rodbine v Borovnici, tedaj tudi po njegovih žilah teče kranjska slovenska kri. Mi smo in bomo z vso odločnostjo odklanjali vsako zastopstvo tak Snih in enakih ljudi in zahtevamo svojo Jugoslavijo, držeč se deklaracije % 80. maja 1917, ker se nam ni bati kakega izdajalstva, kakor se je to do-kazalio po vsenemških volkstagih. Slovenci se tudi ne navdušujemo za nadaljevanje vojske po nemškem vzorcu, temveč zahtevamo, da se čimprej sklene časten in sporazumen mir, ki bi dal samostojnost vsem narodom, ne pa gospodstvo nemškemu narodu. Če se vsenemci in nemčurji navdušujejo za brezobzirno nadaljevanje vojske, je to umljivo, ker si kuoičijo milijone.
Karel Linhart pri cesarju. „Slovenec“ poroča: „Nikdar bi ne bili pričakovali, da bo kdaj Linhart še govoril s cesarjem. Preteklost njegova je re: taka , da bi ga ne bili smeli tisti, ki imajo dolžnost proučiti oieteklost „govornikov“ pred cesarjem, spustiti na dvor Dvorna navada zahteva, da smejo govoriti cesarju le ljudje neomadeževane preteklosti. Seidlerja zadene velika krivda in odgovornost, ker je pripustil Linharta h kroni. Linhart je bil še v prvi polo ioi prvega desetletja odločen socialni demokrat anarhistične struje. V Ljubljani je govoril na shodih v anarhističnem. republičanskem smislu. Ne enkrat, eč-k-rat je govoril proti monarhiji in proti dinastiji. Zavzemal se je. mimogrede povedano, tudi za slovensko vseučilišče in opozoril dr. Tavčarja nanse, ki ga je nastavil za sotrudnika „Slov. Naroda,“, a so ga tam kmalu odslovili. Socialdemokratična stranka , ga. je nastavila nato v Trstu pri svojem glasilu, a tudi tu se ni držal in sicer se ni sprl z voditelji socialne demokracije radi nazorov, marveč za to, ker je vedno manipuliral z znamkami in dobro živel z denarjem , ki ni bil njegov. To se je takrat v socialde*,, -antičnem časopisju javno pisalo in bi moral to Sender -e-deti, predno je izposloval dovoljenje, da sme govoriti človek take preteklosti kroni. Voditeljem socialdemo-kratične stranke se je smilil, zato ga takrat nijso izročili državnemu pravdništvu. Sicer je to umazana unest pred leti natančno popplsal ttudi celovški list „Mir“, a ga jezični Stajerčev urednik ni tožil niti pred celovško poroto! Linhart je šel nato v Trbovlje, kjer se je vsilil socialdemokratičnim rudarjem za tajnika. a ga je socialdemokratično vodstvo odstranilo. Nato je prišel Linhart h glasilu ptujskega peka Ornika. k ..Štajercu“ in se prelevil iz anarhističnega republikanca v — Stajefčijanca! Štajerske nemšku-tariia kaže z Linhartom vso svojo dekadenco, ker ni znaia dobiti drugega govornika, kakor kompromitiranega Linharta,, kar je nam popolnoma všleč, ker se je z njim kompromitirala sama in ker je kompromitirala Seidlerja, ki je izposloval Človeku take „častne“ preteklosti pristop na dvor in da je zdaj „manipulated z markami“ hoffähig,'“
Volitve v Srbu na Hrvatskem. Za izpraznjeni mandat v, volilnem oikratju Srb kandidira, hrvatskab srbska. koalicija Danila Dimoviča. Toda ondotni vo-litej ä večinoma so Srbi — niso zadovoljni. Zato so I postavili protikandidata Bero Frttojoviča, pra i	.........
U :	■' 4
m, -r> %, 4 f 4
3.	junija 1018.
nega 'župnifca v Zrmanji, ki je opozioionai.ec„ proffi-nagodbenjak in ki stoji na stališču narodnoga edin-stva in samoodločevanja. *
Slovaki zborujejo. V Ogrskem Brodu na Moravskem se je vršila dne 12. maja velika manifestacija slovaškega naroda za češko-slovaške državnopravne zahteve in za mednarodni mir. 'Navzoči bili so mestni in mnogo kmetskih županov. Govorili so poslanci: dr. Hruban, Kadlčak in Franek. Sprejeta je bila resolucija, ki odločno zahteva lastno državno samostojnost za Cehe in Slovake.
Japousko-kitajska vojaška pogodba. Japonska in kitajska sta sklenili vojaško pogodbo, si se glasi: Japonska organizira kitajsko policijo in prevzame vodstvo vseh arzenalov in ladjedelnic. Japonska sme izkoriščati premogovnike in železno rudo v vseh delih Kitajske. Japonski se priznavajo vsi zahtevani privilegiji v zunanji in notranji Mongolski in Mandžuriji. Končno je odrejenih več odredb, ki spravljajo finance in vzgojo Kitajske pod japonski vpliv. Japonska je dosegla tudi, da Kitajska napoved pogodbe formulira tako, da je naperjena proti Nemčiji. Anglosaški svet na obeh straneh Atlanskega morja naj bo prepričan, da je določena ta pogodba le za dobo sedanje vojne.
Najaovejša poročila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 2. junija.
Na gorski fronti je artilerijski boj na mnogih mestih zopet oživel. V ozemlju izliva reke Piave je bil danes opolnoči z ogr jem odbit italijanski sunek.
Hajmovejfie nemško uradne posrečilo«
Berolin, 2. junija.
Francosko bojišče.
Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta. Na mnogih delih fronte artilerijski boji. Angleški delni napadi južno od reke Lys in severno od mesta Albert so se izjalovili.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Južnovzhodno od Noyona smo kljub hudemu odporu potisnili sovražnika proti gozdu Carlepont in iz Montagne nazaj. Zavzeli smo višine vzhodno od Monlin sous Convent in močno utrjene črte zahodno od Nouvrona. Z na padom na obeh straneh reke Cure smo vrgli sovražnika nazaj čez ozemlje Savier ter zavzeli vi šine pri Passy in Courchampä. Ob Marni je položaj nespremenjen. Sovražnik je izpraznil na severnem bregu reke ležeče dele Chateau-Thierry. Severovzhodno od Vernuil ter ob obeh straneh Ardre hudi francoski protinapadi. Sovražnik je bil odbit s krvavimi izgubami. Vzhodno od Reimsa smo vdrli v francoske jarke pri St. Leonard ter vjeli posadko utrdbe Pompelle. Vplenili smo zalogo za več kot pol milijona topovskih krogel, neizmerne zaloge gradiva za pionirje in telefonskega orodja in več kakor 1000 vozil.
Velik požar v Carigradu.
V Carigradu je dne 30. maja izbruhnil velik požar, ki je uničil skoro ves vzhodni del mesta. Ker so hiše v tamošnjem delu mesta večinoma lesene in ker je vel hud veter, se je požar naglo širil.	/
Tedenske novice.
f Dr. Franc Tiplič. V St. Lenartu v Slov. poricah je v petek, dne 81. maja, od kapi zadet umrl okrajni in distriktni zdravnik p. dr. Franc Tiplič \ 49 letu starosti. Pogreb se je vršil včeraj, dne 2. ju. ni j a popoldne. — Rajni dr. Tiplič je bil rojen v Veržeju. Kot visokešolec je bil član „Danice.“ V St. Lenartu se je posebno ob začetku svojega nafstopa pridno udeleževal političnega in društvenega živFenja. Govoril je na političnih in izobraževalnih shodih. Bil je predsednik Slovenskega katoliškega pomičnega društva za šentlenartski okraj in odbornik mnogih drugih narodnih društev. Dr. Tiplič je bil slovit zdravnik in splošno priljubljen, maigernu pokojniku in odličnemu rodoljubu svetila večna luč!
Nadškof Sjrmon umrl. V Krakovom je umrl v visoki starosti titular-nadškof Franc Symon. Bil je
svoj.čas škof v- Plooku, a ruska vlada ga ja vsled gorečnosti za katoliško Cerkev kratkomalo odstavila ih ga Ista 1897 pregnala v Odeso Pozneje mu je dovolila, da je smel zapustiti Odeso in se podati v Rim . ju er je bil od papeža imenovan za titular-nadškofa , od cesarja Franca Jožefa pa za kanonika v Krako-vein. Nadškof Symon je bil velik pospeševatelj katoliškega društvenega gibanja med Poljaki.
Hrv. generalni vizitator. General frančiškanskega reda je imenoval p. Angela Mlejnika, provincijala slovenske frančiškanske province sv. Križa, za generalnega vizitator ja hrvatske frančiškanske province sv. Cir Sla in Metoda.
Načelnik Češkega S vaza, poslanec Franti šek S tan ek, je obolel in se je šel zdravit v Karlove vari.
Četrtič odlikovan. Nadporočnik Ivan Žunkovih, nadučitelj v Smarjeti pri Ptuju, je .ocijikovan s Signum lan (lis z meči. To je njegovo četrto vojno odlikovanje.
Vojaški zaslužni križec z vojnim okraskom in meči je dobil poročnik 47., pešpolka Mihael Vauhnik, sin nadučitelja gospoda Vauhnika pri Sv. Marku jii-žo Ptuja.	i
Iz ljudske šole. Razpisana je služba učiteljice na šestrazrednici v Hajdini pri Ptuju. Prošnje do dne 20. junija. — Na dvorazredniei v Lokah in na dvorazrednici v Orli vasi je raz usano mesto nadučitelja,. Prošnje do dne 30. junija.
Jugoslovanska Strokovna Zveza, v Ljubljani s-klicuje v smislu §§ 14., 15. in 22. društvenin pravil glavni občni zbor, ki bo zboroval v Ljubljani v prostorih šentjakobske Prosvete, Florijanska ulica štev. 15. I. na0sttropje, v nedeljo, dne 23. junijla, ob 542. uri popoldne.
„Zarja.“ Na občnem zboru slovenskega katol. akad,-teh. društva Zarja dne 24, maja je bil izvoljen za letni, tečaj 1917-1918 sledeči odbor: Anton Skuk, teh., predsednik; Jakob Turk, med., podpredsednik; Mohorič Fr., teh., tajnik; Janko Kralj, iur, blaga-iiik; Zaj.ee St., med., knjižničar.
Preuoiod v Halozah. Od Sv. Trojice v Halozah se nam piše: Na trojiško nedeljo so obhajala tukajšnja dekleta Marijine družbe prelepo in v celem ginljivo cerkveno slovesnost. Blagoslovila se jim je nova krasna zastava. K temu veselemu dogodku so jim prihitele kakor Čestitat mladenke drugih Marijinih družb v dolgih procesijah s križi in zastavami tn v spremstvu gg. duhovnih voditeljev: največja iz Ptuja, potem iz Hajdine, nadalje sosedne-haloške : iz Gore, Leskovca,, Sv. Vida in Žetal. Nad 300 deklet,
t.	j. vse domače in nekaj sobednih, je prejelo sveto obhajilo, velika krasna cerkev trojiška je bila natlačeno polna pobožnega ljudstva, ki je hvaležno poslušalo slavnega govornika g. dr. Hohnjeea iz Maribora. Ker so tako številni sestanki Marijinih družb navadno posvečeni tudi poduku, izpodbudi in izobrazbi, je sledilo v Bralnem društvu še zborovanje, na katerem se je govorilo o vsem, kar naj diči Marijino družbenico, trdno katoličanko in značajno Slovenko. Prvi je nastopil v zanimivem in šaljivem, samo njemu lastnem prednašianju orgainizator mladine g. dr. Hohnjec sam, k> je posebno opisal narodno brezzo ar Čajnost in naglašal, da morajo vzeti rešilno idejo naroda in domovine v svojo zaščito pred v;sem dekleta in žene, ker žena odločuje usodo narodov. Podobno je govoril g. poslanec Brenčič, da je naklonil Bog našemu slovenskemu narodu dvojno dobroto: lepo zemljo in vrle krščanske matere, kar naj imajo naša dekleta vedno pred očmi. Za njima je govorila cela vrsta deklet:	Palova. iz Hajdine, Predikakova od Sv.
Vida, naaalje Mimika Žnidarič in Genovefa Trtinek iz Gore, Amalija Topolovec in Terezija Podgoršek iz Leskovca, Nežika Petrovič iz Ptuja, Urša Vogrin iz Žetal. Deklamacije sta imeli Gerčka Kmetec in Neža Podgoršek iz Leskovca. Se več bi jih nastopilo, ako bi čas dopustil ; in kako so prednašale te mladenke neustrašeno in prepričevalno ! Vse zborovanje, prvo Marijinih družb v Gornjih Halozah, nam ostane v spominu z utisom, kakor ga je označila v sklepnem govoru domača družbeniea Gerčka Kurež, da je mladenke ne samo trajno navdušilo, temveč bo obrodilo sad dela za versko življenje in za srečo slovenskega naroda.. Končano pa je bilo slavje z deklamacijo domače družbenice Nežke Ornig na presvitlega cesarja.. in razšli smo se s prošnjo na novi društveni zastavi krog Marile:	„Z božjim Sinom varuj nas in
družbo našo vsaki čas!“
Slov. Straža na Koroškem. Podružnicja za Velikovec in okolico ima svoj občni zbor v nedeljo, dne t. junija, popoldne v telovadnici Narodne šole v St Rupertu pri Velikovcu. Na sporedu je med drugim govor o vomenu Slov. Straže in: Dr. Janez Evang. Krek, dobrotnik koroških Slovencev. Zeliti je prav o-bile udeležbe! — Kje pa so štajerske podružnice Slovenske Straže?
Obletnica jugoslovanske, deklaracije. Janko Pelei, posestnik v Policah in načelnik Posojilnice v Gornji Radgoni, je daroval o priliki prve obletnice jugoslovanske deklaracije za Tiskovni dom v Mariboru 100 K in za slovensko šolo v Mariboru 50 K . zbrana družba rodoljubov pri g. J. Lančiču 60 K. — Tako se dela najboljše za našo Jugoslavijo.
Božja pot na Sv. Uršuli. Kakor lansko leto bo tudi letos v romarski cerkvi na Sv. Uršuli do konca meseca .septembra vsak pon'deljèk sv. maša in sicer ob 9. uri dopoldne. Duhovniki morejo maševati tudi ob drugih dneh, ker je mežnar ob poletnem času vedno ha gori. Za vino in hostije skrbi cerkev. Ro-
marje se opozarja, da se nahaja slovenska gostilna v cerkveni hiši pod cerkvijo. Prid vrb planin, nižave sin!
Slovenska meščanska šola v Žalcu. Pred dobrim tednom sta bila posl. dr. Verstovšek in g. žu-an Roblek — g. dr. Kukovec je bil zadržan —
; pri dež, šolskem sveta radi otvoritve meSčanske •le v Žalcu s 15. septembrom letošnjega leta. Občina žalska je vse uredila, da je otvoritev omogočena ; tudi glede učnih močij je vse preskrbljeno. Prepričani smo da bo šola izvrstno uspevala. Žarne se bo pripravil, .Ja bo nudil doSiim dija-; tam prijeten in varen dom.
Društvo javnih in zasebnih nameščencev ima svoj : rvi občni zbor danes teden, v pondeljek, due 10. i 'unija ob 9 uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni j red: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti, j	Za Sasa vjetništva se ne pri zn avla doklada
j hrabro.-dne svetinje. Streffleur poroča: Z odlikom c.
I In kr. vojnega ministrstva z dne 2, aprila t. 1. se ne ■ priznava za čas vojnega vjetništv;a doklada hrabro-: stne svetinje.
1	Kadilci naj takoj oddajo priglasnice za tofeač-
\ ne karte pri bližnji trafiki. Trafikanti naj priglasni-! ee takoj pošljejo c. kr. finančni straži. — Čudimo se j !e da c. kr. finančno ravnateljstvo ni razglasilo te 1 odredbe tudi na deželi, ampak samo v mestih.
\	Dopisi.
Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 2. ju-
se je pri nas vršilo dobrocbiskano zborovanje j Jralnega društva in podružnice Slov, Straže. Goji /orila sta č. g. župnik Gaberc in urednik Žebot. j imeli smo tudi goste od Sv. Jurija, Sv. Duha na Ostrem I Vrhu in iz Maribora.
St. Ilj v Slov. gor. V Selnici ob .Muri je umr-I la posestnica Marija Dajčman, žena našega somišlje-! pika Janeza Dajčman. Pogreb se je vršil dne 31, ma-j ja Svetila ji nebeška luč!
j Sv. Ana v Slov. gor. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 16. junija, v prostorih pri j ;rdč. Seyfrìed-ovi veselico z vzporedom:	Slavnostni
j govor g. profesorja dr. Josip H o h n j e o a iz Mari-
Ibora: krasna, času primerna igra „Marjetka“ in več šaljivih nastopov. Sedež 2 K, stojišče 1 K. Pridite , prijatelji našega društva, daljni in bližnji, mfaogo-I številno!
Ljutomer. „Z novim duhom in pogumom stopa f v svet, zre vi bodočnost, krepka vrsta, mladjih čet!“ j Tako se je nehote izvilo iz naših mladinskih sre ob f ; rele ni, slbveisno končani slavnosti ob binkoštnih praši senikih. Da, v dragem spominu ostanejo nam ti milo-I sti in krasnih naukov vsebujoči dnevi. 'Oživljeni s I kruhom angelskim, prehojeni z notranjo radostjo m I novimi sklepi ob vzpodbudnih, krasnih besedah sio-I većega govornika vic. g. dr. Hohnjeea smo preživeli i ’•edinklanske upe. In tako močno utrjeni na prvi — verski podlagi našega gibanja, smo se podali popoldne na kraj, kjer se je imela nadaljevati naša slovesnost v versko-narodnih idejah. »Tukaj se nam je pridružila številna množica zavednih Slovencev in Slovenk, oziroma mladine, ;z domačih in sosednih 1; rajev, Hvala vsem, ki sto nas počastili s svojo navzočnostjo, Posebno Vam, številna družba iz Križevec, kakor od Sv. Tomaža, Radgone, Središča m odposlanki >s pozdravom iz St. Jurija, izrekamo svojo zahvalo, da ste se odzvali našemu povabilu in Vam ob mogocnojsti ob enaki priliki želimo vrniti Vaš poset. Otvori! je shod naš blagi, vsestransko vneto-delujrči vlč. g. dekan J. Ozmec in pod njega vodstvom se je razvijal v poučljivih, živahnih točkah. Z velikim za-nimjanjem smo sledili znamenitim besedam slavnostnega govornika prof. dr. Hohnjeea, ki nam je pojasnjeval, nas navduševal, budil v naših Isrcih pravo narodno zavest, razpravljal o velikih ciljih našega narodnega stremljenja. Končni je govor naš mnogo-zaislužni mladinski organizator in mogočno, slavnostno je zadonela pesem jugoslovanske himne „Jugoslavija prihaja“, ki jo je pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje g. Fr. Zaherla zapelo s članicami Dekliške Zveze domače pevska društvo, ki jim tukaj izrekamo svojo zahvalo, da se je z njih pomočjo zarno-glo med naslednjimi govor: in deklamacijami proizvajati še več svoj narod ljubko opevajočih pesmi. V-kujub raznim neugodnostim v ten težkih časih šobila naša srca polna navdušenja. Zadnji pozdrav, slovo, in Še se je iz prs vseh zborovalcev 'dvignil znak globoke domovinske ljubezni, V mogočnih zvokih so ve razlegale pesmi: „Lepa naša domovina“, „Naj viharja moč razsaja“ in cesarska pesem pod ovenčanima slikama cesarske dvojice,. — Po končani slavnosti se je nabralo za Tiskovni dom v Mariboru 235 K. Bog plačaj vsem blagim darovalcem! Vam pa, ki st Uudite za nas, krščansko solve usko domovino, ki s-krbite za našo pravo izobrazbo, zagotavljamo spomin globoke hvaležnosti v svojih srcih. Ti pa, predraga mladina, skušaj slediti in si prisvojiti krepostna in prava načela. U važu.j resnost Časa, krepko, pogumno naprej za naše cilje! Živela Jugoslavija! Živeli naši buditelji! Živela zavedna slovenska mladina!
Braslovče. Braslovška požurna bramba priredi v nedeljo dne 9. t. m. 5 dejansko igro »Vnukinja čarovnice« ob Va 3 «ri popoldne. Igra se za spomenik padlih vojakov braslovške občine.