I ]

PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 15. JULIJA 1986
LETO XXVIII • ŠT. 163 • CENA 90 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLO VENSKEGA NAROD A
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
Prihodnji teden milijonti turist?
BEOGRAD, 14. julija — Reka turistov, ki prihajajo v naša letovišča, se je v minulih dneh okrepila. V soboto in nedeljo so na šentiljskem mejnem prehodu vozila vstopala v našo državo v dvanajstih kolonah. Natančnih podatkov o številu gostov še ni, računajo pa, da se bo prihodnji teden povečalo na milijon. Iz Istre poročajo, da jih je nekoliko več kot lani. Podobno je tudi ob Kvarnerju, v okolici Šibenika, na nekaterih otokih in v Črnogorskem Primorju, manj pa jih je na Makarski rivieri in ponekod v Dalmaciji. Domačih gostov je precej manj, kot so pričakovali. Na sliki: te dni na Komatih. (Foto: Joco Žnidaršič)
Konkretne spodbude za sodelovanje Jug-Jug
V okviru priprav na vrhunsko konferenco neuvrščenih v Harareju naši in tuji izvedenci objavili sektorske študije o sodelovanju med državami v razvoju
BRDO PRI KRANJU, 14. julija - V zadnjih petnajstih letih so Raziskovalno delo dveh inšti-države v razvoja na številnih srečanjih razpravljale, kako razširiti tutov pa se s konferenco v Hara-medsebojne gospodarske stike, a teh sestankov so se povečini nde- reju ne bo končalo. Kot je na leževali politični predstavniki in diplomati, manj pa gospodarstve- današnji otvoritvi sestanka med-niki, podjetniki in bančniki, ki bi lahko najkonkretneje uresničevali narodnega posvetovalnega od strategijo sodelovanja Jag—Jng.
Prav v ta namen je Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju iz Ljubljane avgusta lani sprožil pobudo za izpeljavo nenavadnega raziskovalnega programa o sodelovanju Jug-—Jug, in sicer skupaj z zimbabvejskim inštitutom za razvojne študije iz Harareja, prestolnice gostiteljice bližnjega osmega vrhunskega srečanja članic neuvrščenega gibanja. Namen tega raziskovalnega projekta, ki ga je podprla Gospodarska zbornica Jugoslavije, je analiza doslej uresničenega ter priporočila državam v razvoju in njihovim gospodarskim organizacijam za konkretizacijo tega sodelovanja na vrsti področij.
Pri tem so sodelavci dveh raziskovalnih inštitutov, ki jim je pomagal mednarodni posvetovalni odbor, sestavljen iz vidnih predstavnikov držav v razvoju in mednarodnih organizacij, opravili zajetno delo. Pripravili so
Izraelske bombe na Šuf
Izraelska letala bombardirala palestinske položaje južno od Bejruta — Odložena konferenca arabskih držav o palestinskih beguncih
BEJRUT, 14. julija (Tanjug) - Izraelska letala so danes dopoldne libanonskega odporniškega giba-bombardirala palestinske položaje v hribovitem območju Suf jugov- nja okrepili svojo dejavnost, in zhodno od Bejruta. To se je zgodilo le slab teden po letalskem sicer ne samo v tako imenovani napadu na palestinsko begunsko taborišče Ain al Hilve v predmestju pristaniškega mesta Sidon na jugu države, je sporočil libanonski državni radio.
Po še nepopolnih podatkih je v napadu sodelovalo najmanj osem izraelskih letal. Začelo se je nekaj pred 11. uro, ko sta dve letali z bombami in raketami zasuli položaje prosirskih palestinskih frakcij v bližini mest Daj-sur, Aitat in šemlan le 18 kilometrov cd Bejruta. Kot so spo-
ročili, so izraelske napadalce pričakali z močnim protiletalskim ognjem palestinskega topništva in milice napredne socialistične stranke (PSP) voditelja Druzov Valida Džumblata. Bombardirano območje je v delu Šufa, kjer živijo Druži.
Novic o morebitnih žrtvah tega najnovejšega izraelskega napada ni, prva poročila pa pravijo, da so zadeli najmanj dve skladišči orožja in streliva in taborišče palestinskih borcev. To-
2.	stran:
•	Vojvodinski znanstveniki so postali funkcionarji.
•	Kazen za samovoljo pri cenah.
3.	stran:
•	Reaganova pot prepričevanja po 14 državah ZDA.
•	Predčasne volitve edini izhod iz krize na Tržaškem.
•	V ceno premoga je treba vračunati tudi razvojno komponento.
4. stran:
•	Milijon in pol hektarov za šest milijonov ton pšenice.
•	Mladinski festival namesto plenarnih in sekcijskih razprav.
•	Vsakdanje spotikanje: Živalsko maščevanje
Jutri v Delu
• Učenci, ki se še niso mogli odločiti, kje bi nadaljevali šolanje, se lahko poučijo o prostih mestih šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Podatki so pripravljeni glede na stanje dne 1. 7. 1986. Šole bodo vpisovale, dokler ne bodo zasedena vsa razpisna mesta oziroma najkasneje do 31. 8. 1986.
VREME DANES
• BONN, 14. julija (Tanjug) — »Predlagam, naj bi bila zasedena palestinska ozemlja pod nadzorom Združenih narodov, sam pa sem pripravljen dati vsa zagotovila za varnost,« je izjavil voditelj PLO Jaser Arafat. Ta najnovejši predlog je dal v pogovoru z novinarji lista Der Spiegel, s katerimi se je pred kratkim sestal na Dunaju. To je v današnji številki objavil hamburški tednik Intervju.
pove in eksplozije bomb oziroma raket je bilo dobro slišati tudi v Bejrutu, bombardirano območje pa je zavito v gost dim. Izbruhnilo je tudi nekaj gozdnih požarov.
Izraelci so se odločili za bombni napad na območje ju-
• DAMASK, 14. jatija (KNA) — V sirskem glavnem mestu so sporočili, da so konferenco arabskih držav, v katerih živijo palestinski begunci, ki naj bi se začela jutri v Damasku, preložili za nedoločen čas. Razlogov niso sporočili.
govzhodno od Bejruta prav v času, ko so palestinski gverilci in komandosi oziroma pripadniki
• BEJRUT, 14. juljja (Tanjug) — Sirija je danes uradno sporočila, da je okrog 200 njenih vojakov in častnikov prišlo v zahodni, muslimanski Bejrut in sicer »kot opazovalci in na zahtevo libanonske vlade ter premiera Rašida Karameja«.
»varnostni coni«, ki so jo Izraelci ustanovili na libanonskem ozemlju, marveč tudi v Izraelu.
V petih mesecih je bil povprečni OD 92.877 dinarjev
LJUBLJANA, 14. julija Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so maja letos povprečni mesečni osebni dohodki v Sloveniji znašali 106.426 dinarjev, in sicer v gospodarstvu 103.799 dinarjev, v negospodarstvu pa 120.517 dinarjev. V primerjavi z mesečnimi osebnimi dohodki v letošnjem aprilu so se torej maja slovenski mesečni osebni dohodki povečali za 2,5 odstotka. V vseh letošnjih petih mesecih je povprečni mesečni čisti dohodek dosegel 92.877 dinarjev.
Toda mesečni osebni dohodki so se maja povečali le v gospodarstvu, in sicer za 3,3 odstotka, v negospodarstvu pa so se zmanjšali za 1,2 odstotka. Toda kljub največjemu zmanjšanju osebnih dohodkov v družbenih organizacijah in skupnostih so bili ti maja še vedno najvišji (aprila so znašali 144.499 dinarjev, maja pa 129.316 dinarjev). Podobno so bili kjub največjemu povečanju osebnih dohodkov v gostinstvu in turizmu tu osebni dohodki maja še vedno najmanjši.
S. R.
Začel se je mednarodni poletni festival
LJUBLJANA, 14. julija — Z nocojšnjim nastopom dramskega igralca Dareta Ulage v Platonovi monodrami Sokratov zagovor se je v ljubljanskih Križankah začel 34. mednarodni poletni festival, ki bo trajal vse do prvih dni septembra. Tudi letošnji festival sledi tradiciji svojih dobrih treh desetletij, ko je privabil priznane domače in tuje umetnike in prikazal predstave najrazličnejših umetniških-zvrsti. Jutri zvečer se bo predstavil godalni kvartet Slovenske filharmonije s solistko mezzosopranistko Evo Novšak-Houška. Fotoreporter jih je ujel med zadnjo vajo v Križevniški cerkvi. (Foto: Igor Modic)
Protesti proti Cattenomu
V francoski jedrski elektrarni vlagajo jedrsko gorivo — Polnjenje reak-torja bo trajalo ves teden - Protesti v Luksemburgu in ZR Nemčiji
Oblačno.
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 14. julija — V francoski jedrski elektrarni Cattenom, ki je oddaljena 12 kilometrov od luksemburške in zahodnonemške meje, so začeli polagati jedrsko gorivo v obliki palic v prvega izmed štirih reaktoijev. Polnjenje reaktorja z gorivom bo trajalo predvidoma teden dni, saj morajo tehniki opremiti reaktor s 118 tonami urana. Potem bodo začeli s prvim poskusnim obratovanjem. Francozi nameravajo reaktor priključiti na električno omrežje oktobra letos. Ko bodo vključeni še trije reaktoiji, bo Cattenom največja jedrska elektrarna na svetu z inštalirano močjo 5200 megavatov.
minister za varstvo okolja in var-
Nasprotniki jedrske energije iz ZRN in Luksemburga so včeraj in danes priredili protestna zborovanja. Pri upravnem sodišču v Strasbourgu sta Luksemburg in posarska deželna vlada vložila pritožbo proti vključitvi prvega reaktorja v Cattenomu. Luksemburg in Saarbruecken se pritožu-jeta zlasti nad visokimi dopustnimi mejami radioaktivnosti za cattenomsko jedrsko elektrarno. Te vrednosti so po mnenju nasprotnikov jedrske energije daleč nad vrednostmi, ki veljajo za zahodnonemške reaktorje.
S tem vprašanjem se je dokaj glasno ukvarjal konec preteklega tedna drugi dom parlamenta v Bonnu Bundesrat, v katerem so zastopane zvezne dežele ZRN. To je bila zadnja seja pred počitnicami in na njej je novi zvezni
nost jedrskih reaktoijev Walter Wailmann (CDU) nastopil proti pritožbi, s katero bi Posarje želelo preprečiti vključitev prvega reaktorja v Cattenomu. Podprl pa je predlog deželne vlade za Porenje-Pfalško v Mainzu, da bi ZRN nadaljevala pogajanja s Francijo s tem, kako bi povečali varnost cattenomske elektrarne.
Minister Wallmann je v svojem prvem govoru v Bundesratu opozoril na francosko-nemško komisijo za varnost reaktorjev, ki je bUa ustanovljena 1976. Komisija je konec maja letos ponovno ugotovila, da so že uveljavljeni ali napovedani varnostni ukrepi na področju sevanja, varstva okolja in nenadnih nesreč v francoskem Cattenomu in nemškem Philippsburgu primer-
ljivi, zlasti kar zadeva posledice, ki segajo čez državne meje.
Z večino glasov vladajočih strank CDU-CSU in FDP je Bundesrat sprejel resolucijo, ki govori o varstvu prebivalstva, če bi v tujini prišlo do podobnih ne-
• LUKSEMBURG, 14. julija — Vlada velikega vojvodstva je v uradni deklaraciji obsodila Francijo, ker je v nedeljo ponoči začela jedrsko polnjenje nove elektrarne v Cattenomu ob reki Mozeii, tik ob luksemburški meji. Robert Goebbds, ški državni sekretar za zadeve, je v ostrem napada na vlado v Parizu to potezo opisal kot »provokacijo«: Francija je sporno polnjenje z uranovo sredico izvedla dan pred 14. julijem, državnim praznikom, U ga po tradiciji slavijo tndi v Luksemburgu.	D. S.
sreč ali motenj, kot se je zgodilo v Černobilu. Bundesrat poziva zvezno vlado, naj ugotovi naj višje dovoljene meje radioaktivnega sevanja za prebivalstvo in določi zdravstvene ukrepe, če bi bile skrajnje meje prekoračene.
BOŽIDAR PAHOR
Zaprto
sredisce
Ljubljane
Wolfova cesta zaprta do srede novembra — Mestni avtobusi spreminjajo smer
LJUBLJANA, 14. juUja -Od danes pa do predvidoma srede novembra bo za promet zaprta ena osrednjih ljubljanskih ulic, Wolfova ulica; v tem času bo zaprta tudi Poljanska cesta (od Kopitarjeve do Stros-smayerjeve ulice). Ljubljanski komunalci bodo namreč v tem času polagali oziroma obnavljali magistralno vročevodno omrežje. Promet je zaprt za vsa osebna vozila in avtobuse mestnega potniškega prometa, ki od danes vozijo po nekoliko spremenjenih progah. Spremembe veljajo za proge številka 2, 10, 11, 13 in 20. Za avtobuse na progah številka 2, 11 in 20 so uredili začasna postajališča na Gosposvetski, pri hotelu Turist in na Poljanski cesti (za avtobuse v smeri Most) in na Poljanski, pri RTV in na Bavarskem dvoru (iz smeri Most). Za progi avtobusov številka 10 in 13 so uredili začasna postajališča za Bežigradom (pri Plavi laguni), pri GR, na Kolodvoru in na Poljanski cesti.	D. V.
sektorske študije o sedemnajstih področjih gospodarskega sodelovanja, ki bodo koristen pripomoček udeležencem vrhunske konference neuvrščenih v Harareju, pa tudi ministrske konference »skupine 77«, ki bo sredi avgusta v Kairu. Na obeh konferencah bodo predstavniki neuvrščenih in drugih držav v razvoju imeli pri roki podrobne preglede, kaj so dežele svetovnega Juga doslej storile, kje so največje ovire za razmah sodelovanja in kaj bi bilo treba storiti za njihovo odpravljanje.
bora poudaril direktor Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju dr. Boris Cizelj, bodo sektorske študije (o energiji, trgovini, surovinah, finančnem sodelovanju, zdravstvu, turizmu ipd.) po konferenci v Harareju obogatili s tamkaj sprejetimi sklepi, upoštevali pripombe in predloge, ki jih bodo poslale najrazličnejše institucije iz držav v razvoju, ter tako oblikovali obsežne analize, ki bodo nekakšen priročnik za vse nosilce sodelovanja Jug-Jug na različnih gospodarskih področjih. Dr. Boris Cizelj je tudi izrazil upanje, da se bo raziskovalni projekt postopoma razširil v stalni sistem opazovanja gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju, kar bi koristno vplivalo na razmah strategije opiranja na lastne sile, temeljnega gospodarskega projekta neuvrščenih in drugih držav v razvoju.
Ugotovitve sektorskih študij združuje zaključna študija, v kateri so začrtana najpomembnejša prednostna področja, kot je proizvodnja hrane in kmetijstva na splošno, razvoj energetskih virov, industrializacija in razvoj industrijskih zmogljivosti, ki uporabljajo domače surovine, prenos tehnologije, gradnja transportnih in komunikacijskih omrežij ipd. Zaključna študija, o kateri na Brdu pri Kranju razpravlja okoli 30 članov mednarodnega posvetovalnega odbora, vsebuje vrsto konkretnih in koristnih priporočil, ki bodo vladam in gospodarstvenikom iz držav v razvoju omogočale dolgoročno oblikovanje gospodarskega sodelovanja.
BOŽO MAŠANOVIČ
TEMA DNEVA
Težavna pot iz dokumentov v akcijo
Strategija opiranja na lastne sile, ki je deloma rezultat trpkega spoznanja držav v razvoju, da je mednarodna solidarnost doslej največkrat zatajila, hkrati pa je tudi posledica globokega prepričanja, da lahko dežele svetovnega Juga z razširitvijo gospodarskega in tehničnega sodelovanja same največ storijo za svoj razvoj, je že od vrhunskega srečanja neuvrščenega gibanja leta 1970 v Lusaki nenehno na najvidnejšem mestu vseh resolucij in akcijskih programov, ki so jih te dežele odtlej sprejele.
Analize pa kljub temu kažejo, da se gospodarski stiki med državami v razvoju ne krepijo v skladu s pričakovanji in politično voljo, izraženo v resolucijah. Sodelovanje Jug-Jug, ki naj bi pomenilo odgovor držav v razvoju na neuspeh dialoga Sever—Jug, ki je tik pred mednarodno gospodarsko krizo konec sedemdesetih let obtičal in se tudi v obdobju okrevanja zahodnega gospodarstva ni premaknil, je še vedno obrobnega pomena. Države v razvoju imajo tesnejše in bolj razpredene gospodarske vezi z razvitimi, kot pa med seboj. In vendar imajo na voljo prav vse, kar potrebujejo za razmah gospodarskega in tehničnega sodelovanja: surovine, energijo, delovno silo, tehnologijo, Bnance. O razlogih za zastaja-nje gospodarskega sodelovanja med državami svetovnega Juga govorijo najrazličnejše študije, ki ugotavljajo, da je temu tako, ker so nekdanje kolonije še vedno močno navezane na bivše metropole, ali pa preprosto priznavajo, da je politična volja pač pre-majhna.
Bližajoči se vrh v Harareju bi lahko pomenil prelomnico, start tesnejšega gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju, če se bodo le-te — in mednje sodi tudi Jugoslavija — zavedele vseh možnosti, ki jim jih ponuja utrjevanje vezi. Sicer bo opiranje na lastne sile tudi v prihodnje predvsem v dokumentih.
BOŽO MAŠANOVIČ
B. Mikulič sprejel Consalvija
Predsednik ZIS in zunanji minister Venezuele o dvostranskih odnosih
BEOGRAD, 14. julija (Tanjug)
— Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič je danes sprejel venezuelskega zunanjega ministra Simona Alberta Consalvija, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v naši državi. Med pogovori, ki se jih je udeležil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, so izmenjali mnenja o jugoslovansko-venezuelskih odnosih in mednarodnem položaju.
Kot so ugotovili, bi si bilo treba še bolj prizadevati za nadaljnjo krepitev dvostranskih gospodarskih odnosov in za razširitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Posebej so opozorili na potrebo po večji enotnosti neuvrščenih in držav v razvoju, njihovih rednih posvetovanjih in skupnih akcijah, pa tudi po krepitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju znanosti in tehnike.
___________________MERKUR kranj
Afrika bo bojkotirala igre Commonwealtha
Protest proti Veliki Britaniji, ki noče uvesti sankcij zoper rasistično Južno Afriko
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 14. julija — Včeraj je še Tanzanija kot peta država odpovedala udeležbo na 13. športnih igrah Commontvealtha, ki bodo 24. julija v Edinburgu. Pred njo so sodelovanje na teh igrah odpovedale že Nigerija, Gana, Kenija in Uganda. Vse države kot glavni razlog navajajo, da z odpovedjo sodelovanja protestirajo proti britanski vladi, ker se upira uvesti splošne gospodarske sankcije proti Južni Afriki.
JCLILLI
Thatcherjeva bo obiskala Moskvo
V SZ jo je povabil sovjet ski zunanji minister Edu* ard Ševardnadze
LONDON, 14. julija (Tanjug) — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je britansko premierko Margaret Thatcher povabil, naj prihodnje leto obišče Moskvo. Predsednica britanske vlade je vabilo sprejela. O datumu obiska se bodo dogovorili kasneje. Med nocojšnjim dveinpolumim pogovorom v rezidenci britanske premierke na Downing Streetu sta Thatcherjeva in Ševardnadze ocenila, da so sovjetsko-britanski odnosi lahko pomembna spodbuda za izboljšanje dialoga med Vzhodom in Zahodom in konkreten prispevek k naslednjemu sovjetsko-ameriškemu sestanku na vrhu.
Ševardnadze se je danes v rezidenci Kent pogovarjal tudi z britanskim zunanjim ministrom Howoin.
Poletna šola slovenskega jezika
Kranjske šole se letos udeležuje 50 otrok naših izseljencev in zdomcev
KRANJ, 14. julija — Danes se je v Kranju začela poletna šola slovenskega jezika, ki so jo pripravili za otroke naših izseljencev in zdomcev.
V	poletni šoli bo sodelovalo okoli 50 fantov in deklet, ki so po znanju slovenskega jezika razdeljeni v štiri skupine.
Največ udeležencev je iz Zvezne republike Nemčije in drugih evropskih držav, medtem ko jih iz ZDA letos ni.
V	štirih tednih se bodo ob učenju jezika svojih staršev oziroma prednikov seznanili z našo zgodovino in družbeno ureditvijo, na ekskurzijah po Sloveniji pa bodo spoznali lepote naše domovine ter si ogledali nekatere naše tovarne.
Poletna šola v Kranju je tokrat že petič.	L. S.
Letošnje športne igre Com-monwealtha, ki jih radi imenujejo »prijateljske igre«, bi morale biti najštevilnejše. Sodelovati bi moralo okrog 3000 športnikov, to je 1000 več kot pred štirimi leti. Toda že sedaj se je zaradi odpovedi petih držav udeležba zmanjšala za 200 športnikov. V Londonu se tudi bojijo, da se bojkotu iger ne bi pridružile še Zambija, Zimbabve in nekatere karibske države.
Še prejšnji teden je eden od športnih funkcionarjev dejal, da letošnje igre ogrožajo tri ženske: Thatcherjeva, Buddova in Cow-leyeva. Premierka Thatcherjeva je tista, ki se večini navkljub upira uvedbi sankcij, Zola Budd in Annette Cowley pa sta športnici, rojeni v Južni Afriki. Imata pa
Naši na SP že v boju za kolajne
Jugoslovanski košarkaiji v Oviedu kar s 102:76 premagali Italijane
OVIEDO, 14. julija - Košarkarska reprezentanca Jugoslavije si je z zmago nad Italijo s 102:76 (52:39) že kolo pred koncem tekmovanja v polfinalni skupini B na 10. SP v Španiji zagotovila sodelovanje v zaključnih bojih štirih najboljših ekip na svetu, ki bodo v Madridu odločile o kolajnah.
Modri so tokrat igrali zares izvrstno. V obrambi so bili ostri in požrtvovalni, v napadu pa nadvse učinkoviti. Najboljša sta bila 35-letni kapetan Dalipagič, ki je dosegel 30 točk, ter Aleksandar Petrovič, ki je v sedmih poskusih zadel kar 6 trojk..
Naši in italijanski košarkarji so se doslej na svetovnih prvenstvih pomerili petkrat. Vseh pet tekem je dobila Jugoslavija. Doslej so modri više premagali az-zurre le na SP leta 1978 v Manili, ko so zmagali z 32 točkami prednosti. Jutri igrajo naši košarkarji z ZDA. (Več na 8. strani)
britanski potni list in Angleži so ju uvrstili v svojo reprezentanco. Toda zlasti Nigerija je protestirala, da nimata pravice sodelovati na igrah Commonwealtha.
In tako so včeraj trije funkcionarji federacije commonwealt-skih iger po šestumem sestanku obe športnici vrgli iz angleškega moštva in jima prepovedali nastop v Edinburgu. Uradni razlog je, da ne izpolnjujeta pogojev, ker v letu pred igrami nista preživeli najmanj šest mesecev Britaniji.
• HARARE, 14. julija (Ta-njug) — Več kot polovica afriških držav, članic Comraon»t-altha, bo bojkotirala športne igre britanske skupnosti narodov, ki naj bi se začele 24. julija v Edinburghu, menijo v Harareju. To bo afriški protest proti Veliki Britaniji, ki je proti sankcijam zoper rasistično Južno Afriko. Od 15 afriških držav, članic Commonvvealtha, jih je pet že sporočilo, da ne bodo nastopile na britanskih tleh. To so Nigerija, Gana, Uganda, Kenija in Tanzanija. Ta teden se bodo sestali še predstavniki Bocvane, Zambije in Zimbabveja, držav prve frontne črte. Tukaj menijo, da bodo tudi te države proti nastopu v Edinburghu.
Ministrska predsednica Thatcherjeva se je vrnila z dvodnevnega obiska v Kanadi, kjer je med drugim javno ponavljala: »Vseeno je kdo odpove sodelovanje na športnih igrah Commonvvealtha. To ne bo pomagalo zatreti apartheida,
ALJA KOŠAK
Potres v Mehiki:
25 mrtvih
TUUANA, 14. julija (AFP) — Petindvajset ljudi je umrlo, 150 pa jih je bilo ranjenih v potresu, ki je včeraj prizadel mehiško mesto San Antonio de los Buenos nedaleč od meje z ZDA. Prvi potresni sunek z jakostjo 7,6 stopnje po Richterju je porušil veliko hiš v vaseh na obronkih gore Colorado. V ruševinah so našli 15 trupel, deset ljudi pa je umrlo v bolnišnici. Epicenter potresa je bil pri San Franciscu v ZDA.
Eksplozija v Madridu — osem mrtvih
MADRID, 14. julija (Tanjug) — V davišnjem atentatu v severnem delu Madrida je izgubilo življenje osem ljudi, med njimi šest pripadnikov civilne garde, več kot 40 pa jih je bilo ranjenih. Bombo, ki so jo podtaknih v vozilo na začetku ene najbolj prometnih madridskih ulic Princcipe de Vergara je razneslo nekaj minut pred osmo, v hipu, ko je mimo pripeljal avtobus s pripadniki civilne garde. V avtobusu je bilo okoli 50 gardistov, ki so se peljali na urjenje. Vozilo je popolnoma uničeno, eksplozija pa je poškodovala tudi kakih 10 osebnih vozil in ranila okoli 30 ljudi. V Madridu domnevajo, da je tudi ta zločin delo teroristov ETA in odgovor na izgon »prvega človeka« baskovske organizacije Dominga Tyomina iz Francije. Terorist je imel v Franciji status begunca in so ga včeraj prepeljali v Gabon. V minulih dveh letih in pol je Francija izgnala v afriške in latinskoameriške države 36 pripadnikov terorističnega gibanja ETA. Na slikah: razdejanje po eksploziji. (Telefoto: Reuter)
S TELEPRINTERJA
Delegacija avstrijske sindikalne zveze Koroške v Sloveniji
LJUBLJANA, 14. julija — Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je danes prispela na dvodnevni obisk v Slovenijo delegacija avstrijske sindikalne zveze Koroške, ki jo vodi predsednik Erwin Fruhbauer, v njej pa so tudi predsednica sekcije žensk Maria Rosi-Moser, deželni sekretar Gerhard Hausenblas. deželni sekretar sindikata zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Karl Januschek, deželni sekretar sindikata kovinarjev in energetikov Helmut Kerulitsch ter član vodstva Florian Wemig. Delegacijo je sprejel predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik s sodelavci, pogovarjali pa so se o medsebojnem sodelovanju obeh sindikalnih organizacij, o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Koroško, obmejnem gospodarskem sodelovanju in položaju slovenske manjšine. Govor je bil tudi o položaju naših delavcev na začasnem delu na Koroškem. Gostje bodo obiskali tudi nekatere naše delovne organizacije, kjer se bodo pogovarjali s predstavniki sindikata. (A. C.)
Predsedstvo zvezne konference SZDLJ 17. julija o Kosovu
BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — V okviru rednih dejavnosti številnih oblik dela zvezne konference SZDLJ v minulem letu dni, odkar so sprejeli stališča ZK SZDLJ do uresničevanja političnih izhodišč o Kosovu, problemov te pokrajine niso zapostavljali. Pa vendar zaradi pogostih nerodnosti in dilem oziroma organizacijskih in kadrovskih šibkosti ni bilo usklajene dejavnosti na vseh ravneh v socialistični zvezi. Predsedstvo ZK SZDLJ v tem času ni ustrezno usklajevalo dejavnosti. zlasti organov in organizacij v federaciji. Ni pravočasno reagiralo na aktualne pojave in probleme. poleg tega pa ni bilo niti tesnejšega sodelovanja z republiškimi oziroma pokrajinskimi telesi. Na prihodnji seji predsedstva ZK SZDLJ, ki bo 17. julija, bodo razpravljali o uresničevanju stališč ZK SZDLJ do Kosova.
Skupščina spominskega območja Žumberak - Gorjanci
BREŽICE, 14. julija — Danes se je v Brežicah sestala skupščina spominskega območja Žumberak - Gorjanci, ki zajema delegate iz osmih slovenskih in hrvaških občin (Brežice, Črnomelj, Krško. Metlika. Novo mesto, Jastrebarsko, Ozalj in Samobor). Razpravljali so o tem, kaj so naredili v letu dni. Ob tej priložnosti so predstavili tudi strokovno zasnovo plana občin spominskega območja Žumberak — Gorjanci, ki ga je pripravil Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dipl. inž. Lojzeta Čampe. Osnutek plana daje dobro zasnovo za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj tega mejnega območja med Slovenijo in Hrvaško. Delegati so ugotovili, da so kljub pomanjkanju denarja pri oživljanju mejnega območja dosegli precejšen napredek. Za novega predsednika skupščine so izvolili Staneta Ilca iz Brežic. ki bo hkrati tudi predsednik predsedstva, predsednik izvršnega odbora bo Jure Živkovič iz Ozlja. tajnik pa bo še naprej Milan Gajski iz Zagreba. (S. D.)
Namesto na Tari bodo elektrarno gradili na Morači
LJUBU HA, 14. julija — Skupina delegatov vseh zborov slovenske skupščine za proučevanje aktov iz pristojnosti zborov skupščine Jugoslavije je na današnja seji obravnavala nekatere akte iz drugega svežnja ukrepov zveznega izvršnega sveta, med drugim tudi osnutek dogovora o solidarni zagotovitvi energije Črni gori zaradi odstopa od gradnje hidroelektrarne v kanjonu Tare (zaradi zaščite kanjona) in osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu družbene kontrole cen.
Kot predvideva omenjeni družbeni dogovor, naj bi vse republike in pokrajini pomagale zagotoviti Črni gori nadomestno električno energijo na dva načina: tiste republike in AP, ki imajo dovolj svojih energetskih zmogljivosti, naj bi ji dobavljale določene količine elektrike, druge, med katere spada tudi Slovenija, pa naj bi pomagale zgraditi nadomestno hidroelektrarno na Morači. Dogovor predvideva tudi zbiranje tega nepovratnega denarja po republikah, namreč kot bencinski dinar. Tiste republike, ki bodo sodelovale pri gradnji nadomestne HE, bodo imele po dogovoru možnost zgraditi na Drini ali Morači tudi energetske zmogljivosti za svoje potrebe, in sicer dvakrat tolikšne kot nadomestne. Skupina delegatov je soglašala z mnenjem slovenskega izvršnega sveta, da je predlagani dogovor sprejemljiv, saj bo Slovenija po letu 1990 dodatne vire energije še kako potrebovala. Zato je priporočila zborom, naj dogovor sprejmejo.
Ob obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu družbene kontrole cen se je po mnenju delegatov ponovila stara pesem: spet sprejemamo nova, ostrejša določila, in to samo zato, ker še starih ne izpolnjujemo. Med temi spremembami je najpomembnejša poostritev sankcij za kršitev predpisov o ukrepih neposredne kontrole cen. Načelno so delegati s tem soglašali, vendar so poudarili, da je to korak vstran od uveljavljanja tržnih zakonistosti, za kar se sicer zavzemamo, in da bo treba doreči predpise s področja cen, še podrobneje proučiti predvidene kazni in definirati nejasno opredeljene postopke. (B. K.)
Vloženo delo je eno, življenjska raven pa nekaj povsem drugega
NOVI SAD, 14. julija (Tanjug) — Na današnji seji pokrajinskega odbora ZZB NOV Vojvodine so menili, da je nenadzirano in neekonomsko zviševanje cen nesprejemljivo, hkrati pa so poudarili. da je treba proizvajalcem, ne glede na to, za katero panogo gre. priznati vloženo delo. To pomeni, da je treba spoštovati tržne zakonitosti in da je treba denimo mlinarskim in pekarskim organizacijam nadoknaditi realne stroške, pa čeprav bi kruh delili brezplačno. Z drugimi besedami povedano. vloženo delo je eno. življenjska raven pa nekaj povsem drugega. Inflacijskega bremena ni moč valiti samo na pleča tistih panog, ki so dolžne zagotoviti osnovna živila ali druge nujno potrebne izdelke. Treba pa je preprečiti poskuse, da bi s cenami nadoknadili tudi vse tisto, kar je bilo izgubljeno v prejšnjih letih zaradi slabega dela ali zaradi neodgovornosti.
Razširjen dnevni red sej zborov skupščine SR Slovenije za 18. julij 1986
LJUBLJANA. 14. julija — Predsednik zbora združenega dela Valentin Dvojmoč in predsednik zbora občin Vlado Beznik razširjata dnevni red sej zborov, ki sta jih sklicala za petek, 18. julija 1986, z obravnavo osnutka zakona o načinu in pogojih za izpolnjevanje obveznosti iz kreditov mednarodnih finančnih organizacij, za katere je dala federacija garancijo ali supergarancijo, in kreditov iz meddržavnih sporazumov; osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu družbene kontrole cen; osnutka zakona o dopolnitvah zakona o zagotovitvi sredstev za regres za umetna gnojila, sredstev za varstvo rastlin in kakovostno sortno seme; osnutka odloka o določitvi sredstev za regres za kakovostno sortno seme pšenice in oljne repice za jesensko setev v letu 1986; osnutka odloka o uporabi neporabljenih sredstev. zagotovljenih za graditev jugoslovanskega dela železniške proge Titograd —Skadar.
Drugi pristaniški žeijav Metalne v splitski ladjedelnici
MARIBOR, 14. julija — Skupina delavcev Metalne namešča že drugi 100-tonski pristaniški žerjav v splitski ladjedelnici. Ta je tak kot prvi, le da so vso konstrukcijo in opremo izdelali in dobavili v Metalni. Vozni pogon in štirinožni portal so sestavili že v juniju. Tudi druge dele žerjava so pripravili na gradbišču in nekatere že sestavili. Hkrati pa skupina delavcev Metalne pripravlja stari italijanski pristaniški žerjav za premestitev z ene na drugo žerjavno progo. (M. K.)
Slovenj Gradec bo do novega leta dobil nov, sodoben Kompasov hotel
SLOVENJ GRADEC, 14. julija - Obnova in dograditev Kompasovega hotela Ko'rotan v Slovenj Gradcu bo gotova do 20. decembra letos, je bilo slišati na današnji seji odbora, ki vodi to za Slovenj Gradec pomembno turistično investicijo. Hotel Korotan, ki je doslej imel C kategorijo in le 40 ležišč, bo po obnovi in dograditvi y štirih apartmajih, 36 dvoposteljnih sobah in 28 enoposteljnih sobah lahki prenočil 126 ljudi. V restavraciji novega hotela B kategorije bo 100, v taverni 60, v kavarni 80, v kmečki sobi 20 in v konferenčni dvorani 40 sedežev. Uredili bodo tudi aperitiv bar in letni vrt. Gradbeni del naložbe bo stal 708 milijonov dinarjev. Z dokončanjem hotelov v Slovenj Gradcu in Mostu na Soči bo Kompas zaključil naložbe v hotelsko verigo, ki zajema 17 hotelov A in B kategorije. (I. P.)
Prve tone vojvodinske pšenice v Sloveniji
UUBUANA, 14. julija — Danes so se v skladišče domžalske železniške postaje vsuli prvi kilogrami pšenice iz Vojvodine (na sliki). Prispelo je 32 vagonov, kar pomeni približno 800 ton pšenice. Pšenico silirajo v silosu Vir pri Domžalah, kjer jo tudi sušijo. Iz slovenskih žitnih polj že nekaj dni ni pšenice, ker zaradi slabega in vlažnega vremena po Sloveniji ne žanjejo. (Foto: Zoran Vogrinčič)
Venci na spominski plošči žrtvam pokola v Kerestincu
ZAGREB, 14. julija (Tanjug) — K spominski plošči žrtvam pokola v Kerestincu so danes ob 45. obletnici preboja komunistov iz tega ustaškega taborišča položili vence najvišjih organov Zveze komunistov Hrvaške in Zagreba. Na spominski plošči je zapisanih 80 imen priznanih komunistov, ki so jih po begu iz Kerestinca ujeli in ustrelili. Od 94, kolikor jih je zbežalo, se jih je rešilo samo 14. O tem dogodku je govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKH Nikola Koščevič, ki je poudaril, da je bil junaški boj komunistov, zaprtih v Kerestincu, svetel zgled in simbol boja oziroma neuničljivega zaupanja v moč in prihodnost svobode in revolucije.
Toča v Vipavski dolini:
1,6 milijarde din škode
NOVA GORICA, 14. julija - Toča, ki je konec junija pustošila po spodnji Vipavski dolini, je po strokovni oceni Kmetijskega kombinata Vipava povzročila za več kot 1,6 milijarde dinarjev škode. Na najbolj prizadetem območju v Mirnu, Biljah in Šempetru, kjer ima KK Vipava intenzivne nasade sadja in vinograde, je poškodovanih tudi do 90 odstotkov pridelka. Tako bo od načrtovanega pridelka hrušk (4 tisoč ton), od katerih naj bi 1600 ton izvozili v Italijo, ostala le desetina. Novogoriški izvršni svet je sprejel več ukrepov za ublažitev posledic škode. Tako med drugim predlaga, naj bi TOZD Kmetijska proizvodnja KK Vipava oprostili plačila davka iz dohodka in prispevkov za sise, davčnih olajšav pa naj bi bili deležni tudi samostojni kmetje. Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu naj zagotovi ustrezna sredstva za regresiranje zaščitnih sredstev in gnojil za izvedbo nujnih agrotehničnih ukrepov, republiški intervencijski sklad pa sredstva za pokritje izpada dohodka v kmetijskih organizacijah KK Vipava in Kmetijsko veterinarskemu zavodu Nova Gorica. Izvršni svet tudi predlaga, naj bi na tem obmejnem območju z Italijo čimprej zgradili predviden obrambni sistem pred točo. (I. T.)
Telesa predsedstva SR Slovenije
UUBUANA, 14. julija — V zadnji številki Uradnega lista SR Slovenije (številka 28. 11. julij) objavlja predsedstvo SR Slovenije novo sestavo svojih teles, ki so jih z odloki imenovali na seji 11. junija. Svet SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve: predsednik Andrej Marinc, člani Geza Bačič, Bogo Gorjan, Miran Potrč, Miloš Prosenc, Miha Ravnik, Iztok Winkler in po funkciji Tomaž Ertl in Dušan Šinigoj. Komisija predsedstva SRS za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin. pTavic in dolžnosti človeka in občana: predsednica Majda Gaspari, člani Milan Gaspari, Tomo Grgič. Ferenc Hajoš. Tone Jerovšek, dr. Ivan Kristan. Tatjana Kosovel. Marjan Kotar, Stane Markič, dr. Miha Potočnik, Dušan Rebol, Olga Vipotnik, Olga Vrabič in Marija Zupančič. Komisija predsedstva SRS za organizacijska in kadrovska vprašanja: predsednik Alojz Briški, člani Judita Arko-Rakovec. dr. Ivo Fabinc, Majda Novak, Peter Šuler, Viktor Žakelj. Komisija predsedstva SRS za pomilostitve: predsednica Majda Gaspari, člani Drago Benčina, Majda Bojc. Vladimir Brolih. Franc Dolenc, Maijan Lenarčič, Janko Markič in Janez Pirnat.
V Uradnem listu so objavljene tudi spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Objavljen je tudi samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1986-1990, skupaj z ugotovitvenim sklepom o njegovi veljavnosti in sklepom o višini tarif za povračila od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Primorske Koper.
Milijon dinarjev kazni za zlorabe pri cenah?
Zakon o sistemu družbenega nadzora cen je bilo treba spremeniti, ker so delovne organizacije neupravičeno in nezakonito dvigale cene
BEOGRAD, 14. jaljja (Tanjug) — Ozde, Id bi pri oblikovanje cen zlorabljali monopolni položaj ali pa kršili predpise o akrepih neposrednega nadzora cen, bodo kaznovali z denarno kaznjjo 200.000 do 1,000.000 dinarjev. To je bistvo osna tka zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o sistema dražbe nega nadzora cen, ki so ga danes dostavili skapščiai SFRJ.
Predlagali so, naj bi z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 dinarjev kaznovali tudi ozde, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, ki s samoupravnim splošnim aktom ne bi določili postopka oblikovanja cen, pravic in dolžnosti organov upravljanja, pa tudi načina obveščanja delavcev o kazalcih, ki so temelj za oblikovanje cen. Odgovorne v delovnih organizacijah ali skupnostih, ki ne bi izpolnjevali zakonskih obveznosti, bodo kaznovali z denarno kaznijo 5000 do 20.000 dinarjev.
Zakon je bilo treba nujno spremeniti, ker so številne delovne organizacije neupravičeno in nezakonito zviševale cene. Kot je rečeno v obrazložitvi, je to povzročilo motnje na trgu,
RIKLI SO
preprečilo izvajanje stabilizacijskih ukrepov in vplivalo na razpoloženje porabnikov. Hkrati so bile predpisane, še posebej pa izrečene kazni za takšne gospodarske prekrške doslej simbolične v luči dohodka, ki so ga delovne organizacije ustvarile z nezakonitimi podražitvami, pa tudi v luči posledic na trgu. Predlagali so, naj bi se razprava o tem osnutku v republiških in pokrajinskih skupščinah čim prej končala.
Skupščini so dostavili tudi dopolnitve zakona o zagotavljanju sredstev za regres za umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in kakovostno sortno seme, pa tudi odlok o tem. Z dopolnitvami so zagotovili sredstva za regresiranje kakovostnega sort-
Enak vatel za vse — to ni v redu
HRVOJE DRAŠKO VIČ, predsednik IS skupščine mesta Ljubljana, na posvetovanju o razvoju kmetijstva na Kočevskem:
»Nc zdi se mi v redu, da dobi enako premijo za mleko pridelovalec, ki pridela in odda nekaj litrov mleka, in tisti, ki pridela 20.000 litrov mleka. Družba je zainteresirana za večjo prirejo in to bi morali spodbujati tudi s premijami.« (M. D.)
Hotel Korotan ne bo Conradijev Feni
EGON CONRADI, generalni direktor Kompasa, na seji odbora za gradnjo in obnovo hotela Korotan v Slovenj Gradcu:
»Pri Kompasu so mi večkrat rekli, da bo investicija v obnovo posodobitev m dograditev hotela Korotan v Slovenj Gradcu Conradijev Feni - naložba, katere nepotrebno breme bomo še dolgo nosili vsi v delovni organizaciji. Bilo je veliko pripomb na to našo potezo, češ da je v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji še veliko dohodkovno bolj zanimivih lokacij. Kljub vsemu pa mislim, da le ne bo tako, da bo naš tozd v Slovenj Gradcu, kije vseskozi podpiral tudi druge naše naložbe, s pomočjo celotnega Kompasa upravičil svoj obstoj. Hotel mora dobiti dober kader, mora postati znan po svoji kulinariki, da bodo vanj na kosila in večerje hodili tudi Avstrijci. V povezavi s Kopami in siceršnjimi vehkimi potrebami Slovenj Gradca bo hotel moral poslovati rentabilno«. (I. P.)
i
Danes gor, jutri dol
JOŽE ŽMAUC, vodja tržnega inšpektorata, na seji izvršnega sveta skupščine mesta Maribor:
»Pri zadnjem poviševanju cene kruha in moke smo bili tržni inšpektorji v zelo nerodnem položaju. Prvi dan smo prišli v podjetja in zahtevali, naj takoj zvišajo cene, drugi dan pa smo terjali, naj jih čimprej znižajo. Zaradi tega je bilo v posameznih trgovinah dosti negodovanja.« (M. K.)
nega semena pšenice in oljne repice za letošnjo jesensko setev, ker zakon, ki so ga sprejeli marca, zadeva le regres za umetna gnojila.
• Za regresiranje umetnih gnojil bodo letos zagotovili 40 milijard dinarjev, za regres kakovostnega semena pa naj bi po dopolnitvi zakona zagotovili še 8,5 milijarde dinarjev po istem načelu kot za ametna gnojila. Eno tretjino (2,83 milijarde) bo zagotovila federacija, dve tretjini pa republike in pokrajini. Z odlokom so določili obveznosti republik in pokrajin: BiH 759 milijonov, Makedonija 328 milijonov, Slovenija 861 milijonov, Srbjja 1,3 milijarde, Vojvodina 680 milijonov, Kosovo 124 milijonov, Hrvaška 1,4 milijarde in Črna gora 113 milijonov dinarjev.
V skupščino je prispel tudi predlog sprememb zakona o Tanjugu, s katerimi naj bi zagotovili boljše in učinkovitejše delo naše tiskovne agencije kot ustanove, ki ima izjemen pomen za obveščanje javnosti. To je v skladu s splošno opredelitvijo, da je treba natančneje določiti status ustanov, ki opravljajo delo, pomembno za uresničevanje funkcij federacije.
Vzrok za spremembe pred 12 leti sprejetega zakona o Tanjugu, ki določa status, naloge in programsko koncepcijo agencije, je tudi dejstvo, da ga je treba uskladiti z določili zakona o sistemu javnega obveščanja. Ta zakon, ki je bil sprejet pred dvema letoma, opredeljuje temeljne pravice, odgovornost in obveznosti javnih glasil.
OBISK
• ZAGREB, 14. julija (Tanjug) -Peter Colotka, predsednik slovaške vlade in član politbiroja centralnega komiteja češkoslovaške KP je na povabilo izvršnega sveta sabora SR Hrvaške pripotoval na dvodnevni uradni in prijateljski obisk na Hrvaško. Na zagrebškem letališču so ga pozdravili predsednik izvršnega sveta sabora SR Hrvaške Ante Milovič, predsednik republiškega komiteja za odnose s tujino Ivica Tmikop in predsednik izvršnega sveta zagrebške mestne skupščine Zlatan Markotič. Peter Colotka si je ogledal gradbišča objektov za uni-verziado 87. Naslednje zimske igre športnikov študentov z vsega sveta bodo februarja prihodnje leto v Štrb-skem plesu, od tega mesta pa bo Zagreb prevzel zastavo FISU.
Večino orožja bomo izdelovali sami
TRSTENIK, 14. julija (Tanjug) — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula in član ZIS in predsednik komisije za obrambne priprave in družbeno samozaščito Radovan Makič sta se s sodelavci udeležila današnjega sestanka predstavnikov delovnih organizacij članic skupnosti industrije orožja in vojaške opreme, ki je potekal v tovarni Prva petoletka v Trsteniku.
Admiral Branko Mamula je v razpravi poudaril, da pri opremljanju naših oboroženih sil ne smemo zaostajati za armadami držav, s katerimi se sicer lahko kosamo po splošnih kazalcih razvitosti, hkrati pa naši programi in opredelitve ne smejo presegati naših materialnih možnosti. Tudi v prihodnje naj bi večino orožja in vojaške opreme izdelovali sami na podlagi domačih znanstvenih in raziskovalnih možnosti. Na tem področju smo doslej dosegli pomembne uspehe. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je poudaril velik pomen raziskovalno razvojnega dela in dejal, da moramo poskrbeti za še hitrejši napredek, še posebej na področju sistematičnega in organiziranega pridobivanja tehnološkega znanja.
Ukrepi ZIS bodo smotrni le, če bodo po meri izvoznikov
Hrvaška: v pol leta 409 milijonov dolaijev primanjkljaja v blagovni menjavi — Plačilo za izvoz ne pokrije stroškov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 14. julija — Tisti, ki so pred sprejetjem sedaj veljavnega deviznega zakona ta predpis imenovali za predrago avanturo ali celo neumnost, so tokrat našli nekaj pohvalnih besed za prvi, napovedani drugi in jesenski paket ukrepov ZIS, ki naj bi spodbudili izvoz in proizvodnjo. Brez dejanske selekcije, ki jo tako ali drugače že opravlja svetovni trg, bodo obljubljene spremembe spet zbledele na papiiju, pravi dr. Božidar Frančič iz sozda Rade Končar.
odstotka), uvoz pa je bil vreden eno milijardo 345 milijonav dolarjev. Tako ima Hrvaška v šestih mesecih letos 409 milijonov dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi ali 37,5 odstotka jugoslovanskega minusa.
Morda je res, da veljavni devizni zakon spodbuja uvoz in du-
Na pogovoru direktorjev največjih izvoznih organizacij in združenj na Hrvaškem z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Nenadom Krekičem, je podpredsednik hrvaške gospodarske zbornice Jure Gotovac navedel podatek, da plačilo za 60 do 70 odstotkov jugoslovanskega izvoza ne pokrije niti proizvodnih stroškov. Gre za okrog 1800 izdelkov ali storitev. To pa je nemara tudi odgovor, zakaj se delež jugoslovanske trgovine že desetletje zaustavlja pri 0,4 odstotka svetovne menjave ali pa kvečjemu drsi navzdol. Pri tem drsenju mu je letos izdatno »pomagalo« hrvaško gospodarstvo. V prvem polletju so na tuji trg izvozili za 936 milijonov dolarjev blaga (izvoz blaga na konvertibilne trge je bil nižji za 9,6 odstotka, na klirinški pa za 25,5
ši izvoz, kot je rekel Franjo Vidovič iz sozda Zinko. Nikola Gril iz združenja hrvaških ladijskih prevoznikov je dodal, da ladjarji, ki so še pred leti prispevali skoraj pol milijarde dolarjev v devizno blagajno, zdaj prevažajo blago že skoraj zastonj. Lani so voznine padle za 53 odstotkov, letos za novih 14 odstotkov itd. Medtem ko so ladjedelci pred dvema letoma izvozili za 750 milijonov dolarjev ladij, bo letošnji izvoz vreden 389 milijonov dolarjev. PETER POTOČNIK
Vojvodinski znanstveniki odhajajo med funkcionaije
Od 2200jih le dvesto dela v gospodarstvu - Pičel prispevek k povečanju proizvodnje - Ponekod vendarle napredek
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NOVI SAD, 14. juHja — Od 2200 raziskovalcev v Vojvodini, h katerim sodijo magistri, doktorji znanosti in drugi znanstveni delavci, jih le okoU 200 dela v gospodarstvu. Večina jih je na vodilnih položajih, kar pomeni, da se v resnici ne ukvarjajo z znanostjo. Čeprav novosadska univerza dosega pomembne rezultate, še posebej v kmetijstvu, v Vojvodini niso zadovoljni, saj je prispevek vojvodinskih znanstvenikov k povečanju proizvodnje pičel.
Samood 1973. do 1981. leta je Vojvodina kupila v tujini 1896vrst tehnologije oziroma licenc in patentov. Od leta 1986 do 1981 je prodala v tujino samo tri vrste tehnologije, vsa Jugoslavija pa 47. Na seji pokrajinskega komiteja ZK, posvečeni znanosti, so poudarili, da so se sredstva za razvoj znanosti v Vojvodini v zadnjih desetih letih dvakrat zmanjšala. Tako so na primer leta 1972 namenili za znanstvenoraziskovalno delo 0,63 odstotka narodnega dohodka, leta 1982 pa le 0,33 odstotka. Po sredstvih, kijih vlaga vznanost, je Vojvodina na petem mestu v Jugoslaviji.
Kot pravijo v Vojvodini, pa je spodbudno, da so dosegli velik napredek pri razvoju lastne tehnologije v biotehniških in tehniško-tehnoloških strokah.
Tako sta na primer Sintelon iz Bačke Palanke in inštitut za poljedelstvo in povrtninarstvo v Novem Sadu uspešno ujela korak s svetovno tehnologijo, znanost pa je čedalje bolj navzoča tudi v velikih kmetijskih kombinatih Servo Mihalj v Zrenjaninu, Sirmium v Sremski Mitroviči in KiK Samobor. Kot smo zvedeli v vojvodinski gospodarski zbornici, je Servo Mihalj letos začel graditi center za polindustrijske raziskave, v katerega bo vložil okoli milijardo dinarjev. Z gradnjo tega centra bodo zagotovili možnosti za proizvodnjo surovin, različnih kislin, proteinov in vitaminov. Inštitut se bo ukvarjal tudi z mikrobiološkim prečiščevanjem odplak.	SLOBODAN DUKIČ
Kratkoročni ukrepi ne rešujejo bistvenih gospodarskih težav
Samo prerazporeditev že ustvaijenega denarja ne prinaša rezultatov — Majska analiza ni pravi odraz problemov
LJUBLJANA, 14. julija — Zadnji sveženj ukrepov zveznega izvršnega sveta se ne ukvarja z bistvenimi vprašanji, saj namesto vzrokov zdravimo posledice.
Vsi ukrepi so narejeni kratkoročno, od danes do jutri, za reševanje iz izgub pritiskamo na osebne dohodke, namesto da bi izvrševali tisto, kar smo se dogovorili v planu in letošnji resoluciji, so menili delegati vseh zborov slovenske skupščine za spremljanje uresničevanja planskih aktov, ko so razpravljali o majski analizi.
• Menili so, da bi med tiste, ki so upravičeni do izvoznih stimulacij, morali prišteti tudi storitve, kjer z malo vloženega denarja lahko pričakujemo precej deviz.
Poudarili so, da kratkoročno reševanje gospodarskih težav pomeni le ponovno prerazporeditev obstoječega denarja, gospodarstvo pa še vedno ne bo dohodkovno stimulirano za boljše delo. Spremeniti bo treba devizni sistem, saj je njegova ne-
Naval na trgovine
BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — V samopostrežnih trgovinah ne pomnijo takšnega navala kupcev od časov velikega pomanjkanja leta 1982. V pičlih dveh ali treh dneh so v trgovinah pošle vse zaloge olja, sladkorja in moke. Beograjski Centro-prom je v prodajalnah v Kragujevcu v dveh urah prodal 5500 litrov olja, kolikor ga sicer proda v 14 dneh. Zaloge sladkorja, ki so v Beogradu zadostovale za kakih 20 dni, zdaj pokupijo že v dveh dneh. Vzrok za takšno mrzlico so napovedane podražitve. Kot je pisalo v Uradnem listu, bodo cene oblikovali proizvajalci na podlagi sprejetih meril. Porabniki, ki jih je izučila podražitev kruha in moke, so si zato začeli nemudoma kopičiti zaloge v shrambah.
Ni se nam posrečilo zvedeti, kdaj bodo podražili olje, sladkor in moko. Gotovo je le to, da se v tem mesecu cene ne bodo spremenile. Pristojni organi še molčijo, prav gotovo pa skrbno spremljajo dogajanje. ZIS je odločno ukrepal in »pristrigel peruti« pekom in mlinarjem. To bodo brez dvoma morale upoštevati tudi tovarne olja in sladkorja, ko bodo navajale ekonomske vzroke za podražitev.
učinkovitost povzročila težave velikih izvoznikov.
Menili so, da majska analiza v celoti ne prikazuje prave slike v gospodarstvu, saj si je večina gospodarskih organizacij ob koncu lanskega leta ustvarila zaloge, ker so pričakovali nov zakon o poslovanju s tujino, zato so podatki o letošnji gospodarski rasti le navidezni. Industrija ostaja brez opreme, zaloge izdelavnega materiala so skoraj pošle, deviz povsod manjka. Rezultati napovedanih ukrepov zveznega izvršnega sveta se bodo pokazali šele čez določen čas, še vedno pa ni jasno, kaj bodo prinesli jesenski paketi.
Delegati so menili, da preveč govorimo le o prehitri rasti osebnih dohodkov, ne rešujemo pa pravih problemov v tozdih. Osebni dohodki niso preveliki, le gospodarski rezultati so preslabi, teh pa ne moremo blažiti s tiskanjem novega denarja.
MILENA FORNAZARIČ
Poračuna za lansko leto ne bo
V usmerjenem izobraževanju bodo rast OD za lani poračunali le lani upokojenim delavcem
UUBUANA, 14. julija — Izobraževalna skupnost Slovenije je na zadnji seji svoje skupščine pojasnila, da v usmerjenem izobraževanju ne bo opravljen končni finančni obračun OD za leto 1985 - razpoložljiv denar bo šel za usklajevanje rasti OD v letošnjem letu. Pač pa bo obračun opravljen za šolske delavce, ki so se lani upokojili.
Pojasnilo je v odgovoru na delegatska vprašanja dal dr. Peter Vencelj, predsednik odbora za usmerjeno izobraževanje. Povedal je, da je bil — glede na leto 1984 — v sredstvih usmerjenega izobraževanja za leto 1985 zagotovljen takle indeks rasti sredstev dohodka in OD: 213 pri srednjem izobraževanju in domovih za učence ter 204 pri visokem šolstvu. V gospodarstvu je bil indeks rasti povprečnih OD 200 (ugotovljen po zaključnih računih). Vencelj je rekel, da »je bila rast sredstev za OD v usmerjenem izobraževanju višja kot v gospodarstvu, vendar pa ni omogočila doseči zastavljenega cilja glede uskladitve zaostale ravni, zato se je ta naloga prenesla še v leto 1986.«
• Ob vnovičnem vprašanju na seji skupščine, zakaj usklajevanje rasti OD za letos teče, obračun za nazaj pa ne, je dr. Vencelj pojasnil takole: denaija ne bo več, če se porabi za nazaj ali pa za naprej. Dogovorjeno pa je, da se bo obračun opravil pri delavcih, ki so se lani upokojili. Na Izobraževalni skupnosti Slovenije so naknadno še povedali, da so šolam sporočili, ngj povedo, koliko je takih delavcev.
»Odbor podpisnikov družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS je priporočil podpisnikom s področja družbenih dejavnosti, da vsa razpoložljiva sredstva — namesto v poračunavanje za pretekla obdobja — usmerjajo v tekoče usklajevanje rasti OD izvajalcev. To usmeritev je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije že upoštevala pri sprejetju ukrepov za usklajevanje ravni OD v letu 1986. Z namenom, da se do konca leta omogoči uskladitev ravni OD delavcev v izobraževanju z ravnijo, doseženo v gospodarstvu, so v materialnih okvirih planirana tudi dodatna sredstva v višini 5,82 odstotka vkalkuliranega dohodka izvajalcev storitev v usmerjenem izobraževanju.« JANKO SVETINA
Zaloge so bile konec junija manjše kot v lanskem letu
V skladiščih je manj blaga za široko porabo — Junija so se najbolj podražile gostinske storitve — Uvoz letos večji
LJUBLJANA, 14. julija — Slovenske industrijske organizacije so po podatkih, ki so jih danes predstavili na Zavodu SR Slovenije za statistiko, letošnje prvo polletje zaključile z boljšimi rezultati, kot jih je bilo pričakovati glede na nizko rast fizičnega obsega proizvodnje v prvih mesecih letos. K dvoodstotnemu povečanju proizvodnje v primerjavi z lanskim povprečjem je največ prispevalo povečanje proizvodnje v zadnjih treh mesecih.
za 33,1 odstotka večji kot maja, od začetka leta pa se je povečal za 1,2 odstotka. Toda v primerjavi z lanskim junijem je bil letošnji junijski izvoz za 11 odstotkov manjši. Uvoz je bil letos junija za 17,2 odstotka večji kot maja, od začetka leta pa se je povečal za 10,1 odstotka. V primerjavi z lanskim junijem je bil uvoz v letošnjem juniju večji za 9,5 odstotka.
Cene so se junija v primerjavi z majem najbolj povečale v gostinstvu (za 12,3 odstotka oziroma za 135,3 odstotka od začetka leta, v primerjavi z lanskim junijem pa je bil letošnji junij dražji 151,2 odstotka). Sledile so
Junija so industrijske organizacije proizvedle za 4,5 odstotka več kot maja oziroma 3,8 odstot-
• Najnovejši podatki kažejo, da zaloge, ki pomenijo znaten problem v našem gospodarstvu, upadajo. Konec junija so bile za štiri odstotke manjše kot povprečno lani. Zmanjšale so se predvsem zaradi zmanjšanja zalog blaga za široko porabo, ki so bile junija letos za petino nižje kot junija lani.
ka več kot junija lani. Obseg industrijske izdelave v letošnjem juniju (glede na lansko povprečje znaša 109,0) je tako v mejah desetletnega povprečja (to znaša 109,8). Je sicer nekoliko nižji, toda še vedno višji od lanskega, ki je bil v desetletnem povprečju najslabši.
Po predhodnih podatkih se je povečal tudi izvoz: junija je bil
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
»Janezi ogrožajo normalen potek stvari, red in mir«
Janezi nam nenehno rušijo normalen potek stvari, red in mir, vse tisto, kar smo si mi zamislili, za kar smo se enkrat za vselej opredelili in odločili, je zapisala splitska Nedeljna Dalmacija v zvezi z zahtevami slovenskih delegatov na zveznem mladinskem kongresu. Za Slovence, piše v nadaljevanju, je dan mrtvih že zdavnaj državni praznik, zdaj pa hočejo, da tudi na božič ne bi delali, zanje Slovenija ni samo v Ljubljani, gradijo vsepovsod, ko mi gradimo svoja svetišča, se oni demetropolizirajo, zanje drobno gospodarstvo že zdavnaj ni več tema za razpravo, temveč za delo, oni se povezujejo s svetom... Zatem piše, da v istem času na južnejših in zahodnejših straneh veljajo druga pravila igre in potekajo druge razprave oziroma da veljajo drugi kriteriji.
Razmišljanje o Slovencih sklene Nedeljna Dalmacija takole: Očitno številna dejstva niso v prid preostali Jugoslaviji, v marsičem kaže Slovenija avantgardnost v materialnem in duhovnem pogledu. To moramo priznati ne glede na to. ali nam je ta ali ona zamisel, ki prihaja iz Slovenije, všeč ali ne. In namesto da to avantgardno, kar nam ni treba uvažati. uporabljamo in se k temu vzpenjamo, bi hoteli tudi tisto, kar je »nad«, potopiti v splošno stanje stvari, v povprečje. Kajti mi smo številčnejši, resnica
pa je tisto, za kar večina pravi, da je resnica . . .
Mediokriteta je naš način življenja. To je pot manjšega odpora, pot brez napora, to je lagodno smrčanje v senci, uživanje v doseženem in sprejetem. Temu načinu razmišljanja in življenja so v napoto plemenitejši cilji, večje zahteve, pametnejši posamezniki. Ti silijo v naprezanje in boj, zahtevajo nenehno delo in učenje, spreminjanje navad, ostro konkurenco, v kateri se nikoli ne ve, kdo bo splaval in kdo utonil, in v kateri ni nikoli nič vnaprej zajamčeno, oni nas nenehno silijo, da se testiramo, da dvomimo o tistem, kar smo naredili, kar delamo in o čemer razmišljamo.
Namesto pogače koruzni kruh
Kako je z dopustovanjem Jugoslovanov na morju? Novo Ščekič v Borbi ugotavlja. da zelo slabo.
Če smo pred nekaj leti molčali o nepozornosti do domačega gosta ali morebiti iskali opravičila za to nepozornost, danes nihče od turističnih delavcev ne omahuje pred izjavo, da je domači gost v sezoni odvečen. V družbenem interesu je, pravijo turistični delavci na Jadranu, da imamo v sezoni čimveč tujcev, da bi popravili že tako skromen devizni saldo.
Domače goste usmerjajo dopustovat v notranjost dežele, kamor tuji gost še ni prodrl.
Toda od Triglava do Gevgelije, menda poučeni z izkušnjami kolegov z Jadrana, skušajo turistični delavci s celine na vse načine pritegniti pozornost tujega gosta iz istih razlogov — povečanja deviznega računa države. Razvojni načrti turističnih delavcev iz notranjosti države kažejo, da je njihova prednostna naloga pritegniti tujega gosta: s kakovostjo storitev, boljšimi vsebinami, zabavo itd.
Takšna turistična usmeritev oži prostor domačemu turistu in ta je prisiljen počitnice preživeti na kakem drugem morju. Tam bo kajpak počitnikoval za devize. Trditev turističnih agencij, češ da to ni odliv deviz, ker niso bile pridobljene s turizmom, je nesmiselna. Če je v družbenem interesu, da z razvijanjem tujskega turizma blažimo naš neugodni devizni saldo, potem bi morali v tem istem interesu preprečevati počitnikovanje na tujem morju in tako zadržati devize, kakorkoli so že bile pridobljene. Preprečevanje namreč pomeni zagotavljanje razmer za dopustovanje delavcev v državi.
Načini, s katerimi smo poskušali rešiti problem dopusta naših delavcev, niso rodili sadov. Regres pogosto ne zadostuje niti za prevoz družine do morja, prelo-
žitev dopusta v pred- in posezono pa očitno ni mogoča v razmerah današnjega družbenoekonomskega trenutka. Domači gost, ki ga tarejo ekonomske težave, niti ni več pozoren na razne obljube in se zlagoma privaja na revščino, ki ga bo zanesljivo prisilila, da bo počakal na boljše čase za dopust. Ta pa je pomemben pogoj za čim večjo produktivnost. S sedanjo turistično politiko, pa ne samo z njo, te razmere zagotavljamo delavskemu razredu zahodnih držav. Tam turizem pojmujejo kot sestavni del življenjskih potreb, pri nas pa je za večino luksus.
Če smo na začetku leta napovedovali dobro devizno poletno bero, potem je bilo to storjeno na podlagi podatkov o položaju na tujem turističnem trgu. Podatki, ki prihajajo z Jadrana, pa govorijo, da je obisk tujcev v primerjavi z istim obdobjem lani precej manjši. Hoteli visoke kategorije in tudi zasebne sobe niso polni, pa četudi smo na vrhuncu sezone. Dogaja se tisto, kar se nam je dogajalo že prejšnja leta, namreč, da domačega gosta vlečemo za rokav in terjamo od njega, da rešuje turistično sezono.
Ljudski rek — če ni pogače, je dober tudi koruzni kruh — najbolje ponazarja našo turistično pa tudi družbeno resničnost.
Pripravila: JOŽICA GRGIČ
jim cene življenjskih potrebščin (junija so bile za 5,5 odstotka višje kot maja, od začetka leta so se povišale za 89,6 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa so bile višje za 102,1 odstotka), cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so se junija povečale za 2,9 odstotka v primerjavi z majem. Od začetka leta so se povišale za 87,8 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 83 odstotkov. Pri tem so se cene blaga na drobno nekoliko bolj povečale kot cene blaga na debelo.
SILVESTRA ROGEU
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik Dela:
JOŽE VOLFAND
Pomočniki glavnega urednika:
TIT DOBERŠEK VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR
Uredniki:
ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JOŽE ŠIRCELJ (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo, znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni Usti), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (pubbeistika), TIT DOBER-ŠEK (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), ŽELJKO KOZINC, v. d. (Petkov teden), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Torek, 15. julija 1986
DNEVNE NOVICE
DELO ★ stran 3
NEW VORK. 14. jalga - V kampanjo a dota« jesenske voititve v senat, ki je zmeraj bolj vroča, se je v zadnjih dneh osebno vkljnčil tadi predsednik Reagan. V naslednjih dneh bo obiskal kar 14 držav in govoril na zborovanjih repa Mikenske stranke.
Reaganova pot prepričevanja po štirinajstih državah ZDA
Predsednik ZDA bo v zmeraj bolj vroči kampanji za delne jesenske volitve v senat govoril na zborovanjih republikancev
OD NAŠEGA DOPISNIKA	^ v **nat“ Boba Dola pa do
enega izmed ideologov novega konzervativizma Jacka Kempa, člana predstavniškega doma iz države New York.
Tudi iz vrst demokratske stranke se še ni izločila osebnost, ki bi imela podporo vseh struj zelo neenotne demokratske koalicije. Za predsedniško nominacijo se zdaj potegujejo: senator Garry Hart iz Colorada, ki je 'pogorel na zadnji demokratski predsedniški konvenciji, Mario Cuomo, vplivni guverner države New York in prvi Američan italijanskega porekla, ki se poteguje za najvišje mesto v ZDA, in predsednik avtomobilske korporacije Chrysler Lee Iacocca, za katerega pa ni čisto jasno, ali je v demokratski ali v republikanski stranki. Lee Iacocca, ki je vodil obnovo kipa svobode, je po zadnjih raziskavah javnega mnenja poleg predsednika Reagana najvplivnejši Američan.
UROŠ LIPUŠČEK
Priljubljenost Reagana je eden izmed najmočnejših adutov, na katere igrajo v predvolilni kampanji kandidati, ki se potegujejo za članstvo v senatu na listi republikanske stranke. Novembra bodo Američani volili 34 od 100 članov senata. V tem domu Kongresa, v katerem imajo republikanci samo tri glasove več, bo jeseni izpraznjenih 12 demokratskih in 22 republikanskih se-
• Do konca Reaganovega predsedniškega mandata Je sicer še dobri dve leti in pol, vendar se Je boj za to, kdo ga bo nasledil, že začel. Uspeh jesenskih volitev v senat bo posebej pomemben tudi zato, ker bo odločil, ali se bo konzerv ativcem posrečilo ohraniti potrebno večino v senata, ki jim omogoča praktično izvajanje najpomembnejših ciljev Reaganove »konzervativne revolucije«. Njihov konec pa bo v marsičem odločal tadi o tem, ali bosta obe glavni ameriški stranki za bodoče predsedniške kandidate imenovali bolj konzervativne ah bolj liberalne osebnosti. V prenesenem smisla bodo senatne volitve odločale torej o Reaganovi »politični dediščini«.
Glede na tak položaj republikancev v Kongresu ter na dejstvo. da se bo jeseni potegovalo za ponovno izvolitev kar 10 republikancev več kot demokratov, ni izključeno, da utegnejo demokrati znova dobiti večino v senatu, ki so jo izgubili ob zadnjih predsedniških volitvah. Zato ni naključje, da vodstvo republikanske stranke v predvolilnem boju igra na vse najmočnejše adute, torej tudi predsednika Reagana. Od izida jesenskih del-
Novi generalni sekretar CK vietnamske KP
HANOJ. 14. julija (TASS) -Centralni komite vietnamske komunistične partije je danes izvolil 80-letnega predsednika republike Trunga Čina za generalnega sekretarja centralnega komiteja vietnamske KP. Dosedanji generalni sekretar Le Duan (79) je namreč 10. julija po dolgi in hudi bolezni umrl. Pokopali ga bodo jutri.
nih volitev v senat bo po drugi strani odvisna tudi usoda tako imenovane Reaganove »konzervativne revolucije«.
Bela hiša in ameriški konzer-vativci si namreč prizadevajo, da bi sedanji konzervativni val preživel Reaganovo predsedništvo. O tem bodo v veliki meri odločale nadomestne volitve v senat, saj je omenjeno kongresno telo, ki ima po ameriški ustavi v nekaterih pogledih večje pristojnosti kot predstavniški dom, doslej dajalo podporo večini Reaganovih akcij.
Kot kažejo raziskave javnega mnenja, vodijo demokratski kandidati zdaj v 14 tako imenovanih tipičnih državah, kar pomeni. da bi republikanci, če bi bile sedaj volitve v senat, izgubili večino v tem domu Kongresa. Če bi demokratska stranka do konca Reaganovega predsedniškega mandata nadzorovala oba doma Kongresa, bi bile blokirane tudi nekatere najpomembnejše prvine Reaganove politike.
Na zadnjem glasovanju v predstavniškem domu o vojaški pomoči antisandinističnim silam je Reaganu na primer šele po izrednem osebnem pritisku na člane predstavniškega doma in veliki javni kampanji komaj uspelo zbrati večino za izglasovanje pomoči. Kot izjavljajo nekateri izmed 12 demokratov, ki so glasovali za Reagana, se za ta korak niso odločili zato, ker bi menili, da ima Reagan prav, temveč predvsem zaradi njegove osebne priljubljenosti.
• Čeprav ima republikanska stranka v BeK hiši zdaj predsednika, ki se po priljubljenosti v dragem mandata lahko primetja samo z nekdanjim demokratskim predsednikom Franklinom Rooseveltom, niti vodstvo stranke niti predsednik sam, zaenkrat še nista mogla izbrati novega republikanskega predsedniškega kandidata.
Predsedniško kandidaturo napoveduje vrsta približno enako močnih prvakov republikanske stranke — od sedanjega podpredsednika Georga Busha, Reaganovega osebnega prijatelja senatorja Paula Laxalta iz Nevade, voditelja republikanske veči-
Ankara: stavka pred bolgarskim veleposlaništvom
Tutta zakonca sta zaprosfla za poKtižai azil v Turčiji, otroka pa sta ostala v Bolgariji
ANKARA, 14. julija - Turška zakonca, ki sta prosila za politični azil v Turčiji, njuna otroka pa sta ostala v Bolgariji, sta danes v Ankari začela gladovno stavko. Kot poroča katarska tiskovna agencija QNA, stavkata pred bolgarskim veleposlaništvom v Ankari.
»Zahtevava, da nama vrnejo otroka. Najina hči Emel je zdaj Amelija, sina Erola pa so preimenovali v Evgenija. Ostala bova tukaj in umrla, če nama Bolgari ne bodo vrnili otrok,« sta novinatju katarske agencije povedala Šalih in Gulten Sensoi.
Agencija navaja, da je še 16 ljudi, ki so pobegnili iz Bolgarije in prosili za politični azil v Turčiji, začelo gladovno stavko na istanbulskem trgu Sulta-nahmad. Tudi oni zahtevajo, naj njihovim sorodnikom dovolijo, da se iz Bolgarije izselijo v Turčijo.
Predčasne volitve edini izhod iz sedanje krize na Tržaškem
Lista za Trst se je na skupščini odločila vztrajati pri svojih zahtevah, predvsem pri položaju župana
OD NAŠEGA DOPISNIKA
TRST, 14. jnlija — Notranje razkrojena in pritisnjena ob zid oziroma ob lastno samopašao nepopustljivost se je Lista za Trst včeraj na skupščini odločila, da vztraja pri svojih zahtevah, se pravi predvsem pri položaja tržaškega župana za svojega predsednika Ceccovi-nija. Tako je skupščina samo potrdila tisto, kar so že prejšnji teden storili njeni voditelji, ko so z enako zahtevo zapustili pogajanje vodstev strank vladajočih koalicij v tržaški občini in pokrajini (in še socialistov), Id naj bi bilo poslednje. Nihče namreč ni preklical sklepa, da je treba pogajanja uspešno skleniti do 10. jnlija, sicer pa obvestiti vladnega komisarja, da si občina in pokrajina ne moreta najti večinskih nprav.
Vztrajanje Liste pri županskem mestu, ki ji ga zdaj že nihče več noče dati, pomeni, da sta tržaška občina in pokrajina naredili odločilni korak proti predčasnim volitvam in mogoče celo leto trajajoči komisarski upravi, saj je Lista vendarle še stranka relativne večine, brez katere ni mogoče sestaviti nikakršne večinske uprave, če je ne bi podprli tudi komunisti. Zaradi sočasnosti krize na Tržaškem in v Rimu je možno, da bi v Trstu upoštevali tudi kak rimski sklep, toda če se že v Rimu zdi sodelovanje krščanske demokracije in komunistov nemogoče brez povsem novih skupnih programov.
SEDEM POGLEDOV - NAPISANO POSEBEJ 7A DEE0
V	ceno premoga je treba vračunati tudi razvojno komponento
V	Titovih premogovnikih v Tudi menijo, da bi le na ta način zagotovili dovolj premoga za vse — Preskrbo s premogom krojijo predvsem posredniki
V predlogu družbenega dogovora za spodbujanje odpiranja novih in posodobitev sedanjih premogovnikov in nahajališč nafte in plina med drugim piše, da bodo zaradi uresničitve določb družbenega načrta Jugoslavije od leta 1986 do 1990 določili spodbujevalne ukrepe za razvoj premogovnikov. Po teh določbah naj bi sredstva za razvoj premogovnikov dobili tudi z združevanjem sredstev zainteresiranih organizacij.
V dokumentu Skupni temelji in merila za združevanje sredstev in razvoj dohodkovnih odnosov s porabniki premoga, ki so ga sprejeli v Titovih premogovnikih-v Tuzli, je rečeno, da bodo sredstva z vsemi porabniki združevali na dohodkovni, samo izjemoma pa tudi na kreditni podlagi. Po cenah izleta 1985 bi morali porabniki za razvoj premogovnikov združiti najmanj 50 odstotkov sredstev. Okoli 30 odstotkov sredstev naj bi prispevali sami premogovniki, ostalih 20 odstotkov pa bi dobili iz drugih virov.




Združevanje ni nič novega
Združevanje sredstev s porabniki ni nikakršna novost. S tem so začeli že v začetku prejšnjega srednjeročnega načrta, vendar pa ni potekalo tako. kot so si bili želeli, in se ni prilagajalo inflaciji. V zadnjih petih letih so Titovi premogovniki s porabniki podpisali 759 sporazumov. Ob tem so združili okoli 15 milijard dinarjev. Do zdaj so porabniki na račun premogovnikov plačali 11 milijard dinarjev, kar je okoli 74 odstotkov celotne vsote. Rudniki so hkrati porabnikom dobavili okoli 90 odstotkov dogovorjene količine premoga. S tem so torej začeli obsežno delo. Naše porabnike je začela zbliževati energija. Vendar pa so ob tem naleteli na veliko ovir. Največja ovira je inflacija. Razvrednotila je že začrtana razmerja, zaradi nje se je podaljšala graditev objektov, ogrozila je preskrbo-vanje velikih porabnikov, še zlasti termoelektrarn.
Velik problem je tudi združevanje sredstev elektrogospodarstev drugih republik za premog. ki ga uporabljajo v tuzlanski in kakanj-ski termoelektrarni, od koder precej elektrike potem pošljejo v Hrvaško in Slovenijo.
Do zdaj rudniki pri združevanju sredstev niso bili enotni — nekateri so hoteli več, drugi manj. Najmanj sredstev so združili porabniki naše republike, torej Bosne in Hercegovine, ker so bili prepričani, da bodo primanjkljaje lahko nadomestili iz drugih virov.
Vendar pa tudi iz teh virov tega ni bilo mogoče storiti. Da bi od porabnikov dobili realna sredstva, zdaj s skupnimi temelji in merili zahtevajo, da bi vsi vložili enako vsoto, in sicer 2000 dinarjev za tono. Samo tako bodo lahko leta 1990 v rudniku pridobili kakih sedem milijonov ton premoga več.
Dokler se jeziček na tehtnici ne umiri
Dobro vemo, kakšen je gmotni položaj posameznih porabnikov, tako da od njih vsega ne bo mogoče dobiti pravočasno. A kako naj potem zagotovimo premog? Član poslovodnega odbora sozda Titovi premogovniki za trg pravi, da se rudarji zavedajo, da toliko sredstev ni: da bi namreč vseh 240 milijard, kolikor jih je potrebno za razvoj in obnovitev premogovnikov, dobili od bank, lastne akumulacije in omenjenih tretjih virov. Na pomoč bodo morali priskočiti tisti, ki premog potrebujejo. To jim nalagajo tudi vsi sprejeti družbeni dokumenti. Predstavniki rudnikov so povedali, da bi bilo zanje najbolje — in to so tudi predlagali, da bi v ceno premoga vračunali tudi razvojno komponento. Omenjeni predlog ni bil sprejet. Prav tako ni bil sprejet predlog, naj bi za premogovnike združili tudi del sredstev, ki jih dobimo od naftnih derivatov. Iz tega vira so samo Vojvodina, Hrvaška in seveda Bosna in Hercegovina združile 1,3 milijarde dinarjev. Vse to pa je še vedno premalo. Zato bi morali na podlagi investicijskih programov rudnikov določiti, kolikšna je cena za tono premoga in koliko ob tem znaša obveznost porabnika.
Zdaj so začele veljati nove cene premoga. V prihodnjih treh letih bi morali uskladiti cene vseh energentov in drugih izdelkov. To torej zahteva povečanje oziroma spremembo (lahko tudi znižanje) cene premoga, in sicer dvakrat letno. Znova naj bi jo uskladili oktobra letos, potem pa spomladi. Vse dokler se jeziček na tehtnici ne umiri. Ko bodo vzpostavili prava razmerja, bo to pomenilo, da imajo rudniki dovolj sredstev za reprodukcijo.
Sredstva za razvoj rudnikov pa morajo v praksi pogosto »priskrbeti« porabniki. V Titovih premogovnikih trdijo, da to ni njihova politika, temveč politika posrednikov, najpogosteje trgovcev. Če že trgovina nima sredstev za združevanje ,A potem bi morala tamkajšnja družbenopolitična skupnost pomagati s sredstvi, ki jih dobi od naftnih derivatov. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi premog kupovali po nizki ceni. hkrati pa za različne namene rabili sredstva, ki so jih dobili od naftnih derivatov in ob tem rudnike puščali na cedilu. Za zdaj je največji problem združevanje sredstev z elektrogospodarstvi, ki so prej sodelovala pri graditvi termoelektrarn, zdaj pa nočejo priznati, da je za take zmogljivosti treba odpreti tudi kak nov rudnik. Povedati je treba še to, da premogovniki tudi po sedanjih cenah premoga zagotavljajo okoli 30 odstotkov sredstev za razvoj.
MATO BIK1Č
je to še toliko oolj nemogoče v Trstu. Prav zato so predčasne volitve edini izhod iz sedanje krize na Tržaškem.
V Trstu je že nekaj časa očitno, da si večina strank želi predčasne volitve. Še najbolj krščanska demokracija, ki je zdaj po dolgem času spet videti vsa enotna in močna (podobno kot na vsedržavni ravni) in bi si rada tudi na Tržaškem ob razcepljeni Listi in predvsem na njen račun na voliščih izborila vsaj naslov
• Skepščina Liste ni kako predstavništvo voliicev, pač pa le zbor članov stranke, ki jih je menda tam okrog 1000, čeprav jih na skupščine v zadnjem časa prihaja le nekaj 100. Na nedeljski skupščini so našteli le 214
volilnih
članov.
opravičencev oziroma
stranke relativne večine in s tem seveda tudi ustrezno oblast. Zdaj je Lista storila še eno uslugo, saj si je s svojim brezupnim kljubovanjem večini naložila tudi breme krivde za predčasne volitve, ki volilcem skoraj praviloma niso všeč. Veliko prezgodaj bi bilo napovedovati, da je Lista na svoji semanjsko učni in precej neenotni skupščini storila političen samomor, kar si demokratičen Trst lahko samo želi in upa. Tudi Lista je namreč skupščino že uporabila kot svojevrstno predvolilno zborovanje in prišla na dan z nekaterimi starimi in neuresničljivimi zahtevami (carinska prosta cona za vso Tržaško, polna zaposlenost, reševanje vseh tovarn v krizi in še posebne carinske oziroma davčne ugodnosti, se pravi nižje cene za nekatere reči, na primer bencin), pa tudi z nekaj novimi — tako se je zdaj že pridružila širokemu gibanju proti gradnji termoelektrarne na premogov prah. To pa so zahteve, katerim zna nasesti še marsikateri voli-lec. Prav zato pa je že zdaj jasno, da bodo številne stranke poskušale zasnubiti Listine volilce tudi s približevanjem njenim obljubam in zahtevam.
MIRO POČ
MOJCA DRČAR-MURKO
Tirnice še vedno manjkajo
Če je gostota člankov v tako imenovanih kvalitetnih ameriških in dragih zahodnih časopisih, ki so oblikovani kot klici ameriškemu predsedniku, naj izkoristi priložnosti za pogajanja, kakšen dokaz o prevladujočem strokovnem javnem mnenju, potem s sestankom na vrha med voditeljema snpersil ne bi smeli imeti težav. Od New York Timesa in W ashington Posta do Stampe in Zeita — povsod ameriško vlado pozivajo, naj pohiti in se odloči glede vprašanj, katerih dolgoročno usmeritev je odlagala nekaj let.
Ko publicistično bero primerjamo z diplomatskim prizoriščem, je podoba prav tako pestra: Gonzalez v Moskvi, Mitter-rand v Washingtonu in Moskvi, Ševardnadze v Londonu, Nixon v Moskvi. Iz izjav teh morebitnih posrednikov v dvogovoru med supersilama je videti, da so njihovi pogovori posvečeni najbolj temeljnim dilemam ameriško-sovjetskih odnosov, torej prihodnosti razorožitvenih pogajanj, in da je očitno zdaj že odpadla prvotna ameriška alternativa, po kateri naj bi imeli na pogajanjih prednost regionalni spori. Ni si mogoče zamisliti reševanja kateregakoli od teh vprašanj — različnih stališč o Bližnjem vzhodu, Afganistanu, Srednji Ameriki, Afriki — če ne pride do učinkovite mednarodne pogodbe, s katero bi se supersili zavestno podredili določenim minimalnim skupnim ciljem. Med diplomatskimi odposlanci vzbuja povečano zanimanje nekdanji ameriški predsednik Nixon, ki, kot zasebnik s posebno avtoriteto, vstopa v mednarodno politično življenje ravno tam, kjer je na začetku sedemdesetih let zabeležil naj večje uspehe.
Iz izjav, poročil, člankov je mogoče ugotoviti, da poplava besed ni sama sebi namen, ampak je verjetno del procesa nastajanja političnih, odločitev. Povsem očitno je namreč, da postopek »skrbnega preučevanja predlogov sovjetske strani« na široko prehaja v razpravo o ciljih ameriške politike nadzorstva nad oboroževanjem, pri tem pa bi želeli imeti kakšno besedo tudi zavezniki, čeprav gre v prvi vrsti za notranjo ameriško razpravo. O zanimivosti slednje se je mogoče poučiti iz pisma nekdanjega ameriškega pogajalca Gerarda Smitha, ki ga je poslal komentatorju Restonu, in ga je ta objavil.
Takole piše Smith: »Slišimo, da je ena od zahtev vlade, naj bi Sovjeti spremenili svoje ravnanje. Sprašujem se, kaj bi Američani mislili, če bi Sovjeti: odklonili ratifikacijo treh zadnjih sporazumov o nadzorstvu nad oboroževanjem, ki jih je podpisal njihov predsednik; zapustili pogajanja o popolni prepovedi poskusov z jedrskim orožjem in omejitev protisatelitskega orožja; napovedali, da želijo izkoristiti vse možnosti, da bi zgradili obrambni sistem, ki ga prepoveduje pogodba ABM; opozorili, da je prava razlaga pogodbe o prepovedi protiraketnih sistemov v tem, da dovoljuje razvoj in preizkušanje orožja, ki ga sporazum prepoveduje; zavlačevali s pristankom na pogajanja o strateškem orožju, nato pa nastopili s predlogi, ki jih je prejšnji zunanji minister ocenil za neustrezne za pogajanja in »absurdne«; bi očitali drugi strani kršitve sporazumov, pa se ne bi posluževali stalne komisije za razpravljanje o možnih nesoglasjih; napovedali, da bodo predrli zgornjo mejo. ki jo je pogodba določila za število izstrelkov in bombnikov, ker se druga stran ne obnaša lepo.«
Seznam, ki ga je pripravil eden izmed nasprotnikov sedanjega vijugavega kurza ameriške vlade, je zanimivo opozorilo o tem, kaj vse se je nakopičilo v zadnjih sedmih letih. Podobnega ostrega poznavalskega mnenja na račun lastne vlade za sovjetsko stran ni na voljo in zato primerjava na tej ravnini ni mogoča. Brez velike nevarnosti, da bi bili neobjektivni, pa le lahko rečemo, da je sovjetska stran z Gorbačovom ponudila več pripravljenosti za sklepanje kompromisov, kot jih je bila ameriška vlada pripravljena resno izkoristiti ali vsaj preizkusiti.
Ob koncu ženevskega vrha med Reaganom in Gorbačovom smo v našem časniku zapisali, da bi »vlak že lahko odpeljal, če ne bi manjkale tirnice«. Pol leta pozneje se položaj še vedno ni spremenil; tirnice še vedno manjkajo, vendar vedno večji del zainteresirane javnosti meni, da je škoda, ker gradnja tako počasi napreduje.
Kanclerski kandidat Rau poziva k enotnosti
SPD za Severno Porenje—Vestfalijo za kanclerskega kandidata izvolila Johannesa Raua
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 14. julija — Kanclerski kandidat socialdemokratske stranke Johannes Ran je pozval svojo stranko (SPD), naj se strnjeno bojuje za absolutno večino na splošnih parlamentarnih volitvah januarja 1987. Organizacija SPD za Severno Porenje—Vestfalijo je konec tedna na deželni konferenci v Paderfoomu z veliko večino izvolila Rana za prvega kandidata na deželni tisti. Za deželnega ministrskega predsednika Johannesa Raua je glasovalo 278 izmed 285 delegatov.
Za drugega kandidata na listi dežele Severno Porenje—Vestfalija, ki je z 280.000 organiziranimi člani najmočnejša organizacija SPD, so delegati z 275 glasovi izvolili zveznega predsednika socialdemokratske stranke Willyja Brandta.
Johannes Rau je delegatom dejal: »Kar bi radi dosegli, presega navadne moči navadnega volilnega boja.« Pripomnil je, da pozna pomisleke številnih članov SPD, ali bo mogoče doseči zastavljeni cilj, to je absolutno večino. »En sam človek tega ne more doseči,« je vzkliknil Rau delegatom, »to lahko dosežemo samo vsi skupaj. Med stranko in
Hondurasa, Salvadora in Kostarike prizadevanja za mir ne zanimajo
Predsednik Nikaragve Ortega je v govoru na televiziji dejal, da omenjene države sprejemajo ameriško politiko terorizma
CIUDAD DE MEXICO, 14. julija (Tanjug) - Nikaragva je obtožila Honduras, Salvador in Kostariko, da podpirajo ameriško politiko državnega terorizma in bojkotirajo mirovna prizadevanja skupine s Contadore.
Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je v televizijskem go-voiji ljudstvu dejal, da omenjene države, ki se predstavljajo kot demokratične, odkrito bojkotirajo mirovni proces in pogajanja. Nikaragva bo zmogla i orožjem braniti mir, suverenost in samoodločbo. To pa ne pomeni, da bo opustila pogajanja, ki potekajo v okviru mednarodnega prava.
»Vsi smo priča ameriški nezakoniti teroristični politiki, ki v enaki meri prizadeva vse srednjeameriške države,« je dejal Ortega.
Govoril je o obisku posebnega odposlanca Philipa Habiba pri ameriških zaveznikih v Srednji Ameriki in dejal, da »ameriška vlada z denarjem v eni in z grožnjami v drugi roki zahteva od Hondurasa. Salvadora in Kostarike, naj ne podpirajo mirovnih poskusov skupine s Contadore«.
O razmerah v Nikaragvi po odobritvi ameriške pomoči kontrarevolucionarnim silam je Ortega dejal, da je bila sandinistič-na vlada prisiljena v odgovor na ameriški pritisk zaostriti izredne
varnostne ukrepe. V zvezi s tem je dejal, da je prepoved opozicijskega lista La Prensa odvisna od trajanja umazane vojne proti Nikaragvi .
Nepalski kralj v ZRN
KATMANDU, 14. julija (UPI) — Nepalski kralj Birendra bo na povabilo predsednika Richarda Von Weizsackerja obiskal Zvezno republiko Nemčijo. Kot so danes sporočili v Katmanduju, se bo na svojem prvem uradnem obisku v ZRN mudil od 20. do 24. oktobra.
Požar v Kairu
KAIRO, 14. julija (AP) - V požaru, ki je minulo noč izbruhnil na plinovodu v nekem kairskem predmestju, je izgubilo življenje 5 ljudi, najmanj, pa je bilo ranjeno, je rečeno v današnjem sporočilu egiptovskega notranjega ministrstva. Kot poroča agencija AP, vzroka za požar še niso ugotovili.
njenim glavnim kandidatom ne sme biti prostora niti za list papirja.«
V zelo osebno obarvanem govoru je Rau spet nepreklicno poudaril, da z zelenimi ne bo skle-' pal zavezništva ne pred volitvami ne po njih. Izbira je lahko samo med Helmutom Kohlom in Johannesom Rauom, je dejal Rau. Rekel je, da bodo pred volitvami prevladovale teme, ki se nanašajo na delo in socialno pravičnost, gospodarstvo in energetsko politiko (SPD zagovarja postopno odpravljanje jedrske energije) ter na politiko popuščanja napetosti in varnosti. Rau je posebej poudaril, da je treba oblikovati prepričljivo politiko za izstop iz jedrske, pri čemer prepričljiva politika ne pomeni prenagljenosti.
Na tretje mesto na listi je bila izvoljena podpredsednica Bun-destaga Annemarie Renger, ki sta ji dva okraja SPD spomladi odklonila direktni mandat. Ren-gerjeva je znana in ugledna osebnost v političnem življenju ZRN in v SPD. Toda sedanje prevladujoče ozračje v SPD je bolj levičarsko kot pred leti, Rengerjeva pa spada v desno krilo stranke. Predolgo se je bojevala za svoje politične nazore, da bi jih zdaj v spremenjenih razmerah spreminjala ali se prilagajala zdajšnji večini v stranki.
• Med petnajstimi imeni na vrha volilne tiste SPD za Severno Porenje—Vestfalijo je šest žensk. Na četrtem mestu, za Annemarie Rengerjevo, je namestnica voditelja parlamentarne frakcije SPD v Bundestagu Anke Fmchs.
Predstavnik liberalne stranke (FDP), nekdanje koalicijske družabnice v vladi kanclerja Helmuta Schmidta, Lothar Ma-hling je izjavil, da se SPD ne bo mogla izogniti vprašanju, ali bo naposled le privolila v koalicijo z zelenimi.
Predstavnik CDU Juergen Merschmeier je dejal, da je Johannes Rau »politični glumač«, ker bi rad prepričal svojo stranko in javnost, da bi le-ta lahko dosegla absolutno večino. Ta cilj je, je pripomnil Merschmeierj kot opozarjajo vsi odgovorni volilni strokovnjaki in demoskopi, »v nedosegljivi daljavi«.
BOŽIDAR PAHOR
S TELEPRINTERJA
V	Surinamu o vlogi neuvrščenih v mednarodnih odnosih
PARAMARIBO, 14. julija (SNA) - V Para-maribu v Surinamu se bo 17. julija začela mednarodna konferenca Vloga gibanja neuvrščenih držav v mednarodnih odnosih. Doslej je udeležbo potrdilo 10 držav in eno osvobodilno gibanje. Pripravili so jo v počastitev 25-letnice ustanovitve gibanja neuvrščenih držav. Organizator je suri-namsko zunanje ministrstvo, trajala pa bo tri dni. Potrdili so, da se bodo konference udeležili Afriški narodni kongres, Egipt, Brazilija, Gvajana, Indija. Indonezija, Nizozemski Antili, Nikaragva, Trinidad in Tobago, Jugoslavija in Zimbabve.
V	Saudski Arabiji spreminjajo puščave v polja
RIAD, 14. julija (SPA) — V zvezi z razstavo Riad včeraj in danes je saudski list Al Nadva zapisal, da v kraljevini uspešno spreminjajo puščave v zelena polja. Tudi drugi današnji saudski listi posvečajo svoje komentarje razvoju države, zlasti kmetijstva, ki mu namenjajo izjemno veliko pozornosti. Kot piše Al Riad, je kmetijstvo trdna podlaga za hitrejši gospodarski napredek države, Al Nadva pa poudarja, da so bili poskusi v kmetijstvu uspešni. List Al Madia, ki izhaja v Džedi, je zapisal, da Saudska Arabija ni več odvisna zgolj od prihodka, ki ga prinaša nafta. V zvezi s saudskim »darilom« Egiptu — 200.000 ton žita — časopis piše, da v Saudski Arabiji zdaj pridelajo zelo veliko žita, tako da imajo celo presežke.
Jugoslovanski izseljenci v Avstraliji so praznovali
SYDNEY, 14. julija (Tanjug) — Društva jugoslovanskih izseljencev v Avstraliji so slovesno praznovala julijske praznike — 4. julij, dan borca, 7. julij, dan vstaje srbskega naroda, in 13. julij, dan vstaje črnogorskega naroda. Na slovesnosti, ki se jih je letos udeležilo izjamno veliko mladih, so poudarili pomen boja jugoslovanskih narodov in narodnosti za osvoboditev države in jugoslovanski prispevek k zlomu fašizma med drugo svetovno vojno.
Zaradi verskih spopadov poslali v Gujarat še 500 vojakov
AHMEDABAD, 14. julija (Reuter) - Potem ko se je minuli konec tedna versko nasilje v Ahmedabadu še stopnjevalo — Hindujci so namreč sežgali najmanj sedem muslimanov — so indijske oblasti poslale'v ta del še 500 vojakov elitnih obmejnih enot. Kot poroča agencija Reuter so se pridružili 11.500 pripadnikom varnostnih sil, ki patruljirajo po mestu in imajo dovoljenje, da lahko brez opozorila streljajo na povzročitelje neredov. Verski spopadi v državi Gujarat so doslej zahtevali 47 človeških življenj.
Sestanek za ravnotežje v trgovinskih odnosih GCC in EGS
MUŠKAT, 14. julija (GNA) — Zunanji ministri držav sveta za sodelovanje v Arabskem zalivu (GCC) se bodo prihodnji mesec na sedežu Združenih narodov v New Yorku sestali z voditelji diplomacij držav članic Evropske gospodarske skupnosti. To je v Muškatu sporočil pomočnik generalnega sekretarja GCC za gospodarska vprašanja. Po njegovih besedah je cilj sestanka skleniti sporazum o ohranjanju ravnotežja v trgovinskih odnosih med GCC in EGS.
Dopolnilne volitve v turško skupščino bodo že septembra
ANKARA, 14. julija (Tanjug) — Dopolnilne volitve za 11 praznih mest v turški skupščini bodo 28. septembra, in ne sredi oktobra, kot je prvotno določila vladajoča domoljubna stranka. Volitve bodo pomembne predvsem za odnose med stran-kami. V zadnjem času se je namreč v Turčiji , spremenilo razmerje sil na notranjepolitičnem pri-' zorišču, ker so razpustili več starih in ustanovili nekaj novih strank. Razlog so bile tudi gospodarske težave, s katerimi se spopada Ozalova vlada.
Sovjetska letala bi lahko pristajala v državici Vanuatu
SYDNEY, 14. julija (Tanjug) — Kot piše avstralski list Sydney Moming Herald, je državica Vanuatu v južnem delu Tihega oceana pripravljena dovoliti sovjetski letalski družbi Aeroflot. da lahko njena letala pristajajo na letališču v Port Villi — prevažala naj bi posadke sovjetskih ribiških ladij, ki bodo lovile v vodah v bližini Vanuatuja. Premier Vanuatuja, 44-letni anglikanski duhovnik Walter Lini, je pred odhodom na sestanek držav Melanezije, ki bo te dni v glavnem mestu Papue-Nove Gvineje Port Moresbyju, izjavil, da je Sovjetska zveza ponudila njegovi državi »zelo zanimive, poštene in gospodarsko ugodne pogoje za prihodnje gosjjodarsko sodelovanje med državama«.
Predsednik Malija bo šest dni na obisku v SZ
DAKAR, 14. julija (Tanjug) - Malijski predsednik Mousa Traore je danes začel šestdnevni obisk v Sovjetski zvezi. Kot poudarjajo v Bama-ku, bo obisk prisjjeval h krepitvi sodelovanja med državama na vseh področjih. S sovjetskimi gostitelji se bo pogovarjal o malijskih dolgovih Sovjetski zvezi oziroma o preložitvi odplačila dela dolga. Sovjetska zveza je ena najpomembnejših malijskih gospodarskih partnerk.
Sueški prekop prinesel Egiptu debelo milijardo dolarjev
KAIRO, 14. julija (Tanjug) — Egipt je v fiskalnem letu, ki se je končalo 30. junija, s pristojbinami za plovbo po Sueškem prekopu zaslužil rekordno vsoto več kot milijardo dolarjev, je sporočil predsednik uprave Sueškega prekopa Ezat Adel. Zaslužek je rekorden, čeprav je skozi prekop plulo manj tankerjev z nafto. Dohodek od Sueškega prekopa je poleg denarja, ki ga zaslužijo z nafto, in denarnih nakazil Egipčanov, ki delajo v tujini, najpomembnejši vir deviznega dotoka. Po uradnih vladnih podatkih je imel Egipt v minulem fiskalnem letu okoli 700 milijonov dolarjev izgube zaradi znižanja svetovnih cen nafte in manjšega povpraševanja po tej surovini. Če se nafta ne bo podražila, se bodo izgube v tekočem poslovnem letu povečale na 1,2 milijarde dolarjev.
Oman: v prvem četrtletju 49 milijonov sodov nafte
MUŠKAT, 14. julija (GNA) — V Omanu so v prvem četrtletju tega leta načrpali 49 milijonov sodov nafte, od tega pa so jih 44,5 milijona poslali tujim kupcem, je sporočila omanska tiskovna agencija. Po uradnih podatkih so lani v tej državi načrpali 181,9 milijona sodov nafte in izvozili 164,7 milijona. Največji kupci omanske nafte so Japonci (lani so iz Omana uvozih 109 milijonov surove nafte), sledita pa jim Južna Koreja (23,2 milijona sodov) in Tajska (11 milijonov sodov).
Indija bo v Sovjetski zvezi kupila lovce mig 29
NEW DELHI, 14. julija (AP) - Indija bo v Sovjetski zvezi kupila lovce mig 29. Na podlagi pogodbe med državama bo Sovjetska zveza dobavila Indiji najmanj dve eskadrilji letal, ki jih bodo sestavljali v Indiji, je sporočila agencija AP. Indija bo prva tuja država, ki bo imela letala mig 29 - za zdaj jih nimajo niti najbližji sovjetski sodelavci iz varšavskega pakta. Čeprav indijsko obrambno ministrstvo ni hotelo natančno povedati, koliko letal bodo kupili, se je zvedelo, da štejejo indijske lovske eskadrilje 12 do 20 letal.
Na severu Šri Lanke ubili še 18 tamilskih separatistov
COLOMBO, 14. julija (Reuter) — Med včerajšnjimi boji v območju Manar na severu Šri Lanke so ubili 18 tamilskih separatistov in šest vojakov. Vojaški predstavnik je poudaril, da so bili spopadi prav v času, ko si predsednik Džajevordene in zmerni tamilski voditelji prizadevajo najti mimo rešitev za etnične spopade na otoku. Danes so se pogovarjali o predsednikovem predlogu, naj bi v devetih provincah te otoške države izročili oblast izvoljenim svetom. Toda mirovna pogajanja so doživela hud udarec, ker so nekatere tamilske separatistične skupine že sporočile, da zavračajo ta načrt.
Voditelj francoske diplomacije bo obiskal Tunizijo
PARIZ, 14. julija (TAP) — Voditelj francoske diplomacije Jean-Bernard Raimond se bo od 17. do 19. julija mudil na obisku v Tunisu. To je izjavil predstavnik za tisk francoskega zunanjega ministrstva. Kot je sporočila agencija TASS, pričakujejo, da se bo francoski minister Dogovarjal s tunizijskimi funkcionarji o gospodarskem sodelovanju. Tunizijski listi so pred kratkim obdolžili dosedanjega francoskega velejx>slanika v Tuniziji Eriča Rulealuja, da se je vmešaval v notranje zadeve države, v kateri je bil akreditiran. Zato so Francozi imenovali svojega novega veleposlanika v Tunisu.
Avstralski premier in predsednik Argentine za svobodnejšo trgovino
SYDNEY, 14. julija (Tanjug) — Avstralski premier Bob Hawke in argentinski predsednik Raul Alfonsin sta se zavzela za svobodnejšo mednarodno trgovino in omejevanje izvoznih subvencij za ameriške pridelke in pridelke iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, kar je zelo slabo vplivalo na avstralski in argentinski izvoz kmetijskih pridelkov. Ob zaključku krajšega obiska argentinskega predsednika v Canberri sta opozorila, da imajo v ZDA in članicah EGS zaradi visokih subvencij za izvoz kmetijskih pridelkov preveč žita. Hawke in Alfonsin sta poudarila, da je nujno treba zagotoviti spremembe v sistemu mednarodne trgovine, če naj bi odpravili finančne probleme številnih držav in spodbudili njihov nadaljnji gospodarski razvoj.
Goa ohromljena zaradi stavke
NEW DELHI, 14. julija (PTI) - Življenje v indijskem turističnem središču Goa je bilo danes povsem ohromljeno zaradi stavke, s katero so protestirali proti uvedbi novega uradnega jezika v tej nekdanji portugalski koloniji. Oblasti območja Goa so namreč v petek sklenile, da bo postal konkani, jezik, ki ga uporabljajo kristjani, uradni jezik, proti čemur so se uprli pristaši jezika marati, ki ga govorijo v sosednji državi Maharashtra.
Nasprotniki vladnega sklepa so pripravili splošno stavko v vsem območju. Demonstranti so na cestah postavili barikade, šole, trgovine in najrazličnejše ustanove pa so bile zaprte. V štirih mestih na jugu tega območja in v njegovem glavnem mestu je zmanjkalo vode, ker so pristaši maratija razstrelili vodovode.
Tajfun v južnih delih Kitajske zahteval 90 žrtev
HONGKONG, 14. julija (Reuter) - Kot je sporočila agencija Reuter, ki se sklicuje na hongkonško časopisje, je tajfun Pegy, ki je v petek divjal v južnih delih Kitajske, zahteval najmanj 90 človeških življenj. Škodo, ki jo je povzročil v provinci Guangdung, cenijo na 220 milijonov dolarjev. Tajfun je uničil okrog
30.000	hiš, brez domov pa je ostalo kakih
300.000	ljudi.
Bangladeški predsednik Eršad pri Radživu Gandhiju
DAKA. 14. julija (BSS) — Bangladeški predsednik Husein Muhamad Eršad je danes pripotoval v New Delhi. Na tridnevnem uradnem obisku v Indiji se bo mudil na povabilo indijskega predsednika Zaila Singha. Kot je sporočila banglade-ška tiskovna agencija BSS, so v Daki uradno objavili, da se bo Eršad kot predsedujoči regionalnega združenja držav jugovzhodne Azije (SA-ARC) (»ogovarjat z indijskim premierom Radži-vom Gandhijem o prihodnji dejavnosti te organizacije. Članice SAARC so Nepal, Butan. Indija, Bangladeš, Šri Lanka in Pakistan. Eršad je pred kratkim obiskal Butan in Nepal, kjer se je prav tako pogovarjal o sodelovanju v tej organizaciji. Radživ Gandhi in Husein Muhamad Eršad bosta razpravljala tudi o odnosih med Indijo in Bangladešem oziroma o nekaterih mednarodnih problemih.
Na Portugalskem sta v eksplozijah umrli dve osebi
LIZBONA, 14. julija (Reuter) - Na Portugalskem je danes eksplodiralo pet bomb, ki so ubile dve osebi. Ena izmed bomb je eksplodirala v najožjem lizbonskem središču in ubila dva človeka, enega pa ranila. Druge bombe so podtaknili v mestih Sutubal in Evori, vendar so jx>vzročile le gmotno škodo.
Novozelandski farmarji pomembnejši od francoskih agentov
SYDNEY, 14. julija (Tanjug) — Kljub pritiskom si bo novozelandski premier David Lange še naprej prizadeval za uresničitev sporazuma s Francijo, na podlagi katerega naj bi iz novozelandskih zaporov izpustili dva francoska agenta. Tako namerava pomagati farmarjem. Premier Lange je bil prejšnji teden tarča silno ostrih napadov ojx>zicije, ki ga je obdolžila, da ni dosledno upošteval sklepa, da bosta francoska agenta prestala desetletno zaporno kazen, na katero sta bila obsojena, ker sta julija lani v novozelandskem pristanišču Auckland potopila ladjo ekologistov Mavrični bojevnik.
Katarski list pred obiskom G. Busha na Bližnjem vzhodu
DOHA, 14. julija (QNA) — Katarski list Al Arab piše, da bo ameriški podpredsednik George Bush pripotoval na Bližnji vzhod praznih rok. Po mnenju lista ne kaže pričakovati nove ameriške pobude za rešitev bližnjevzhodnega problema, dokler ne bo potekel mandat predsedniku Ronaldu Reaganu. George Bush bo v kratkem obiskal več bližnjevzhodnih držav, med njimi tudi Jordanijo, Egipt in Izrael.
Milijon in pol hektarov za šest milijonov ton pšenice
Slavko Borojevič: »Le s tolikšno letno proizvodnjo pšenice bomo lahko prehranili prebivalstvo Jugoslavije, ustvarili rezerve in izvažali pšenico«
NOVI SAD, 14. julija (Tanjug) — Naš znani genetik akademik Slavko Borojevič Je v intervjuja za Tanjug izjavil, da bi morala Jugoslavija za sejanje pšenice zagotoviti vsaj milijon in pol hektarov, da bi tako letna proizvodnja pšenica znašala šest milijonov ton.
morali težiti k temu, da bi na poljih družbenih gospodarstev p/idelali po šest ton pšenice na hektar, zasebniki pa vsaj 5,S tone na hektar, je poudaril predsednik vojvodinske akademije znanosti in umetnosti Slavko Borojevič.
Ob tem je dejal, da na primer na Madžarskem že zdaj dosegajo povprečen pridelek pšenice 4,6 tone na hektar, da pa ob tem niti ne omenimo zahodnih razvitih držav, ki nimajo niti tako dobrih sort niti take zemlje kot jo imamo pri nas.
Profesorja Borojeviča še zlasti
»Samo tako bomo lahko prehranili prebivalstvo Jugoslavije, ustvarili nujne rezerve in začeli izvažati pšenico,« trdi znanstvenik. ki je vzgojil številne domače visokorodne sorte pšenice, od katerih sta najbolj znani Sava in Biserka.
V naših gospodarskih pogojih bi lahko pšenično polje povečali, hkrati pa dosegali tudi pričakovan pridelek, saj imamo sorte visokega genetskega potenciala, hkrati pa tudi tehnologijo, ki ustreza posameznim sortam. Najvišji povprečni pridelek pšenice je za zdaj v Jugoslaviji 3,6 tone na hektar, prav gotovo pa bi lahko to mejo pomaknili na štiri tone na hektar. Rezerve so predvsem v boljši mineralni prehrani posevkov, zlasti na območjih južno od Save. Tudi v Vojvodini. jugoslovanski žitnici, bi
nih gnojil ne povečuje, temveč se celo zmanjšuje. V zadnjih letih se je zmanjšala celo v Vojvodini, zaradi česar je seveda manjši tudi pridelek na hektar in celotna proizvodnja. To je čutiti
VSAKDANJE SPOTIKANJE
•	Občinski ultimat
Na zagrebško avtobusno postajo sc pripelje in z nje odpelje 9 milijonov potnikov letno, ki jih v montažnih stavbah, podobnim barakam, oskrbuje 162 delavcev tozda Potniški promet. Neugledna avtobusna postaja v uglednem mestu ima še dva tozda, prvi se ukvarja z gostinstvom na postaji, drugi z izletniškim in lovskim turizmom.
Zagrebčani imajo svojo avtobusno postajo že dolgo za mestno sramoto. Mestni očetje so se že pred trinajstimi leti odločili postaviti zelo veliko novo postajo za avtobuse. Bila pa je samo želja, ki je menda ne bodo izpolnili niti do zagrebške univerziade. četudi je bila nova avtobusna postaja na prvem mestu preureditve Zagreba za svetovne športne igre študentov. ki se bodo začele 8. julija 1987.
V zagrebški občini Trnje so si vtepli v glavo, da novo postajo lahko gradijo le tedaj, če se bo avtobusna postaja združila s prevoznikom Zagrebački transporti in postala njihov tozd. Toda referendum o združitvi je propadel že leta 1982 in nazadnje 30. maja letos. Tako kot pred štirimi leti tudi zdaj grozijo avtobusni postaji. da bodo na prvi seji zbora združnega dela občine Trnje imenovali prisilno upravo.
To je primer. kako različni interesi pripeljejo do blokade ali do brezizhodnega uveljavljanja samo enega interesa, saj ni poti za reševanje. Novo avtobusno postajo so ob stari začeli graditi januarja letos, vendar so gradbeni inšpektorji gradnjo ustavili, češ da naložba ni gmotno pokrita. Od tedaj nova avtobusna postaja stoji samo s temelji nekaj metrov pod zemljo, po občasnih nalivih se spreminja v smrdečo mlako. Za te okoliščine ni mogoče dolžiti samo podjetja, ki sc je s poskusom ureditve nove postaje odzvalo klicu mestnih očetov in Zagrebčanov. da bi se natanko čez eno leto svetu predstavili v nenavadnem sijaju in urejenosti. kot se za prireditelje univerziade spodobi.
Kaj se bo iz novega političnega vmešavanja v podjetniško dejavnost izcimilo, za zdaj vedo samo tisti, ki se vanjo vmešavajo.
PETER POTOČNIK
•	Živalsko maščevanje
Oskrbnik živali v subotiškem živalskem vrtu. ki ga je pobesneli slon pred kratkim hudo ranil, je umrl v zemunski bolnišnici. V upravi živalskega vrta pravijo, da je nesrečni mladenič zelo dobro skrbel za slona in da sta bila velika »prijatelja«. Toda usodnega dne so se obiskovalci izživljali nad slonom, ga izzivali in celo ugašali ogorke na njegovem rilcu.
Tako je ta po naravi miroljubna žival zaradi bolečin podivjala, pozabila, kdo je njen prijatelj in se maščevala ljudem. Kot pravijo. je razjarjen že nekaj dni. Beo-
grajčani pa so bili nekako istočasno neprijetno presenečeni ob novici. da se nekateri nočni obiskovalci spolno izživljajo nad živalmi v njihovem živalskem vrtu, ponoči vlamljajo v kletke in posiljujejo labode, kobile in druge živali. Miličniki jim postavljajo zasede in jih zapirajo, a nekateri se vztrajno vračajo. Nobena skrivnost ni, da so živali tudi podnevi izpostavljene divjaškim »igram« ljudi, da so lačne in dobesedno na robu obstoja. Miru nimajo niti ponoči. Spričo surove resnice, da se je beograjski živalski vrt spremenil v najhujši živalski kazamat, so mestne oblasti napovedale, da ga bodo obnovile.
Ni težko popraviti kletko in postaviti trdnejšo ograjo; pač pa se človek sprašuje, kako preprečiti ljudem, da bodo mučili živali? Svojčas so meso, namenjeno prebivalcem živalskega vrta, zaposleni nosili domov. Zdaj se nekateri prav živalsko izživljajo nad živalmi, nedolžni človek pa je moral plačati z glavo, ker se je skupina objestnih mladeničev nekega dne zabavala tako, da je ugašala ogorke na rilcu orjaškega slona. In kdo bo zaščitil laboda pred tistimi, ki spričo svoje sprijenosti bolj sodijo v mitološko Sodomo in Gomoro ?
SLOBODAN DUKIČ
• Poleti ni poslovnosti
Poslovni ali zeleni vlak, ki je vozi! na progi Maribor—Ljubljana—Maribor, je odšel v južne kraje. Zdaj vozi na progi Zagreb —Pulj—Zagreb. Tako namesto vlaka iz mercedesove serije 711 vozi motorka serije 713. Na prvi pogled skoraj nič posebnega, vendar pa je drugi pogled na novi vlak že malce manj navdušujoč. Ne gre samo za zunanjost, bolj gre za tiste prednosti, ki jih je imel prejšnji mercedesov vlak.
Novi vlak namreč nima hlajenja in tako se poslovni potniki, ki potujejo v Ljubljano ali nazaj, kopajo v vročini, tisti, ki se vozijo iz Zagreba v Pulj pa ne. Oni imajo urejen sistem hlajenja. Pa tudi to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo nekaj stvari v ozadju. Prva je ta. da je novi vlak poslovni vlak in temu primemo je zasoljena cena, vendar udobnosti niso več takšne, kot jih v svojih propagandnih oddajah in letakih ponujajo. Zagrebški vlak pa sploh ni poslovni, temveč navadni brzec, ■pomeni, da dobijo zdaj potniki na mariborski progi za veliko denatja precej manj. zagrebški potniki pa za malo denarja veliko več. Da je to čisto po naše, ni treba posebej opozarjati. In če vprašaš, zakaj je tako, nihče ne odgovori jasno, le nekje v ozadju, takole neuradno povedo. da so v Zagrebu lepo dejali, da če ne dobijo takšnega vlaka, bodo progo enostavno ukinili.
JOŽE JERMAN
tudi ob letošnji žetvi, zlasti na zasebnih posestvih. Vsekakor'bi morali temu posvečati več pozornosti, treba pa bi bilo poskrbeti tudi za kar najoptimalnejšo setev, strniščne posevke in kakovostno obdelavo tal.
• Imamo zelo dobre sorte kot. so na primer: jugoslavija, bal-kan, zvezda, žitnica, nizija, rele n go ra. staparka, somborka, duga in druge. Seveda pa moramo za vsako sorto posebej neprestano izpopolnjevati tehnologij®-
Profesor Borojevič meni, da bo letošnja žetev povprečna. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče že jeseni povečati jugoslovansko pšenično polje, je dr. Borojevič dejal: »Pogovarjal sem se z več agronomi v Vojvodini, ki menijo, da bodo že ob prihodnji jesenski setvi pšenico posejali na večjih površinah in da jo bodo sejali tudi kmetovalci, ne le na družbenih gospodarstvih.«
Mladinski festival namesto plenarnih, sekcijskih razprav
Mladinska politična šola bo drugačna po obliki in vsebini — Delavnice, okrogle mize, pogovori z gosti LJUBLJANA, 14. julija — Letošnja mladinska poletna politična šola, ki ngj bi bUa od 12. do 14.-septembra (datum se lahko še spremeni), se bo zelo razlikovala od dosedanjih šol.
Ne bo v Mariboru, temveč nekje ob morju. Milan Balažič, vodja marksističnega centra pri RK ZSMS, je povedal, da so se odločili tudi za vsebinske spremembe. To ne bo več klasična šola s plenarnimi in sekcijskinu - razpravami, ampak nekakšen »mladinski festival«. Odpadla bodo klasična predavanja, nadomestile jih bodo najrazličnejše delavnice, okrogle mize in pogovori z gosti. Na šoli ne bodo več sodelovali samo predstavniki slovenskih občinskih konferenc mladine, pač pa bo odprtega značaja, kar pomeni, da bo šola odprta za širok krog mladine. Poleg teoretskega dela bo precejšen del šole zapolnil tudi kulturni program, saj bodo s programi nastopili gledališčniki in glasbeniki.
S svojimi stojnicami se bodo predstavili mladinci, ki delujejo v raznih gibanjih, kot so mirovna, ekološka, feministična itd., predstavljeno bo tudi publicistično in založniško delo RK ZSMS in nove oblike mladinskih delovnih akcij. Milan Balažič pravi, da bodo teme na okroglih mizah ali pogovorih naslednje: o demokratizaciji političnega življenja v Jugoslaviji, svobodi tiska in ZSMS po kongresih. Na slednji bodo skušali zajeti vlogo mladinskega kongresa v Krškem in zveznega kongresa mladine v Beogradu. V razpravah se bodo lotili tudi ekonomskega področja, kjer bodo govorili o malih proizvodnih enotah. Na dnevni red bosta prišli tudi temi o izobraževanju in mednarodni dejavnosti.
Republiška konferenca ZSMS bo na poletno politično šolo povabila tudi predstavnike drugih mladinskih organizacij v Jugoslaviji in Slovence iz zamejstva. Še posebej zanimiva bo izmenjava mnenj o gibanjih, ki delujejo tudi v drugih republikah, čeprav so bila javnosti pomanjkljivo predstavljena kot slovenska domislica.
MARKO JENŠTERLE
Krpanje slovenskih cest: denarja je za zdaj samo za najnujnejše primere
Ker sredstva pritekajo prepočasi, bo v prvi fazi mogoče usposobiti samo vozišča z vrha prioritetne lestvice, kar naj bi stalo sedem milijard dinarjev — Skoda zaradi odjuge: 18 milijard dinarjev
LJUBLJANA, 14. julija - Dobre tri mesece po tistem, ko je sneg skopnel in razkril vso bedo naših cest, sta se ogorčenje in glavobol, v pristojni skupnosti, organih in službah že polegla. Zamenjale so ju trezne ocene, kaj, kako hitro in koliko lahko storimo, pa tudi prvi praktični ukrepi. Pri slednjih cestaiji niso ravno urni, čeprav jim je hkrati težko očitati, da držijo roke križem.
Zato je slednje sklenilo v prvi
Podroben pregled razmer, opravljen v aprilu in v začetku maja, je zajel celotno omrežje magistralk in regionalk v Sloveniji ter 52 mostov, potrebnih takojšnjega popravila. Ugotovljene poškodbe so razdelili v tri razrede, odvisno od njihove teže in vrste sanacije, ki jo zahtevajo. Sledila je groba stroškovna kalkulacija in oblikovanje natančnega vrstnega reda, po katerem naj bi se v posameznih koncih Slovenije lotevali krpanja ali obnove načetih odsekov in dotrajanih infrastrukturnih objektov.
Kot so izračunali strokovnjaki, znaša škoda zaradi odjuge na slovenskih cestah približno 18 milijard dinarjev, kar daleč presega realne finančne možnosti našega cestnega gospodarstva.
fazi poskrbeti predvsem za pod-odseke z vrha prioritetnega spiska, torej za najhuje razdejana,
• V Pomurju naj bi sredstva za vnovično usposobitev razdejanih lokalnih cest zagotovili iz sklada, namenjenega za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, ter iz občinskih in krajevnih virov, na Celjskem pa je sanacija vozišča med Tepanjim in Trojanami (M-10) stekla že 3. junija.
dejansko neuporabna vozišča.
Njihova ponovna usposobitev bo stala okrog 7 milijard din, dela pa bodo — upoštevaje dinamiko dotoka denarja — trajala do
vključno meseca septembra. V # Maja ^ projektanti Združenih cestnih podjetjih Slo- . načrt obnove vozišča na
Bodo Vojvodinci prvi uveljavili zakon o prepovedi kajenja?
Možnost za to so našli v 190. členu zakona o združenem delu — Kadilci se sprašujejo, kje bodo vendarle smeli kaditi
NOVI SAD, 14. julija (Tanjug) — V Vojvodini bodo po vsem sodeč med prvimi v Jugoslaviji z zakonom prepovedali kajenje v delovnih in javnih prostorih. Že jutri bodo delegati vojvodinske skupščine razpravljali o predlogu za sprejem osnutka zakona o prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih organov, organizacij in skupnosti. Če ga bodo sprejeli — o tem pa nihče ne dvomi — bo takoj šel v javno razpravo. Ta se je pravzaprav že začela, ko so pred dobrim letom dni napovedali tako možnost. Včasih je biL celo več kot žolčna. Brez dvoma se bodo pokazali tudi odločni odpori, upirali se bodo kajpak predvsem kadilci, ki pa se bodo morali kratko malo sprijazniti z zakonom.
vega življenjskega okolja«. Že zdaj se kadilci sprašujejo, za katere prostore bo veljala prepo-
Predlagatelj je našel možnost, da z zakonom prepove kajenje v delovnih in javnih prostorih, v določilu 190. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da imajo delavci v tozdu pravico in dolžnost skrbeti za delovne razmere in varstvo pri delu in tako zagotavljati osebno varnost in ohranjati zdravje . . .
Pri tem so izhajali iz ugotovitev, da v številnih javnih in delovnih prostorih še vedno kadijo, zato je vojvodinska skupščina
• Dosedanje akcije družbenih organizacij, združenj občanov in vzgojno-izobraževalnih ustanov niso dale pričakovanih rezultatov. Nasprotno, kadilcev je vedno več tudi med mladino in celo med otroki. Analiza Inštituta za bolezni dihal v Sremski Kamenici je pokazala, da je bilo med ljudmi, ki so zboleli za rakom na pljučih, kar 80 odstotkov kadilcev in 14 odstotkov bolnikov, ki so prenehali kaditi. Tudi povezava med kajenjem in kroničnim bronhitisom je dokazana in dobro znana.
na pobudo Društva za boj proti raku in po posvetovanjih v Sekciji za varstvo in izboljšanje človekovega okolja pri PK SZDL julija lani sklenila, da je treba sprejeti zakon. Kot je rečeno v obrazložitvi, je njegov cilj »zavarovati nekadilce pred tobačnim dimom«.
Kadilci se sprašujejo, ali bo tak zakon v skladu z ustavo. Odgovarjajo jim, da »kajenja ni moč povseip prepovedati zaradi z ustavo zagotovljenih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana«. Okvire in vsebino novega pokrajinskega zakona naj bi določala ustavna načela, po katerih so »svoboščine in pravice človeka in občana omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih ih z ustavo določenimi interesi socialistične skupnosti«, oziroma, da ima »vsak človek pravico zavarovati svoje zdravje in pravico do zdra-
ved, kakšne bodo kazni za kršilce in podobno.
Na podlagi obrazložitve osnutka je moč sklepati, da bodo prepovedali kajenje v prostorih, kjer vsak dan biva več delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov nekadilcev. Zakonodajalec predlaga, da lahko organi, organizacije in skupnosti s svojimi akti določijo tudi druge prostore, kjer bodo na vidnem kraju obesili napis, da je kajenje prepovedano. Za kršilce so predvidene mandatne kazni, to nalogo pa naj bi prevzeli sanitarni inšpektorji in pooblaščene osebe organov za notranje zadeve.
»V Ulcinju bi še gradili«
Sozd Emona načrtuje še gradnjo petih, šestih bungalovov — Počakali bodo na rezultate poslovanja hotela Otrant — Proti gradnji bazena
LJUBLJANA, 14. julija — »Emona je zainteresirana, da bi sodelovanje nadaljevala,« je ob otvoritvi turističnega kompleksa Otrant v Ulcinju dejal Ljubo Filipan, član kolektivnega poslovodnega organa sozda Emona. Kot smo že poročali, sta Emona in Montenegroturist združila sredstva in na Slovenski obali postavila naselje bungalovov in hotel visoke B kategorije.
Ljubo Filipan in Jožica Senica, ki je skrbela za investicijo in poslovanje hotela, sta nam povedala, da naj bi ob trinajstih bungalovih zgradili vsaj še pet ali šest takšnih objektov. »Ti bungalovi so za zdaj najrentabilnej-ši. Pred začetkom gradnje pa je treba najprej urbanistično urediti prazne prostore ob obali. Tu pa z domačini težko najdemo skupni jezik. Oni imajo sicer polno zamisli in načrtov, toda vse le v glavah, ne pa na papirju,« sta dejala naša sogovornika.
»Ob hotelu, tik ob plaži torej, je tudi stara restavracija, imenovana Milena. Na njenem prostoru je nekoč stal kamp. To restavracijo, ki je prevelika in zdaj povsem nefunkcionalna, bi želeli adaptirati in gostom ponuditi tisto, kar na plaži najbolj potrebujejo. Vedeti morate, da nimamo nikakršne fantazije o hrani; čevapčiči in ražnjiči pa niso edino, kar lahko ponudimo.«
Na slovenskem seznamu enajst novih nalezljivih bolezni
Na seznani republiškega zakona bodo zapisali bolezni, ki so značilne za to območje - Lani petnajst smrtnih primerov
LJUBLJANA, 14. julija — Republiški zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi iz leta 1977 bo treba dopolniti in ga uskladiti z zveznim zakonom. Republiški zakon ne bo navajal tistih nalezljivih bolezni, ki jih zajema zvezni zakon, pač pa bo »uvedel« 11 novih bolezni, med njimi štiri zoonoze in sedem nalezljivih bolezni, ki so specifične za našo republiko. Tako so povedali na današnji seji republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, na kateri so obravnavali osnutek zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi.
Razširitev seznama z enajstimi boleznimi ne pomeni, da bo za izvajanje ukrepov, ki prej pač niso bili zakonsko opredeljeni, treba več denaija oziroma dodatna finančna sredstva. Še posebej, če vemo, kakšne so posledice ene same epidemije. Na tem seznamu pa ni aidsa ali side, ker je bil za to bolezen z odlokom dopo-ljen zvezni zakon.
Na seji komiteja so obravnavali tudi poročilo o gibanju nalezljivih bolezni v Sloveniji v minulem letu. Lani je bilo prijav-‘ ljenih 73.236 posameznih primerov nalezljivih bolezni (brez tuberkuloze in spolnih bolezni) od katerih se jih je 15 končalo s smrtjo. V zadnjih štirih letih je bila lani registrirana najnižja morbidideta (številčno razmerje
med bolnimi in zdravimi), pa tudi mortaliteta zaradi nalezljivih bolezni je bila najnižja v petih letih.
Prijavljenih je bilo 37 epidemij nalezljivih bolezni; v epidemiji gripe je lani zbolelo 38.452 ljudi, v drugih epidemijah pa 2210 oseb.
Pri obvladovanju nalezljivih bolezni se v Sloveniji iz leta v leto srečujemo z velikimi problemi, je povedala Dunja Piškur-— Kosmač z Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. Vendar je treba z ukrepi nadaljevati in jih še izboljševati, ker so prav nalezljive bolezni tiste, ki so lahko v neugodnih razmerah razbohotijo.
MIHAELA ŽITKO
V Emoni pravijo, da je gostom treba priskrbeti še prostore, kjer se bodo lahko razgibali. »Ob hotelih in bungalovih so nekatera igrišča, ki pa so slabo ali pa sploh neizkoriščena. Zato bi v prvi fazi morali obstoječe športne objekte popraviti in posodobiti, šele nato pa naj bi začeli razmišljati o gradnji novih,« razmišlja Ljubo Filipan. »Zdaj imamo velike težave z domačini, ki na vsak način želijo zgraditi velik odprt bazen. Ta pa nikakor ni nujno potreben, saj je morje ob hotelu čisto, primerno tako za otroke in starejše, pa tudi čistilne naprave zaradi kupov mivke in drobnega peska ne bi nor-
malno delale. Bolje bi bilo, če bi postavili še kakšno trgovino.«
»Kako naprej?« sprašujemo Ljuba Filipana. »Možnosti za nadaljnji razvoj na Slovenski plaži vsekakor so. Naša želja, želja soinvestitorja, je ta, da bi del sredstev, ki jih bodo bungalovi in novi hotel ustvarili, vgradili v sorodne nove objekte (apartmaje, ki tujim turistom, in teh je v Ulcinju največ, tudi najbolj odgovarjajo). Potrebovali pa bomo veliko časa, da se bomo z Montenegroturistom (ali katerim drugim soinvestitorjem) o vsem natančno pogovorili. Konkretnih načrtov, o katerih bi lahko spregovoril, še nimamo; počakat? moramo na rezultate poslovanja Otranta,« je skrivnostno končal naš sogovornik.
DARJA VERBIČ
venije posebej poudarjajo, da nobena regija nima prednosti in da mora revitalizacija teči istočasno povsod. In koliko je doslej narejenega?
Že 28. maja je CP Ljubljana začelo z gradbenimi posegi na magistralni cesti M-l Perovo-—Višnja gora v dolžini 4,4 kilometra. Predračun znaša 117,8 milijona dinarjev. 10. junija so zabrneli stroji na Vrhniki, kajti ojačitev ceste skoznjo je neizogibna. SCT Ljubljana kot najugodnejši ponudnik je prevzel nase okrepitev cestišča avtoceste med Vrhniko in Razdrtim; »štar-tali« so 13. junija.
Na Dolenjskem obnavljajo' magistralni cesti Novo mesto-—Metlika ter Kočevje—Livold. Oba posega naj bi stala skupno 100,7 milijona din, še 88 milijonov pa bo terjala preplastitev petih kilometrov voznih površin ceste M-l od Trebnjega do Dr-
oddali
cesti
R-302 Vršič—Bovec. Prenova, »draga« 60,3 milijona din, je zdaj v zaključni fazi. Na drugih odsekih znotraj novogoriškega gravitacijskega območja, ki kličejo po ranocelnikih, so se posegov lotili konec prejšnjega meseca.
novega, ki so se je lotili pred mesecem dni.
V	mariborski regiji sta bila dva odseka ceste R-341 Dravo-grad-Arja vas pokrpana nekako do srede junija. Prvi je dolg 2,5 kilometra, drugi 8,5 kilometra. yanju so vložili okroglo 132 milijonov dinarjev. Ni še znano, koliko bo požrla obnova preostalih hudo najedenih odsekov v dravograjski, radeljski in mariborski občini, ve se le, da bodo zanje poskrbeli še pred iztekom poletja.
V	kranjski regiji so z revitali-zacijskimi posegi pričeli sredi prejšnjega meseca, ko je bila nared tehnična dokumentacija. Najprej sta prišli na vrsto cesti M-l od Korenskega sedla do Podkorena in R-315 od Lesc do Savice. V slednjo bodo vložili 80,6 milijona dinarjev, medtem ko naj bi za Podkoren zadoščalo 3 milijone din.
V koprski regiji je sanacija praktično povsod, vključno s cestiščem med Koprom in Šmarjem, zaključena. Plan pa obsega tudi popravilo oziroma ojačitev 42 najbolj načetih in dotrajanih objektov na magistralnih in regionalnih cestah ter avtocestah, seveda v okviru republike. Vrednost razpisanih del za 20 objektov (razpis so objavili že v aprilu), znaša 310 milijonov dinarjev. Za 22 preostalih nameravajo ponudnike izbrati v naslednjih dveh mesecih. Večina projektov je že narejenih; po grobih ocenah bo izvajalcem na voljo 606 milijonov dinarjev.
'	IGOR GUZELJ
Vrhničani in Ribničani sestavili le eno brigado
RIBNICA, 14. julija - Ribniški mladinci bodo poslali svojo brigado v drugi izmeni na MDA Brkini 86. Brigadirjev bo 25, pridružilo pa se jim bo enajst mladih Vrhničanov, ker Vrhniki ni uspelo oblikovati svoje brigade. Težave z udeležbo v brigadi so imeli tudi v Ribnici, saj se mladi neradi odločajo zanje. Z načrtnimi prizadevanji so na OK ZSMS vendarle zbrali potrebno število mladih.	M. D.
V zabojnikih za steklo in kovine bi se zbirale sekundarne surovine
DRAGATUŠ, 14. julija -Krajevna skupnost Dragatuš predlaga, da bi Komunalna skupnost občine Črnomelj in Dinos skupaj kupila za vsako krajevno skupnost nekaj zabojnikov. Te bi jih tudi plačale. V te zabojnike bi lahko krajani razporejali odpadke, tako da bi zbirali skupaj steklo, kovine itd. S tem bi uredili odlaganje številnih odpadkov, industrija pa bi dobila precej sekundarnih surovin. Krajevnim skupnostim bi se strošek nakupa zabojnikov poplačal s prodajo teh sekundarnih surovin. Za krajane Dragatuša pa se zdi najbolj pomembno, da bi s tem precej obvarovali okolje.	M. D.
DUBROVNIK VAS VABI
Prijetne in udobne počitnice v Dubrovniku do 27. julija. Nastanitev v atraktivnih hotelih že od 6000 dinarjev dnevno za osebo.
Ne zamudite enkratne priložnosti!
Za vsa pojasnila in rezervacije pišite na naslov:
HOTELSKO TURISTIČKO PODUZEČE »DUBROVNIK«,
50000 Dubrovnik, D. Urliča 3 telefon (050) 234-87, 234-88, 234-89 teleks: 27523, 27723 YU HD DBK

Maroje Mihovilovič
ČASNIKI IZ ČIPOV
Skratka: elektronika je časnikarju omogočila, da ima mnogo bolj učinkovito pisalno orodje od običajnega pisalnega stroja, da se oglaša iz daljave oziroma da prihaja do informacij na veliko razdaljo, potem pa novice in članke kar
sam pošilja postavljat v računalnik v svoji tiskarni.
Medtem ko je največji del dela v drugi fazi časnikarske revolucije potekal na računalniku, ki so ga imeli v tiskarni, se v najnovejši fazi vse
3. nadaljevanje
Časnikar si vedno prizadeva. da odda rokopis čim kasneje, saj bo tak prispevek vseboval najbolj sveže informacije. Časnikarji so tako razmišljali, kako bi čim bolj razvili tako pomemben del svojega vsakdanjega dela in ugotovili, da bi lahko izkoristili novo računalniško tehnologijo
Tako bi lahko kasneje pošiljali rokopise v tiskarno, se povezovali z viri informiranja po svetu, kar je še zlasti pomembno, pri pisanju bi bili deležni tudi nenavadno velike udobnosti.
Kaj je terminal?
V zadnjih dvajsetih letih je računalniški terminal najpomembnejša naprava, s katero ima opraviti vsakdo, ki želi komunicirati z računalnikom. Terminal je sestavljen iz tastature, podobne oni pri pisalnem stroju, in ekrana, ki je podoben televizijskemu. Vse. kar uporabnik napiše na tipkovnici, se v obliki svetlečih se črk pojavi na ekranu, in ko računalniku ukaže, naj nekaj naredi, se bo rezultat tega, kar je opravil računalnik, ponovno pojavil na ekranu. Tasta-tura računalniškega terminala je namenoma narejena tako. da je čimbolj podobna tastaturi pisalnega stroja.
Čeprav obstajajo tudi precej bolj učinkovite tastature z različnimi razporedi črk. ki imajo celo drugačno obliko, da prsti čim laže polzijo po tipkah (strojepisci na takih tipkovnicah, ki
so za to posebej izurjeni, dosežejo pri pisanju precej boljše rezultate kot na klasičnih tipkovnicah), so se konstruktorji računalniških terminalov odločili, da bodo računalniku dali klasično obliko. Tako vsi tisti, ki znajo pisati na klasični pisalni stroj, lahko uporabljajo tudi računalniški terminal.
Konstruktorji terminalov niso kar preprosto preslikali pisalnega stroja na računalniški terminal, temveč so precej razvili možnosti, ki jih ima pisanju, izkoristili so računalnikovo moč in tako zelo olajšali pisanje. Tako so ustvarili programe, ki se imenujejo »word processing«, namenjeni pa so posebej za pisanje besedil na računalniških terminalih.
Takšni programi ne le da omogočajo spretno pisanje, ampak omogočajo tudi naglo predelavo besedil, krajšanje, dopolnjevanje z novimi besedami, menjavo vrstnega reda stavkov in odstavkov, naglo prepisovanje nekega besedila in dostavljanje k drugemu, avtomatično zamenjevanje besede z drugo v besedilu itd. Tako so pisci v računalniku dobili učinkovito sredstvo, bolj učinkovito od navadnega pisalnega stroja.
Dobra pomoč
Ta »word processing« so začele uporabljati tajnice, pisatelji, sestavljalci strokovnih poročil. naposled pa tudi časnikarji. V njihovih rokah je to postalo učinkovito delovno sredstvo, še zlasti zato, ker je bilo povezano s telekomunikacijami ter s stavljenjem v tiskarni.
PISANJE V RAČUNALNIK — Pri najnovejšem postopku pisanja za časnik novinar napiše svoje poročilo kar na tipkovnico računalniškega terminala, popravi napake za seboj in potem pošlje prispevek v spomin tiskamiškega računalnika, ki besedilo postavi ter ga uvrsti v časopisno stran. Odpade zamudno prepisovanje, tak »rokopis« pa je čist in brez napak, saj ga pisec lahko ves čas nadzoruje na zaslonu.
delo prenaša v uredništva. Napisali smo, da so pred desetimi leti strojne stavce, ki so časnikarska besedila spreminjali v svinčene vrstice in stolpce, zamenjali operaterji na računalniških terminalih, ki so besedilo vnašali v računalnik, ki ga je avtomatično stavil, seveda na določene ukaze. Zdaj so se razmere spremenile. Doslej so stavci ali operaterji besedilo dobivali napisano na pisalnem stroju iz uredništva in ga prepisovali. V procesu nastajanja časnika je bilo tako precej prepisovanja.
Najprej je časnikar besedilo napisal na pisalni stroj, potem sta ga popravila redaktor in lektor, potem ga je strojepisec prepisal, kurir pa prepisanega na čisto odnesel v tiskarno (to je postopek, po katerem pri nas še vedno delamo časnike). Stavec ali operater na računalniku ga je ponovno prepisal in vnesel v računalniški spomin. Nekaj faz pri tem delu pa je, kot so ugotovili, mogoče preskočiti, saj so zamudne, proizvodnja se lahko prav tu poceni in pospeši. Zakaj naj bi torej novinar, ki besedilo napiše, tega ne napisal naravnost na računalniški terminal, in ne več na pisalni stroj. Tako bi ga kar sam vnesel v računalnikov spomin. Redaktor in lektor lahko besedilo prikličeta na zaslon in ga* kar tam popravita, saj lahko uporabljata možnost programov »word processing«. Ko ga popravita, tega besedila ni treba prepisovati, pregledati čistopisa, saj gre lahko takoj stavljenje. S tem je preskočenih nekaj delovnih faz, s tem se močno skrajšujejo roki, časnikarji lahko svoja besedila pišejo kasneje, kot prej na pisalnem stroju, s čimer njihovo sporočilo dobi najpomembnejšo značilnost — postane in ostane sveže.
Odpor proti pohodu strojev
Teoretično je postopek zelo preprost. V praksi pa se je pokazalo, da je s tem nemalo
težav, in to na dveh ravneh. Prvič gre tukaj za sindikalni problem. Čeprav je bilo za tak sisem v novinarskih vrstah precej navdušenja, je bilo tudi precej skeptikov, odpor in previdnost pa je čutiti tudi v tiskarnah, zlasti med stavci.
Kar stoji svet, je uvajanje vsake nove tehnologije izzvalo upravičen odpor vseh tistih, ki so bili vajeni starega. V prvi polovici prejšnjega stoletja, med veliko industrijsko revolucijo, so v Veliki Britaniji delavci ostro protestirali proti uvajanju strojev y tovarne, celo razbijali so jih, saj so menili, da jim bodo ti novi stroji jemali delo. Zmagovitega pohoda strojev seveda ni bilo mogoče ustaviti, saj tehničnega napredka ni mogoče zavreti, zato je industrijska revolucija zmagala. Zdaj ravno poteka velika tehnološka revolucija, gre pa tudi za elektronsko in informacijsko revolucijo. Čutiti jo je na najrazličnejših področjih človekove dejavnosti, veliko ljudi si mora pridobivati nove kvalifikacije, pridobivati si morajo novo znanje, če se hočejo še naprej ukvarjati z dosedanjim delom. Nekateri poklici izumirajo, drugi nastajajo, vse to pa se dogaja precej bolj hitro in dinamično, kot se je dogajalo med industrijsko revolucijo, saj je tudi današnji čas bolj buren in bolj dinamičen pa tudi konkurenca je večja.
K sreči živimo v času, ko se ljudje zavedajo socialnih sprememb, ki jih prinaša tehnološka revolucija, zato je to upoštevano. Odpor proti novi tehnologiji je povsod, kjer se pojavi, saj je bolj udobno delati po starem; toda banke, letalske družbe, računovodstva, znanstveni inštituti, pošte v svetu ne poslujejo več po starih metodah, nova tehnologija se iz sfere komunikacij in informacij seli tudi v druge sfere, zato danes skoraj ni mogoče več prodati orodneg« stroja, v katerem ni vsaj nekaj nove elektronske tehnologije.
Maribor išče svojo podobo poletnih prireditev v alternativnih programih
Najbolj vznemirljive kulturnoumetniške pobude so gotovo prireditve Umetniki in sosedje -Srečanje umetnikov in sosedov iz sosesk - Kulturna dogajanja omogočiti tudi na obrobju mesta
MARIBOR, 14. j atija - Že čez nekaj dni, natančneje 1«. julija, naj bi se pokazal«, ali je Maribor slednjič naid nekaj svojskega v poletnih kulturnih prireditvah. Tega dne naj bi se na različnih prizoriščih (hodnikih, dvoriščih, trgih) dogajala »kapilarna« kulturna animacija, to je neposreden kulturnoumetniški družabni stik z naslovom Umetniki in sosedje. Usklajevalec pri delovnem odboru mariborskih poletnih kulturnih prireditev Boris Cizej je razložil, da je to poskus, da se knltumoumetniško doživetje dogodi v najbližji, torej tudi najbolj naravni družbeni in družabni skupnosti, med sosedi in v soseski,'tako da v njej živeči kulturni ustvarjalci pokažejo svoje delo in tadi ustvarjalno tehnologijo sosedom, s katerimi včasih zaradi zastarelega kulturnega komuniciranja (izbrane
publike na tradicionalnih prizorišča) komajda poznajo.
Zamisel je v Mariboru nova le v velikem obsegu, ni pa več ne-preskušena, saj je lani Mišo Hochstatter z velikim uspehom povabil sosede in sosesko na svoj vrt na multimedialno projekcijo diapozitivov. Po prireditvi se ljudje kar niso mogli raziti in so se še kar pogovarjali o svojih doživetjih. Nekaj podobnega se bo letos dogajalo na Slomškovem trgu. kjer bo kostumografinja Gordana Gašperin prikazala soseski svoje kostumske zamisli
Piranski folkloristi v Španiji
Člani KUD Karol Pahor bodo nastopili na festivalu amaterskih skupin
PIRAN. 14. julija - Danes je v Španijo odpotovalo 45 članov kul-tumoumetniškega društva Karol Pahor iz Pirana, ki se bodo udeležili mednarodnega glasbenega festivala amaterskih skupin v Canto-nigrosu pri Barceloni. Odpotovalo je 25 članov folklornih skupin in 15 glasbenikov (tamburaška skupina in mala istrska godba), ki bodo spremljali plesalce, ostali pa so spremljevalci skupine.
Uspešno folklorno skupino iz Pirana je za obisk Španije najprej predlagal posebni strokovni odbor pri ZKO Slovenije, dokončno pa je to skupino izbral za gostovanje zvezni zavod za mednarodno kulturno izmenjavo. »Gostovanje Španiji je sestavni del našega dela.« nam je povedala Fanči Kuhar, organizacijska tajnica KUD Karol Pahor. »Vsako leto namreč odpotuje ta skupina (pa tudi druge uspešnejše skupine iz našega društva — kot sta pevski zbor in godba na pihala) na daljšo turnejo. Tako je vsaj delno poplačan njihov trud. ki ni majhen, saj ima folklorna skupina več kot 60 nastopov na leto.«	B. Š.
in modno revijo. Slikar Vojko Pogačar, Marko Vezovišek, vodja rokovske skupine Skakafci in plesalka pri Magri Dika Vezovišek bodo pripravili Multimedial-ni nastop s slikami, glasbo, plesom in videom. Vrt gostišča Martinov hram je postal novo kulturno prizorišče, te dni razstavljajo tam člani znamenite fo-togrupe M, za njimi bo svoje we-steast projekte razstavil Franci Zagoričnik, sledila bo razstava M. Hochstatterja in B. Rudla, avgusta pa še razstava Z. Čolija in M. Zriča. Kot prirediteljica multimedialnega programa se že nekaj let pojavlja celo mariborska umetnostna galerija. 23. avgusta bo ves dan (od 9. do 23. ure) v Betnavskem gozdu prikaz slikarstva, glasbe, plesa in hap-peningov. Utrjeni mariborski poletni kulturni program (filmi, lutke, koncerti, folklora, estra-da, koncerti - skupaj več kot 50 prireditev v dveh mesecih — osvežujejo tudi glasbeno-govomi (kabaretni) program mariborskega mladinskega radia za kopalce na mariborskem Otoku, pa projekcije diapozitivov in druge prireditve na Židovskem trgu.
Uvajanje alternativnih programov je letos še prehodno in poskusno, prihodnje leto pa naj bi izpolnilo že polovico mariborskega poletnega kulturnega dogajanja. Letos bo, recimo, Olivera Katarina pela ciganske pesmi, prihodnje leto naj bi pripravili kar ves teden ulične in druge kulture Romov s skupinami iz vse države. To je že festivalska prvina, jedro pa bo ostalo v akcijah »Umetniki in sosedje«. Ob tem se ponuja več misli. Maribor j,e leta iskal določnejšo podobo svojih poletnih prireditev, a je ni našel, ker ni bilo dovolj denarja, ni zanesljivih (vremensko) prizorišč itd. En mednarodni estradni nastop stane okrog dva milijona dinarjev, Maribor pa je letos za vso poletno kulturo mogel postrgati le do 2.8 milijona dinarjev.
Da ni denarja, je po mnenju Borisa Cizeja celo dobro, ker se je kar samo vsililo iskanje alternativnih rešitev. Prednost teh pa je več kot samo denarna. Alternativna kultura tradicionalne ne izključuje, z njo soobstaja, kot soobstajata na primer orgelski koncert D. Pizzara iz ZDA v stolnici in promenadni koncert pihalnega orkestra DPD Svoboda Tezno v parku. Še najbolj prevratne so akcije »Umetniki in sosedje«, saj občinstva ne členijo več starostno, krajevno, socialno in po kulturnih navadah, ampak ga družijo v družabnem sosedstvu, zraven tega na mah brišejo bele kulturne lise, ker pritegnejo tudi ljudi, ki morda nikdar ne prestopijo vrat poklicnih kulturnih ustanov. Za zdaj je tako oživljeno mariborsko mestno središče, že za prihodnje leto pa bo treba najti, kot pravi Boris Cizej, komunikacijska vozlišča za kulturno dogajanje tudi na mestnem obrobju, na Taboru.
Danes začetek
Splitskega
poletja
Letošnji festival se začenja z Monteverdijevo opero Kronanje Popeje
SPLIT, 14. julija (Tanjug) - S premiersko uprizoritvijo Monte-verdijeve opere Kronanje Popeje se bo jutri v Splitu začel 32. festival Splitsko poletje. Do 15. avgusta bodo na prizoriščih na prostem izvedli 60 dramskih, opernih, baletnih, koncertnih in lutkovnih predstav.
Letošnji festival bo potekal v znamenju Shakespeara, saj bodo izvedli dve premieri njegovih del in več repriz iz sporeda splitskega Hrvatskega narodnega kazali-šta, v znamenju velikega dramatika pa je tudi operni del festivala. Zagrebški režiser Georgij Paro pripravlja premiero Perikleja, ki jo bodo uprizorili 31. junija v peristilu Dioklecijanove palače. Drugo premiero bodo izvedli v režiji Gradimira Gojerja 9. avgusta v parku Sustipan na vhodu v splitsko pristanišče. Praizvedba dela domačega avtorja Vladimi-ra Stojisavljeviča Ljubezen in država po Shakespearovih motivih je na sporedu 12. avgusta, uprizorili pa jo bodo v opuščeni splitski plinarni.
Teznu, Košakih. Toda tako kot za tradicionalno kot za rokovsko in drugo alternativno kulturo bo nad Rotovškim trgom slednjič le treba razpeti čez poletje montažno streho, kot jo imajo Križanke. Iskanje novega poleg tradicionalnega v mariborskem kulturnem poletju ni bilo nujno samo zaradi skopega denarja, marveč predvsem zaradi novih kulturnih vsebin in oblik, saj bi bilo čital-ništvo anahronizem v mestu, ki bo kmalu imelo 15 tisoč priključkov kabelske televizije.
FRANCE FORSTNERIČ
Uspešna uprizoritev »Kerubina 2096«
OHRID, 14. julija (Tanjug) -V antičnem okolju Samuilove trdnjave je Dramski teatar iz Skopja v režiji Ljubiše Georgiev-skega sinoči uprizoril festivalsko premiero Kerubin 2096, znano delo Slavka Janevskega Devet Kerubinovih stoletij v dramatizaciji Jordana Plevneša.
Plevneš je nadvse uspešno opravil svoje delo in tako gledalcem predstavil zares dragocen leksikalni zaklad in neponovljiv pesniški navdih, svojo nalogo pa so na moč uspešno opravili tudi igralci.
Besede o Klimentu in Samuilu in drugih osebnostih in dogodkih v dolgem časovnem obdobju devetih stoletij so na srednjeveškem prizorišču odmevale res avtentično. Avtoiji so mislili na to že pri pripravi besedila. Igralci skopskega Dramskega teatra so se v Ohridu pripravljali na premiero kar osem noči in njihov trud je bil poplačan, kajti o festivalski premieri, ki je čez nekaj dni doživela reprizo, že govorijo kot izredno pomembnem kulturnem dogodku.
PO SLOVENIJI
Pred kratkim smo se poslovili od prijatelja in tovariša, nekdanjega borca Šercerjeve brigade Milana Gučka.
Milan Guček se je rodil 21. junija 1917 v Dobrniču. Od tam se je družina preselila v Ljubljano, kjer je odraščal in se šolal na trgovski akademiji, potem pa je absolviral pravo.
Po kapitulaciji Jugoslavije se je kot trden in zaveden Slovenec vključil v OF. Kot aktivist je prizadevno deloval za Bežigradom. Ob nenadni raciji je padel v roke Italijanom, ki so ga zaprli v šem-
petersko vojašnico, od koder so ga odpeljali v internacijo. Toda usoda je hotela, da so v noči na 29. junij 1942 partizani 2. grupe odredov napadli pri Verdu prav tisti vlak in Milana Gučka z nekaj sto rešenci odpeljali na Ljubljanski vrh. Takoj se je odločil, da bo ostal pri partizanih. Dodeljen je bil v slovito Langijevo četo Krimskega odreda, ki se je ■uspešno prebijala skozi obroče štirih italijanskih ofenzivnih faz. V tej enoti si je nabral izkušenj, ki so mu koristile in ga spremljale skozi vso vojno. Ob ustanovitvi 4. SNOUB Ljuba Šercerja je bil skupaj z borci Langijeve čete dodeljen v 1. ali Lukov bataljon. Tu so ga zaradi sposobnosti, bojevitosti in drugih človeških odlik imenovali za politdelegata voda.
V tistih težkih časih, ko se je Šercerjeva brigada sama tolkla na Notranjskem in se kalila v udarno brigado, je z njo vred zorel tudi Milan Guček. Udeležil se je vseh bojev, ki jih je Lukov
Počitek na vasi
Apartmaji v Čezsoči pri Bovcu
Pili
SGP&ORICA
Gradi in prodaja SGP Gorica TOZD Tolmin
tel. (065) 81-412
bataljon vodil na Padežu, Mokr-cu, v Škocjanu, na Runarskemr Dedniku, v Grčaricah in drugod po Notranjskem. Med temi boji se je oblikoval v vse boljšega borca in voditelja, ki je imel tanek posluh za soborca.
Aprila 1943 je bil Milan Guček iz naše brigade premeščen na Primorsko,, v Brkine in Slovensko Istro, kjer je uspešno deloval v ciklostilni tehniki, potem pa tudi kot sekretar KPS in sekretar okrožnega odbora OF za Slovensko Istro vse do konca vojne.
Njegova navezanost na Ser-cerjevo brigado se je po vojni znova razživela. Ustvarjalno je sodeloval pri pripravi vseh naših srečanj, ki smo jih imeli na Mo-krcu, v Slovenjem Gradcu in Postojni. Predvsem je skrbel za izvedbo kulturnega sporeda. Še posebej trdno se je povezal z nami, ko je v odboru padla odločitev, da začne pisati zgodovino naše brigade. Leta 1965 je podpisal z odborom, ki ga je takrat vodil Jože Merlak-Milan Pišler, prvo pogodbo za pisanje monografije o Šercerjevi brigadi.
Ob pomoči odbora je organiziral vrsto razgovorov, na katerih smo obdelali ne le bojno pot njenih bataljonov in čet, ampak tudi usode posameznih borcev. Da bi lahko kar najbolj pristno opisal brigadno bojno pot, je peš in z avtom prekrižaril vso Notranjsko, Kočevsko, Dolenjsko in Belo krajino, se pogovarjal s kmeti in drugimi preprostimi ljudmi ter fotografiral bojna prizorišča. Rezultat vsega tega je bila prva knjiga Šercerjeva brigada, ki je izšla novembra 1973 v knjižnici NOV in POS kot njena šesta knjiga. Obravnavala je brigadno bojno pot od ustanovitve 6. oktobra 1942 do konca leta 1943. Izdelal jo je v svojsko privlačnem slogu. Posvečal se je tudi borcem in bil izredno kritičen, kar je med bralci zbudilo veliko zanimanje, tako da je knjiga doživela ponatis.
Milan Guček se je nato lotil priprave druge knjige, s katero naj bi prikazal pohod naše brigade v sklopu 14. divizije na Štajersko. S to knjigo, ki ji je dal naslov Pekoči sneg, izšla pa je leta 1983, je dosegel svoj pripovedni vrh, pravo epsko širino in veličino. Poleg tega je na novo odkril in razbistril mnoga dejstva, ki so jih drugi pisci spregledali. Medtem je za malo knjižnico NOV in POS napisal tudi kratko zgodovino naše brigade.
Po letu 1983 se je zagnano lotil tretjega dela brigadne monografije. Delal je vztrajno in napeto, njegovo delo je že prešlo v sklepno fazo, vendar te naloge ni mogel dokončati. Toda tudi s tem, kar je naredil, se je trajno vpisal v slovensko zgodovino.
DUŠAN GORKIČ
Gledališka ponudba v luči statističnih podatkov in v očeh gledalcev
Na leto izvede 99 poklicnih gledališč v Jugoslaviji okoli 1200 različnih uprizoritev in 17.500 predstav za okoli pet milijonov gledalcev — K pogovoru o minuli gledališki sezoni smo povabili tn od njih
Za nami je še ena bogata in raznovrstna gledališka sezona, ki smo ji sproti sledili z različnimi vrstami poročanja, ocenjevanja in komentiranja, tokrat pa smo povabiti k sodelovanju še tri zveste gledalce, da z njihovo pomočjo dopolnimo podobo minule sezone. Pogovor bomo dopolnili z zanimivimi podatki iz najnovejšega Letopisa jugoslovanskih gledališč za sezono 1984/85, ki je pravkar izšel pri Sterijinem pozorju v Novem Sadn v uredništvu Sredoja Latiča, Svetka Borovčanina in Biljane Levakov. Ker se razmere v kulturi in gledališčih ne spreminjajo v tako kratkem časovnem obdobju, veljajo natančno zbrani in temeljito obdelani podatki iz prejšnje sezone v precejšnji meri tudi za preteklo.
Letopis jugoslovanskih gledališč nam pove. da je v sezoni 84/85 delovalo v Jugoslaviji 99 poklicnih gledaliških ustanov ali neinstitucionalnih skupin. ki so imele na programu 1030 različnih dramskih uprizoritev in izvedle 16.065 dramskih predstav. Od skupnega števila uprizoritev je bilo 454 premiernih. 576 pa repriznih. Zanimivo je. da v repertoarjih jugoslovanskih gledališč prevladujejo besedila domačih avtorjev, saj je bilo na programih kar 658 uprizoritev jugoslovanskih besedil. ki so dosegla 10.672 ponovitev. Domači avtorji besedil dajejo tako osnovo kar 64% uprizoritev in 66% vseh predstav. Vse dramske predstave si je v sezoni 84/85 ogledalo 4.277.755 gledalcev ali povprečno 266 gledalcev na predstavo.
Iz Slovenije so v Letopis zajeli podatke iz 11 gledališč (upoštevali niso Slovenskega stalnega gledališča v Trstu), ki so v navedeni sezoni izvajala 108 različnih uprizoritev in izvedla 2.188 dramskih predstav. Premiernih uprizoritev je bilo 61. repriznih pa 47. Tudi v repertoarjih slovenskih dramskih gledališč prevladujejo uprizoritve domačih besedi! (71 uprizoritev ali 66% in 1494 predstav ali 68% vseh). Predstave si je ogledalo 472.770 gledalcev ali povprečno 216 na predstavo. Primerjave s podatki za Jugoslavijo pokažejo.
vanju pa na glasbenih odrih še vedno prevladujejo uprizoritve del tujih avtorjev — v Jugoslaviji 127 uprizoritev tujih avtorjev in 1.146 predstav proti 61 domačim uprizoritvam in 379 predstavam, v Sloveniji 15 tujih uprizoritev in 196 predstav proti 4 domačim uprizoritvam in 35 predstavam. Primerjave podatkov pokažejo, da slovenski glasbeni gledališči pripravita na sezono okoli 10% uprizoritev, 15% predstav in zajameta s svojo ponudbo okoli 14% vseh jugoslovanskih gledalcev glasbenih gledališč.
Vabilu na pogovor o pretekli gledališki sezoni so se odzvali: Srečko Petroša, zvesti spremljevalec ponudbe Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Truda Tomažin, stalna obiskovalka Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, in Andreja Lajh, spremljevalka programa Drame SNG v Mariboru.
PETROŠA: »Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani je s svojo ponudbo ustvarilo gledalca, ki je v našem kulturnem prostoru (vsaj po mojih izkušnjah) novost. Ker nima abonmajev, se v njem pojaviš takrat, ko si zaželiš ogledati določe-
SREČKO PETROŠA
tL
TRUDA TOMAŽIN
ANDREJA LAJH
da slovenska gledališča pripravijo letno čez 10% vseh dramskih uprizoritev in čez 13% predstav ter da zajamejo s svojo ponudbo okoli 11% občinstva jugoslovanskih dramskih in lutkovnih gledališč.
Na področju glasbeno-scenske umetnosti deluje v Jugoslaviji 14 ustanov, od tega v Sloveniji 2. V sezoni 1984/85 so te izvajale 188 uprizoritev (slovenski 19) in izvedle 1.525 predstav (slovenski operi 231). Predstave si je ogledalo v Jugoslaviji 707.913 gledalcev (v Sloveniji 97.838) ali povprečno 465 gledalcev na operno ali baletno predstavo (v Sloveniji 424 na predstavo). Po pričako-
no predstavo. Kot član gledališkega kluba imam možnost pristnejšega stika z ustvarjanjem posamezne predstave in njenimi ustvarjalci. Z vabili na generalke in možnostjo pogovora med ustvarjalci in gledalci je vzpostavljen drugačen stik. zato sem začel drugače doživljati gledališče kot samostojni gledalec. Dobil sem možnost, da v pogovoru z avtorji in ustvarjalci uprizoritve zvem več, kot bi zvedel le ob ogledu same predstave. Ker delam kpt vzgojitelj z mladino, tudi njim priporočam to obliko pridobivanja gledališke kulture. V tem trenutku sem pripravljen v Ljubljani gledati le predstave SMG, čeprav se mi zdi
tudi EG Glej še eno gledališče, ki skuša ohranjati izročilo gledališča šestdesetih let.
Prednost programa SMG je tudi v tem, da v njem prevladujejo besedila domačih avtorjev od Kocbeka, Šeliga. Kovačiča in Zupana do Iva Svetine. Sem štejem tudi Kiša oziroma Rističevo Miss v a-molu. V SMG gotovo ustvarjajo ljudje, ki so manj obremenjeni od ljudi v drugih gledališčih, ključno vlogo pri oblikovanju sedanje podobe gledališča pa sta po mojem imela pokojni Marko Slodnjak in Dušan Jovanovič.
Mislim, da deli SMG usodo vseh gledališč pri nas,-ki so prisiljena stalno dosegati kvaliteto, da bi lahko obstajala. Gledališča so namreč odrinjena na rob in samo s kvaliteto si lahko pridobijo krog stalnih obiskovalcev in med njimi tudi zavzetih privržencev, ki dajejo lahko ustvarjalcem pomembno moralno spodbudo za delo.«
TOMAŽINOVA. »Gledališče mi pomeni veliko, saj ga ne poznam le kot gledalka, ampak dobro poznam tudi delo na odru, saj že vrsto let igram na amaterskem odru. Sezona, ki je za nami, je bila tudi v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bogata. Odziv občinstva na ponudbo edinega poklicnega gledališča v dokaj razsežnem prostoru je bil precejšen po številu obiskovalcev, dober pa je bil tudi odziv na predstave. Meni je posebej ostala v spominu uprizoritev drame Henrika Ibsena Stavbenik Solness ob koncu sezone.
V delovni organizaciji imamo nekaj abonmajev v SLG in vsi so dobro obiskani, tudi odmevi po predstavah so pozitivni.«
LAJHOVA: »Zadnji čas je Drama SNG v Mariboru v krizi in precej kritičnega občinstva je to gledališče zapustilo. Ostali so nekateri tradicionalni abonenti in obiskovalci iz delovnih organizacij, ki jih pridobivajo preko akcij sindikata, tako občinstvo pa ne ustreza ustvarjalcem samim, ki bi želeli imeti zahtevnejše občinstvo. Obstaja sicer želja, da bi položaj izboljšali, vendar se mi zdi ansambel idejno razdrobljen, različnih generacij in nazorov, v njem pa ni skupine, ki bi bila dovolj močna, da bi oblikovala nekaj novega.
V	pretekli sezoni je bilo več besed kot dejanj. Čeprav so si izbrali za uprizoritev tudi kakšno zanimivo besedilo, ustvarjalni pristop ni bil drugačen od drugih, zdi se, da jih predstava ni zares zanimala in dovolj strnila v skupen napor. Boljši režiserji redko zaidejo v to gledališče in tako zaposleni režiserji v Mariboru predstave v glavnem tudi režirajo.
Ker spremljam tudi ponudbo SMG v Ljubljani, lahko rečem, da je to živo nasprotje mariborske Drame. V SMG je čutiti velik interes ustvarjalcev za določeno temo, za katero stojijo prav vsi. Opažam tudi kakovostni razvoj ansambla, saj je prej temeljilo vse na kolektivni ansambelski igri. zdaj pa je vedno bolj v ospredju igralec kot posameznik in njegova interpretacija vloge.
V	Mariboru bi lahko inovativno vlogo v gledališkem snovanju opravilo gledališče Tespisov voz, ki pa deluje le občasno in zaradi tega ne more postati dovolj izzivalna konkurenca Drami SNG. Čeprav mi njihova zadnja uprizoritev Kafka ni všeč, je največja vrednost njihovih naporov v veliki zalogi ustvarjalne energije in angažiranosti.
O vlogi množičnih občil in kritike v gledališkem življenju so sogovorniki menili naslednje:	.
PETROŠA: »Ogorčen sem nad našimi množič-1-nimi mediji, ki bi lahko k ugledu gledališkega
ustvarjanja in osveščanju javnosti prispevali zelo veliko. Iz časopisov, ki so med mladino najbolj brani (kot je Stop), izvemo vse o junakih Dinastije, ničesar pa o najkvalitetnejših gledaliških uprizoritvah in njihovih ustvarjalcih — režiserjih, igralcih.' Kritike o določeni predstavi, ki sem jo sam gledal, dostikrat ne spoznam. Če kritik napiše, da je bil igralec briljanten, mi to nič ne pove. Moral bi razčleniti, zakaj je bil briljanten, in mi tako omogočiti primerjavo in razširitev mojega znanja o predstavi. Kritika bi morala gledalca motivirati in mu razložiti, zakaj ob neki predstavi doživlja tako in ne drugače. Kritik bi moral izkoristiti možnost, da se že z ogledom vaj temeljiteje pripravi na pisanje o določeni predstavi. Nesmiselno je ponavljati, da se mora program gledališč prilagajati občinstvu, saj imamo občinstvo tako, kakršnega smo vzgojili. Televizija tarna nad cenami nadaljevank in filmov, ne posname pa vseh kvalitetnih domačih predstav, in tudi kadar jih predvaja, nič ne naredi za njihov boljši sprejem med občinstvom. O Pticah trnovkah so objavljali vrsto reklam, o izvrstnih uprizoritvah Shakespearovih dram pa nič.«
TOMAŽINOVA: »Kot organizatorka kulturnega življenja v delovni organizaciji se po informacije pogosto obračam k ustrezni službi v SLG, kjer radi pomagajo in pridejo med nas tudi ob vpisu abonmajev. Kritike so včasih pisane preveč za strokovnjake in večkrat negativne kot pa pozitivne. V javnih občilih premalo objavljate o ustvarjalcih in njihovih pogledih na ustvarjanje in posamezno gledališko uprizoritev.«
LAJHOVA: »Kritika je vedno na določen način subjektivna, kljub temu pa je zelo pomembna, saj si marsikdo ustvari sodbo o predstavi prav, na njeni osnovi. Kritiki bi morali več pisati o interpretacijah igralcev.«
PETROŠA: »Sam kot gledalec nikoli ne izhajam iz kritike, ne uporabljam je kot vodilo lastnega doživljanja niti kot primerjalni vzorec. Značilen primer, ki kaže razmere v naši gledališki kritiki, je po mojem odnos naše kritike do Krsta pod Triglavom, ko se o uprizoritvi dolgo ni pisalo nič, potem pa smo lahko brali tudi o tistem, česar ob gledanju nismo mogli zaslediti«.
★ ★ ★
Bralcem želimo pojasniti, da smo v sodelovanju s poklicnimi dramskimi gledališči povabili na pogovor o pretekli sezoni izbrane stalne obiskovalce vseh teh gledališč. Čeprav so se vabilu odzvali le trije gledalci, ki v svojih prispevkih niso niti hoteli niti mogli zajeti raznovrstne in razvejane gledališke ponudbe na Slovenskem, se nam zdijo njihove misli in spoznanja dovolj dragocene za objavo. Z njimi seveda ne bomo celovito in dokončno izčrpali pogledov na dosežke pretekle sezone (kot jih tudi z desetimi udeleženci ne bi),
• nizu prispevkov o njej pa bomo dodali utrinek, ki bo povedal toliko več, kolikor bolj redno in neposredno tudi sicer spremljamo dogajanja na slovenskih odrih. Izjave tokratnih sogovornikov na poseben način zrcalijo učinkovanje gledališč, ki jih stalno obiskujejo, in razmere v kulturnem prostoru nasploh. Kažejo pa tudi interes nekaterih gledalcev, da svojega razmerja do umetniških rezultatov ne izražajo le z aplavdiranjem, ampak želijo tudi s svojimi pogledi, sodbami in predlogi vplivati na ustvarjanje in pisanje o njem. Prav tvorno kritičnost gledalcev bi še veljalo kdaj vključiti v ustvarjanje celovitejšega odmeva na doseženo.
SLAVKO PEZDIR
TRUBARJEV
DINAR
KS Velike Lašče
žiro račun:
50101-645-62158
Izobraževalni center za SLO in DS v Pekrah dobil novo opremo
MARIBOR, 14. julija — V izobraževalnem centru za SLO in družbeno samozaščito v Pekrah so video opremo dopolnili z novim sistemom, ki je trenutno v svetu najbolj uveljavljen. Tako bodo dobili osnovno obliko interne televizije, ki bo omogočala izdelavo lastnih programov, arhiviranje tv programa in ostalih virov video programov za interno uporabo, arhiviranje 16-milimetrskih filmov na video kasete in izdelavo lastnih programov iz naštetih virov. Sodobna učilnica bo omogočala izvajanje polprogramiranega pouka, ki ga bo vodil sodobni računalniški sistem. Z obstoječo učno tehnologijo, interno tv in foto laboratorijem bo učilnica delovala kot enoten sistem, ki bo s tehničnimi možnostmi omogočal izvajanje vseh oblik sodobnega pouka. (M. K.)
Mariborski Tališ ima kljub sanaciji še vedno izgubo
MARIBOR, 14. julija — Gospodarski položaj Talisa se je letos močno poslabšal. Že lani so v tej delovni organizaciji sprejeli sanacijsko-razvojni program, ki ga bodo morali še dopolniti in v celoti uresničiti. V letošnjem prvem trimesečju je znašala izguba 113,4 milijona dinarjev. Med vzroki izgube navajajo preveliko številko režijskih delavcev, slabšo prodajo in slabo izkoriščanje zmogljivosti, vpliv sezonske proizvodnje, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, zamujanje pri remontnih delih med sezono in preselitev obrata iz Gregorčičeve v Ljubljansko ulico. Pripravili so tudi že predlog ukrepov za odpravo izgube, ki predvideva uvajanje novih izdelkov, boljše izkoriščanje zmogljivosti, racionalizacijo pri energiji, izpopolnitev tehnologije in uvedbo štiriizmenskega dela v nekaterih obratih za nadomestilo izpadle proizvodnje. (M. K.)
V ajdovski Tekstini uspešno uresničujejo delovne načrte
AJDOVŠČINA, 14. julija - V Tekstini, ki je med uspešnejšimi ajdovskimi kolektivi, posvečajo letos vso skrb proizvodnji, ki jo nameravajo povečati za tri odstotke. Po prvih ocenah o polletnem gospodarjenju proizvodne cilje dosegajo, prav tako tudi izvozne načrte, saj so izvozili za okrog 1,6 milijona dolarjev blaga, kar je dobra polovica načrtovanega letnega izvoza. Motnje v preskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali so še pravočasno odpravili, tako da večjih zastojev v proizvodnji ni bilo. Po potrebi delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, v tkalnici in predilnici pa delajo že vrsto let v treh izmenah. V petih mesecih letos so dosegli za 32 odstotkov višji dohodek od načrtovanega in za 99 odstotkov presegli načrtovani ostanek dohodka. V Tekstini tudi sicer ustvarjajo dobršen delež akumulacije ajdovskega gospodarstva, lani kar 30 odstotkov. Za osebne dohodke pa so si razdelili šest odstotkov manj, kot so načrtovali, torej tudi manj, kot jim dovoljuje rast dohodka. (I. T.)
Škofjeloška podjetja bodo Alpetouru pomagala pri nakupu avtobusov
ŠKOFJA LOKA, 14. julija - V Škofji Loki so se odločili, da bodo Alpetouru, ki skrbi za avtobusne prevoze v občini, skupaj pomagali kupiti nove avtobuse. Pomanjkanje avtobusov je namreč glavni vzrok za veliko gnečo, predvsem med vožnjo na delo in v šolo, zaradi katere je med potniki največ slabe volje. V Alpetouru zatrjujejo, da sami že nekaj časa nimajo dovolj denarja za nova vozila, zato so njihovi avtobusi v povprečju stari šest let, kar je menda že kritična meja. Kot predvidevajo, bodo do leta 1990 skupaj kupili 13 novih avtobusov. Tri petine potrebnega denarja zanje bodo zbrala škofjeloška podjetja, dve petini pa bo zagotovil Alpetour. Z novimi avtobusi bodo povečali število vozil na najbolj prometnih progah ter vpeljali direktno linijo iz Žirov, Gorenje vasi in Železnikov in dodatne proge za lokalni promet. (L. S.)
Osemdeset let gasilstva v Letušu
LETUŠ, 14. julija — S slavnostno sejo in gasilsko parado so včeraj v tem kraju praznovali 80-letnico delovanja gasilskega društva. O tem visokem jubileju je na slavnostni seji govoril predsednik društva Martin Lenovšek. Nanizal je vrsto zanimivih podatkov, med drugim tudi, da je društvo ob ustanovitvi š‘.elo 25 članov, zdaj pa več kot sto, da je društvo dobilo prvo brizgalno leta 1931
omrežja napeljali cevi z večjim premerom oziroma z večjo zmogljivostjo (do zdaj so na tem delu Vrhnike imeli cevi s premerom .110 milimetrov, nove cevi pa bodo imele premer 160 oziroma 200 milimetrov). Obnova bo stala okoli 80 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali s pomočjo samoprispevka, dela pa bodo opravljali vrhniški komunalci. Letos nameravajo zgraditi v okviru druge faze gradnje vodovoda na Vrhniki še rezervoar, črpališče in povezovalni cevovod v Dragomerju. (D. V.)
Na Izlakah se je zbralo trinajst slikaijev
IZLAKE, 14. julija — Na Izlakah se je na letošnji 23 slikarski kiloniji Izlake—Zagorje, ki je najstarejša tovrstna likovna kolonija v Sloveniji, zbralo 13 slikarjev. Na letošnjem srečanju sodelujejo: Franca de Groen, Henk Mual, Johhana Va-atstra in William van Veen iz Groningena (Nizozemska), Tane Atanasovski iz Kumana, Vladimir Jankovič iz Aleksinca, Ljubljančani Miloš Lavrenčič, Tone Seifert in Marjan Skumavc, Rudi Uran iz Maribora. Zlato Rudolf iz Litije, Janez Knez iz Trbovelj in Zagorjan Samo Šiles. Sedem udeležencev se kolonije udeležuje prvič, pet jih dela v koloniji drugič, starosta letošnjega srečanja pa je Janez Knez, ki sodeluje na tem srečanju likovnikov četrtič. (M. P.)
Nagelj za zasebnika, za logaško občino pa bodeča neža
LOGATEC, 14. julija - Turistični nagelj si je tokrat prislužil logaški zasebnik Franjo Levačič. Skupaj s krajevno skupnostjo Naklo in Zavodom za spomeniško varstvo Ljubljana je Franjo Levačič uredil spominski park v Dolnjem Logatcu, kjer
in prvi avtomobil 1966. leta. Na slavnostni seji so podelili tudi odlikovanja in priznanja. Republiško odlikovanje III. stopnje sta prejela Martin Lenovšek in Janez Brinovec, Janko Jager republiško priznanje plamenice II. stopnje in Jože Travner republiško priznanje plamenice I. stopnje. Za 40-letno delo pri gasilskem društvu je posebno priznanje prejel Franc Levar, podelili pa so še 46 društvenih priznanj. Na sliki: Jože Travner (na desni) prejema republiško priznanje plamenice I. stopnje. (Foto: T. T.)
Vrhniška voda kmalu po širših ceveh
VRHNIKA, 14. julija - Čez nekaj več kot deset dni bodo na Vrhniki začeli obnavljati vodovod na Robovi ulici (stara Vrhnika); to pomeni, da bodo prebivalci tega dela Vrhnike brez vode po nekaj ur na dan, vse do konca tega leta. Kot so nam povedali na vrhniškem zavodu za načrtovanje, bodo na poldrugem kilometru vodovodnega
so pred več kot stotimi leti v spomin na zgraditev vodovoda postavili kip. Bodečo nežo pa so dobili predstavniki logaške občinske skupščine, predvsem zato, ker ni z ustreznimi odloki poskrbela za zavarovanje kulturne in naravne dediščine. V logaški občini so zaščitili le lipov drevored in sprejeli družbeni dogovor o varstvu spomenikov iz NOB. (J. M., foto: J. Z.)
Z razstave barvnih diapozitivov tri nagrade fotografom v Maribor
NOVA GORICA, 14. julija — Foto kinoklub Nova Gorica je bil organizator letošnje 12. republiške razstave barvnih diapozitivov. Na njej je sodelovalo 54 avtorjev iz 14 slovenskih fotografskih organizacij. Žirija je najuspešnejšim avtorjem podelila šest nagrad, najuspešnejši pa so bili člani Foto kluba Maribor. Prvo nagrado za posamezni diapozitiv je prejel Bogo Čerin, za kolekcijo diapozitivov pa Borut Nušdorfer. Drugi nagradi sta prejela Branimir Ritonja (za posamezni diapozitiv) in Adi Fink (za kolekcijo), tretji nagradi pa sta bili podeljeni Francu Črvu (posamezni diapozitiv) in Rajku Gorjanu za kolekcijo. Hkrati pa so prizadevni novogoriški fotografi pripravili tudi razstavo »Dia Primorska 86«. Na tej prireditvi pa sta bila najuspešnejša avtorja Branko Uršič in Slavoj Tul. (G. R.)
Boljša preskrba ni spodbudila proizvodnje
LJUBLJANA, 14. julija - V ljubljanski regiji je bil obseg industrijske proizvodnje maja letos za šest odstotkov manjši kot aprila. Tako je bila industrijska proizvodnja v tej regiji v prvih petih mesecih letos le slabe tri odstotke večja kot v enakem lanskem obdobju, čeprav je bila maja industrija bolje oskrbljena s surovinami in reprodukcijskimi materiali kot aprila. Slabi so tudi izvozni rezultati ljubljanske regije. Po podatkih Narodne banke se je skupni izvoz ljubljanske regije v prvih petih mesecih letos — glede na isto obdobje lani - povečal za 7,8 odstotka, konvertibilni pa za 1,4 odstotka. Ljubljanska regija je namreč od januarja do vključno maja letos izvozila za 61 milijard dinarjev (osnova za ta izračun je vrednost dolarja 264 dinarjev), od tega na konvertibilni trg za 42 milijarde in pol dinarjev. (L. D.)
Maribor: v okviru poletnih prireditev tudi likovne razstave
MARIBOR, 14. julija — V okviru letošnjih poletnih prireditev bo tudi več likovnih razstav. V torek bo med 18. in 19. uro v prostorih Umetnostne galerije otvoritveni ogled razstave »Kulturni plakat«. Razstavljena dela bodo iz stalne galerijske zbirke, galeriji pa jih je podaril režiser SNG Maribor Voja Soldatovič. Razstava bo odprta do 15. avgusta. V petek, ob 20.30, pa se bo pričela za Židovskem trgu ob razstavišču Sinagoga projekcija barvnih diapozitivov, ki jih je posnel Franc Vogelnik. Predstavil bo 120 pokrajinskih motivov, projekcija pa bo v okviru razstav ob 50-letnici Foto kluba Maribor. (B. Č.)
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,
Pedagoška akademija Ljubljana, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16
Komisija za kadrovske zadeve in Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
1.	asistenta
za predmet Metodika pouka matematike na oddelku za razredni pouk v Ljubljani
profesor matematike - FNT (VTOZD matematika-mehanika), vpis na podiplomski študij in drugi pogoji, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS št. 11/80) m statut akademije
2.	asistenta
za predmet Pedagogika na oddelku za skupne predmete v Ljubljani
diplomirani pedagog, magisterij oz. vpis na podiplomski študij pedagogike in drugi pogoji, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS št. 11/80) in statut akademije.
Dela in naloge združujemo s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Pedagoška akademija Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 v 30 dneh po objavi razpisa.	1 ^6730
DELO-KOMPAS-POLETJE 86 • DELO - KOMPAS - POLETJE 86 -DELO-KOMPAS
Polenški praznik že vrsto let rešuje
pred pozabo stara opravila in običaje
Delove in Kompasove igre so vsaj delno rešile praznik žetve, ki ga je prvič v dolgi zgodovini onemogočil dež — Posebno priznanje za prizadevnost Mimici Šegula — Pripravili so tudi razstavo kruha
ske pa napraviti gibanico. Kako je odmevalo, ko so s klepači nabijali po rezilih! Ženske pa so se skoraj »steple« za testo, sir, smetano, sladkor in kar je za gibanico še potrebnega. Obe igri sta imeli določen čas in veržen-ske tekmovalke so si ta čas še krajšale. Hitele so z gibanico in
POLENŠAK V SLOVENSKIH GORICAH, 14. julija - Srpe so v nedeljo na Polenšaku klepali, niso pa z njimi želi. Muhasti čas, ki bi namesto dežja moral na pšenico sijati s soncem, je njive tako razmočil, da je Polenšak po 22. tekmovanjih žanjic letos ostal brez zmagovalke. Iz Ščavnice in Cirkovc so prišle ženske z dobro sklepa-nimi srpi, a so morale takšne odnesti tudi nazaj, ne da bi jih otopile v tekmovanju z domačinkami. Leta 1965 so se v takrat ustanovljenem turističnem društvu spomnili, da bi tekmovale žanjice in doslej jim vreme tega še ni bilo prekrižalo. A vse je enkrat prvič.
V nedeljo je vse kazalo na popolni polom. Ko bi se prireditev že morala začeti, je še pršelo in polenški trg je bil prazen. Praznik žetve in kruha se je začel že v soboto, a doslej je bil njegov glavni del vedno v nedeljo. V soboto je 40 polenških gospodinj napeklo kakih 20 vrst kruha.
Domači pesnik je za letošnjo razstavo kruha in pogač skoval moto: »Dozorela je pšenica, truden kima klas težak, urno sukaj srp žanjica. snop pa povezuj možak« . Nič od tega se v nedeljo ne bi bilo uresničilo. Delove in Kompasove igre. ki so se začele z enourno zamudo, pa so vsaj malo upravičile praznik žetve.
Da je bil zares praznik kruha, je potrdila razstava, žetev so dodale naše igre.
Ekipa Veržencev je bila že zgodaj na Polenšaku. Nestrpno so pričakovali začetek, saj so prejšnji dan za te igre »že nekaj malega probali«. In ko se je začelo, se je začelo, kot se za čas žetve spodobi. Tekmovalci so morali iz pšenice napraviti snope in jih povezati s povesli, te pa postaviti v »razstavo«, kot so jih nekoč postavljali po stmiščih, dokler se klasje ni dodobra posušilo in so ga z vozovi vozili mlatičem v skedenj. Pšenico je bilo treba nositi preko ovire in na koncu so Verženci z največjim olajšanjem zmagoslavno raztopili prinešeno vino.
Po dolgem čakanju so se tako igre začele, pa še pokazalo se je, da ima mlajša in krepkejša ekipa Veržencev prednost že v tem.
To prednost so obdržali tudi v drugi igri. Čeprav je dež že dovolj razmočil zemljo in ni bilo julijske pripeke, sta ekipi nosili vodo na glavi v lesenih škafih.
Preko ozke brvi seveda ni šlo lahko in najbolj požrtvovalni so doživljali težko ploho. Ko pa je Polenški tekmovalki še spodrsnilo in je škaf prevrnila nase, je bila tudi druga zmaga pri Vr-žencih.
Tretja igra se je vrnila v po-lenškemu prazniku. Za žetev so morali možje sklepati srpe, žen-
SPOLZKO OPRAVILO - Med potjo po razmočeni, ilovnati zemlji, čez brv. je prenekatere-mu ostalo v škafu kaj malo vode.
jo ne. ravno najlepše zvile in obložile, potem pa so jo v preostalem času še popravile, tako da je morala sodniška trojka temeljito pogledati in ugotoviti, da je polenška gibanica le lepše pri-
• Darila za tekmovalce na Polenšaku so prispevali: Emona kmetijski kombinat Ptuj tozd Slovenske gorice—Haloze, Trgovsko podjetje MIP (Mercator, Izbira, Panonija), Labodov tozd Delta Ptuj, poslovalnica'Varteks Ptuj, Kovina Ptuj.
pravljena. Domačinke so tako obranile tradicijo in bodo lahko še naprej ob prazniku žetve in
ŠTAFETA S TOLIGAMI -Verženci so bili v tej odločilni preizkušnji boljši, tudi zaradi svojih tekmovalk.
POLENŠKA DOBROTA — Gibanici, ki so ju naredile tekmovalke, so pozneje tudi spekli in pojedli — menda sta bili izvrstni.
TUDI TO JE (NI) TURIZEM
Prostori, kamor gre še cesar peš...
Je že res: turistična ponudba je sestavljena tudi iz takšnih »banalnosti«, kot so prostori, kamor hodi še cesar peš. Z we-ceji. toaletami ali stranišči po domače so pri nas veliki križi in težave. Spomnimo se: leto za letom se turisti, predvsem tuji, pritožujejo, da je pri nas stranišč premalo, večinoma so zanemarjena. tako da sploh ni moč stopiti vanje, najpogosteje v njih ni toaletnega papirja... in še in še bi lahko naštevali pripombe, ki jih vsako leto v anket^zbere Turistična zveza Jugoslavije.
Se je letos glede teh malenkosti, ki v resnici to še zdaleč niso, kaj spremenilo?
V poldrugem mesecu (od začetka junija do sredine julija) smo obiskali številne kraje ob Jadranu in na otokih. Bili smo presenečeni. Javnih stranišč je resda še povsod premalo, toda v hotelih, v družbenih in zasebnih gostiščih, gostilnah, slaščičarnah in drugih lokalih vzdolž Jadrana so se končno potrudili, da bi svojim gostom ponudili primerne toaletne prostore. In še ena spodbudna ugotovitev. Če je še do lani držalo, da so stranišča bolj zanemarjena, bolj ko gremo proti jugu Jadrana, potem to ne velja več.
Številne kraje smo resda obiskali še v času. ko niso gostili ravno pretirano turistov. Zato lahko le upamo, da bodo stranišča čista tudi sredi glavne sezone. Zadnjo (in resnično objektivno) sodbo bodo seveda lahko dali le turisti. In močno si želimo, da mnenja turistov, katera bo Turistična zveza Jugoslavije po končani sezoni zbrala v anketi, za Jugoslavijo, ki želi biti turistična dežela, ne bodo tako sramotna, kot so bila zadnja leta. ..
TINE GUŽEJ
kruha brez priokusa poraza pekle gibanice za obiskovalce.
Tudi s sklepanimi srpi ni bilo lahko. Med tremi v vsaki ekipi je bil po eden precej nazobčeno
Poletje 86
DELO
SE KOMPAS
N-PI JUGOSLAVIJA
sklepan in žanjica si s takšnim ne bi veliko pomogla, saj bi stebla bolj pulil kot rezal. Spet so ocenili, da so bili domačini nekoliko boljši. Izenačen rezultat je obema skupinama vlil borbenosti za zadnjo igro. V njej so se tekmovalci morali zvoziti eden po eden preko ovire v leseni samokolnici. Tu so bili Verženci precej hitrejši in tako dokončno zmagali na prazniku žetve brez žetve. So pa za mlačev dobili vsak majhne »čepe« (cepce) od polenških tekmovalcev, sami pa so jim prinesli leščečke, figurico dobrotnika, ki menda varuje njihove narcise.
Polenški praznik že dolgo vrsto let rešuje pred pozabo stara opravila in običaje. Kakor je dobro zasnovan, in je doslej veliko storil, pa kaže, da mu pojenjuje sape. Osemdesetčlansko turistično društvo vodi Mimica Šegula, ki pa na svoja ramena sprejema prevelika bremena. Predstavnica Turistične zveze Slovenije Danica Zorko ji je v nedeljo za vsa njena prizadevanja podarila posebno priznanje. To bo Mimico še dodatno spodbudilo k delu, a poprijeti bodo morali tudi drugi člani društva. 65-letna predsednica je v nedeljo še korajžno tekmovala s škafom na glavi in valjarjem za testo. V soboto sta z Jožetom Kukovcem zmagala v tekmi z lesenimi toligami (samokolnicami), vrsto dni pred tem pa je pripravljala vse za praznik. Polenški praznik je praznik vseh, pa bi moral biti tudi skrb večih ljudi. Takšen ima še dolgo prihodnost. Kmetijske organizacije pa bi za tega in podobne kmečke praznike na svojem območju lahko pokazale tudi vsaj kaj zanimanja, če že podpore ne zmorejo. FRANC MILOŠIČ
'.KLEPAČI SO ZAPELI — Dobrih pet minut je po Polenšaku odmevalo nabijanje kladiv. Tako domačini kot gostje so bili pri tem opravilu hudo spretni, vendar je bilo treba imeti nekaj sreče pri izbiri kladiv in srpov, ki so bili že precej v letih. Da ne bi bila naloga prelahka, je moral en tekmovalec srp držati, drugi pa ga je klepal. (Vse fotografije: Bogo Čerin)
Vsaj ta teden se v Laškem ne more prav nihče dolgočasiti
Laščani so že dvaindvajsetič pripravili prireditev »Pivo — cvetje« -Vrstijo se kulturni, zabavni, športni in drugi zanimivi dogodki
LAŠKO, 14. juUja — Minuli konec tedna se je v Laškem začela prireditev »Pivo — cvetje«. Prizadevni Laščani jo prirejajo že dvaindvajsetič in ji torej upravičeno pravijo tradicionalna. Do nedelje, ko bodo prireditev sklenili, se bo v Laškem zvrstilo veliko kulturnih, zabavnih, športnih in drugih dogodkov.
Začelo se je nadvse veselo, kajti poslušalstvo je v soboto dodobra ogrel že ansambel Ran-dez-vous, med drugim prepevajoč o njej, »ki sedmo Laško pivo pije«. Sicer pa so v kraju odprli
tudi že prvi dve razstavi — laških akvarelov Franeka Markoška in zgodovinski pregled »Laško skozi stoletja«. Razstav bo v Laškem te dni še več — v sredo bodo odprli razstavo ptičarji, lovci, gobaiji in invalidi, v petek pa še člani hortikulturnega društva, ki pripravljajo v osnovni šoli Primož Trubar razstavo cvetja.
Iz stare kmečke kuhinje si bo v soboto moč postreči na Valvasorjevem trgu, da pa je zdajle žetve in mlačve čas, bodo spomnili člani marljivega kulturnega društva 'Anton Tanc’, ki bodo v torek zvečer pred zdraviliščem in na Aškerčevem trgu pokazali, kako so mlatiški likof pripravljali prebivalci iz okolice Laškega
»Odkrila sva Pag le za naju«
Zakonca Weldishofer iz Zahodne Nemčije že deset let prihajata na Pag — Najbolj ju privlači, ker ta otok turistično še ni preveč okužen
lavca, je strašanska škoda, da vse te
PAG, julija — »Ta čudoviti otok sva po naključju odkrila pred desetimi leti, ko sva že tretje leto letovala v Rabcu,« sta povedala zakonca Michael in Paula Weldishofer iz Altenmiinstra v Zahodni Nemčiji. »Odkrila sva ga in se zaljubila vanj. Letos je že deseto leto, kar stanujeva v zasebni sobi v Novalji, čez dan pa je ves Pag najin.«
Ta naš otok, ki se ga turizem šele sramežljivo dotika, je prav gotovo raj za romantične duše, za samotarje, ki ne marajo preobljudenih plaž. ki jim pljuskanje morja in zategli klici galebov prijetno nadomestijo brnenje gliserjev, vreščanje, gnečo na plažah in ob večerih disco glasbo.
»Vse leto v našem betonskem mestu sanjariva o tej spokojni tišini in skoraj nedotaknjeni divjini, kjer vsako leto preživiva mesec dni. Vedno odkrijeva kak nov zalivček, skrit očem in z avtom dostopen le po razritih kolovozih,« prav zasanjano pripoveduje Paula, »in prav strah me je, kdaj se bodo krampi oziroma kampi zajedli tudi v to čudovito obalo.«
Michael je zaposlen v pivovarni, Paula je po rojstvu obeh sinov ostala doma, a ne križem rok, šiva za izdelovalca konfekcije. Sinova sta stara okoli dvajset let, samostojna zlasti med počitnicami, ki jih po svoje preživita in to dovolita tudi staršem.
»Temeljito izkoristiva vsakoletno
prostost. Pag poznava že skoraj tako dobro kot domačini. Če gledava nanj z očmi vašega turističnega de-
ZALJUBUENA V PAG -Paula in Michael Weldishofer iz Altenmiinstra (Foto: M. U.)
naravne danosti, ki prav spodbujajo k novim kampom, niso bolje izkoriščene, z najinimi pa gledava skoraj nostalgično na ta naravni raj, ki mu bo, kot sva slišala, kmalu odzvonilo.«
Če bodo krampi kopali tako počasi, kot so doslej, bosta v svojo neokrnjeno divjino lahko še nekaj let prihajala.
»Ljudje so prijazni, zmeraj skušajo ustreči, svetovati, pomagati. Tudi življenje je tu poceni. Za sobo, lepo opremljeno, tudi tuš imava, plačava 22 mark na dan. Najini gostitelji, ki so po desetih letih že skoraj prijatelji, pogosto zvečer zavrtijo roštilj in spečejo sveže ribe. Povabilo je zastonj, še tega ne marajo, da bi se jim kako drugače oddolžila.«
»Novalja je čudovita, vsa v zelenju, tudi kampi so lepo urejeni, če ne bi bila taka privrženca samote, nama tam prav gotovo ne bi nič manjkalo. Mož se rad potaplja in mi tu in tam prinese kakega raka »na vpogled«, ki ga potem vrneva v moije, jaz pa s knjigo v roki lenarim. Spomini z dopusta na Jadranu naju vsako leto grejejo do naslednjega. Kdove, če bo čez nekaj let še kje na Jadranu kak kotiček, za katerega si boš domišljal, da je tvoj.«
MARINA UČAKAR
V Motvarjevcih so njive zelo ozke
Velika razdrobljenost posesti je posledica starega madžarskega dednega prava — Zanimive ugotovitve udeležencev petnajstega socialno-geografskega tabora — Primerjava z vasjo Kobilje
PROSENJAKOVCI, julija — Ena tretjina več kot 60 let starih prebivalcev Motvarjevcev (vas na Goričkem, madžarsko Szentlas-zlo) ne zna govoriti slovensko. Madžarski jezik uporabljajo pri vsakdanjih pogovorih v krajevnem uradu, trgovini, cerkvi. Le devet odstotkov prebivalcev te vasi uporablja madžarski jezik na delovnem mestu. Mladi obvladajo oba jezika, vendar se med seboj večinoma pogovarjajo v madžarščini. V vasi se kar 41 odstotkov prebivalcev preživlja s kmetijstvom.
To so le nekatere ugotovitve, do katerih so se dokopali mladi geografi, ki so letos sodelovali na socialno-geografskem taboru v Prekmurju. Letošnjega tabora, petnajstega po vrsti, se je udeležilo 20 dijakov iz Ptuja. Celja, Maribora, Ljubljane, Sežane, Lendave in Murske Sobote. Z njimi sta bila tudi Peter Repo-lusk. vodja tabora, in Drago Kladnik, mentor, oba iz Inštituta za geografijo ljubljanske univerze.
»Glavni namen letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora je bil proučiti nacionalno problematiko vasi Motvarjevci. ki leži na dvojezičnem območju. Na koncu bomo naredili tudi primerjavo z vasjo Kobilje, kjer smo raziskovali lani. Obe vasi ležita ob meji, le da v Kobilju živijo izključno slovenski prebivalci. Motvarjevci pa so skoraj madžarska vas.« je rekel Peter Repolusk.
Motvarjevci so bili svojčas največje naselje v okolici. Leta 1948 je tam živelo 342 prebivalcev, 1950. leta 356. Do leta 1971 seje število prebivalcev zmanjšalo na 320, ob zadnjem popisu jih je bilo še 274. kezultati letošnje ankete pa kažejo, da se je število prebivalcev od leta 1981 do danes zmanjšalo še za deset do petnajst odstotkov.
• Zelo razdrobljena kmečka posest v tem delu Prekmurja je posledica madžarskega dednega prava, ki določa, da se posest razdeli med vse otroke in to po širini.
Gyongyi Kranjec obiskuje tretji letnik srednje šole kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi. Sodelovala je v skupini, ki je proučevala problematiko kmetijstva v vasi. »Ugotovili smo, da je v Motvarjevcih kar 30 od skupno 60 gospodinj-
stev kmečkih, kar je naj večji delež čistih kmetov v tej okolici. Presenečeni smo bili tudi nad močno razdrobljenostjo posesti. Od vseh gospodinjstev v vasi je kar deset takih, ki imajo svoje parcele kar na 30 in več koncih, to pa pomeni, da je zemljo izredno težko obdelovati s traktorji. Tudi po 2,5 in 3 metre široke parcele smo videli,« je rekla Gyongyi.
Posledica močne razdrobljenosti se kaže tudi v velikosti kmečke posesti. Tako ima v vasi le 11 kmetov več kot pet hektarov obdelovalne zemlje, devet kmetov je ima od enega do pet hektarov, vsi drugi pa je imajo manj. Čeprav je zdaj skoraj polovica prebivalcev, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, so iz ankete ugotovili, da se bo v bodoče večina prebivalcev s kmetijstvom ukvarjala le popoldne, torej se bodo čisti kmetje preusmerili v polkmete. Tako razmišljanje je zlasti prisotno med mladimi. Kot drugod kmetje tudi v Motvarjevcih za delo na polju uporabljajo v glavnem traktorje. Vprežne živine skoraj ni videti. Od priključkov imajo največ kosilnic, več priključkov pa ima strojna skupnost, v katero je
včlanjenih približno četrtina kmetov. Kmetje so zgradili tudi 13 silosov. Kot kaže, se kmetje v zadnjih letih preusmerjajo v rastlinsko proizvodnjo, saj so mladi geografi ugotovili, da število glav živine upada. Leta 1976 je bilo v vasi še 175 glav živine, zdaj pa jo imajo še 99 glav.
• V devetih skupinah so mladi geografi proučevali demografske razmere v Motvarjevcih, dnevno migracijo delovne sile, organizacijo dela na kmetijah in posebej vlogo kmečkih žena. Ugotavljali so tudi izrabo tal, posestne razmere, ekonomiko kmetovanja, perspektive kmetovanja. Popisovali so stavbni sklad, opremljenost gospodinjstev, narodnostno problematiko in informiranost med krajani. Letos so prvič uvedli tudi računalniško obdelavo podatkov. Za Motvarjev-ce so s pomočjo računalnika napravili okoli 80 različnih grafikonov, prav toliko pa tudi za vas Kobilje, ki so jo raziskovali lani.
V zvezi z informiranjem prebivalcev v vasi so ugotovili, da imajo krajani precej težav s spremljanjem radijskega in televizijskega programa, ker nekate-
Slcrtenifa
<-—^ Tartan sum ||b4H
Poletje 86
DELO
K3 KOMPAS
[V® JUGOSLAVIJA
TaristMaa zveza Slovenije
rih programov ne morejo sprejemati. Na več slovenskih revij je v vasi naročenih 22 gospodinjstev, na več madžarskih 16 gospodinjstev, 28 pa jih je naročenih na en madžarski časopis. Kar 23 gospodinjstev ni naročenih na noben slovenski in 18 na noben madžarski časopis. Izmed radijskih programov je najbolj poslušan radio Murska Sobota v madžarščini, 44 odstotkov jih posluša radio Murska Sobota v slovenščini, ena tretjina radio Lendava v madžarščini itd.
Okoli 300 mladih iz vse Slovenije in iz zamejstva je v petnajstih letih, kolikor že potekajo mladinski socialno-geografski tabori v Prekmurju, spoznalo to prelepo, a za marsikaterega Slovenca malce odmaknjeno pokrajino. Poleg veliko praktičnih znanj, ki so si jih mladi pridobili, imajo ti tabori v Prekmurju še posebno vzgojno-izobraževalno vrednost, saj udeleženci na najbolj pristen način spoznajo, kako lahko dva naroda živita skupaj v sožitju. FRANCI DOVČ
nekoč. Od napovedanih koncertov omenimo nastop pihalnega orkestra milice iz Ljubljane v sredo zvečer, nastop zabavnega ansambla RZZ v petek ob 20. uri, seveda pa se posebej spomnimo, da se bo »Pivo-cvetje« povzpelo proti vrhu razpoloženja v soboto z Delovimi in Kompasovimi igrami ob 15. uri na Aškerčevem trgu. Laščanom bodo nasprotniki tekmovalci iz Čateža. Ob 21. uri se bo z gradu Tabor oglasila kanonada, užgal se bo ognjemet, nakar se bo začela zabava s »Čudežnimi polji« in Edvinom Flisarjem — tja do ranega jutra. Potem bomo šli za nekaj ur spat, da bi se spočili do velike parade, ki bo po ulicah Laškega krenila ob 16. uri. Za zaključek bo na osrednjem prireditvenem prostoru še koncert pihalnih orkestrov iz Celovca, Radeč, Zidanega mosta in Laškega.
I. B.
Vsak dan
turistični
telefon
Zakaj bi le novinarji dan za dnem modrovali o svetlih in temnih straneh našega turizma? Pisali o tem, kako nas znajo ponekod sprejeti z nasmehom, drugod pa z mrkim pogledom in očitkom, češ kdo vas je sploh klical k nam; o tem, kako se marsikje zavedajo, da mora biti pijača mrzla, medtem ko nekateri še tople juhe ne znajo postreči; o tem, kako se večina že zaveda, da je turizem sestavljen iz tisoč le navidez nepomembnih podrobnosti, drugi pa se še turistične abecede nočejo naučiti. ..
Skratka, želimo, da nam sporočate svoje tako dobre kot slabe izkušnje s počitnic, izleta, iz hotela, gostilne, turistične agencije, pošte, banke...
Zato vas vabimo, da vsak dan od ponedeljka do petka, med 9. in 10. uro, zavrtite našo telefonsko številko (061) 318-255 in nam kratko in jedrnato sporočite vaše vtise, naši novinarji pa jih bodo prelili na papir.
Bo reka Pivka kmalu spet polna rakov?
PIVKA — Pivška kotlina je bila od nekdaj znana po plemenitih rakih jelševcih. Polne so jih bile struge Pivke, Nanoščice, Korotanjščice, pa tudi vsi njihovi pritoki. Pred približno osmimi leti so začeli izumirati; postojnski ribiči pravijo, da jih je pobrala račja kuga.
Že vrsto let pred drugo svetovno vojno je imel vode Pivke in Nanoščice v zakupu zasebni ribič Jože Klemenc iz Grobišč pri Postojni. Bil je znan rakolo-vec. K njemu so po rake hodili Italijani, izvažal pa jih je celo na Dunaj. Leta 1956 je dobila vode na Pivškem v upravljanje ribiška družina Postojna. »Družina je organizirala lov in postojnski raki so postali znani zunaj naših meja. Rake smo namreč dvakrat na teden pošiljali delovni organizaciji Ribarstvo-export v Ljubljano, ta pa jih je izvažala v Belgijo, Francijo in Italijo. Zanimivo je, da se hotelirji na Postojnskem niso zanimali za rake, naročali so jih le za posebne priložnosti. Zanje je bilo večje zanimanje dveh gostincev na Goriškem, na dan pa smo jih poslali okoli 70 kilogramov še v blejski hotel Toplice. Tako je naša ribiška družina na leto ulovila po 2500 kilogramov rakov,« je povedal dolgoletni predsednik ribiške družine Postojna Anton Stegel.
Po poginu rakov pred osmimi leti pa se je lani postojnskim ribičem znova prižgal žarek upanja. »Ko smo opazili, da je Na-noščica postala bolj čista, smo v njen zgornji del naselili nekaj rakov. Razveselili smo se, da se raki niso samo »prijeli«, marveč so se tudi razmnožili. Ali bodo raki ponovno zaživeli v Pivki, je odvisno od skupnih prizadevanj za varstvo čistega okolja. Čistilna naprava za odpadne vode v Stari vasi pri Postojni je sicer začela obratovati, vendar pa je do dneva, ko bo dno Pivke ponovno čisto, še daleč,« je nadaljeval Anton Stegel.
Glede ponovnega oživljanja voda z raki v Pivški kotlini je manj optimistično razpoložen Stanko Hafner, ki je bil v postojnski ribiški družini tudi tajnik in gospodar. »Rake sem lovil 25 let, bil sem tudi med prvimi, ki sem opazil začetek njihovega pogina. Vzrok za to nekateri pripisujejo onesnaženim vodam, vendar pa so raki izginili tudi v Rakovem Škocjanu, kjer je voda še čista. Verjetno je rake uničila račja kuga,« je povedal Stanko Hafner.
MARJANA TRILER
DELO - KOMPAS - POLETJE 86 - 6. KOLO
VSE POLETJE BOGATE NAGRADE BRALCEM
Tudi letos nismo pozabili na nagradno igro za bralce v sklopu akcije Delo - Kompas - poletje 86. Danes objavljamo prvi del kupona 6. kola, do petka pa bomo še tri. V petek nalepite sestavljenko na dopisnico ali vložite v kuverto in ne pozabite napovedati katera ekipa bo zmagala v 6. kolu naših iger (pomerila se bosta Laško in Čatež). V petek vam bomo zastavili tudi nagradno vprašanje v zvezi z Laškim. Odgovoru in napovedi zmagovalca dodajte še svoje ime, priimek in naslov ter vse skupaj takoj pošljite na naslov: DELO - KOMPAS - POLETJE 86, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, Titova 35.
Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki bodo v našem uredništvu do ponedeljka, 21. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, 23. julija. Čakajo vas naslednje nagrade:
1.	deset polnih penzionov za eno osebo v Kompasovem klubu v Novalji — darilo Kompasa;
2.	sedem polnih penzionov za eno osebo v Supetru na Braču (zasebne sobe) — darilo Kompasa;
3.	vikend v Kompasovem motelu Medno (tridnevni polni penzion) za eno osebo — darilo Kompasa;
4.	bon, vreden 20.000 dinarjev, za gostinske storitve v ljubljanskem gostišču Rotovž
—	darilo Kompasa;
5.	enodnevni izlet v Padovo
-	Benetke (septembra ali oktobra) za eno osebo — darilo Kompasa;
6.	mali gospodinjski aparat — darilo Gorenja;
7.	enoletna naročnina na revijo Lipov Ust — darilo Turistične zveze Slovenije.
Nagrajenci 5. kola:
Kot določa pravilnik naše nagradne akcije Delo-Kompas-polet-je 86, je komisija, v kateri so bili direktor tozda Delo Emil Šuštar, predstavnik Kompasa Črt Vadnov in predstavnik Delove delovne skupnosti STIK Mitja Volčič, pregledala vse prispele kupone. Do ponedeljka, 14. julija, do 12. ure, je v naše uredništvo prišlo 363 kuponov z odgovori na naše nagradno vprašanje in napovedmi zmagovalcev. Prav vsi bralci so pravilno odgovorili, da so lipo, ki še danes stoji sredi trga na Polenšaku, zasadili leta 1830, zalo pa so bili tisti, ki so napovedali zmago ekipe Veržeja, v manjšini. Ob tem je treba še zapisati, da tudi ni bilo malo tistih, ki so pozabili napovedati zmagovalno ekipo, in njihovih kuponov nismo mogli upoštevati.	-
Žreb je namenil nagrade 5. kola:
1.	deset polnih penzionov za eno ošebo v Kompasovem klubu v Novalji (darilo Kompasa) dobi: Vane Murn, Mirana Jarca 37, 68000 Novo mesto;
2.	sedem polnih penzionov v Supetru na Braču za eno osebo, v zasebnih sobah (darilo Kompasa) dobi: Janez Svetina, Reči-ška 25, 64260 Bled;
3.	dvodnevni izlet v Budimpešto za eno osebo septembra ali oktobra (darilo Kompasa) dobi: Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, 64240 Radovljica;
4.	vikend na Bledu (tridnevni polni penzion) v hotelu Kompas (darilo Kompasa) dobi: Marko Antonin, Medvedova 42, 61240 Kamnik;
5.	enodnevni izlet v Padovo - Benetke (septembra ali oktobra) za eno osebo (darilo Kompasa) dobi: Matevž Kolar, Dovje 90a, 64281 Mojstrana;
6.	mali gospodinjski aparat (darilo Gorenja) dobi: Janja Šuligoj, Tolminskih puntarjev 2, 65000 Nova Gorica;
7.	enoletno naročnino na revijo Lipov list (darilo Turistične zveze Slovenije) dobi: Nada Dominko, Štefana Kuzmiča 30, 69000 Murska Sobota.
Posebno obvestilo Igralcem: nagrade so neprenosljive in nevnovčljive. Dobitniki Kompasovih nagrad se morajo v enem tednu po žrebanju javiti najbližji poslovalnici Kompasa ali na naslov: Kompas Jugoslavija, tozd Turizem, sektor za iniciativo, 61000 Ljubljana, Titova 12, oddelek za buking, telefon (061) 331-355 ali (061) 222-345. Informacije za druge nagrade: 61000 Ljubljana, ČGP Delo, Titova 35, za nagradno igro Deio-Kompas, telefon: 315-366, sekretariat tozda Delo.
Darifo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo-Kompas-poletje 86 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so: Jana, Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin. Moj mikro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali dobitnika lepe nagrade. Drugo nagrado bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi.
Med starimi naročniki je žreb dvodnevni izlet v San Marino (septembra ali oktobra) za eno osebo (darilo Kompasa ) namenil: Jožetu Koračinu, Tomšičeva 3, 69000 Murska Sobota.
Med novimi naročniki je žreb tradicionalno Kompasovo srečanje ob 29. novembru za eno osebo (darilo Kompasa) namenil Berti Honigmann, Ozka ulica 1, 63000 Celje.
Nagradi tega tedna sta:
stari naročnik: dvodnevni izlet za eno osebo na Dunaj (darilo Kompasa);
novi naročnik: tradicionalno Kompasovo srečanje ob 29. novembru za eno osebo (darilo Kompasa).
I Poletje 86 \
NAROČILNICA
Ime in priimek...........................................
Ulica, zaselek, hišna št.................................
Poštna št.......... pošta................................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če po štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
ČGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana
(»DELO - poletje 86«)
Želja mladih: ko bom velik, bom pilot
Dvaindvajset sedemnajstletnikov je v Mostarju uspešno končalo dva letnika splošne srednje vojaške šole Maršal Tito — Večina tako spretno leti, kot da bi bili stari mački
MURSKA SOBOTA, julija — Postati pilot, je želja marsikaterega kratkohlačnika. Pri večini to ostane le želja iz otroštva, najbolj vztrajni zaljubljenci višav pa tudi pozneje, ko prerasejo otroške sanjarije, iščejo pot do tega poklica.
Dvaindvajset sedemnajstletnikov, ki so tri tedne gostovali na športnem letališču soboškega aerokluba v Rakičanu in v domu učencev v Murski Soboti, se je že začelo približevati uresničitvi te velike želje. Letos so namreč v Mostarju uspešno končali prva dva letnika splošne srednje vojaške šole Maršal Tito, ki pripravlja mlade za poznejši študij na vojaški letalski akademij, torej
za poklic vojaškega pilota.
Tritedenska šola jadralnega letenja, ki jo je ta skupina opravila v Rakičanu, njihovi tovariši pa še v šestih aeroklubih v vsaki jugoslovanski republiki in v Vojvodini, je bila njihovo prvo srečanje s pravim letenjem. Bili so navdušeni. To je potrdil tudi njihov vodja, učitelj letalske navigacije na mostarski šoli kapetan Asim Ožegovič: »Vsi fantje so
NOVOPEČENI LETALCI — Milena Cestnik čestita svojim učencem po uspešno opravljenih izpiti!h (Foto: J. P.)
letenje vzeli zares in vse drugo jim je postranska stvar. Vsi se zelo trudijo in težko bi v skupini našli katerega, ki bo sedaj, na koncu tečaja, letel slabo. Seveda je to tudi zasluga učiteljev in soboškega aerokluba.«
Da dobro letijo, je bilo zadnji dan tečaja, ko so mladeniči opravljali zaključne izpitne polete v aerozapregi, tudi videti. Čeprav je v jadralnem letalu na drugem sedežu še vedno sedel eden od treh učiteljev jadralnega letenja, saj komanda vojnega letalstva na teh tečajih tudi ob koncu ne dovoli samostojnih poletov učencev, so praktično vseeno leteli sami, saj se učitelj ni več dotaknil komand letala. Pa vendar je bilo njihovo letenje od vzleta v zapregi za motornim letalom, sledenja in vzpenjanja, pa do odpenjanja vlečne vrvi, šolskega kroga nad letališčem in pristajanja mirno in pravilno, kot da je vsakič v letalu že izkušen jadralec.
»Veliki večini fantov iz moje skupine bi mirne duše dovolila samostojen polet,« je o njihovem znanju ob koncu tečaja dejala Milena Cestnik, učiteljica jadralnega letenja s Ptuja, ki je
poleg domačih dveh učiteljev Miha Adama in Emila Miloševiča preživela v dvajsetih dneh tečaja nešteto napornih ur na drugem, učiteljskem sedežu Blani-ka. »Dobro so se naučili, kar je tudi zasluga internatskega načina šolanja. Teh dvajset dni je bilo zanje pač rezervirano za tečaj, za letenje, in nihče jih ni obremenjeval z ničimer drugim. Razlika z začetniki v klubih, ki morajo med šolanjem hoditi še v šolo, v službo in opravljati še nešteto vsakdanjih stvari, je očitna.«
Tako so »mostarci«, kot jim pravijo tukaj, preskočili prvo stopničko na poti do sanjskega poklica vojaškega pilota. Le nekateri izmed teh, ki so se sedaj naučili leteti z jadralnim letalom, bodo to tudi dosegli. Nekaj jih bo pustilo vojaško šolanje in bodo šli študirat na civilne višje in visoke šole, nekaj jih kljub ostri selekciji, ki jo opravljajo že pri vpisu v srednjo šolo, zdravstveno ne bo sposobnih za letenje z vojaškimi letali in se bode naprej izšolali za letališke pokli ce na zemlji, nekaj pa jih bo le» ki bodo, ko bodo veliki, postan piloti.
JOŽE POJBIČ
NASVET IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA
Sladkorna bolezen
Motnjo v presnovi krvnega sladkorja kot posledico nezadostnega izločanja hormona insulina imenujemo sladkorno bolezen. Poglavitna bolezenska znamenja te bolezni so: žeja, izločanje večje količine urina, utrujenost, slabo celjenje ran, nagnjenje h gnojenju in srbeli kože ter hujšanje kljub dobremu apetitu. Sladkorne bolnike skušamo odkriti že prej, ko teh težav še nimajo, in sicer s pregledom urina, krvi in dodatno z obremenilnim testom s sladkorjem.
Sladkorna bolezen je tudi v lažji obliki dejavnik tveganja za aterosklerozo in druge komplikacije, ki so skoraj vse povezane s prizadetostjo ožilja. Bolezen je dedna. Sodimo, da nosi v sebi dedno zasnovo te bolezni 25 odst. ljudi, pojavi se pri 5 do 8 odst., predvsem zaradi zunanjih vzrokov. Škodljivo vpliva hrana s preveč sladkorja in maščob, potem debelost in nezdravo življenje s premalo gibanja in nenehno duševno obremenjenostjo. Sladkorno bolezen pa lahko sprožijo tudi druge bolezni, poškodbe in pri ženskah hormonalne spremembe v nosečnosti in meni.
Pri zdravljenju sladkorne bolezni je zelo pomembna pravilna dieta, podobna pravilni in zdravi prehrani za vsakega človeka, treba pa se je izogibati sladkarijam in močnatim jedem. Sladkorna bolezen se redko pojavi osamljeno. Večkrat jo spremljajo tudi drugi dejavniki tveganja, kot so čezmerna telesna teža. zvišan krvni pritisk, zvišane maščobe in sečna kislina v krvi.
Svetujemo vam:
—	zdravo, količinsko in vsebinsko uravnoteženo prehrano, ki naj bo razdeljena v več manjših obrokov dnevno;
—	vse življenje skrbite za normalno telesno težo;
—	redno, odmerjeno športno rekreacijo;
—	kontrolo krvnega sladkorja pri preventivnih zdravstvenih pregledih;
—	zdrav način življenja, ki pomeni predvsem pravilno razmerje med delom, počitkom in prostim časom;
—	pri prvih znamenjih sladkorne bolezni, ki smo jih opisali, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom, dr. JANEZ PEVC
Zdravstveni dom Ljubljana
»Katastrofalna« je doza sladkorja v prehrani sovjetskega državljana
Gore »sahara« v trgovinah, preveč peciva in premalo mesa, mleka, sadja in zelenjave — Zato ni čudno, če so državljani tako lepo okrogli — Med tortami je zelo iskana — »ptičje mleko«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, julija — »Vse kaže, da našo industrijo skrbi le to, da bi porabili čimveč sladkarij v obliki vseh mogočih konfetov, vafljev, peciv, tort in limonad. V kavarnah vam k majhni skodelici kave dajo dve kocki sladkoija, v vlaku pa vam ponudijo h kozarcu čaja kar — štiri!« Takole se je pred dnevi pojavilo »sladko življenje« sovjetskih ljudi na straneh časopisja. Znanstvena sodelavka T. Fjo-dorova je napisala v »Sovjetsko kulturo« jezavo pismo o pretirani rabi sladkorja, uredništvo pa ji je takoj dalo prav.
Skoraj vsako podobno pismo potrdi domačinu, zlasti pa še tujcu. nekakšne čudne občutke in sume. da na področju, ki ga obravnava, nekaj res ni v redu.
Spomnim se svojega prvega srečanja s sovjetskimi izložbami živilskih trgovin. Očem namreč nisem mogel verjeti, da je mogoče naložiti vanje tolikšne količine sladkorja. Marsikje so gore sladkorja — in pogosto tudi kave v zavojčkih, ki so na moč podobni našemu »Frančku« — kar za pregrajo, da ne bi zijala videla vsega v notranjosti trgovine. (Notranjost ni namreč nikjer prav spodbudna za oči.)
»Sahar, sahar, sahar!« — je naslov pisma v »Sovjetski kulturi«. Izvedenka Fjodorova v njem še piše, da porabijo sovjetski izdelovalci pol kile sladkorja na kilogram vafljev. »To je že katastrofalna doza!« svari bralka ter očita živilski industriji, da iz gole udobnosti raje dela sladkarije namesto drugih, zahtevnejših peciv in pijač.
Obvezna nedeljska torta
Kako prav ima Fjodorova, ko opozarja, da namesto priljubljene stare ruske pijače kvasa povsod ponujajo sladkobne limonade! Po pravilu je tako, da so
Hvaležno občinstvo si zasluži lepo petje
Srečanje z beograjskim tenoristom Jovom Reljinom — Hvaležen je svojim učiteljem — O statusu opernih pevcev ni mogoče soditi po tistih redkih, ki so vse dosegli, ampak po večini
MARIBOR, julija — Sedemintridesetletni tenorist Jovo Reljin, solist Opere v Beogradu, že več let redno gostuje v Mariboru. Najprej se je predstavil koncertnemu občinstvu, dvakrat je pel v llavdnovi »Nelsonovi maši« na abonmajskih koncertih v unionski dvorani in v stolnici, jeseni pa je bil solist na koncertu baročnega festivala tudi v stolnici. V tej sezoni je bil redni gost v Operi SNG Maribor, občudovali smo ga kot Belmonta v Mozartovi operi »Ugrabitev iz se raja« in kot Almavivo v Rossinijevem »Seviljskem brivcu«. V Ljubljani je nastopil lani v Cankarjevem domu kot solist v Bachovi kantati.
Jovo Reljin ima izredno lep liričen tenor, poje lahkotno muzikalno. kultivirano, tehnično dovršeno. Leta 1980 je še kot študent dobil solističen angažma v beograjski Operi. V teh nekaj letih je že naredil zavidanja vredno kariero, lahko rečemo, da je najbolj zaposleni jugoslovanski tenorist. Ima redne obveznosti v matični hiši. gostuje v vseh jugoslovanskih operah (z izjemo Ljubljane in Sarajeva). Kot koncertni pevec je sodeloval z ljubljansko, beograjsko in zagrebško filharmonijo in z mariborskim orkestrom, nastopal je na festivalih v Dubrovniku in Ohridu. Kot operni in koncertni pevec je gostoval tudi v Belgiji. Franciji. Avstriji in Bolgariji.
Največ ga iščejo kot oratorij-skega pevca v delih Bacha. Handla in Haydna in kot interpreta Mozartovih opernih junakov. Zdi se, kot da je »specialist« za Mozarta, pel je vse njegove vloge razen Idomenea. Po premieri »Ugrabitve iz seraja« v Mariboru je pripravljal v Zagrebu premiero »Don Giovannija« (hkrati v Beogradu Donizettijevo opero »Hči polka«), obe z dirigentom Urošem Lajovicem (»udi »specialistom« za Mozarta). ki ga izredno ceni. Don Ot-tavia je že prej pel v Beogradu, toda režijska in glasbena zasnova je bila povsem drugačna, tudi srbski prevod je čisto drugačen, zato je v Zagrebu vlogo pripravil v hrvaškem prevodu, predvsem zaradi ansambelskih prizorov. V Mariboru je pel Belmonta v brezhibni slovenščini govorjeno in peto besedilo, torej mu ni bilo težko vloge naštudirati v treh jugoslovanskih prevodih. »Pravijo, da je petje Mozarta higiena glasu. Mozarta je objektivno težko peti. glas nima takšne svobode in širine kot na primer pri Verdiju in Pucciniju. Potrebna je predvsem izvajalska kultura, ritmična in intonančna preciznost, po strogih glasbenih pravilih je treba znati pokazati mojstrsko petje, torej navdušiti na drug način kot pri italijanskem repertoarju. Treba pa se je preizkusiti tudi v drugem .fahu'« .pravi Jovo Reljin.
Prijazni Beograjčan je začel pozno študirati solo petje, šele z 28 leti. v stiku z glasbo pa je bil še od otroških let. igral je violi-
no na srednji glasbeni šoli, pozneje je pel v akademskem pevskem zboru Branko Krsmano-vič. »Bil sem prevaran,« hudomušno pristavi umetnik. »Prvi so bili 'krivi' Haydnovi 'Letni časi', ki so me tako navdušili, da sem prvič zaželel peti. Dokončna odločitev je padla na koncertu 'Matejevega pasijona' J. S. Bacha. kjer sem poslušal znanega angleškega tenorista, ki je pel tako lahkotno, da sem dobil vtis.
JOVO RELJIN — Pevci so prepuščeni samim sebi.
da je peti lažje, kot to v resnici -je. To glasbo sem od nekdaj občudoval. Bogdan Babič, dirigent APZ Branko Krsmanovič, me je dolgo nagovarjal, da se začnem s petjem poklicno ukvarjati, tokrat mu je uspelo.« Nato ga je znani dirigent predstavil prof. Biserki Cvejič in brez premislekov ga je vzela v svoj razred na fakulteti glasbenih umetnosti, čeprav ni končal srednje glasbene šole. Pri znani mezzosopranistki (bila je več let tudi solistka Metropolitanke) je končal tudi podiplomski študij. Reljin rad poudarja, da je zelo hvaležen vsem, predvsem pa trem glasbenikom, ki so skrbeli zanj. Poleg omenjenih Bogdana Babiča in Biserke Cvejič je to še Darinka Matič-Marovič. dirigentka in dekan fakultete glasbenih umetnosti v Beogradu, ki mu je v začetku kariere dala veliko možnosti za nastope, tako si je pridobil rutino in se znebil treme.
Veliko pohvalnih besed najde posebej za prof. Cvejičevo, ki da je zelo zasedena; vsi bi se radi pri njej učili.
»Odnos učitelja in učenca ni podvržen nobenim pravilom, lahko pa se takoj vzpostavijo iskreni odnosi, polni medsebojnega zaupanja. V Biserko Cvejič sem že pri prvem srečanju imel brezmejno zaupanje. Največ dš na čisto tehniko, to je njena največja pedagoška kvaliteta, pri tem je neizprosna, ne da se preslepiti. Potem je na vrsti kultura interpretacije. Svoje dragocene izkušnje prenaša na mlade pevce, kompletno skrbi za vsakega študenta tudi po končanem študiju. hodi na vaje, predstave. Zaradi mene je na primer prišla iz Beograda v Zagreb na generalko in premiero 'Don Giovannija’.«
Mladi tenorist se ne strinja z mnenjem mnogih, da primanjkuje mladih nadarjenih pevcev: »Mladih dobrih glasov je dovolj, to je naraven proces, le da nihče ne skrbi zanje. Če že pride mladi pevec v Opero, ne skrbijo za pravilen razvoj njegovega glasu. Pogosto je kriv napačen repertoar, prezahtevne, neustrezne vloge. Direktorji se premalo spoznajo na petje, ali ne vedo, če je vloga primerna za nekoga, ali po naključju rabijo pevca za določeno vlogo. Pevci smo po zakonu delavci v združenem delu z vsemi pravicami in dolžnostmi. Vendar mi v to delo združujemo lasten inštrument, grlo, ki je zelo občutljivo in katerega nam nihče ne da v uporabo, ne kupi, ne podari, le od staršev smo ga podedovali. Ko se ta naš inštrument načne, se ne da več popraviti. Zato smo z vso pravico le mi sami poklicani skrbeti za lastni inštrument. Veliko truda in tudi denarja vložimo v to, da postanemo pevci. Zaradi vsega tega bi naš status v družbi moral biti drugačen, kot je. Vse to so riziki. pa smo prepuščeni sami sebi. in krize in tudi uspehe, na primer v tujini, doživljamo sami. To je poklic, ki je lahko tudi osebna drama, smo pod emotivnim pritiskom, predstava nas še najmanj glasovno izčrpa. Največ se govori o denarju, jaz ga nalašč ne omenjam; opera ni komercialna umetnost. Ves sodobni napredni svet da poseben pomen ohranjanju operne umetnosti. S tega stališča trdim, da bi Jugoslavija kot moderna napredna družba morala najti način in operi kot sintezi vseh umetnosti določiti pravo mesto v družbi. O statusu opernega umetnika pri nas ne smemo soditi po treh pevcih, ki so vse dobili in ki sicer so v samem vrhu, niso pa edini. Za nas ostale se nihče ne briga. V Beogradu so mi na primer rekli, .ne pričakujte od nas stanovanja', niti priporočila mi
niso hoteli napisati. Zato garam, da si bom kupil stanovanje.«
Gara pa Jovo Reljin veliko. Delo načrtuje tako, da ima med predstavami kakšen dan presledka, večkrat pa se mu to ne posreči, če mora vskočiti namesto obolelega pevca. Julija bo na dubrovniških poletnih igrah imel dve predstavi »Don Giovannija« z zagrebškim HNK, avgusta »Seviljski brivec« v Rogaški Slatini, septembra koncert v Dubrovniku, 4. oktobra z Mariborčani predstava »Ugrabitve iz seraja« v CD v Ljubljani, decembra čaka veliko delo v Beogra (poleg obveznosti v Operi), H ydnovi »Letni časi«, njegova si ra ljubezen. Pravi, da ves ta r por zdrži, ker ima dobro tehi ko, rešuje pa ga tudi spanje
»Povsod rad povem, da je v M riboru izredno dobra delovi disciplina, kakršne v .naših te trih nisem srečal, brez škand lov, ki spremljajo vsako open premiero. Največjo zaslugo ir pri tem vodstvo Opere. Kjer hiša pravilno vodi, se izogne takšnim situacijam. Posebej se vesel, da sem delal v Maribor ker dr. Neubauerja že dolgo poznam. Prvič me je slišal pred sedmimi leti kot član neke komisije na Nizozemskem in mi obljubil, da me bo ob prvi priložnosti povabil na gostovanje. Mariborsko občinstvo je hvaležno in si zasluži, da mu lepo pojemo.«
MIRA MRACSEK
Republiška geodetska uprava, Ljubljana,
Kristanova 1,
razpisuje dela in naloge
samostojnega svetovalca za bonitiranje in klasifikacijo zemljišč.
Poleg splošnih pogojev morejo kandidati izpolnjevati še naslednje: visoka izobrazba agronomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnom delom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Republiška geodetska uprava, Ljubljana, Kristanova 1.
15-6715
n	2	3	t	5	6	7	e		9	10	11	12
N									U			
H							16	7				
:	1		18				19					%	
20					22					23		
2L			25	26				27	28		|	
29							30				31	32
33				n	3 4	35						
36						37							
stojnice z napisom »kvas« v okvari, zaprte zaradi večnega »pe-reriva« (odmora), da na njih piše »kvasa njet«, da se ljudje gnetejo pred avtomati in kioski za pepsikolo (to je ena redkih zahodnih firm, ki je navzoča povsod po Sovjetski zvezi) ali limonado ali »gazirano vodo« sodavico. Tako je pač bolj preprosto.
Nikomur ni ravno treba brati šele v »Sovjetski kulturi« pisma znanstvenice Fjodorove, da bi spoznal, da je v tej deželi »tako mnogo preveč rejenih ljudi«.
Pri nas in po svetu je menda že dolgo utijena šablona, po kateri naj bi vsaka Rusinja bila podobna tisti babuški, ki jo prodajajo kot svoj najbolj znameniti spominek. Velika večina žensk v ruskem, slovanskem delu Sovjetske zveze, je zares okroglih. Ali pa je tega kriv sladkor? Ne samo, ampak v dobri meri tudi sladkor, bi morda spoznali izvedenci za zdravo prehrano.
Ruska prehrana je zares sladka. Kakorkoli bi že kdo stresal svoje predsodke nad opremljenostjo in higieno v moskovskih živilskih trgovinah, eno mora priznati: tu dobiš izredno okusen kruh in peciva, in to v veliki izbiri. Tu stojijo tudi v nedeljo popoldne v vrsti za obvezno družinsko torto, svežo seveda. Podobna navada je sicer razširjena tudi pri Nemcih, ampak torta pri Rusih je vse kaj več kot sladki prigrizek h kavi za nedeljsko popoldne, med klepetom z gosti. Torta je tu kar glavna jedača, pravi obred. Ena najbolj iskanih se od ne vem kod imenuje »ptičje mleko«...
Dokazi iz statistike
Naša avtorica pisma T. Fjodorova navaja podatek, da porabi
sovjetski državljan po statistiki 46 kilogramov sladkorja na leto. To pomeni 125 gramov sladkoija na dan, pravi in se ob tem zgraža.
Ker nam poznavanje zdravstvene problematike ne dopušča razglabljanja o tem, kaj je dosti in kaj preveč, naj nam pogled v statistične tabele pove kaj splošnega o prehrani po sovjetsko.
Iz smernic živilskega programa ZSSR do leta 1990 razberemo, da so sovjetski načrtovalci že dodobra spoznali, da nimajo zdravih razmerij v prehrani prebivalstva.
Vzemimo najprej sladkor: Po neki znanstveno dokazani normi naj bi človek porabil 40 kilogramov »sahara« na leto — sovjetski državljan ga že zdaj použije poleg vseh peciv in sladkarij 45 kilogramov. In do leta 1990 naj bi ta raven ostala bolj ali manj nespremenjena. Podobno je s kruhom in pecivi: priporočljiva norma, ki jo navaja ta uradni dokument, je pri 110 kg na leto — sovjetski človek poje že zdaj vsako leto 134 kil kruha in peciv.
Kaj pa je z drugimi živili? Začnimo z mesom. S 60 kilogrami (1985) letne porabe je ZSSR še vedno precej pod normalo 82 kg, ki naj bi bila priporočljiva. (Statistični pregled za dežele SEV kaže, da je v porabi mesa Sovjetska zveza daleč na dnu lestvice!). Pač pa v tej severnjaški deželi pojedo kar veliko rib: 17 kg na leto na prebivalca, kar je vsaj dvakrat več od povprečja v SEV.
Pod zdravo normalo je tudi poraba mleka (priporočljivo 405 litrov, leta 1985 pa ga je sovjetski državljan použil le 318 1), zelenjave (146 proti 106 kg) in sadja (113 proti 46 kilogramov letno na prebivalca).
ANTON RUPNIK
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. glasbeni izraz za ljubko, prisrčno podajanje, 9. raznobarven poldragulj, ki spada med kalcedone, 13. menični upnik, 14. italijanska denarna enota, 15. v grški mitologiji eden od dvojčkov, zaščitnikov gostoljubnosti in brodarstva, 16. vladarjev namestnik, 18. malezijski šahovski mojster, 19. značka v narodnih ali državnih barvah, 20. ata, 22. ladiedelniška naprava, 23. ljubkovalno žensko ime, 24. izdatek, v denarju izražena poraba za kaj, 27. nekdanji naziv za večje naselje, 29. slovenski literarni zgodovinar, član in predsednik SAZU (France, 1880— 1950), 30. nekdaj popularni ameriški pevec zabavne glasbe (Frankie), 33. menično jamstvo, 34. lepoznanstvo, nauk o lepem v umetnosti, 36. ime že umrle filmske igralke Schneider, 37. listno zelenilo.
NAVPIČNO: 1. pripadnik balkanskega naroda, 2. Zevsova mati, Kronosova žena, 3. največje nizozemsko mesto, pomembno evropsko pristanišče, 4. zadnja avstrijska cesarica, ki še živi, 5. manjši levi pritok Seine zahodno od Pariza, 6. skandinavski drobiž, 7. kemijski znak za kositer, 8. človek v zgodnji življenjski dobi, 9. brezcvetna zelena vodna rastlina, 10. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave, 11. pomemben nemški patriotski pesnik, zgodovinar in publicist (Ernst Moritz), 12. znan italijanski šahist (Stefano), 17. začetnici
pred šestimi leti umrlega velikega slovenskega revolucionarja, 19. kroglasta bakterija, 20. nagrade za najboljše filmske dosežke v ZDA, 21. berilo, 22. fantek, 25. eno od pariških letališč, 26. avtomobilska oznaka Šibenika, 27. staro ime ruskega mesta Kali-nin pred letom 1932, 28. ime srbskega politika Dugonjiča, 30. etiopski naziv za gospoda, 31. partizansko ime pisatelja Hinka Bratoža, 32. kraljevič iz indijskega epa »Mahabharata«, 35. okrajšava za »Sliko«.
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. espri. 6. dekor, 11. svatba, 13. manira, 14. Ain, 15. alkan, 17. Nat, 18. dno, 19. Ralli, 20. sto, 21. črt, 23. reč, 24. uho, 25. Anaa, 24. one, 27. šari, 29. Nimrod, 31. klasik, 33. akant, 34. vdaja.
NAVPIČNO: 32. L(ino) V(en-tura).
V SVETU AVTOMOBILOV
TRUBARJEV
DINAR
#	IMV: plan izpolnjen
Čeprav niso prodali ravno toliko avtomobilov, kot je bilo letos za jugoslovansko tržišče načrtovano (8173), pa so pri novomeškem IMV praktično povsem izpolnili letošnji prodajni načrt. Nekaj več kot sto avtomobilov, kolikor jih manjka za 100-odstotno izpolnitev, bo namreč še treba dobaviti, medtem ko so denar zanje že prevzeli, to pa ni nič drugega kot le manjša težava pri dobavi »katrc«, ki so edini IMV-avtomobili Renaulta, katerih dobavni rok ni takojšen. IMV je na jugoslovanskem tržišču letos prodal skupaj 7968 avtomobilov, od tega jih je bilo iz lastne izdelave 6468, 1500 pa iz dopolnilnega kooperacijskega programa. Seveda je najuspešnejšo prodajo dosegla »katrca«, prodali so 1449 modelov 4 TLJ in 3653 modelov GTLJ, kupci so prevzeli tudi 1230 modelov 18 ter 136 lažjih gospodarskih vozil. Iz Renaultovega programa je prodaja dosegla največjo številko pri lahkih gospodarskih vozilih, prodali so kar 471 traficov, 36 masterjev in 18 expressov. Med osebnimi avtomobili pa je prodaja najvišja za model 5 (GTL - 151, GL - 99, GTD - 48), sledi 260 avtomobilov Ril, nato pa 25 GTS — 128, 25 GTX — 95, R 9 — 113, R 21 TL - 26, R 21 GTS - 19 in fuego 30.
#	Nissan — težave z nakazili
Avtotehna, jugoslovanski partner Nissana, se še naprej ubada s prevelikim povpraševanjem po avtomobilih te znamke. Čeprav bi zdaj prodaja glede na zagotovljen izvoz lahko tekla normalno in po načrtu (tisoč avtomobilov letos), pa japonski partner avtomobilov ne dobavlja. Seveda gre za jugoslovansko težavo — Japonci namreč zelo počasi dobivajo nakazila iz naše države, pa se tako bojijo za kupčijo in ne pošiljajo v konsignacijo dovolj avtomobilov.
#	BX v inačici GTi
Čeprav pri francoskem Citroenu veliko pričakujejo od novega modela AX, ki ga bodo predstavili jeseni in ki bo nadomestil model LN A, pa kasneje tudi viso (cena tega avtomobila bo po informacijah iz Citroena za desetino nižja od višine), pa so pred kratkim dopolnili tudi paleto modela BX. Gre za inačico GTi, kot zanimivost pa naj dodamo, da so jo francoskim novinarjem predstavili na Svetem Stefanu in črnogorskih cestah, ki pa so preveč vegaste, da bi hidropnev-matsko vzmetenje lahko zadržalo vse sunke.
• Peugeot 309 z dizelskim motorjem
Z julijem je Peugeot v Franciji začel prodajati tudi svoj novi avto 309 z dizelskim motorjem. V modele 309 GLD, 309 GRD in 309 SRD vgrajujejo 1905 — kubični motor, ki ima moč 47 kW (65 KM) pri 4600 vrtljajih v minuti (ta motor uporablja tudi Citroen za svoj model BX 19 D). Peugeot tako z dizelskim modelom 309 podvojuje svoj napad na zahodnoevropska tr-
Po zunanjosti se BX 19 GTi loči od ostalih modelov po spojlerju na zadnjem delu. Notra-njost je preoblikovana tako, da ob armaturni plošči ni več dveh »satelitov« z raznimi stikali, temveč so se sedaj tudi pri Citroenu zatekli h konvencionalnim rešitvam. Pod pokrovom motorja se skriva štirivaljnik s 1905 kubičnimi centimetri delovne prostornine, ki zmore 125 KM pri 55000 vrtljajih v minuti. Za neposredno vbrizgavanje goriva skrbi Boschova vbrizgalna naprava. Poraba goriva je od 6,1 do 10,4 litra bencina super, največja hitrost je 198 kilometrov na uro. In še cena: V Franciji stane 99.900 frankov, pri nas pa za zdaj tega modela Cimos še ne bo prodajal.
# Lada 2107 turbo
žišča, kjer je na primer po prodaji prvi med dizelsko konkurenco z modelom 205. Tudi 309 D ima podobne adute kot bratski model, to je po prostornini in moči motoija predimenzioniran motor, katerega dodatna prednost je tudi v odličnem največjem navoru — 118 Nm pri 2000 vrtljajih v minuti. Peugeot bo od začetka v novo opremljeni tovarni v Poissyju izdeloval okoli 25 odstotkov 309 z dizelskim motorjem, tako da pričakujejo letno približno 30 tisoč prodanih dizelskih modelov 309 (v Franciji). V tujino bodo začeli dizelski model izvažati septembra, kupce, kot poudarja Peugeotovo sporočilo o novem modelu, pa bodo iskali predvsem pri tekmecih na tržišču.
•	V prodaji sto subarujev
Po krajšem zastoju so v teh dneh pri Industriaimportu v Ljubljani, jugoslovanskem zastopniku Subaruja, spet začeli prodajati te japonske avtomobile, saj so zagotovili izvoz naših izdelkov in pridobili uvozno dovoljenje. Kupcem je na voljo okrog sto avtomobilov v petih modelih: SD 700, justy s štirikolesnim ali dvokolesnim pogonom, leone 1800 karavan in leone 1800 limuzina. Vse avtomobile bodo kupci lahko prevzeli do konca avgusta.
•	Ti cino: zadnjih 13 kilometrov
V švicarskem kantonu Ticino so zakrpali še zadnjih 13 kilometrov ceste, ki je manjkala za nepretrgano avtocestno zvezo med Baslom in Milanom. Med Giustizio in Gordunom so sicer odprli le en krak nove avtoceste (drugi bo narejen oktobra), vendar pa so tako tudi Švicarji letos pripomogli k pomembnemu dohodku — zdaj je avtocestna povezava med danskim Vej-lom in Messino nepretrgana tudi prek Švice.
•	Še vedno najbolje prodajan
Ford se vedno znova rad pohvali, da je njegov »svetovni« model ford escort že nekaj let zapored najbolje prodajani model v svetu. Gre za celotno paleto modelov s tem imenom, ki jih zares prodajajo na vseh kontinentih, izdelujejo pa jih v Veliki Britaniji, ZR Nemčiji, Španiji, na Portugalskem, v Kanadi, Združenih državah Amerike in v Južni Afriki. Lani je tako escort že peto leto zapored pridobil naslov najbolje prodajanega modela z 923 tisoč izdelanimi avtomobili, sledijo pa opel ascona (ki se v V. Britaniji imenuje vauxhall cavalier, v Braziliji pa Chevrolet monza) z 883 tisoč avtomobili, volkswagen golf (caribe v Mehiki) s 778 tisoč avtomobili, toyota corolla s 732 tisoč avtomobili in fiat uno s 587 tisoč avtomobili. V Evropi pa je bil lani escort šele na šestem mestu, pred njim pa so golf, fiat uno, opel kadett (vauxhall astra), peugeot 205 in renault 5.
Sovjetski konstruktorji so pred kratkim predstavili prenovljen model lade 1500, ki mu večjo moč motorja daje turbinski polnilnik. Novi močnejši model naj bi bil namenjen za nekatere zahodnoevropske trge, vendar pa natančnejših tehniških podatkov o motorju še ni na voljo.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1606 se je rodil največji mojster holandskega slikarstva Rembrandt Har-menszoon van Rijn (umrl 1669).
Rembrandt je bil zelo skop. Ko se je nekoč znašel v denarni zadregi, se je odločil za prodajo svojih zbirk. Ker pa se je spomnil, da prodaja slik ni tako uspešna, če je umetnik še živ, je odpotoval. V kraju, kjer se je nastanil, je naprosil prijatelja, naj piše njegovi ženi. da je nenadoma umrl. pred smrtjo pa sklenil, naj se njegove slika prodajo. Ko je objokana žena izpolnila njegovo »po-
slednjo« voljo, se je Rembrandt vrnil m zadovoljno preštel izkupiček.
Eden od Rembrandtovih učencev je dan za dnem slikal mlado dekle. Nekega dne je prišel k mojstru neki drug učenec in mu povedal, da sta se oba — slikar in model — gola zaklenila v delavnico.
Rembrandt je potrkal na vrata in rekel:
»Zdaj sta oba v paradižu, a pregnal vaju bom, kot je Bog pregnal Adama in Evo iz raja.«
15. julij
1606 Rembrandt Harmenszo-on van Rijn (1606—1669), največji slikar severne Nizozemske, je nosil v sebi vso samosvojost holandskega slikarstva, vendar je zrasel daleč nad umetnost domovine. Holandsko slikarstvo, to je tiho opisovanje mirnih razmer, žanrskih prizorov ali mirnih krajin. Vse te teme je načenjal tudi Rembrandt. vendar so se pri njem spojile v kozmos. ki je prerasel vse. kar je bilo prej narejenega. Njegova vsebina je vedno znova človek, ki trpi ali vriska od sreče, ki je zamišljen ali raziskuje svet. Rembrandt se je rodil kot mlinarjev sin v Leidnu. Potem ko se je v rodnem mestu učil in dosegel prve uspehe, je okoli leta 1632 tvegal preselitev v Amsterdam. Poročil se je z
Dogodki na današnji dan
1099 Križarji so osvojili Jeruzalem.
1799 Rodil se je slovenski pesnik Ignac Holzap-fel (umrl leta 1868). Sodil je v skupino dijakov, ki so hoteli nadaljevati Vodnikova prizadevanja za uveljavitev slovenske posvetne poezije. Ker pa njegova nadarjenost ni bila tako velika kot njegova , dobra volja, ga je Prešeren hudomušno pičil: Kako bi neki sladke pel Lesničnjek (=Holzapfel).
1869 Rodil se je slovenski kipar Ivan Zajec
(umrl leta 1952). značilen akademski kla-
preveč nenavadno. Dolgovi so se nakopičili in ga skoraj spravili v ječo. posest so mu prodali na dražbi. Rešila ga je zvesta družica Hendrickje Stoffels, ki je skrbela zanj in za sina. Odprla je trgovino z njegovimi slikami. Rembrandt pa je bil formalno v trgovini nastavljen za hrano in stanovanje. Toda včli-ki starec je postajal vse bolj osamljen in zagrenjen. Leta 1662 je umrla Hendrickje. leta 1668 njegov sin in leta 1669 se je končalo tudi Rembrandtovo življenje. Leto dni pred smrtjo je še zadnjič naslikal svoj avtoportret z videzom smejočega se filozofa, ki preživlja udarce usode s smehljajem modre starosti. toda v potezah obraza, nametanih z grobim čopičem, lahko vidimo odsev blaznosti starega Shakespearovega Le-ara. ki ga je usoda zdrobila, da je izgubil pamet.
sicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov (Prešernov spomenik v Ljubljani).
1945 V Ljubljani se je začel 1. kongres OF Slovenije. O zgodovinski vlogi OF je na njem govoril Kardelj in poudaril tri glavne naloge: prvo. obdržati in braniti OF; drugo. OF naj bo legitimni predstavnik ljudstva in organ kontrole nad ljudsko oblastjo; in tretje, čuvati je treba v težkih časih pridobljeno ljudsko oblast.
1965 Vesoljska kapsula Mariner IV. je prvič
prenašala slike z Marsa.
bogato hčerjo patricijske hiše svojo ljubljeno Saksijo. Videti je bilo. da ga sreča nosi na rokah Kupil si je hišo. se obdal z umetninami in postal najuglednejši mojster mesta. Ta sreča pa se je končala leta 1642. Žena mu je umrla in zapustila komaj leto dni starega sina. njegovo naj večje delo. tako imenovano Nočno stražo, pa so mu odklonili, češ da je naslikana
Počitnice na Marsu
Piše Ivan Sivec Riše Dunja Kofler
7. Ženske družbe sc Miha močno razveseli, saj ve, da bo 8. »Veš, jutri dobim nagrado, ker sem odkril velik zaklad 9. »Ampak jaz bi raje sadno torto,« se domisli Tina. »Čoko-Tini lahko povedal kakšno takšno neumnost, ki se bo zdela pod goro,« pripoveduje Miha Tini. »Peljal te bom najprej v ladno smo jedli pri nas že ob koncu šolskega leta in rada bf smešna tudi njemu samemu, Tina pa bo samo gledala in slaščičarno na ducat kremnih rezin, nato si bova privoščila poizkusila tudi kakšen drugačen okus...« Toda Miha jc gledala, odprtih ust premišljevala, ali je to sploh mogoče, vsak polovico čokoladne torte, mislim, velike čokoladne neomajen: »Veš kaj?« ji pravi. »Ce te bom peljal na kremne nazadnje pa bo povedala najmanj desetim v vasi. Tako torte. Potem pa si bova naročila še kakšnih petintrideset rezine, na torto in na sladoled, potem te bom na čokoladno postane Miha v nekaj urah pravi vaški heroj, junak brez kepic sladoleda z okusom po morskem zraku, večernem torto, kajti iz dna srca sovražim sadne torte. Povrhu so lahko primerjave, čeprav ne stori drugega, kakor da vrti svoj jezi- sprehodu med borovci in penastem morju...« Tina ga še radioaktivne in nasploh neprimerne za uživanje. Čokolada ček po žensko, le da so te čenče nekoliko bolj povezane in seveda kar gleda in gleda, ne more verjeti, da bi bil Miha tako Pa je čokolada, ne da se ponarediti ali okužiti...«In Tina mn nasploh bolj smiselne.	gostoljuben, toda nič nima proti, ko pa se tako lepo sliši. mora verjeti —
\
Drezgičeva vendar na mladinsko EP?
Celjska pionirka dosegla z 9:11,38 na 800 m kravl absolutni državni rekord — Neptun in Triglav
LJUBLJANA — Celjska plavalka Tanja Drczgk je z novim absolutnim državnim rekordom na 800 m kravl prvo ime letošnjega pionirskega prvenstva Slovenije. V najdaljši ženski plavalni disciplini je za slabi dve sekundi izboljšala stari rekord Kmetičeve.
Edini rekord prvenstva je plavalnim delavcem povzročil obilo preglavic. Pred časom je trener Žnidaršič Drez-gičevi očital neresnost pri vadbi. V svoji jezi je zveznemu treneiju Schnel-lerju predlagal, naj jo črta s seznama kandidatov za evropsko mladinsko prvenstvo. Kot kaže, je Drezgičeva odnos do vadbe korenito spremenila in če konec tedna v Mariboru na absolutnem in mladinskem državnem prvenstvu potrdi dobro pripravljenost, bo morda vendarle odpotovala v Zahodni Berlin.
V Ljubljani so na Koleziji plavali st. pionirji (do 14 let). Po pričakovanju so z veliko prednostjo zmagali Celjani. Pionirji A (do 12 let) pa so imeli svoje prvenstvo v Celju. V razburljivem boju so se plavalci Klima Neptuna in Rudisa Rudarja vse do zadnjih disciplin upirali Kranjčanom. Le-ti so bili najboljši tudi v Radovljici, kjer so tekmovali najmlajši.
Rezultati zadnjih disciplin; st. pionirji (Ljubljana) — 1500 m kravl: 1. Jurak 16:59,05, 2. Polutnik (oba KNC) 17:22,46, 3. Grabljevec (LL) 17:28,38; 100 m hrbtno: 1. Peranovič (TK) 1:09,04, 2. Marucelj (IL) 1:10,14, 3. Jurak (KNC) 1:10,25; 4x100 mešano: 1. Klima Neptun 4:41,55, 2. Ilirija 4:43,95, 3. Triglav 4:44,06; pionirke — 800 m kravl: 1. Drezgič (KNC) 9:11,38 (abs. drž. rek.), 2. Mijoč (VTV) 9:31,66, 3. Kotar (LL) 9:46,80; 100 m hrbtno: 1. Rob (RR) 1:14,26, 2. Drezgič (KNC) 1:14.36, 3 Brodnik (JBM) 1:15,43; 4x100 m mešano: 1. Klima Neptun 5:02,12, 2. Radovljica 5:04,00, 3. Ljubljana 5:18,81.
Končni vrstni red: 1. Klima Neptun 891,2 Triglav 712, 3. Ljubljana 674, 4 Ilirija 449. 5. Radovljica 377, 6. Koper 248, 7. Jeklo Branik 213, 8. Rudis Rudar 127. 9. Biser 123, 10. Velenje 100 itd.
Naši mladi nogometaši prvi
BANGKOK — Mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije (do 21 let) je v finalu mednarodnega tumiija osmih narodov za pokal tajskega predsednika Tinsulanonda premagala Madžarsko s 3:1 (2:1) in tako osvojila prvo mesto.
Še je čas za prijave
LJUBLJANA — ŠD Ilirija prireja v petek, soboto in nedeljo turnir v malem nogometu v počastitev dneva vstaje. Za turnir se lahko prijavite do četrtka zvečer, ko bo ob 18. uri žrebanje parov. Prijave sprejema ŠD Ilirija na Vodnikovi cesti.
KOLESARSTVO
Pedersen še vodi
BORDEAUX - Belgijec Dha-enens je dobil 11. etapo kolesarske dirke po Franciji, v skupni razvrstitvi pa še vodi Danec Pedersen.
Pionirji A (Celje) — 1500 m kravl:
1.	KoSar (KNC) 18:43,3, 2. Majhen
(LL) 18:44,3, 3. Boiikov (SSD) 19:04,5; 100 m hrbtno: 1. Fabjan (KK) 1:14,0, 2. Štancar (TK) 1:16,4, 3. Božikov (ŠŠD) 1:17,8; 4x100 m mešano: 1. Klima Neptun 5:19,4, 2. Ilirija 5:23,1, 3. Olimpija 5:26,0; pionirke — 800 m kravl: 1. Rednak (VTV) 9:43,4,	2. Rebolj (TK)
10:10,1,3. Robič(RR) 10:23,9; lOOm hrbtno: 1. Robič (RR) 1:15,7,2. Rednak (VTV) 1:17,0,3. Grahovac (RR) 1:22,7; 4x100 mešano: 1. Triglav 5:26,3,2. Radovljica 5:28,0,3. Rudis Rudar 3:45,1.
Končni vrstai red: L Triglav 21450,
2.	Klima Neptun 19922, 3. Rudis Rudar 18665. 4. Olimpija 15447, 5. Radovljica 14049, 6. Ilirija 12489, 7. Ljubljana 11071, 8. Koper 9518, 9. Fuiinar 6806, 10. Velenje 6753. itd.
Ž. Z., J. K.
Z Raven na turnir
v Gorico
Mlada odbojkarska reprezentanca SFRJ se zavzeto pripravlja za EP
RAVNE NA KOROŠKEM - Ju-goslovanska mladinska odbojkarska reprezentanca je včeraj zaključila drugi del priprav za avgustovsko EP (do 20 let) s tekmo med prvo in drugo ekipo, danes pa potuje na turnir v Gorico, kjer bo igrala z mladimi reprezentanti Italije, Grčije, Tunizije in vojaško italijansko reprezentanco. Tako bodo zaključili ciklus priprav, ki so jih začeli 2. julija v M. Soboti.
Po nastopu v Gorici so na vrsti individualne priprave v klubih. Reprezentanti se bodo ponovno zbrali 3. avgusta v Nišu, kjer bo zadnji od treh mikro ciklusov spet tekmovalni, v načrtu pa sta tekmi z Belgijo in ZRN.
Vodja naše vrste in predsednik strokovnega sveta OZ Jugoslavije mag. Viki Krevsel je povedal, da bo naša mlada vrsta na EP v Bolgariji nastopila oslabljena. Sodelovanje so namreč odpovedali Kovač (Študent Vazduho-plovstvo), TopovŠek (Stavbar MTT) in Mladenovič (Vršac). Klubski interesi so prevladali tudi to pot; očitno je za mlade in uprave njihovih klubov to pomembnejše od uveljavitve na prvenstvu Evrope.
Po pripravah v Nišu bodo modri odpotovali v Pazarčik, kjer jih v prvi tekmi prvenstva čaka močno moštvo SZ, nato pa še Nizozemci in Poljaki. Igralni čas bo na EP precej neugoden, saj bo večina tekem okoli poldneva. Zato se bodo mladi reprezentanti v nadaljevanju priprav skušali prilagoditi umiku tekem na EP.
R. K.
Šuster in Seikel tretja v kategoriji
LJUBLJANA — Na Nurburgringu je bila osma dirka letošnjega evropskega prvenstva za turistične avtomobile. Po ogorčenem boju na več ko 500 km dolgi progi sta v generalnem plasmaju zmagala Italijana Roberto Ravaglia in Emanuello Pirro, ki sta vozila BMW 635 CSI.
Ford je bil drugi, Rover pa je zasedel tretje in četrto mesto. Najslabše od favoriziranih pa se je godilo Volvu, ki je bil na 10. oziroma 18. mestu.
Organizatoiji so dovolili kvalifikacijski nastop kar Šestdesetim posadkam. Boji za uvrstitev na dirko so bili hudi, saj je bilo na voljo le štiriinštiri-deset Štartnih mest.
V	kategoriji do 2500 ccm je presenetljivo zmagal Mercedes, za volanom pa sta bila novi up zahodnonemškega avtomobilizma, mladi Weidler in sloviti Avstrijec Franz Klammer, ki je tako v svoji tretji avtomobilistični sezoni slavil prvo zmago.
Japonska Toyota je bila tokrat prepričljivo najhitrejša v kategoriji do 1600 ccm in si tako domala že zagotovila naslov evropskega prvaka. Tekmeci (Audi in VW) so zmogli 3. in 4. mesto.
Šuster in Seikel sta se uvrstila na dirko s četrtim Časom. Na dirki sta vozila odlično in brez odvečnih postankov v boksu. Trčenji z Metgejem (Šuster) in Ogniom (Seikel) nista prinesli več težav kot nekaj zvite pločevine. Šuster in Seikel sta dosegla nov uspeh, praktično naj večjega možnega, saj Audi Toyoti, ki ima kar 25 KM močnejši motor, očitno ni kos.
Rezultati — generalni plasma in razred nad 2500 ccm: 1. Ravaglia-Pirro (l.-BMW 635) 111 krogov, 2. Miiller-Diudonne (ZRN, B-ford) zaostanek 1.21 minute, 3. Brancatelli-Hahne (I, ZRN — rover) zaostanek 1 krog, 4. Walkinshaw-Percy (V. B — rover) zaostanek 1 krog itd.
Uvrščenih je bilo 34 posadk.
Razred do 2500 ccm: 1. Weidler-Klammer (ZRN, A — mercedes) 108 krogov, 2. Vogt-Heger (ZRN-BMW 325) zaostanek 10,95 sekunde, 3. Van Dalen-De Dryver (B — mercedes) zaostanek 1,33 minute itd.
Razred do 1600 ccm: 1. Lingmann-HolzI (ZRN — toyota) 102 kroga, 2. Nielsen-Hoyer (D - toyota) zaostanek 1 krog, 3. Šuster-Seikel (J., ZRN — audi) zaostanek 3 kroge, 4. Ley-Stalmann (ZRN - VW), itd.
Skupni vrstni red po osmih dirkah (s 150 dirkači): 1. Percy 147, 2. Wal-kinshaw (oba V. B.) 134. 3. Vogt (ZRN) 121, 4. Lindstrom (S.) 120, 5. Cecotto (V.) 118, 6. Grangberg in Oloffson (Š.) 101, 8. Lingmann in Holzl (ZRN) 97,10. Hoier(D) 96,11. Ravaglica (I) 93, 12. Waterscheid in Hammelman (ZRN) 75, 14. Quester (A) 71, 15. Šuster (J), Seikel (ZRN), Čudi ni in Snobeck (F) 68, 19. Oestre-ich (ZRN) in Thim (D) 66, 21. Bran-catelli (I) in Hahne (ZRN) 63 itd.
V	konkurenci znamk vodi preprič-
ljivo Toyota, drugi pa je BMW. Deveta dirka bo 2. in 3. avgusta, in sicer »24 ur Spa«. Zdaj je že tudi dokončno znano, da bo namesto dirke v Salzburgu, ki je ni bilo, dirka v Jarami (Španija).	R. R.
Gabrovšek osmi
LJUBLJANA — Na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski je Sandi Gabrovšek v skupnem seštevku razreda funboard osvojil 8. mesto. Zmagal je Italijan Ballini, v slalomu, kjer je Gabrovšek končal na 8. mestu, pa Norvežan Rassmusen. Tekmovanje je spremljal izredno močan veter. Gabrovšek je letos že zmagal v tekmi evropskega pokala.	l. C.
Športniki SZ povečujejo zbirko kolajn
Po desetih tekmovalnih dneh iger dobre volje imajo že 132 odličij
MOSKVA - Športniki Sovjetske zveze še naprej zmagujejo na igrah dobre volje. V prvih desetih tekmovalnih dneh so osvojili 132 kolajn.
Sovjetska zveza je dobila vaterpolski turnir, potem ko je v zadnji tekmi premagala ZDA z 10:5.
Vrstni red: 1. SZ, 2. ZDA 7, 3. Madžarska 6, 4. Francija 5, 5. Nizozemska 2, 6. Grčija 0.
Sovjetska zveza je zmagala tudi na rokoborskem turnirju v prostem slogu. V finalu je premagala Bolgarijo z 10:0, v boju za tretje mesto pa so ZDA odpravile Mongolijo z 8:2.
Tudi telovadci Sovjetske zveze so prepričljivo osvojili zlato kolajno. Zbrali so 290,15 točke in zmagali pred NDR 284,95 in Kitajsko 283,65.
Sovjetski skakalci in skakalke v vodo so se najbojše odrezali tudi v skokih s stolpa. Med moškimi je zmagal Gurjev (SZ) 609,30 pred Watsonom (ZDA) 593,34, pri ženskah pa Stasju-levičeva (SZ) 450,48 pred rojakinjo Blinovo 424,23.
Sovjetska zveza je osvojila doslej 132 kolajn, in sicer 51 zlatih, 49 srebrnih in 32 bronastih. Sledijo ZDA 93 (31 - 27 - 35), NDR 21 (7 - 9 - 5), Bolgarija 16 (4 — 3 — 9), Romunija 12 (5-3-4) itd.
lO. SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO - ŠPANIJA 1986
DNEVNIK SP
Madež je treba sprati
OVIEDO — Kaj bo zdaj? Bodo res ugotovili, da je v Puerta de la Cruzu prišlo do posilstva, ali se bo izkazalo, da je vse izmišljeno, ali pa bodo Španci lepo tiho, kot da so v dobro prvenstva zamolčali ali skrili škandal? Tako, da bo dvom vendarle ostal?
Naši vztrajajo, daje treba vse razčistiti do konca, kajti najslabše bi bilo, da vse ostane samo pri sumničenju, s čimer bi ostal tudi madež, ker ga z reprezentance pač ne bi nihče spral.
Zato sta yodja delegacije Nebojša Popovič in predsednik tehnične komisije FIBA dr. Radomir Šaper obiskal predsednika FIBA Busnela, predsednika evropske federacije v FIBA De Luno ter zahtevala, da primer španska policija skupaj z organizatoiji razčisti. Busnel je bil obveščen o dogodkih in pisanju dela španskega tiska, zato je tudi nemudoma poslal brzojavko v Santa Cruz in zahteval od predsednika tamkajšnjega organizacijskega odbora predtekmovanja Medine, da naj uvede preiskavo in o rezultatih takoj osebno obvesti predsednika FIBA.
Busnel in njegovi sodelavci so opozorili naše vodstvo, da gre za izjemno resno stvar in celo vprašali, ali vztrajajo, da se problem res reši. Naši so to samo potrdili, kajti vsi so prepričani, da naši v škandal v nobenem primeru niso vmešani.
Obvestilo naših varnostnikov Čosiču je seveda lahko le neuradno, kajti naša delegacija zahteva uradno obvestilo o preiskavi in ugotovitvah. Tudi svetnik veleposlaništva Duško Jeremič se je zavzel z vsemi močmi, da se ugotovijo vsa dejstva, dokler prvenstvo še traja. Izmišljeni intervjuji z Nebojšo Popovičem, recimo v znanem listu »As«, samo še dolivajo olje na ogenj, čeprav je nekatere že lepo strah, da bi se izkazalo, da je vse skupaj le spretna spletka proti Jugoslovanom.
Novinarji si lahko privoščijo razkošje, da ne odkrivajo vira informacij. Tako tudi španski kolega, ki je rekel, da mu je vse skupaj zaupal policist, ki ne želi, da bi objavili njegovo ime. Toda konec je tudi z novinarskim kodeksom, če se izkaže, da je stvar povsem izmišljena in lažna.
Osumitev ljudi tako hudega zločina, kot je posilstvo, pa nikakor ni isto kot vsakdanja novinarska raca.	STANE TRBOVC
kajak-kanu klub ljubljono
PRVENSTVO MLADIH NA NAJVIŠJI RAVNI — Mladi kajakaši in kanuisti so odpotovali na svetovno prvenstvo na divjih vodah v Spittai, kjer bodo štartaii tekmovalci in tekmovalke iz 21 držav. (Foto: Ljubo Stojanovič)
Mladinci prvič za kolajne SP
Naša reprezentanca je odpotovala na prvo svetovno mladinsko prvenstvo s kajaki in kanuji na divjih vodah, ki bo v Spittalu
Kanadčanka z Mistrom T ugnala vso konkurenco
Presenetljiv podvig 26-letne Gail Greenough v finalu SP v preskakovanju, ki je bilo v Aachnu
AACHEN — Sloviti turnirski jahač iz ZRN Paul Schockemohle je neposredno pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva v preskakovanju zaprek izjavil: »Prvenstvo bi se moralo že r pošteno neumno razplesti, če zmaga ne bi pripadla Američanu. Ti so daleč pred vso konkurenco«. Poznavalec ni veliko tvegal: resda Američani še nikoli niso imeli svetovnega prvaka (Michael Matz je pred osmimi leti osvojil bron), toda po olimpijskih igrah v Los Angelesu so jahači iz ZDA svetovna velesila številka 1 v turnirskem jahalnem športu.
In vendarle se je Paul Schockemohle, ki s prodajo najboljših evropskih konj odločilno prispeva, da je ameriška konjenica resda tako imenitna (vsi Američani jahajo konje iz ZRN), uštel: laskavi naslov pojde v Kanado, čeprav so se Američani zanašali tudi na konja, za katerega so odšteli 2,3 milijona mark.
Kot prva ženska v zgodovini svetovnih prvenstev v preskakovanju zaprek je Kanadčanka Gail Greenough (na sliki) pred 50.000 gledalci v Aachnu s štirimi nastopi s štirimi različnimi konji, s svojim Mr. T in s konji svojih treh tekmecev, brez napake v finalu osvojila svetovni naslov. Ta pojde prvič iz Evrope. Zasluge za prodoren uspeh Kanadčanke ima seveda tudi njen konj Mr. T. Z njim je Kanadčanka brez napake opravila svoj nastop, to pa se ji je posrečilo tudi s konji vseh treh tekmecev, medem ko so si ti z Mr. T nabirali negativne točke, Francoz pa celo še s svojimi. Zlata kolajna je tako pripadla Gail Greenough (Kanada), srebro je dobil olimpijski vicešampion, Američan Conrad Homfeld (Abdullah —8,00), bron pa Anglež Nick Skelton (Apollo —10.00). Francoz Pierre Durand (Jappe-loup de Luže), ki ima največ zaslug, da je bila Francija med ekipami tretja (za ZDA in Anglijo, a pred Kanado in ZRN), je ostal praznih rok, zasedel je najbolj nehvaležno mesto — četrto — s 24 negativnimi točkami.
LJUBLJANA, 14. julija — Štirinajstčlanska jugoslovanska reprezentanca je danes odpotovala na prvo svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah, ki bo od 16. do 20. julija na reki Lieser pri Spittalu v Avstriji. Ob odhodu na letošnjo naj večje tekmovanje na divjih vodah je vodja reprezentance Dušan Tuma poudaril, da so bile priprave mlade reprezentance dobre, zato upa, da bodo v mednarodni areni tudi mladinci tako uspešni, kot so člani.
i Naša reprezentnaca bo na šampi-onatu v Spittalu štartala v vseh disciplinah, v ekipi pa so: slalom — K-l: Marko Černe, letnik 1968 (KK Soške elektrarne, Nova Gorica), Tomaž Štokelj, 1968 (KK Soške Elektrarne), Andrej Breznik, 1968 (KKK Rašica, Ljubljana) C-l: Boštjan Žitnik, 1971 (KKK Ljubljana), Janko Brezigar, 1969 (KK.K Soške elektrarne), Jure Spacal, 1969 (KK Soške elektrarne), spust — K-l — ženske: Živa Cankar, 1969 (DŠV Nivo, Celje), K-l - moški: Miran Vereš, 1968 (BD Mura, Murska Sobota), Borut Tuma, 1969 (KKK Ljubljana), Dag Flajs, 1970 (KKK Ljubljana), C-l: Robert Malovrh, 1969 (KKK Ljubljana), Jure Fe-rengja, 1969 (KKK Rašica), C-2: Niko Horvat, 1968 — Milan Marič, 1969 (BD Murska Sobota). Trener slalomske ekipe je Jože Tomažič, za spust Jošt Svetek, pomagala pa jim bosta Silvan Poberaj in Jelka Breznik.
Vodstvo reprezentance si je zagotovilo, da bo mlado ekipo na svetovnem prvenstvu vodil številen štab strokovnjakov, v katerem bodo kot demonstratorji tudi izkušeni tekmovalci Abramič, Štrukelj, Skok, Vidmar in Javornik, od katerih si obetajo veliko pomoč na zadnjih treningih pred odločilnim Startom za kolajne prvega svetovnega mladinskega prvenstva na divjih vodah.
Za prvenstvo v Spittalu so prijavljene reprezentance iz. 21 držav, v ekipnem tekmovanju, za katerega pa ne bodo podelili uradnih naslovov svetovnih prvakov, pa bo v slalomu štar-talo 19 moštev, v spustu pa 16.
Slovesen začetek prvenstva bo v sredo ob 19. uri, v četrtek ob 16. uri pa se bo začelo posamično tekmovanje v spustu za vse kategorije. V petek bo uradni trening na progi za slalom, tekmovanje v slalomu pa bo v petek ob 9. uri za kanuiste in kajakašice, ob 14.30 pa za kajakaše in dvosedežne
kanuje. Ekipno tekmovanje v slalomu in spustu bo v nedeljo.
Udeležbo reprezentance na svetovnem prvenstvu v Spittalu sta omogočili tovarna celuloze Obir na koroškem in firma Taminex, pri opremljanju pa so sodelovala podjetja Mura, Sloveni-jašport, Pletenina in Tonosa.
J. D.
Naši drugi v C-l
BOURG ST. MAURICE - Z mo-štvenimi vožnjami se je končala generalka za svetovno prvenstvo kajakašev in kanuistov. Jugoslovanska reprezentanca je dosegla še eno lepo uvrstitev, saj so se Franc Kukec, Slavko Pintar in Andrej Telenc v spustu kategorije C-l uvrstili na odlično drugo mesto. Zmagali so Francozi, ki so se izkazali z izredno zanesljivo vožnjo, tako da niso imeli prave konkurence.
Kajakaši so se odrezali slabše — pristali so na 12. mestu, v ekipi pa so vozili Andrej Grobiša, Iztok Bregar in Kemal Amautovič. Tudi v tej kategoriji so bili najuspešnejši Francozi.
Rezultati, spust moštveno C-l: 1. Francija (Zok, Bataille, Benamrouc-he) 15:47,81,2. Jugoslavija 16:16,75, 3. Francija II 16:12,56; spust K-l: 1. Francija (Benezit, Masson, Doux) 14:27,27,2.FrancijaII 14:30,41,3.N. Zelandija 14:46,32, ... 12. Jugoslavija 15:22,43.
SREČO MASLE
SAH SAH SAH
Vodita Sušnik in Čavužičeva
KRANJ — Na polfinalnem moškem in ženskem republiškem šahovskem prvenstvu so odigrali po 4 kola. V moški konkurenci vodi Sušnik 4 pred Coklinom 3,5, Orlom, Čačičem, Berglezom, Špalirjem, Kastelicem, Luzarjem in Perišičem po 3 itd.; v ženski pa Čavužičeva 4 pred Gudaričevo in Uriskovo po 3, B. Zorkovo 2 itd.
M. D.
Sedmi nastop - sedma zmaga Italijani povsem potolčeni
Jugoslovanski košarkarji so v Oviedu zaigrali odlično in si že zagotovili mesto med prvo četverico — Dalipagič in A. Petrovič najboljša
OVIEDO, 14. julija — Kar nekoliko smo se bali tekme z vselej neugodnimi Italijani, toda nemara smo v vsej zgodovini uradnih tekem z našimi sosedi le še na svetovnem prvenstvu v Manili tako zlahka opravili z njimi. To je- bila — v sedmem nastopu — prva resnično vrhunska predstava naših košarkarjev na tem prvenstvu in upati je, da bodo zmagoviti pohod (zdaj je sedem zmag) v tem slogu tudi nadaljevali.
Jugoslavija : Italija 102:76 (52:39)
Mestna dvorana, gledalcev 5000, sodnika Rigaš (Grč) in Richardson (VB).
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 17 (7:9), A. Petrovič 24, Divac 2, Petra-novič 3, Radovič 2, Vrankovič 7 (1:1), Radovanovič 13 (1:3), Dalipagič 30 (3:4), Cvjetičanin 4.
MUNDOBASKET
ESPANA86
Rezultati
Skupina A — Barcelona
Brazilija : Kuba 99:83 (53:47) Španija : Izrael 94:65 (48:34)
SZ : Grčija 105:93 (59:46)
SZ : Španija 88:83 (47:40)
SZ
Brazilija
Španija
Izrael
Grčija
Kuba
436:340 8 300:250 6 335:425 6 230:286 4 274:307 3 248:316 3
Današnji pari: Španija — Kuba, Brazilija — SZ, Grčija — Izrael
Skupina B — Oviedo:
Argentina : ZDA 74:70 (37:34) Kanada : Italija 86:89 (43:43)
Jugoslavija : Kitajska 106:82 (60:45) Jugoslavija : Italija 102:76 (52:39)
ZDA : Kanada 77:65 (39:36)
Jugoslavija
ZDA
Italija
Kanada
Argentina
Kitajska
378:306 8
340:284 7 327:361 6 327:331 5 224:253 4 250:311 3
Današnji pari: Italija — Argentina, Jugoslavija — ZDA, Kitajska - Kanada
ITALIJA: Premier 10 (5:6), Magni-fico 13 (1:1), Polesello 17 (3:6), Bru-namonti 3, Villalta 4, Binelli 4, Riva 16 (1:3), DelTAngello 2 (2:2), Sacc-hetti 9 (3:4).
Začetek ni ravno veliko obetal. Valter Magnifico, center Scavolinija iz Pesara, je pričel sijajno in spravil naše v hudo zagato. Vrankovič ga je na vse načine poskušal zaustaviti, a si je hitro nabral tri osebne napake. Toda ko ga je zamenjal Arapovič, so naši povsem prevzeli igro v svoje roke. Z borbeno posamično obrambo in izvrstnimi skoki so povsem nadigrali Italijane, v napadu pa jim je uspevalo prav vse, kar so si zamislili. Azzurri so bili povsem nemočni, kar se je kazalo v Številnih menjavah, žolčnih debatah med minutami odmora, številnih na-
• Jugoslovani so sijajno metali iz igre (40:61 — 65%), italijanski izkupiček pa je bil precej slabši (30:67 — 44%).
pakah in zgrešenih metih. Toda vse, kar je poskušal trener Bianchini, je bilo tokrat zaman. Jugoslovanom, ki so igrali premišljeno in potrpežljivo ter neusmiljeno natančno, niso mogle do živega vse možne obrambne različice niti grobosti. Čosič ni imel slabega moža in peta zmaga Jugoslovanov
nad Italijani na svetovnih prvenstvih je več kot zaslužena. Bili sc boljši v prav vseh elementih igre.
Afera je bila izmišljena
•	Predsednik FIBA Busnel je sporočil vodji naše reprezentance Popoviču, da je dobil brzojavko s Kanarskih otokov, v kateri piše, da noben košarkar katerekoli reprezentance ni bil vpleten v kakršnokoli afero. O primeru posilstva v Santa Cruzu sploh ničesar ne vedo.
Izjave
•	Valeno Bianchini, italijanski tre-ner: »Prav nobene možnosti nismo imeli. Ves naš koncept je podrl Aleksander Petrovič in jugoslovanska peterka z napadom nasploh. Radovanovič je bil pod košem še poseben problem. Jugoslovani igrajo najbolj naravno košarko na svetu in so skupaj s SZ razred zase, mi pa smo pač v drugem...«
•	Krešimir Čosič, jugoslovanski selektor: »Predvsem starejši igralci so razčistili sami s seboj, torej" so včerajšnji spori kar pomagali. Vsi so natančno izvrševali naloge in vedno našli najboljše rešitve. Dobro so zapirali prostor pod košem, napad pa je bil izjemen. A. Petrovič je bil ključni igralec, ob njem pa sta bila izvrstna tudi Dalipagič in Radovanovič.
•	Radovanovič: »Vsi so igrali tako, kot smo se dogovorili. Ves čas sem se spominjal EP 1977 v Liegu, kjer smo tudi tako opravili z Italijani. Bili so povsem nemočni...«
STANE TRBOVC
Lagodnost na igrišču se lahko kaj hitro maščuje
Čosič je tudi proti Kitajski zahteval od modrih disciplinirano igro — Američani so slabo zadevali proste mete
OVIEDO — Medtem ko je v Barceloni prvo kolo druge stopnje tekmovanja na 10. SP minilo po načrtih, pa je bilo v Oviedu tako rekoč šokantno. Najprej so veliki favoriti Američani povsem zasluženo izgubili z Argentinci, nato so že »potopljeni« Italijani odpravili favorizirano Kanado in le jugoslovanska barka je varno priplula k novi zmagi.
»Jugoslavija je za nas še vedno mnogo premočan tekmec, vendar smo se tudi tokrat od nje precej naučili,« je iskreno čestital našim kitajski trener Ouian Chengai. »Tudi sicer se očitno moramo posvetiti proučevanju evropskega sloga košarke, kajti ostati samo pod vplivom ameriške bi bilo zelo slabo. Jugoslovanska Šola je še posebej zanimiva, zato smo lani tudi povabili Cosiča k nam. Upam, da bomo še sodelovali. Vsaj mi si to nadvse želimo.«
Naš trener pa ni bil tako zadovoljen, čeprav smo osvojili še dve načrtovani točki.
Čosič: »Proti ZDA moramo mi narekovati ritem!«
OVIEDO — Američani so mladi, neizkušeni, neuigrani. To je osnovna ugotovitev, ki pa je lahko tudi nepomembna, če teh treh prednosti ne znaš izkoristiti. Italijani jih niso znali in so doživeli katastrofo. Kaj torej lahko proti takšni ekipi dosežejo Jugoslovani, ki so nedvomno boljši od Argentincev, ki so reprezentanco ZDA sicer prvi presenetili?
»Američani nam bodo skušali vsiliti hitro igro, v kateri s svojo tehniko in skokom lahko prevzamejo pobudo in narekujejo tempo. Če jim to preprečiš, se lahko z njimi tudi kosaš,« meni naš trener Čosič. »Ustaviti moramo torej igro, jo obdržati v ritmu, ki ustreza nam, pa je lahko polovica dela opravljenega. Prvič so ZDA prišle na SP s tako izbrano selekcijo, ki se je pripravljala kot olimpijska. V strokovnem štabu so še vedno prepričani, da je to najboljša selekcija, ki sojo doslej poslali na SP. Najbrž to ni čisto res, kajti v Portoriku leta 1974 je bila ekipa le bolj izkušena, kar je v bojih s SZ in Jugoslavijo tudi dokazala.«
Naša usmeritev je torej k počasnejši in organizirani igri, s katero edino lahko uženemo Američane. Res je, da so hitri, napadalni, da odlično skačejo. Toda če jim osnovna zamisel ne uspe, potem so izgubljeni in ne vedo, kaj početi. Visoka igralca Smith in Robinson sta vsekakor najbolj nevarna. Ob vsej tehniki njihovih branilcev pa je vendarle vprašanje, kdo se pravzaprav lahko postavi po robu že samo Draženu Petroviču. Komaj 160 cm visoki Tyrone Bouges gotovo ne. Ob vsej reklami zanj se je vendarle pokazalo, da ni nič posebnega, kajti samo prenašanje žoge, kakšna podaja in redki prodori so mnogo premalo, da bi se lahko kot košarkar res uveljavil. Američani znajo sicer vse, toda težko to znanje izkoristijo, če je tekmec le malo umirjen, razsoden in discipliniran v igri.
»Proti Argentini smo imeli res slab dan, ki se ne bi smel več ponoviti,« pravi trener Olson. »Prvi davek neizkušenosti smo plačali. Lahko bi rekli, da smo kupili prvo dragoceno izkušnjo, ki jo moramo takoj izkoristiti. Jugoslavija ima močno moštvo. Tega se zavedamo in pripravljamo se nanj po najboljših močeh. Da znamo igrati, smo na SP že dokazali in poraz proti Argentini gotovo ne more biti edino merilo. Bomo videli.«
»Kanada in predvsem Jugoslavija sta velika tekmeca, nista pa nepremagljiva in še vedno sem prepričan, da se bomo dokopali do finala,« je povsem mimo trdil v televizijskem intervjuju tudi majhni Bogues.
Upanje seveda vsakdo ima. Tekma z Argentino bi v ocenah za naprej morda res lahko zavedla, toda jasno je vendarle, da bi Jugoslovani z normalno igro neizkušene tekmece ugnali. Treba bo samo zapirati prostor pod košem, da Američani ne pridejo do skoka, v napadu pa proti agresivnosti Američanov obdržati mirne živce in organizirano izvajati akcije in kombinacije.
Naši so skrbno pregledali in analizirali vse posnetke ameriških tekem na SP in upamo le lahko, da so našli recept za zmago.
STANE TRBOVC
»Predvsem je na naše slabo vplivala gonja okrog posilstva. Več smo se pogovarjali o tem, kot o tekmi s Kitajsko,« pravi Čosič. »Precej je bilo sicer tudi zbadanja, tako da je bilo čutiti, da s tem sicer nima nihče resničnih skrbi, toda prijetno seveda ni, če te osumijo takšnih zadev. Pozno popoldne sta prišla k meni varnostnika naše reprezentance in mi zagotovila, da po njunih poizvedbah policija sploh nima nikakršne prijave o dogodkih v Puerta de la Cruzu in da je očitno vse skupaj izmišljeno. Kot del boja proti naši košarki.«
Opaziti pa je seveda bilo, da se je Čosič med tekmo zelo jezil na igralce in da so tudi ti reagirali na trenutke skoraj nesprejemljivo.
»Vsi bi radi igrali, vsi bi radi metali, vsak bi si rad privoščil nekaj napak. Predvsem pa se jim je zdelo, kot da tekma s Kitajsko ni del svetovnega prvenstva. Takšnega gledanja ne morem sprejeti, zato je tudi prihajalo do sporov,« pojasnjuje Čosič.
Čosič se je seveda bal, da voz ne krene preveč navzdol, kajti vedel je, da ga je nato težko ustaviti. Kot se je to zgodilo v prvi tekmi Američanom, ki so mislili, da je tekmovanje na SP po visoki zmagi nad Italijo zanje do finalnega obračuna s SZ končano. Mladost in neizkušenost Američanov je bila več kot očitna. Kljub vsemu znanju in taktičnim sposobnostim trenerja Olsna, pomoči slovitega Bobby-ja Kmghta in drugih strokovnjakov iz ameriškega tabora so Američani na trenutke igrali tako zmedeno in panično, da je bilo težko verjeti, da prihaja izbrana selekcija iz domovine košarke. Graditi vse samo na hitrosti in skoku je samomorilsko dejanje, ki so ga proti zagrizenim Argentincem tudi drago plačali. Prav v vseh elementih igre so Argentinci nadigrali Američane, s kombinirano consko obrambo in zapiranjem prostora so pobrali celo več odbitih žog kot ameriški skakalci (23: 20), za 3 odst. bolje so metali izpod koša, za 12 odst. bolje s polovične razdalje, za 12 odst. bolje trojke, za 9 odst. so imeli boljši skupni met iz igre, kar za 34 odst. boljši prosti met.
»V tem zadnjem smo tudi padli, vse drugo ni pomembno. Poglejte, proste mete smo metali 14:30, se pravi, da smo zapravili 16 žog. Izgubili smo za 4 točke, kaj še rečem,« je ocenjeval nastop svojih obetavnih zvezdnikov ameriški trener Lute Olson.
STANE TRBOVC
Joel Houssin
DOBERMAN
Začetek
1. poglavje
Mlada ženska je za seboj zaprla zastekljena vrata prodajalne. Louis Tonein je globoko vzdihnil. Dan se mu je iztekel počasi. Za hip je pogledal za odjemalko, ki se je oddaljevala po pločniku. Pogled se mu je ustavil na valujoči se zadnjici. Še ena mrha! Onegavila se je z mesarskim pomočnikom. med'em ko je mož garal na stavbišču. Zasačil ju je bil na robu občinskega gozda in fotografiral. Prav užival je, ko ji je nekega dne, ko je prišla po svoj tedenski karton ameriških cigaret, pokazal fotografije. Obraz se ji je za hip spačil, torbico je spustila iz rok, da se je njena vsebina raztresla po tleh.
Tonein se ji je kar najbolj ljubeznivo nasmehnil.
»Saj ni treba da ste tako prepadeni, mlada dama,* je afektirano dejal. »Nikjer ni rečeno, da bo fotografija prišla v roke vašemu možu.«
Vzel je fotografijo in jo raztrgal na koščke. Ženski se je v očeh najprej utrnil preblisk začudenja, takoj nato pa olajšanja. Tonein se je še kar smehljal.
»Vidite torej, čisto preprosto je. Tako lahko storim tudi z drugimi fotografijami. Deset jih je.«
Ženska se je spet zgrbila, kakor da bi čakala, kdaj bo dobila smrtni udarec na tilnik.
To"nein je večkrat zaigral tako. Žrtve je skrbno izbiral. Ni bilo greha v tej vasi, ki ga ne bi odkril in pogosto vnovčil. Prišel je do prepriča-
nja, da izsiljevanje sploh ni nevarno, samo če zahtevaš manjše vsote, kot jih žrtev finančno zmore.
In žrtve so plačevale. Denar za izsiljevalca jim je šel laže od rok kakor nepomembna vsota za plačilo občinskega davka.
Louis se je že šest let ukvarjal s poslom te vrste in vsako leto je podvojil finančni promet. Njegova prodajalna, na pol knjigarna, na pol trafika, mu ni prinašala kaj prida. V tem gnezdu so si ljudje sami zvijali cigarete, knjige pa niso vzeli v roke, odkar so prezgodaj zapustili šolske klopi. Lani so zaprli občinsko šolo, ker je bilo premalo učencev. Otroke so vozili v šolo v najbližje mesto in odpadli so še ti odjemalci, kajti šolarji so potrebščine zvečine kupovali v mestu.
Louisova trgovina torej ni uspevala. Njegova strast za fotografiranje je stala veliko in nekako je bilo treba pokriti stroške za material.
Za izsiljevanje vaščanov, ki so zagrešili prešuštvo, je bil to enako dober razlog kakor kateri koli drugi.
Louis je sanjaril o tem, da bo nekega dne naletel na zlat rudnik. Na bogatina z veliko denarja, recimo, ki ga bo zasačil z dekletom. Če bi naletel na tako zlato žilo, bi lahko zaprl svojo bedno prodajalno in se preselil drugam, tja, kjer je bogastvo v bankah in denarnicah, ne pa v njivah, kmetijah in kmetijskih strojih. Louis je že pet let čakal na tako srečno naključje, pa ga ni in ni bilo; vsake tri mesece je manj verjel, da ga lahko doleti taka sreča. Nikoli ne bo prišel do velikega denarja...
Louis je spet vzdihnil. Devetinštirideset jih ima, pa je obsojen na to, da klepeta s starimi vaščankami, ki prihajajo v njegovo trafiko po časnik. O prekletih starostnih nadlogah, kaj pa drugega! Prava mora! Moral se je sočutrto nasmihati, ko so bentile nad mladino, ki ji nobe-
na stvar ni več sveta, in se brez pridržkov strinjati z njimi, ko so tožile za časi, ki se nikoli več ne vrnejo. Vsega tega je bilo Louisu čez glavo. Rad bi živel na široko, kakor tisti junaki, o katerih je bral v pogrošnih ameriških romanih; obleke, ki jo ukrojijo najboljši krojači, pečatni prstan iz masivnega zlata, pa večerje v najboljših restavracijah mednarodnega slovesa, ponoči pa kabareti z lepotico pod vsako pazduho. To bi bilo življenje!
V fantaziji si je že predstavljal, kako bi bilo. Hodi po hrupnih pariških ulicah, na sebi ima svileno srajco, na nogah pa čevlje iz krokodilje kože. In ko stopi v nočni lokal, ga pri priči obstopijo gospodarica in dekleta. »Oh, dober dan gospod Louis!« »Kako ste kaj, gospod Louis?« — »Ali bi buteljko bordojca, kakor ponavadi. ..?«
»Gospod Louis, bi mi dali pakt gauloises?«
Louis se je zbudil iz svojih sanjarij. Pred prodajnim pultom je stal zamazan kmet. Resnična podoba je surovo pregnala njegove sanje. Skremžil se je.
»Je kaj narobe,« je spregovoril kmet in v žuljavi dlani stresel nekaj kovancev, da je zaž-venkljalo.
»Glavobol. .. Nič hudega,« je odvrnil Louis in mu čez pult ponudil modri zavitek s cigaretami. »In pri vas? Je vse tako, kot si želite?«
Kmet se je zasmejal in pokazal počrnele škrbine. Louis se je premagal, da se ni znova skremžil.
»Bo že šlo. Te dni smo pospravili koruzo. Sem vedel, da še ni čisto zrela, pa sem čutil, da bo zjutraj zmrzovalo. Vse bi šlo narobe in stroji bi pobirali samo liste.. . Potem pa bi se vsi pritoževali. . .«
Louis je odobravajoče prikimaval, čeprav ni vedel, kaj mu hoče kmet povedati. Samo to si je želel, da bi čimprej odšel.
Rona Jaffe
Zadnja
priložnost
63. nadaljevanje
»Povejte jo po svoje, pa bo sijajna,« je rekla Nikki.
Pobral je svoje zapiske in jih spravil v aktovko. »Kako kmalu želite videti še več?«
»Kadarkoli boste vi to želeli.«
»Kaj pravite na petindvajset strani? Bi bilo tako prav?«
»Jaz sem tu vsak dan. Dajte mi jih, pa jih bom takoj prebrala.«
»Veste,« je rekel, »z vami je zelo lahko delati.«
»Saj je z vami tudi,« je rekla Nikki. Ko je odhajal, jo je lahno poljubil na lice. Bila je -vesela, da so že vsi razen Peta odšli domov. Ta : izraz hvaležnosti bi ji sicer prinesel dosti pisarniškega zafrkavanja.
Naslednja dva tedna je John delal kot stroj. Prinašal ji je strani, ona pa jih je brala in ga vzpodbujala, ga včasih spraševala o njegovih namerah, da bi ga obdržala na pravi poti. Vedela je, da bo potrebno vsesplošno krajšanje, ko bo roman gotov, da pa to ne bo tako težko, kot se je bala. Ne bo treba popolnoma premetati vsebine. Nikki je bilo takih posegov vedno groza, pisatelji pa so jih upravičeno sovražili.
Nekega petka jo je vprašal, če bi hotela z njim večerjati. Privolila je in odšla sta naravnost iz pisarne, ker je on tako hotel. Povsod so
ju vsi gledali. Njega, ker je bil filmska zvezda, njo pa, ker niso vedeli, kdo je ali zakaj je z njim. Peljal jo je v klub »21«, kjer vodstvo ni dovoljevalo nadlegovanja pri mizah in lova na avtograme, niso pa mogli preprečiti strmenja. Nikki je uživala.
Sedela sta spodaj, kjer so ljudje lahko po mili volji strmeli vanju. Restavracija je bila videti kot nedovoljena točilnica, kar je v času prohibicije tudi bila, imela je dolgo točilno mizo in rdeče kockaste prte. S stropa so visele najrazličnejše igračke: tovornjaki, letala, avtomobili, športna oprema. Vsako od njih je obesil lastnik podjetja, ki ga je predstavljala. Če si natančneje pogledal, ni spominjalo na točilnico, amak na otroško sobo. In vsi fantki, zdaj že odrasli in bogati, so se gnetli pri točilni mizi.
Nekaj časa sta se pogovarjala o knjigi, potem o glasbi in politiki, dveh stvareh, o katerih je vedel precej več od nje. Potem ji je pripovedoval smešne zgodbice o stvareh, ki so se mu zgodile, ko je snemal nekatere od svojih filmov. Bila je vesela, da je videla večino teh filmov. Tu v tem lokalu sta bila bolj v njegovem svetu kot v njenem, ni se počutila tako varno kot v svoji pisarni, a opomnila je samo sebe, da je še vedno njegova urednica in jo potrebuje. Bilo bi prelahko biti očaran, ker je bil pač slaven, in tega si ni mogla dovoliti.
»Ste poročeni?« je vprašal. »Ali ločeni?«
»Ne, poročena sem. Midva ... na pol ločena sva.«
»Kako ločen pa je to?«
»On živi na deželi, jaz pa tu. Že nekaj časa se nisva videla. Nobeden od naju tega še noče priznati. Saj je pravzaprav res čudno. Niti sama se še nisem čisto navadila na to. Ne vem, kaj se bo zgodilo. Pa vi?«
»Jaz imam stanovanje v New Yorku in hišo v Malibuju. Ljudje mislijo, da živim v Kaliforniji,
ampak če le morem, nisem tam. Rad imam New York.«
»Jaz tudi!«
»Kako vam je všeč živeti sama? Če ste sami, seveda.«
»O, sama sem«, je rekla Nikki. »Všeč mi je.«
»Obe moji bivši ženi sta se takoj spet poročili. Nista marali biti sami. Ampak za žensko je v Hollywoodu težje. To je mesto poročenih. In veliko devetnajstletne konkurence — vsaka zmagovalka lepotnega tekmovanja si želi postati filmska zvezda. Mlada dekleta mi niso všeč. Ko mi bodo, bom vedel, da se staram.«
»Hura,« je rekla Nikki. »Odrasel moški!«
»Kar verjemite mi. Petdeset jih imam.«
»Mislila sem, da jih imate dvainštirideset!«
»To je moja starost za javnost. Koliko pa jih imate vi?«
»Dvainštirideset.«
»Tako hitro ste to rekli, da vam verjamem. Ampak ko vas gledam, ne bi tega nikoli verjel. Videti ste, kot bi jih imeli trideset.«
»Tudi počutim se tako.«
»Jaz tudi«, je rekel. »Zato pa tudi poskušam biti pisatelj in pri teh letih še ne pišem spominov.«
»Saj se ne bi odpovedali filmu!«
»Oh, ne, denar mi. preveč ugaja. Ne verjamem, da bom s to knjigo obogatel, čeprav bi mi bilo seveda všeč.«
»Izdala vam bom skrivnost,« je rekla Nikki. »Če potem ne boste postali tako domišljavi, da ne bo mogoče delati z vami. Mislim, da bo ta vaša knjiga velika, velika uspešnica.«
»Res mislite tako?«
»Da, mislim. Človek o teh stvareh ne more nikoli biti popolnoma prepričan in vsi se lahko zmotimo, ampak glede te knjige imamo močan občutek, da bo tako.«
Od besede do udarca je bil za nasilneža vedno le korak
Dolgoletna surovost do izvenzakonske družice in njunega otroka se je za Zvoneta Zgrabljiča končala z obsodbo na poldrugo leto zapora
LJUBLJANA, 14. julija — Dolgoletna surovost in krutost zdaj 32-letnega Zvoneta Zgrabljiča iz Ljubljane do izvenzakonske družice in njunega sina je dobila epilog na ljubljanskem temeljnem sodišču. Zgrabljiča so obsodili na poldrugo leto zapora zaradi nasilniškega vedenja in mu zaradi nevarnosti, da bi na prostosti s tem nadaljeval, do pravnomočnosti sodbe podaljšali pripor, kjer je od letošnjega 26. marca.
Kar težko je verjeti, da je Vida R., ki je z Zvonetom Zgrab-ljičem živela občasno v izvenza-konski skupnosti, toliko časa prenašala njegovo surovost, saj se jo je fizično lotil že v prvih mesecih njunega znanstva pred enajstimi leti. Toda, kot je povedala na sojenju, se je k njemu vedno znova vračala, ker ga je imela zelo rada. Kasneje pa ji je grozil, da bo njo ali njunega sina, ki ima zdaj pet let, ubil, če ga bo prijavila. Vsega ji je postalo zadosti letošnjega 21. marca, ko jo je zvečer v njunem stanovanju davil, da je izgubila zavest. Naslednje jutro jo je pretepel, obrcal, hodil po njej in ji grozil, da jo bo ubil. Vse zato, ker je hotela zjutraj nekoliko poležati v postelji, on pa je pričel otroku razlagati, da je lena in da jo je treba pretepati. Temu vplivanju na otroka se je uprla. Po tem obračunu je končno odšla na postajo milice.
Pričelo se je že leta 1976, ko je Zgrabljič Vidi R. nekaj mesecev po pričetku njunega znanstva povzročil podplutbo na levi zgornji veki in krvavitve v očesu. Takrat je zoper njega vložila zasebno tožbo, vendar jo je kasneje umaknila. Naslednje leto je z njim zanosila, vendar je po štirih mesecih spontano splavila. Zvone Zgrabljič jo je namreč po dveh mesecih nosečnosti tolkel po trebuhu. Kasneje jo je pretepal s smučarsko palico in s posebno palico iz jeklene žice, po-
fflsunnssffi
vito v gumo, ki jo je sam napravil - očitno prav za ta namen. Leta 1983 jo je z nožem zabodel v levo stegno, 29. decembra lani pa jo je s pestmi tako pretepel, da je bila polna modric po vsem telesu, udarec po ušesu pa ji je povzročil perforacijo bobniča. Običajno je Vida R. morala po zdravniško pomoč, z razmerami pri njiju doma pa so bili seznanjeni tudi na socialni službi.
Niti otrok ni bil varen pred očetom. S palico in rokami ga je pretepal in ga metal po tleh, če pa je ponoči jokal, se je znesel nad njim s ščipanjem po obrazu, metanjem po postelji in kamor je naneslo, tudi ob zid. Prestrašen otrok, ki nosi posledice vsega tega s telesno in duševno zao-
stalostjo, se že od dveh let in pol starosti zdravi pri psihologu.
Kot je povedala na sojenju mati Vide R., je bil pri Zgrablji-ču od besede do udarca vedno le korak. Tudi njej je grozil še najbolj v času, ko sta s hčerko še živela pri' njej. Lani se je par preselil v stanovanje, ki ga je Vida R. dobila prav zaradi otrokove bolezni.
Na sojenju je Zvone Zgrabljič poskušal zvaliti krivdo za svoje vedenje na ženo, češ da ga je dostikrat izzivala. Toda tudi psihiater, ki ga je pregledal, je ugotovil, da je obtoženec hudo občutljiv za vse, kar prizadene njegovo samovoljo in kar navidezno ali dejansko ruši njegov osebni ponos, da je hudo nasilen in grob, morda celo sadističen. Sodniki so mu kot edino olajševalno okoliščino upoštevali težko mladost. Tudi sam je imel očeta, ki se je nad njim stalno znašal z udarci.
B. G.
Kazni so, toda kdo jih izterja?!
Vsaka nesreča pretrese, tista, v kateri umre otrok ali mladoletnik, pa še toliko bolj. Na začetku šolskih počitnic smo namenili varnosti otrok in mladoletnikov poseben zapis, ne da bi pri tem mislili, da bo prav zaradi tega kaj veliko bolje poskrbljeno zanje. Sedanji statistični podatki pa kažejo, da njihovi varnosti vsi skupaj namenjamo kaj malo pozornosti: vsak teden namreč na slovenskih cestah umre otrok ali mladoletnik. Preveč, da bi lahko ostali ravnodušni.
Pred nedavnim je smrt mladoletnega voznika kolesa z motorjem povzročila precej ogorčenja, kajti fant je končal pod kolesi voznika avtomobila, ki je zapeljal v rdečo luč na semaforju. Seveda se postavlja vprašanje, koliko voznikov je pri »lovljenju« zelene luči med vožnjo skozi semaforizirano križišče pomislilo, da je lahko takšno dirkanje usodno zanje in še za koga?! Površen pogled na dogajanje v križiščih bi ver-jeno pokazal, da vsak drugi ali tretji voznik skuša tako prihraniti čas, ki bi ga »izgubil« s stanjem pred rdečim semaforjem. Ali je to res tisti čas, ki je tako pomemben in odločilen, da kaže prekršiti osnovna pravila vame vožnje, je nedvomno vprašanje, ki si ga vozniki običajno zastavljajo šele takrat, ko se zgodi nesreča. Podobno je s prehitevanjem in dmgimi podobnimi vozniškimi »operacijami«, pri katerih se zdi, da s časom varčujemo, v bistvu pa se igramo s svojim in življenjem drugih. To se najbolje po-
kaže tedaj, ko najbolj neučakani prehitevajo kolono vozil, so nekajkrat v smrtni nevarnosti, končno pa pridobijo minuto ali dve. Se splača? Gotovo ne, a v človeški in s tem v vozniški zavesti je tudi nekaj hazarda. Toda če je ta ■ razumljiv in sprejemljiv pri denarju ali še čem drugem, pa v prometu ni in ne more biti. Ob tem je treba nekaj besed nedvomno nameniti tudi siceršnji kaznovalni politiki in sistemu. Znano je, da miličniki kaznujejo veliko prekr-škarjev oziron/a udeležencev v prometu. Prav tako pa je znano, da veliko kazni nikoli ne izterjajo. Kdo je kriv za takšno stanje, ni čisto jasno, a je jasno vsaj to, da s takšnim početjem ne koristimo prometni varnosti.
Nedvomno svoje k sedanjemu stanju pripomorejo tudi relativno nizke kazni, ki kljub vsem naporom le niso tako visoke, da bi o njih razmišljali. Če pa se že kdaj zgodi, potem ostaja druga možnost, ki smo jo omenili in vse je spet po starem. In še vprašanje. Kolikšno krivdo pri nesrečah otrok in mladoletnikov nosijo starši? Breme očitkov in občutka krivde po nesreči je nedvomno neznosno. Toda kolikor je težko, odvreči ga ni mogoče. Zato ponovno opozorilo: ko kupujete svojim otrokom za še tako dobro spričevalo motor ali kolo, vedite tudi, da s tem odpirate nekaj novega in tudi nevarnega v njegovem življenju. Morda bo breme kasneje prav zaradi tega nekoliko lažje.
ŽARKO HOJNIK
MINULI TEDEN 12 LETOS ŽE 215MRTVIH
Izteklo je 16 tisoč litrov olja
MARIBOR, 14. julija - V tovarni Impol v Slovenski Bistrici, v temeljni organizaciji Valjarna, je že prejšnji teden prišlo do izliva večje količine olja v potok Bistrico. Ko so skupaj s preiskovalnim sodnikom konec tedna opravili ogled, so ugotovili, da je izteklo skupaj približno 16.000 litrov olja. Neposredna škoda, to je vrednost olja, je približno 4 milijone dinarjev. Ugotovili so tudi, da je olje prvič izteklo že 7. julija, in sicer približno 3.000 litrov. To so opazili delavci jutranje izmene, ki so sicer pogledali, če kje olje izteka, ker pa napake niso nikjer odkrili, so manjkajoče olje dolili in nadaljevali delo.
Že naslednjo noč, med 8. in 9. julijem, pa so znova ugotovili, da v stroju za valjanje manjka okrog 13.000 litrov olja. Takrat je posebna komisija ugotovila, da je prišlo do napake pri regulatorju pretoka. Ker pa pod cisternami ni lovilnega bazena, je olje izteklo v potok Bistrico in verjetno naprej v Dravinjo. Trenutno je, kot rečeno, znana le neposredna škoda.
D. P.
OD PETKA DO TORKA
Elektrika je pobila živino
MURSKA SOBOTA, 14. julija -Sinoči je elektrika v hlevu Evgena Vučkiča v Rankovcih ubila dve kravi in tri manjše telice. Do nesreče je prišlo zato, ker so napajalniki prišli v stik z električnim tokom, tako da je pobil vse živali. Škode je za 1,4 milijona dinarjev.
J. P.
Pet ranjenih in velika škoda
BREŽICE, 14. julija — Pet ranjenih in več kot za milijon dinarjev gmotne škode je nastalo v prometni nesreči, ki seje zgodila minulo soboto ob 2.15 na Milavčevi ulici v Brežicah. Po prvih podatkih kaže, da je nesrečo
povzročil 25-Ietni Jože Kostajnšelc. Zaradi vožnje po levi, in najbrž tudi pod vplivom alkohola, je s ličkom treščil v žabo, s katero je prav tedaj pripeljal nasproti 41-letni Janez Vrečar s Ptuja. V silovitem čelnem trčenju se je Gčo prevrnil, v povsem uničenem avtomobilu pa so bili tijje huje, eden pa laže ranjen. Prav tako je bila laže ranjena tudi sopotnica v Vrečarje vem avtomobilu.
Ž. H.
Nesreča med delom
LJUBLJANA, 14. julija - V delovni organizaciji Donit v Medvodah se je minulo soboto med delom pri hidravlični stiskalnici poškodoval 58-let-ni Pavle J. Ko je hotel iz stiskalnice odstraniti odpadek in je zato z roko segel vanjo, se je drsna plošča vrnila v začetni položaj in mu poškodovala mezinec leve roke.	B. G. r
Žena osumljena umora moža
NOVO MESTO, 14. julija - V no-vomeški bolnišnici je sinoči umrl za posledicami udarcev s kladivom 58-letni Franc Klaužar iz Malega kamna pri Senovem. Kakor so povedali preiskovalci krške UNZ, je umora osumljena njegova 54-letna žena Neža, za katero je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Ž. H.
Vlak povozil žensko
MARIBOR, 14. julija - Včeraj ob 17. uri je potniški vlak, ki vozi med Ljutomerom in Ormožem, približno kilometer pred postajo Ormož, povozil mlajšo žensko. Strojevodja je sicer dajal signale, vendar se ženska, ki je hodila po tirih, ni umaknila. Vlak jo je zadel, tako da je bila takoj mrtva. Sedaj ugotavljajo, kdo je ponesrečen-ka, saj pri sebi ni imela dokumentov.
D. P.
V pritličju Maksija prodajajo:	• "	■		 •			 	......j* 7 , . 				..		 V
LAHKE, POLETNE PREŠITE ODEJE PO 7.331 din •	
Na pultih posebnih prodaj v kletni etaži:	Cena za kg:,
BONBONI »ŠUMI MIX«	15% CENEJE! 864 din
■ jmona merkur Ljubljana '	_____ ^	maximarket	i§IIMO Sl V MAKSIMU r	 j."	 -	■ 		JJ)
Osumljen je ropa
LJUBLJANA, 14. julija - Včeraj dopoldne so občani prijeli 39-letnega Dominika B. in ga izročili delavcem UNZ Ljubljana-mesto. Dominik B. je osumljen ropa. Sumijo ga, da je s pestjo udaril 59-letnega Ivana S. in ga zbil po tleh, nato pa mu iz žepa vzel 1.050 dinarjev. Delavci UNZ so napisali kazensko ovadbo in Dominika B. predali preiskovalnemu sodniku.
Požar v delavnici B G
LJUBLJANA, 14. julija — Dobro uro po polnoči je včeraj začelo goreti v mizarski delavnici v Velikih Laščah. Ogenj je uničil lesen del delavnice in precej orodja. Škodo so ocenili na deset milijonov dinarjev.	B. G'
Poziv pričam nesreče
LJUBLJANA, 14. julija - Pro-metni miličniki iščejo neznanega voznika, kije včeraj ob 10. uri na magistralni cesti Škofljica—Kočevje v Vrhu pri Pijavi gorici povzročil hudo prometno nesrečo in odpeljal, ne da bi ponesrečenim pomagal. Med vožnjo proti Kočevju je voznik neznanega osebnega avtomobila prehiteval v škarje, zaradi česar sta trčila dva osebna avtomobila, v katerih so bili štirje potniki ranjeni. Preiskovalci prosijo priče nesreče, še posebej voznika belega juga z ljubljansko registracijo, ki si je po nesreči zapisal registrsko številko pobeglega avtomobila, da se nemudoma zglasi na najbližji postaji milice, ali na telefon 92 UNZ Ljubljana mesto.	Ž. H.'
Maribor je po onesnaženosti zraka takoj za Trbovljami in Črno
Tako je ugotovil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — Zaradi slabega zraka je tudi vse več obolenj dihal
MARIBOR, 14. julija — Danes so na izvršnem svetu skupščine mesta Maribor razpravljali o poročilu Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je pripravil poročilo o onesnaženosti ozračja v Mariboru v obdobju 1985/86.
Po letošnjih še neobjavljenih, rezultatih je Maribor po onesna-N ženosti ozračja že na tretjem mestu v Sloveniji — takoj za Trbovljami in Črno. Struktura porabe goriv je v Mariboru zelo neugodna. Največ ekološko neprimernih goriv porabijo v individualnih kuriščih in manjših kotlovni cah, kjer ie izkoristek ’ ’ "
., kjer je izkoristek slabši, emisije večje, odvajanje dimnih plinov pa omejeno na najnižje plasti ozračja. Zaradi povečevanja škodljivih emisij v ozračje je tudi zdravstvena služba ugotovila hitro povečanje števila obolenj dihalnih organov pri ljudeh. Gibanje na prostem je pozimi v večini predelov Maribora precej časa neprimerno. Pri urejevanju teh probolemov ne bi smeli čakati na gradnjo toplarne, saj se bo stanje v prihodnje, zlasti v zimskem času, še poslabševalo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo so predlagali tudi nekatere I ukrepe, ki bi jih morali čimprej
uresničiti. Inž. Janez Drev, vodja enote za ekologijo Centra za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, je menil, da bi morali zagotoviti kvalitetnejši premog s čim manjšo vrednostjo žvepla'za široko porabo. Za kurjače skupinskih kotlovnic bi morali organizirati poletne izpopolnjevalne tečaje o pravilnem kurjenju v posameznih tipih kotlov, kar bi vplivalo na zmanjševanje emisije prahu in povečalo izkoristek kotlov. Razširiti bi morali tudi razvodno omrežje toplarne Maribor—jug. Treba bo izdelati študijo o možnih priključitvah manjših, že dotrajanih kotlovnic na večje industrijske kotlovnice in razširiti plinovodno- omrežje v mestnem središču.	M. K.
RADAR
Pokol »ubijalca brez razloga«
Juan Gonzalez je med vožnjo z ladjo izvlekel sabljo in napadel sopotnike — Dva je ubil, devet ranil
WASHINGTON, 14. julija (Tanjug) — V trenutku, ko je turistična ladjica plula mimo Kipa svobode, katerega stoletnico postavitve so v Ameriki slovesno proslavili, je čmopolti Kubanec iz New Yorka Juan Gonzalez iz zavitka, ki ga je držal v naročju, izvlekel sabljo.
V glavnem ladijskem salonu je bilo ob tem času veliko ljudi, nekateri so se pogovarjali, drugi zopet brali časopise, gledali skozi okna ali dremali.
Ladjica je šest minut pred tem odplula proti otoku Staten. Pot do otočka traja 22 minut.
Juan Gonzalez, je torej vstal, izvlekel sabljo dolgo 60 centimetrov in začel z njo sekati na vse strani.
Prestrašeni ljudje so najprej onemeli, potem pa se je zaslišalo kričanje, ljudje so padali po tleh, pod klopi ... Gonzalez je s sabljo najprej ranil štiri potnike, potem pa je oddivjal na zgornjo palubo, kjer je bilo največ ljudi. Pri tem vihtel sabljo in z njo zabodel vsakega, ki mu je prišel na pot. Ljudje so kričali, bežali in padali po palubi.
Na palubi pa je sedel tudi Ed-ward del Pino, upokojeni policist. Vračal se je iz New Yorka, kjer v neki tvrdki dela kot nočni čuvaj. Posegel je vmes in zelo hitro obvladal napadalca.
Ko je ladjica pristala v pristanišču, so na obali že čakali policisti in reševalna ekipa. Prvi so odpeljali Gonzaleza, drugi pa dve trupli in devet ranjenih.
Zločin ni šokiral samo potnikov in turistov, ki so bili v tem trenutku na ladjici, temveč prav vso Ameriko, kjer sicer od časa do časa pojavijo taki »ubijalci brez razloga«. Ljudje se danes ne sprašujejo, zakaj je Gonzalez ubijal, temveč kako je sploh prišel na ladjico. Vedelo se je namreč, da je duševni bolnik.
Gonzalez je bil eden od tisočih ameriških brezdomcev, ki so jih polna vsa velika mesta. Govori se, da je med njimi veliko umobolnih in takih, ki so že nekaj časa preživeli v bolnišnicah za duševne bolnike.
Menda je Gonzalez pred nedavnim v nekem sprejemališču za
Pogrebi
LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci Še zadnjič poslovili od 90-letne upokojenke Jelke Pivk (ob 10. uri); 76-letnega upokojenca Franca Eržena (ob 11. uri); 78-letne upokojenke Alojzije Gorenc (ob 12. uri); 51-letnega krojača Frančiška Jauševca (ob 14. uri); 72-letne upokojenke Ide Tasič (ob 15. uri) in 27-letnega uslužbenca Bernarda Bečana (ob 16. uri).
POLJE: Danes ob 13. uri bo na pokopališču v Polju pogreb 77-letne upokojenke Ane Mihelič. (R. D.)
INDUSTRIJSKI
BIRO
podjetje za izgradnjo industrije, p. o.
61113 Ljubljana, Titova 118, p. p. 69 ponovno razpisuje oz. objavlja prosta dela:
1.	komercialno vodenje delovne organizacije
—	visoka izobrazba ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne usmeritve
—	izpolnjevanje predpisanih pogojev za delo v ZT
—	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	ustrezne organizacijske sposobnosti in sposobnost za skupinsko sodelovanje
—	najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
2.	vodenje splošnega oddelka
—	diplomirani pravnik
—	izpolnjevanje pogojev za delo v ZT
—	vsaj 5 let prakse pri pravnih, samoupravnih ali splošnih delih v gospodarski OZD
Kandidat mora v 6 mesecih po sprejemu opraviti strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov in izpit za pooblaščeno osebo po Zakonu o varstvu pri delu
Obe deli sta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Razpisna komisija bo sprejemala prijave 30 dni po objavi, kandidate pa bomo izbrali v 30
dneh.
3.	dipl. ing. kemije ali biologije
za področje ekologije
Zaželene izkušnje pri reševanju problemov škodljivih odplak oz. čiščenju vode v industriji, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, poskusno delo 3 mesece. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh.
Kandidate lahko seznanimo s sodobnim delovnim okoljem, s širokimi možnostmi dela na računalnikih IBM PC in z drugimi prednostmi dela v Industrijskem biroju
IDEJA - OPREDELITEV - ZASNOVA - PROJEK-TIRANJE - REALIZACIJA - ORGANIZACIJA -IZOBRAŽEVANJE KADROV - ZAGON - UPRAVLJANJE
15-6744
Živilski kombinat Žito Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Šmartinska 154
Komisija za delovna razmerja
TOZD Blagovni promet, n. sub. o.
objavlja
prosta dela in naloge
obračunska, administrativna in strojepisna dela — za določen čas
Pogoji: srednja izobrazba administrativne smeri; znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika in dobro znanje stojepisja Poskusno delo traja 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v.8 dneh po objavi na naslov: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154.
15-6733
pred odhodom na dopust v alpino po popust
veliko
sezonsko
• N/
zmzanj e cen obutve
od 20 do 50%
od 14. 7. do 30. 8. 86 v vseh prodajalnah
alpina
brezdomce v New Yorku govoril: »Moram nekoga ubiti, to od mene zahteva sam bog.« Menda je bila policija o tem obveščena. Gonzaleza so odpeljali v neko newyorško bolnišnico, kjer pa so samo ugotovili, da ima »paranoične motnje« in ga v soboto izpustili. Obljubil je, da bo obiskal psihiatra v neki bolnici v Harlemu. Gonzalez pa ni odšel k psihiatru, temveč si je priskrbel sabljo.
Obvestilo čebelarjem
Opazovala služba gozdnega medenja: Kozjak - Remšnik^ 13. 7. 86, +0,30 kg, gozd; Zavomik — Debel kamen, 13. 7. 86, —0,30 kg; Litija — Sitarjevec, 13. 7. 86, -0,10 kg; Snežnik — Debel kamen, 13. 7., —; Snežnik - Leskova dolina, 13. 7. 86, —0,90 kg; Gorski kotar — Sunger Lokve, 13. 7., —0,40 kg; Snežnik — Pristava, 12. 7. 86, +0,60 kg, hoja.
Cinkarna Celje
Metalurško kemična industrija Celje
DS TOZD Metalurgija v skladu z določili 106. in 107. člena statuta TOZD ter Pravilnika o razvidu del in nalog razpisuje dela, in naloge
direktorja TOZD Metalurgija
Poleg pogojev, določenih z zakonom-in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Celje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	visokošolska izobrazba metalurške ali druge ustrezne smeri (VII. stopnja zahtevnosti)
—	5 let delovnih izkušenj na področju dela, ki ga opredeljuje dejavnost TOZD
—	organizacijske sposobnosti na teamsko delo
—	ustrezne moralno-etične vrline in aktiven odnos samoupravljanja
—	znanje enega tujega jezika aktivno in enega pasivno
—	da kandidat predloži koncept razvoja TOZD
K prijavi morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega in družbenopolitičnega dela. Kandidat bo za opravljanje razpisnih del imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija »za razpisno komisijo« v 20-dneh po objavi. Kandidate bomo o izjavi obvestili v 8 dneh po sklepu na DS TOZD.
15-6742
ŽG — Železniški srednješolski center Ljubljana, Aljaževa 32
Komisija za delovna razmerja
TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, Aljaževa 32
ponovno objavlja
prosta dela in naloge v DE-Šola
1.	učitelja matematike
za poln in določen čas (do 31. 1. 1987)
2.	učitelja fizike
za določen čas (šol I. 1986/87) - s polovičnim delovnim časom
3.	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov,
dipl. inž. elektrotehn. za poln in nedoločen čas
4.	učitelja kemije ali biologije in kemije
za poln in določen čas (šol. I. 1986/87)
5.	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
za poln in določen čas (šol. I. 1986/87) objavlja
prosta dela in naloge v DE-Dom za učence
6.	vzgojitelja
za poln in določen čas (šol. I. 1986/87)
7.	snažilke
za poln in nedoločen čas
Začetek dela 1. septembra 1986.
Pogoje za prevzem del in nalog učiteljev in vzgojitelja določa Zakon o usmerjenem izobraževanju. Poskusno delo traja 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Komisijaza delovna razmerja TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, Aljaževa 32.
15-6739
NOČNA KRONIKA
Nekateri so odkrili bifeje na kopališčih, primerno pač za sezono. Greš tja, sedeš pod sončnik, gledaš mlada dekleta in kmalu je večer. In »kopalec« je seveda tudi krepko pod paro. In nato stečejo dogodki.
§ Na kopališče Kolezija v Ljubljani je prišel Nurija O. Pravdno je kupd vstopnico, vendar se mu je gnusilo iti skozi razkužd-no vodo in jo je raje ubral do bazena s plezanjem čez ograjo. Za opozorila upravnika se ni zmenil, pač pa se je začel z njim prepirati in ga hotel tudi fizično napasti. Opozorili so ga, ga napotdi domov in mu svetovali, naj se ne vrača, vendar se tudi za uradna opozorila ni zmenil in hotel s prekrškom nadaljevati. Ker je bil rahlo okajen, so ga pospravili do iztreznitve.
9 Do neredov je prišlo na mestnem avtobusu št. 2 v Ljubljani. Vstopda je krepko nažgana Angela B. Najprej ni plačala vozovnice, nato pa je po vozdu razgrajala in snubila in ovirala voznika pri vožnji. Ker ni hotela s početjem nehati, so jo pospravili do iztreznitve.
• V Ljubljanski dvor na Dvornem trgu je prišel Dobrač M. Nezadovoljen s postrežbo je pobesnel, po lokalu začel razmetavati prižgane cigarete,lcose kruha in kozarce. Ker je s tem vznemiril goste in osebje, ga je osebje samo spravdo iz lokala. Prijavdi so ga.
M. S.
DO »Zlatarne« Celje, TOZD »Atelje za zlatarstvo« Ljubljana, Mestni trg 19-20 po sklepu delavskega sveta razpisuje
javno licitacijo za
polirni boben z izklicno ceno 1,200.000 din
Javna licitacija bo v prostorih Ateljeja za zlatarstvo Ljubljana, Mestni trg 19-20 v četrtek, 17. 7. 1986, ob 11. uri. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene.
Varščino	interesenti
lahko vplačajo na blagajni TOZD vsak dan od 7. do 10. ure, kjer si lahko stroj tudi ogledajo. Navedeno osnovno sredstvo bomo prodali po klavzuli »ogledano-kupljeno« in po prevzemu glede kakovosti ne sprejemamo reklamacij. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe. Predstavniki družbenega sektorja se izkažejo s pooblastilom. V izklicno ceno ni zajet prometni davek in ga kupec plača ob prevzemu.
Kupnino in ustrezni prometni davek plača kupec takoj oz. najkasneje v treh dneh po licitaciji.
■15-6729
Komisija za delovna razmerja
OŠ Janko Kersnik Brdo 5, 61225 Lukovica
objavlja prosta dela in naloge:
—	učitelja slov. jezika,
P ali PRU s polovičnim delovnim časom za določen čas
—	učitelja slov. jezika in knjižničarstva,
P ali PRU s polnim delovnim časom za določen čas
Začetek dela 1. 9. 1986 Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
15-6720
10. stran ★ DELO
OBJAVE - OBVESTILA
Torek, 15. julija 1986

TELEVIZIJA
LJUBLJANA___________________
17 55-22.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA
18.15 ŽTV1 PLANET:	GOZDOVI
SEVERA, 3. ddtmghškr doka-
• ŽIVI PLANET: GOZDOVI SEVERA, 3. del angleške dokumentarne serije — Iglasti gozdovi na severu so aajvečji gozdovi sveta. Iglavci so se tako prilagodili, da preživijo dolge, mrzle zime in kar najbolj izkoristijo kratko obdobje rasti. Mnoge živali, ki prebivajo v teh rtnrish gozdovih, so odvisne prav od dreves. Življenjski ciklusi voluharjev, sov la drugih ptic nihajo iz leta v leto sorazmerno s spremembami v gozdu. V Evropi, na primer, velike bradate sove, »fantomi Severa«, sledijo svojemu plenu izredno daleč, uspeh njihovega razmnoževanja pa je odvisen od ciklusa voluharjev in storžev. Oddaja bo 'prikazala sove in njihovo prehrano pa tudi nekatere večje, redke mesojedce — risa, rosomaha in sibirskega tigra.
Bolj proti jugu, v listnatih gozdovih, poletni vrhunec zelenja vzpodbudi živahno dejavnost številnih ptic, ki se gostijo z obilnimi žuželkami. V Severni Ameriki barvita jesen prinese obilico hrane, ko dozorijo želod in jagodičevje.
Redakcija; Ljubinka Sedmak.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK 19.45 VREME
19.55	Ovideo: SP V KOŠARKI (M) -SFRJ : ZDA
21.30	DNEVNIK
21.55	VREME
22.05 SVET NA ZASLONU
• SVET NA ZASLONU -Eareka, ilegalni imigranti, računalniki in kriminal so naslovi prispevkov, Id si jih bomo lahko ogledali v julijski oddaji Svet na zaslona. Prvega o evropskem načrtu za raziskovanje tehnologij prihodnosti, ki naj bi bil protiutež za ameriško Vojno zvezd je pripravila italijanska televizija v Švici. Drugi govori o ilegalnem preseljevanju Mehičanov v Združene države in je delo katalonske televizije. Novinatji O RF pa so pripravili prispevek o zlorabah, ki so se razširile potem, ko so računalniki postali del vsakdanjika v veliko družinah. Redakcija: Mete Drago lič.
ODDAJNIKI n. MREŽE
14.50
15.30
15.50
17.05 17.25
17.45
18.15
18.45
19.30 20.00
20.05
21.30 21.40 21.55
23.30
GLASBENI ODER, zabavna oddaja
ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz DOLGO POTOVANJE PO PUŠČAVI, 2. del sovjetske nadaljevanke RISANKE DNEVNIK
PISANI AVTOBUS, dokumentarna otroška oddaja OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE
ŽUR, zabavnoglasbena oddaja DNEVNIK ŽREBANJE LOTA SVETIŠČE, ameriški film POROČILA
GLASBENA MEDIGRA SP V KOŠARKI - BRAZILI-UA : SZ, prenos POLETNA NOČ TV LJUBLJANA
ZAGREB, 1. PROGRAM__________
14.50	GLASBENI ODER, zabavna oddaja
15.30 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz
15.50	DOLGO POTOVANJE PO PUŠČAVI, 2. del sovjetske nadaljevanke
17.05 RISANKE
17.35 TV KOLEDAR
17.45	PISANI AVTOBUS, dokumentarna otroška oddaja
18.15 OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE
18.45	ŽUR, zabavnoglasbena oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00 ŽREBANJE LOTA 20.05 SVETIŠČE, ameriški film 21.40 DIALOGI, notranjepolitična oddaja
23.10 DNEVNIK
23.30	PROGRAM PLUS
ZAGREB. O. PROGRAM
18.45 TEST
19.00	ZNANOST: »Nekoč v davnini, 19.30 TV DNEVNIK
20.00	FESTIVAL AMERIŠKIH TAMBURAŠEV
20.50 POROČILA 20.55 LIKI REVOLUCIJE, dokumen-tarna oddaja
KOPER
17.00	OTROŠKI PROGRAM
18.00	LJUBEZEN IN OBLAST, tv novela
18.55 TV NOVICE
19.00	ODPRTA MEJA
19.30	TV STIČIŠČE
19.50	RIBOLOV NA DOIRANSKEM JEZERU
20.30	BELLAMY, tv film
22.00	TVD VSE DANES 22.10 KOŠARKA
23.15	VATERPOLO, (Jugoslovansko prvenstvo)
ITALUA, I, PROGRAM_________
11.15	TELEVIDEO
13.00	KONCERT	KLASIČNE
GLASBE
13.30	TV DNEVNIK
13.45 ŽENSKA, celovečerni film
15.30	ŽIVALI SVETA, dokumentarna serija
16.00	RICHIE RICH
17.00	MLADI UPORNIKI, serijski film
17.50	TOM STORY
18.30	PROSTI KOTIČEK
18.40	PARMSKA KARTUZIJA
19.40	ALMANAH
I 20.00 TV DNEVNIK
20.30	POLETNI KVARK
21.30	MOZART, 4. del, igrajo: Chri-stoph Bantzer, Michel Bouquet in drugi
22.50 TV DNEVNIK
23.00	RICCARDO MUTI PREDSTAVLJA:	FIGAROVA
SVATBA
ITALIJA, H. PROGRAM_________
11.15	TELEVIDEO
13.00	OB TRINAJSTIH
13.15	POSTALI BODO SLAVNI, serijski film, igrajo: Lee Curreri, Debbie AUen, Lori Singer in drugi.
14.10	AVANTURA, razvedrilni pro-
17.00	CELOVEČERNI FILM
18.25 IZ PARLAMENTA
18.30	ŠPORTNA POROČILA
18.40	PRIMER ZA DVA, serijski film, igra: Gunter Strack
19.40	VREME
19.45	TV DNEVNIK
20.20 ŠPORTNA POROČILA
20.30	APARTMA, celovečerni film
23.00	TV DNEVNIK
23.10	40 LET REPUBLIKE
23.45	NOCOJ
23.55	NOČNI KINO
AVSTRIJA, I. PROGRAM________
9.00 POROČILA
9.05 TOM IN JERRY, risanke
9.30 LATINŠČINA
10.15	KAJ BI LAHKO POSTAL?
10.30	PLESALCAZBROADWAYA, ameriški film (1949)
12.15	ŠPORT V PONEDELJEK
13.05	POROČILA
14.45	WALTONOVI, družinska serija
15.30	POČITNIŠKI KOLEDAR
16.05	ROBI ROBI ROBIN HOOD, serijski film
16.30	AM, DAM, DES
16.55	POROČILA ZA OTROKE
17.05	ČEBELICA MAJA, serijska risanka po knjigi Wa!demarja Bonselsa
17.30	ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne zgodbe
17.55	USPAVANKA
18.00	SLIKA AVSTRIJE
18.30	MI, družinski program
19.00	AVSTRIJA DANES
19.30	ČAS V SLIKI 1
20.15	REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitičnega uredništva
21.15	DALLAS, nadaljevanka
22.00 MORDA SEM ZADNJI SLIKAR. portret Oskarja Ko-koschke
22.45 BELLAMY, kriminalna serija
23.30	POROČILA
AVSTRIJA, n. PROGRAM________
17.30	ORIENTACIJA
18.00 POLICIJSKA POSTAJA 1, serijski film
18.30	DEPARTMENT S, serijski film
19.30	ČAS V SLIKI 1
20.15	POJOČA AVSTRIJA, narodna glasba
21.15	ČAS V SLIKI 2
21.35 KULTURNI MAGAZIN 21.45 KLUB 2
POROČILA
MADŽARSKA, I. PROGRAM
8.25
8.30
9.50
10.00
10.50
18.10
16.15
16.45
18.00
18.30
18.50
19.05 19.10
19.30
20.05
TV TELOVADBA POČITNIŠKA MATINEJA (Vuk, serijska risanka, 1-4. del) ŽREBANJE LOTA STARSKY in HUTCH (ameriška serijska kriminalka, pon. epizode z naslovom Talci)
ŽIVIMO MIMOGREDE (pon. dokumentarnega filma)
TV SPORED ZA 3 DNI VIKINGI (pon. 2. dela angleške serije z naslovom Strela z jasnega)
DOBRA VOLJA (športna tekmovanja v Moskvi, ženski rokomet Madžarska — ZDA) LASZLO BAZSA (šale, češki kratki film)
INDUSTRIJSKI SVET (notranjepolitični spored)
MINI STUDIO '86 TV TELOVADBA VEČERNA PRAVLJICA TV DNEVNIK
ŽENA ZA pultom (11. del češke serije z naslovom: Olinkina poroka)
21.00	STUDIO ’86 (kulturni TV tednik)
22.00	TV DNEVNIK
MADŽARSKA, H. PROGRAM
18.00	DOBRA VOUA (športna tek movanja v Moskvi, atletika)
20.00	PORI JAZZ 1985 (ansambel Ira-kere)
20.30 KRAMP AMPULI (dijaško glasbeno srečanje)
21.00	DOBRA VOUA (športna tekmovanja v Moskvi, pregled)
RADIO
I. PROGRAM
4.30—8.00 Jutranji program — glasba; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant: Ajda Zupančič — violončelo, Mojca Zlobko — harfa SGBŠ Ljubljana; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl - DPZ Vrhnika, MMZ Celovec;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10—15.25 Popoldanski mozaik — vmes: Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 + glasba;
18.00	Sotočja — prenos iz studia radia Maribor; 18.45 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program); 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Jean Giraudoux: Visoka pesem; 21.48 Glasbeni intermezzo; 22.00 Poročila — Našim po svetu; 22.15 Informativna od-
daja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno — MiguelBamet: Pesmi; 23.00—4.30 Nočni program — glasba (Na SV oddajniku I. programa in na II. UKV mreži) — vmes; 23.05 Mozaik lahke glasbe
P. PROGRAM_____________________
6.00-19.00 Program - 202; 12.30 Opoldanski poročevalec — Namesto pozdrava; 13.00 Zaključek dopoldanskega Vala 202; 13.00—19.00 Popoldne na valu 202...; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos I. progr.); 19.00 Radijski ,dnevnik (prenos I. programa); 19.25 Stereorama; 20.00 Glasbeno skladišče; 21 JO Dirty Dozen Brass Band;
• JAZZ NA II. PROGRAMU ~ Za nocojšnjo oddajo je urednik Aleksander Skale pripravil v I. delu posnetke sodobne skupine tradicionalnega jazza iz New Orleansa Dirty dozen brass band, v II. delu oddaje — po poročilih pa bodo v prispevku o delu študentov slovite Berkleejeve šole za jazz v Bostonu predstavili kvartet Scota Robinsona, nato pa bo na vrsti še posnetek tria Skidmore—Oxle-y—Haurand...
22.15—23.00 Berklee jazz-beat: Scott Robinson kvartet Skidmore-Oxley-Ha-urand trio
m. PROGRAM_____________________
16.00 Dober dan na tretjem programu; 16.02 Za šolarje; 16.35 Šestnajst strun (Mozart, Prek); 17.20 Radijska univerza; 17.35 Iz opernega sveta; 18.45 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) Zlata Ognjanovič; 19.00 Koncertni solisti — Pianist Jakov Fliere; 19.25 Vokalna glasba 20. stoletja; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.20 S tujimi simfoničnimi orkestri; 21.25 Serenada z Brahmsom (Serenada za orkester št. Iv D-duru); 22.15 Jugoslovanska glasba — Dve partituri Igorja Kuljeriča; 22.45 Lirični utrinki; 22.50-23.00 Nočni akordi
RADIO KOPER
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vre me, prometni servis; 6.30 Jutranjik 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.15 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; PRENOS II. PROGRAMA RADIA LJUBLJANA;
13.00	Otvoritev — danes na valu radia Koper; 13.30 Poročila — objave; 14.30 Poročila — objave; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri — zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, objave; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.30 Poročila; 17.40 Grožnjan — mesto mladih; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek
RADIO MARIBOR_____________________
7.15 Danes, za vas; 8.35 Za prijetno torkovo dopoldne bosta igrala ansambla Jožeta Krežeta in Savinjskih sedem:
9.00	Radio MM-2; 14.1G Mladi -mladim;
15.00	Prijetno popoldne vam želijo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste - poslušajte; 16.30 Danes; 17.30 Reportaža; 17.45 Glasba; 18.00 Sotočje; 18.50-19.00 Glasba
RADIO GLAS LJUBLJANE______________
10.00	Dober dan Ljubljana in napoved programa; 10.15 Naj naj pesem; 11.00 Prve novice; 11.30 Kam danes v Ljubljani; 12.15 Vaše mnenje o...; 13.00 Informativni blok; 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.30 Pop informacije; 15.00 Komentar; 15.15 Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za KDIC; 16.15 Spoznajmo se; 17.00 Bančne informacije; 17.15 Z nami je -Slovenski film v Pulju; 18.00 Informativni blok; 18.15 Predvajamo glasbo na
v CD gramofonu; 19.00 Konec programa
radio Študent
12.50 Software program; 13.00 Vžig 50101-763-345608, za RŠ; 14.30 Pokukajmo čez planke; 16.00 Tolpa bumov: A Diamond Hidden in the Mouth of a Corpse - različni (1); 17.00 Info tank;
19.00	Zatemnitev in software program
34. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
KRIŽANKE. 14. 7.-1. 9. 1986
TOREK. 15. julija, ob 19 30 -GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solistka: EVA NOVŠAK-HOU-ŠKA, mezzosopran. Spored: Mozart. Srebotnjak. Ravel; ob 21. uri — Folklorni ansambel LADO / Zagreb — Plesi jugoslovanskih narodov
SREDA. 16. julija, ob 21. uri -Folklorni ansambel LA CAPO-ULIERO / Francija - Plesi iz Provanse
ČETRTEK. 17. julija, ob 21. uri
-	SIMFONIČNI ORKESTER
SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solist: KEMAL GEKIČ. klavir Dirigent: WOLF-DIETER HAUSCHILD. Spored: Mihelčič. Rahmaninov, Beethoven SOBOTA. 19. julija, ob 21. uri -LJUBLJANSKI KOMORNI ORKESTER. Dirigent:	LEO
KRAMER. Spored: J. S. Bach / Glasbena žrtev
NEDELJA. 20. julija, ob 21. uri
-	W. Shakespeare: KRALJ LEAR. CHRYSALIS THEATRE. London.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala Ljubljana vsak dan razen sobote in nedelje od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter uro pred pričetkom.
FESTIVAL IDRIART BLED 1986
BLED. 14.-18. 7. 1986
TOREK. 15. julija, ob 11.30 -Festivalna dvorana. Folklorna skupina LADO. Zagreb ob 17.30
—	Festivalna dvorana ASHDOWN, agleška euritmična gledališka skupina ob 20.30 — Blejski grad
W Shakespeare: KRALJ LEAR
—	Chrysalis Theatre London SREDA. 16. julija, ob 11.30 — Festivalna dvorana
NELLY VAN DFR SPE K. sopran; DIEDRE 1RONS. klavir. Operni zbor iz Nimvegna ob 20.30 — Festivalna dvorana LJUBLJANSKI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: LEO KRAMER; solistka: DIEDRE IRONS. klavir Spored: J. S. Bach / Beyer: Glasbena žrtev. W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 9. Prodaja vstopnic: Globtour Bled, telefon (064) 77-909 in Festivalna dvorana, telefon (064) 77-444
DUSTIN HOFFMAN, Katharine Ross, Ann Bancroft idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KOMUNA: ameriški W, drama, DOZOREVANJA (Ali the Right Moves). Prod.: United Ar-tists, 83. Scenarij in režija: Michael Chapmann. Glavne vloge: Tom Cruise, Craig.T. Nelson idr. Predstave ob 17., 19. in 21. uri. ob 10. uri MATINEJA: ameriška W komedija. KOLO SREČE Johna Landisa. Vloge: EDDIE MURHPHY, Dan Aykroyd idr. BEŽIGRAD: italijanski WS ak-cijski futuristični film. RUSH. Scenarij in režija: Anthony Richmond. V glavnih vlogah: Laura Trotter, Gordon Mitchell idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Film se izteka!
TRIGLAV: FILMSKI IZLET V SPOMIN ... retrospektiva uspešnic: francoski WS film, erotična drama, ZADNJI TANGO V PARIZU. Scenarij in režija: Bernardo Bettolucci. Glavni vlogi: Mar-lon Brando in Maria Schneider. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Zadnjikrat!
VIČ: JEAN-PAUL BELMON-DO zadnjikrat v francoski akcijski komediji, VESELE PRAZNIKE. Scenarij in režija: Georges Lautner. Igrajo še: Sophie Marceli, Marie Laforet idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! ŠIŠKA: domači film, komedija-Aispešnica. ŽIKINA DINASTIJA. Glasba: Zoran Simjanovič. Kamera: Djordje Nikolič. Scenarij: Jovan Markovič. Režiser: zoran Čalič. Glavne vloge: Marko Todorovič, Bata Živijonovič, Gi-dra Bojanič idr. Predstave ob 16., j 18. in 20. uri.
I SLOGA: nem. erot. komedija, I KATARINA IN NJENI UU-j BIMCI s Sandro Novo. Ob 15.. 17. in 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
OTROŠKI KINO MOJCA: NI PREDSTAV - MOJCA NA POČITNICAH!
Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav!
BLED: ameriški, VOJNA AKADEMIJA, ob 20. uri. KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB
SAVI: francoski. PUSTOLOVŠČINE GVENDOLINE, ob 18. in 20. uri.
DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: ameriški, NOČNA IZMENA, ob 18. in 20. uri. SVOBODA n - TRBOVLJE: ameriški, OCTOPUSSY, ob 17. in 19.15.
BREŽICE: ameriški, KJE SO FANTJE, ob 20. uri.
KRŠKO: ameriški, SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI, ob 19.30.
NOVO MESTO: INDIANA JONES, ob 10. uri;
Ameriški, ZVEZDNI BOJEVNIK, ob 18. in 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: ameriški, GROZNE SANJE, ob 18. in 20. uri.
SOČA - NOVA GORICA: ameriški. ISKALCI, ob 19. in 21. uri.
OBVESTILA
m

CANKARJEV
DOM
KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
Do 20. avgusta je v Galeriji CD odprta razstava slik in akvarelov GEORGA BASELITZA. Prireditelja: Obalna galerija Piran in CD.
Razstava je odprta od 12. do 18.. ob sobotah in praznikih pa od 10. do 13. are. Vstopnine ni!
Kinematografi
Ljubljana
UNION: film. ki premaguje časovne meje - dobitnik »Oskarja« 70. ameriška ljubezenska komedija. DIPLOMIRANEC (The Gra-udate) — nova licenca! Glasba: Simon B Garfunkel. Scenarij po romanu Charlesa Webba: Calder Willingham in Buck Henry. Režiser: Mike Nichols. Glavne vloge:
KINO MARIBOR
GLEDALIŠČE: ameriški KAVBOJKE Z ROŽNATIMI OČMI. ob 17. in 19. uri.
UNION: hongkonški, ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA. ob 15.30., 17.45 in 20. uri. PARTIZAN: ameriški, PAST ZA EDDIEJA MACONA, ob 10. uri;
Ameriški. ZAROTA V SAN FRANCISCU,ob 15.30 in 17.45; Ameriški. VESELE POČITNICE, ob 20. uri.
UDARNIK: ameriški. PAST ZA EDDIEJA MACONA, ob
15.30..	17.45 in 20. uri.
CANKARJEV DOM - VRHNIKA:	jugoslovanski, MALI
ROP VLAKA, ob 19.30. DOMŽALE: ameriški. LOV DO SMRTI, ob 18. in 20. uri. RADOMLJE: ameriški. NEŽNO USMILJENJE, ob 20. uri. NARODNI DOM - LOGATEC:	sloverski. BUTNSKA-
LAL. ob 20. uri.
SORA - ŠKOFJA LOKA: francoski. MfMOIDOČA IZ ULICE SANS-SOUCI. ob 20.30. CENTER - KRANJ: francoski. FANTJE ZA ZVEZO, ob 16.. 18. in 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: jugoslovanski. ANTICASANOVA. ob
16..	18. in 20. uri.
DOM — KAMNIK: brazil.-nemški. ZELENI PEKEL, ob 18. in 20. uri.
TRŽIČ: italijanski. KONDORJEV LET. ob 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: nemški. VROČA DEKLETA (I). ob 17. in 19. uri. Film ni primeren za otroke!
PLAVŽ - JESENICE: nemški. BRUNHILDA IN KR1NHIL DA, ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! RADOVLJICA: ameriški, BA-BY LAW - ZELENA LJUBEZEN. ob 20. uri.
V Mestni gUeriji jf odprta pregledna razstava nestorja slovenske fotografije Petra Kocjančiča.
Na razstavi se predstavlja kot umetniški fotograf, oblikovalec in fotografik. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure - razen ob ponedeljkih, ko je galerija zaprta - in v nedeljo, od 10. do 13. ure.
26-6214-0
INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Ljubljana, Večna pot 2
GALERIJA 1GLC
*7.


razstava risb odprla vsak. dan gd 8. 3o 17. "ure, razen sobote in
nedelje-
POCENI POTOVANJA
BUDIMPEŠTA - LAVOV -LENINGRAD - MOSKVA -KIJEV - BUDIMPEŠTA - 11 dni, avtobus, vlak. letalo, vlak, avtobus
Odhodi: 26. in 29. julija. 1., 8., 12., 18. in 21. avgusta. Cena
62.000	din
BRATISLAVA - DUNAJ -PRAGA - DRESDEN - BERLIN - POZNANJ - VARŠAVA - KRAKOV - BUDIMPEŠTA - 12 dni, z avtobusom Odhodi: 4.. 18. in 25. septembra. Cena 94.200 din BUDIMPEŠTA - MOSKVA -ULJANOVSK - KAZANJ -BUKAREŠTA - 14 dni, vlak. ladja, letalo, vlak Odhoda: 6. avgusta in 15. septembra. Cena 88.000 din ZSSR - FINSKA - BUDIMPEŠTA - KIJEV - MOSKVA -LENINGRAD - HELSINKI -LAVOV - BUDIMPEŠTA. 13. dni, vlak. letalo, vlak Odhoda: 13. avgusta in 2. septembra. Cena 99.500 din BUDIMPEŠTA - MOSKVA -LENINGRAD - JALTA - SOČI - EREVAN - KIJEV - BUKAREŠTA - 19 dni, vlak. letalo. vlak
Odhod:	31. avgusta. Cena
136.000	din
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
ZSSR - KITAJSKA MOSKVA - IBKUSTK - ZA-BAJKALSK - PEKING -ŠANGHAJ - NAUŠKI - IRKUTSK - MOSKVA - 18 dni. letalo, vlak. letalo Odhod:	8. novembra. Cena
580.000	din
MOSKVA - IRKUTSK - NAUŠKI - PEKING - KSIAN -ŠANGHAJ - NAUŠKI - IRKUTSK - MOSKVA - 21 dni. letalo, vlak. letalo Odhod:	12. novembra. Cena
_ 695.000 din
KOMPLETNI PENZIONI
Informacije in prijave: AGENCIJA »KARAVAN« Beograd, Takovska 12, tel. 334-583 in 333-055 RO »KARAVAN«, Beograd, Knez Mihajlova 50, tel. 181-753 in 187-822.
14-737-0
DO Agroprogres, Ljttb(jana, Kardeljeva cesta 16, preklicuje žig pravokotne oblike z naslednjo vsebino: Agroprogres zastopanje tujih’ firm n. sol. o. 2, Ljubljana.
15-67647-p
Kom. podj. Lj:,~TOZD Kom. gradnje obvešča, da bo zaradi gradnje vodovoda za ves promet zaprta Galjevica od ceste XV. divizije do ceste XVII. divizije. Zaprta bo do 31. 7. 1986. Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo.
15-6748-0
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambnlantno-mcdicinska pomoč v Ljnbljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
— ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060.
V	primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč
je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč Dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222
V	mestu: Dr. Djordje Radič, okoliška dežurna služba: dr. Herman Lešnik in dr. Jana Tertinek-Kla-sinc, ambulantna dežurna služba: dr. Tomaž Kovač, pediatrična dežurna služba: dr. Katarina Kora-žija.
Predstavništvo poštne hranilnice za SR Slovenijo v Ljubljani
potrebuje v Ljubljani za svojo dejavnost
tri prostore v skupni izmeri 50-70 m2.
Podrobne informacije vsak delovnik med 9. in 10. uro po tel. 211-670.
15-6734
HIŠO Z VRTOM IN TELEFONOM V NOVEM MESTU ALI OKOLICI NAJAME PREDSTAVNIŠTVO RENAULT, NOVO MESTO. INFORMACIJE PO TELEFONU 068/22-454 in 068/23-810, VSAK DAN OD 9. DO 15. URE RAZEN SOBOTE IN NEDELJE. PONUDBE POD »UGODNO«.
15-6721
DO SGP Zidgrad, n. sol. o.,
TOZD Gradbena mehanizacija, n. sol. o., Vojkova 8, Idrija
objavlja
prodajo na javni dražbi
—	raba kipar, DF 26230, latnik 1978; izklicna cena je 5,000.000 din
—	raba kipar, DF 26230, letnik 1978, nevozen; izklicna cena 2,000.000 din
—	FAP kipar, latnik 1981, izklicna cena 1.500.000 din
—	GOŠA kipar prikolica, 141, letnik 1980; izklicna cena 1,500.000 din
—	ROMAN avtomešalec, letnik 1977, izklicna cena 3,000.000 din
—	RADOJE DAKIČ G 800 bager, letnik 1980; izklicna cena 11,000.000 din
—	kombi, letnik 1980, karamboliran, izklicna cena 100.000 din
Dražba bo 24. 7. 1986 bo 12. uri v prostorih DSSS, Idrija, Vojkova 8. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe plačati varščino v višino 10% od izkli-ce cene na blagajni v DO SGP Zidgrad, DSSS oz. na žiro račun številka: 52020-601-13315.
Nakup je po pogojih »ogledano-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. Ogled je mogoč 4 ure pred pričetkom dražbe.
15-6757
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
jana
Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje
ponovno razpisuje prosta deta in naloge
—	za nedoločen čas s polnim delovnim časom
1.	učitelja matematike in uporabne matematike
2.	učitelja kemije
3.	učitelja strokovnih predmetov
v tekstilno-tehnološki usmeritvi
4.	2 učiteljev praktičnega pouka
v tekstilno-tehnološki usmeritvi
5.	3 učiteljev strokovnih predmetov
v kovinsko-predelovaini usmeritvi
6.	učitelja praktičnega pouka
v ‘kovinsko-predelovaini usmeritvi
7.	učitelja samoupravljanja
s temelji marksizma in sociologije
8.	učitelja STM, politične ekonomije in organiz. in ekonomike dela
9.	šolskega knjižničarja in učitelja bibiiotekarstva
10.	laboranta za KE in BI
—	za nedoločen čas s krajšim delovnim časom
11.	učitelja umetnostne vzgoje
12.	laboranta za Fl
Pogoji:
pod 1., 2., 3., 5., 7„ 8., 9., 11. - visoka izobrazba ustrezne smeri
pod 4., 6. — višja izobrazba ustrezne smeri pod 10., 12. - srednja izobrazba ustrezne smeri Pričetek dela 1. 9. 1986
Za kandidate z visoko ustrezno izobrazbo imamo na voljo dvosobno, komfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje, Trg zbora odposlancev 22.
15-6717
UH
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub.o. Ljubljana
Mercator — Ograd, p. o. Ormož, Kolodvorska 7, 62270 Ormož
Delavski svet razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za štiriletni mandat, in sicer
1.	vodje obrata opekarne
2.	vodje proizvodno storitvenih obratov
3.	vodje sektorja za marketing in splošne posle
4.	vodje ekonomsko finančnega » sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
pod 2.: da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne ali elektrotehnične smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
pod 3.: da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
pod 4.: da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Kandidati, ki se prijavijo na razpisana dela in naloge, morajo imeti ustrezne moralnopolitične in etične lastnosti ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja, morajo biti samoiniciativni in kreativni ter imeti organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Mercatqr — Ograd Ormož, Kolodvorska 7, 62270 Ormož.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Mercator — Ljubljanske mlekarne, TOZD AOP, Ljubljana, Tolstojeva 63
Komisija za delovna razmerja TOZD AOP Ljubljana objavlja
prosta dela in naloge
1.	organizatorja — programerja III
2 delavca
Pogoja: višja strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehniške smeri; znanje cobol programskega jezika in Delta M operacijskega sistema
2.	operaterja na MDS napravi za vnos podatkov — pripravnik
Pogoj: 2-letna administrativna šola Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Mercator — Ljubljanske mlekarne, TOZD AOP, Ljubljana, Tolstojeva 63.
15-6719
m	fetpeua lui aa
specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, Titova 40
vabi k sodelovanju več sodelavcev za opravljanje del in nalog:
1.	komercialista v nabavno-prodajnem oddelku
2 delavca Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba elektrotehnične smeri
-	3-5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
—	poskusno delo traja 60 dni
2.	skladiščnega delavca
1	delavec Pogoji:
—	osnovna šola
-	do 3 mesecev delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
—	poskusno delo traja 30 dni
3.	pomočnika skladiščnika
2	delavca Pogoji:
-	2-letna šola elektro aii strojne smeri
—	1 leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
—	poskusno delo traja 30 dni
4.	čiščenje poslovnih in pomožnih prostorov
1 delavec
delo je s krajšim delovnim časom - 4 ure Pogoji
-	osnovna šola
-	3-mesečne delovne izkušnje
-	poskusno delo traja 30 dni
Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o objavljenih delih in nalogah, vabimo, da se oglasijo v sektorju splošnih služb DO Elektronabava, Ljubljana, Titova 40.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi sektor splošnih služb.
O. izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
15-6759
ELEKTROTEHNA
SOZD Elektrotehna, proizvodnja in trgovina, o. o., Ljubljana, Titova 51, Delovna skupnost interne banke, Ljubljana, VII. korpusa 11
objavlja prosta dela in naloge
v sektorju finančne operative
Pogoja: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov SOZD Elektrotehna, Ljubljana, Titova 51, splošni službi, v 8 dneh po objavi v dnevnem časopisu. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sklepu samoupravnega organa.
15-6710
fUTRANIE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK?
Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov.
Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma.
Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku.
In če ste iz GROSUPLJEGA, če ste za dober in hiter zaslužek in ste se zanj pripravljeni odreči jutranjemuspancu, se oglasite v podružnici Dela Ljubljana, Titova 35
IZPOLNITE. POŠLJITE NA NASLOV:	ČGP Delo. tozd Prodaja. 61000 Ljubljana, Titova 35
Naročam dnevnik Delo. Pošiljajte mi pa na naslov:
Priimek jn ime.----------------------—-------—--------------------------------------------
Uliea in hišna št.; ---------—----------------—---------------------------'--------------:
Poštna št. in kraj:---—-------------------------------------------------------------------
Datum.
Podpis:
IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUB- .PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVANA TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 a MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO VAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 223-311 ALI 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 6I00I LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA •, DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN »DELO« ZA LJUBLJANO TEL 318-880, UUBUANA, TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 90 TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DIN SOBOTNA ŠTEVILKA 120 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 2.350 DIN MESEČNO • , DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35, UPOKOJENCI, VOJAKI, ŠTUDENTJE 2.100 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: TOZD '61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. »DELO« ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 138 USA J, AVSTRIJA URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO 2 204 ŠIL., ZRN 313 DM, FRANCIJA 997 F. F., ŠVICA 257 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 1.005 Š. KRON, ITALIJA TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBI J ANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO!
_8ti” A	TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 31,-252 TELEKS VU DELO 21-255
Komisija za delovna razmerja
WO Ljubljana Center,
Ljubljana, Poljanska 12
razpisuje dela in naloge
1.	2 varuhov za nedoločen čas
2.	2 varuhov za določen čas
objavlja dela in naloge
3.	2 Čistilk za določen čas
Pogoji:
pod 1. in 2. šola za varuhe, starost 18 let, izpit higienskega minimuma, trimesečno poskusno delo
pod 3. osnovna šola, izpit higienskega minimuma, enomesečno poskusno delo.
Prijave naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi.
15-5146
DO Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Ljubljana Polje, Sneberska c. 138 b
po sklepu komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1.	lesnega tehnika — tehnologa II
2.	več
kvalificiranih mizarjev in tesarjev
3.	več
pripravnikov — lesni tehnik
Vsa objavljena dela in naloge so za nedoločen čas oziroma pod 3. za določen čas in trimesečnim poskusnim delom pod 1. ter z 1,5 letom delovnih izkušenj, pod 2. pa z dvomesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja OO Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneberska c. 138/b Ljubljana Polje.
Prijavi priložite dokazila o izobrazbi, nepopolnih prijav ne bomo obravnavali.
15-6737
Osnovna šola Bratov Vodopivec Pivka
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje naslednja dela in naloge:
učitelja
za slovenski jezik - sr-bohrvatski jezik za dč PRU ali PROF (za eno šolsko leto)
učitelja
glasbenega pouka za ndč PRU ali PROF
učitelja
zgodovine-zemijepisa s polovičnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Na voljo je enosobno stanovanje
Pisne prijave sprejema komisija za delovna razmerja 14 dni po objavi.
15-6738
ZAHVALA
Ob izgubi mojega ljubega sina
MARJANA
MRŠKA
se iskreno zahvaljujem vsem. ki so v življenju karkoli storili zanj. mu izkazali poslednjo čast. mu darovali cvetje in se tako številno poslovili od njega.
Neutolažljiva mama Tončka
|J| inženiring SSaSB ljubljana p.o.
Kdo smo In kaj delamo?
Smo mlada, a že ena izmed vodilnih organizacij v Jugoslaviji za svetovanje, projektni in izvedbeni inženiring logističnih sistemov (tok materiala, skladiščenje...) in avtomatizacijo proizvodnih sistemov. Rešujemo probleme »od ideje do uresničitve«. Naša organizacija nadpovprečno hitro raste. Smo zadovoljni, a želimo doseči še mnogo več. Naša uspešnost temelji na skupinskem reševanju problemov, spoštovanju dogovorjenih rokov in stroškov. Zagotavljamo kakovost in korekten odnos do naročnikov. Domači in tuji porabniki cenijo naše storitve zaradi najsodobnejših tehnoloških rešitev in inovacij.
Novim sodelavcem nudimo:
možnost za samostojno, ustvarjalno in inovacijsko delo, strokovno usposabljanje ob delu, možnost za napredovanje glede na osebno uspešnost, socialno varnost, stimulativne osebne dohodke, delo doma in v tujini, ugodno lokacijo biroja in prijetne delovne razmere
Od kandidatov pričakujemo:
nadpovprečno delovno prizadevnost, zadostne delovne izkušnje in ustrezno izobrazbo, sposobnost za vključevanje v skupinsko delo, sposobnost za organiziranje in vodenje, ustvarjalnost pri delu, hitro vključitev v delo z računalniki
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
1.	samostojnega projektanta I. za projektiranje elektro opreme
2.	projektanta za nadzore gradnje opreme
3.	projektanta I. za projektiranje opreme
Pogoji:
pod 1.: dipl. ing. elektro, strokovni izpit, znanje enega svetovnega jezika
pod 2.: ing. strojništva ali strojni tehnik, strokovni izpit
pod 3.: dipl. ing. strojništva, strokovni izpit, znanje enega svetovnega jezika
Če si želite sodelovati z nami in ste prepričani, da izpolnjujete naša pričakovanja, pošljite pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: IBL —- Inženiring biro Ljubljana, Titova 81,61109 Ljubljana, telefon 313-177, komisija za delovna razmerja^
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA EBERL
rojen« RUS
Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 17. uri na pokopališču v Zagorju ob Savi
Žalujoči: sin Emil z ženo Nošo, vnnk Uroš z ženo, pravnnka Aleš in Grega z mamico, sestra Joža, brat Mirko in drago sorodstvo
Ljubljana, Zagorje ob Savi, Beograd, 14. julija 1986
V 90. letu starosti je odšla od nas naša draga teta
JELKA PIVK
rojena LIKAR
Pogreb bo v torek, 15. julija 1986, ob 10- uri iz desete mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Nečaka Vlasta in Andrej v imenu sorodstva
Dotrpel je naš dragi
DANILO SLEVEC
potnik Fraktal-Alko v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. julija 1986, ob 15.30 na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v sedemnajsti mrliški vežici
Vsi njegovi
Ljubljana, 11. julija 1986
Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama in stara mama
ANGELA KUŽNER
rojena HABJAN
♦
Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 15. uri z na mestnem pokopališču v Celju
V globoki žalosti njeni otroci: Mimica, Miloš in Bojan z družinami
Celje, 14. julija 1986
Zapustila nas je naša ljubljena mama, babica, sestra, teta
VLADA MEJAČ
rojena Horvat
Pogreb bo v sredo, 16. julija 1986, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah iz štirinajste mrliške vežice
V žalosti: otroci Boris, Darka, Igor z družinami, sestra Vida, vnuki Dragan, Andrej, Alenka, Lucija, nečaka Miran, Eta z družinama in sorodniki
Ljubljana, 12. julija 1986
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
KAROL GRAD
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 17. julija 1986, ob 15. uri na pokopališču v Polju
Na dan pogreba bo ležal v mrliški vežici Polje
Žalujoči: žena Anica, hči Anica in sin Franci, hčere Helena, Dragica in Marija z družinami, brat Franc z družino ter drugo sorodstvo
Kašelj, Vače, Fužine, Zalog, Ljubljana, Kamnik, 13. julija 1986
Sporočamo žalostno vest,
da nas je nepričakovano zapustila dolgoletna sodelavka
ANICA VINDIŠ
upokojenka
Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 16. uri iz šestnajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Delavci ŽK Žito, TOZD Maloprodaja Ljubljana
Dotrpela je moja hčerka
VERA JALOVEC
PTT upokojenka
Pogreb bo v sredo, 16. julija 1986, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležala v dvanajsti mrliški vežici
Žalujoči: mama Marija-Vera, nečak Boris z družino, Marija in drugo sorodstvo
Ljubljana, Trbovlje, 13. julija 1986
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, očka, dedek, brat in svak
FRANC LIKON
dipl. ing. grad.
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 17. uri na pokopališču v Postojni
Vsi njegovi
Postojna, 14. julija 1986
Po hudi in težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, ata in brat
ALOJZ KRANJC st.
upokojeni mesar
Od njega se bomo poslovili v torek, 15. julija 1986, ob 17.30 izpred mrliške vežice v Zagorju
Žalujoči: žena Nada, sin Alojz in hčerka Alenka z družinama ter sestre
V
Zagorje, Vrhovo, Radeče, 15. julija 1986
Nenadoma nas je zapustila naša žena, mama in babica
ANICA VINDIŠ
rojena BEGUŠ
Od nje se bomo poslovili v sredo. 16. julija 1986, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
V globoki žalosti: mož Vlado, sin Lado z ženo Jožico, hčerka Mirjana z možem Mirtom ter vnuki Urška, Grega, Andrejka in drugo sorodstvo
Ljubljana, 12. julija 1986
V globoki bolečini sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, stari oče, brat in tast
ALOJZ MLINAR
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 17. uri izpred hiše žalosti v Loki pri Zidanem Mostu Na dan pogreba bo žara v hiši žalosti
Žalujoči: žena Ančka, hčerka Mojca, hčerki Irena in Vlasta z družinama ter brat Martin, sestri Joža in Marjana z družinami
Umrla je
IDA TASIČ
upokojenka Ljubljanske banke Gospodarske banke Ljubljana
Pogreb bo v torek, 15. julija 1986, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah
Delovna skupnost LB Gospodarske banke, Ljubljana
Pretreseni sporočamo, da je tragično preminil plemeniti mož in ati
VLADO GOLOB
iz Mekinj, Neveljska pot 15
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. julija 1986, ob 16. uri Iz hiše žalosti ga bomo pospremili na pokopališče v Mekinjah
Žalujoči: žena Marija, otroci Marjeta, Danilo, Vladka in Alijana
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš delavec
RASIM GROŠIČ
KV zidar
Pogreb pokojnika bo v torek, 15. julija 1986, ob 15. uri v domačem kraju Mrazovac pri Bužimu
Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu
V
Kolektiv SCT, TOZD Nizke gradnje in sindikalna organizacija
Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi sporočava žalostno vest, da naju je za vedno zapustila naša draga žena in mama
IRMA MANFREDA
rojena POLAK
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 14. julija 1986, na ljubljanskih Žalah
Mož Viljem in hčerka Božena v imenu sorodstva
Ljubljana, Selo pri Žirovnici. Zagreb, 14. julija 1986
Planinsko društvo Kamnik
sporoča žalostno vest. da je tragično preminil nadvse požrtvovalni planinski delavec, načelnik gradbenega odseka
LADO GOLOB
Pogreb bo v sredo, 16. julija 1986, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Mekinjah
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec
VLADIMIR GOLOB
referent prodaje
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 16. uri na pokopališču v Mekinjah
Do pogreba leži v domači hiši v Mekinjah, Neveljska pot 15
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
Delovni kolektiv Kemijske industrije Kamnik, Kamnik
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
JANEZA ŠEMETA
strojnega ključavničarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za vsak topel nasmeh in stisk rok ter za podarjeno cvetje na njegovi zadnji poti.
Žena Marija, hčerki Irena in Brigita z družino
Lobček, Grosuplje, 14. julija 1986
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami v bolečih trenutkih preranega slovesa od našega dragega sina, brata, strica
SIMONA HABJANA
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti. Lepa hvala pripadnikom postaje milice Radovljica in članom gorske reševalne službe pri iskanju našega Simona. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, župniku iz Ovsiš za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
V Kropi, 14. julija 1986
Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustila naša draga teta
ROZA PERKO
rojena 31. 5. 1906
Pogreb drage pokojnice bo v torek. 15. julija 1986. ob 17. uri na Dolu pri Hrastniku
Žalujoči: nečakinja Helga s Tomažem ter nečaki Bono, Ljubo in Branko z družinami
Ljubljana. Trbovlje. 14. julija 1986
Vsi bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil. neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ROMANU
v slovo
Učenci in delavci Osnovne šole Franc Rozman Stane Ljubljana
Šentvid, 14. julija 1986
Po hudi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama. stara mama in teta
MAKSIMIUANA-MILENA
MOZETIČ
Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986. ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici
Žalujoči: sin Darko z družino, nečak Oliver in vsi drugi
Ljubljana. Žepovci, Kočevje. t2. julija 1986
Zapustil nas je po hudi bolezni naš dragi mož, oče in stari oče
BLAŽ GREŠAK
vrtnar v pokoju
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. julija 1986, ob 14.30 na celjskem mestnem pokopališču
Žalujoči vsi njegovi
Celje, 14. julija 1986
Umrl je
IVAN
KRAUTBERGER
zaslužni občan občine Zagoije ob Savi, član sveta občine, nosilec več državnih odlikovanj
Od njega se bomo poslovili v torek, 15. julija 1986, ob 17. uri na zagorskem pokopališču
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi, 14. julija 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca
FRANCA KRALJA
trgovskega poslovodja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Farkažu za njegov trud ter osebju nevrološke klinike v Kliničnem centru. Posebna hvala trg. podjetju »Kočna« Kamnik, Metalki Ljubljana, OZD Helios, WO Črnuče, pevcem za zapete žalostinke in župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
__________Žalujoči: vsi njegovi_______________
ZAHVALA
Ob izgubi naše sestre
ANGELE KMETIČ
se iskreno zahvaljujemo znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno smo hvaležni sosedoma dr. Lukiču in družini Staneta Kosa za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči sorodniki
DELO DELO
DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI TZSnžSŠSL
država	tečgj vala ta velja za		nakapaj za devize	srednji	naknp. za čeke in kred. prodni ni	pisma		nakup, za efek. in pošt. aak.
Avstrija	šiling	100	2729,51	2733,61	2737,71	2674,92	2661,27
BHpj. Belgija	frank/C frank/F	100 100	931,80 925,43	933,20 926,82	934,60 928,21	904,61	899,98
Danska	krona	100	5135,98	5143,70	5151,42	5020,42	4994,74
Finska	marka	100	8191,72	8204,03	8216,34	8007,41	7966,45
Francija	frank	100	5958,88	5967,83	5976,78	5824,81	5795,01
Nizozemska	gnlden	100	16978,75	17004,26	17029,77	16596,73	16511,83
Italija	lira	100	27,87	27,91	27,95	27,31	27,10
Norveška	krona	100	5544,99	5553,32	5561,65	5420,23	5392,50
Porta galska	escado	100	278,98	279,40	279,82	267,82	266,43
ZR Nemčija	marka	100	19185,15	19213,97	19242,79	18801,45	18705,52
Španija	pezeta	100	301,20	301,65	302,10	289,15	287,65
Švica	frank	100	23423,54	23458,73	23493,92	22955,07	22837,95
Švedska	krona	100	5857.98	5866,78	5875,58	5726,18	5696,89
V. Britanija	fnnt	1	624,36	625,30	626,24	610,31	607,19
Japonska	jen	100	260,46	260,85	261,24	250,04	248,74
Kavajt	kv. dinar	1	1437,41	1439,57	1441,73	1379,91	1372,73
Kanada	dolar	1	304,12	304,58	305,04	291,96	290,43
ZDA	dolar	1	419,88	420,51	421,14	410,43	408,33
Avstralija	a. dolar	1	269,26	269,66	270,06	258,49	257,14
	ECU	1	409,66	410,28	410,90	393,27	„
Grrija	drahma	100		295,51	304,64	284,84	283,32
Irska	fant	1		576,73	577,60	552,83	549,95
Nakupni in prodajni tečaji za devize veljajo od 14. ure 14. julija 1986, srednji pa 15. julija 1986. - Tečaji za efektivo. čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice začno veljati 15. julija 1986. - Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, in sicer od 15. julijem 1986 dalje.
•hiior
JDIjoi
K
a banka

3 ve
IZ POSLOVNEGA SVETA
• PROIZVODNJA IN UVOZ NAFTE V VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE (v milijonih metričnih ton)
proizvodnja 1984 1985
nvoz
1984 1985
Bolgarija	0,28	0,28	13,25	13,40
Češkoslovaška	0,09	0,09	17,10	17,30
NDR	—	—	22,50	23.90
Madžarska	2.00	2,05	8,75	8,60
Poljska	0,25	0,25	14,25	14,00
Romunija	11,45	10,70	12.50	13,90
Vir; F.llJ, Plan Kron, Washmgton
•	POVEZOVANJE FORDA IN ALFE -
Italijanski proizvajalec avtomobilov, ki je v denarnih težavah, se namerava povezati z ameriškim Fordom. Na to povezovanje gleda italijanska vlada naklonjeno. Predstavniki obeh tovarn se pogajajo o sodelovanju, odločili pa se bodo 21. julija. Fiat. ki se je neuspešno pogajal o povezovanju s Fordom, meni. da bo sporazum Alfa Romeo-Ford ogrozil enotnost italijanske državne avtomobilske industrije. (M. F.)
•	MODERNIZACIJ A RAFINERIJ - V okviru programa za modernizacijo zmogljivosti za predelavo nafte je kitajska nacionalna korporaci-
Jelen je avtohtona pohorska divjad
ŠMARTNO NA POHORJU, 14. julija — Pomislekov o tem, ali je jelen avtohtona pohorska divjad ali ni, ni več. Tako menijo arheologi, ki so pri izkopavanjih v pravkar končanem mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno 86 očitno naleteli na neizpodbiten dokaz. Med najdbami pri odkrivanju Ančnikovega gradišča med Tinjem in Šmartnim na Pohorju je tudi spodnji del jelenovega roga, kar dovolj zgovorno priča, da je bil jelen v pohorskih gozdovih doma že tudi v četrtem stoletju po našem štetju, ko je bilo to gradišče še naseljeno. Poznavalci sedanjih razmer pa menijo, da so si trditev o neavtohtonosti jelena nekateri preprosto izmislili, da bi ga zaradi škode, ki jo jelen občasno povzroča v gozdu in na poljih, iztrebili. V zagovor svoje trditve pa so s pridom izrabljali dejstvo, da so pred tremi desetletji za osvežitev krvi maloštevilnih domačih jelenov pripeljali na Pohorje nekaj slavonskih jelenov. Razprava o avtohtonosti je pomembna predvsem zato, ker so avtohtone živali zaščitene z zakonom in jih torej na noben način ni moč iztrebiti.
V. S.
■HHM
ja za petrokemijo (SINOPEC) zaupala britanskemu podjetju Stone and Webster pogodbo o modernizaciji treh kitajskih rafinerij. Britanci bodo priskrbeli tehnologijo in tehnične storitve pri vgraditvi nove opreme. Nova tehnologija bo omogočala proizvodnjo visokooktanskega bencina in drugih naftnih izdelkov. Vsaka rafinerija na leto predela okoli milijon ton nafte. Do leta 1990 namerava Kitajska modernizirati več rafinerij za predelavo odpadnih olj, ki ostanejo pri primarni predelavi surove nafte. (M. F.)
•	GRADITEV DRUGE FAZE NAFTOVODA — Irak zbira ponudbe mednarodnih organizacij za graditev druge faze naftovoda prek Saudske Arabije do obale Rdečega morja. Graditev naftovoda in skladišč nafte v Iraku nameravajo začeti še pred koncem letošnjega leta. Zmogljivosti naftovoda ob dograditvi druge faze bodo povečane s sedanjih 500 tisoč sodov na 1,6 milijona sodov nafte na dan. Irak sedaj izvaža nafto preko Turčije, naftovod ima zmogljivost milijon sodov nafte na dan, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je iraška dnevna proizvodnja nafte okoli 1,5 milijona sodov nafte ali okoli 300 tisoč sodov več kot je dnevna dogovorjena kvota z OPEČ. (M. F.)
•	SOVJETSKA NAFTA ZA FINCE - Sovjetska zveza bo letos finskemu podjetju Neste Oy prodala 8,5 milijona ton surove nafte, okrog 172 tisoč sodov dnevno. Lani je isto podjetje v SZ kupilo 7 milijonov ton nafte. Maja in junija je sod sovjetske nafte Fince s{al okrog 13,5 dolarja, kar je nekoliko dražje, kot jo kupujejo drugje v Evropi.
•	MANJŠE ČRPANJE IN MANJŠA PRODAJA — Indonezija je lani izvozila okrog 250 milijonov sodov nafte, kar je za 19,2 odstotka manj kot predlanskim. Najpomembnejši kupec indonezijske nafte je še vedno Japonska, ki je lani kupila 130 milijonov sodov nafte, za 15,8 odstotka manj kot leta 1984. ZDA so lani kupile
49.1	milijona sodov indonezijske nafte, kar za 60,6 odstotka več kot leta 1984, še večji pa je bil skok prodaje v Južno Korejo. Tja so prodali 4,8 milijona sodov nafte, za 62,6 odstotka več kot leto poprej. Rekordno pa je zmanjšala nakupe indonezijske nafte Avstralija, ki je kupila le 1,1 milijon sodov nafte, za več kot tri četrtine manj kot leta 1984. Sicer pa je Indonezija lani načrpala 431 milijonov sodov nafte, za osem odstotkov manj kot leta 1984.
• NA KRATKO
■	Saudska Arabija prodaja svojo nafto s popustom, ki je za manjše količine 50 centov (209 dinarjev) za sod nafte, pri večjih količinah pa je popusta 1,15 dolarja (480 dinarjev) za sod nafte.
■	V Iranu je začel obratovati nov naftni terminal na otoku Lurak, 720 kilometrov jugovzhodno od otoka Karga. Nafto lahko sprejema istočasno pet tankerjev nosilnosti 400 tisoč bruto registrskih ton.
■	Kot poroča kitajska tiskovna agencija Xin-hua, so odkrili največje naftne rezerve po letu 1980. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na površini
16.2	kvadratnega kilometra 292,6 milijona sodov nafte.
■	Na naftnih ploščadih v Severnem morju je po naglem padcu cen nafte na svetovnem trgu zgubilo delo 3 tisoč delavcev.
■	V Severnem morju načrpajo največ nafte Britanci (2,7 milijona sodov nafte na dan). Načrtujejo, da bodo v naslednjih letih začeli črpati nafto na 27 novih poljih poleg31 obstoječih. (M. F.)
Zastoji v mejnem prometu
Na prehodih med ZR Nemčijo in Avstrijo čakali tndi po šest nr - ACE negoduje
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 14. julija - Konec tedna so dolge kolone avtomobilov, ki so se iz ZRN pomikale čez nemško-avstrijske mejne prehode proti jugu, čakale po tri, a tudi po šest ur, da so prešle mejo. Na mejnih prehodih še vedno veljajo poostreni nadzorni ukrepi po atentatu, ki so ga člani teroristične organizacije Frakcije rdeče armade (RAF) v sredo izvedli na člana Siemensovega upravnega odbora Karla-Heinza Beckursta in njegovega šoferja Eckharda Gropplerja.
Zvezni notranji minister Friedrich Zimmermann je napovedal, da bo prišlo do zastojev na meji.
Vsekakor je minilo že poldrugo leto po atentatu na direktorja tovarne motorjev in turbin v Munchnu Zimmermanna. Prvega februarja 1985 sta moški in ženska na pragu Zimmermanno-vega doma ustrelila znanega in-dustrijca in še danes ni sledu za atentatorjema.
Evropski avtomobilski klub (ACE) je označil dolge zastoje na nekaterih zahodnonemških mejnih prehodih kot izzivanje avtomobilistov. Poostreni nadzor na meji po terorističnem atentatu pri Munchnu ni edini vzrok za kilometrske zastoje na mejnih prehodih. Po mnenju ACE je občutno zmanjšanje carinskega osebja eden od glavnih vzrokov za tako velike motnje v mejnem prometu.
BOŽIDAR PAHOR
h Francije izgnali vodjo ETA
• PARIZ, 14. julija - Iz Francije so izgnali Dominga Iturbeja Abasola, ki velja za enega legendarnih voditeljev baskovske separatistične organizacije ETA. Kot so uradno sporočile francoske oblasti, so 39-letnega Abasola, bolj znanega po vzdevku Txomin, prepeljali iz Pariza v Gabon. Francosko sodišče ga je pred kratkim obsodilo na tri mesece zapora zaradi nošenja orožja, a zaporno kazen so spremenili v izgon.
Srečanje afriške sedmerice v Keniji
Posvečeno je predvsem meddržavnemu in regionalnemu gospodarskemu, varnostnemu in političnemu sodelovanju — Obnovitev vzhodnoafriške skupnosti?
rOGLEDALO
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 14. julija — Danes se je tnkaj začelo dvodnevno srečanje voditeljev sedmih vzhodnoafriških in srednjeafriških držav, ki ga vodi kenijski predsednik Daniel Arap Moi. Sestanek »velike sedmerice«, kakor ga naslavlja del tukajšnjega tiska, je tretji letos, posvečen pa je predvsem meddržavnemu in regionalnemu gospodarskemu, varnostnemu in političnemu sodelovanju.
Pričakujejo, da bodo predsedniki Zaira (Mobutu Sese Seko),
Burundija (polkovnik Jean Baptiste Bagaza), Ruande (general Juvenal Habyarimana), Tanzanije (Hasan Mwinyi) in Ugande (Yoweri Museveni) ter sudanski premier Sadek el Mahdi jutri podpisali sklepni dokument na-irobijskega sestanka, v katerem bo prejkone poudarjena politična volja za okrepitev dvostranskega in regionalnega sodelovanja na različnih ravneh.
Pred tem so se voditelji sedmih držav sestali 29. januarja v zairskem mestu Gomi, kjer se jim je neposredno po vojaškem zavzetju Kampale pridružil novi ugandski predsednik Yoweri Museveni. Drugo srečanje je bilo 20. marca v ugandskem En-tebbeju, na katerem so bila v središču pozornosti varnostna vprašanja, kajti v Ugandi se je komaj končala malone dvajset let trajajoča državljanska vojna, hkrati pa so šefi držav in vlad izrazili vso politično podporo vladi v Kam pati.
Del komentatorjev v politični dinamiki v vzhodnoafriškem in 1 srednjeafriškem prostoru že vidi zametke nove regionalne gospodarske skupnosti, ki naj bi nadomestila leta 1977 propadlo vzhodnoafriško skupnost, ki je životarila le nekaj let. Po drugi strani je iz uradnih izjav voditeljev sedmih držav moč razbrati, da dajejo polno podporo področju za preferencialno trgovino (PTA, ki združuje 15 držav afriškega vzhoda in juga) in gospodarski skupnosti dežel velikih jezer. V Nairobiju ne skrivajo želja, da bi skupaj z Ugando in Tanzanijo obnovili vzhodnoafri-ško skupnost, medtem ko je videti, da drugod menijo, da nima pomena ustanavljati novih regi-gnalnih institucij, češ da je dovolj možnosti za gospodarsko in
Neuvrščeni so proti jedrskim poskusom
Podprli predlog izhodišč za dejavnosti jugoslovanske delegacije na vrhu v Harareju
BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — Udeleženci osmega sestanka na vrha neuvrščenih držav v Harareju bodo med dragim zahtevali, naj takoj ustavijo jedrske poskuse, preprečijo nadaljnje šiijenje oboroževalne tekme v vesolje, omejijo strateško jedrsko, pa tndi klasično orožje, odpravijo vse vrste orožja za množično nničevanje in prepovedo kemično orožje.
drugo sodelovanje v okvirih že obstoječih organizacij.
Ta teza je dokaj utemeljena, kajti tako za vzhodno-srednje-afriški kakor za širši celinski prostor velja, da ima dovolj institucij za ekonomsko, trgovinsko, tehnično in podobno sodelovanje. Nekateri govorijo celo o hiperinstitucionalizaciji Afrike, ki da je posledica političnih želja
• Zagovorniki teze, češ da ima Afrika dovolj organizacij in šibko sodelovanje, poudarjajo, da o pravem gospodarskem sodelovanju ni mogoče govoriti vse dotlej, dokler se korenito ne bo spremenil podatek, po katerem globalna medafriška gospodarska menjava ne presega enega odstotka gospodarske menjave afriških držav s tujino. Podobni podatki veljajo tndi za Kenjjo, ki jo uvrščajo med razvitejše afriške države: izvoz v države v razvoja (ne samo afriške) znaša 4,5 odstotka kenijskega izvoza, nvoz iz teh držav pa manj kot poldragi odstotek.
po okrepljenem medafriškem sodelovanju, ki pa ima to skupno pomanjkljivost, da nikoli ni prav zaživelo. Za to iščejo razlage tako v nerealnih politično obarvanih ambicijah, kakor tudi v šibkih ekonomijah, ki životarijo v neokolonialističnih okvirih.
Kenijsko željo po obnovitvi vzhodnoafriške gospodarske skupnosti (morebiti razširjene še na nekatere sosednje države) del strokovnjakov razlaga s potrebo po razširitvi manevrskega prostora za multinacionalne družbe, ki so močno navzoče v tej vzhodnoafriški državi. Zdi se, da se v kenijski soseščini tega zavedajo in so pfecej bolj zadržani do prodora multinacionalnih
Na sestanku na vrhu neuvrščenih, ki se bo začel 1. septembra v zimbabvejskem glavnem mestu, bodo razpravljali o razorožitvi, zagotavljanju miru v svetu, o odpravljanju kriznih žarišč in o konkretnih akcijah za reševanje gospodarskega položaja držav v razvoju. To je na današnji skupni seji odborov za zunanjo politiko in gospodarske odnose s tujino skupščine SFRJ izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič.
Na seji so podprli predlog izhodišč za dejavnosti jugoslovanske delegacije na konferenci neuvrščenih.
V uvodni besedi je Dizdarevič posebej opozoril na vso resnost položaja v Sredozemlju in menil, da utegne tu kaj lahko priti do spopada širših razsežnosti. Zato bi morali do sestanka v Harareju dodatno izoblikovati jugoslovansko stališče in predloge za sodelovanje gibanja neuvrščenih pri reševanju problemov v Sredozemlju. Dizdarevič je dejal, da so se že začeli pogovori o sklicu ministrske konference neuvršče-
nih sredozemskih držav, ki naj bi bila še pred koncem tega leta.
Na seji so ugotovili, da gospodarsko sodelovanje med neuvrščenimi in državami v razvoju ni posebno dobro in da je Harare zadnja priložnost za dogovor o konkretnih ukrepih in akcijah na tem področju.
Za ilustracijo položaja so navedli, da so države v razvoju v minulih petih letih namenile za odplačevanje dolgov okrog 600 milijard dolarjev, ta denar pa se je stekal v zahodne banke. Samo lani je jug zaradi znižanja cen surovin izgubil okrog 65 milijard dolarjev prihodkov od izvoza.
Pomemben je tudi podatek, da je 98 odstotkov vseh tehnoloških zmogljivosti v razvitem svetu, le 2 odstotka pa v državah v razvoju.
Udeleženci seje omenjenih skupščinskih odborov so ugotovili, da je pričakovati, da bodo v Harareju — za razliko od položaja pred letom oziroma dvema — neuvrščeni zavzeli enotno stališče do konkretnih akcij za reševanje teh problemov.
|MWM1 |'PHH'	B«g—8MB
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 15. julij 1986
"VJa*	jasne
	polablotno
	oblačne
		žlnfrn nwinui
T	de
*	sn«g
SB	megla
	toplo frovifo
—P—	■ ■ -	*	M	»■ - mouna irvti »u
-ww-	okluzija
srndlM*	C ciklona
	A anticiklona
SLOVENIJA
Sprva bo pretežno oblačno, čez dan delne razjasnitve, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature od 9 do 14, ob morju 18, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj, na Primorskem okoli 24 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih predelih države bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, v osrednjih krajih bodo občasno padavine, čez dan v severozahodnih predelih delne razjasnitve.
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi nad severni Balkan, nad Sredozemljem pa plitvo območje niz-
kega pritiska, ki ob vzhodnih vetrovih vpliva tudi na vreme pri nas.
KAKO KAŽE ZA SREDO IN ČETRTEK
Prevladovalo bo precej jasno vreme.
GORSKI SVET
Pretežno oblačno bo, čez dan delne razjasnitve. Baza oblakov bo na višini 1600 metrov. Temperatura na 1500 metrih bo 9, na 2500 metrih pa dve stopinji. Pihal bo šibak do zmeren vzhodnik. TEMPERATURA MORJA
Piran 22, Rab 22, Split 22, Hvar 21, Hercegnovi 23, Bar 23 in Ulcinj 23. Temperatura Blejskega jezera 21 stopinj Celzija.
mmmammmmKsmmmmmmmmm Vreme in temperature dne 14. julija 1986 ob 14. uri kraj	vreme	st.		
Ljubljana	oblačno	17
Planica	oblačno	15
Brnik	oblačno	17
Kredarica	v oblakih	2
Maribor	oblačno	19
M. Sobota	—	—
Sl. Gradec	oblačno	18
Celje	oblačno	18
N. mesto	oblačno	17
N. Gorica	oblačno	21
Portorož	oblačno	20
Reka	oblačno	20
Pulj	fah. dežuje	18
Hvar	oblačno	25
Dubrovnik	pret. oblačno	28
Zagreb	pret. oblačno	19
Beograd	pret. oblačno	20
Sarajevo	rah. dežuje	16
Titograd	del. oblačno	30
Skopje	del. oblačno	31
Celovec	pret. oblačno	19
Gradec	pret. oblačno	19
Dunaj	zmer. oblačno	20
Benetke	oblačno	21
Milano	oblačno	20
Genova	oblačno	20
Rim	rah. dežuje	18
Pariz	zmer. oblačno	23
Berlin	zmer. oblačno	17
Stockholm	-pret. oblačno	17
Moskva	oblačno	16
' imm r »runi »umi ii i imh—■mhii
STANJE VODA 14. JULUA 1986 OB 8. URI VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 132, Sava Radovljica 73, Sava Šentjakob 154, Sava Radeče 142, Sora Škofja Loka 105, Ljubljanica Moste 68, Savinja Laško 113, Krka Podbočje 90, Kolpa Radenci 82, Soča Solkan 232.
Kako spraviti plutonij iz telesa?
Iskanje preparatov, ki bi vezali po kemični poti radioaktivne snovi v človeškem telesu, ki ne bi bili sicer preveč škodljivi in ki bi jih bilo mogoče spraviti iz telesa po naravnih poteh presnove — takšno iskanje poteka na kdo ve kolikih mestih po svetu, kajpak večinoma za sedmerimi pečati skrivnostnosti, kajti plutonij je tudi orožje in sredstvo proti orožju je prav tako orožje, pa čeprav v zdravniških rokah.
O izidih teh raziskav izvemo bolj malo. postaja pa jasno, da vodijo počasi, vendar vse uspešnejše proti snovem, ki bi pomagale izločati radioaktivni strup, a telesu ne bi preveč škodovale. Večina teh snovi spada v skupino kelatov, kompleksnih heterocikličnih kemijskih spojin. ki jih poznamo že desetletja. Ime je iz stare grščine in pomeni kremplje: v njih se kovinski ion koordinativno poveže z dvema ali več atomi nekovin in ob tem izgubi vse značilnosti kovinskega iona. Kelate kemiki že dolgo uporabljajo za mehčanje vode, usedanje kovin in raztopin in za kvantitativno analizo kovin v raztopinah.
Kelati dobesedno »objamejo« kovinski ion. mu vzamejo kovinske lastnosti — in nam dajejo v človeškem organizmu upanje, da se bodo neškodljivo izločili po naravni poti. Prav ta neškodljivost pa je poglavje zase. Še najbolje se je v zadnjih desetletjih obnesel “kelat DTP A (dietilen triamin penta ocetne kisline), ki pa v organizmu po malem »žre« marsikaj, kar mu pride blizu — zlasti pa železove, cinkove in kalcijeve ione in ne samo ione radioaktivnih izotopov.
Silvestrini sprejel Cigoja
RIM, 14. julija (Tanjug) - Sekretar vatikanskega sveta za javne cerkvene zadeve monsignor Achille Silvestrini je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika pri sveti stolici Stefana Cigoja. Med daljšim in prisrčnim pogovorom sta razpravljala o številnih mednarodnih problemih, zlasti pa o pripravah na 8. konferenco na vrhu neuvrščenih držav v Harareju.
Ranili 194 ljudi
LONDON, 14. julija (AFP) -Minuli konec tedna so med slovesnostmi ob prazniku irskih protestantov ranili 194 ljudi, med njimi 128 policistov, je sporočilo agencije AFP, ki se sklicuje na sporočilo policije v Ulstru. Aretirali so 127 ljudi. V mestu Porta-down je 2000 do 3000 policistov že od petka v pripravljenosti. Med slovesnim pohodom, s katerim protestanti vsako leto praznujejo zmago nad katoliškimi četami že v 17. stoletju, so v soboto ranili 125 udeležencev povorke in policistov, kljub izrednim varnostnim ukrepom, za katere se je odločila policija.
V nekem hotelu na jugu Ulstra pa so še pravočasno odkrili stoki-logramsko bombo, ki so jo podtaknili v bližini kraja, kjer je bil dopoldne ranjen neki policist. To območje v bližini meje z Republiko Irsko je pogosto prizorišče napadov skrajnežev irske republikanske armade na pripadnike varnostnih sil.
Lusaka: vlom v poslaništvi NDR in SZ
LUSAKA, 14. julija (Reuter) — Neznani vlomilec je ranil veleposlanika NDR v Zambiji Petra Gdschreka, hkrati pa sta neznanca poskušala vlomiti v rezidenco sovjetskega veleposlanika v Lusaki. Po izjavah zahodnih diplomatov, ki jih je danes objavila britanska tiskovna agencija Reuter, je bil vzhodnonemški veleposlanik ranjen, ko je zalotil vlomilca na vrtu svoje rezidence.
družb na njihov trg, ker bi bila s tem ogrožena šibka industrija in ker je multinacionalke težko obrzdati z domačo zakonodajo. Ob teh in sorodnih vprašanjih pa se med sedmerico krešejo različna mnenja in pogledi na razvojne gospodarske in politične koncepte afriških držav, ki v široki pahljači nihajo od neokolonialističnih (spretno prikritih za politično retoriko o afrikanizaciji in podobno) in do tistih, ki govorijo o avtohtonem razvoju in izgradnji afriške identitete — gospodarske, politične in kulturne.
Očitno je, da so med voditelji sedmih držav velike razlike v pogledih na gospodarska in politična vprašanja Afrike in mednarodnih razmerij, ki jih nemalokrat skrivajo za verbalističnimi pozivi proti apartheidu in za ohlapnimi političnimi izjavami.
AVGUST PUDGAR


M. SEKEREZOVIČ, Borba
Filipini: 119 žrtev tajfuna
MANILA, 14. julija - V Manili so danes sporočili, da je število žrtev tajfuna Pegy, ki je minuli teden prizadel severne dele Filipinov, doseglo 119. Kot poroča AP, ki se sklicuje na sporočilo filipinskega Rdečega križa, je v evakuacijskih centrih več kot 350.000 Filipincev.
Ameriška vlada je Filipinom odobrila 400.000 dolarjev pomoči.
rISKRICA-

Ali smo res moški preveliki idealisti in teoretiki, da ne vidimo več stvari, kakršne so. in spregledamo spričo t. i. resnice resničnost, v kateri se giblje vse mišljenje ženske? To torej ne bi bila dva kolobarja, katerih večji obsega manjšega, ampak dve ločeni sferi, ki se samo z obodi dotikata in kvečjemu v lokih se-četa. OTON ŽUPANČIČ
Obnova arabske glasbe
ASI RAHBANf, libanonski skladatelj, pesnik in filmski producent, je pred dnevi umrl v Bejrutu, star triinšestdeset let. V zgodnjih petdesetih letih je hkrati z egiptovskimi glasbeniki in s pomočjo bratov Mansurja in Eliasa vodil gibanje za obnovo arabske glasbe in ustvaril slog, ki se še danes imenuje »rahbani«.
Rodil se je leta 1923 v pravoslavni arabski družini in leta 1955 se je poročil z mlado libanonsko pevko Nohab Hadad, ki je kmalu nato postala slavna pod imenom Fejruz (Turkiz) in ki velja od smrti slovite egiptovske umetnice Um Kalsum za prvi glas arabskega sveta. Zakonca sta bila med ustanovitelji in največjimi zvezdami mednarodnega festivala v Baalbeku v dolini Be-kaa — danes je ta del Libanona v rokah iranskih in proiranskih integristov, ki so prekleli vsako glasbo, vsako pesem, ki ni neposredno povezana z islamom. Časopisi v vzhodnem Bejrutu so še posebej poudarili, da je zahodni svet visoko cenil Rahbanijevo šolo in da sta Asi in Mansur dobila letos junija zlato medaljo, ki jo podeljuje SACEM.
Hess spet za zapahi
RUDOLF HESS, ki so ga leta 1946 v Nfim-bergu obsodili na dosmrtno ječo, se je po tednu dni zdravljenja v bolnišnici zunaj Spandaua spet vrnil v zapor. Sporočili so, da je zdravstveno stanje nacističnega zločinca zadovoljivo. Hessa so pred tednom odpeljali v britansko vojaško bolnišnico v Zahodnem Berlinu, ker je trdil, da se ne počuti dobro.
Heroinske težave
Trojna izkušnja
BOY GEORGE, ekscentrični britanski pop pevec, je bil aretiran z obtožbo, da je imel heroin. Scotland Yard ga je po nekaj urah zasliševanja izpustil, vendar se bo moral 29. julija zagovarjati pred sodiščem. Pevec je trenutno na neki londonski kliniki, kjer se poskuša odvaditi heroina. Njegov zdravnik je sicer zahteval, naj ga policija ne vznemirja, Scotland Yard pa je sodil, da je zmožen odgovarjati na vprašanja in razumeti obtožnico. Postopek so uvedli proti Boyevemu bratu Kevinu, ki je obtožen, da je transvestitskega pevca Marilyn oskrboval z mamili.
Spomini na šolske dni
Učenci višjih razredov gimnazije v Gliickstad-tu (ZRN) so bolj ali manj znanim osebnostim razposlali pisma, v katerih so jih zaprosili, da obudijo spomine na šolske dni. Zastavili so jim tudi malce nerodna vprašanja: Ste bili kdaj zapisani v razrednico? Ste bili kdaj zaprti? Ste morda celo »špricali« šolo? Iz odgovorov je nastala knjiga, ki so ji dodali tudi izvlečke iz starih šolskih pravilnikov.
Odgovor šestinpetdesetletnega kanclerja HELMUTA KOHLA je dolg stran in pol. Ne spominja se, da bi v šoli imel kakšne težave, najbolj pa se mu je vtisnilo v spomin skupno beljenje in obnavljanje razreda. Nasprotno pa je šestdesetletni voditelj opozicije HANS-JOC-HEN VOGEL doživel vse od vpisa v razrednico do zapora. »Takrat še nisem bil tako točen in natančen, kot to danes o meni pripovedujejo,« je priznal Vogel. Triinsedemdesetletni predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike ERICH HONECKER je odgovoril: »Malce preveč me sprašujete, toda kot se spominjam, nisem bil prav nič boljši od drugih.« Oseminpetdesetletna teologinja UTA RANKE-HEINEMANN ima na šolo najbolj trajne spomine: »Zame najpomembnejše doživetje v šoli je bilo, da sem se zaročila s sošolcem Edmun-dom Rankejem, kar je bilo povsem v skladu z naukom naših učiteljev, da se ne učimo za šolo, ampak za življenje.«
Najpogostejše teme ruskih ustvarjalcev monumentalnega kiparstva so bile smrt, nasilje in uničenje. S svojimi mogočnimi skulpturami je VADIM SIDUR, ki mu je leta 1944 nemški izstrelek raztreščil čeljust, hotel opozoriti človeštvo na zavest o neogibnosti konca. V Sovjetski zvezi je ostal skoraj neopažen, priznan pa je bil na Zahodu, še posebej v Zvezni republiki Nemčiji. Zahodni Berlin je dobil v dar njegovo plastiko Treblinka. Sidur se je izogibal neposrednemu soočenju s sovjetsko oblastjo, saj je v svojem ateljeju pod velikanskimi kletnimi oboki v srcu Moskve živel kot jamski človek. Situacije sedanjosti je izražal skoz neskončno število seksualno orientiranih figur in se naposled preusmeril v »Sarg-Art« — iz industrijskih odpadkov, vijakov, vzmeti pa motorjev je oblikoval človeška telesa in jih polagal v odprte krste. Kljub takim proizvodom tehnološkega nihilizma je bil Sidur prepričan, da je v svojem življenju skusil troje: »Preživel sem svojo rano. Prežive! sem svoje sovraštvo do Nemcev... in doživel tudi, da so mojo skulpturo Žrtvam nasilja postavili v Kasslu.« Enainšestdesetletni Sidur je pred kratkim umrl v Moskvi.
Telesno in duševno zdravje
Dunajska sociologa GILBERT NORDEN in MARIO PRINZ sta v svoji študiji ugotovila, da savna vpliva blagodejno ne le na telesno, temveč tudi na duševno zdravje. Okoli sedem odstotkov Avstrijcev redno zahaja v leseno sobico, kjer se pošteno spotijo. Tega pa ne počno le zato, da bi svoj organizem očistili nepotrebnih snovi, ampak tudi zato, da bi izboljšali medsebojne odnose. Znanstvenika sta ugotovila, da v podjetjih, kjer se med odmorom četi potečih se delavcev pridruži tudi šef, vlada veliko boljše ozračje sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Redna srečanja v potilnici izgladijo tudi marsikatero nesoglasje v družini. Sociologa sta odkrila, da so obiskovalci savne za blagodejne učinke potenja vedeli že prej. Vsi po vrsti so jima namreč zagotavljali, da v savno zahajajo tudi zaradi zdravja.
Napaka za napako
BERNHARDU WORMSU, šestinpetdesetletnemu vodji krš-čanskodemokratske opozicije v Severnem Porenju-Vestfaliji, grozi nevarnost, da bo v deželnem zboru izgubil svojo zadnjo vplivno pozicijo, ker so se privrženci stranke naveličali njegovih pogostih napak. Pred nedavnim je na nekem zboru predstavil Friedhelma Farthmanna. predsednika frakcije v deželi vladajoče SPD, kot vodjo opozicije. Po nesreči v Černobilu je pred deželnim zborom pojasnil, da termoelektrarne povzročajo veliko več radioaktivnosti kot katastrofalni reaktor. Nazadnje pa ga je polomil še s tem, da je za strankinega tiskovnega predstavnika izbral novinarja Ludgerja Baumeistra. »Rdeči Lud-ger«, kot se novinec včasih sam poimenuje, ne pripada CDU, temveč je usmerjen k socialistom in svoje dobro plačano delo gotovo opravlja le s pol srca. Baumeister hoče nadaljevati študij političnih ved na univerzi v Miinstru, eden izmed vodilnih mož CDU pa pravi, da bo zdaj zdaj počilo.
PA SE TO
jdnd
Slovensko javno mnenje 86: verni in neverni
Drevce o božiču
Človek prihodnosti bo vse več pozornosti posvečal kakovosti prehrane:
Tableta na krožniku?
Poučen sprehod po starem trgovskem predelu predvojne Ljubljane:
Doma izdelano milo
Test:
Ste nadarjeni za ljubezen?
Okrogla obletnica:
Coca cola je ena
ČASI IN LJUDJE - Ko smo bili otroci, so nam starejši pripovedovali, kako lepo bo življenje nekega dne. Zdaj smo odrasli in nimamo drugega, kakor da svojim otrokom razlagamo, kako lepo življenje je bilo nekoč.
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
★ ★★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 15. JULUA 1986 LETO XXVIII • ŠT. 163 • CENA 90 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
Prihodnji teden milijonti turist?
BEOGRAD, 14. julija — Reka turistov, ki prihajajo v naša letovišča, se je v minulih dneh okrepila. V soboto in nedeljo so na šentiljskem mejnem prehodu vozila vstopala v našo državo v dvanajstih kolonah. Natančnih podatkov o številu gostov še ni, računajo pa, da se bo prihodnji teden povečalo na milijon. Iz Istre poročajo, da jih je nekoliko več kot lani. Podobno je tudi ob Kvamerju, v okolici Šibenika, na nekaterih otokih in v Črnogorskem Primorju, manj pa jih je na Makarski rivieri in ponekod v Dalmaciji. Domačih gostov je precej manj, kot so pričakovali. Na sliki: te dni na Komatih. (Foto: Jocp Žnidaršič)
Konkretne spodbude za sodelovanje Jug-Jug
V okviru priprav na vrhunsko konferenco neuvrščenih v Harareju naši in tuji izvedenci objavili sektorske študije o sodelovanju med državami v razvoju
BRDO PRI KRANJU, 14. julija - V zadnjih petnajstih letih ao države v razvoja na številnih srečanjih razpravljale, kako razširiti
>jne gospodarske stike, a teh sestankov so se povečini nde-poiitični predstavniki in diplomati, manj pa gospodarstveniki, podjetniki in bančniki, Id bi lahko najkonkretneje uresničevali
leže vali
ivniki in diplomati, maqj pa gospodarstve-iahko najkonkrc
strategijo sodelovanja Jng—Jug
Prav v ta namen je Center za
proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju iz Ljubljane avgusta lani sprožil pobudo za izpeljavo nenavadnega raziskovalnega programa o sodelovanju Jug-—Jug, in sicer skupaj z zimbabvejskim inštitutom za razvojne študije iz Harareja, prestolnice gostiteljice bližnjega osmega vrhunskega srečanja članic neuvrščenega gibanja. Namen tega raziskovalnega projekta, ki ga je podprla Gospodarska zbornica Jugoslavije, je analiza doslej uresničenega ter priporočila državam v razvoju in njihovim gospodarskim organizacijam za konkretizacijo tega sodelovanja na vrsti področij.
Pri tem so sodelavci dveh raziskovalnih inštitutov, ki jim je pomagal mednarodni posvetovalni odbor, sestavljen iz vidnih predstavnikov držav v razvoju in mednarodnih organizacij, opravili zajetno delo. Pripravili so
Izraelske bombe na Šuf
Izraelska letala bombardirala palestinske položaje južno od Bejruta — Odložena konferenca arabskih držav o palestinskih beguncih
BEJRUT, 14. julija (Tanjug) — Izraelska letala so danes dopoldne libanonskega odporniškega giba-bombardirala palestinske položaje v hribovitem območja Saf jugov- °ja okrepili svojo dejavnost, in zhodno od Bejruta. To se je zgodilo le slab teden po letalskem napadu na palestinsko begunsko taborišče A in al Hilve v predmestja pristaniškega mesta Sidon na jugu države, je sporočil liba-
nonski državni radio.
Po še nepopolnih podatkih je v napadu sodelovalo najmanj osem izraelskih letal. Začelo se je nekaj pred 11. uro, ko sta dve letali z bombami in raketami zasuli položaje prosirskih palestinskih frakcij v bližini mest Daj-sur, Aitat in šemlan le 18 kilometrov od Bejruta. Kot so s po-
DANES V DELU
2. stran:
k
•	Vojvodinski znanstveniki so postali funkcionarji.
•	Kazen za samovoljo pri cenah.
ročili, so izraelske napadalce pričakali z močnim protiletalskim ognjem palestinskega topništva in milice napredne socialistične stranke (PSP) voditelja Druzov Valida Džumblata. Bombardirano območje je v delu Šuf a, kjer živijo Druži.
Novic o morebitnih žrtvah te-‘ ga najnovejšega izraelskega napada ni, prva poročila pa pravijo, da so zadeli najmanj dve skladišči orožja in streliva in taborišče palestinskih borcev. To-
3. stran:
Reaganova pot prepričevanja po 14 državah ZDA.
Predčasne volitve edini izhod iz krize na Tržaškem.
V ceno premoga je treba vračunati tudi razvojno komponento.
stran:
Milijon in pol hektarov za šest milijonov ton pšenice.
Mladinski festival namesto plenarnih in sekcijskih razprav.
Vsakdanje spotikanje: Živalsko maščevanje.
Jutri v Delu
• Učenci, ki ae še niso mogli odločiti, kje bi nadaljevali šolanje, ae lahko poučijo o prostih mestih šol srednjega usmerjenega Izobraževanja. Podatki so pripravljeni glede na stanje dne 1. 7. 1986. Šole bodo vpisovale, dokler ne bodo zasedena vsa razpisna mesta oziroma najkasneje do 31. 8. 1986.
VREME DANES
• BONN, 14. julija (Tanjug) -»Predlagam, naj bi bila zasedena palestinska ozemlja pod nadzorom Združenih narodov, sam pa sem pripravljen dati vsa zagotovila za varnost,« je izjavil voditelj PLO Jaser Arafat. Ta ngj-novejši predlog je dal v pogovoru z novinarji lista Der Spiegel, s katerimi se je pred kratkim sestal na Dunaju. To je v današnji številki objavil hamburški tednik Intervju.
pove in eksplozije bomb oziroma raket je bilo dobro slišati tudi v Bejrutu, bombardirano območje pa je zavito v gost dim. Izbruhnilo je tudi nekaj gozdnih požarov.
Izraelci so se odločili za bombni napad na območje ju-
• DAMASK, 14. julija (KNA) — V sirskem glavnem mestu so sporočili, da so konferenco arabskih držav, v katerih živijo palestinski begunci, ki ngj bi se začela jutri v Damasku, preložili za nedoločen čas. Razlogov niso sporočili.
govzhodno od Bejruta prav v času, ko so palestinski gverilci in komandosi oziroma pripadniki
sicer ne samo v tako imenovani
• BEJRUT, 14. julija (Tanjug) — Sirija je danes uradno sporočila, da je okrog 200 njenih vojakov in častnikov prišlo v zahodni, muslimanski Bejrut in sicer »kot opazovalci in na zahtevo libanonske vlade ter premiera Rašida Karatne ja«.
»varnostni coni«, ki so jo Izraelci ustanovili na libanonskem ozemlju, marveč tudi v Izraelu.
V petih mesecih je bil povprečni OD 92.877 dinarjev
LJUBLJANA, 14. julija -- Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so maja letos povprečni mesečni osebni dohodki v Sloveniji znašali 106.426 dinarjev, in sicer v gospodarstvu 103.799 dinarjev, v negospodarstvu pa 120.517 dinarjev. V primerjavi z mesečnimi osebnimi dohodki v letošnjem aprilu so se torej maja slovenski mesečni osebni dohodki povečali za 2,5 odstotka. V vseh letošnjih petih mesecih je povprečni mesečni čisti dohodek dosegel 92,877 dinarjev.
Toda mesečni osebni dohodki so se maja povečali le v gospodarstvu, in sicer za 3,3 odstotka, v negospodarstvu pa so se zmanjšali za 1,2 odstotka. Toda kljub največjemu zmanjšanju osebnih dohodkov v družbenih organizacijah in skupnostih so bili ti maja še vedno najvišji (aprila so znašali 144.499 dinarjev, maja pa 129.316 dinarjev). Podobno so bili kjub največjemu povečanju osebnih dohodkov v gostinstvu in turizmu tu osebni dohodki maja še vedno najmanjši.
S. R.
Začel se je mednarodni poletni festival
LJUBLJANA, 14. julija — Z nocojšnjim nastopom dramskega igralca Dareta Ulage v Platonovi monodrami Sokratov zagovor se je v ljubljanskih Križankah začel 34. mednarodni poletni festival, ki bo trajal vse do prvih dni septembra. Tudi letošnji festival sledi tradiciji svojih dobrih treh desetletij, ko je privabil priznane domače in tuje umetnike in prikazal predstave najrazličnejših umetniških zvrsti. Jutri zvečer se bo predstavil godalni kvartet Slovenske filharmonije s solistko mezzosopranistko Evo Novšak-Houška. Fotoreporter jih je ujel med zadnjo vajo v Križevniški cerkvi. (Foto: Igor Modic)
Protesti proti Cattenomu
V francoski jedrski elektrarni vlagajo jedrsko gorivo — Polnjenje reaktorja bo trajalo ves teden — Protesti v Luksemburgu in ZR Nemčiji
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 14. julija — V francoski jedrski elektrarni Cattenom, ki je oddaljena 12 kilometrov od luksemburške in zahodnonemške meje, so začeli polagati jedrsko gorivo v obliki palic v prvega izmed štirih reaktorjev. Polnjenje reaktorja z gorivom bo trajalo predvidoma teden dni, saj morajo tehniki opremiti reaktor s 118 tonami urana. Potem bodo začeli s prvim poskusnim obratovanjem. Francozi nameravajo reaktor priključiti na električno omrežje oktobra letos. Ko bodo vključeni še trije reaktorji, bo Cattenom največja jedrska elektrarna na svetu z inštalirano močjo 5204 megavatov.
Nasprotniki jedrske energije iz ZRN in Luksemburga so včeraj in danes priredili protestna zborovanja. Pri upravnem sodišču v Strasbourgu sta Luksemburg in posarska deželna vlada vložila pritožbo proti vključitvi prvega reaktorja v Cattenomu. Luksemburg in Saarbruecken se pritožu-jeta zlasti nad visokimi dopustnimi mejami radioaktivnosti za cattenomsko jedrsko elektrarno. Te vrednosti so po mnenju nasprotnikov jedrske energije daleč nad vrednostmi, ki veljajo za zahodnonemške reaktorje.
S tem vprašanjem se je dokaj glasno ukvarjal konec preteklega tedna drugi dom parlamenta v Bonnu Bundesrat, v katerem so zastopane zvezne dežele ZRN. To je bila zadnja seja pred počitnicami in na njej je novi zvezni
minister za varstvo okolja in varnost jedrskih reaktorjev Walter Wallmann (CDU) nastopil proti pritožbi, s katero bi Posarje želelo preprečiti vključitev prvega reaktorja v Cattenomu. Podprl pa je predlog deželne vlade za Porenje-Pfalško v Mainzu, da bi ZRN nadaljevala pogajanja s Francijo s tem, kako bi povečali varnost cattenomske elektrarne.
Minister Wallmann je v svojem prvem govoru v Bundesratu opozoril na francosko-nemško komisijo za varnost reaktorjev, ki je bila ustanovljena 1976. Komisija je konec maja letos ponovno ugotovila, da so že uveljavljeni ali napovedani varnostni ukrepi na področju sevanja, varstva okolja in nenadnih nesreč v francoskem Cattenomu in nemškem Philippsburgu primer-
ljivi, zlasti kar zadeva posledice, ki segajo čez državne meje.
Z večino glasov vladajočih strank CDU-CSU in FDP je Bundesrat sprejel resolucijo, ki govori o varstvu prebivalstva, če bi v tujini prišlo do podobnih ne-
• LUKSEMBURG, 14. julija — Vlada velikega vojvodstva je v uradni deklaraciji obsodila Francijo, ker je v nedeljo ponoči začela jedrsko polnjenje nove elektrarne v Cattenomu ob reki Možeh, tik ob luksemburški meji. Robert Goebbels, luksemburški državni sekretar za zunanje zadeve, je v ostrem napada na vlado v Parizu to potezo opisal kot »provokacijo«: Francija je sporno polnjenje z uranovo sredico izvedla dan pred 14. juli-
D. S.
po tradiciji slavijo tudi
sreč ali motenj, kot se je zgodilo v Černobilu. Bundesrat poziva zvezno vlado, naj ugotovi najvišje dovoljene meje radioaktivnega sevanja za prebivalstvo in določi zdravstvene ukrepe, če bi bile skrajnje meje prekoračene.
BOŽIDAR PAHOR
Zaprto
središče
Ljubljane
Wolfova cesta zaprta do srede novembra - Mestni avtobusi spreminjajo smer
LJUBLJANA, 14. julija -Od danes pa do predvidoma srede novembra bo za promet zaprta ena osrednjih ljubljanskih ulic, Wolfova ulica; v tem času bo zaprta tudi Poljanska cesta (od Kopitarjeve do Stros-smayerjeve ulice). Ljubljanski komunalci bodo namreč v tem času polagali oziroma obnavljali magistralno vročevodno omrežje. Promet je zaprt za vsa osebna vozila in avtobuse mestnega potniškega prometa, ki od danes vozijo po nekoliko spremenjenih progah. Spremembe veljajo za proge številka 2, 10, 11, 13 in 20. Za avtobuse na progah številka 2, 11 in 20 so uredili začasna postajališča na Gosposvetski, pri hotelu Turist in na Poljanski cesti (za avtobuse v smeri Most) in na Poljanski, pri RTV in na Bavarskem dvoru (iz smeri Most). Za progi avtobusov številka 10 in 13 so uredili začasna postajališča za Bežigradom (pri Plavi laguni), pri GR, na Kolodvoru in na Poljanski cesti.	D. V.
sektorske študije o sedemnajstih področjih gospodarskega sodelovanja, ki bodo koristen pripomoček udeležencem vrhunske konference neuvrščenih v Harareju, pa tudi ministrske konference »skupine 77«, ki bo sredi avgusta v Kairu. Na obeh konferencah bodo predstavniki neuvrščenih in drugih držav v razvoju imeli pri roki podrobne preglede, kaj so dežele svetovnega Juga doslej storile, kje so največje ovire za razmah sodelovanja in kaj bi bilo treba storiti za njihovo odpravljanje.
B. Mikulič
sprejel
Consalvija
Predsednik ZIS in zunanji minister Venezuele o dvostranskih odnosih
BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič je danes sprejel venezuelskega zunanjega ministra Simona Alberta Consalvija, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v naši državi. Med pogovori, ki se jih je udeležil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, so izmenjali mnenja o jugoslovansko-venezuelskih odnosih in mednarodnem položaju. Kot so ugotovili, bi si bilo treba še bolj prizadevati za nadaljnjo krepitev dvostranskih gospodarskih odnosov in za razširitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Posebej so opozorili na potrebo po večji enotnosti neuvrščenih in držav v razvoju, njihovih rednih posvetovanjih in skupnih akcijah, pa tudi po krepitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju znanosti in tehnike.
Raziskovalno delo dveh inštitutov pa se s konferenco v Harareju ne bo končalo. Kot je na današnji otvoritvi sestanka mednarodnega posvetovalnega odbora poudaril direktor Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju dr. Boris Cizelj, bodo sektorske študije (o energiji, trgovini, surovinah, finančnem sodelovanju, zdravstvu, turizmu ipd.) po konferenci v Harareju obogatili s tamkaj sprejetimi sklepi, upoštevali pripombe in predloge, ki jih bodo poslale najrazličnejše institucije iz držav v razvoju, ter tako oblikovali obsežne analize, ki bodo nekakšen priročnik za vse nosilce sodelovanja Jug-Jug na različnih gospodarskih področjih. Dr. Boris Cizelj je tudi izrazil upanje, da se bo raziskovalni projekt postopoma razširil v stalni sistem opazovanja gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju, kar bi koristno vplivalo na razmah strategije opiranja na lastne sile, temeljnega gospodarskega projekta neuvrščenih in drugih držav v razvoju.
Ugotovitve sektorskih študij združuje zaključna študija, v kateri so začrtana najpomembnejša prednostna področja, kot je proizvodnja hrane in kmetijstva na splošno, razvoj energetskih virov, industrializacija in razvoj industrijskih zmogljivosti, ki uporabljajo domače surovine, prenos tehnologije, gradnja transportnih in komunikacijskih omrežij ipd. Zaključna študija, o kateri na Brdu pri Kranju razpravlja okoli 30 članov mednarodnega posvetovalnega odbora, vsebuje vrsto konkretnih in koristnih priporočil, ki bodo vladam in gospodarstvenikom iz držav v razvoju omogočale dolgoročno oblikovanje gospodarskega sodelovanja.
BOŽO MAŠANOVIČ
TEMA DNEVA
mammmmm
*ANJ
Tanzanija: bojkot iger Commonwealtha
Na igrah v Edinburgu prepovedali nastop športnicama Zoli Budd in Annetti Cowley
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 14. julija — Včeraj je še Tanzanija kot peta država odpovedala udeležbo na 13. športnih igrah Commonvvealtha, ki bodo 24. julija v Edinburgu. Pred njo so sodelovanje na teh igrah odpovedale že Nigerija, Gana, Kenija in Uganda. Vse države kot glavni razlog navajajo, da z odpovedjo sodelovanja protestirajo proti britanski vladi, ker se npira uvesti splošne gospodarske sankcije proti Južni Afriki.
Letošnje športne igre Com-monwealtha, ki jih radi imenujejo »prijateljske igre«, bi morale biti najštevilnejše. Sodelovati bi moralo okrog 3000 športnikom, to je 1000 več kot pred, štirimi leti. Toda že sedaj se jfc zaradi odpovedi petih držav udeležba zmanjšala za 200 športnikov. V Londonu se tudi bojijo, da se bojkotu iger ne bi pridružile še Zambija, Zimbabve in nekatere karibske države.
Še prejšnji teden je eden od športnih funkcionarjev dejal, da letošnje igre ogrožajo tri ženske: Thatcherjeva, Buddova in Cow-leyeva. Premierka Thatcherjeva je tista, ki se večini navkljub upira uvedbi sankcij, Zola Budd in Annette Cowley pa sta športnici, rojeni v Južni Afriki. Imata pa
Naši na SP že v boju za kolajne
Jugoslovanski košarkarji v Oviedu kar s 102:76 premagali Italijane
OVIEDO, 14. julija - Košarkarska reprezentanca Jugoslavije si je z zmago nad Italijo s 102:76 (52:39) že kolo pred koncem tekmovanja v polfinalni skupini B na 10. SP v Španiji zagotovila sodelovanje v zaključnih bojih štirih najboljših ekip na svetu, ki bodo v Madridu odločile o kolajnah.
Modri so tokrat igrali zares izvrstno. V obrambi so bili ostri in požrtvovalni, v napadu pa nadvse učinkoviti. Najboljša sta bila 35-letni kapetan Dalipagič, ki je dosegel 30 točk, ter Aleksandar Petrovič, ki je v sedmih poskusih zadel kar 6 trojk.
Naši in italijanski košarkarji so se doslej na svetovnih prvenstvih pomerili petkrat. Vseh pet tekem je dobila Jugoslavija. Doslej so modri više premagali az-zurre le na SP leta 1978 v Manili, ko so zmagali z 32 točkami prednosti. Jutri igrajo naši košarkarji z ZDA. (Več na 8. strani)
britanski potni list in Angleži so ju uvrstili v svojo reprezentanco. Toda zlasti Nigerija je protestirala, da nimata pravice sodelovati na igrat) Commonwealtha.
Ministrska predsednica Thatc-herjeva se jfe vrnila z dvodnevnega obiska' v Kanadi, kjer je med drugim javno ponavljala: »Vseeno je kdo odpove sodelovanje na športnih igrah Com-monwealtha. To ne bo pomagalo zatreti apartheida.
Potres v Mehiki:
25 mrtvih
TI JU AN A,	14. julija
(AFP) — Petindvajset ljudi je umrlo, 150 pa jih je bilo ranjenih v potresu, ki je včeraj prizadel mehiško mesto San Antonio de los Buenos nedaleč od meje z ZDA. Prvi potresni sunek z jakostjo 7,6 stopnje po Richterju je porušil veliko hiš v vaseh na obronkih gore Colorado. V ruševinah so našli 15 trupel, deset ljudi pa je umrlo v bolnišnici. Epicenter potresa je bil pri San Franciscu v ZDA.
Težavna pot iz dokumentov v akcijo
Strategija opiranja na lastne sile, ki je deloma rezultat trpkega spoznanja držav v razvoju, da je mednarodna solidarnost doslej največkrat zatajila, hkrati pa je tudi posledica globokega prepričanja, da lahko dežele svetovnega Juga z razširitvijo gospodarskega in tehničnega sodelovanja same največ storijo za svoj razvoj, je že od vrhunskega srečanja neuvrščenega gibanja leta 1970 v Lusaki nenehno na najvidnejšem mestu vseh resolucij in akcijskih programov, ki so jih te dežele odtlej sprejele.
Analize pa kljub temu kažejo, da se gospodarski stiki med državami v razvoju ne krepijo v skladu s pričakovanji in politično voljo, izraženo v resolucijah. Sodelovanje Jug—Jug, ki naj bi pomenilo odgovor držav v razvoju na neuspeh dialoga Sever—Jug, kije tik pred mednarodno gospodarsko krizo konec sedemdesetih let obtičal in se tudi v obdobju okrevanja zahodnega gospodarstva ni premaknil, je še vedno obrobnega pomena. Države v razvoju imajo tesnejše in bolj razpredene gospodarske vezi z razvitimi, kot pa med seboj. In vendar imajo na voljo prav vse, kar potrebujejo za razmah gospodarskega in tehničnega sodelovanja: surovine, energijo, delovno silo, tehnologijo, Gnance. O razlogih za zastaja-nje gospodarskega sodelovanja med državami svetovnega Juga govorijo najrazličnejše študije, ki ugotavljajo, da je temu tako, ker so nekdanje kolonije še vedno močno navezane na bivše metropole, ali pa preprosto priznavajo, da je politična volja pač premajhna.
Bližajoči se vrh v Harareju bi lahko pomenil prelomnico, start tesnejšega gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju, če se bodo le-te — in mednje sodi tudi Jugoslavija — zavedele vseh možnosti, ki jim jih ponuja utrjevanje vezi. Sicer bo opiranje na lastne sile tudi v prihodnje predvsem v dokumentih.
BOŽO MAŠANOVIČ
Sevardnadze na pogovorih v V. Britaniji
Pogovori med sovjetskim in britanskim zunanjim ministrom — Howe obišče SZ
LONDON, 14. julija (Tanjug) — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze in britanski zunanji minister Geoffrey Howe sta se danes sestala v rezidenci Kent. Kot poročajo, so bili njuni pogovori »obsežni in podrobni«.
Foreign Office poudarja, da je bilo srečanje med diplomatoma »nadvse konstruktivno«. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so pogovori potekali v prijateljskem ozračju in da sta' ministra spregovorila o vseh pomembnih vidikih odnosov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, ni pa hotel povedati podrobnosti o vsebini pogovorov.
Geoffrey Howe je sprejel povabilo, naj prihodnje leto obišče Sovjetsko zvezo.
Poletna šola slovenskega jezika
Kranjske šole se letos udeležuje 50 otrok naših izseljencev in zdomcev
KRANJ, 14. julija — Danes se je v Kranju začela poletna šola slovenskega jezika, ki so jo pripravili za otroke naših izseljencev in zdomcev.
V	poletni šoli bo sodelovalo okoli 50 fantov in deklet, ki so po znanju slovenskega jezika razdeljeni v štiri skupine.
Največ udeležencev je iz Zvezne republike Nemčije in drugih evropskih držav, medtem ko jih iz ZDA letos ni.
V	štirih tednih se bodo ob učenju jezika svojih staršev oziroma prednikov seznanili z našo zgodovino in družbeno ureditvijo, na ekskurzijah po Sloveniji pa bodo spoznali lepote naše domovine ter si ogledali nekatere naše tovarne.'
Poletna šola v Kranju je tokrat že petič.	L. S.-
• In tako so včeraj trije funkcionarji federacjje Commonwealt-sltih iger po šesturnem sestanku obe športnici vrgli iz angleškega moštva in jima prepovedali nastop v Edinburgu. Uradni razlog je, da ne izpolnjujeta pogojev, ker v letu pred igrami nista preživeli najmanj šest mesecev v Britaniji. V Londonu pa to odločitev razlagajo še kot nedvoumen poskus rešiti igre in pomiriti duhove ter predvem poskusiti preprečiti razširitev bojkota.
V Kanadi se je Thatcherjeva pogovarjala tudi z ministrskim predsednikom Brianom Mulro-neyem, toda glede sankcij proti Južni Afriki sta ostala vsak na svoji strani. Premier Mulroney je dejal, da je Kanada pripravljena sama uvesti sankcije proti Južni Afriki, češe ostale države Commonwealtha ne bodo mogle sporazumeti. Britanska premierka pa je rekla, da se je s kanadskim premierom sicer pogovarjala o zadevah Južne Afrike, toda zaradi tega ni spremenila svojega stališča.
ALJA KOŠAK


Eksplozija v Madridu — osem mrtvih
MADRID, 14. julija (Tanjug) — V davišnjem atentatu v severnem delu Madrida je izgubilo življenje osem ljudi, med njimi šest pripadnikov civilne garde, več kot 40 pa jih je bilo ranjenih. Bombo, ki so jo podtakniti v vozilo na začetku ene najbolj prometnih madridskih ulic Princcipc de Vergara je razneslo nekaj minut pred osmo, v hipu, ko je mimo pripeljal avtobus s pripadniki civilne garde. V avtobusu je bilo okoli 50 gardistov, ki so se peljati na urjenje. Vozilo je popolnoma uničeno, eksplozija pa je poškodovala tudi kakih 10 osebnih vozil in ranila okoli 30 ljudi. V Madridu domnevajo, da je tudi ta zločin delo teroristov ETA in odgovor na izgon »prvega človeka« baskovske organizacije Dominga Tyomina iz Francije. Terorist je imel v Franciji status begunca in so ga včeraj prepeljali v Gabon. V minulih dveh letih in pol je Francija izgnala v afriške in latinskoameriške države 36 pripadnikov terorističnega gibanja ETA. Na slikah: razdejanje po eksploziji. (Telefoto: Reuter)
/
Drezgičeva vendar na mladinsko EP?
Celjska pionirka dosegla z 9:11,38 na 800 m kravl absolutni državni rekord — Neptun in Triglav
LJUBLJANA — Celjska plavalka Tanja Drezgič je z novim absolutnim državnim rekordom na 800 ra kravl prvo ime letošnjega pionirskega prvenstva Slovenije. V najdaljši ženski plavalni disciplini je za slabi dve sekundi izboljšala stari rekord Kmetičeve.
Edini rekord prvenstva je plavalnim delavcem povzročil obilo preglavic. Pred časom je trener Žnidaršič Drez-gičevi očital neresnost pri vadbi. V svoji jezi je zveznemu trenerju Schnel-lcrju predlagal, naj jo črta s seznama kandidatov za evropsko mladinsko prvenstvo. Kot kaže. je Drezgičeva odnos do vadbe korenito spremenila in če konec tedna v Mariboru na absolutnem in mladinskem državnem prvenstvu potrdi dobro pripravljenost, bo morda vendarle odpotovala v Zahodni Berlin.
V Ljubljani so na Koleziji plavali st. pionirji (do 14 let). Po pričakovanju so z veliko prednostjo zmagali Celjani. Pionirji A (do 12 let) pa so imeli svoje prvenstvo v Celju. V razburljivem boju so se plavalci Klima Neptuna in Rudisa Rudarja vse do zadnjih disciplin upirali Kranjčanom. Lc-ti so bili najboljši tudi v Radovljici, kjer so tekmovali najmlajši.
Rezultati zadnjih disciplin; st. pionirji (Ljubljana) - 1500 m kravl: 1. Jurak 16:59.05. 2. Polutnik (oba KNC> 17:22.46. 3. Grabljevec (LL) 17:28,38; 100 m hrbtno: 1. Peranovič (TK) 1:09.04.	2. Marucclj (IH
1:10.14. 3. Jurak (KNC) 1:10.25: 4x100 mešano: 1. Klima Neptun 4:41.55. 2. Ilirija 4:43.95. 3. Triglav 4:44.06; pionirke — 800 m kravl: L' Drezgič (KNC) 9:11.38 (abs. drž rek ). 2. Mijoč (VTV) 9:31.66, 3. Kotar (LL) 9:46.80; 100 m hrbtno: 1. Rob(RR) 1:14,26. 2. Drezgič (KNC) 1:14.36, 3 Brodnik (JBM) 1:15,43; 4x100 m mešano: 1. Klima Neptun 5:02.12. 2. Radovljica 5:04.00. 3. Ljubljana 5:18,81.
Končni vrstni red: 1. Klima Neptun 891.2. Triglav 712. 3. Ljubljana 674, 4. Ilirija 449, 5. Radovljica 377. 6. Koper 248. 7. Jeklo Branik 213, 8. Rudis Rudar 127. 9. Biser 123. 10. Velenje 100 itd.
Naši mladi nogometaši prvi
BANGKOK -* Mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije (do 21 let) jc v finalu mednarodnega turnirja osmih narodov za pokal tajskega predsednika Tinsulanonda premagala Madžarsko s 3:1 (2:1) in tako osvojila prvo mesto.
Naši nogometni upi so igrali zelo dobro. Prvi gol je v 17. min. dosegel Berecko. ko se je nepričakovano odločil za strel. Žogo je neubranljivo poslal pod prečko z razdalje 17 m. Na 2:0 je povišal pjordjevič v 20. min., ko je izkoristil napako madžarske obrambe. Madžari so znižali minuto pred odmorom. gol pa je s 25 m dosegel Dukon.
V drugem polčasu so naši nogometaši igrali bolj obrambno, madžarska vrata pa ogrožali s hitrimi protinapadi. Tretji gol so dosegli po prostem strelu s strani. Lepo podajo je v 60. min. izkoristil Milanič ter s strelom z glavo zapečatil usodo Madžarov. Naši nogometaši so dobili za nagrado tudi 5.000 dolarjev.
Pionirji A (Celje) - 1500 m kravl:
1.	Košar (KNC) 18:43.3, 2. Majhen
(LL) 18:44.3, 3. Božikov (SŠD) 19:04.5; 100 m hrbtno: 1. Fabjan (KK) 1:14.0.2 Štancar (TK) 1:16,4. 3. Božikov (ŠSD) 1:17.8; 4x100 m mešano: 1. Klima Neptun 5:19,4, 2. Ilirija 5:23,1, 3. Olimpija 5:26,0; pionirke — 800 m kravl: 1. Rednak (VTV) 9:43,4,	2. Rebolj (TK)
10:10.1.3. Robič(RR) 10:23,9; lOOm hrbtno: 1. Robič (RR) 1:15,7,2. Rednak (VTV) 1:17.0, 3. Grahovac(RR) 1:22.7; 4x100 mešano: 1. Triglav 5:26.3. 2. Radovljica 5:28,0. 3. Rudis Rudar 3:45,1.
Končni vrstni red: 1. Triglav 21450.
2.	Klima Neptun 19922, 3. Rudis Rudar 18665. 4. Olimpija 15447. 5. Radovljica 14049. 6. Ilirija 12489. 7. Ljubljana 11071, 8. Koper 9518; 9. Fužinar 6806, 10. Velenje 6753. itd.
Ž. Z.. J. K.
Z Raven na turnir v Gorico
Mlada odbojkarska reprezentanca SFRJ se zavzeto pripravlja za EP
RAVNE NA KOROŠKEM - Ju-goslovanska mladinska odbojkarska reprezentanca je včeraj zaključila drugi del priprav za avgustovsko EP (do 20 let) s tekmo med prvo in drugo ekipo, danes pa potuje na turnir v Gorico, kjer bo igrala z mladimi reprezentanti Italije. Grčije. Tunizije in vojaško italijansko reprezentanco. Tako bodo zaključili ciklus priprav, ki so jih začeli 2. julija v M. Soboti.
Po nastopu v Gorici so na vrsti individualne priprave v klubih. Reprezentanti se bodo ponovno zbrali 3. avgusta v Nišu, kjer bo zadnji od treh mikro ciklusov spet tekmovalni, v načrtu pa sta tekmi z Belgijo in ZRN.
Vodja naše vrste in picdsednik strokovnega sveta OZ Jugoslavije mag. Viki Krevse! je povedal, da bo naša mlada vrsta na EP v Bolgariji nastopila oslabljena. Sodelovanje so namreč odpovedali Kovač (Študent Vazduho-plovstvo). Topovšek (Stavbar M I I ) in Mladenovič (Vršac). Klubski interesi so prevladali tudi to pot; očitno je za mlade in uprave njihovih klubov to pomembnejše od uveljavitve na prvenstvu Evrope.
Po pripravah v Nišu bodo modri odpotovali v Pazarčik, kjer jih v prvi tekmi prvenstva čaka močno moštvo SZ. nato pa še Nizozemci in Poljaki. Igralni čas bo na EP precej neugoden, saj bo večina tekem okoli poldneva. Zato se bodo mladi reprezentanti v nadaljevanju priprav skušali prilagoditi umiku tekem r.a EP.
R K.
Šuster in Seikel tretja v kategoriji
LJUBLJANA - Na Nurburgringu je bila osma dirka letošnjega evropskega prvenstva za turistične avtomobile. Po ogorčenem boju na več ko 500 km dolgi progi sta v generalnem plasmaju zmagala Italijana Roberto Rav2glia in Emanuello Pirro, ki sta vozila BMW 635 CSI
Ford je bil drugi, Rover pa je zasedel tretje in četrto mesto. Najslabše od favoriziranih pa se je godilo Volvu, ki je bil na 10. oziroma 18. mestu.
Organizatorji so dovolili kvalifikacijski nastop kar Šestdesetim posadkam. Boji za uvrstitev na dirko so bili hudi, saj je bilo na voljo le štiriinštiri-deset štartnih mest.
V	kategoriji do 2500 ccm je presenetljivo zmagal Mercedes, za volanom pa sta bila novi up zahodnonemškega avtomobilizma, mladi Weidler in sloviti Avstrijec Franz Klammer, ki je tako v svoji tretji avtomobilistični sezoni slavil prvo zmago.
Japonska Toyota je bila tokrat prepričljivo najhitrejša v kategoriji do 1600 ccm in si tako domala že zagotovila naslov evropskega prvaka. Tekmeci (Audi in VW) so zmogli 3. in 4. mesto.
Šuster in Seikel sta se uvrstila na dirko s četrtim časom. Na dirki sta vozila odlično in brez odvečnih postankov v boksu. Trčenji z Metgejem (Šuster) in Ogniom (Seikel) nista prinesli več težav kot nekaj zvite pločevine. Šuster in Seikel sta dosegla nov uspeh, praktično največjega možnega, saj Audi Toyoti, ki ima kar 25 KM močnejši motor, očitno ni kos.
Rezultati - generalni plasma in razred nad 2500 ccm: 1. Ravaglia-Pirro (I.-BMW 635) 111 krogov, 2. MuUer-Diudonne (ZRN, B-ford) zaostanek 1.21 minute, 3. Brancatelli-Hahne (I, ZRN — rover) zaostanek 1 krog, 4. Walkinshaw-Percy (V. B — rover) zaostanek 1 krog itd.
Uvrščenih je bilo 34 posadk.
Razred do 2500 ccm: 1. Weidler-Klammer (ZRN, A — mercedes) 108 krogov, 2, Vogt-Heger (ZRN-BMW 325) zaostanek 10,95 sekunde, 3. Van Dalen-De Dryver (B — mercedes) zaostanek 1,33 minute itd.
Razred do 1600 ccm: 1. Lingmann-Holzl (ZRN - toyota) 102 kroga, 2. Nielsen-Hoyer (D — toyota) zaostanek 1 krog, 3. Šoster-Seikei (J., ZRN — audi) zaostanek 3 kroge, 4. Ley-Stalmann (ZRN - VW), itd.
Skupni vrstni red po osmih dirkah (s 150 dirkači): 1. Percy 147, 2. Wal-kinshaw (oba V. B.) 134 3. Vogt (ZRN) 121,4. Lindstrom (S.) 120, 5. Cecotto (V.) 118, 6. Grangbcrg in Oloffson (Š.) 101, 8. Lingmann in Holzl (ZRN) 97,10. Hoier(D) 96,11. Ravaglica (I) 93, 12. Waterscheid in Hammelman (ZRN) 75, 14. Ouester (A) 71,15. Šuster (J), Seikel (ZRN), Cudini in Snobeck (F) 68,19. Oestre-ich (ZRN) in Thim (D) 66, 21. Bran-catelli (I) in Hahne (ZRN) 63 itd.
V	konkurenci znamk vodi preprič-
ljivo Toyota, drugi pa je BMW. Deveta dirka bo 2. in 3. avgusta, in sicer »24 ur Spa«. Zdaj je že tudi dokončno znano, da bo namesto dirke v Salzburgu, ki je ni bilo. dirka v Jarami (Španija).	R. R.
Gabrovšek osmi
LJUBLJANA — Na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski je Sandi Gabrovšek v skupnem seštevku razreda funboard osvojil 8. mesto. Zmagal je Italijan Ballini, v slalomu, kjer je Gabrovšek končal na 8. mestu, pa Norvežan Rassmusen. Tekmovanje je spremljal izredno močan veter. Gabrovšek je letos že zmagal v tekmi evropskega pokala.	l. C.
Športniki SZ povečujejo zbirko kolajn
Po desetih tekmovalnih dneh iger dobre volje imajo že 132 odličij
MOSKVA — Športniki Sovjetske zveze Se naprej zmagujejo na igrah dobre volje. V prvih desetih tekmovalnih dneh so osvojili 132 kolajn.
Sovjetska zveza je dobila vaterpolski turnir, potem ko je v zadnji tekmi premagala ZDA z 10:5.
Vrstni red: 1. SZ, 2. ZDA 7, 3. Madžarska 6. 4. Francija 5, 5. Nizozemska 2, 6. Grčija 0.
Sovjetska zveza je zmagala tudi na , rokoborskem tumiiju v prostem slogu. V finalu je premagala Bolgarijo z 10:0, v boju za tretje mesto pa so ZDA odpravile Mongolijo z 8:2.
Tudi telovadci Sovjetske zveze so prepričljivo osvojili zlato kolajno. Zbrali so 290,15 točke in zmagali pred NDR 284,95 in Kitajsko 283,65.
Sovjetski skakalci in skakalke v vodo so se najbojše odrezali tudi v skokih s stolpa. Med moškimi je zmagal Gurjev (SZ) 609,30 pred Watsonom (ZDA) 593,34, pri ženskah pa Stasju-levičeva (SZ) 450,48 pred rojakinjo Blinovo 424,23.
Sovjetska zveza je osvojila doslej 132 kolajn, in sicer 51 zlatih, 49 srebrnih in 32 bronastih. Sledijo ZDA 93 (31 - 27 - 35), NDR 21 (7 - 9 - 5), Bolgarija 16 (4 — 3 - 9), Romunija 12 (5-3-4) itd.
lO. SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO - ŠPANIJA 1986
DNEVNIK SP
Mšdež je treba sprati
OVIEDO — Kaj bo zdaj? Bodo res ugotoviti, da je v Puerta de la Cruzu prišlo do posilstva, ati se bo izkazalo, da je vse izmišljeno, ati pa bodo Španci lepo tiho, kot da so v dobro prvenstva zamolčati ati skrili škandal? Tako, da bo dvom vendarle ostal?
Naši vztrajajo, da je treba vse razčistiti do konca, kajti najslabše bi bilo, da vse ostane samo pri sumničenju, s čimer bi ostal tudi madež, ker ga z reprezentance pač ne bi nihče spral.
Zato sta vodja delegacije Nebojša Popovič in predsednik teh-nične komisije FIBA dr. Radomir Šaper obiskal predsednika FIBA Busnels, predsednika evropske federacije v FIBA De Luno ter zahtevala, da primer španska policija skupaj z organizatorji razčisti. Busnel je bil obveščen o dogodkih in pisanju dela španskega tiska, zato je tudi nemudoma poslal brzojavko v Santa Cruz in zahteval od predsednika tamkajšnjega organizacijskega odbora predtekmovanja Medine, da naj uvede preiskavo in o rezultatih takoj osebno obvesti predsednika FIBA.
Busnel in njegovi sodelavci so opozorili naše vodstvo, da gre za izjemno resno stvar in celo vprašati, ati vztrajajo, da se problem res reši. Naši so to samo potrditi, kajti vsi so prepričani, da naši v škandal v nobenem primeru niso vmešani.
Obvestilo naših varnostnikov Čosiču je seveda lahko le neuradno, kajti naša delegacija zahteva uradno obvestilo o preiskavi in ugotovitvah. Tudi svetnik veleposlaništva Duško Jeremič se je zavzel z vsemi močmi, da se ugotovijo vsa dejstva, dokler prvenstvo še traja. Izmišljeni intervjuji z Nebojšo Popovičem, recimo v znanem listu »As«, samo še dolivajo olje na ogenj, čeprav je nekatere že lepo strah, da bi se izkazalo, da je vse skupaj le spretna spletka proti Jugoslovanom.
Novinarji si lahko privoščijo razkošje, da ne odkrivajo vira informacij. Tako tudi španski kolega, ki je r$kel, da mu je vse skupaj zaupal policist, ki ne žeti, da bi objaviti njegovo ime. Toda konec je tudi z novinarskim kodeksom, če se izkaže, da je stvar povsem izmišljena in lažna.
Osumitev ljudi tako hudega zločina. kot je posilstvo, pa nikakor ni isto kot vsakdanja novinarska raca.	STANE TRBOVC
kajak kanit klub ljubljana
PRVENSTVO MLADIH NA NAJVIŠJI RAVNI - Mladi kajakaši in kanuisti so odpotovali na svetovno prvenstvo na divjih vodah v Spittal, kjer bodo štartali tekmovalci in tekmovalke iz 21 držav. (Foto: Ljubo Stojanovič)
Mladinci prvič za kolajne SP
Naša reprezentanca je odpotovala na prvo svetovno mladinsko prvenstvo s kajaki in kanuji na divjih vodah, ki bo v Spittalu .	'
Kanadčanka z Mistrom T ugnala vso konkurenco
Presenetljiv podvig 26-letne Gail Greenough v finalu SP v preskakovanju, ki je bilo v Aachnu
AACHEN — Sloviti turnirski jahač iz ZRN Paul Schockemohle je neposredno pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva v preskakovanja zaprek izjavil: »Prvenstvo bi se moralo že pošteno neumno razplesti, če zmaga ne bi pripadla Američanu. Ti so daleč pred vso konkurenco«. Poznavalec iši veliko tvegal: resda Američani še nikoli niso imeli svetovnega prvaka (Michael Matz je pred osmimi leti osvojil bron), toda po olimpijskih igrah v Los Angelesa so jahači iz ZDA svetovna velesila številka 1 v turnirskem jahalnem športu.
In vendarle se je Paul Schockemohle, ki s prodajo najboljših evropskih konj odločilno prispeva, da je ameriška konjenica resda tako imenitna (vsi Američani jahajo konje iz ZRN), uštel: laskavi naslov pojde v Kanado, čeprav so se Američani zanašali tudi na konja, za katerega so odšteli 2,3 milijona mark.
Kot prva ženska v zgodovini svetovnih prvenstev v preskakovanju zaprek je Kanadčanka Gail Greenough (na sliki) pred 50.000 gledalci v Aachnu s štirimi nastopi s štirimi različnimi konji, s svojim Mr. T in s konji svojih treh tekmecev, brez napake v finalu osvojila svetovni naslov. Ta pojde prvič iz Evrope. Zasluge za prodoren uspeh Kanadčanke ima seveda tudi njen konj Mr. T. Z njim je Kanadčanka brez napake opravila svoj nastop, to pa se ji je posrečilo tudi s konji vseh treh tekmecev, medem ko so si ti z Mr. T nabirali negativne točke, Francoz pa celo še s svojimi. Zlata kolajna je tako pripadla Gail Greenough (Kanada), srebro je dobil olimpijski vicešampion, Američan Conrad Homfeld (Abdullah —8,00), bron pa Anglež Nick Skelton (Apollo —10.00). Francoz Pierre Durand (Jappe-loup de Luže), ki ima največ zaslug, da je bila Francija med ekipami tretja (za ZDA in Anglijo, a pred Kanado in ZRN), je ostal praznih rok. zasedel je najbolj nehvaležno mesto — četrto — s 24 negativnimi točkami.
LJUBLJANA. 14. julija — Štirinajslčlanska jugoslovanska reprezentanca je danes odpotovala na prvo svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah, ki bo od 16. do 20. julija na reki Lieser pri Spittalu v Avstriji. Ob odhodu na letošnjo največje tekmovanje na divjih vodah je vodja reprezentance Dnšan Tuma poudaril, da so bile priprave mlade reprezentance dobre, zato upa, da bodo v mednarodni areni tudi mladinci tako uspešni, kot so člani.
Naša reprezentnaca bo na šampi-onatu v Spittalu štartala v vseh disciplinah. v ekipi pa so: slalom — K-l: Marko Čeme, letnik 1968 (KK Soške elektrarne. Nova Gorica), Tomaž Štokelj, 1968 (KK Soške Elektrarne), Andrej Breznik, 1968 (KKK Rašica, Ljubljana) C-l: Boštjan Žitnik, 1971 (KKK Ljubljana), Janko Brezigar. 1969 (KKK Soške elektrarne). Jure Špacal, 1969 (KK Soške elektrarne), spust - K-l - ženske: Živa Cankar, 1969 (DŠV Nivo, Celje), K-l - moški: Miran Vereš. 1968 (BD Mura, Murska Sobota), Borut Tuma. 1969 (KKK Ljubljana). Dag Flajs. 1970 (KKK Ljubljana), C-l: Robert Malovrh, 1969 (KKK Ljubljana). Jure Fe-rengja. 1969 (KKK Rašica), C-2: Niko Horvat, 1968 — Milan Marič. 1969 (BD Murska Sobota). Trener slalomske ekipe je Jože Tomažič, za spust Jošt Svetek, pomagala pa jim bosta Silvan Poberaj in Jelka Breznik.
Vodstvo reprezentance si je zagotovilo, da bo mlado ekipo na svetovnem prvenstvu vodil številen štab strokovnjakov, v katerem bodo kot demonstratorji tudi izkušeni tekmovalci Abramič, Štrukelj. Skok, Vidmar in Javornik, od katerih si obetajo veliko pomoč na zadnjih treningih pred odločilnim štartom za kolajne prvega svetovnega mladinskega prvenstva na divjih vodah.
Za prvenstvo v Spittalu so prijavljene reprezentance iz 21 držav, v ekipnem tekmovanju, za katerega pa ne bodo podelili uradnih naslovov svetovnih prvakov, pa bo v slalomu štar-talo 19 moštev, v spustu pa 16.
Slovesen začetek prvenstva bo v sredo ob 19. uri. v četrtek ob 16. uri pa se bo začelo posamično tekmovanje v spustu za vse kategorije. V petek bo uradni trening na progi za slalom, tekmovanje v slalomu pa bo v petek ob 9. uri za kanuiste in kajakašice, ob 14.30 pa za kajakaše in dvosedežne
ŠAH ŠAH ŠAH
Vodita Sušnik in Čavužičeva
KRANJ — Na polfinalnem moškem in ženskem republiškem šahovskem prvenstvu so odigrali po 4 krila. V moški konkurenci vodi Sušnik 4 pred Coklinom 3,5, Orlom, Čačičem, Berglezom, Špalirjem, Kastelicem, Luzarjem in Perišičem po 3 itd.; v ženski pa Čavužičeva 4 pred Gudaričevo in Uriskovo po 3, B. Zorkovo 2 itd.
M. D.
Sedmi nastop - sedma zmaga Italijani povsem potolčeni
Jugoslovanski košarkarji so v Oviedu zaigrali odlično in si že zagotovili mesto med prvo četverico — Dalipagič in A. Petrovič najboljša
w bali tekme z vselej v vsej zgodovini uradnih
OVIEDO, 14. jitijja - Kar nekoliko neugodnimi Italijani, toda nemara sn tekem z našimi sosedi le še na svetovnem prvenstva v Manili tako zlahka opravili z njimi. To je- bila — v sedmem nastopa — prva resnično vrhunska predstava naših košarkarjev na tem prvenstvu in apatije, da bodo zmagoviti pohod (zdaj je sedem zmag) v tem slogu tudi nadaljevali.
kanuje. Ekipno tekmovanje v slalomu in spustu bo v nedeljo.
Udeležbo reprezentance na svetovnem prvenstvu v Spittalu sta omogočili tovarna celuloze Obir na koroškem in firma Taminex, pri opremljanju pa so sodelovala podjetja Mura, Sloveni-jašport. Pletenina in Tonosa.
J. D.
Naši drugi v C-l
BOURG ST. MAURICE - Z mo-štvenimi vožnjami se je končala generalka za svetovno prvenstvo kajakašev in kanuistov. Jugoslovanska reprezentanca je dosegla še eno lepo uvrstitev, saj so se Franc Kukec, Slavko Pintar in Andrej Jelenc v spustu kategorije C-l uvrstili na odlično drugo mesto. Zmagali so Francozi, ki so se izkazali z izredno zanesljivo vožnjo, tako da niso imeli prave konkurence.
Kajakaši so se odrezali slabše — pristali so na 12. mestu, v ekipi pa so vozili Andrej Grobiša, Iztok Bregar in Kemal Arnautovič. Tudi v tej kategoriji so bili najuspešnejši Francozi.
Rezultati, spust moštveno C-l: 1. Francija (Zok, Bataille, Benamrouc-he) 15:47,81,2. Jugoslavija 16:16,75, 3. Francija II 16:12,56; spust K-l: 1. Francija (Benezit, Masson, Doux) 14:27,27,2. Francija« 14:30,41,3.N. Zelandija 14:46,32, ... 12. Jugoslavija 15:22,43.
SREČO MASLE
Jugoslavija : Italija 102:76 (52:39)
Mestna dvorana, gledalcev 5000, sodnika Rigaš (Grč) in Richardson (VB).
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 17 (7:9), A. Petrovič 24, Divac 2, Petra-novič 3, Radovič 2, Vrankovič 7(1:1), Radovanovič 13 (1:3), Dalipagič 30 (3:4), Cvjctičanin 4.
ITALIJA: Premier 10 (5:6), Magni-fico 13 (1:1), PoleseUo 17 (3:6), Bru-namonti 3, Villalta 4, Binelli 4, Riva 16 (1:3), DelTAngello 2 (2:2), Sacc-hetti 9 (3:4).
MUNDOBASKET
ESPANA86
Rezultati
Skupina A — Barcelona
Brazilija : Kuba 99:83 (53:47) Španija : Izrael 94 65 (48:34)
SZ : Grčija 105:93 (59:46)
SZ
Brazilija
Španija
Izrael
Grčija
Kuba
0 348:257 6
0	300:250 6
1	352:237 5
2	230:286 4
3	274:307 3 3 248:316 3
Današnji pari: Španija — Kuba, Brazilija - SZ, Grčija - Izrael
Skupina B — Oviedo:
Argentina : ZDA 74:70 (37:34) Kanada : Italija 86:89 (43:43)
Jugoslavija : Kitajska 106:82 (60:45) Jugoslavija : Italija 102:76 (52:39)
Jugoslavija	4	4	0	378:306	8
Italija	4	2	2	327:361	6
ZDA	3	2	1	263:219	5
Kanada	3	1	2	262:254	4
Argentina	3	1	2	224:253	4
Kitajska	3	0	3	250:311	3
Današnji pari: Italija — Argentina, Jugoslavija — ZDA, Kitajska — Kanada
Začetek ni ravno veliko obetal. Valter Magnifico, center Scavolinija iz Pesara, je pričel sijajno in spravil naše v hudo zagato. Vrankovič ga je na vse načine poskušal zaustaviti, a si je hitro nabral tri osebne napake. Toda ko ga je zamenjal Arapovič, so naši povsem prevzeli igro v svoje roke. Z borbeno posamično obrambo in izvrstnimi skoki so povsem nadigrali Italijane, v napadu pa jim je uspevalo prav vse, kar so si zamislili. Azzurri so bili povsem nemočni, kar se je kazalo v številnih menjavah, žolčnih debatah med minutami odmora, številnih na-
pakah in zgrešenih metih. Toda vse, kar je poskušal trener Bianchini, je bilo tokrat zaman. Jugoslovanom, ki so igrali premišljeno in potrpežljivo ter neusmiljeno natančno, niso mogle
Afera je bila izmišljena
• Predsednik FIBA Busnel je sporočil vodji naše reprezentance Popoviču, da je dobil brzojavko s Kanarskih otokov, v kateri piše, da noben košarkar katerekoli reprezentance ni bil vpleten v kakršnokoli afero. O primera posilstva v Santa Cruzu sploh ničesar ne vedo.
do živega vse možne obrambne različice niti grobosti. Čosič ni imel slabega moža in peta zmaga Jugoslovanov nad Italijani na svetovnih prvenstvih je več kot zaslužena. Bili so boljši v prav vseh elementih igre.
S. T.
Lagodnost na igrišču se lahko kaj hitro maščuje
Čosič je tudi proti Kitajski zahteval od modrih disciplinirano igro — Američani so slabo zadevali proste mete
OVIEDO — Medtem ko je v Barceloni prvo kolo druge stopnje tekmovanja na 10. SP minilo po načrtih, pa je bilo v Oviedu tako rekoč šokantno. Najprej so veliki favoriti Američani povsem zasluženo izgubili z Argentinci, nato so že »potopljeni« Italijani odpravili favorizirano Kanado in ie jugoslovanska barka je varno priplula k novi zmagi.
in da so tudi ti reagirali na trenutke skoraj nesprejemljivo.
»Vsi bi radi igrali, vsi bi radi metali, vsak bi si rad privoščil nekaj napak. Predvsem pa se jim je zdelo, kot da tekma s Kitajsko ni del svetovnega prvenstva. Takšnega gledanja ne morem sprejeti, zato je tudi prihajalo do sporov,« pojasnjuje Čosič.
»Jugoslavija je za nas še vedno mnogo premočan tekmec, vendar smo se tudi tokrat od nje precej naučili,« je iskreno čestital našim kitajski trener Quian Chengai. »Tudi sicer se očitno moramo posvetiti proučevanju evropskega sloga košarke, kajti ostati samo pod vplivom ameriške bi bilo zelo slabo. Jugoslovanska šola je še posebej zanimiva, zato smo lani tudi povabili Čosiča k nam. Upam, da bomo še sodelovali. Vsaj mi si to nadvse želimo.«
Naš trener pa ni bil tako zadovoljen, čeprav smo osvojili še dve načrtovani točki.
»Predvsem je na naše slabo vplivala gonja okrog posilstva. Več smo se pogovarjali o tem, kot o tekmi s Kitajsko,« pravi Čosič. »Precej je bilo sicer tudi zbadanja, tako da je bilo čutiti, da s tem sicer nima nihče resničnih skrbi, toda prijetno seveda ni, če te osumijo takšnih zadev. Pozno popoldne sta prišla k meni varnostnika naše reprezentance in mi zagotovila, da po njunih poizvedbah policija sploh nima nikakršne prijave o dogodkih v Puerta de la Cruzu in da je očitno vse skupaj izmišljeno. Kot del boja proti naši košarki.«
Opaziti pa je seveda bilo, da se jc Čosič med tekmo zelo jezil na igralce
Čosič se je seveda bal, da voz ne krene preveč navzdol, kajti vedel je, da ga je nato težko ustaviti. Kot se je to zgodilo v prvi tekmi Američanom, ki so mislili, da je tekmovanje na SP p>o visoki zmagi nad Italijo zanje do finalnega obračuna s SZ končano. Mladost in neizkušenost Američanov je bila več kot očitna. KJjub vsemu znanju in taktičnim sposobnostim trenerja Olsna, pomoči slovitega Bobby-ja Knighta in drugih strokovnjakov iz ameriškega tabora so Američani na trenutke igrali tako zmedeno in panično, da je bilo težko verjeti, da prihaja izbrana selekcija iz domovine košarke. Graditi vse samo na hitrosti in skoku je samomorilsko dejanje, ki so
Čosič: »Proti ZDA moramo mi narekovati ritem!«
OVIEDO - Američani so mladi, neizkušeni, neuigrani. To je osnovna ugotovitev, ki pa je lahko tudi nepomembna, če teh treh prednosti ne znaš izkoristiti. Italijani jih niso znali in so doživeli katastrofo. Kaj torej lahko proti takšni ekipi dosežejo Jugoslovani, ki so nedvomno boljši od Argentincev, ki reprezentanco ZDA sicer prvi presenetili?
»Američani nam bodo skušali vsiliti hitro igro, v kateri s svojo tehniko in skokom lahko prevzamejo pobudo in narekujejo tempo. Če jim to preprečiš, se lahko z njimi tudi kosaš,« meni naš trener Čosič. »Ustaviti moramo torej igro, jo obdržati v ritmu, ki ustreza nam, pa je lahko polovica dela opravljenega. Prvič so ZDA prišle na SP s tako izbrano selekcijo, ki se je pripravljala kot olimpijska. V strokovnem štabu so še vedno prepričani, da je to najboljša selekcija, ki so jo doslej poslali na SP. Najbrž to ni čisto res. kajti v Portoriku leta 1974 je bila ekipa le bolj izkušena, kar je v bojih s SZ in Jugoslavijo tudi dokazala.«
Naša usmeritev je torej k počasnejši in organizirani igri, s katero edino lahko uženemo Američane. Res je, da so hitri, napadalni, da odlično skačejo. Toda če jim osnovna zamisel ne uspe, potem so izgubljeni in ne vedo, kaj početi. Visoka igralca Smith in Robinson sta vsekakor najbolj nevarna. Ob vsej tehniki njihovih branilcev pa je vendarle vprašanje, kdo se pravzaprav lahko postavi po robu že samo Draženu Petroviču. Komaj 160 cm visoki Tyrone Bouges gotovo ne. Ob vsej reklami zanj se je vendarle pokazalo, da ni nič posebnega, kajti samo prenašanje žoge, kakšna podaja in redki prodori so mnogo premalo, da bi se lahko kot košarkar res uveljavil. Američani znajo sicer vse, toda težko to znanje izkoristijo, Če je tekmec le malo umirjen, razsoden in discipliniran v igri.
»Proti Argentini smo imeli res slab dan, ki se ne bi smel več ponoviti,« pravi trener Olson. »Prvi davek neizkušenosti smo plačali. Lahko bi rekli, da smo kupili prvo dragoceno izkušnjo, ki jo moramo takoj izkoristiti. Jugoslavija ima močno moštvo. Tega se zavedamo in pripravljamo se nanj po najboljših močeh. Da znamo igrati, smo na SP že dokazali in poraz proti Argentini gotovo ne more biti edino merilo. Bomo videli.«
»Kanada in predvsem Jugoslavija sta velika tekmeca, nista pa nepremagljiva in še vedno sem prepričan, da se bomo dokopali do finala,« je povsem mimo trdil v televizijskem intervjuju tudi majhni Bogues.
Upanje seveda vsakdo ima. Tekma z Argentino bi v ocenah za naprej morda res lahko zavedla, toda jasno je vendarle, da bi Jugoslovani z normalno igro neizkušene tekmece ugnali. Treba bo samo zapirati prostor pod košem, da Američani ne pridejo do skoka, v napadu pa proti agresivnosti Američanov obdržati mirne živce in organizirano izvajati akcije in kombinacije.
Naši so skrbno pregledali in analizirali vse posnetke ameriških tekem na SP in upamo le lahko, da so našli recept za zmago.
STANE TRBOVC
Jugoslavija :	Kitajska
106:82 (60:45)
• Mestna dvorana, gledalcev 3000, sodnika De Coster (Belgija), Rarni-rez (Mehika).
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 23 (5:6), A. Petrovič 2, Divac 2, Čutu ra 7 (0:1), Petranovič 11 (1:2), Mutap-čič 10, Radovič 11, Vrankovič 2, Radovanovič 11 (1:2), Dalipagič 12, Cvjetičanin 11 (1:1).
KITAJSKA: Cong Luntng 45, Li Feng 8, Ša Go Li 9 (3:4), Vang Fei 10, Song Tao 4 (2:2), Li Juguang 6 (2:3), Sun Fengu 5, Vang Libin 11 (1:1), Čang Jung Jun 7, So Ksia Li-ang 11 (1:1).
ga proti zagrizenim Argentincem tudi drago plačali. Prav v vseh elementih igre so Argentinci nadigrali Američane, s kombinirano consko obrambo in zapiranjem prostora so pobrali celo več odbitih žog kot ameriški skakalci (23: 20), za 3 odst. bolje so metali izpod kosa, za 12 odst. bolje s polovične razdalje, za 12 odst. bolje trojke, za 9 odst. so imeli boljši skupni met iz igre, kar za 34 odst. boljši prosti met.
»Vtem zadnjem smo tudi padli, vse drugo ni pomembno. Poglejte, proste mete smo metali 14:30, se pravi, da smo zapravili 16 žog. Izgubili smo za 4 točke, kaj še rečem,« je ocenjeval nastop svojih obetavnih zvezdnikov ameriški trener Lute Olson. »Toda nič ni izgubljenega, saj še vedno lahko proti Kanadi in Jugoslaviji dobimo dvoboj za vstop v veliki finale«.
Prav brezglavost je pokopala tudi Kanadčane proti Italijanom, ki so z organizirano in znano disciplinirano igro osvojili točki. Ti sta jim vrnili upanje na vidnejšo uvrstitev. Vendar so ob tem izgubili Costo, ki si je v padcu pod košem izpahnil ramo. Ameriška šola je tako že prvi dan polfinala dvakrat padla na izpitu, kar je po sodbi vseh za Evropo velik uspeh in kaj lahko se zgodi, da bodo na koncu v Madridu vsa odličja ostala na stari celini.
STANE TRBOVC
Joei Houssin
DOBERMAN
Začetek
1. poglavje
Mlada ženska je za seboj zaprla zastekljena vrata • prodajalne. Louis Tonein je globoko vzdihnil. Dan se mu je iztekel počasi. Za hip je pogledal za odjemalko, ki se je oddaljevala po pločniku. Pogled se mu je ustavil na valujoči se zadnjici. Še ena mrha! Onegavila se je z mesarskim pomočnikom, medtem ko je mož garal na stavbišču. Zasačil ju je bil na robu občinskega gozda in fotografiral. Prav užival je. ko ii je nekega dne. ko je prišla po svoj tedenski karton ameriških cigaret, pokazal fotografije. Obraz se ji je za hip spačil, torbico je spustila iz rok, da se je njena vsebina raztresla po tleh.
Tonein se ji je kar najbolj ljubeznivo nasmehnil.
»Saj ni treba da ste tako prepadeni, mlada dama.« je afektirano dejal. »Nikjer ni rečeno, da bo fotografija prišla v roke vašemu možu.«
Vzel je fotografijo in jo raztrgal na koščke. Ženski se je v očeh najprej utrnil preblisk začudenja, takoj nato pa olajšanja. Tonein se je še kar smehljal.
»Vidite torej, čisto preprosto je. Tako lahko storim tudi z drugimi fotografijami. Deset jih je.«
Ženska se je spet zgrbila, kakor da bi čakala, kdaj bo dobila smrtni udarec na tilnik
Tonein je večkrat zaigral tako Žrtve je skrbno izbiral. Ni bilo greha v tej vasi. ki ga ne bi odkril in pogosto vnovčil Prišel je do prepriča-
nja, da izsiljevanje sploh ni nevarno, samo če zahtevaš manjše vsote, kot jih žrtev finančno zmore.
In žrtve so plačevale. Denar za izsiljevalca jim je šel laže od rok kakor nepomembna vsota za plačilo občinskega davka.
Louis se je že šest let ukvarjal s poslom te vrste in vsako leto je podvojil finančni promet. Njegova prodajalna, na pol knjigarna, na pol trafika, mu ni prinašala kaj prida. V tem gnezdu so si ljudje sami zvijali cigarete, knjige pa niso vzeli v roke. odkar so prezgodaj zapustili šolske klopi. Lani so zaprli občinsko šolo, ker je bilo premalo učencev. Otroke so vozili v šolo v najbližje mesto in odpadli so še ti odjemalci, kajti šolarji so potrebščine zvečine kupovali v mestu.
Louisova trgovina torej ni uspevala. Njegova strast za fotografiranje je stala veliko in nekako je bilo treba pokriti stroške za material.
Za izsiljevanje vaščanov, ki so zagrešili prešuštvo. je bil to enako dober razlog kakor kateri koli drugi.
Louis je sanjaril o tem. da bo nekega dne naletel na. zlat rudnik. Na bogatina z veliko denarja, recimo, ki ga bo zasačil z dekletom. Če bi naletel na tako zlato žilo, bi lahko zaprl svojo bedno prodajalno in se preselil drugam, tja. kjer je bogastvo v bankah in denarnicah, ne pa v njivah, kmetijah in kmetijskih strojih. Louis je že pet let čakal na tako srečno naključje. pa ga ni in ni bilo; vsake tri mesece je manj verjel, da ga lahko doleti taka sreča. Nikoli ne bo prišel do velikega denarja ...
Louis je spet vzdihnil. Devetinštirideset jih ima, pa je obsojen na to. da klepeta s starimi vaščankami. ki prihajajo v njegovo trafiko po časnik. O prekletih starostnih nadlogah, kaj pa drugega! Prava mora! Moral se je sočutno nasmihati. ko so bentile nad mladino, ki ji nobe-
na stvar ni več sveta, in se brez pridržkov strinjati z njimi, ko so tožile za časi, ki se nikoli več ne vrnejo. Vsega tega je bilo Louisu čez glavo. Rad bi živel na široko, kakor tisti junaki, o katerih je bral v pogrošnih ameriških romanih: obleke, ki jo ukrojijo najboljši krojači, pečatni prstan iz masivnega zlata, pa večerje v najboljših restavracijah mednarodnega slovesa, ponoči pa kabareti z lepotico pod vsako pazduho. To bi bilo življenje!
V fantaziji si je že predstavljal, kako bi bilo. Hodi po hrupnih pariških ulicah, na sebi ima svileno srajco, na nogah pa čevlje iz krokodilje kože. In ko stopi v nočni lokal, ga pri priči obstopijo gospodarica in dekleta. »Oh, dober dan gospod Louis!« »Kako ste kaj, gospod Louis?« — »Ali bi buteljko bordojca, kakor ponavadi...?«
»Gospod Louis, bi mi dali pakt gauloises?«
Louis se je zbudil iz svojih sanjarij. Pred prodajnim pultom je stal zamazan kmet. Resnična podoba je surovo pregnala njegove sanje. Skremžil se je.
»Je kaj narobe,« je spregovoril kmet in v žuljavi dlani stresel nekaj kovancev, da je zaž-venkljalo.
»Glavobol... Nič hudega,« je odvrnil Louis in mu čez pult ponudil modri zavitek s cigaretami. »In pri vas? Je vse tako, kot si želite?«
Kmet se je zasmejal in pokazal počrnele škrbine. Louis se je premagal, da se ni znova skremžil.
»Bo že šlo. Te dni smo pospravili koruzo. Sem vedel, da še ni čisto zrela, pa sem čutil, da bo zjutraj zmrzovalo. Vse bi šlo narobe in stroji bi pobirali samo liste. . . Potem pa bi se vsi pritoževali.. .«
Louis je odobravajoče prikimaval, čeprav ni vedel, kaj mu hoče kmet povedati. Samo to si je želel, da bi čimprej odšel.
Rona Jaffe
Zadnja
priložnost
63. nadaljevanje______________
»Povejte jo po svoje, pa bo sijajna,« je rekla Nikki.
Pobral je svoje zapiske in jih spravil v aktovko. »Kako kmalu želite videti še več?«
»Kadarkoli boste vi to želeli.«
»Kaj pravite na petindvajset strani? Bi bilo tako prav?«
»Jaz sem tu vsak dan. Dajte mi jih, pa jih bom takoj prebrala.«
»Veste,« je rekel, »z vami je zelo lahko delati.«
»Saj je z vami tudi,« je rekla Nikki. Ko je odhajal, jo je lahno poljubil na lice. Bila je vesela, da so že vsi'razen Peta odšli domov. Ta izraz hvaležnosti bi ji sicer prinesel dosti pisarniškega zafrkavanja.
Naslednja dva tedna je John delal kot stroj. Prinašal ji je strani, ona pa jih je brala in ga vzpodbujala, ga včasih spraševala o njegovih namerah, da bi ga obdržala na pravi poti. Vedela je, da bo potrebno vsesplošno krajšanje, ko bo roman gotov, da pa to ne bo tako težko, kot se je bala. Ne bo treba popolnoma premetati vsebine. Nikki je bilo takih posegov vedno groza, pisatelji pa so jih upravičeno sovražili.
Nekega petka jo je vprašal, če bi hotela z njim večerjati. Privolila je in odšla sta naravnost iz pisarne, ker je on tako hotel. Povsod so
ju vsi gledali. Njega, ker je bil filmska zvezda, njo pa, ker niso vedeli, kdo je ali zakaj je z njim. Peljal jo je v klub »21«, kjer vodstvo ni dovoljevalo nadlegovanja pri mizah in lova na avtograme, niso pa mogli preprečiti strmenja. Nikki je uživala.
Sedela sta spodaj, kjer so ljudje lahko po mili volji strmeli vanju. Restavracija je bila videti kot nedovoljena točilnica, kar je v času prohibicije tudi bila, imela je dolgo točilno mizo in rdeče kockaste prte. S stropa so visele najrazličnejše igračke: tovornjaki, letala, avtomobili, športna oprema. Vsako od njih je obesil lastnik podjetja, ki ga je predstavljala. Če si natančneje pogledal, ni spominjalo na točilnico, amak na otroško sobo. In vsi fantki, zdaj že odrasli in bogati, so se gnetli pri točilni mizi.
Nekaj časa sta se pogovarjala o knjigi, potem o glasbi in politiki, dveh stvareh, o katerih je vedel precej več od nje. Potem ji je pripovedoval smešne zgodbice o stvareh, ki so se mu zgodile, ko je snemal nekatere od svojih filmov. Bila je vesela, da je videla večino teh filmov. Tu v tem lokalu sta bila bolj v njegovem svetu kot v njenem, ni se počutila tako varno kot v svoji pisarni, a opomnila je samo sebe, da je še vedno njegova urednica in jo potrebuje. Bilo bi prelahko biti očaran, ker je bil pač slaven, in tega si ni mogla dovoliti.
»Ste poročeni?« je vprašal. »Ali ločeni?«
»Ne, poročena sem. Midva ... na pol ločena sva.«
»Kako ločen pa je to?«
»On živi na deželi, jaz pa tu. Že nekaj časa se nisva videla. Nobeden od naju tega še noče priznati. Saj je pravzaprav res čudno. Niti sama se še nisem čisto navadila na to. Ne vem, kaj se bo zgodilo. Pa vi?«
»Jaz imam stanovanje v New Yorku in hišo v Malibuju. Ljudje mislijo, da živim v Kaliforniji,
ampak če le morem, nisem tam. Rad imam New York.«
»Jaz tudi!«
»Kako vari) je všeč živeti sama? Če ste sami, seveda.«
»O, sama sem«, je rekla Nikki. »Všeč mi je.«
»Obe moji bivši ženi sta se takoj spet poročili. Nista marali biti sami. Ampak za žefisko je v Hollywoodu težje. To je mesto poročenih. In veliko devetnajstletne konkurence - vsaka zmagovalka lepotnega tekmovanja si želi postati filmska zvezda. Mlada dekleta mi niso všeč. Ko mi bodo, bom vedel, da se staram.«
»Hura,« je rekla Nikki. »Odrasel moški!«
»Kar verjemite mi. Petdeset jih imam.«
»Mislila sem, da jih imate dvainštirideset!«
»To je moja starost za javnost. Koliko pa jih imate vi?«
»Dvainštirideset.«
»Tako hitro ste to rekli, da vam verjamem. Ampak ko vas gledam, ne bi tega nikoli veijel. Videti ste, kot bi jih imeli trideset.«
»Tudi počutim se tako.«
»Jaz tudi«, je rekel. »Zato pa tudi poskušam biti pisatelj in pri teh letih še ne pišem spominov.«
»Saj se ne bi odpovedali filmu!«
»Oh, ne, denar mi preveč ugaja. Ne verjamem, da bom s to knjigo obogatel, čeprav bi mi bilo seveda všeč.«
»Izdala vam bom skrivnost,« je rekla Nikki. »Če potem ne boste postali tako domišljavi, da ne bo mogoče delati z vami. Mislim, da bo ta vaša knjiga velika, velika uspešnica «
»Res mislite tako?«
»Da, mislim. Človek o teh stvareh ne more nikoli biti popolnoma prepričan in vsi se lahko zmotimo, ampak glede te knjige imamo močan občutek, da bo tako.«