BIBLIOTEKA UNIVERZE RM 0.15 НашшапкпБо^е шИ вебеКШИмпв: Klagnnftart, Blmnaiiolntog le, Postitach UB / BeeugqHrele (im rorawa aaUbar) monatUcU RM 1,— M Baue (atMoMlcBIloh ЈШ OM Siwtellg«bmir AMirfltellHi(jau dw Zettwig fttr deo nadifolgondeo Monat werden mv echriftJfcb wad niv ble 26. de« laisfenden Monato апввсоошив №. 7в. Krainbnrg, 7. Oktober 1944. 4. Jahrpang Dr« Goebbels |e goToril delavcem mesta Zapadne Nemčige blizu fronte ж w A J # ^ Ф\/е Ф 11 w #w# 1 e e Le se ianaiiene|si m odloene|si za bo|! •»Prej »e bomo bojeTali do zadnjega diha, kakor da bi samo za trenutek odložili orožje iz rok in zaupali soTražniktts kajti takrat bi bile zaman vrne mnoge žrtve, ki smo jih doslej doprinesli za našo svobodo" •м-ип. 6. oktobra. m#lch*minkt*r dr. Goebb*ls t* dai obiskal po sovrainiku ogroženi Zapad. Tekom tega obiska je imel s pristojnimi Gauleiterji temeljite razgovore o vprašanjih totalne vojne službe in o problemih civilne deželne brambe, ki so za zapadne Gaue po«ri)no nujni. Po teh razgovorih je dr. Goebbels obiskal vrhovnega poveljnika neke skupine vojske na Zapadu, Generalieldmarschalli Modla, v njegovem glavnem stanu, kjer so ministru sporočili obiirno sliko sedanjega položaja na zapadni ironti. Pozno popoldne je dr. Goebbels govoril potem v delovnem prostoru nekega industrijskega obrata v mestu, ki je bliža fronte, tisočem nemSkih delavcev in delavk, ki so se biM deloma ravnokar vrnili od del pri okopih na zapadni meji Keicha k svojim stro-)em Ж tovarniškim mizam. Manifeetacija bila prežeta fanatičnega odpornega duha in odločne volje mož in žena mejne krajine, da Ščitijo svojo ogroženo domovino ia vzdrže kljub bombnemu terorju ter aovražnim grožnjam, da kujejo hrabro boijujočim se divizijam orožja, ki jih potrebujejo, da preženejo nevarnost in sovražnikov naval končnoveljavno zlomijo ob mejah Reicha. Kakor mogočna izpoved zgodovinske naloge porenskega prebivalstva j« ravno v teh tednih zadonela ob začetku manifestacije iz straitnih src peta stara pesem nemškega Za-pada: »Fest steht und trev dte Wacht am Rheln« (Trdno in zvesto stoji straža ob Rheinu)! Strastno sovraštvo proti barbarskemu sovražniku ni govorilo samo iz podžiga-jočth besed govornika, ampak tudi množica je s svojimi viharnimi odobravanji vedno znova pokazala, da hoče s povečanim in največjim delom onemogočiti brutalni teror ia cinične uničevalo« načrte eovražnika proti naiem« narod*. Tako je ta manifestacija v ocemitu ob fronti dokazala nezlotnljeno nemško voljo, da nikoli ne bo poslušala sovražnih gesel in da bo hrabro, brez strahu in iveeto branila tta podedovam« zemlj«. Nagovor Setchaminlstra dr# Oo«bb«ha Vtaka hiša, teko Ц ob vihambm odobravanju zborovalcev ugotovil dr. Goebbels, bi sHčila trdnjavi, č* bi se sovražniku, ki je do«l«i zasedel le majčkene drobce nemškega ozemlja, posrečilo, da bi *u ali tam prodrl na Ла očetnjave. Zdaj, ko je nasprotnik pri-iel do mej Reich«, )• dospel tudi do zanj x«4o dragocenega spoznanja, da je nekaj dragega, zavojevati Pariz In Bukarešto kakor Kčnlgsberg «11 Kčln. Ce so se doslej bojeval# naše čete na tujih aH sovražnih tleh, ve dsn«* vsak v četi, od maršala do neznanega grenadlrja, da pomeni umikanje prep«. »tVuv nemškega ozemljf. Bof ■ proatiia oMdjem in avMO bliia hont« S odobravcnjem množic je minister ugotovil, da »o naše hrabro bojujoče se divizij«, ki dobivejo vedno več ojačenja in vedno boljših orožii k domovine, znale preprečiti Iz lapada grozečo nevarnost. Mi uživamo iedai neprecenljivo prednost kratkih prometnih zvM, ki nam omogočajo, da razmeroma hitro zamašimo nastajajoče vrzeli in naglo prlpe^emo ot)#rativne rezerve na ogrožena meeta. Kot »adatfaji faktor, ki siedl moči, je označi* dr. Goebbels d«jstvo, da zdaj nismo več prisiljeni, graditi in vzdrževati v ozadju vojske dragih naprav v etapi. Vtem ko posega twkaj vmes neposredno domača uprava 1 obstoječo službo, odpadejo s tem tudi vsi nerazveseljevi pojavi, ki so v večjem ali manjšem obeegu spadali k skoraj neizbežnim posledicam vojskovanja v tuji- državi. Anglo-Amerlkancl so začeli Ж d a j avldevatl, da danes ne more biti več govora o tem, da bl poga-illi nemško obrambno fronto In da se morajo zdaj pripraviti na težavno, dolgo In izredno zgubo-»osno vojno obrabe. Nemški odpor bo otrdel v naraščajoči meri. In divizije narodnih grenadlr lev, ki se sestavljajo, bodo prav Kmml* prl#p*v#l# v najširšem *bsegu k Izgradnji močne nemške Obrambe na Zapadu. Zmaga Je odvisna od pridobitve ва«а la vzdrianfa Uspeh naših prizadevanj, priti zopet na Površje, je torej zgolj problem organizacije '•vnoJako Kškor je aaša zmaga samo Odvisna od tag a, da vzdržimo In pr-idobimo časa, dokler ne bodo stale ^ službi nova orožja in številne nove divizije, pripravljene za boj tudi v olenzlvn" •vrhe. Ta vidik — tako je nadaljeval dr. Goebbels ~ vrlja zlasti tudi za našo zračno obrambo. »ker hl»re namr«^ eovrašnik aaradl Wabe- ga vremena ne more več vreči v boje skupin svojih lovcev in bombnikov, tudi že ne more več biti govora o premoči Anglo-Amerikan-cev na kopnem. Zato je vodstvu prav posebno pri srcu močna izgradnja našega lovskega zračnega orožja, tako da se smemo opravičeno nadejati, da bomo kmalu kos za kosom zopet dohiteli sovražno premoč v zraku. Višek govora pa je ostro razpravljanje z zavezniškim vrhovnim poveljnikom, generalom Eisenhowrom, ki je mislil, da bo z bahavimi oklici lahko omehčal nemški narod in nemškega delavca, potem ko zavezniškim armadam ni uspelo, vdreti v Reich, da bi oplenile deželo in zadrgnile prebivalstvo. Z ogorčenjem je zavrnil dr. Goebbels nesram-- n« predrznosti tega renegata, ki je v enem izmed svojih oklicov izjavil, da morajo vsi Nemci takoj in brez kakršnih koli vprašanj izvršiti vsa povelja tako zvane vojaške aprave. Viharno odobravanje je sledilo ugotovitvi ministra, da ne uboga nemški narod kakšnega pritepenega generala Zedinjenih držav, ampak edinole Adolfa Hitlerje Ce pa ima sovražnik neumno upanje, da bo z zahtevo po kapitulaciji ohromil našo odporno moč in pretresel naš nezlomljivi bojni duh, mu bomo zaklicali osemdesetmilijonkratni »ne« in »nikoli« iz ogroženih zapadnlh oce-melj in iz celokupnega nemškega naroda, ki navdajajo vsakega odkritega Nemca na vzhodu in zapadu in jugu in severu. Nemškemu narodu je dovolj znano, česa se mu je nadejati, če je v zahtevi po kapitulaciji iz Londona povedano, da si pridržijo zavezniki pravico, da razen paragrafov o zesužnjenju, ki bi stopili takoj v veljavo, lahko stavijo vsake vrste »dodatne pogoje političnega ali gospodarskega značaja.« Zahteva: bojevati le, delati, vztrajati »Ta »OTrainikova uničevalnost nas napravi samo ie trdnejše in odločnejše za boj«, tako je ugotovil dr. Goebbels med viharnim odobravanjem poslušalcev, in njegovo fanatično izpoved je množica tisočkratno podčrtala. »Preje si bomo obrabili rok« pri delu do krvi in ■« bojevali do zadnjega diha, kakor da bi tudi z a trenutek dali orožje ix rok in zaupali sovražniku; ker potem bi bi-1« zaman vs« te žrtve in trud, ki smo jih doprinesli v leta trajajočem boju za našo svobodo in za bodočnost našega naroda. »Kot glasnik naroda«, tako je zaključil dr. Goebbels med navdušenim pritrjevanjem zborovalcev, »pa tudi kot zastopnik t« moj« rheinsk* domovine, kater« pripadnost danes bolj občutim kakor kdaj koli, sem prišel tu sem, da obljubim pred narodom in izjavim pred svetom, da bomo to ozemlje branili kakor trdnjavo, z vsem kar smo in kar imamo. Vs« bomo storili, samo načelom našega mve-tovmega nazora in s tem nam samim %* boč«-me nikoli izneveriti. Čeprav so pr«d nami i« t«tk« obt«iitv« In strm« poti, v«ndar v«me, da bo Mihr«r končno obvladal nevarnost. Zmaga bo naša, samo č« izpolnimo saht«vo ur«: bojevati se, delati in vzdržati. Značilen protest Vatikana Proti zasedbenim grozovltostlm - Nasilje na dnevnem redu Stockholm, 6. oktobra. Reuter se ne more izogniti, da ne bi dal prostora protestu »Os-servatore Romano«, uradnemu listu Vatikana, ki je v torek pozval zaveznike z v ostrih besedah napisanim uvodnim člankom, da naj že napravijo kraj plenitvam in nasiljem, ki so jih spravile na »dnevnni red« gaullistične čete domačinov. Nasilstva proti civilnemu prebivalstvu, posebno proti ženam in otrokom, tatvine in motenje javnega reda so značilne za obnašanje teh čet, pi še vatikanski list. Obtežil-šanje teh čel, ,jiše vatikanski list. Obtežll-za nesposobne, da bi tovrstne dogodke pre V ^(('znovall. Vasi in neke pokrajine so bile radi tega spremenjene v stanje popolne anarhije. Za članek v »Oservatore Romano« je neposredno dalo povod papeževo državno tajništvo. Od de Gaullovega odbora na Italijan- sko bojišče poslane marokanske čet* #* tukaj obnašajo prav tako, kakor je to moralo preskusiti zasedeno Porenje s svojimi predhodniki po zadnji vojni. Čim največ Fincev naj se pomori! Stoclcholm, 6. oktobra. Med tisoči beguncev, ki dnevno pridejo čez švedsko mejo pri Haparandl, je samo malo Fincev iz krajev, ki so jih zasedli boljševikl. To nam pojasni Izjava rečnega brodarja Veikko Lahlkainen iz severnega finskega mesta Eljanjaervi, ki mu je uspelo priti na švedsko ozemlje. Lahlkainen je pripovedoval: »Bil sem priča razgovora med sovjetskim komisarjem in nekim' sovjetskimi častniki. V teku te ugotovitve te rekel komisar med drugim, da je zapovedano z najvišjega mesta, da naj se uniči čim največ Fincev, tudi če gre za žene lr> otroke. Cilj Moshu {p razrepilPi kalolKkeqa siela Začel se je pokret „Proč od Rima" - Moskva proti Rimu Madrid, 6. oktobra. Vojna Moskve prot; cerkvi in papežu je prišla v novo stanje razvoja. Za pred kratkim po komunistični stranki v Italiji ustanovljenim brezbožni šklm pokretom, ki ima svoje središče v Ri mu in se je od tukaj razširil po vsej državi je prišel takoj ne manj nevaren papežu so vražen pokret. Ta pokret dela pod geslom: »Proč od Rima« in zbira okrog sebe vse « politiko Vatikana nezadovoljne katolike In duhovne z namenom, da jih uporabi kot iz vesek za Kremelj. On je usmerjen pred vsem proti izjavi papeža, da je nemogoč spora zum med Kremljem In katoliško cerkvijo ker so v Vatikanu prepričani, da je Kremelj pre) ko slej sovražen nasproti cerkvi, četudi je na ljubo svojim demokratskim prijateljem navidezno dovolil v Sovjetski zvezi delova nje duhovščine. Medtem ko zahteva brezbožniški pokret v Italiji, ki |e sedaj po Maquijevcih uredil številna oporišča tudi v Južni Franciji, zbiranje vseh resnično cerkvi sovražnih moči je n« men pokreta »Proč od Rima«, bt ratce pil katoliški svet. Ta ustanovitev je bils olajšana Kremlju z Izjavami različnih viso kih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so s« Brad vao javnostje priznali k Stalinu in so obsodili protiboljševiško politiko papeža. K tem spada papežki r.uncij v Cill, ki je pohvalil duh In organizacijo iz Moskve vodenih revolucionarnih sil in izrazil upanje, da ho z njeno pomočjo enkrat le prišlo do ze dlnjenja med cerkvijo In Kremljem. Angleški in severnoamerikanski duhovni so prav tako Izrazili svoje simpatije za ta pokret, med njimi škof Iz Shelmsforda, D. Henry Wilsin, ki je v svojem škofijskem listu napisal: »Je resnica, da je papeževa politika nasprotna demokraciji. Po nazorih Vatikana se služI najbolj koristim cerkve z vlado, ki je blizu diktature. Mir bo prav gotovo zgubljen, če bo svet poslušal dvomljive nasvete Vatikana. Ustanovitelj pokreta »Proč od Rima« je ooljskl dominikanski pater Sohowesky, ki spada k izvoljencem Kremlja in ga je ta poslal v Italijo, da bi od tukaj začel s svojim delov njem proti Vatikanu. Pripadniki kro lov, ki so blizu katoliškemu listu »The Ta 'ilet«, ki Izhaja v AnnlHi in ;o se aedat vrn!'' iT TisIHe, sr> noro''«'! ■ tem ookrotu. V Seve-ni Ameriki pospešule pokret pro slull pater Orlemansky. ki je kakor znano pred nekaj meseci potoval iz New Yorka v Moskvo, bil gost pri Stalinu in po moskov- skein radiu govoril poljskemu naroda, da bi mu sporočil, kako »cerkvi prijazen« |« Kremelj in da bo tudi Poljakom v cerkvenem pogledu dovolil vse prostosti. V Buenos Ai-resu nastopa dominikanski pater BucatUlon . kot zastopnik pokreta in v svojih pridigah prav tako graja protisbvjetsko zadržanje Vatikana. Njegove prepovedi so izzvale pri katolikih Južne Amerike veliko razburjenj* in dovedle do obsežne polemike т časopisih. Novi sovjetski zastopniki т različnih južnoamerikanskih državah vidijo po navodilu sovjetskega veleposlanika v Mehiku, Umanskega, priložnost, da lahko pritrjujejo Bucatillonu in da .izjavljajo, da je Kremelj vedno pripravljen, da »sklene mir i katoliško cerkvijo«, ali da so papež in njegovi svetovalci to pripravljenost napačno tolmačili. Oni so kremeljsko vlado ob vsaki priložnosti zatajili in so še cel6 skušali, da bi med njim in njegovimi demokratičnimi prijatelji napravili razpor. Kot Sovjetom sovražni svetovalci Vatikana so bili po moskovskih zastopnikih označeni nadškof iz Ouebeca, Villeneui, vestminsterski katoliški nadškof, newyorški nadškof, Speel-man in pariški nadškof, Suhard. Simptoma-lično je, da sovjetski zastopniki omenjajo vse katoliške dostojanstvenike, ki jih je sprejel papež v zadnjih tednih ali ki se trenutno javijo v Vatikanu, kakor nadškofa iz Ouebeca, Villeneufa. Ti duhovni so pritegnili nase nezadovoljstvo Kremlja samo radi suma, da to soudeleženi pri po papežu začeti protiboljše-viški gonji, če^)rav se nekaterim izmed njUi ne more ravno očitati prevelika sovražnost proti Stalinu. Nadaljnje znižanje obroltov na Anglešltem Stockholm, 6. oktobra. Na Angleškem ai delajo velike skrbi radi prehrane prebivalstva v prihodnji zimi. Vlada je danes prvikrat priznala, da bo žetev zelo slaba. Ta slaba žetev primora vlado, ali da porabi povečano tonažo za uvoz živil ali da se znižajo obroki. Trenutno se vodijo razgovori med merodajnimi vojaškimi in civilnimi službenimi mesti o ureditvi tega vprašanje. Komunisti pobijajo dr. Mačl(ove poslance Zagreb, 6. oktobra. Komunistični oddelki so nedavno odpeljali • seboj biv. poslance dr. Mačkove Hrvatske seljačke stranke Pavla Krceta iz Sinja, Franjo Boriča iz Cerkveniee In Ante Vrkljana iz Sušaka. Pod njihovimi imeni so nato izdajali razne proglase, ■ katerimi pozivajo ljudstvo, naj se jim pridruži. Ker so omenjeni bivši poslanci odločno odbijali vsako sodelovanje z odmetniki, #o jih komunisti pobili. Visoke sovražne zgube v septembra Berlin, 6. oktobra. Meseca septembra so lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja uničili 1307 anglo ameriških letal, med njimi 591 štirimotornih bombnikov. V tem številu niso zapopadena tovorna jadralna letala, ki jih je bilo daleko nad 1000 sestreljenih nad nizozemskim bojiščem. Čete vojske in Waffen-^f so v i«tem času sestrelile 140 sovražnih letal in tovornih jadralnih letal. Na vzhodni fronti so Sovjeti zgubili 1280 letal. Na Zapadu so anglo ameriške armade utrpele naraščajoče zgube ljudi in materiala. Naše čete so pripeljale 10.650 ujetnikov ie uplenile ali uničile 1149 oklopnjakov in 343 okloonih izvidniških voz, velike količine tovornih jadralnih letal in drugega vojnega materiala. Sovražnikove krvave zgube #o visoke. Nad zapadnim prostorom je zgubil tudi 451 letal. Vojna mornarica je septembra meseca potopila sedemnajst ladij s 84.000 brt in hudo poškodovala šest drugih. Naddje »o bili potopljeni en rušilec, tri fregate, štirje bril čolni in en iskalec min in poškodovan j* btl en ""ušllec. Lahke nemške pomorske bojne ttW, protiletalsko topništvo trgovskih ladij in шопм-~ice so v razdobju od 1. do У. septembra ee-strelile 206 sovražnih ladij. Italijanske tolpe v ozadju Italijanske^ vej-ske so še na alje morale s krvavimi zguba-mi plačati tvoje napade in sabotažne Siae. V drugi polovici septembra meseca je Lilo ubitih 1336 banditov In pripeljanih nad 500 ujetnikov, uničenih mnogo bojnih postojank in taborišč ter pripeljan bogat plen orožja in zalog. etran S. — itev. 79. KARAWAXKEXBOTB Sobota, 7. oktobra 1944. Silni lioji na zapadni fronti še trajajo Krepki nasprotni napadi v gozdu Parroy in na predgorjih Zapadnih Vogezov Oberkommando der Wehrmacht ]• dne 5. oktobra objavilo: v, Ob belgijsko nizozemski meji jugozapad-no od -Arnheima in ob reki Maas na obeh itraneh Gennepa še trajajo silni boji z ojaču-jočimi^ se kanadskimi in angleškimi skupinami. Sovražnik je severno od Turnhouta znova pridobil sveta. Njegove poskuse, prodreti proti Tilburgu smo, odstrelivši mu 25 oklop-njakov, preprečili. Po masiranih napadih na obeh straneh Geilenkirchna so Severnoame-rikanci razširili svoj vdor pri Ubachu, zgubili pa pri nasprotnem napadu naših grena-dirjev ve6 sto ujetnikov in nekaj oklopnja-kov. Na bojišču pri Metzu so se vršile le krajevne bitke. Za eno vdorno mesto se še bojujejo. V gozdu Parroy in na predgorjih Zapadnih Vogezov so naši zbori v trdih bojih držali svoje položaje proti številnim napadom skupin VII. ameriške armade in ж krepko izvedenimi nasprotnimi napadi vrgli vdrlega nasprotnika zopet nazaj. Naša opo- Žid|e o sebi samih »Čudna vizijal Sredi nemškega življa posebno tuje človeško pleme, sijajno, pozornost vzbujajoče opravljeno, vročekrvnega, gibčnega obnašanja. Na pesku marke aziat-ska tolpa... Ozko povezani med seboj, strogo ločeni na zunaj —; tako živijo v nekem na pol prostovoljnem getu, ne kot živ člen naroda, temveč tuj organizem v njegovem telesu. (W<her Rathenau v »vojih >Impressionen<, Leipzig 1902.) »Ne samo ml židje smo tako sprijeni In na kraju izčrpane, izrabljene kulture. Vsem rasam Evrope — mogoče smo jih mi okužili — smo pokvarili njihovo kri. Sploh je danes vse pojudeno. Naši čuti so povsod živi, naš duh obvlada svet. Mi smo gospodarji, ker, kar je danes moč, je dete našega duha. Naj nas sovražijo in izganjajo, naj le triumiirajo naši sovražniki nad slabostjo našega telesa. Nas se ne more več pregnati, prepojili smo raso, jo osramotili, zlomili njeno moč, vse smo napravili krhko, gnilo in preperelo z našo zastarelo kulturo. Naš duh *e ne da več iztrebiti.« (Kurt Milnzer: >Pot v Zion«, roman 1910.) »Židovsko vprašanje obstoji povsod, kjer žive Zidje v večjem številu. Kjer ne obstoji, ga prinesejo Zidje v toku svojih potovanj. Seveda gremo mi tja, kjer nas ne preganjajo, in tam povzroči naša prisotnost preganjanja ... Nesrečni Zidje nosijo sedaij protiži-dovsko razpoloženje v Anglijo: prinesli so ga že v Ameriko.« (Theodor Herzl v >A Jewish State«.) »Nihče ne sme rasnega principa, rasnega vprašanja nebrižno obravnavati. Ono |e ključ do svetovne zgodovine,- in samo zato je zgodovina večkrat tako zmedena, ker so jo pisali ljudje, ki niso poznali rasnega vprašanja in prav tako malo k temu spadajoče momente. Ali Semiti imajo trenutno s svojo najmanjšo, toda svojevrstno družino izreden vpliv na vse posle. N1 rase, ki bi imela tako stopnjo trdovratnostl in organizacijske sposobnosti. Te lastnosti so jim zagotovile bogastva, kakor jih še ni bilo. In neizmeren kredit. Kaj razumete vi pod latinsko raso? — Jezik in vera ne napravita rase — kri jo napravi.« (Disraeli v >Endymion«.) rišča ob Atlantskem morju so se učinkovito bojevala proti zbiranjem sovražnika in zavrnila Izvidniške sunke. V Srednji Italiji so tudi včeraj obtičali močni napadi V. amerikanske armade ob gorskih položajih etruških Apeninov, ki so jih naši grenadirji in lovci padalci žilavo branili. Ob jadranski obali se je Izjalovilo več nasprotnikovih sunkov. V velikem loku Donave se vrše hudi boji pri Zaječarju in severno od njega t *e dalje prodirajočimi sovjetskimi skupinami. Tudi severovzhodno od Belgrada se vrše srditi boji. V ogrsko-romunskem obmejnem ozemlju so ogrske čete pri Marošu krajevno napredovale. Južno od Velikega Varadina so naši grenadirji v zanosnih protisunkih odbili so- vražne sile. Sovražnik je v teh bojih utrpel visoke krvave zgube. Nadaljnje sovjetske napade v prostoru pri Tordi in v szekeljskem rogljiču smo v bistvu odbili. Za eno vdorno mesto se vrše še boji. V Gozdnih Karpatih ■o obležali silni sunki boljševikov v našem obrambnem ognju. Prodorni poskusi na novo pripeljanih sovjetskih divizij ob prelazih Vzhodnih Beskidov so bili tudi včeraj brez uspeha. Sovražni napadi so se zrušili .večinoma že pred našimi položaji v ognju našega topništva. Ob reki Narev severno od Varšave je nekaj naših krajevnih napadov imelo uspeh. Sovjetski vdor v naše položaje seve-rozapadno od Schaulena smo zajezili. Včeraj podnevi so severnoameriški zastra-hovalni bombniki napadli obmestje Munchna. Nastale so škode na stanovanjskih hišah, kulturnih vrednotah in javnih poslopjih; med drugim je bilo razdejanih odnosno težko zadetih več bolnišnic in sedem cerkva. Protiletalsko topništvo zračnega orožja in lovci so včerajšnji dan sestrelili 21 anglo-ameriških letal. Nasprotniki so kar strmeli London se zgraža zaradi „nenavadnega nemškega fanatizma" Stockholm, 6. oktobra. V Zedinjenih državah in Angliji ie vedno ni ne konca n« kraja velikega »trmenja: S težavami so pač očitno računali, ne pa, da se bo znenada na Zapadu pojavil na vseh odsekih fronte nemški odpor, ki je zavzel tako velike izmere, da pri poročevanju zaveznikov ne polagajo toliko važnosti na vsakokratne napadne operacije zaveznikov, ampak izključno na nemški odpor in cel6 na nemške nasprotne operacije, kakor je to na primer sedaj slučaj na Nizozemskem. Tako na primer v zadnjem vojnem poročilu zaveznikov predvsem govore o tem, da se je ameriškim vojnim silam posrečilo, na Srednjem Nizozemskem vzdržati nasproti nemškemu nasprotnemu napadu. To je nekaj novega, česar že dolgo nismo slišali v sovražnih državah. Ta nagla sprememba pri splošnem poro-čevanju o vojaških dogodkih na Zapadu je zadnje dni napotila marsikateri časopis na Angleškem in Zedinjenih državah, da se sploh enkrat bavi z vprašanjem nemške odporne volje in da proučava ta problem, ki mora biti sam na sebi popolna uganka za miselnost sovražnih sil. K temu je sedaj izšel v londonskem nedeljskem časopisu »Observer« s pojasnili zelo bogat in poučen članek. Pisatelj tega članka se bridko pritožuje zaradi tega, da je britansko amerikanska koncepcija vojne »napačna«, kajti, tako toži, Nemcem na žalost nismo nikoli ponujali nič drugega, kakor brezpogojno kapitulacijo in gotovo nado v času, ki bodo še veliko hujši, kakor najhujši vojni časi. Kako moremo potem v za nas ugodnem smislu vplivati na odporno voljo nemškega naroda? Te ugotovitve so pač zadeva sovražnih sil. Za nas je pa zanimivo to, kar pravi pisatelj tega članka o odporni volji nemškega naroda. On izjavlja med drugim; Imamo dovolj znakov za to, da so v Nemčiji docela prepričani o tem, da bi bila edina posledica nemškega poraza zgolj ta, da bi morali Nemci pretrpeti še kaj hujšega, kakor trpe v vojnih časih, Naši vojaški uspehi v tem poletju so bili sami ob sebi takšni, da bi v vsaki drugi prejšnji vojni dovedli do končnove-Ijavne zmage. Ampak Nemci so vzdržali brez skušnje in so nadaljevali z bojem. Preko tega Izrednega fanatizma človek ne more kar tako preiti na dnevni red. Ne da se tajiti; v resnici obstaja nekaj takega, kakor skupna narodna volja, preživeti! Ta volja bržkone ne bi bila tako močna, če nemški narod ne bi bil trdno prepričan o tem, da pomeni kapitulacija isto, kakor uničenje. S tem je bila v časopisu kakršen je londonski »Observer«, izrečena nemškemu narodu najvišja pohvala, ki je sploh more biti deležen kak narod: fanatična volja do boja, ki je edinstvena v zgodovini tega svetal Balkanske^,drŽave pod sovietsklm koroba^em v Romuniji ustanavljajo „ljudsko fronto" - Macedonija sovjetska republika Belgrad, 6. oktobra. Kako hitro se Siri bolj-ševizacija balkanskih narodov, ki so |ih njihove izdajalske vlade izročile Sovjetom, se lahko vidi iz različnih poročil o Romuniji in Bolgariji. Po že preveč znanih primerih preje v drugih državah izvežbanih »ljudskih front«, ki niso bile nič drugega kot prikrite organizacije kominterne, je sedaj komunistična stranka Romunije izdala poziv za ustanovitev »demokratskega bloka«. Cilj tega bloka je iz objave posameznih točk programa dovolj jasen; »Politika odkritega prijateljstva in tesnega sodelovanja z velikim sosedom Sovjetsko Rusijo« in boj ob strani sovjetske armade. Notranlepolitično *e za- hteva kaznovanje nasprotnikov Sovjetske zveze (kar se menda posebno naglaia) Anglije in Zedinjenih držav v državi. Narodna kmečka stranka se je že izrekla za priključitev k »demokratskemu bloku«, (o je tista stranka, katere večina se je prej Izjavila proti sličnemu po komunistih predlaganemu bloku. Za novi komunistični projekt se je izjavilo tudi predstojništvo društva romunskih pisateljev, kar ni čudno, ker obstoji to takoj po 24. avgustu novo postavljeno predstojništvo iz levoradikalnih pisateljev. Po zahtevi Sovjetov naj se razpusti romunska armada, ker Moskva z dosedanjim »čiščenjem romunskega častniškega zbora nI ( ZRCALO ČASA ) »United Prcai« iaTlja iz Kaira, da so sovjetske vojaške oblasti razven anglo-amerl-kanskih častnikov izgnale iz Sofije tudi ••-vemoamerikanske Ui angleške dopisnike listov.' Kakor Javlja amerikanska radiooddajna postaja T Neaplju, je bilo radi anglosaksonskih terorističnih napadov na Piso 20 cerkva deloma popolnoma uničenih, deloma težko poškodovanih. O priliki dneva prostovoljne združitve je Imel švedski ministrski predsednik Hansson govor, v katerem je po »TT« naglasil, da opazuje Švedska danes z večjim zaupanjem kakor preje možnost, da bo ohranila mir. Ali kljub temu mora Švedska pomnožiti po možnosti svojo obrambno moč, da bi obvarovala mir in svobodo. zadovoljna. Temelj nove romunske armad« naj bi bila »prostovoljna divizija«, ki smatra kot odlikovanje in čast, da se lahko bojuj* ob strani »s slavo ovenčane sovjetskorusk* armade.« Komentar je nepotreben! Tudi Bolgarija spozna vedno bolj »blagoslov« boljševiške vrhovne oblasti. Armada je, kakor je znano, podrejena sovjetskemu generalu Tolbuhlnu. Sedaj naj se vpokličeja vsi možki, ki so stari nad 20 let. Moško prebivalstvo nad 16. in 20. letom ne am« več potovati izven mej Bolgarije. General Tolbuhin je odredil, da naj sovjetske in bolgarske čete zasedejo grško Ma-cedonljo in Tracijo do sklenitve mira. S tem je upanje Grkov, da bi se Izpolnile njihov* želje o priključitvi tega ozemlja v grško državo najmanj odmAnjene zelo daleč. Popolnoma pa je uničeno z Izjavo »generala« Apostolovskega, da bo macedonski narod o Macedoniji, ki je samostojna država, sam odločil. Meje bi obsegale pokrajine od Ka-ruze do Ohrida in od Soluna do Restovče. Iz šestih divizij in približno 20.000 prostovoljcev obstoječa macedonska armada je del bojnih sil srbskega šefa tolp Tita. Tukaj se torej ž* pojavlja načrt sovjetske- republike Macedo-nI je, ki bo pokazal Grkom posebno jasno, kako so bili izdani in prodani po svo.jih »prijateljih«, kakor še marsikateri drugi narodi Prebivalstvo v Belgiji se upira F Stockholm, 6. oktobra. »New* Chronic!*« poroča iz Belgije, da s* močne skupin* prebivalstva deloma z orožjem upirajo xas*d-bi po Anglo-Amerikancih. Angl*iki častniki so bili pri nočnih obhodih v Bruslju ustreljeni, na napravah zasedbAih čet je bila izvršena sabotaža. Angleške in ameriške čet* so pri delu prebivalstva v Belgiji naletel* na aktiven odpor. Nato so s* izvršile mno-Swene aretacije. Njih število j*, kakor poroča R*uter, v zadnjih dneh naraslo mm 25.000, med temi jih j* bilo 12.000 mamo v Brusliu. Na alotln« zlasti Flam- cev, je bilo nsmrCenIh. Razširjajo se divje govorice in povečevaje nemir tudi med angleškimi in ameriškimi četami. Po vsej Belgiji, ki jo je za nemške zasedbe oskrbovala Nemčija, je zdaj splošna lakota. Kruh, meso In mast so zginili Iz trgovine, izostale so dobave, ki so jih obljubljali iz Belgijskega Konga, polovica belgijskih delavcev, ki so pod nemškimi zased-benlmi oblastmi našli kruha in dela, je brezposelna. Zaradi tega je globoko razočaranje med prebivalstvom in na raznih krajih vzplamtevajoči odpor. ■ «1 Tu-la« Mid Droek; I{8.-0a«v«rl*c aad Draeh»rW| KlrntM Ombfi. UMnfnrt. — TerianUitarr Dr. Ehnll HelJJtn. — Friadnok fforutmunn Znri»tt t«t Anf*iifon1*f» Nr 1 piliti^. Koli LMsari NEZAZELENI GOST Humorisfij^en rnmnn J Oborožen s pecljatiml klinčlci iz toplih gred, itojl pred Susinim novim stanovanjem In pozvoni. Ona odpre in je zelo začudena. On vstopi. Ona se je zelo spremenila. Ko je Kottenkamp zadnjič videl Susl, je bila 5e učenka na šoli za umetno obrt. Zdaj izhaja Iz nje nekaj, kar napravi njega otožnega. Nekaj, kar navdaja s čutom domačnosti. Nekaj domačega Mladomaterinskega. Tukaj se zaveda, kako srečen bi bil on lahko postal z Barbaro. Stanovanje je opremljeno po umetni obrti. Nobene množične proizvodnje pohištva ni tem. Zlasti vzbuja njegovo pozornost kotiček z mizo za čaj. Okrog mozaičnih mizic stoje razni stoli, eden iz pisane ličevine, drug z visokim naslanjalom, ponosen in ozek. Kakor da bi bil vsak določen za drjigega go ■ta, ki prihaja v hišo, da vodijo računa o njegovi posebnosti. Kottenkamp vdihava bolestno srečni zrak mladega zakona. On je zelo otožen in gre naravnost proti svojemu cilju ter pojasni go spej Susl, zakaj se )e bil ločil od Barbare zlasti zaradi njenega nenavadnega doseda njega življenja. Premolk. Zaradi njenega dosedanjega življenja? Gospa Susi čisto nič ne ve. kaj naj reče k temu. Med tem nadaljuje Kottenkamp, da ne mo re Barbari zameriti, če hodijo po njo do trgovine »gospodje«, kakor je to bil zopet slučaj Tudi tega ji ne more zameriti, če je pred njim Občevala z nekim akademikom, ki mu ga I# popolnoma zamolčala. Toda zvedel je. da je svoje dni oriSla v slab glas, kar se dekletu slabo poda Premolk. Prišla v slab glas? Menda pač misli obrekovanje, ki ga je razširjala gospodinja študenta Geierja, da bi IMU Barbara, xlasU ▼ odsotnosti gospodinje, zvečer, pa tudi pozno v noč neprenehoma hodila k njenemu podnajemniku. Susl se zelo razvname proti temu ir. pripoveduje, kakšna je bila stvar v resnici. »Kje stanuje dr. Geier?« vpraša Kottenkamp. Tega Susl ne ve, in Kottenkampu se naenkrat zelo mudi. Naglo odide. * V seznamu telefonskih naročnikov je pet Geierjev. Odvetnik Geier. Brivec Geier. Zobni zdravnik Geier. Trgovina z žaganjem Geier. Se en odvetnik Geier. Brivec In trgovec z žaganjem ne prideta v poštev. Ta dva nista akademika. Kottenkamp sklene, da bo poiskal prvega odvetnika. Ta stanuje v neki visoki hiši v tretjem nadstropju, kamor ni dvigala. Kotten kamp mora prehoditi neskončno veliko stop nic navzgor, zato ga pa tudi takoj sprejmejo Skozi ostre naočnike ga vpraša odvetnik česa želi. Kottenkamp začne obotavljaje se praviti da gre za neko mlado damo. Aha. Odvetnik se tu že spozna. Taki bo ječi začetki se končajo večinoma z allmenti Očetovsko prigovarja Kottenkampu, naj mu le vse poroča, brez pretiravanja, ne da b' kaj izpustil Na njega se lahko obrne, on bo že pomagal. Kottenkamp pogumno stavi vprašanje, če je odvetnik prej zasebno poučeval. Zasebno poučeval? Odvetnik je čez mero osupnjen. Da, Kottenkamp namreč išče odvetnika, ki je kot dijak, da si zasluži denar, zasebno poučevaj v matematiki, ampak sedaj že vidi da odvetnik ni pravi, ker |e tudi prevelike prestar za to. Preden more stari gospod preteče vstal za svojo pisalno mizo, je Kottenkamp že zopet na stopnicah. — Hoč« poizvedovati pri sobnem zdravnik«. Pri njem pa jo na žalost ne more odnesti brez bolečin. Na motni šipi stoji zapisano; »Vstopite prosim brez trkanja « Kottenkamp stori kakor je ukazano in se nahaja v veži. Veža je kakor vse veže: pusta. Z umetnimi cveticami v neki vazi. Nato previdno pogleda v čakalnico. Toda takoj jo zapre. Vsa soba je polna. Ce bo čakal, bo trajalo najmanj tri ure, da bo prišel na vrsto. Splazi se torej nazaj do vežnih vrat in pozvoni. Mlado dekle se pojavi in vpraša, česa želi. »K doktorju,« reče Kottenkamp. Poučeno dekle ve takoj, da to ni noben pacient od bolniške blagajne (ti pridejo v trpano čakalnico), in ga povede v zase sobo. On je tudi takoj na vrsti. »Prihodnji prosim.« On je p hodnji. Mali,, pozornost vzbujajoči elegantni zobni zdravnik si spira roke; dve mladi dekleti, asistentka in pomočnica za ordinacijo, se vrtite okrog njega Ena mu podaja brisačo, druga prosi Kottenkampa za njegove osebne podatke. Gospodična v beli halji ima čudovito glavo, in Kottenkamp se naenkrat sa memu sebi zdi smešen s svojo prošnjo. Toda mali elegantni zobni zdravnik bi pač utegnil biti. On ponudi Kottenkampu stol z usnjeno blazino ob oknu Pred tem visi nevarni tanki rokav vrtalnega stroja. »Gospod doktor, jaz ne pridem zaradi kakšnega zdravljenja, gre namreč za sledeče —« tako se hoče Kottenkamp upi rati, — toda mali zobni zdravnik že šviga okrog vrtalnega stroja In energično potisne Kottenkampa na stol, češ da mora 6n sam odločati, za kaj gre. Laiki si često popol noma napačfo predstavljajo, kje je sedef bolečine. Dekle s čudovito glavo postavi zraven Kottenkampa nov kozrrec slastne vode ia M nru ohrabrujoč smehlja. Kottenkamp me n« more braniti. Zobni zdravnflf ga je že pri)*J in dreza s svojim črvastlm, koničastim kav. I jem v zobovje. »Joji« zavpije Kottenkamp. Zobni zdravnik ga je zbodel v živec, »To bolil« Rič-rač, že Ima vrtalno iglo v ustih Te se vrti kakor divja in mu odorusl zobovlno. Kottenkamp mora biti lepo miren, .sicer s* mu vrtalna igla zasadi v dlesno. Edin zasvit za Kottenkampa je mlada pomočnica s čudo-vito glavo. Ona pomaga in stvarno gleda ▼ njegova usta. Cez nekaj minut škoda ž* popravljena In zob plombiran. »Gotovo«, odloči zobni zdravnik. Kakor podlasica, ki se je rešila tisoč strm-hov, šine Kottenkamp s stola. Zdaj ga pm boli zob. Ko je prišel, ga nI bolel. Razen tega je slabe volje; »Ljubi doktor, ali ste mor-da prej zasebno poučevali?« vpraša jezno. Zobni zdravnik se je usedel k slonokoščeno lakirani pisalni mizi in čečkal nekaj v svojem knjigovodstvu. »Zasebno poučeval?« reče In radovedno pogleda kvišku. Tudi obe dekleti prenehata s svojim delom in hočeta vedeti, zakaj naj bi bil njua šef zasebno poučeval. Izkaže se, da ni nikoli poučeval. V mat#, matiki? Tu je še sam potreboval zasebnega pouka. Kottenkamp je imel zopet smolo. Toda pri drugem odvetniku je imel nevar-Ijiv občutek, da je naletel na pravega. Trn je znatno mlajši od prvega. Kottenkamp spremeni svojo taktiko. On Izjavi odvetniku, da ga pošilja k njemu gospodična Barbara Prack. »Gospodična Prack?« vpraša odvetnik. Toda on se nikakor ne zdrzne, kakor je bil Kottenkamp pričckoval. Odvetnik zve sedaj, da Barbara ni mogla pozabiti študenta Geierja. Vse moške snubce neusmiljeno odklanja. »Ona čaka. da boste prišli vi, zelo spoštovani gospod doktor, —« zaključi Kottenkamp svoj govor. Odvetnik molčL \ _ Sobote, 7. Mctobn 1944. KARAWAXKEN BOTE stran S. — štev. 79. Velifasina n(>del|ska nianifeslacija v Ljobliani Prezident Rupnik - generalni inšpektor Slovenskega domobranstva Ljubljana, 3. oktobra. Predpreteklo nedeljo se je v unionski dvorani v Ljubljani vršilo mogočno manifestacijsko zborovanje, o katerem smo na kratko že poročali. Zborovanje je otvoril načelnik informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Ludo-vik Puš, ki je po svojem, z navdušenim ploskanjem zbrane množice sprejetem pozdravnem govoru dal besedo najprej g. Josipu Cemetu, zastopniku kmečkega poverjeni-^tva in kmečkega stanu, nato pa kot drugemu Spvomiku zastopniku delavskega stanu g. Besov Dragu, vozniku mestne cestne železnice. Govoru zastopnikov temeljnih stanov, kmečkega in delavskega, je sledil progra-Riatičen govor prezidenta gen. Rupnika. Med gromkim odobravanjem in viharnimi ova-cijami je izvajal med drugim. Od tega, kako se bo naš narod izkazal r odločilnem boju za prevlado dobrega ali zla na svetu, je odvisno, ali bo tudi naš narod izbran za sodelovanje pri obnovi pravičnega, Bogu dopadljivega reda, ali pa bo ob-sqjen na propast in izginotje iz zgodovine narodov. Prišli smo do ločnice, ko se moralno odločiti Jeziček na tehtnici naše usode ne moie več dalje čakati na naše premišljevanje. Mora se nagniti za večino našega naroda na desno, če hočemo obstati, živeti in ai kovati boljše bodočnost. Kažipota na ločnici kažeta na levo in na desno; na desno k Dobremu, Resničnemu, Pravičnemu, Poštenemu — na levo pa k zlu, v sužnos!, smrt, pozabljenje zaradi neizpolnitve naše narodne naloge. Ena pot vodi v pravo, 4ogu do-padljivo človeško sožitje, druga » satanovo kraljestvo boljševizma. Ce bomo šli vztrajno po desni poti, bo naša bodočnost navzlic najtršim preizkušnjam blagoslovljena. Tisti Slovenci pa, ki so šli za levim kažipotom v bolj-ševiške mreže, so se sami izločili iz naše narodne skupnosti, zakaj boljševizem je našemu krščanskemu, slovenskemu bistvu in pojmovanju povsem tuj. Ker so s tem izzvali v/se posledice, jih bo zgodovina nekoč pred •narodom in pred Bogom ožigosala in obsodila, pa čeprav se jih danes mnogo, preveč, tega ne more ali noče zavedati. Tedaj bodo ti vsi poginili pod bičem, brcami, da — streli razjarjenega naroda, ker bo spoznal, kaj so mu v teh letih uničili, kar bi mu služilo za bodočo rast. Kot brezdušni, brezbožni, brez-narodni sužnji se bodo za večne čase po-greznili v močvirje pozabljenja in narodovega prekletstva. To bo pravično plačilo za vse tiste, ki danes v službi boljševlikega satanizma izdajajo svoj narod, domovino in Boga. Zdrava, narodno zavedna in sebi zvesta večina slovenskega naroda pa je že preko usodnega križpotja. Sla je po edino preostali odrešilni poti, njej na čelu kot prvo-boritelj naše bodočnosti naše hrabro Slovensko domobranstvo. To je, ki nas vodi m nam dela pot hodno. Zahvaljujoč se borbenemu domobranstvu, kmečkemu in delavskemu stanu za v prvem letu storjeno delo, je prezident Rupnik zaključil; Le tisti, ki vzdrži do konca, dobi polno plačilol Zato tudi za naprej združite vse svoje sile ▼ enotno vsenarodno falango za boj proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja in iztrebljenja! Delajte neutrudno in borite se hrabrol Krepite in disciplinirajte svojo voljo in hotenjel Čuvajte našo čast in naša izročilal Verujte In molite! Potem nam pravična zmaga ne uide. Ravno tako kot bosta nemški narod, ki se na čelu boja proti komunizmu povsem žrtvuje irt kateremu edinemu se moramo zahvaliti za dp'stvo da boljševiška mongolska krdela iz stepe še niso preplavila vse staroslavne Evrope, Bog in zgodovina nekoč za to blagoslovila, bo lahko tudi mali slovenski narod s ponosom gledal na svojo borbo zadnjih let. Znova so mciočno zaorile ovacije po dvorani, ko se je na -ovorniški tribuni pojavil vrhovni predstavnik nemške oblasti v ljubljanski pokrajini ^j -Obergruppenfuhrer in general policije Erwin RSsener. Množica ga ie pozdravila z viharnim ploskanjem in vzkli-kanjem, nato pa z največjo pazljivostjo sledila njegovemu izklesanemu govoru. G. general Rosener je izjavil med drugim: Veseli me, ko sem slišal iz ust svojih današnjih predgovomikov, da čutijo potrebo zahvaliti se Fiihrerju Velike Nemčije za podeljeno edinstveno podporo. Ni pa storjeno že vse, če se samo z besedami priznavajo k sodelovanju. Mislim, da govorim v imenu vas vseh, če rečem, da je potrebno dokazati tudi z dejanji pripravljenost za sodelovanje. Tudi danes se napram svetovnim dogodkom mnogi drže še po strani. Tudi v tej pokrajini mnogi še čakajo, ali bo Nemčija vojno dobila ali ne. K temu bi pripomnil le eno — in to ne v propagandistične namene —: moje najgloblje notranje prepričanje in moja trdna vera je, da bo Nemčija na koncu zmagovita. Ko je varšavsko podtalno gibanje začetkom avgusta prešlo v odkrito vstajo proti nemški posadki, je bilo trdno prepričano, da ' ijm bo pomagala Moskva in da bodo prav kmalu sovjetske čete rešile upornike. Na drugi strani so z gotovostjo računali z zadostnimi dobavami orožja, drugega vojnega materiala in živil. Nobena angleških in sovjetskih obljub se ni izpolnila. Moskva je prav kmalu po izbruhu vstaje izjavila, da nima nobenega opravka s tem podjetjem in je odločno demantirala še prejšnji dan izdane spodbudne pozive. Z angleške in amerikan-ske strani pa sole nezadostne količine orožja in vojnega materiala dospele k vsta-Sem, ne nazadnje zaradi tega, ker so Sovjeti prepovedali pilotom pristajanje na sovjetskem ozemlju. Vsi klici na pomoč od. strani varšavskih vstašev so ostali brez uspeha ali pa so dobili odgovor s poslanicami kakšnih delavskih drtštev ali političnih strank, ki so spodbujale upornike, naj vztrajajo. * ■ V izredno žilavih bojih so nemške čete vedno bolj' utesnjevale varšavske upornike, jih razcepile in prisilile že posamezne skupine, da so opustile odpor. Sele pred neka) dnevi je kapituliral Molotov. Do zadnjega (O vstaši še vedno upali v kakšen čudež in s* zanašali na to, da jim bodo Anglo-Ameri-kanci ali Sovjeti v zadnji minuti prinesli pomoč. Vsi upi so šli jio vodi. Varšavski punt se je zadušil v lastni krvi. »Pravda« je zaključila zadevo Uradni sovjetski, časopis »Pravda« je objavil, kakor pravi moskovsko poročilo, ki ga obnavlja »Aftontidningen«, članek o polj-sko-sovjetskem vprašanju, v katerem izreka smrtno obsodbo o komiteju poljskih emi Po končani počastitvi padlih junakov je g. general ROs'ener nagovoril prezidenta Rupnika ter mu sporočil, da je v znak priznanja in zahvale za delo, ki ga je izvršil v tem letu kot prezident pokrajinske uprave, imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Ob viharnem ploskanju in*vzklikanju je g. prezident pristopil k g. Obergruppenfiihrerju, ki mu je osebno izročil znake generalnega inšpektorja in začasno listino o imenovanju ter mu obenem toplo čestital. Ob ponovnih ovacijah јф nato ponovno spregovoril g. prezident general Rupnik in se zahvalil g. Obergruppenfuhrerju za njegove tople besede. Za vse, kar smo imeli v tem zadnjem letu dobrega, sigurno zaščito pred tolovaji in drugimi sovražniki, vse materialne in duhovne dobrine in vso materialno pomoč, za vse to se moramo zahvaliti Fiihrerju velikonemške države, je dejal g. prezident, in prosil g. ObergruppenfUhrerja, da izvoli javiti g. Vrhovnemu komisarju dr. Rainerju zahvalo za vse, kar je dobrega storil našemu narodu. Posebno pa ga je naprosil, da bi bil ljubezniv tolmač pri Fuhrerju, da ne pozabi na naš mali slovenski narod, ki hoče vse dati za lepšo, srečnejšo in združeno Evropo. G. prezident je končal z izrazom zahvale Veliki Nemčiji In njenemu Fiihrerju. Zbrana množica je vstala in se pridružila njegovim vzklikom, godba pa je zaigrala nemško in slovensko himno ter z njima zaključila pomembno manifestacijo. grantov v Londonu in o londonskih poljskih emigrantih vobče. »Pravda« izjavlja kratko in jedrnato, da je komite poljskih emigrantov v Londonu, ki obstaja iz klike političnih bankroterjev, izgubil vsako eksistenčno pravico. »Pravda« zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da je docela vseeno, kakšne spremembe se bodo vršile v londonskem komiteju poljskih emigrantov. Ta* komiti nima nobene zveze s poljskim narodom in je popolnoma brez pomena, kaj se dogaja v teh krogih. To bo končnoveljavno razbilo zadnje upanje londonskih Poljakov v pregnanstvu, da bi mogli s spremembami oseb v komiteju ali z nadaljnjimi podajanji svojega »predsednika« v Moskvi premostiti prepad med londonskimi Poljaki in poljskimi Sovjeti oziroma Mcj-kvo. Članek »Pravde« definitivno zaključuje zadevo Poljakov in da londonskemu begunskemu komiteju jasno in razločno razumeti, da on za Moskvo sploh ne eksistira. Zcdinjene države so Anglijo potisnile ob steno Ženeva, 6. 'oktobra. Pod skupnim naslovom »Povojna varnost« razpravlja anglo-a«erikansko časopisje prej ko slej tudi vsa tista vprašanja, ki imajo opravka z razdelitvijo tržišč, z razvojem zunanje trgovine in morebitne omejitve pasu zunanje trgovine. Siloviti tempo, ki ga zavzema dolarski imperializem ravno na tem področju, je predmet vedno novih bridkih pritožb britanskega časopisja, ki danes nič več ne prikriva, da je Veliko Britanijo njen uspešni tekmec oopolnoma potisnil ob steno. Vsak dan se v Angliji bolj in jasneje čuti, da ne morejo več tekmovati z metodami Severno-amerikancev, da so, kakor stoje stvari, glede lastne zunanje trgovine, ki je za Veliko Britanijo življenjskoVažnega pomena, popolnoma navezani na dobrohotnost Washing-tona. Časopis »Greatbritain and the East« obravnava sedaj ta kompleks vprašanj, v kolikor pridejo v poštev države, ki meje na Pacifik, in se bridko pritožuje, da se Zedi-njene države pri svojih načrtih glede izgradnje zunanje trgovine v povojni dobi čisto nič ne ozirajo na Veliko Britanijo. Zedinjene države ne zahtevajo samo vseh japonskih mandatnih področij, ampak tudi Marshallove otoke. Karolinške in Marianske otoke. Na britanske opozoritve, da sta v prvi vrsti Avstralija in Novozelandija tudi zainteresirani glede teh otokov, je Washington kategorično odgovoril, da je Anglija lahko zadovoljna, če dobi svoja predvojna posestva nazaj. Morebitne razprave o skupni britansko-ameriški kontroli v Pacifiku je Washington odločno odklonil. Toda ne gre samo za te otoške skupine, na katerih bodo Amerikanci seveda ustanovili tudi svoj absolutni monopol glede zunanje trgovine. Baje hočejo Anglijo izključiti tudi iz vseh načrtov za industrijski razvoj Kitajske in razširjanje trgovine z njo. Sistematično bi Veliki Britaniji zožili gospodarske možnosti v Vzhodni Aziji. Celo v Indiji skušajo Amerikanci dobiti zase možnost velike odprodaje. 800 milijonov potrošnikov na Kitajskem in v Indiji, to je tista »Velika povojna kupčija.« Tako se očitno glasi parola v Zedinjenih državah, kjer bodo napeli vse sile, da ta prilika ne bo zamujena. Dočim kaže Washington na ta način »globoko in simpatično zanimanje« za gospodarstvo obeh teh dežel po vojni, zgublja Velika Britanija v prilog uspešnega tekmeca v Severni Ameriki eno tržišče za drugim. V toliko angleški časopis. Redkokdaj so bili ponehujoči zunanji trgovinskopolitični upi Velike Britanije bolj točno označeni, kakor v tem članku angleškega lista. Izkaže se pač vedno znova resničnost ugotovitve, da bo London na vsak način zgubil, najsi se konča ta vojna kakor koli. Žid Laguardia kot gospodar Italije Lizbona, 6. oktobra. Rooseveltov ljubljenec židovski nadžupan New Yorka, Fiorelle Laguardia, je bil po amerikanskih poročilih na sestanku med Rooseveltom in Churchillom v Ouebecu, določen za šefa zavezniške uprave v po sovražniku zasedeni Italiji. Predlog so priporočili židovski kapitalistični krogi New Yorka, ki od določitve Laguardije pričakujejo pojačenje razprodaje italijanskih vrednot na kapital Zedinjenih držav. S tem imenovanjem so prekosili največjo časti-hlepnost Laguardije, ki je do sedaj šla za tem, kakor je sam priznal, da bi vladal iz kapitola kot guverner Rima in nadaljeval židovska tradicijo guvernerja Nathana, ki je ob koncu prejšnjega stoletja kot prvi Žid vladal iz kapitola. Laguardia, ki izvira iz province Bari, je napravil Rooseveltu za razkroj Italije z organizacijo svojih židovskih zaupnikov po vsej Italiji važne uslužnosti. Njegov najbližnji zaupnik je šef akcijske stranke v Rimu, grof Sforza. Zidovstvo Rima pripravlja že delj časa triumfalni vhod Laguardije v senatsko dvorano kapitola. Pred Laguardijem je prišla v Rim sovjetska delegacija, sestavljena ii zastopnikov boljševi-ških delavskih organizacij, ki naj na razpolago Togliatija pospeši ukrepe boljševizacije pri delavskih društvih. Konec varšavske žaloigre Polom vstaje - Zadevo s Poljaki so zaključili Berlin, 6. oktobra. Poročilo nemške oborožene sile z dne 3. oktobra sporoča o zlomu puntarikega pokreta т Varšavi in )ат1{а, da жо ostanki vstašev, ko so jih na vseh straneh pustili na cedilu, po večtedenskih bojih, ki so povzročili skoraj popolno razdejanje mesta, ustavili odpor in se vdali. S tem se je končala varšavska vstaja. Д11 ribe slišijo Oli ne? y /amimhl peskiMl игтхкмж тжжкИежЈкж Ribe ra7.llhii|rie цокжжмле qlasnve Ali ribe slišijo ali ne? To vprašanje je že zelo staro pa še vedno sporno in nedogna-no. Dokončni odgovor nanj bo zelo dragocen zlasti za fiziologijo, kajti morda se bo videlo, da ni treba, da bi bil sluh vezan na neko obliko organov, ki dojemajo in ki so skoraj pri vseh živih bitjih enaki. Ribam manjka notranjega ušesa, to je ti-istega dela organa sluha, ki ga imenujemo polž in ki velja pri človeku kakor tudi pri vseh drugih više razvitih vretenčarjih za prvi organ sluha. Potemtakem bi bilo pričakovati, da morajo biti ribe gluhe. V resnici trdijo mnogi opazovalci, da ribe na še tako močne glasove prav nič ne reagirajo. Seve se ne sme pozabiti, da nimajo zvoki sami po sebi za ribe nobenega biologičnega pomena in riba se zanje ne zmeni, čeprav jih nemara zaznave. Zvoke je treba vzporediti s takimi dejanji, ki imajo za ribe neki pomen; šele potem je mogoče pravilno opazovati i« soditi. T<% je dokazal nemški profesor dr, Trlsch, ko je na seji bayernske Akademije znanosti predaval o sluhu pri ribah. Profesor Frlsch je vzgojil slepega soma in vselej, preden mu je natrosil hrane, je nalahko požvižgal. Riba je kaj kmalu doumela zavisnost In je na žvižg priplavala iz skrivališča po hrano. Stetter, učenec prof. Frischa, ki je nadaljeval s temi poskusi, je dosegel presenetljive uspehe Uspelo mu je navaditi ribfc, da so prihitele na glasove različnih piščali, godalnih instru-Bnentov in glasbenih vilic. Preizkusil je še-stero vrst rib, In med njimi so se kleni Izka Zali za najbolj poučljlve. Na njih je lahko Preskusil tudi ostrost sluha. Nekatere klene je uspelo navaditi na tako tihe žvižge, d« jih je še človek t'k ribnika komaj ujel, med tem ko jih z glavo pod vodo vobče ni moge •lliatl. Stetter Je dokazal, da umejo ribe razlikovati različno visoke zvok*. Dresiral jih )• ta- ko, da je pri zvoku neke določene višine vrgel ribam dobre hrane, pri nekoliko višjem ali nižjem tonu pa neko zmes zelo neprijetnega okusa. Kmalu je lahko opazoval kako so se načele na pravi glas takoj zbirati v njegovi bližini, dočim jih ob nasprotnem to "u Y'f bilo na spregled ali pa so urno zbežale. Pri tem se je izkazalo, da so ribe S6 lahko razločevale tone, ki so bili vsaj za eno oktavo narazen. Najbolj inteligentne med njimi so lahko razlikovale tudi še ne- katere vmesne tone. Nekega klena je pripravil cel6 tako daleč, da je pravilno reagiral na pet različnih tonov, med katerimi so bili trije vabilni, dva pa svarilna. Ton, ki je pomenil hrano, je riba slišala tudi iz sozvočja več tonov. Tako možnost pač smemo označiti za pravo »slišanje«. Samo nekaj bo treba še dognati ali ribe res dojemajo zvoke z notranjim ušesom, ki mu manjka polž, ali pa jih morda zaznavajo samo z zelo razvitim tipom, čigar živčevje je razpredeno po zunanji koži trupa. Poskusi, ki se sedaj vrše, bodo nemara rešili tudi to vprašanje. Sinrina >gola devica« / Na močvirnatih travnikih sedaj lahko občudujemo večkrat krasne svetlomodre cvete 8 suličastimi, vitkimi listi, ICi sicer razvesele oko prijatelja narave, vendar se odsvetuje njihovo nabiranje. Gre za jesenski podlesek. ki ga ljudstvo imenuje tudi golo devico ali divji žafran. Ze kulturnim narodom starega veka je bila znana strupenost te rastline, ki za svojo goljufivo lepoto skriva mukepolno smrt. V alkaloid-colchicinu vsebuje jesenski pod lesek močno učinkujoče tvarino, ki, pravilno uporabljena, predstavlja dragoceno zdravilo za putiko in revmatlzem, pa že v zelo malih količinah lahko prinese nesrečo ljudem in živalim. Seme vsebuje 3—4 odstotke te skrajno strupene snovi, medtem ko je drugi del vsebujejo mnogo manj. Mi poznamo colchicin v količini 1—2 miligramov kot preskušeno sredstvo proti udnici In revmatizmu. lahke pa že v količini 20—30 miliqramov povzroč smrt. Pri paglavcih pospešuje to nevarno sredstvo razvllek. medtem ko krave ki sc žrle cvetje aH liste jesenskega podleska. krvavo molzejo. Slednjič učinkuje colchicin različno tudi na rastline. 2e Dioskorid )• opozarjal sodobnik* na strupwio korenino RIaqoslov in aesreia jesmxheqa podleska jesenskega podleska, in tudi v vsem srednjem veku je bila dobro znana njegova škodljivost. Sele leta 1763. jo je Storch izkoristil kot zdravilo in jo uvedel v zdravilstvo. Po starodavni kmečki vraži se mora takrat, če se jesenski podlesek zgodaj pojavi, kakor letos, računati s sončno, toplo jesenjo. Poseben cvet te rastline se v teh tednih dviga iz malega gomolja, ki se je na pomlad zelo okrepil in je pustil liste in plod nad zemljo , Plod je dozorel in listi so bili odpadli in v jeseni se je pojavil nov cvet iz že prel pri pravljenega novega gomolja. Imamo torel opravka z dveletnim razvitkom. Ker se opa zijo spomladi stroki ploda, v jeseni pa cveti po livadah, so prej imenovali rastlino »fillus ante patrem« — »sin pred očetom« — ker so mislili, da nastane plod pred cvetom. Sveži gomolji jesenskega podleska. ki se nabirajo v poznem poletju, imajo duh sličen redkvi in imajo osladen okus, potem gren-kooster in praskajoč, ko so pa posušeni samo še grenak S svojo vsebino colchicina nam kaže ta rastlina, ki se je živina na paši nagonsko izogiba, vzorni primer, kako zna narava združiti v eni sami rastlini življenj* In smrt, blagoslov In n**r*6o. Vsake vrsi^ nenavadnosti Leta 1859. je prinesel neki Autln divje kunce v Avstralijo in jih je izpustil v državi Viktoria. Kljub temu, da je prešlo komaj eno stoletje .in da so kušall z vsemi mogočimi sredstvi zatreti kunčjo nadlogo, se ceni število danes v Avstraliji še nahajajočih se divjih kuncev na okroglo tri in pol milijona. Kar požrejo te živali hrane, bi zadostovalo, da bi mesto njih gojili devetdeset milijonov ovac. * Trdožlvost želve je skorajda čudežna. Pred nekaj leti je prinesel neki mornar dve taki živali iz Azije,ki jih je pred v hamburški lukl izvršeno zaplinitvijo s članovim plinom pozabil v kabini. Članov plin — zaplinitev se je izvršila radi uničenja mrčesa — vdre cel6 ▼ najmanjše špranje in raze in usmrti# kakor so vedeli iz skušnje, vsako žival v nekaj sekundah. No in sedaj so ostali vsi ladijski prostori pod vplivom modre kisline 24 ur dolgo, in kljub temu so potem našli obe plazilkl živi, čeprav sta bili nekoliko omoteni. Strup — eden izmed najhujših, kar jih poznamo — jima ni škodoval. ^ V newyorškem osrednjem park* Je bila klop, na kateri si je v teku nekaj mesecev vzelo življenje več ljudi. Obrnili so se na policijo in prosili, da se odstrani »samomorilska klop«, toda ta predlog je bil odklonjen s pripombo, da bi si oni, ki so siti življenja poiskali pač drugo klop. Ali ko je potem število samomorov naraslo na 65, so 1* odstranili grozljivo klop, ne da bi — nasprotno nazorom policije — dobila naslednico. 4li že veste ...? ... da se znova trudijo, da bi pridobivah sljudo Iz Ilovice, ki bi se dala porabiti v električni industriji? ... da so moderna razstreliva, dokler se na poseben način ne obdelajo,^ zelo neobčutljiva prot: pritisku in udaru? ...da Ima v kitajščini lahko ena be#*da trid*«*t različnih pomenov* stran 4. — 9tev. 79. K A R A W A K K E ir BOTE Sobota, 9. cflrtobra 1944. Ena Izmed mnogih Strašna usoda of-arske amazonke Kreis Krainburg Hoflein: {Smrtna nesreča.) Učenec ljudske šole Josef T e p i n a iz Hofleina, rojen 1931. 1. se je vozil s kolesom iz Ranker po cesti proti domu. Pri cestnem križišču v Tupalitschu se je v polni vožnji zaletel v tovorni avtomobil, ki je privozil iz Hofleina. Smrtno ranjen je obležal na mestu in v nekaj trenutkih umrl. Dozdevno je zgubil oblast nad kolesom. Pokopali so ga ob udeležbi součencev šole iz Hofleina. Gorenjska zatemnjuje v času od 9. do 15. oktobra od 18.15 do 5.30 ure (normalnega časa), če zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm« ob času, ko se zmrači, se mora takoj zatemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja. , RodiHiiskfi kronika k CwemWke Kreis Kvainburg Zirklach. Rojstva v mesecu septembru: Stanislaus Osener, Zirklach; Michael Remitz, Wasdize; Emil Pogatscher, Poschenik; Rosalia Stern, Stefansberg,- Ludmila Bergant, Poschenik; Silvester Hudobiunig, Dworie; Silvia Hudobiunik, Dworie. — Umrli so: Ludwig Achtschin, Oberfernig; Joh an Habian, Uscheuza; Johann Kepitz, Oberfernig; Jakob Kimov/etz, Unterfernig; Johann Schimenz, Kerschtetten; Karl Hatze, Dworie; Silvia Hudobiunik, Dworie: August Muchowetz, Rad-mannsdorf in Silvester Muchowetz, Dworie. St. Veit a. d. Saw*. Rojstva v mesecu septembru: Maria Sawerl, Oberpirnrtsch; Maria Krantschan, Oberpirnitsch: Maria Tschepel-nik, Weichseldorf; Ludmila Erjawetz, Stane-schitz; Mario Silvio Saletel, Gunzle; Peter Tschamernik, Polane; Stanislawa Lessitza, Polane; Maria Doleschal, Polane; Johann Suppan, Weichseldorf; Theresia Sormann, Skarutschna; Franz^ska Werlit^ch, Skarutsch-na; Andreas Robas, Unterpirnitsch; Johanna Frohlich, Weichseldorf. — Umrli so: Anna Kuscher, Gunzle; Franz Tschuden, Weichseldorf: Maria Fritzel, St. Martin am G. Fran-ziska Sawaschnik, Unterpirnitsch; Valentina Tschesen, Tazen; Alois Schusterschitz, Stane-schitz; Lorenz Maurer, Weichseldorf; Johanna Anschin, Staneschitz; Johann Skaler, Medno. Laak a. d. Zaier. Meseca septembra so se narodih: Rosalia Russ, Schwarzenberg; Maria Stanonik, Weinzerl; Ludwik Setniker, Selnica; Maria Plestenjak, Schutna; Johanna Gladek, Altlack; Michael Foiker, Altlak; Ga-briela Miuschek, Laak; Maria Zdenka Rot, Oberfeichting; Anna Jerascha, Laak; Maria Hafner, Godeschitz. — Umrli so: Marianne Lauter, Burgstall; Franziska Jenko, Oberdorf; Johann Tautscher, Kreuzberg; Josef Kermel, Sminz; Franz Bontscha, Laak; Marianne Sa-wersohnik, Unterpulvern; Josefa Bobner, Godeschitz; Maria Sewer, Burgstall; Franz Hafner, Laak; Nikolaja Kalan, Godeschitz; Leopold Kosetz, Sminz; Josef Kalian, Wodoule; Franz Podležak, Schwarzenberg; Anna Pi-Frhkur. I.aak, Diplom. Opfiker C» KWt/ Klogenfurf, Bahnhofsfrol^e 15 BI« mul wei!'^r»-s 'edr • V . i vH. Krainburg, 6. oktobra. Pred kratkim je temeljita preiskava dognala sledeče: Jeleni lanskega leta se je of-arskim banditom prostovoljno pridružila mlada 21 let stara, dekle Vida Stschawina iz Zwischenwassern. Trdno je bila uverjena, da so banditi pravi osvoboditelji naroda, in je bila pripravljena, žrtvovati vse svoje moči, da bi dosegla smrt fašizma in svobodo naroda. V banditskem taboru je dobila puško in bila uvrščena v neko aktivno edinico banditov. Udeležila se je mnogih bitk in se odlikovala s svojo hrabrostjo. Razen tega je dokončala razne komunistične tečaje in delala z uspehom v .propagandi. Zaradi vsega tega je bila pri bandi-tih na posebno dobrem glasu, tako da je bila povabljena celo k zaupnim posvetovanjem voditeljev banditov. Kakor znano, je pri banditih »svobodna ljubezen«, t. j. vsaka žena in vsaka dekle je last vseh »sodrugov«. Vida Stschawina se je vdala tudi v ta banditski način življenja in ---in po nekaj mesecih je — kar se pri banditih često dogaja — resno spolno zbolela. Ta težka in sramotna bolezen jI je razmajala tudi živce. Začetkom marca t. 1. je Stschawino preiskal nek zdravnik banditov in jo zaradi bolezni odpustil iz »aktivne službe«. Šla je domov, da bi v Zwischenwassern delovala, v kolikor bi ji bilo mogoče, kot »te-renka«, ker je še vedno hotela pomagati of-arski »osvobodilni akciji«. Toda vodstvo banditov se je balo tega, da bi se Stschawina zaradi svoje bolezni morda obrnila do Nemcev, in da bi v tem primeru »bela garda« izkoristila njenp bolezen za protibanditsko propagando. Zato je dne 24. marca t. 1. odposlal politični komisar ban-ditstke »Varnostne obveščevalne službe« na Gorenjskem Johann Kalan (z banditskim vzdevkom Kosec) sledeči dopis oblastnemu komiteju komunistične stranke na Gorenjskem: »PKVOS za Gorenjsko 456'44 24. 3. 44. Oblastni Komite* KPS za Gorenjsko. Pošiljam vam na vpogled odpustnico Sčavi-ne Vide iz vojske in pa dopis OK VOS a radi nje. Oboje nam vrnite I Poleg pa prilagamo dopis tov. Gor j ana, da boste uvideli, kak strah ona j&ovzroča na tamkajšnjem terenu. Omenjena se nahaja na OK VOS-u v Medvodah. kjer je nameravala ostati, se je bojijo radi bolezni in zdi se jim skrajno nezanesljiva. Zato so jo poslali na OK VOS. Resna nevarnost je, da bi se omenjena prijavila nemškim oblastem, ker je radi bolezni živčno popolnoma uničena. V slučaju pa, da bi se kaj takega res zgodilo, bi bela garda zopet imela dobro orožje za izdajanje svoje propagande v smislu njenega zdravstvenega stanja. Da ne bi stvar imela kakšnih resnih posledic, smo izdali nalog za justliikacijo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za PK VOS za Gorenjsko: Kosec, 1. r.« te prihodnji dan, dne 25. marca t. 1., so prišli banditje po Vido Stschawino in jo odpeljali, in zatilčni strel je naredil konec njenemu življenju. Tako se je vodstvo OF za- hvalilo gorenjskemu dekletu, ki je vse svoje moči in svoje zdravje popolnoma žrtvovalo of-arski »osvobodilni akciji«. Nekaj mesecev napornega aktivnega dela v službi OF pod težkimi fizičnimi in moralnimi življenjskimi pogoji v gorah, brez stalnega varstva sredi razuzdanih »sodrugov«, potem huda in sramotna bolezen in naposled predčasna nenaravna smrt, to je pot skoraj vsakega dekleta, ki gre k banditom, ker lesrečna Vida Stschawina nikakor ni kakšna izjema. Komunisti ravnajo z vsakim posameznim človekom tako kakor s celimi narodi na enak način: izkoristijo popolnoma vse njihove fi-, žične in duševne sile in jih potem, če jim žrtev ne more več koristiti, kratko in malo brezvestno uničijo. Starši, sorodniki in rojaki, ki lahko mirno gledajo takšno usodo svojih hčera, sester, svojih rojakinj, niso več nobeni starši, nobeni sorodniki, nobeni rojaki, sploh nobeni ljudje. Ce se sredi naroda nahajajo takšni starši, sorodniki in rojaki, nastaja za ta vH. Veldes, 6. oktobra. Dne 25. septembra t. 1. se je zagovarjalo pred Sondergerichtom (posebnim sodiščem 13 pripadnikov OF. 31-letni krojaški pomočnik Franz G o r e -petschnig iz Podgoritz in 20-letni tovarniški delavec Emil Jems iz Scheje sta bila aktivna oborožena bandita, ter je pri tem zadnji, oborožen s pištolo, izvrševal službo sla. Oba sta zatrjevala pred sodiščem — kakor delajo skoraj vsi aktivni člani OF —, da sta bila primorana, udeležiti se bandit-skega delovanja. Bilo pa je dokazano, da sta imela večkrat priložnost, da zapustita bandi-te in se javita nemškim oblastem," toda nista poskušala tega storiti. Ker v tem primeru ni bilo nobenih olajšilnih okolnosti, je sodišče obsodilo Gorepetschniga in Jemsa na smrt. SS-letnl mizarski mojster Franz B u c h iz St. Martina je bil nekaj časa tajnik OF v St. Martinu. Kot tak se je udeležil shodov banditov in jim daroval 60 RM. Dne 30. julija 1. 1. se je prostovoljno priključil tolpam in je od takrat — po njegovi izpovedi — izvrševal v gorah taborno službo. Ker se mu ni mogla dokazati udeležba pri nasilnih akcijah kakor tudi nošenje orožja, je sodišče z ozi-rom na odkrito priznanje obsodilo obtoženega Bucha samo na 20 let ječe. Tudi 34-letni kmetovalec Rossmann iz Warta pri Krain-burgu je deloval v začetku kot banditski pomagač in je prinesel banditom do 20 zavojev živil, dne S. avgusta se je priključil tolpam. Tudi v tem primeru se ni mogla dokazati obtoženemu udeležba pri nasilnih ak-"e'fhh in nošenje orožja. Obsojen je bil na IS let ječe. 24-letna pisarniška uslužbenka Ludmila T r a m t e iz Krainburga je bila tajnica mladinske komunistične organizacije v Preski pri Krainburgu in se je kot taka udeleževala banditskih shodov, razširjala komunistične letake in pomagala banditom z zbiranjem denarja in živil. Obsojena je bila na 10 let ječe. ?<''.ptni občinski uslužbenec Stanislaus narod resna nevarnost moralnega razkroja, takrat bo "res kmalu napočil čas, ko bo ta narod le še sposoben za suženjsko delo v bolj-ševišklh sibirskih rudnikih in da ga bo tam konec. To naj preudari vsak Gorenjec! if O svetu Dvojno zgubo živil in nasladil je pretrpel neki jutlandski kmet, ki mu je radi zastrupljen j a z nikotinom poginila vsa perjad. Radi znižanja tobačne dodelitve je zasadil na polju zraven dvorišča za perutnino tobak. Zvabljena po velikih zelenih listih rastlin, je perutnina predrla ograjo,in se je naužila tobačnih listov. Posledice so bile katastrofalne, Kmet ne obžaluje samo zgube svojih* rac in kokoši, temveč istočasno tudi močno poškodovani tobačni nasad. V župniSču Sv. Dominika ▼ Si eni je neki študent odkril kodeks, ki se nanaša na sv. Katarino Siensko, patrono Italije. L. 1785 se je za tem kodeksom izgubila vsaka sled, te^r so mislili, da je listina zginila za vselej. Zdaj je dokument zopet prišel na dan, ter ga bodo oddali v arhiv, kjer bo zgodovinarjem na razpolago. jeto Oblak v Zirklach je bil prav tako vnet in uslužen pomagač banditov: zbiral je pri kmetih živila in je spremljal bandite. Razen tega je dal podatke o številu in oborožitvi gorenj* ske protibanditske samoobrambe. Dobfl fe 7 let ječe. 31-letna domača hči Maria S oyer te Po* goritz je dobila od vodeče banditske pomočnice nalogo, da ji takoj sporoči vsako gibanje banditom sovražnih oseb. To je »udi storila, kakor hitro je videla nekega prlpa* nika obveščevalnega oddelka iz Krainburga na dvorišču svojih staršev. Tega sta potem dva bandita aretirala, odvedla in ustrelila. JCer ni bilo dokazano, d» je Soyer nameno-'ma pomagala pri umoru pripadnika obveščevalnega oddelka, je bila samo radi donaša* nja poročil v korist banditov obsojena ZM 5 let ječe. 22-letna M'artina Ju van je bila pisarniška uslužbenka pri tvrdki Intex v Krainburgu. Istočasno je pripadala OF. Po navodilih banditov je ukradla pri svojem delodajalcu 2000 pol pisemskega papirja in 2000 pisemskih ovojev in jih je dala banditom. Za ta kriminalni kakor tudi državi sovražni prestopek je bila kaznovana s 4 leti ječe. 3 leta ječe je dobila 19-letna poljedelka Rosalia Hrometz iz Podgoritz, ki je pripadala komunistični mladinski organizaciji, plačala članske prispevke in se udeleževala komunističnih shodov. 30 letni tiskarski stavec Heinrich Brutschan iz Krainburga, ki j* ukradel svojemu delodajalcu I % kg.črkjtat jih dal banditom, in 23-Ietna poljedelka Rosalia B i d a iz Seebacha, ki je nabavila banditom 500 pol pisemskega papirja in 4 steklenice tinte, sta dobila vsak po 2 leti ječe. Sestri 22-letna CScilia in 23-letna Rosalia Podcjorsch e k, obe tovarniški delavki iž Bukowitz, sta imeli najmanj dvakrat sestanke z banditi in je pri tem poskušala Cecilia dostaviti jim neko pismo, ter sta dobili zato eno in pol oziroma eno leto ječe. Obsojeni na smrlno kazen ali Lastno poročilo »Karawanken Bote« А ЧТ1ЛСНК I »U( Eierverteiiung. Unter BezuRimhme auf die V«»'\u uhk in der TaKt'spresMc vc.m 16. Juli 1944. worin ein weiterer Aufruf von Kiern auf den Bemtell-schein Nr. 66 der Reichseiei'karte der 63. 66. Zuteilungsperiode an-gekUndigt wurde, wird mitgeteilt, daR nunmehr die Auspabe von 7.wei Eiern an jeden VereorKunjf.^'berorhtiKien des RelchsKHiie.s Karnten und der beee4zten Gebicte Karntens und Krains durchK«fUhrt werden wird. Diese Awgabe erfolgt auf den Abachnitt b de« Bo.^tellRcheines Nr. 66 der bis %uni Ende der 66. Zuteilung.speriode (17. Sept. 1944) in Gellun^ sentandenen Reichseicrkarte. deren AufbewahrunK den Ver-brauchern in der oi-wHhnten Pressbnotiz anempfohlen wurde. Die Ver-tellunK an die Verbraucher erfoljrt moj^ald die Kleinverteiler im Bc-Bilze der Eier sind. BiH %ur end^Ultlgen Au.4lieferung behHlt der Ah-echnitt b somit seine GUltigkeit. Klagenfurt, den 4. Oktober 1944. Iiandesernahningvamt K&rnten. Slažbo dobi Ooipodlnjo, ćUto, resno nad 30 let ■taro, vajeno vmeg* Eoipodiiijatva In knhanjft, »prejme bolj** drnjtina v Krainbnrgn. Vsa oskrba pri dm. Hnl. Pqnndte na K. B., Xrainbnrg. 41%. 1 Starejio, ■uuostojno šiviljo la po-poldaniko zapoaleiije Uče domača tvrdka v areditćn Kraliibnrga. Na-»lo* «• pol:ve v K. B., Krber. 4197-1 Ooipodlnjo, «am«ko ali vdovo, pošteno. 55—60 let itaro, »prejme »ta-rejll mo*. - Ponudbe na K. B.. Xrbg., pod »Takoj«. 421S-1 Službe išče Sluikinjo xa poljska d«lA se takoj sprejme. Fonud^*e na K. Л., Xrain- bnrg. 42IIJM' Prodam Prodam kozo, dobro mlokarico. Fo-iive le K. B., Kralnbnrff. 11S4C Prodam dobrega vo%aeki' коијл ■rediijlh let. — Onter« Johann, ОЂег Feriiig Б, 41^7-K f г(у kravo, 9 ineioev brejo i drugim teletom. - IfMlov т K. B., KnUnbnrff, 4207-6 Naprodaj lepi prešički - od ivliije, po 6 tednov atari . od 21. oktobra naprej. - Foizve «e na Sreffn it. 7 pri Kralnburrn. 4212-fi Uobro ohranjen otroSki Športni vo-lesen, prodam za RM 150. -Naslov v K. B., KrbR". 4224-fi Prodam nov nagrobni ipomenik zr. RM 300. - P. Biijak, Xrainbnry. 4c>'Mier«traCo 5. _R g P i m_ 2upinrTvl^TSa3a"'preS7S!Ca7T^T^> 30 kg teftka, жа pleme. - Andrea# Kreffar, St. Velt/8awe 59. 4Ш-7 Kupim radijikl aparat, nov ali rabljen. »Volkeempfflnger«, eloer v dobrem itanjn. Ponudbe na X. B., Xralnbnrg. " 4178-7 Kupim 3 mlade preKiOke v itaroit; od 6 do 12 tednov. Ponudbe na K Bote. Krainburg. 4194-7 Kupim dobro ohranjeno motorno kolo, 250—300 com. . Ponudbe na K. B., Krbff., pod »Nujno«. 4206-7 Kupim kolo sa otroka (trlcikM). Sporočiti v Iiayergaaee 37, Krainburg". pod )>I:vent. жктепја«. 420-1-7 Kupim rabljeno poiteljo, komplet-no ali lamo lee . Ponudbe na K. В^. Krbg., pod »Knino«. 4214-7 Menjam Dobro motko kolo manjiim la »enako dobro к<Ло. Ж*ж11ка м doplaia. HmIot v Ж. Xrainbnrf. 41S0-15 Modro, prvovmtno kmmgnrn damsko obleko Kamenjam za damsko kolo. Paula Peticher, Xronau 36 (Kranj, ska gora). 4222-15 Xnplm takoj nov ali rabljeni gramofon Л plcA^ami ali dam zanj Kochsparhcrd v zameno. - Marko Markovitsch. Worowetz 2, P. Mor-tendorf - Petti'ui. 6014-15 Menjam itanovanje v Krainburgu, sa Istotam ali v okolici. Ponudbe na K B., Krainburg. 4170-t5 Dobro ohranjeno moAko, frno suknjo zamenjam za enako dobro Iz balonske svile, ali za žensko- kolo. ali Šivalni stroj. - Josef Smodila, Am Hnng 317. Krainbure 4177-15 Menjam moško sivo obleko. 172 cm. z» limtkl moški plašč. - N ilov v K. B., Krainburg. 4"20()-1.5 Menjam 18 muhih bukovih drv ка lito množino mehkih drv. Ras-lika le doplača. . Nanlov v X. B.. Krainburg. 41^>П-15 Men lam dobro ohranjene škornje, it. 37, la ieneko kolo — lahko brw gume. - Ponudbe na K. B., Krb?. Am-)' Menjam dobro ohranjen otrofki voziček, la dober plašč. - Ponudbe na K B., Krainburg. 41H1 15 Sameiilam dobro moško kolo In dober, globok otroški voElfok, sa dobro ohranjeno ioinko kolo. . V. N., Laak/Zaler, A'.te StraBe 17. 12П2 1Г, ?lHiilnl »troj »Afl^r« »e zampii.t.i za boljšo harmoniko ali radio (fra-motoii. - Fonnflbe ^>od »Bamenjava« na K. B , JCralPbn'K. '12111-ir, Star, rabljen tenxki šivalni »troj. »namke *Jax Joh.«, dam v »ameno »a teniko kolo, radijiki aparat ali klavirsko harmoniko enak« vredno-»ti. - Ponudbe na nailov: Oawald Đobrnn, Edlinffen, Steiermark. •C'lr.-T-i Menjam dobro ohrrnjono violino ка prav tako dobro električno peč. Foimdbe na Maria Flanko, OUevk št, 4 pri Krftinbnrifn. 4217 I,^ Учшрпјат mnAkn ni Išolnant«. uro na 15 kamnov гп dobro ohranjeno ^rno ali rjavo mn-Ako obleko. Razlika m# po dogovoru liravna. - Ponudb« na K. B.. Krbf., pod »Potrebujem*. 4230-15 Menjam nizke moške čevlje, nove, Ж nrnjenimi podplati, št, 42, za iito-ta.ko št. 40. Ravno tam #e zamenjajo tudi toškl, okovani In dobro ohranjeni ffojzarjl Št. 40, za istotake, lahke, neokovane. - Kordeech Anton, Blldhauer, Domzchale. 4140-15 Nov otroAki Športni voziček« mc njnm za dobro moSko kdo, event, tudi prodam. - Ponudbe na K. B., K: " 'Лчп'?. 4224-15 z e II i t v e -' iiouA, 2U Ut, teli snania Ш preprostim dekletom, najraje Oo-rcnjko ali fttajerko, od 22 do 28 let, v «vTho Aenitve. Pogoj; čedna sn-n?r..1oet in zvemtoba. Le ге.чпе po-Dudbo J« Milko ПН K. B., KrhK . Р(и1 ljubrxrnt. 4134-21 P^okodelec lAz-e nov^Rto. ki bi Imoln 4voJ Mastni (lom. Popisi na K. B., KI -vrenfurt pod At. г«> hI osnml.ion - n« u.buprij — Aft bljo МГСО %a To! Vi.snk HtuH. no/.no <'^uler.-treziuj т1.ч!е(\ a nt nad 50 let •«tar - to je idral mojlb lepih manj. ResMO ponudbe н нИко in polnim пи.'1п\чип poslati na K. B., Krh« ЧГ,| Ј}Т|ГГМ f'.Mil'rv . Xprzit %:ог1лнјк: пјд znanja, hi rati deki# od 20 do 25 let. prl drSn^nl ie^eMnlol kurjač. 810-vnnrho d-jk^o. kl hi ml hotelo po-druk'ca ua potl ilvljanja, na. .. ni* ^lomidho na K. B., Krh^.. poc" - 4210-21 ,--['. . ' . .nino IM. tldlMOVi' sK-., mirno itanivc. ra-'oi^irmm v 1ј.-),г/.пЈ. sr >/л1г»1| iHlrlfgnU • goHpcdn. »»(нггка 30 d«lt« X; 13.-16, X t »DM B»d »ur d#r »ena»«. X liMk, 6.—8. X.: »r»Jurt las Пта^ t»nen«; 10,-12. X.: »FalitUf 1в Wien«; 13.-16. X.: »ChitoMla Dambroue«, x *admann»dorl, 6 —8. X.: aSebrnu« auf welB«; 10.-12. X: »ШШо Janine« x; 13.—K. X.: xVoU« Naoht«. X Teldei, bin 8. X.; »Du min*#nđ« Tor« X; 9.-12, X.; »Kan red# mir nlcht von Iiiebe« x; 18. bia 16. X.: »BelMbekanntiohaft«. Nenmarktl, 7., 8. X.; lOperett«« ».f 11.. 12. X.: »Der ilngrade Tor ge Marianne«, x Sohwamenbaoh, 7., 8. X.: »OewHter im Mai«; It., 12. X.; »Taradlea der JnnggeeeHeu« ; 14., 16. X.: »OefiUu'llcher Frilhllngr«. x x In jedem film đl« Dentaohe WooltenMbaa*