Leto LXX_Stev. 248 a_V Ljubljani, v sredo, 28. oktobra 1942-XX	Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mevefno ^^^^ ^^^^ ____ ^ ^^^^ M	MAoaaieatli Me..
^^ m šg 18 J ar** /m/	ln» ff
inozemstvo 50 Ur ^ TOMI MJ W Bf M jT MV f TBBg	fll VH ^ C. C. »M Luo.an.
SLt^: v7JL#Vr fl/ JBL-+J
is 10.349 ra inaerate. ■ ————— ^^^^	le in.eriioni.
Podružnici Ubata vsak dan »|otr»| raaaa ponedelfka la dneva po prasolkn.	Plllalet
Novo mesto	Noto meeta
g Uredalitvo la oprava. Kopitailava 6, L|obl|aoa. a
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazlona, Ammlnlstraclonei Kopitarjeva t. Lobiana. | Coneesslonarta e.cluslva per la pubblicita di provenienza Italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana 1 TeUloe 4001—400i |	ed eatera: Unione Pobblicita Italiana 8. A. Milana
Continua 1'aspra battaglia sul fronte
di El Alamein
111 carri armati e 38 autobiindi nemici distrutti — 22 velivoli inglesi abbattuti — Un sommergibile nemico affondato
Bollettino No 884
II fluartiere Generale delle Force Armate romunira:
La battaglia e divampata anehe ieri aspra e serrata sul front« di El Alamein (love l'av-versarin ha impegnato nuove ingenti forze nel tentativo di romperf, il nostrn schieramento. Al-tri 111 carri armati nemici c 38 autoblinde »ono stati distrutti.
Nei cnmbattimenti del ginrno 25 si e distinto per tenacia e valore il terzo battaglione del 61 . reggimentn fanteria »Trento«
vita attrrando ripetutamente i centri delle rc-trovie brittanniri: quindici appareerhi risultano distrutti ilalla raccia italiana e germanica.
Scontri aerei svoltisj nel cielo del Mediter-raneo si sono pure risolti a vantaggin dei nostri cacriatori rlie abbattevano sette velivoli. l7n no-stro ricngnitnre nnn lia fatto ritnrno.
Un nostro somniergibile non e rienlrato alla base. Eo famiglie <lcll>quipaggio sono state inlormate.
Una nostra nnita al cnmando del rapitano di corvetta Carin Rrancia di Aprirena ha allondato
L'aviaziune delTasse ha svolto intensa atti- un sommergibile nemico. — Štefani.
Srdita bitka pri El Alameinu še traja
111 sovražnih tankov in 38 oklepnih avtomobilov uničenih — 22 angleških letal sestreljenih — Ena sovražna podmornica potopljena
Vojno poročilo št. 884
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Tudi vč eraj se je razdivjala srdita in strnjena bitka na bojišču pri E I Alamein u, kjer jc nasprotnik uporabil nove močne sile v poskusu zlomiti našo razvrstitev. Uničenih je bilo na-daljnih 111 sovražnih tankov in 38 oklepnih avtomobilov.
V bojih dne 25. oktobra se jc odlikoval po junaštvu in pogumu tretji bataljon 61. pehotnega polka »Trento«.
Osno letalstvo je razvilo močno delovanji"" ter je ponovno napadalo središča v sovražnem zaledju. Italijanski in nemški lovci so sestrelili 15 strojev.
Letalski spopadi nad Sredozemljem so
se izšli v prid naših lovcev, ki so sestrelili 7 letal. Kno naše ogl-dno letalo se ni vrnilo.
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine članov posadk so bile obveščene.
Neka naša edinica pod poveljstvom korvet-nega kapitana Karla Brancia di Apricena je potopila eno sovražno podmornico.
Rim, 27. okt. AS. Iz Milana poročajo, da je dal list »Popolo d'ltalia• 6voje stare sedeže na razpolago žrtvam sovražnega bombnega napada v Milanu, ki so ostale brez strehe.
Stockholm. 27. okt. AS. Angleški tisk je skrajno previden glede puščavske bitke, ki jo je sprožil Montgon»ery. Listi nočejo prinaša'i nikakih prerokovani in pozivajo prebivalstvo, naj nikakor ne bo optimistično. Vojaški angleški krogi so tudi skrajno rezervirani in imenujejo ofenzivo v Egiptu za »težko zadevo«.
Ob 20 letnici zmage fašistične revolucije
Ljubljana, 28. oktobra.
Fašizem, ki ga je ustvaril v svoji genialni zamisli Benilo Mussolini, jc 28. oktobra 1022 v Rimu po končanem pohodu na prestolnico zaključil zmagovito prvo stopnjo preporoda italijanskega naroda in prvi korak fašistične revolucije. Prvim letom
borbe , ki je prinesla sijajno zmago fašističnih načel, se je pridružilo dvajset plodnih let, ki so bila prežeta s stvariteljsko silo fašizma prav v vseh panogah javnega življenja Kraljevine.
Kakor gre zasluga stvaritelju iašizma Duceju, da je prvi ob razvalinah Evrope po prvi svetovni vojni pokazal edino pravo pot ne samo svojemu narodu, ampak vsem državam v Evropi, kako se je treba boriti proti vplivu komunizma in se za vedno osvoboditi teh razdiralnih temnih sil, ki glodajo v jedru človeške družbe, tako gre fašizmu tudi prva največja zasluga, da je pokazal nadaljevanje poti v lepšo in boljšo bodočnost družbe.
Italija sama je danes najbolj veličasten dokaz ogromnega plodonosnega in stvariteljskega dela ki ga je izvedel fašizem. Načrti, ki si jih je zastavil fašizem po svetovni vojni in naloge, ki jih je izvedel, so pomenile za tedanji čas za vse države pravo revolucijo, prevrednotenje do tedaj veljavnih načel politike.
Kdo bo pregledal velikanski razvoj, ki ga je doživela Kraljevina že samo na socialnem polju Delavec jc bil v okvirju fašizma postavljen na tisto mesto, ki mu po vsej pravici gre. dane so mu bile v pomoč najrazličnejše javne ustanove. Družina je pod fašizmom spet postala osnovna celina države, dobila je nazaj spoštovanje in čast, ki ju zasluži. Napredku Kraljevine so služile milijarde in milijarde, investirane v najrazličnejša javna dela, ki so dvignila državo do doslej nezaslutenega poleta in ji omogočila ustvaritev Imperija ter avtarkijo, o kakršni pred 20 leti nihče niti sanjati ne bi mogel.
Toda pohod fašistične revolucije, začet pred 20 leti se še nadaljuje. Zvesta geslu, ki ji ga je dal Duce: »Iti nasproti narodu,« deluje naprej v Kraljevini in povsod drugod, kjer predstavlja najvišjo oblast liktorski sveženj. Tudi Ljubljanska pokrajina živi žc drugo leto pod okriljem rimske pravice novo življenje, ki so mu načela fašistične revolucije vtisnila svoj neizbrisni pečat gospodarskega napredka in kulturnega razvoja. Zato je praznik 28. oktobra tudi praznik Ljubljanske pokrajine in praznik njenega prebivalstva.
Vojni invalidi ob 20 letnici Revolucije
Rim, 26. okt. AS: Izvršilna skupščina združenja vojnih invalidov, ki je bila sklicana pred obletnico Pohoda na Rim, je sprejela naslednjo resolucijo:
Invalidi Italije se ob 20-letnici Revolucije, ki sovpada z odločilnim trenutkom v vojni, spremljajoči duha in tudi zemljevid sveta v tem smislu, da edinstvo in solidarnost stopata na mesto egoizma in privilegija, spominjajo, da ,je Fašizem povzel protest vojakov, ki so imeli na bojišču za tovariša Vodjo, kateremu so se zaupali po zlaganem miru, zagotavljajo čistost, ki ima zopet prisposodo v krvi idealnih razlogov, kalere je mladina vzljubila in narod prepričala. Pozdravljajo v trdni veri mlade, ki so tako krepostno služili in branili državo in bodo imeli po zmagi pravico bdeti nad njeno usodo.
Izgube ameriške mornarice
Buenos Aires, 27. oktobra AS: Iz AVashingto-na poročajo, da znašajo celotne žrtve severnoameriške vojne mornarice od začetka vojne do danes 16.000 ljudi. V tem so vsebovane tudi izgube na Peuri llarbourju. 13 seznamov objavlja 4.^0 imen, med katerimi je 195 mrtvih. 1+1 ra-nienih in 72 pogrešanih.
Milano, Genova, Torino, Savona izrekajo vdanost Duceju in vero v zmago
Bombni napadi niso štrli notranje fronte, marveč so še povečali sovraštvo
do Angležev
Rim. 27. okt. AS: Duce je dobil naslednje brzojavke:
Milan, zadel v svoji plemeniti in kar se da omikani duši po nasprotnikovem divjaštvu, toda ponosen in onodušen v preziru tega div-aštva. je v vašem imenu praznoval dvajset-ctnico pohoda, ki ca oborožene sile danes zmagovito nadaljujejo na vseh bojiščih. Povzdigujoč misel k vsem padlim poveličuje Milan hrabrost našega vojaka ki za.metavijoč lahke polete proti neoboroženeinu prebivalstvu išče in zadeva sovražnika v njegovih trdnjavah, tam, kjer je dokaz hrabrosti in znamenje ča.sti, če ga zadeneš. SovraJtvo zoper Anglijo se množi in še bolj napenja voljo do zmage.
Prefekt Tiengo. zvezni tajnik lppolito, župan Gallarati Scoppi.
Genova, znova prizadeta po sovražnikovem udarcu, je resno in ponosno praznovala dvajseto obletnico pohoda na Rim ter je an-gleško-ameriškemu divjaštvu postavila nasproti zavestno vedrost kar se da omikanega fašistov-skega mesta. Sovražnik lahko biča telo genovskega ljudstva, toda nikdar mu ne bo zamoril duha in upognil vere. Živel Duce!
Viadetli. Borri, Snngermano.
Fašistovska Savona in V a <1 o I. i g u r e sta bila prepričana o Vašem plemenitem posegu. Sdaj sta Vam. Duce. blizu z vero. ki jo poznate, in s jionosom nad žrtvami svojih sinov. Donos je neka kmetica rekla tajniku stranke: »Na Angleže se požvižgamo.« Ta stavek, ki je privrel sam od sebe iz srca. učinkovito izraža skupni občutek, še višja kakor bolečimi je sila ljudstva, ki je neomajno v svoji vdanosti do domovine.
Prefekt Neos Dinale.
To noči bojevniškega čutja je 80.000 fašistov in meščanov iz B e r g a m « dolgo vz.kli-^atlo Vam na veličastnem in čez vse navdušenem zborovanju danes dopoldne v prestolnici mistične, garibaldinske in skvadristične pokrajine. Dva krika, ena vera: Duce — Vinceremo!
Nadz. PNF Ga t to. prefekt Gianni Trapani, zvezni tajnik, sajiscjiolcrijst Gallarini.
Turi nča ni on praznovunju dvajsetletnice pohodu na Rim danes zavpili svojo vero v fašizem in |xi bojevniških izročilih te zemlje v Naše geslo: Vinceremo!
De Vecclii. I >i Val ( istnon di Suni, prefekt, Feretti, zvezni tajnik.
Ljubljana, 28. oktobra.
Gornje brzojavke so dokaz, kako je italijansko ljudstvo v cnodušnem preziru do divjaških letalskih napadov na odprta mesta ostalo trdno in odločno. V brzojavkah se je oglasilo prebivalstvo tistih mest, ki jih je napadel sovražnik. S leni in pa z mogočnimi manifestacijami se je italijansko ljudstvo še tesneje strnilo okoli Duceja in je pokazalo, da je notranja fronta kompaktnejša in trdnejša, kakor je bila kdaj koli prej. Brez ozira na letalske napade so se stotisoči Italijanov teli mest zgrinjali na proslave 20. obletnice Pohoda na Rim. Trdno, disciplinirano, mirno, na vse žrtve pripravljeno in v zmago verujoče zadržanje prebivalstva.
Letalski napadi na Genovo. Milano. Turin In druga mesta so bili sirer na veliko zamišljeni, toda niso uspeli. Edini uspeh, ki so ga Angleži t barbarskimi poleti proti neolHiroženemu prebivalstvu dosegli, je ta. da se je v njem kakor tudi v prebivnlstvu cele Kraljevine Se povečalo sovraštvo do Anglije. Ti napadi, kakor tudi napadi na bolnišnice v Severni Afriki ali na bolniške ladje so znak, da sovražnik, ki ne more doseči uspehov nn bojišču, skuša rušili notranjo fionto kol so cinično Angleži sami priznali v spodnji zbornici.
Dva imperija, angleški in ameriški skušata zdaj zgrniti svojo težo na Italijo. I>a bi lahko izvedla svoje podle namene, sta odvrgla zadnje znake sramu in dostojanstva. Kako iiuia odgovarja italijansko ljudstvo? Odgovarja jima s popolno notranjo strnjenostjo in zmn
nitnt -----
kajti ta l>oj je zanj le nadaljevalne Pohoda na Rim. Iz. tisi slehernega prebivalca na notranji fronti, kakor tudi iz ust slehernega borca po obširnih bojiščih prihaja danes zalo en sam krik: »Zmagali liomoU
7. vero. da bo
:maga njegovega orožja tudi zmaga luči nad tem-liini zločinci Zato se še bolj zaerizego bori.
Važen uspeli pri Novorosijsku
Novo napredovanje pri Tuapseju in Tereku — Včeraj so Sovjeti zgubili 60 letal — Napad na južno Anglijo
Madžarski minister se je vrnil
Budimpešta, 27. oktobra AS: Madžarski minister za narodno obrambo Nngv sc je vrnil v Budimpešto iz vzhodnega bojišča, kjer se je mudil H dui.
Hitlerjev glavni stan, 27. oktobra: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Pri Novorosijsku so nemški pehotni oddelki po srditih bojih zavzeli neko sovjetsko bojno črto. v kateri so bili zakopani tanki. V gorskih bojih sevemovzhodno od T u a p s e j a je bila uničena neka sovražna višinska postojanka, pri čemer je bil po večini uničen tudi en obkoljeni sovjetski polk.
Na odseku pri Tereku so nemške in romunske čete, podprte z močnimi letalskimi oddelki, napadle in že v prvih dveh dneh dos.gle prostorno in taktično pomembne uspehe.
V Stalingradu se uspešno nadaljujejo trdi boji po hišah in ulicah. Južno od mesta je sovražnik obnovil svoje brezuspešne razbremenilne napad."1, pri katerih je imel visoke krvave izgube. Tudi ponoči jc bil uspešno bombardiran sovjetski promet po železnicah, cestah in vodnih poteh. Več prometnih vlakov je bilo uničenih in v zahodnem K a s p i š k c m m o r j u jc bila
zažgana, oziroma težko poškodovana ena petro-lejska ter osem trgovskih ladij.
>6. oktobra je zgubilo sovjetsko letalstvo v hudih letalskih bojih z nemškim letalstvom in protiletalskim topništvom 60 letal. Pogrešana so štiri naša lastna letala.	.
Bitka v Egiptu se z nezmanjšano srditostjo nadaljuje. 7. uporabo novih močnih sil J'" sovražnik včeraj zaman skušal prodreti ra/.po-stavitev nemško-italijanske oklepne armad"-. Sovražnik je zgubil zopet 111 tankov in 38 oklepnih avtomobilov.
Nemško italijanske letalske sile so v vedno močnejših in ponavljajočih se nastopili napadale sovražne zveze v zaledju. Italijanski in nemški jovci so v letalskih bojih nad Severno Afriko in S r e il n z e m 1 j e m sestrelili 14 sovraž-
nih letal.	j • *
Nemško letalstvo ie včeraj izvedlo nad .litino Anglijo obširne napade na industrijske in ladjcdclskc naprave.
Povezanost med italijansko in nemško revolucijo
Berlin, 27. oktobra AS: Proslava 20 letnice Pohoda na Rim je še vedno predmet nemških listov. »Zvviilf Uhr Blatt« piše, da se svet od tistega dneva, ko so zmagovite Mussolinijeve legije stopile v Rim, zaveda, da se Evropa nikakor noče odpovedati svoji bodočnosti. To dokazuje tudi globoko bratstvo, ki veže Italijo in Nemčijo v orožju, kajti zgodovina je pokazala, da nemško ljudstvo ne bi izvedlo revolucije, če bi ne bilo navdahnjeno po fašizmu in Mussolinije-vi revoluciji. List tudi poudarja, da morala italijanskega ljudstva ni bila nikdar tako visoka,
\\
Pohod na Rim - izvor angleških porazov
kakor v tej vojni in najboljši zgled za to je zadržanje prebivalstva po mestih, ki so jih bombardirali Angleži.
Berlin. 27. okt. V članku »Terorizem angleškega letalstva ne bo zlomil morale italijanskega ljudstva« navaja Taulero Zulberti v >Pic-colu« nekatere misli iz nemškega časopisja ter pravi med drugim: Podreti Os z likvidacijo sredozemskega odseka je bil vedno stari sen Angležev, ki brezupno iščejo Ahilovo peto v Osi. Oni dobro vedo. da so bistveno zgubili Sredozemlje zaradi Pohoda na Rim. Brez Pohoda na Rim bi za Anglijo ne obstojal sredozemski problem. Še danes sanjajo, da bodo lahko opravili 7. italijanskim ljudstvom. Toda stvar gre drugače svojo pot. Povsod naletijo na Pohod na Rim kot na prvi izvor vseh njihovih porazov. V dosedanji vojni so spoznali, da fašizem vojaško in moralno predstavlja danes drugačno Italijo, kakor so jo prevarali v Vcrsaillesu. Nemški listi pišejo, da smatrajo bombe na Genovo in Milano v Angliji brez dvoma za prispevek k 28. oktobru, toda te
bombe so dokaz zmote, ki jo bodo Angleži plačali z razpadom svojega imperija.
Včeraj je rekel kapitan Balfour: »Povejte mi kako drugo sredstvo za napad na Nemčijo. Bombardiranje doseže svoj cilj na dva načina, predvsem alomi moralni odpor nemškega ljudstva, drugič pa zada težke udarce nemški industriji.« Angleška vlada je torej uradno proglasila letalski terorizem proti civilnemu prebivalstvu kot način vojskovanja. Napadi na industrijske cilje po isti izjavi pridejo šele v drugi vrsti v poštev. Iz tega se vidi, da se Anglija zaveda svoje nemoči proti Osi na bojiščih. Ravno zato bi rada zadela notranjo fionto v Italiji in Nemčiji. Italijansko in nemško prebivalstvo je torej po njihovem mišljenju v i«(i vrsti kakor vojaška bojišča. Toda na bojiščih so se vsi angleški upi izjalovili in prav tako se bo zgodilo tudi na notranjih bojiščih.
Tri leta nemške uprave na Poljskem
Krakov, 27 okt. AS. Ob triletnici uvedbe nemške uprave na Poljskem je bila vladna seja, na kateri je generalni guverner in minister dr. Frank podal izčrpen pregled 0 delu, ki ga je nemška oblast izvedla v državi. Dr. Frank je med drugim poudaril zlasti gospodarski in finančni razvoj poljskega gubemija v teh treh letih, kakor tudi temeljito izboljšanje zdravstvenih razmer, pri čemer so se posebno odlikovali nemški zdravniki. Na področju nemškega vojnega gospodarstva postaja Poljska eden najvažnejših činilccv. V teh treh letih je bilo izboljšanih 630.000 hektarjev zemljišč in usposobljenih za kmečke pridelke, prav tako pa je bila urejena plovba na Visli in s lem prometna mreža v mnogočem izboljšana.
Ameriška letalonosilka potopljena
Stockholm, 27. oktobra AS: \Vashingtonsko mornariško ministrstvo sporoča, da so japonske podmornice v bitki pri Salomonskih otokih potopile ameriško letalonosilko »Wasp«. Ladja je bila zadeta s tremi torpedi in se je v petih urah potopila. »Wasp« je bila spuščena v morje leta 1939 in jo imela U.700 ton. Nn krov ie lahko sprejela 77 letal. Del posadke je našel smrt v valovih.
Poslanica Zveznega Tajnika čelam
O priliki Dvajsetletnice Pohoda na Rini, je Zvezni Tajnik naslovil četam, ki delujejo v Sloveniji, v imena Črnih Srajc Zvezo v »prvi črti« naslednjo poslanico:
Tovariši!
Na ta dan, posvečen duhovni iu gmotni obnovi domovine, ki je dobila na krvavi predvečer bodreče razloge za svoje junaško dozorevanje, so spominjamo s ponosom onega bojevitega začetka, ki je dal zagon revoluciji, stremeči po zgodovinski dediščini Naroda.
Pri današnji svečanosti, ki slavi prarodne sile plemena, ziiujenc od Fašističnega prostovolj-stva, se obrača naša prva ganjena misel slavnim Falaneam Padlih, ki so s svojo skrajno žrtvijo posvetili vero posameznika in (bčestva. ter impo-nujoči množici tovarišev, ki v vojni šoli na kop-
nem, na morju in v zraku potrjujejo nesmrtne vrlino rimske fašistične omike.
Dvajsetletnica Pohoda na Riin nas je našla v odločilni borbi proti predstavnikom komunistične zablode, ki desetletja ograža osnove naše duhovne, politične in družbene celote.
Našla nas je v orožju, obsijane s stoletno usodo omike, drhteče v isti kristalno čisu veri, sovražne vsakemu mlačnemu kompromisu, stremeče z nespremenljivo gotovostjo proti oboroženi rešitvi tega spodada, ki bo svteu še enkrat potrdil pravičnost naše stvari.
Na konicah bajonetov nosimo nedotaknjeno in sijajno zavestno obljubo Zmage. Živela Italija! Zivio Duce!
Zvezni Tajnik: ORLANDO ORLAND1NI, s. r.
11 *
Komunizem iemlje coveku svobodo
»Komunizem j"inlje človeku tudi svobodo, ki je počel« duhovnega življenja; prav lako jemlje človeški osebi nje dostojanstvo in tisto uravno usmerjenost, ki sc more z njo upirati slepim nagonom strasti.
Ker ni človeška oseba po njegovem nauku nič drugega kakor, da tako rečemo, kolesce v celokupnem stroju, zato komunizem zanikuje pocdincem tudi vse naravne pravice in jih prideva občestvu.
V odnosih med državljani izpoveda popolno enakost, zato zanikuje vsako oblast in avtoriteto, katera bi izhajala iz Boga, tudi avtoriteto staršev; vsa oblast in podrejenost inu izviru marveč iz družbe kot prvega in
Tovarištvo
Tovariš Arturo Raitano, ravnatelj Instituta za nadzorstvo in obrambo prihrankov ter zavoda za kredit je poslal Zveznemu tajniku tudi v imenu uadnikov istga zavoda vsoto lir 225, da počasti 20obletnico pohoda na Riin.
Zvezni tajnik je namenil vsoto podpornemu skladu bojevnikov.
Članstvo Dopolavora za I. XXI.
Pokrajinski Dopolavoro sporoča: / dnevom 28. oktobra XX zapade
učinki veljavnost članske izkaznice Dopolavora, ki • edinega vira.
je bila izdana v teku leta slovenskim državljanom Ljubljanske pokrajine.
Zaradi tega od 20. oktobra XXI dalje se nobeden izmed vpisanih leta XX ne smatra za člana organizacije Dopolavora.
Kdor želi obdržati članstvo za leto XXI, mora predložiti novo prošnjo.
Potrebni formularji se lahko dobe pri pokrajinskem Dopolavoru ali pri podrejenih občinskih Dopolavorih kakor tudi pri tajnikih javnih ura-z vsemi I dov ter ravnateljstvih podjetij.
Gledališča v stari Ljubljani
Zo v dobi starih Rimljanov jo bila na mestu, kjer je zdaj Ljubljana, v nekdanji Emoni, razvita gledališka umetnost. O tem pričajo razvaline ain-liteatra, ki so jih bili 1. 1714. izkopali pred tedanjimi »Nemški vrati«. Zal so jih spet zagrebli, ne vedoč za zgodovinski pomen te najdbo. Ce so bile v srednjem veku v kranjski prestolnici v navadi pasi jonske igre, ki so jih tedaj proizvajali po vsej zahodni iu srednji Evropi, se ne da dognati.
Gledališču jezuitov. — Prve resnične vesti o dramatičnih predstavah v stari Ljubljani izvirajo iz prvih let 17. stoletja. Malo prej — leta 1596 — jo bil jezuitski red prevzel tukaj vodstvo latinskih šol, da bi podpiral »reformacijsko komisijo«, ki jo je bil uvedel nadvojvoda Ferdinand (kasnejši cesar Ferdinand II ). K najvažnejšim pripomočkom za pouk ljudstva so spadale takrat šolsko drame jezuitov. Vsebina teh iger, ki so jih uprizarjali dijaki, je bila vzeta izključno le iz sv. Pisma in iz legend. Te igre so vplivale, v nasprotju s pretežno deklamatorskim značajem protestantskih šolskih dram, bolj s pražnjo zunanjostjo, z glasbenimi in ritmično-plesoče razgibanim igranjem. Najprej so igrali v latinskem ali nemškem jeziku, poleg tega pa so dobili poslušalci tiskane zvezke, da so lažjo razumeli vsebino predstav.
Predstave so proizvajali večidel o priliki razdeljevanja nagrad na koncu šolskega lela. Večkrat pa tudi ob drugih prilikah, zmeraj jako slovesno in s sodelovanjem kakih 100 igralcev. V navadi je bilo, da so te predstave, ki so bile za občinstvo zmeraj umetniški dogodek, denarno podprli domači meceni. Eden največjih podpornikov teh iger je bil škof Tomaž Hren (Chroen, umrl 1 16'tO), ki se je leh gledaliških predstav skoraj zmeraj udeležil, kakor povedo zapiski v nekem koledarju. Iz teh zapiskov je tudi razvidno, da so te šolske drame predvajali spočetka v jezuitskem kolegiju ali tudi v njih domu, sedanjem gradu Tivoliju. škof Hren, ki je bil radodaren pospeševa-telj slikarstva, kiparstva in dramatične umetnosti, je skrbel tudi za naraščaj avtorjev takih šolskih dram. Tako dobimo v njegovih zapiskih iz lota 1626 opazko o honorarju, ki ga je bil neki učitelj prejel z.a rokopis nekega dialoga.
Medlem ko so bili spočetka pisci šolskih jezuitskih dram le duhovniki, vidimo tu, da je bil avtor že lajlk. Za igre se je tudi širše občinstvo zanimalo bolj in bolj. In lako se je zgodilo, da so čez kakih TO let po uvedbi iger, v času enega leta igrali drame že v 4 jezikih: v latinščini, nemščini, italijanščini in slovenščini.
Za narodno-kullurni razvoj slovenstva v kranj ski prestolnici to brez dvoma' ni bilo brez pomena. V tej zvezi je treba omeniti, da se je jezuitski red potem, ko je prevzel vodstvo liceja v Ljubljani, takoj zavzel za pospeševanje in razvoj slovenskega maternega jezika, ki so ga poučevali tudi v šolah. Tako so bili kmalu (lani tudi predpogoji za igre v slovenskem jeziku. Gledališka kronika omenja v tem času med drugim tudi pred stavo »Rajska igrat v slovenskem jeziku.
Glede na nagli in izredni razvoj jezuitske drame v Ljubljani ima predvsem največ zaslug umetniško daroviti grof \Volf Engelbrecht Turjaški, poznejši kranjski deželni glavar. Ta Turjaški grof. ki je bil osebni prijatelj domačega zgodovinarja Valvazorja in gojenec jezuitskega kolegija v Ljubljani in Gradcu, je bil velik dobrotnik gle dališke umetnosti tistega časa. Na potovanjih po Italiji in Nemčiji si je bil obrusil svoj umetniški okus. Prišedši nazaj v svojo kranjsko domovino, je skušal svoja opazovanja in svojo skušnje de jansko uresničili. Ko je bil 1. 1649 imenovan
deželnega glavarja, se je koj zavzel za gledališko umetnost v Ljubljani. Skrbel je za podpore iz de želne blagajne jezuitskemu gledališču in je na vso moč pospeševal domače pesništvo. J. L. Schonle ben, zaslužni kranjski zgodovinar in Valvazorjev predhodnik, mu je posvetil patriotično dramo latinskem jeziku 7, naslovom: >llaeresis fulminata« (.Odpad od vere, uničen po blisku«).
Nemške igralske skupine. — Leta 1653. do bimo v zapiskih deželne blagajne prvikrat ime vVisokoneinški komedijanti«, ki so takrat gostovali v Ljubljani. Svoje igre so proizvajali v zim skem času (kol tudi jezuitske drame) v obširni, s prelepimi freskami okrašeni balkonski dvorani palače Turjačanov v Gosposki ulici. Poleti so bile predstave v paviljonu, ki je bil nalašč za to postavljen na velikem vrtu zadaj za palačo proli Gradišču. Na gostovanje »Visokonemških komedijantov: se nanaša znesek, ki je zaznamenovan v onem blagajniškem izkazu, in sicer 45 goldinarjev in 50 krajcarjev z.a nabavo potrebščin.
Pod pokroviteljstvom grofa Turjaškega se je medlem v najboljšem smislu razvila jezuitska drama. Krog leta 1658. je slovel kol izvrsten gledališki pisatelj p. Jožef Zelenic (Sellenitsch). On je avtor zgodovinske drame »Theodosius junior« (Te-odoz.ij mlajši), ki jo je jezuitski red uprizoril dne 5. avgusta 1658 v zalivalo kranjskim stanovom za zgradbo novega redovnega konvikta (kasnejše ?re-dute«). Istega lela so v Ljubljani igrali spet »Rajsko iero« (Paradeis spicl — Paradiesspiel), ki je bila ena najpriljubljenejših iger srednjeveškega in zgodnje novoveškega gledališča. Cez 2 leti nato so v jezuitski cerkvi, sedanji šentjakobski cerkvi,
uprizorili pasijonsko igro vpričo kranj. stanov in številne množice.
V zgodovini gledališča stare Ljubljane je nastala važna sprememba z uvedbo zgodovinskih dram. Vsebinsko so večinoma posnete iz svetopisemskih zgodb, kot na primer zgodba Makabejcev ali prizor iz življenja Judito. A tudi posvetna snov je prihajala na dan. Tako so bile videti na odru osebe kot cesar Maksimilijan I., cesar Karel V. in vojskovodja Tilly, ki je bil poveljnik katoliške lige v 30-lelni vojni. Leta 1660. so uprizorili dramo »Rudolf I.< na ljubljanskem odru, in čez 2 leti nato komedijo »Marija Stuart«, ki so jo igrali z velikim uspehom in jo je spisal P. Vili-bald Koffer.
Ena teh zgodovinskih dram — glede na duhovni pomen in slog ena najbolj značilnih to vrste — obravnava zgodbo zgornjeavstrijskega kmečkega punta iz leta 1626. Vsebina le drame, ki so jo bili dali o pustu 1. 1659., je prvovrstni uspeh, nato pa uničenje kmečkih puntarjev. Drama je napisana v latinščini, vmes pa se oglašajo stihi v zgornjeavstrijskem narečju. Igrali so dramo »retoriki«, torej dijaki najvišjega razreda ljubljanskega liceja. Tedanjemu občinstvu je bila ta drama kar sodobna, saj so se bili nekaj let prej _ 1646 — spuntali kočevski kmetje in mimo lega so se mnogi spominjali kranjskih kmečkih puntov iz let 1503, 1508, 1515, 1516 in 1573.
Zgodovinsko dramo je jezuitsko gledališče v Ljubljani še nadalje pospeševalo. Leta 1085., v času, ko so bile po slavni obrambi Dunaja v ospredju vsega političnega zanimanja se vojne zoper Turke, so uprizorili igro, ki proslavlja zmago Kranjccv nad Turki pri Sisku (leta 1593.), in 1. 1687 je bil dramatiziran upor ogrskih magnetov po smrti Ludovika I. v bitki pri Mohaču, torej spet snov iz turških bojev. Pri vseh uprizoritvah e bila zunanja oprema čim bolj bogata in sijajna.
Igre raznih vrst. — Lela 1671 so hržkone igrali v Ljubljani igro »Zašli vojak ali poskusni kamen sreče«, ki sta jo spisala na Kranjskem rojena Martin Handler in Melhijor Harrer, ki sta bila tudi igralca. Ta igra je spadala k najbolj priljubljenim igram tistega časa in je ostal pol sloletja na sporedu gledališč. Dejanje poteka v Perziji. Ljubezen princev, dvorne spletke, sijajna oprema — to je bistvenjt vsebina te igre. Nekatere igralske skupine, ki so v tem času gostovale v Ljubljani, niso bile brez umetniških teženj. Zlasti sta bili pomembni igralski skupini Velthena in Ellensohna. Velthen je dal celo ženskam vloge, saj so doslej igrali ženske vloge le dečki. Neka druga skupina je na ljubljanskem rotovžu 1. 1702 uprizorila predelano komedijo o Favstu, pri čemer so ob navzočnosti deželnega glavarja kneza Eggenberga nastali nemiri in je bilo več oseb prijetih.
Pozimi 1. 1726-27 je imela ljubljanska mestna hiša svojo prvo pravo »gledališko sezono«. Občinsko dvorano so dali kot gledališko dvorano na razpolago nemškim komedijantom. V tej sezoni so nastopili 54 krat in so na dan plačali po 34 krajcarjev najemnine. V sezoni 1730-31 je uprizarjal gledališki ravnatelj Nachtigal, učenec slavnega dunajskega komedijanta Stranizkega, nekaj, tedanjemu občinstvu najbolj priljubljenih komedij, ki so bile brez umetniškega pomena in polne robatih domislekov. Občinstvo pa se jih je veselilo in jih še zahtevalo. Ljubljanski magistrat je 1. 1736 ustanovil v mestni hiši stalno gledališče. Kamnit-na vrata v II. nadstropju pričajo še zdaj o nekdanjem vhodu v ta začasni »tempelj muz«, Rivšo gledališko dvorano so po potresu 1. 1895 vključili v zvišano občinsko dvorano.
Italijanske operne predstave. — Iz splošne podivjanosti gledalištva po raznih komedijah in robatih igrokazih v 18. stoletju je sledila povsod po zahodni Evropi, in tako tudi v kranjski prestolnici Ljubljani, želja' po osvoboditvi komedij nemškega potovalnega gledališča. Da ga je občinstvo sito, je bilo spoznati tudi po tem, ko so prej dobivala ta potovalna gledališča po 300 goldinarjev podpore, a v začetku 18. stoletja le še po 25 gld. Povsod se je čutila težnja po umetnosti v gledaliških igrah.
To umetnost je skušalo občinstvo doseči z uprizoritvami italijanskih oper. In tako vidimo več let dolgo slavne italijanske operne skupine, ko na primer družbe Angela in Pietra Mingottija iz Ve-nezije, kot goste v Ljubljani. Prvi je v predpustu 1740 uprizoril v deželni hiši dve operi: »Rosmiro« in »Artaserso«, ki je zanju napisal besedilo dunajski dvorni pesnik Metastasio, a ju je uglasbil saško-poljski dvorni kapelnik llasse. Cez dve leti nalo je Pietro Mingotti uprizoril v ljubljanski dvorani deželne hiše glasbeno dramo. »11 Demetriot, ki je postala njena uprizoritev zaradi nastopa tedanje jako slavljene priniadone Marijane Pirker-jeve. prav pomemben glasbeni dogodek.
Potem so v Ljubljani pozdravili tudi vene-ziansko iopero buffo«. Dve komični operi slavnega Raldassara Galuppija, predhodnika Cimaro-sasa: »L'Arcadia in Brenta« in »LTmpcro delle Donne«, so razveseljevali ljubljanske ljubitelje glasbe.
Tako je nastal v Ljubljani polagoma nekakšen »italijanski gosposki oder«, kar je še en dokaz, da je bila v Ljubljani zares živa potreba za lastno, stalno gledališče. Obvestilo o prihodu cesarja Fran-
Poedincem ne priznavajo komunisti nobene pravice do zemlje in proizvajalnih sredstev, češ, ker le ta proizvaja nove dobrine, hi njih posest imela za nujno posledico gospostvo enih ljudi nad drugimi. Zato zahtevajo, da se vsaka takšna zasebna lastnina docela zatre, ker jc po njihovem mnenju poglavitni vir gospodarske sužnosti.
Ker komunizem zanikuje in zavrača vse, kar je v človeškem življenju svetega, je le dosledno, da ima zakon in rodbino za zgolj svetno ustanovo, ki je le tvorba gospodarskih razmer.
Zato zanikuje tudi vse zakonske nrnvne in pravne vezi, katere bi ne bile odvisne od samovolje poedinccv ali družbe, in dosledno tudi nrrazvczljivo stalnost zakona.
Šc posebej po nauku komunizma ni ničesar, kar bi vezalo ženo z družino in domom.
Po načelu popolne osamosvoje od moževe oblasti odtegujejo komunisti ženo od domačega življenja in skrbi za otroke ter jo pehajo kakor moža v nemirno javno življenje in skupno industrijsko delo, ognjišče in otroke pa prepuščajo družbi v skrb.
Staršem odrekajo pravico do vzgoje otrok, češ da pristoji la pravica le družbi in da se mora zalo izvrševati le v njenem imenu in po nje pnoblašfenju.c (Iz okrožnice Pija XI. >Divini Rcdcmptoris«.)
Kdor sočustvuje ali zagovarja komuniste ali komunistično »osvobodilno fronto«, je soudeležen pri umorih, je kriv tolikih komunističnih zločinov!
Jožef Lobel
Povest o insulinu
Cez več dvorišč, mimo škripajočih paterno-strov* in ropotajočih tovornih dvigal, kraj odprtih vrat, ki so skoznje uhajale tu najslajše vonjav® Arabije, tam neznosen smrad te dežele, sta prišla do enonadstropnega poslopja, na oko najstarejšega med vsemi.
Po vsej dolžini sta prehodila pritlični hodnik, obdan z obeh plati s steklenimi stenami, za katerimi si videl moške in dekleta, zvečine dekleta, za pisalniki in pri pisalnih strojih.
»To je brščas glavna pisarna?« je vprašal \Veiler paža. ki jima je kazal pot.
»O ne, ta je tam prekU je odgovoril deček in pokazal nekam v daljavo. »Tukaj je samo,« je dostojanstveno pripomnil, »literarna pisarna, in sicer za naše kraje. Za tujino imamo drugo pisarno.«
M rs. Wellerjeva se ni malo čudila, da plačuje lekarska tovarna tolikšne ogromne čete uradnikov samo za slovstveno propagando; takrat se ji je nrvič posvetilo, koliko dela tiči v razpošiljanju poštnih zavitkov in pisem, ki jih dobiva njen mož v obliki reklamnih letakov in prospektov in ki jih ona sama na tu^ate pomeče v koš.
Med ogledovanjem se je še večkrat čudila. Takrat na primer, ko so ji hoteli skrajšati pot in so krenili skozi pravcato tiskarno ali skozi ogromno izpirališče za steklenice ali po velikanski lopi, ki je rabila samo za zavijanje, ali 6kozi kakšen drugi obrat, določen samo za bog si ga vedi kakšne pomožne svrhe. obsežen pa tako, da bi lahko udobno postavila vanj celo srednjeveliko saindojno tovarno.
2e sam raziskovalni zavod podjetja je bil svet zase. Načeloval mu je neki profesor — dr. \Veller se je spomnil, da je njegovo ime pogosto bral v medicinskih strokovnih časopisih — ki ju je vodil po knjižnici in po predavalnici, v kateri je pričala s skrivnostnimi obrazci popisana tabela, da se vršijo tu prava predavanja. Potlej je profesor prepustil obiskovalca načelniku bakteriološkega oddelka raziskovalnega zavoda, privatnemu docentu na univerzi.
Čeprav bi bil ,doc* neznansko rad poslušal pojasnila tega učenjaka ob podobah in filmih, se jo moral iz obzirnosti do svoje žene. da bi se preveč no dolgočasila in se prezgodaj ne utrudila, odreči lemu užitku. Zadovoljil se je s tem, da jo hlastno odhitel mimo drobnogledov in «amo bežno pokukal v mnogoštevilne sobe z vališči, v kuhinje za hranila in laboratorije, v katerih so gojili bakterije.
Pokazalo se jo namreč, da je nekam težko navdušiti žensko za naprave, ki služijo izključno znanosti, ne pa fabrikaciji. V kemijskem oddelku na primer, ki je bil spet podrejen nekemu docentu, drugemu seveda, je korakala mrs. \Veller-jeva vnčmamo skozi dvorane polne retort, steklenih prežiealnih cevi, steklenic, lijakov in cevi; pojasnil o sintezi in izolaciji ji še mar ni bilo, le beli in rjavi praški so io zanimali, ker so bili čudno potreseni po igralnih kvartah. _____	(Dalje.)
• Patemoeler = neprestano se vrleče dvigalo.
Partizani so zažgali staroslavni kostanjeviški grad
Dne 29. septembra zvečer okrog 9. ure je prihrula pred grad ki je kake četrt ure oddaljen od središča Kostanjevice, skupina partizanov ter ukazala prestrašenim ljudem, naj takoj /apuste svoja bivališča, kajti grad bo zažgan. Dali so sicer nesrečnikom eno uro odloga, toda tega otlloga se niso držali, marveč so na podstrešju ogromnega poslopja zakurili nebroj ognjev. Že poprej so grad obkolili in niso nikogar pustili iz njega, da ne bo mogel kdo priklicati pomoči iz Kostanjevice. Pač pa so izganjali ljudi na dvorišče. Lahko si je predstavljati preplah prebivalcev, ki so morali v noči in v največji naglici iz svojih stanovanj.
Najprej je buknil požar z vso silo v severnem krilu, kjer so bile kašče in senice. Razširil se je na mah, kajti tu so bili leseno ogrod-
ca I. in njegove soproge, cesarice Marije Terezije, je napotilo kranjske stanove, da so v juniju 1765 sklenili ustanoviti v Ljubljani lastno in stalno gledališče. Tega obiska sicer ni bilo (cesar je bil medtem umrl), toda že začeta gradnja gledališča je bila izvedena. Gledališče je stalo na levem bregu Ljubljanice, na kraju prejšnje stanovske ja-halnice, ondi, kjer je kasneje, po požaru gledališča 1. 1887, naslala hiša »Filharmoničnega društva« (zdaj »Kino Matica«),
Ena prvih predstav, ki so jo vprizorili v novem gledališču — 1766 — je bila italijanska »zabavna in pevska igra« »L'amante di tutte« (»Eden, ki se je zaljubil v vsako žensko«) in jo je spisal Ageo Liteo, uglasbil pa Baltassar Galuppi. Tej je sledila, o pustu 1767. pevska igra Carla Goldonija: »La Contadina in Corte« (»Kmetica na dvoru«), ki jo je uglasbil Giaeomo Rust, v Romi bivajoči kapelnik. Potem so uprizorili komično opero »LTncognita persequitala« (»Preganjana neznanka«) z glasbo Nicola Piccinija, ki je bil — po glasbeni zgodovini — nasprotnik Glucka. Tudi naslednja leta so bila polna italijanskih opernih gostovanj. Vendar so sodobniki tožili, da je to stalno« gledališče večkrat prazno. Jezuitsko gledališče dijakov, ki je poleg tega gledališča trajalo še dalje, pa ni moglo zadovoljiti ljubljanskega občinstva, ki je bilo željno dobrih gledaliških iger.
Prehod k modernemu gledališču. — Sprememba je nastala šele z nastopom gledališkega ravnatelja in draniatskega književnika Emanuela Schikanederin, čigar ime je zaradi besedila za Mozartovo »Čarobno piščal« za zmeraj združeno_s tem nesmrlnikom. Schikaneder je prišel 1. 1779 z velikim gledališkim sporedom v Ljubljano, ki je deloma vseboval tudi klasična dela. pa se je oziral tudi na opero in balet. Spretna izbira icer, ki jih je 011 režiral, dulie njegova odrska izvežba-nost in pa z.a tiste čase zares umetniško ieranie njegove disciplinirane skupine igralcev, je privedlo mnogoštevilno občinstvo v gledališče. Njegovi nasledniki so ga z večjim ali manjšim uspehom skušali posnemati. Schakespeare. Goethe in Schillnr so poslali v Ljubljani domači.
Seveda so le različne potovalne skupine gledaliških igralcev včasih igrale le za denarni uspeh in so uprizarjale tudi mnogo ničvrednega blaga. Vendar je eno ostalo: občinstvo si je pridobilo okus glede na kakovost uprizorjenih iger in je vzljubilo resne igre. V zimski sezoni 1. 1790-91 so mogli slednjič doseči, da so gledališki večeri in čas gledaliških uprizoritev redno sledili drug za drugim. Ljubljana je imela zdaj zares in ne le po imenu svoje stalno gledališče. Od tod do seda njega modernega slovenskega gledališča pa je bi la seveda še dolga pot	r-
je, tla 5n ftropi obnovljeni pred nedavnimi leti in ogenj jc našel izredno suh les, da se je razbohotil že v kake pol ure ter zajel vse severno krilo. Stanovalci tega krila 10 bili v trenutku ob vse in «0 rešili le to, kar so imeli na sebi. Pohištvo, posteljnina, perilo, obleka, posoda in skromne zaloge — pridelki malih vrti-čev — vse je bilo v dobri uri uničeno, še preden je potekel rok, ki so ga požigalci določili za izpraznitev Tudi na vhodnem krilu je ogenj brž zajel poslopje in tudi tu so stanovalci izgubili vse svoje imetje.
Kmalu nato je bila v plamenu tudi cerkev, ki je v bližini kašč Tanki oboki niso vzdržali teže opeke in drugih razbitin. Sesulo se je vse v notranjost in sedaj štrle v zrak le še prekrasni gotski stebri, tudi nekaj šiljastih obokov je še ohranjenih. Vzhodno krilo pa se je zaradi preperelega lesa le počasi vnemalo. a je končno tudi postalo žrtev plamenov. Ker je bil ogenj podtaknjen na kakih 20 mestih, je bilo vsako gašenje izključeno. Tudi so partizani grozili s smrtjo vsakomur, ki bi poskušal gasiti. Ko s6 ie ogenj razširil, ni bilo niti misliti na to, da bi se kaj otelo.
Poslopje, ki je prestalo vse groze turških napadov in vse burne čase preteklih stoletij, je sedaj nepopravljivo uničeuo.
Razdeljevanje racioniranih živil za mesec november
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani sporoča, da bodo prejeli potrošniki v novembri! na vsuko živilsko nakaznico 1.50 kg testenin, 0-50 kg riža, 0.20 kg surovega masla in 2 del olja.
Vse ostale količine živil ostanejo neizpre-men.jene.
Opozorilo zaradi nabave krompirja
Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti karte za krompir na Prevod že do 3. t. m. Ako' bodo stranke še dalje odlašale in karte ne bodo oddale do 31. oktobra t. 1., jih opozarjamo, da bo oblast njihove zaloge krompirja zaplenila, kršitelje pa kaznovala po čl. 6 naredbe Visokega komisariata 166 z due 29. avgusta I942/XX.
Obenem pozivamo vse one, ki so si nabavili krompir brez dovolilnice za prevoz ali kakor koli brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da takoj prinesejo svoje karte za krompir, da jim odtegnemo odgovarjajoče število odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prijavili Prehranjevalnemu zavodu poleg količin, ki so jih prodali, tudi naslove strank, so Prehranjevalnemu zavodu poznani mnogi naslovi onih, ki še vedno niso prijavili kupljenega krompirja. Krompir je — kot rečeno — treba prijaviti do 26. t. 111.. sicer se bo proti kršiteljem zgoraj navedene naredbe kazensko postopalo.
Izgubila sem osebno izkaznico. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na policijski stražnici ali pa mi jo vrne na uaslov; Anica Kraljič, I Streliška ulica 2.
novice
Koledar
Četrtek, 20. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica, Hijacint. mučenec: Evzebija, devica in mučenica; Donat, škof: Teodor, opat.
Petek. 30. oktobra: Alfonz Rodrigez, spoznavalec; Evtropija, mučenica; Klavdij, mučenec; Ze-nobij, škof in mučenec.
Novi grobovi
t V Ljubljani je umrla gospa Marija Karo oblek, gostilničarka v Rožni dolini, Cesta II. Št. Pogreb bo v sredo 28. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskieno sožaljc!
+ V Ljubljani je umrla gdč. Uršul« Ver-ba j s v starosti 73 let, dolgoletna skrbna gospodinja v raznih duhovniških hišah. Pogreb bo v sredo 28. t. ni. ob 2 pop. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Naj v miru počival
+ Miklavčičeva teta umrla. Včeraj, 26. t. m., ob 19 je umrla zuana gospa Antonija ka-stelic. stara S3 let. Po težki nezgodi ki jo je zadela pred 2 mesecema, je morala v bolnišnico, kjer je po težkih mukah umrla. Ohranili jo bomo trajno v prijaznem spominu kot veliko dobrotnieo siromakov v bežigrajskem okraju, ki jim je vse svoje skromno imetje razdelila kot prava mati Gotovo se je bodo vsi, ki <50 uživali njeno blago srce, spominjali v molitvi.
Osebne novice
= Nevarno je obolel msgr. Ante Kordin, konzultor skopljanske škofije. Zdravi se na kliniki v Zagrebu. Gg. duhovnikom 6e priporoča v me-mento.
D®vz\mm
PRATIKA
ZA LETO 1943
II IZSlA 'n f-e ho ods'ej drhivala v nakup v prav vseh knjigainah kekor tudi v boljših ligovinau in traukah
Cena izvodu L 2--
Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRAT1KOI
—	Kongres italijanskih in nemških avtarki-čnih zastopnikov. V Turiuu bo novembra meseca važen kongres avtarkienih zastopnikov, ki ga organizirata italijansko avtarkično društvo in društvo nemških inženirjev iz Berlina. Naloga kongresa bo, da pogtlobi tehnično skupno delovanje osnih velesil. Tehniki obeli narodov bodo razpravljali o uspehih, ki so bili doseženi na polju avtarkije. Kongres bo priredil tudi razstavo za ljudstvo. Kongres bo o tvoril Ertnan-no Amicucci, državni podtajnik v korporacij-skem ministrstvu v navzočnosti merodajnih italijanskih in nemških oblasti.
—	Italijanska komorna igra v Dortmundu. Mestno gledališče v Dortmundu bo 29. oktobra uprizorilo komorno igro >B'lodne duše« italijanskega tiskovnega načelnika Alessija. Pesnik se bo krstne predstave osebno udeležil.
—	Italijanska umetnostna razstava v Lincu. V deželni hiši v Lincu je državni namestnik in gauleiter Etgruber otvoril italijansko umetnostno razstavo, ki kaže, kaj so italijanski umetniki ustvarili v najnovejšem času. Na razstavi je 50 slik, 20 plastik in poleg 100 grafičnih listov tudi predmeti dekorativne umetnosti.
—	V dneh 2., 3. in 4. novembra se otvorijo v središču mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, novi tečaji italijanskega jezika, začetni, nadaljevalni in konverzacijski 2 osnovami italijanske korespondence, po najnovejši in najuspešnejši metodi. Dopoldanski, popoldanski in večerni tečaji. Pouk iz drugih tujih jezikov in ostalih trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
—	Čevljarske mojstre opozarjamo, da se bo izvedla v mesecu novembru, v zvezi z nakazovanjem usnja, kontrola zaposlenih pomočnikov. Pred nakazilom usnja bo potrdil odsek za obrtništvo, koliko pomočnikov lastnik poblastila še zaposluje v mesecu novembru t. L, odnosno ali oni, ki ne zaposluje pomočnikov, vobče še obratuje. Brez tega potrdila na pooblastilu noben čevljar ne bo dobil usnja za mesec november t. 1. Mojstri naj zato predložijo odseku za obrtništvo obenem s pooblastilom tudi novo potrdilo Zavoda za social no zavarovanje o številu zaposlenih pomočnikov, mojstri iz dežele pa, ki ne zaposlujejo pomočnikov, tudi potrdilo pristojnega poverjeništva odseka za obrtništvo (bivšega Skupnega združenja), da vobče obratujejo, ker se jim sicer pooblastila ne bo moglo potrditi.
—	Jesensko toplo vreme. Lani 27. oktobra po 5 dnevnem deževju, ko je vme6 naletaval tudi južen, težak sneg in ko je vsega bilo 56.1 mm dežja, kar letos ves oktober doslej še ni bilo toliko dežja, ie bilo prav hladno. Zjutraj lani 27. oktobra je bila minimalna temperatura +0.2", podnevi maksimalna + 1° C. Letos narobe! Je izredno toplo in deloma sončno vreme. V ponedeljek popoldne je bilo takorekoč spomladansko prijetno. Pihal je prav gorak jugozapadnik. Nebo 6e je mestoma pooblačilo Podile so se grmade sivkastobelih oblakov ki navadno kmalu prinašajo dež v deželo Na prostem je toplomer v ponedeljek popoldne dosegel celo nekaj nad +20° C, kar je za ta čas pač velika redkcsl in takorekoč vremenska nenavadnost Meteorološki zavod je zaznamoval v ponedeljek maksimum 4-19.4" C. V torek zjutraj je valovila nad barjanskimi polji običajna gosta, nizka itiirajna megla, ki se je pozneje hudo zarila v ljubljanske ulice, da so skoraj bile potrebne električne luči. V torek zjutraj je bilo toplo in je bila minimalna jutranja temperatura višja za stopinjo in dosegla 47.S" C. Barometer še vedno pada ter je v torek dosegel stanje 759.6 mm. V
ratkem ie računati s spremembo vremena.
—	Društvo za varstvo živali. Pred dnevi je minilo 40 let. odkar v Ljubljani obstoji Društvo
i varstvo živali. Pnr 23 oktobra 1902 so se se-
■'t v rc^tavraeiji pri »Maliču«. ki je bil takrat nekako središče za vse sestanke na prostoru,
L3
kjer stoji zdaj modoma Batina palača, mnogi in odlični ljubljanski meščani, ljubitelji živali. Ustanovni občni zbor je vodil takratni vet. kon-cipist p. Aloj/ij Pavlin, ki je navzočim kratko pojasnil stremljenje in pomen društva. Takoj ob ustanovitvi se je prijavilo do 230 članov in članic. Za prvega predsednika je bil izvoljen vladni svetnik Runolf grof Margheri. Društvo je prva let« posvečailo posebno nadzorstvo nad mucitelji živali, tako nad surovimi in brezsrčnimi vozniki, ki so po ulicah pretepali konje. Takoj pa je tudi organiziralo zimsko pomoč našim pticam pevkam ter postavilo |xi raznih nasadih in drevoredih ptičje hišice.	k
<£ju&£jana
1 Za jvočaščenje rajnih obhajajo Ljubljančani /e od nekdaj praznike mrtvili s [»osebno globoko nieteto, da obiskujejo čim lepše okrašene grobove svojih dragih in tudi zaslužnih mož. Da bo Ljubljana tudi letos mogla svojim rajnim izkazati čim večjo čast ter spet odkriti svojo veliko srčno kulturo s pobožnim obiskom čira lep>e okrašenih grobov, je županstvo ukinilo vso mestno trošarino na vso uvoženo sveže cvetje in vence od današnjega dne pa do Vernih duš dne zvečer. S tem plemenitim dejanjem hoče županstvo prebivalstvu za praznike mrtvih omogočiti vsaj skromno okrasitev grobov z žlahtnim uvoženim cvetjem. Mestna trošarina na iz drucih jKikrajin uvoženo cvetje namreč znaša /a kilogram 10 lir. Ce pa upoštevamo, da za okras grobov predvsem prihajajo v poštev umetno vzgojene bohotne krizanteme, ko gre samo nekaj cvetov na kilogram, bo posamezen velik cvet vsaj za 2 liri cenejši, manjši cvetovi pa /a 1 liro cenejši. Nikakor pa županstvo z ukinitvijo mestne trošarine na cvetje in vence za okras grobov ne namerava podpirati razsipnosti in razkošnosti ali celo bahaštva na grobovih in /:ato vse prebivalstvo opominja k skromnosti ter k upoštevanju v Ljubljani tako lepo uveljavljenega gesla: »Počastite rajne z dobrimi deli!«
1 V spomin na pokoj. g. dr. Marka Natlačena daruje neimenovani L 250 za Stolno Vincencijevo konferenco in L 250 za Slolno Illizabetno konferenco. Za velikodušni dar se konferenci iskreno zahvaljujeta.
I Vincencijeva in Elizabefna konferenca pri sv. Petru v Ljubljani 6e v imenu revežev zahvaljujeta vsem plemenitim darovalcem, ki so se ju spomnili o priliki smrti blagopokojnega gosp. dr. Marka Natlačena. Iskren Bog povrni!
I Zahvala. — Elizabelna in Vincencijeva konferenca v Trnovem se kar najtopleje zahvaljujeta za velikodušen dar g. dr. Adolfa Kaiserja v znesku 1000 lir, ki ga jima je naklonil v počastitev svoje blage pokojne gospe soproge. Bog povrnit
i Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča vadniškim učencem in učenkam, oziroma njihovim staršem, da se bo pričel reden pouk v torek, dne 3. novembra t. L v I. nadstropju na ženski (severni) st.-ani šolskega jioslopja, Resljeva cesta. Učenci vseh štjrih razredov naj pridejo omenjenega dne ob Iri četrt na 9 v šolo, učenke pa ob 2 pojToldne. Pouk bo za učence in učenke tri dni dopoldne in tri dni popoldne kakor sledi. Učenci: v ponedeljek, torek in sredo dopoldne ter v četrtek, petek in soboto jto-poldne; učenke: v ponedeljek, torek in sredo popoldne ter v četrtek, petek in soboto dopoldne. Vsa druga potrebna navodila bodo učenci in učenke zvedeli v torek v šoli. — V torek, dne 3. novembra se prične delo tudi v otroškem vrtcu. Otroci, ki 60 bili sprejeti v otroški vrtec, naj pridejo v šolo ob 9.
1 Danes, 28. t. m., se začne nov ntai|ijan«ki tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo. 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgovarjanje iz vseh panog, ponavljanje in italijanska trgovska korespondenca). Poučujemo tudi druge jezike. — Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Mestni trg 17-1. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer.
1 Zbirajte in shranjujte kosti. Zmlete kosti so važen dodatek k mehki krmi za vse vrste perutnine in prašiče. Dobro presušene kosti sprejema od 6vojih članov Zegoza — Mali gospodar ter jih melje v kostni zdrob. Ta je na razpolago članom v pisarni, na Gallusovem nabrežju 33. Kosti sprejema in zamenjava za kostni zdrob pisarna samo ob petkih jx>poldne.
1 Kunčje kožice imajo vsaka svojo vrednost. Prednost imajo seveda zimske, posebno bele. Že-goza — Mali gospodar prevzema od 6vojih članov kunčje kožice v strojenje in barvanje na krzno in ti6nje ali galanterijo. Zato ne mečite kožic na gnojišča, temveč jih prinesite v pisarno na Gallusovo nabrežje 33, vsak petek in 6icer ves dan.
1 Korenje in peso, kakor tudi ostala naročena krmila za zimo deli Mali gospodar — Zegoza vsak ponedeljek in torek in sicer ve6 dan. Naročilnice in potreben denar je treba prinesti 6 6eboj.
1 Koncert komorne glasbe bomo imeli prihodnji torek, t. j. 3. novembra, v veliki fi'nar-monifni dvorani. Izvajal ga no znani Ljubljanski komorni trio, katerega člani so: violini-t Dermolj, čelist šedlbauer in pianist Marijan Li-
Oddelki italijanske armade v Rusiji napadajo sovjetske postojanke v nekem roškem krajo.
;>ovšt-k V sestavi tria nam bodo zaigrali tri skladbe in sicer: Paganinijevo Sonato, Mozartov Trio v C-duru in Smetanov Trio v g-molu. I re-tja točka sj>oreda pa je izvirna, domača Sonat« /a violino in klavir, ki jo je nap sai »kludotelj Marijan Lipovšek. Sonato bosta izvajala violinist Dermelj in avtor sam. I a komorni koncert je zanimiv na sestavi svojega sporeda, pa tiudi |Ki izvajalcih, saj uživajo vsi trije člani Ljubljanskega komornega triu v naši sredi slove
EIAR - Radio Ljubi|ana
Gernndlo sempllee: Gerundlo coinpustn:
av-ere
av-endo avendo avuto
Parlamo Pitaliano. IL GERUNDIO
aseolt-are
ess-ere
essendo esseudo stato
Hscott-nndo avendo aseoltato (essendo entrato)
scrlv-cre scrlv-cndo avendo scritto (essendo seeso)
dorm-lre
dorm-endo avendo dormito (essendo partito)
l'so del gerundlo sempllce.
1.	tluando serivi a tuo cugino, salutnlo in nome mlo.
Scrivendo a tuo cugino, salutalo in nome mio.
2.	Se traseurate i vostri doveri, meritate i rimproveri dei vostri superiori.
Trascuraudo i vostri doveri, meritate i rimproveri •Ini vostri superiori.
3.	Lavora molto perche deve mantenere la famiglia.
Lavoro molto, dovendo mantenere la famiglia.
4.	Ogni sera mi diverto ascoltanilo la radio — Pnsso il giorno scrivendo. — L'appelito viene mangiando.
l'so dol gerundio composlo,
Allorbhž chhe visto il manifeeto. ando a presentarsi.
Avendo visto il mauifesto, ando a presentarsi.
Perclič aveva troppo letto, si era rovinata la vlsla.
Avendo letto troppo, si era rovinata la vista.
II gerundo con gli afflssl.
Trovandoml a eolazione, arrlvfi inia zia. — Veden-<IoIh, corse verso di lei gridando dalla gioia. — K un liliro difficile. ma leggendolo adagio, lo eapirai. — Avendolo trovato indisposto, ritornai. — Spiegandomi lii regols: sniegandometa.
II gerundio unito al verbi stare, and are, veni re.
Cosa fait Sto guardando le montagne. — Vado eer-
pravih, odličnih umetnikov. Na koncert opozarjamo že danes. Vstopnice so v nredprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta Iki točno ob 18.
1 Pomilostitve na okrajnem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani ie predložilo državnemu tožilstvu že cele kujie kazenskih spisov o obsojenih osebah, ki so zdaj deležne velike Kru-ljevc amnestije. Knkor zatrjujejo, bo na okraj- | nem sodišču pomiloščenih nad 800 oseb, ki s<> bile pred 13. oktobrom t. 1. kaznovane zaradi prestopkov v smislu kazenskega zakona.
I Vagon cvetafe. V ponedeljek je prispe! na ljubljanski glavni tovorni kolodvor vagon cvctače iz Gorizije Je prav lepa. Branievri	"" ■■
torek na živilskem trgu prodajali na drobno po
4	do 5 lir kg po kakovosti. Prihodnje uu. ,
še večja pošiljka cvctače. .Mnoge gospodinje so io hitele kupovat.
Naznanila
GLEDALIŠČE, »rama: Sreda 2«. oktobra ob 1S.30 »šeatero oseb išče avtorja . Koti Sreda — Četrtek 2». oktohra ob 1S.3H: »Deseti lirut . Hud Četrtek. — Petek 31). oktobra ob lfi. .Hamlet'. Red Premierski.
Opera: Sreda 2K. oktohra ob 10. »Travlatu«. Red II.
—	Četrtek 2'J oktobra. Zaprto. — Petek 30. oktobra ob 16. Traviatu . Izven Ziii/ane cene od 18 lir navzdol.
—	Sobota 31. oktobra ob lli. »Don I'asquale, Red Premierski.
RADIO. Sreda, !S. oktobra. 7..10 Pisana glasba —
5	Napoved rasa — Poročila v italijanščini — 12.21) Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4 I.alika glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih »il v slovenščini — 13.21) Vojaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.1.3 Fašistične in logionsrske pesmi — 14.43 Poročila v slovenščini — 17.13 llodlia Kr. finančno straža — 17..Ti Zborovski Dopoluvoro Gluseppe Verdi di Prato — 19 .Govorilno Italijansko — prof. dr. Stanko I.eben — 111.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna irInsSn — 20 Segnale orario — IJiornnle radio — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.3ft Nove vojaške pesmi — 20.55 Iladio zn družine — 21.25 Koncert ljub-1 ianskeira komornega tria: M. Lipovšek, klavir — A. Dermelj. violina — C. Sedlhnuer. čelo — 20 Predavanje v slovenščini — 22.10 Adamičev orkester — 22.45 Poročila v itnliinnščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr. Sušnik, Marijin tre 5; mr. Knrait. Gosposvctska c. 10: mr. Roliinc ded., C'e<ta 20. oktobra 31.
POIZVEDOVANJA. Našla sem v petek zvočer. dne 23. oktobru moško usnjalo rokavico pri tramvajskem postajališču pri Evropi. Dobi so v Križevniški ulici št. 2. pritličje, desno.
Izeuhlla sem zlato znpestno liro r. lisniatim svetlo-rjavim trnkom v sobolo po 5. uri na poti od gluho-nemniee čez šentpeterski most po Poljanski cesti do Starega trira. Ker mi .ie zrlo drair spomin nn nmrlo mamo, lepo prosim poštenetra najditelja, da jo vrne proti nagradi na upravo »Slovenca pod št. 13 M.
Iz Novega mesta
Upravitelistvo drž. meščanske šole v Novem mestu sporoča svojim učencem in učenkam, ki se niso mogli do sedaj vpisati in položiti izpitov, da se smejo vpisati in polagati izpite še do 10. novembra t. 1. — Začetna služba božja bo dne 3. novembra t. 1. ob 06tnih, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
S Spodnjega štaisrskega
Večer komorno glasbe v Mariboru. Solnogra-i ški kvartet Mozarteum je priredil v dvorani Do-! movinske zveze v Mariboru večer komorne glas-j be, ki je bil zelo dobro obiskan. Na spo.edu so bile Haydnove, Mozartove in Brahnisove skladbe.
Nesreče. V Mariboru je padla z drevesa 49-letna Elizabeta Felzer in si je zlomila hrbtenico.
—	V Brestrnici pri Mariboru je padel s kolesa 33 letni Henrik Ilosmnn in si zlomil nogo pod kolenom. — Rudarjeva žena Helena Florijan iz Studencev pri Mariboru se je hudo poškodovala na glavi; 37 letna Elizabeta Šplonska iz Maribora pa se je z neužitnimi gobami zastrupila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprnli želodec.
V Mariboru je umrla bivša kuharica Antonija Keček. stara 50 let, v Ptuju pa upokojena učiteljica Marija Protopopov, stara 57 let.
cando invano la feliclta. — Venlva cuumerando i torti ricevuti.
Esempl: Studiando s'impara. — Non dovi avvez-zarli a leggcre il giornale pranzitado, — Non parlargll gridando! — Non conosecndo nessuno, mi annoiavo. — Parlendo oggi il bastimeuto, non posso imbarearml. — Potendolo, io faro. — Parlandovi continuamonto delle mio avventure, finiro con l'annoiarvi. — Andando h passegglo, incontrai tua rnadre, — Aprcndo le fineslre. ruppi un vetro. — Parlendo (iiiesln sera. arriveremo a tempo — Scendendo dal tram, ml rubarono il porta-1'oglio. — Cosi essendo, per atavolta ti perdono. — Quest' uomo sta morendo: bisognn chiamare »ubito il medico. — Sla nevteando. — (Juanilo entrai nel suo studio, il dlrettore stava telefonando. — Dicendomi nnesto parole, mi guardavn con affetto. — Essendo nrrivali tardi. trovamnio la porta chiusa. — La nebbla c il fumo si andavano addensando man mano che si avvicinava-mo a l.ondra, — Essendo stato oeeupato tutto il giorno, non potel ricevere nessuno. — Presentandosi 1'oecasio-ne, ne approfittero. — Ti sto aseoltaudo, pur sapondo che non posso far nulla per te.
Tu natisnjeno besedilo jo samo ključ za vse one. ki slede pouku italijanščine po radiju. Italijansko ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah i začetnike, oh petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19.
Iz Hrvaške
»Pogovori t Krimom« tudi v hrvatskem jezika. Knjižna založba »Velebit« v Zagrebu je izdala najnovejšo Ducejevo delo »Pogovori z Brunom« v hrvatskem jeziku. K hrvatski izdaji tega dela je napisal predgovor sam Poglavnik dr. An-to Palevio |iod naslovom »Ustaški mladini«. (M čistega dobička knjige, ki ga bo knjiga vrgla, bo šlo 20 odstotkov v korist družinam letalcev, ki so padli v vojski.
Kaniilo Krvarič, novinar ii Osijeka. Je bil odredbo Poglavnika NDli imenovan za vodjo ustaškega »toženi Karanja s sedežem v Osijeku. — Za vodjo stožera Vtika je bil imenovan novinar Luka Puljiz iz Vukovara.
Prva miHiniankn s sodnim izpitom. Pred izpitno komisijo vrhovnega sodišča v Sarajevu jo |K)lož,ila sodni izpit gdč. Zebra Kučukalič. Jo prva inuslimanka, ki je v NDli jx>ložila sodni izpit.
Mestna trošarina na vino in iganje. V Zagrebu in Sarajevu ho odslej oličinska trošarina na vino v sodih znašala tiOO kun od hektolitra. V drugih hrvatskih mestih 400 kun od kohtoli-tra, v vseh ostalih občinah pa 200 kun od hektolitra. Oličinska trošarina na žganje pa v Zagrebu in Sarajevu ne sme biti večin od 30 kun, v drugih mestih ne večja od 20 kun, v vseh o-talih občinah pa t>o znašala 10 kun za heklolitrtiko stopnjo.
Tri novo zdravstveno ambulante za drobnico.
Prejšnji mesec je bila izročena svojemu namenu zdravstvena ambulanta za drobnico v Petrijancu pri Varaždinu. Druga taka ambulanta je žo dograjena v Bednji, tretjo pa gradijo v Jalžabetu.
42.
KO STA PRISPELA PRED GRAJSKA VRA TA, STA JIH NAŠLA - RAZBITA. OPREZNO STA STOPILA V GRAD.
43.
KO STA PRIŠLA V DVORANO, STA ZAGLEDALA ČUDEN PRIZOR. GROF IN GROFICA STA BILA PRIVEZANA K STEBRU, SLUŽABNIKI PA SO LEŽALI NA TLEH. OSVOBODILA STA JIH IN SPRAVILA K ZAVESTL
A. Fogazzaro:	2S.
Palača ob jezeru
Med okrevanjem ji je zdravnik govoril o tem in ji dal razumeti, da je stric s tem zadovoljen. Ona pa je odgovorila, da nima najmanjšega veselja za lo, da bi zapustila Palačo, da je zrak tukaj zanjo zelo primeren in da gospod doktor o lem nič ne razume.
Z grofom se nista videla skoraj nikdar, razen pri kosilu, vendar pa je njun boj trajal brez prenehanja. Zdelo sc je, da so se celo razni predmeti v hiši udeležili tega boja in bili zdaj za enega »daj za drugega. Nekatera okna in vrata jo Marina po večkrat na dan odpirala, grof pa jih je ukazal zapreti. Star naslanjač na hodniku, kjer so bile slike, je izgubil svoj mir. Vsak dan se je preselil pred neko sliko, a so je moral čez nekaj časa vrniti nn svoje mesto. Fani se je ob vsaki priliki postavljala za pravice svoje gospe, drugi služabniki pa so se potegovali za gospodarja. Dobra stara Ivanka jih je skušala pomiriti, a ni dosegla drugega kakor kako nesramnost od Fani. Orol ni mogel trpeti dišav, zato jih je Marina uporabljala več. kakor je bilo potrebno. Francoske knjige, ki jih je pozabljala na vseh koncih in krajih, «0 so norčevale iz starega sovražnika Francozov, ki je ob pogledu nanje postajal ves rdeč od jeze. Najlepše cvetlice so izginjale z vrta, kakor hitro so vzcvetele, kljub temu, da jo grof rentačil nad nepazljivim vrtnarjem in nad Fani, katero je dol žil teh ropov. Razume se, da do nje ni imel nobene obzirnosti. Nekega dne bi jo bil skoral vrgel v jezero. Bila pa jo to sreča za Fani, kajti grof se jo pravočasno zavedel in se kosal svojega dejanja; prav zato ni izvedel svojega načrta, da jo namreč v najkrajšem času s|>odi. Vendar pa je vedno bolj
pogosto rentačil nad njo brez vsakega povoda, kajti hotel je preko nje zadeti Marino.
Pred Marino pa so je grof navadno znal obvladati, morda ob spominu na sestro, ki jo je zelo ljubil, morda iz viteških čustev, morda pa iz bojazni, da bi no šel predaleč. Na spremenjeno dekletovo vedenje je v začetku odgovoril z rosnimi očitki, ki pa jih jo ona zavrnila 7, nervozno hladnostjo, polno skrite nevolje. Grof so jo kmalu umaknil s te nevarne poti in se je skril za užaljen molk. Ta molk pa je bil poln napetosti. Od časa do časa so nastajale delne nevihte, ki pa ozračia niso spremenile Ubogemu Steineggeju se ni godilo l>ogve kako dobro med tema dvema sovražnikoma. Marina je vodno našla povod, da ga je žalila »Gospod grof.c je nekega dne dejal grofu Cezarju, »zavedam se, da nisem všeč gospej markizi. Morda je moj star obraz temu kriv; a ne morem ga spremeniti. Če je moja navzočnost povod, da s® družinska nesoglasja bolj pogost«, sem pripravljen umakniti se.« Grof mu je odvrnil, da te za zdaj še vedno on gospodar v hiši. Če bi mu knez Metternich ponudil mesto upravitelja kleti, samo tedaj bi smel oditi.
Približno leto dni po odkritju skrivnosti, jo Marina dobila |>olog nekaterih francoskih knjig tudi neko italijansko. Bila jo |>ovest »Sanje«, ki jo je spisal neki Lavrencij. Lahko pristavimo, da je ta izvod, ki ga je pomotoma dohila Marina, bil trideseti, ki je bil prodan jhj dveh mesecih, odkar je knjiga izšla.
Marina niti malo ni cenila italijanskih knjig in ni imela nikakega veselja, da bi prečitala to knjigo. Nekega jutra pa jo ji je Fani pomotoma prinesla v čoln. namesto francoske knjige, ki jo ji je naročila. Ko jo dospela na kraj, kjer je hotela prebiti nekaj ur, je opazila potnolo. Po izbruhu nevolje se je pomirila in jo začela brati.
Vsebina knjige je bila sledeča: — Nek mladenič, ves izmučen in izčrpan od duševnih naporov, je imel nenavadno žive sanje Sanjalo se mu je, da je v alegoričnih slikah videl svojo bodočnost Poznejši dogodki so potrdili prvi del sanj. Minilo jo petnajst let. Zdaj bi se moral uresničiti drugi del sanj. Ta del govori o strastni ljubezni, ki naj bi mladega moža ugonobila. Bil je tedaj star šestintrideset let in si je žo ustvaril družino. Živel je odmaknjen od sveta, ker se je vedno bal, da hi se sanje uresničile Nenadoma pa so zaljubi v neko žensko, s katero se je seznanil slučajno. Ta ženska, ki je nenavadno plemenita, se tudi zaljubi v njega, čeprav si z vsemi silami prizadeva, da bi to preprečila. Oba se borita, da bi se ločila in tako rešila. Toda nebo in zemlja in ljudje so se za rotili, da ju pogubijo. Na robu prepada, v katerem bosta oba našla nesrečo, sramoto in morda tudi smrt, mladi mož nehote izda skrivnost usode ki ga zasleduje in ki se ji ne more ustavljati. Ob lem spoznanju se plemenita ženska upre ob misli, tla se udaja neizbežni usodi in ne svojemu srcu in sreči ljubljenega moža. Ob tem uporu se ogiasi njena vest in ločita se brez greha On polagoma pozabi in živi zopet srečno ona pa umrje.
Povest je bila pisana s pomanjkljivo izkušenostjo in poznanjem družbe ter dogodkov, vendar pa s precej bistroumnim psihološkim opai. <-van jem. Opisovanje narave je bilo precej dobro, tudi fantastična stran je bila spretno izrabljena. Kljub temu pa knjiga ni našla med čitatelji pravega odziva.
Marini ie bila povesi všeč. kaili ko jo je odprla, je vijoličasta senca gore pokrivala velik del jezera, ko pa jo je odložila, je sonce bilo že nad gozdovi in vijoličasta senca se je zgubljala ob robu jezera.
Vrnila se je domov vsa zatopljena v vsebino knjige. Rada bi poznala pisatelja in govorila z
njim. Ali je veroval v lo, kar je napisal. Ali je mislil, da se je mogoče upreti usodi in jo premagati? Če je usoda bila premagana ali je mogla še biti usoda? Če pa ni hilo usode, 00 mor ia hudobni duhovi, ki nas varajo in nam predstavljajo neresnične stvari pod videzom resnice ta o, da obvladajo našo domišljijo?
Nihče ji ni odgovoril na vsa ta vpraša tja. Marina pa je hotela dobiti odgovor za vsako ceno. Ni odlašala. Ne da bi pomislila komu in k: '.o bo odposlala pismo, je napisala osem strar s svojo drobno, nekoliko neenakomerno pis>vo. Slog pisma je bil duhovit. Znala je družiti z aristokratsko eleganco ironične besede z resnimi, ljubeznivost s ponosom Podpisala se je »Cecilija«. Po le 'kom premisleku je še dostavila:
»Rada bi tudi vedela, če verujete, da mora človeška duša živeti dvakrat ali celo večkrat na tej zemlji. Če se seznani pisatelj »Sanj« ne poslužuje golobčkov ali lastavic. kakor bi se dalo domnevati, naj pošlje svoj odgovor doktorju R... v Milan, poštno ležeče.«
Nato je napisala sledeče pismo gospej Juliji de Bella:
»Pomagaj mi pri moji zelo boječi in pamt tri neumnosti. Vsa sem še presenečena nad tem, a sem prečitala, hote ali nehote, italijanski rorr <. Le zavihaj nosek, a poslušaj me Ta roman je dohrodušen in boječ gospod s pretemnimi rokavicami, s presvetlo samoveznico, ki ves v zadregi vstopi v salon, pozdravi pol ducata oseb. preden dospe do tebe, premišljuje četrt ure ali bi sedel na naslanjač ali na navaden stol in se končno odloči za prostor, ki je najbolj oddaljen o<l žensk. Ko pa začne govoriti, ni podoben nikomur iz tvoje družbe. Poln je idej in ognja; skratka, zares človek. Ali imaš kaj podobnega v svojem krogu?«
ŠPORT
Pogovor z Gundarjem Haeggom
Da je Gundar Ilaegg z uspehi, ki jih je dosegel tekom poletja nad vse zadovoljen in da namerava tekom prihodnjega leta porušiti še Ma-kijev svetovni rekord v teku na 10.000 m, smo že slišali. Tudi to ni neznano, da namerava potem obesiti na klin svoje dirkalne čevlje zn vedno. Danes pa čitamo pismo berlinskega dopisnika bel-grajske »Donauzeitung«, Petra Mohra, ki je govoril s Haeggom in pripoveduje naslednje:
»Končno sem videl Gundarja Haegga, o katerem so toliko pisali na večerni prireditvi v olimpijskem stadionu v Berlinu. Vreme je bilo hladno in vlažno, proga težka, vendar je zmagal Ilaegg na 2000 m z lahkoto in veselje ga je bilo gledali. Drvel jo tako, da je najboljši nemški tekač, mali hrabri mornar Seidenschnur iz Kiela, zaostal za 80 metrov.«
Zakaj teče Ilaegg tako lahko?
Ni tako enostavno pogovarjati se z njim o tem vprašanju. Ko pa je premagal neprijetnosti večnega povpraševanja, mi je odgovoril takole: »Dolg sem in imam lahek trup. To je približno tisto, kar potrebuje dober tekač.«
Ali ni za vas prepogosto nastopanje in rušenje svetovnih rekordov hudo naporno?
»Kaj še! Tečem pač zalo, ker rad tečem. V ostalem pa me šport prav malo zanima.«
Toda trening, ne bi mogel reči, da je vedno prijeten?
»Poleti sploh ne treniram. Tako pogosto tekmujem. da bi mi bil trening odvišen.t
Tako sem slišal, da ne marate ničesar slišali o gimnastiki.
»Imate prav, prav nič je ne obrajtam.«
Čudoviti tekač je postal živahen.
»... prav zato, ker ne gojim gimnastike, tečem tako dobro, lahko in sproščeno... Gimnastika dela trdo živčevje. Pomislite na mojega najhujšega lekmeca na Švedskem, Arne Anderssona. Njemu je gimnastika škodovala, da je nazadoval.«
To revolucionarno gledanje Ilaegga pa ne drži za vsakogar. Kar je za nadarjenca. kakršen je Gundar Ilaegg dobro, ni priporočljivo za vsakogar. No glede na io, da se lahko tudi Ilaegg v svojem uaziranju moli.
Razume se, da so Haegga tudi vprašali, kaj misli o Harbigu?
Kaj bi odgovoril drugega kakor: »Je odličen tekač!« Samo to je rekel. Iu ničesar novega ni povedal.
Nekaj, kar mi je Haegg v Fiirstenhofu zaupal, se mi )e zdelo posebno značilno. S svojimi ostrimi očmi je zamežikal in nad vse resno dejal: »Moja najljubša pijača je voda. Umetne pijače pa zaničujem.«
Pogovarjala sva se ob devetih dopoldne. Ob enih ponoči so prišli prvi člani švedske reprezentance spat. ob šlirih zjutraj so legli poslednji.
Po večerji v prostorih državnega športnega po-lia jih je namreč povabila Žarah l.eander v svojo vilo. Filmska igralka jim je prepevala najnovejše
šlagerje, krepki atleti pa so prepevali s svojimi hripavimi grli švedske narodne pesmi. Pesem njihove domovine jih je zadržala.
Šport v kratkem
Nemški kegljači boljši od Madžarskih. Koncem koncev je tudi keglanje šport, če se ne vrši zgolj iz družabnih motivov in če so prostori urejeni tako, da je prijetno udejstvovanje tudi zdravju v prid. Tudi keglači imajo svoje športne zveze, turnirje in celo mednarodne tekme. O Nemcih in Madžarih čitamo. da so se sestali v Zwickau-u k četrtem mednarodnem srečanju. V začetku je vodilo madžareko moštvo, ob polčasu pa so bili Nemci že za 12 polen v vodstvu. Končni izid je bil 6244:6112 v korist Nemcev.
V koroškem nogomelnem prvenstvu so v ospredju tri moštva, ki niso izgubila še nobene točke. To so Celovčani (KAC Rapid), Beljačani in Jeseničani. Beljačani so želi preteklo nedeljo lep uspeh nad enajstorico Kranja: odpravili so jih z 7:1. Častni gol za Kranj je zabil Slapar. O prireditvi na Jesenicah čitamo, da jo je obiskalo 800 gledalcev. Igra med zrakoplovci iz Celovca in med Jeseničani je bila živahna od začetka do konca in je nudila dober nogomet. Prav posebno so presenetili s svojo lepo igro Jeseničani. Dvoje žog je poslal v mrežo Janežič po eno pa Ropret, Kniftc in Kurež. Zmagali so domačini z 2:5.
Finale za Tschammerjev pokal bodo gledali 15. novembra v olimpijskem stadionu v Berlinu. Za dragoceno trolejo 6e bo kosal Schalke 04 6 TSV Monakovo.
Na plavalni prireditvi v Madridu so postavile ženske nekaj novih državnih rekordov. 200 metrov prsno je preplavala Esperanza v 3:30.6, 400 m prosto Oernetova v 6:26.6, 4X100 m prosto pa so preplavale dekleta iz Oerone v 5:47.5.
Športniki, ali že veste?
... da so letos izkopali v Olvmpiji ostanke zidanih hiš. kjer je stala »olimpijska vas« za tekmovalce? Prvič smo brali o taki vasi 1. 1932.. ko so jo zgradili Amerikanci za olimpijske igre v Lo* Angelesu. Izkopanine v Olympiji pa
f>ričajo, da ne gre za moderno novost, pač pa e za nekaj, kar so imeli tudi stari Grki pred 2500 leti.
... katero tekališče je najhitrejše v Evropi? I o je novo tekališče v Krokovcm. na katerem je pretekel Mellerovvicz 100 m v 10.4, 200 m pa v 21. sek.
... da je švedska državna nogometna reprezentanca odigrala že 85 mednarodnih tekem in da jih je gledalo 3,826.000 gledalcev? Povprečno udeležba je bila 45.000. — Rekordni obisk pa so doživeli Švedi nedavno v Berlinu, ko je bilo okrog igrišča 90.000 gledallcev.
... da je začel Gundar Ilaegg počivati, da bi bil prihodnje leto še zmogljivejši, O njegovih načrtih vemo le to. da je vzel ua piko Mtikijev svetovni rekord na 10 km. ki znaša 29:52.9. In če bo zbral toliko moči kot lansko leto, ko je dobi! prepoved nastopanja, ne bo rušil samo tujih znamk, pač pa tudi svoje, s katerimi se je letos vpisal v zlato knjigo sve-
tovnih rekordov. Tako mislimo in sodimo, zakaj Ilaegg je šele v 24. letu.
... da se jo lotila italijanska nogometna zveza novih načrtov za iztrebljanje nogometnih izrodkov? Njeno vzgojno prizadevanje je vsekakor hvalevredno. Nogometna zveza je za bodoči dve leti vpeljala posebne terenske točke, katere bodo vpisovali igralcem, ki bodo grešili proti pravilom igre. V praksi pomeni to uvedbo knjige, v kateri bodo beležili prestopke posameznih igralcev. Odredili so število kazenskih točk. ki izključujejo igralce od nadaljnjega tekmovanja, predvideli pa so ludi ostrejšo kazen, po kateri bodo lahko kaznovali z razveljavljen jem igralske licence. Istočasno pa bodo nagradili vzorno obnašajoče se igralce s pozitivnimi točkami in z denarnimi nagradami. Vzgojno prizadevanje italijanske nogometne zveze je novost, ki so jo tudi inozemski športni krogi sprejeli s priznanjem.
|Kmnmegf
Opremo za pisarno
evont. žo rabljeno, svetle barve, v dobrem stanju ter pohištvo za samsko sobo, Iščemo. Ponudbo na poštni predal 102.
Staro, še dobro obleko
za 17 letnega fanta, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dijak« št. 5898.
Pohitite!
V enem dnevu lahko dobite vaše slike za legl-macije. Najhitreje, najlepše, najceneje. Dijaki: 6 kom. X luksuz 20 lir. So priporoča KOCMUR MARJAN — fotografija, Društvena 34, Prešernova št. 9.
Delavniki: 15-30. 17-30. Sloga od 14 dalje, nedelje in orazniki: 10. 13-30, 15-30, •17-30
Zelo napeta drama skrajnega severa v velefdmu
Baslard
Film odlikovan na mednarodni razstavi v Venezli Odlični un etn-k i: f! norici Aho. Hilda Borgstroera' Geoig Lockkberg. Signe Rasso Vsak dan :• predstave! Ob 14. lf'50 in 1"40 Konec predstav ob 19*15
kin'1 st,00» _ tet. 27-3o
Drama sodobne socialne vsebine
Da, milostlfiva . . .
EMMA GRAMATICA Maria Denis — Leonardo Cortese KINO MATICA - TET,. ?2--»»
Napeta in zabavna Kriminalna Komedija zmešnjav in zapetljajev
Usodni brllfanti
ViiKA CARMI - ROBERTO VILLA kino union . tel. 22-21
Prodamo
Zajce, kunčnico in krmo
prodam. — Soteska it. 6.
Pianino
lep. dobro ohranjen prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6892.
Kutine
DRVA
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva t. Tel. it. 20-69.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žaloBtno vest, da je naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa
Marija Karo roj. Bobleli
gostilničarka
danes, v ponedeljek, 26. okt., po dolgi težki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo, 28. oktobra 1942, ob B popoldne Iz hiše žalosti v Rožni dolini cesta 11/31, na farno pokopališče na Viču.
Žalujoči : Valentin, Jože, Rad ko, sinovi — Rozl, Mlnka, elnahl — Zdravko, Silva, Rosanda, Radica, vnuk in vnukinjo — Frančiška Gašper in, eestra in ostalo sorodstvo
Umrla nam je naša ljubljena teta, gospodična
Antonija Kastelfc
upokojenka tobačne tovarne
v 84. letu starosti. — Pogreb drage po-kojnlce bo v sredo, 28. oktobra 1942, ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv, Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. oktobra 1943. Žalujoči:
Ana, Antonija, Pavla Miklavčlč, nečakinje ln ostalo sorodstvo
A da Negri:
LENOR
i
Monika je rekla:
Vidiš ono žensko v črnem, z visokim, široko-kraj ni m klobukom? To je gospodična Eleonora. l'o domače ji pravimo Le nor.
Šla je mimo palače Valemani po Superbijski ulici. Tlak je bil posut s pohojenimi listi vrtnic in bršljana, ker se je bila pomikala procesija tod mimo. Že je izginil zadnji konec procesije skozi glavna vrata Bazilike-Basse. v zraku pa je ša vedno drhtel mešan vonj pomandranih rož, vonj voščenk in kadila ter dih množice. Hiše in cerkve so začele dobivati tisto nedoločno barvo med rožnato in vijoličasto, ki pa je že bo!.i luč kol barva, bolj duša kot svetloba — barvo, ki ]e lastna asiškim kamenem ob sončnem zahodu Kadar mislim na Assi6i, vidim listo barvo, ki ji ni enake na zemlji. Tudi na Monikin obraz je v tem trenutku padala ta svetloba: bila je kot bi molila.
Monika ni nosila klobuka. Bila je Asišanka, ki je rasla v senci bazilike. Njen oče je bil naj-točnejši in najmodrejši zgodovinam, njen mož pa učitelj in ona sama ludi že več let najpriljublje-nejša učiteljica v mestu. Zdaj je vzgajala sinove svojih prvih učencev; ni bila več mlada, vendar zmerom urna in suha s prožnim korakom. Obleko ie imela prepasano in njen obraz je bil dolg ter je spominjal na obraz sanete Chiare v 6liki Simona Martina. Valoviti, temnozlat.i lasje, ki so bili komaj vidno posejani s srebrnimi nitkami, so močno poganjati nad nekoliko nizkim čelom, nad tilnikom l»a so bili spretno spleteni v kite.
Ti lasje in zareza okrog usten so govorili o njeni strastni duši.
Vsako popoldne jc prišla Monika pome na dom
kjer sem ves dan pisala. Oknice sem imela zaprte, da ni mogla do mene pasja vročina in veter, ki se je pomiril šele ob sončnem zahodu. Monike ni motil niti veter, niti vročina Pa tudi ta suša ne, zaradi katere je v meni gorelo domoložje po vlažni, gosti megli nad Ado, ali pa nad Padom. Svoje rojstno meslo je ljubila nad vse, bolj telesno kot pa duhovno. V kakem drugem kraju ne bi mogla dihati. Pokazala mi je vsak kamen v Assisiju, vsako fresko njegovih cerkva, vsak zid njegovih samostanov, da, vsako stran njegove zgodovine. Za nobeno ceno ne bi zapustila svojega doma; hiša je bila last njenega očeta, pa tudi njeni otroci so se v njej rodili. Večkrat 6em šla k njej: navadno me je sprejela na balkonu iz starih, sivih kamnov, ki no jih rdečili oleandri. Tam poleg je trg, ki mi je bi! najljubši: majhen, zapuščen škofijski trg, z vodnjakom v sredini, ki tiho strmi v romansko pročelje cerkve Sancta Maria Magiore. Monika, ki me je vzljubila, je želela, da ne bi šla več iz Assisija. Prav gotovo je imela 6krito misel, ko mi je pokazala neko nedeljsko popoldne na Superbijski ulici gospodično Lenor.
Hočeš, da ti jo predstavim? me je nekoliko boječe vprašala.
in ne da bi čakala odgovora —: Čakaj, pokličem jo!
Res jo je ljubeče poklicala po imenu z druge slrani ceste. Lenor se je obrnila in 6e ustavila.
V dveh korakih sva bili pri njej. Nasmehnila sem se. Imela je kakih petdeset let, morda več. Obraz je bil okrogel in malo prerdeč. Oči so se mi zdele mrzle kol kamen. Med napetimi, odprtimi ustni so se bleščali mali, zdravi zobje. Dosti močno črno oblečeno telo je bilo srednje postave. Izpod visokega in širokega klobuka so uhajali beli šopi las. Vedela sem. da je Norvežanka- takoj sem po-1 mislila na Ibsenove žene: v tistem trdem lesku
njenih oči, v njih poštenosti je bilo nekaj, kar mi je bilo znano in domače. To sem ji povedala: bila je zadovoljna: povabila me je na dom.
Koča, boste videli. Toda Monika zmerom prihaja k meni. Tudi slepi mojster Ignacija Valente iz serafinskega kolegija. In še drugi pridejo na skodelico čaja, vendar manj.
Njene kretnje so bile hitre, odsekane, vendar je bila v njih neka dostojanstvenosl, ki se mi je zdela zelo lepa.
Nič samostanskega ni bilo na njej, vendar bi mogla biti opatica. Med razgovorom smo prišle do malega travnatega trga visoke bazilike. Bučan.je orgel je prihajalo iz notranjosti svetišča, bilo je tako mogočno kot da se trese zemlja pod našimi nogami. Pročelje visoke bazilike je bilo na zahodni strani vse osvetljeno, tako da se ti je zdelo, da ne stoji na skali, ampak da se je pravkar v zraku rodila. Gospodična Lenor mi je z glavo mignila, naj pogledam na zunanji zid malega trga. Tam je bila z velikim črkami vklesana beseda: imunitas In naenkrat 6e je začela smejati. Njen smeh je hil tuj, kakor smeh ljudi, ki so daleč od vsega. Nalo nas je pozdravila in se obrnila proli vratom sv. Jakoba. Ko se je nekoliko oddaljila, mi je rekla Monika:
»Raka ima Neozdravljiva bolezen. Ona to ve.
Tu, v Assisiju hoče umreti.«
*
In tako mi je dan po našem srečanju z gospodično Lenor povedala njeno zgodbo:
Če hočeš postati njena prijateljica, je prav, da veš. kdo je. Iz neke plemenite in bogate družine v Kristjaniji je. Obiskovala je najboljše šole. Njena mati je bila stroga in trda do svojih otrok, posebno do Lenor, tako da ni inogla dolgo tega prenašati. Morda tud! zato n; bilo med njima soglasja, ker je bilo tudi v Lenorinem značaju nekai
materine trpkosti. S pet in dvajsetimi leti je sama pobegnila od doma in se odpeljala s prav malo denarja v Severno Ameriko Da ni ostala na cesti, je v Nevv-Yorku sprejela službo pestunje pri nekih bogatih, toda zelo surovih ljudeh. Otroci so jo zaničevali in celo pretepali, toda morala je potrpeti, da si je ohranila kruh. V prostih dneh pa je obiskovala bolničareki tečaj. Ko je dobila diplomo, se ji je posrečilo priti v »zdravstveno legijo«, ki jo je vzdrževala neka premožna newyorška družba, da je nudila pomoč bolnim revežem na njihovih domovih. Večkrat je pravila, kako je videla v tem času več gorja, kakor če bi živela sto življenj. Priznava tudi. da si je v tem času »dušo oblikovala«, čeprav jo je oblikovala iz železa in azbesta Nikdar si ni prej predstavljala, da je tako velik del človeštva žr^-v lolike bede, surovosti in muk Videla je- toliko hudega in doživela je toliko zla, da je prišla do prepričanja, da je napačno in sramotno, da bi kaj Boga zase prosila Naučila se je celo (golovo ji je bilo to že v krvi) umetnosti velikih zdravnikov, namreč čarodejev: naenkrat je dobila oblast nad bolnikom Iz njenega pogleda in iz besede je sijala vsa njena notranja volja — znala jih je očarati, da jim je bila v njihovi slabosti nenadomestljiva Ko je bila že nekaj let laična sestra, je poklica! njo in njeno edino prijateljico — tudi bolničarko — neki zelo bo^ja! bank:r iz Bostona, da bi stregli njegovi ženi. Mlada gospa je bila potreb na stalnega nadzorstva in skrbi. Menjaje se sta ji stregli. Bila je dobra, zelo mila. Vz!|ubila jo je Ko je umrla, jima je iz hvaležnosti zapustila toliko, da jima ni bilo treba več skrbeti za vsakdanji kruh Pomisli, hili sta svobodni! Lahko sta zapustili Ameriko in prišli v Italijo na sonce Samo o soncu sta sanjali. Tedaj je Lenor pozalvla kar se je bila naučila v peklu New-Yorka: da ne 6tneš ničesar Boga prosili zase.	(Dalje.)
/.a Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: ini Jože Sodiš
Urednik: Viktor Centit