IZDAJA ZA GORIŠKO IJf BENEČIJO Uto VIII, . Štev. 148 (2144) PHIMOBSKI DNEVNIK -9j^Sii"0 OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačani v gotovini Spedizione in abton. post. 1. gr. TRST, sreda 18. junija 1952 NE LAZI NE OBREKOV ANJA SLAVNIH IN UGLEDNIH, NESLAVNIH IN NEU GLEDNIH NE BODO MOGLA IZBRISATI OBSTOJA BENEŠKIH SLOVENCEV IN SRAMOTNE RAZNARODOVALNE POLITIKE RIMA. KI TRAJA ZE OD LETA 1866. Cena 20 lir AVSTRIJSKI ZUHHNJI MINISTER 6RURER i„Corriere deli a Sera" in Messaggero Teneto ' BO V ČETRTEK PRIŠEL V BEOGRHD [pred videmskim sodiščem zaradi obrekovanja berrSiik0,'iU90Si°ra^kih r°z?°vorih 0 vseh aktualnih vprašanjih med obema deželama bo dr. Gru- SlOVdlSkega lieiieškega <1 IlllOVll ikil A. Kl-aČine zanimani. “ma^ Tlt0Dober razv0' P?1««11'11, gospodarskih in kulturnih odnosov in avstrijsko 1 za Jugoslovanska pristanišča . Škodljive posledice egoistične italijanske politike v Trstu Gruber o'd^nto,FJjr°^D0: <(19. junija bo zunanji minister terih vorJnn.%1 J! ?eoFr,adt k>er se bo. razgovarjal o neka tpriu *■' -L»euyruc Pr. časa zanimajo obe deželi ,kot n. 'tov elektr^Žl111 £TZmet’ vPrašanje avstrijskih vojnih ujetni-odnosi in druaa 'J?r°?skovan>ki trgovski ZlnZt fVoŽLmapa\.™°- Na Dunaju akredMrZ pred-ministrovpm »vi ?e' ZSSR in ZDA so bili obveščeni o na ital vladn i1“ V Jugoslaviji. Prav tako je bila obvešče-(ožnofti Jnfr J^ m.lnist™ dr- Gruberju se je zdelo ob tej pri-sov med A,,S? enkrat poudariti prijateljski razvoj odno-avstriiske ° 111 Italljo; ti odnosi pomenijo trden element »fceoa C lrl poapodarske politike. Ta obisk avstrij- se harmnnir m.l.nistra. ki je bil predviden že dalj časa, *amen Z uvrsca v avstrijsko zunanjo politiko katere turne „2 razvtU 111 poglobiti politične, gospodarske in kul-oanose z vsemi državami (Od našega dopisnika) b^ograd, n. - uradno stsP^n0' da bo v četrtek prililim- avstrijski zuna- v raster dr. Kprel Gruber, minirf j u opolnomočerjega g®«** dr- Schleinite - Pro. e. 5 ln‘. svetnika avstrijske-WinS n,Je”a ministrstva dr. obisk« Mtdi svojin* uradnim šoki !?■ bodo avtsrijski vi-niar- i Sostje razgovarjali z tv..-. .00:1 Titom in s funkcio- narji jugoslovanskega zunanje. * . « V I miTiistrstva. du tfogih v Beogra- PrihinnZ’ da se b0£l0 cb teJ aktnfiJ iu raz8ovarjali o vseh telo ; vprašanjih, ki se ti- o«°£.,ovansko - avstrijskih Vsbk!^’ 5? v zadnjem času Urltll razvijajo in poglabljajo. —.adni obisk avstrijskega zu- ns-i sledica ™ Je loglcna DO-»VstmL„ bozittvnega razvoja nos«,T? ' Jugoslovanskih od-JgS*- Trgovski odnosi z Av-v ReoP0^,larjai° Politični krogi viinf„cgradu> se zelo dobro raz-Miv vn° 5o na zadovo- neL ™ reši,i vprašanje vod-|a ,re.z'ma na Dravi, nimi. sriJa kaze vedno večje za- siova^ P promet prek0 j«®0-zaaL • pristanišč, zlasti v šle w eTn času, k0 so jasno pri-,0 izraza škodljive posledice Tz«*?. ,n5 italijanske politike v nr>«i Medsebojni kulturni od-j* prav tako poglabljajo, ostail '*^1-3 J«.bUa in je tudi korrtPih oi rana na usodi SSrSg«« no na zadovoljiv načini kar zlasti pa s sosedin. bo prispevalo k razvoju še iskrenejših medsebojnih odnosov. Nocojšnja ((Politika* poudarja pozitivni razvoj jugoslovanskih odnosov Z Avstrijo ini ugotavlja, da je nasprotno Italija zaradi zadovoljitve svojega «sacro egoismo* pripravljena staviti na kocko bodočnost Trsta samo zato. da bi še nadalje ostala tradicionalni sovražnik Jugoslvije, medtem, ko Avstrija kaže iskrene napore, da oživi iz preteklosti samo tiste tradicije, ki so zbliževale narode Jugoslavije in Avstrije. ((Politika* zaključuje, da je Jugoslavije zainteresirana na bodočnosti Avstrije in, da bo vedno pripravljena podpreti vsako akcijo, da se ta bodočnost ustvari, Revija -((Mednarodna, politika* poudarja, da skuša sovjetska obveščevalna služba na rafiniran način izzvati y zahodnih krogih sum,, da je spor med ZSSR in Jugoslavijo navaden bluf. List navaja konkretne primere, kot ravnanje tajnika sovjetskega veleposlaništva Londonu Radienova. ki se je na neki prireditvi približal sku. pini jugoslovanskih diplomatov, da bi s tem, pokazal, da so odnosi Z Jugoslavijo normalni, slično ravnanje dopisnika Tassa v Londonu, izjava izstopni-ka sovjetskega zunanjega ministrstva na gospodarski konte, renči v Moskvi, ko je izrazil ((zaskrbljenost* zarjMfi odsotnosti Jugoslavije itd., kar vse dokazuje sovjetske manevre. Slične vesti širijo — poudarja ((Mednarodna politika* — tu- di italijanski vladni in, iredentistični krogi, Vatikan in, jugoslovanski emigranti, ki vsi skušajo z raznimi ((dokumenti* dokazovati, da ima Jugoslavija vlogo pete kolone y zahodnem svetu. Vsi ti poskusi, zaključuje ((Mednarodna politika*, ne plede na to, od kod prihajajo, imajo en, sam cilj — da se likvidira današnja Jugoslavija in onsmiogočijo sile. ki se bore za mednarodno sodelovanje in mir v svetu. Poleg burmanske vojaške de. legacije, ki bo v kratkem obiskala Jugoslavijo, bo v drugi polovici julija prispela v Jugoslavijo tudi delegacija gospo-darsk.il]> strokovnjakov burmanske vlade, zastopnikov ministrstev za industrijo, rudarstvo, planiranje in transport, ki bodo proučevali v Jugoslaviji planiranje in organizacijo razvoja industrije, transporta im pro. meta. Včerajšnja nevihta v Beogradu in drugih predelih Srbije je napravila milijonsko škodo in zahtevala 14 smrtnih žrtev in nad 20 hudo poškodovanih. Od nevihte, zlasti pa odi teče. vetra in hudournikov, ki so drveli po ulicah, so bde poškodovane številne hiše v Beogradu in Novem Sadu, pretrgane telefon, ske zveze, opustošena polja in Uničeno sadno drevje. Najhujši naliv s točo je zajel področje od Novega Sada de Smederevske Palanke v širini od 30 do 40 krm. Oblasti so povsod! takoj priskočile prizadetim na pomoč. Predvčerajšnjim, je pribežal y. Jugoslavijo še en romunski vojak Georgij Retorik, ki je pobegnil zaradi terorja v Romuniji. To je že tretji romunski vojak, ki je v zadnjih dneh po. begnil v Jugoslavijo. Julija in, avgusta bo odžlo na specializacijo v Zahodno Nemčijo, Anglijo, Francijo, Avstrijo, Holandsko. Švedsko. Finsko, Svinco, Belgijo in Izrael 200 jugoslovanskih študentov tehničnih visokih šol in. 20 študentov gozdarske fakultete. Hkrati bo prišlo približno 100 študentov iz desetih evropskih držav na strokovno prakso v podjetja v Srbiji, v Sloveniji ir., na Hrvatičem, Občinski svetnik mesta Co. ventry, Harry Weston, ki je nedavno z delegacijo obiskal Beo. grad, je izjavil dopisniku Tanjuga. da bi Velika Britanija morala pomagati Jugoslaviji v njenih naporih za izgradnjo socializma, Weston je izjavil, da je lo, kar je videi v Jugosla. viji. nanj naredilo globok vtis, zlasti pa patriotizem Jugoslovanov in navdušenje mladine. To. kar je bilo v Jugoslaviji storjeno v pogledu narodne e. notnesti. je lahko napravil samo marišal Tito, je izjavil Har-ry weston, jr,, dodal, da je pre. pridan, da je edina gelja Jugoslavije, da sama zgradi svojo bodočnost in da nikomur n,e dovoli vmešavanja \ svoj.j no. tranje zadeve B. B. Zaradi obrekovanja se mora zagovarjati danes pred kazenskim sodiščem tudi „ s lavni** italijanski novinar Cesco 'lomaselli, ki je napisal še pred dvema letoma kar dva strupena protislovenska članka o Beneški Sloveniji in še maloštevilnih slovenskih beneških duhovnikih Danes popoldne bo začela pred kazenskim sodiščem v Vidmu sodna razprava proti štirim italijanskim novinarjem. Toda če pravimo, da bo šele začela, nismo povedali s tem pravega stanja vse zadeve. Ce namreč danes — kot nekoč pod fašizmom — išče slovenski človek zadoščenje pri tisti tako razvpiti «rimski pravici* ali kakor ji pravijo ((giustizia romana*, čeprav po vseh sodnih dvoranah širom vesoljnega A-peninskega polotoka silijo v oči napisi «La legge e uguale per tutti* — «Zakon je za vse enak* — mora ta slovenski človek čakati ne samo dolge mesece. da bi se ta slavna ((rimska pravica» vsaj zganila, temveč mora čakati celo dolga leta. Tako je tudi v današnjem primeru. Gre namreč za dve tožbi slo- SE NOBENEM SPORAZUMA Slede odgovora na min SZ ^ Undonu zanikujejo, da so so tri države sporazumele o za konferenco štirih - Sestanek Me Cloy Adenauer hinamHP^- J7- — Predstavnik I soglasno strinjajo, da ' mimslrstv, ! ’ ... t;,hikai miru»trstva je danes bija i da £.° se Velika Brita-tittllel ra,1?»Slje„tudi' du bo Ade-v^dnir« ^r.atj?em poklal trem v bo1™, vladam noto v kale-I*vezi obra2lnzil svoje stališče ž?ovo,-n,!110rebit.niro začetkom so dani dokazi o dejanskem obstoju za rote proti državi. Ker je preiskava v teku, je vsaka odločitev prepuščena sodnim oblastem. Nocoj je narodna skupščina odobrila sklep predsednika Her-riota, s katerim se zavrača Du-closova zahteva, naj se o njegovi aretaciji razpravlja pred skupščino. Na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin so sklenili, da je Duclosova zahteva ((nesprejemljiva*. Predsedniki so mnenja, da bi kominformi-stična skupina, če bi hotela, lahko zahtevala od narodne skupščine prekinitev sodnega postopka ali pa izpustitev Du-closa. V tem primeru bi morala predložiti posebno resolucijo, ki b; jo proučila komisija za parlamentarno nedotakljivost. Predsedniki so nato sklenili, da se bo na današnji in jutrišnji seji skupščine nadaljevala razprava o vojaškem proračunu in da se bo v četrtek popoldne nadaljevala razprava o Tuniziji. vorov med štirimi Jancoska skupščina ?nlla Duciosflvo zahtevo HF^nes7' ~ Franco,ka vla‘ J&ZZT13& .^upravljali .. -vsa8 kf!®1'!?1 Je namestnik p‘, biinjorm. alnika francoske zahteval ■ Stranke Du' Predsednika E?10«i razprav e H^riota, naj kr,*0 PriverHn°a° ok°li55inah, Vlada if \iljtf,ove are' iči 2adevi ne h k,emla- ba ° lii ker komt*,e° 2avzela stali- . “r* s svoje razprave *lkVt>ik'"izJavU6 davladni.pretd' v“’ da se ministri TOKIO, 17. — Danes stavka na Japonskem 800.000 delavcev. V Tckiu in Kiotu so študenti priredili demonstracije in policija je uporabila solzilne bombe, da demonstrante rnzžene. Bilo je okoli 100 ranjenih. -Je CHICAGO. 17. — ZDA je zajel val vročine. V vzhodnih državah je umrlo 19 oseb zaradi sončarice, 109 pa je utonilo med kopanjem. V Detroitu pripisujejo vročini odsotnost 13.000 delavcev z dela, zaradi česar so morale tri velike tovarne avtomobilov v Detroitu ustaviti delo. Poročilo predsednika Mednarodne banke NEW VORK, 17. — Pri predložitvi svojega poročila gospodarskemu in socialnemu svetu OZN je predsednik Mednarodne banke Black izjavil, da je naklonjen ustanovitvi mednarodne družbe za finansiranje, ki bi Po njegovem mnenju lahko izpolnila «veliko praznino* glede finansiranja gospodarsko zaostalih držav. Dejal je, da bi taka ustanova laže prodrla na privatni sektor revnih dežel in bi na ta način razširila področje dejavnosti banke, ki jo sedaj ovira dejstvo, da mora imeti vladna jamstva, preden dovoli posojilo. Iz poročila izhaja, da je banka v svojem zadnjem poslovnem letu dovolila posojilo 11 državam v skupnem znesku 197 milijonov dolarjev. Ponovna odložitev pogajanj za sklenitev premirja na Koreji Predstavniki OZN so sklenili, da se za tri dni ne bodo udeležili pogajanj - Politični položaj v Južni horeji se nerazčiščen - Nasprotujoči si stališči o raznih vprašanjih pri razgovorih Alexander Jošida TOKIO, 17. — Japonski ministrski predsednik Jošida je danes priredil kosilo na čast britanskemu obrambnemu mi. nistru Alexandru in državnemu ministru Lloydu Navzoči so bili tudi general Clark ter britanski in ameriški poslanik na Japonskem, Lord Alexander bc odpotoval iz Tokia jutri in se bo na svojem povratku ustavil tudi v Kanadi in v Washingto-nu. Verjetno, da bo Selwyn Lloyd ostal v Tckiu še nekaj dni. Iz britanskih virov javljajo, da je med razgovori med A-lexandrom in Jošido prišlo do izraza različno stališče glede sledečih vprašanj: X. Stroški za vzdrževanje čet Britanske skupnosti na Japonskem, ki so določene za Korejo: ker so japonski voditelji trdili, da morajo te stroške nositi Britanci, je Alexander poudaril ob na^ vzečnosti generala Clarka, da se britanske čete borijo na Koreji tudi za obrambo Japonske. Verjetno, da bo dosežen spora, zum in razgovarjajo se o deležu, ki naj odpade na posamezne prizadete države. 2. Položaj čet Britanske skupnosti na Japonskem; Jošida želi baje, naj bi se sklenil z Veliko Britanijo bolj širok upravni sporazum, kakor je oni, ki je bil sklenjen februarja z ZDA. 3. Oborožitev; zaradi mednarodne nape. tosti imajo Angleži sedanjo japonsko ustavo, ki zabranjuje oborožitev, za anahronistično. Japonska se mera oborožiti in si zagotoviti vsaj svojo obrambo. ne da bi predstavljala nevarnost za druge države, kakor sta Avstralija in Nova Zelandija. ki sta zaskrbljeni zaradi morebitne obnovitve japonske, ga militarizma. 4. Japonska trgovina z Južnovzhodno Azijo in s Kitajsko: po mnenju Angležev je mogoče, da se v Juž-nevzhodni Aziji ustvari področje blaginje bodisi za Angli. jo kakor tudi za Japonsko. Z druge strani pa je pri Angležih zgubila na veljavi teza, da bi Japonska lahko usmerila svojo trgovino na Kitajsko. Naslanjajoč se na izkušnje preteklih let so Angleži baje Japoncem namignili, naj ne zaupajo Pekingu in Moskvi, 5. Vprašanje tihomorske pogodbe ni bilo načeto; po mnenju Britancev bi bila sklenitev take pogodbe neumestna. ker bi bile nevarno, da preusmeri Indijo k sovjetskemu bloku. Končno se je zvedelo, da se bodo japonski in britanki predstavniki razgovarjaii v Londonu o vprašanju morebitnih od. nosov med Japonsko in Kitajsko. V Pan Mun Jomu so predstavniki OZN danes sporočili, da se za tri dni ne bodo udele-’ žili pogajanj. Te so sklenili, čeprav so Kitajci in severni Korejci vztrajali, naj bodo sestanki vsak dan. Na današnji seji je general Nam II ponovno o-stro napadel Združene narode. Voditelj avstralske laburistične stranke Evatt je na seji izvršilnega odbora izjavil, da se pri pogajanjih za premirje j na Koreji niso upoštevale pra- 1 vice prizadetih držav, da bi se z njimi posvetovali v vseh vprašanjih, ki se tičejo Združenih narodov. Evatt je dejal, da ima Avstralija, ker s svojimi silami sodeluje na Koreji, pravico aktivno sodelovati pri vseh odločitvah, ki se tičejo začasne ali trajne rešitve vprašanja. Politični položaj v južnoko-rejski prestolnici še ni razčiščen. Poslanska zbornica se je danes ponovno sestala, da pripravi glasovanje o ustavnih spremembah, ki jih je zahteval Singman Rhee. Nekateri člani nacionalistične demokratične stranke so izjavili, da opozicijski poslanci ne bode razpravljali o kompromisni rešitvi spo. ra med predsednikom in zbori nico, če ne bodo prej izpustili 11 aretiranih poslancev. Kompromis, ki ga je deloma predlagal tudi ameriški poslanik Muccio, predvideva izvolitev predsednika na podlagi splošnih volitev, sestavo dveh zbor. nic, ne da bi imel predsednik pravico imenovati senatorje, in predsednik bi sestavil vlado na priporočilo ministrskega predsednika. Predsednik poslanske zborni-ce Shinicki, ki pripada opoziciji, je danes dopisniku agencije ((France Fresse* izjavil: «Morda me boste prihodnjič vi. deli v zaporu.* Južnokorejska policija je namreč začela nove taktiko. Vsako jutro pokliče na policijo opozicijske poslance in jih_ izpusti šele zvečer. Na ta način se ne morejo udeležiti parlamentarnih sej Zvedelo se je tudi, da je neki' Korejec, ki je bil za tolmača pri ameriškem poslaniku, včeraj izginil. V Fuzanu je nastalo danes še nekaj manjših eksplozij v zalogi streliva in gasilne skupine se še vedno trudijo, da pogasijo požar. Menzies odpotoval iz Londona LONDON, 17. — Churchill je danes sporočil spodnji zbornici, da so ob priliki bivanja avstralskega ministrskega predsednika v Londonu Menziesa razpravljali o proizvodni zmogljivosti letalom iz Londona. Danes zjutraj je bil navzoč na seji britanske vlade in je nato podal izjavo, v kateri pravi, da je tudi Avstraliji žal zaradi omejitev uvoza, ki jih je bilo treba določiti zaradi nevarnosti, ki ogroža gospodarsko in finančno ravnotežje Avstralije. Menzies potuje sedaj v New York in Washington, kjer se bo razgovarjal s tamkajšnjimi ministri. Iz Washingtona bo odšel še v Ottawo in se bo nato vrnil v Avstralijo. venskega beneškega duhovnika Angela Kračine iz Sent Lenar■ ta, ki jih je vložil: prvo pred kazenskim sodiščem v Milanu proti največjemu in baje najuglednejšemu (ki velja hkrati za poluradno glasilo rimskega ministrstva) italijanskemu dnevniku ali Corriere della Se. ra», in sicer proti odgovorne' mu ravnatelju tega dnevnika dr. Guglielmu Emanuelu in proti enemu ((najslavnejših* italijanskih novinarjev, ki ga omenjeni list pošilja po vsem svetu in ki se piše Cesco To-maselli, ki je napisal pred več kot dvema letoma (29. aprila in 4. maja leta 1950) dva članka o Beneški Sloveniji, ki jo v prvem članku imenuje «Valle del Natisone*, v drugem pa ((Cedadščina* ali «Cividalese» in v njih žalil čast ter obrekoval šentlenartskega župnika Angela Kračino; drugo tožbo pa je vložil pred kazenskim sodiščem v Vidmu proti Carlu Tigoliju,-odgovornemu ravnatelju fašističnega videmskega strupenega protislovenskega dnevnika «Messaggero Veneto* in njegovemu sotrudniku Artu-ru Manzanu, ki pa je o Beneški Sloveniji napisal menda več kot sedem člankov (o katerih je naš list pred dvema letoma obširno poročal) in v njih obrekoval tožitelja. Da se je ((rimska pravica* sploh zganila, -je moral čakati tožitelj vse do 11. decembra leta 1950, čeprav rimski zakon o tisku predvideva nagel sodni postopek «per direttissima*, ki ga je bil vedno deležen s strani «rimske pravice* vsak odgovorni urednik katerega koli slovenskega časopisa ne samo v Italiji, temveč tudi v Trstu kadar koli ga je kateri koli znan fašist smatral za potrebno tožiti. Sele 11- decembia 1950 je to- velennslaniira dr t rej začela razprava Proti «Cor- f, veleposlanika dr. J. Brileja. riere della Sera* v Milanu, Razgovor je zahteval veleposla. med tem ko razprave proti I nik Brilej, ((Messagoero Veneto* niti do danes sploh ni bilo, menda po d izgovorom, da, se morata obe tožbi združiti kot Je sklenilo tedaj kazensko sodišče v Milanu in poslalo vso zadevo nič manj kot pred najvišje — k a-sacijsko — sodišče v Rim. ki je končno po dvehle tih določilo, naj se obe sodni razpravi vršita Pred kazenskim sodiščem> v Vidmu, kar smo zvedeli včeraj iz dolgega članka v «Ccrriere della Sera*. In prav o tem članku hočemo izpregovoriti nekaj besed. Njegov namen je razviden že iz samega naslova, ki se glasi: «IT ALI J AN STV O NADI- SKIH DOLIN NA RAZPRAVI PRED VIDEMSKIM SODI-SCEMs — ((TOŽBA ZARADI OBREKOVANJA. KI JO JE VLOŽIL NEKI ŽUPNIK PROTI DVEMA ITALIJANSKIMA NOVINARJEMA KAZE VSO TEZI NO TITOVSKE INFILTRACIJE V OBMEJNI PAS VIDEMSKE POKRAJINEy>, V članku samem pa je pou-darjeno: ((Dejansko ne gre za navadno tožbo zaradi obrekovanja... gotovo je, da bo pri razpravi v sodni dvorani drhtel čisti italijanski občutek tistega obmejnega prebivalstva, katerega dostojanstvena revščina n; bila nikoli doslej izkoriščana za aneksionistične namene neke tuje sile. V tem je delikatnost pa tudi vsa moralnost pravde*. Velikemu italijanskemu dnev- Brilej pri Edenu LONDON, 17. — Britanski zunanji minister Anthony Eden je danes sprejel jugoslovanske- DE N1C0LA SPET ODSTOPIL Besedna bitka med logliattijem in Be Gasperijem v poslanski zbornici je na zadovoljstvo obeh strani dramatizirata dokaj skromnejšo resnico - De Gasperijev napad na knminlormistična opozicijo (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Italijanski senat je spet brez predsednika, ker je De Nicola zopet enkrat čutil, da je užaljen, in podal ostavko. Podobno kot zadnjič ja tudi danes povod za odstop očitek — ali stvar, ki jo De Nicola razume kot očitek — da je predsednik senata slabo o- _J_.. „ , pravljal ali zlorabil svojo pred- Avstralije, ki naj se izkoristi sedniško funkcijo. Vendar to pri izdelovanju orožja in proizvodnji živil, tako da se vskla-dijo potrebe v interesu obeh držav. Prav tako so razpravljali o zadnjih avstralskih omejitvah v škodo britanskega uvoza. Dalje je Churchill sporočil, da so razpravljali tudj o morebitnem sklicanju gospodarske konference držav Britanske skupnosti, in je pripomnil, da bi bila ta konferenca izredno zaželena. Londonski razgovori so se nanašali tudi na sedanji položaj na Daljnem vzhodu in južno-vzhodni Aziji ter na obrambno politiko in skupne vojaške načrte. Menzies je nocoj odpotoval z pot očitek ni prišel iz senata, temveč iz zbornice; zakrivil ga je poslanec MSI Roberti, ki je trdil, da je besedilo zakona o zatiranju neofašizma, kot ga je formulirala koordinacijska komisija senata, različno od onega, ki ga je senat izglasoval. Ker je koordinacijsko komisijo postavil De Nicola in tudi pregledal in odobril njeno delo, se je užalil in poslal iz rodnega Neaplja v Rim dolgo pismo, v katerem razlaga razloge za svoj odstop, in poudarja, da je njegov sklep ((nepreklicen*. (Lani je De Nicola podoben ((nepreklicni sklep* le preklical, ko so ga lepo prosili). Na današnji seji je senat soglasno sklenil odkloniti ostavko, senatorji pa so se po vrsti priglašali k besedi in govorili samo dobro o predsedniku. Na seji zbornice se je dogodka dotaknil predsednik Gronchi, ki je razložil svoje ravnanje ob ugovorih poslanca Robertija. Roberti sam pa je dal tisku izjavo, v kateri zanikuje, da bi hotel karkoli očitati De Nicoli, s katerim da ga vežejo «stare prijateljske in družinske vezi*. Skratka, nihče ni kriv in vsi mislijo o starem politiku samo najboljše. Medtem je zbornica odobrila vse člene zakonskega predloga o pobijanju neofašistične delavnosti in bo jutrj o njegovi celotni odobritvi sklepala s tajnim glasovanjem. Incident z De Nicolo je nekoliko zasenčil parlamentarne praske v zvezi z Ridgwayevim obiskom. Dejansko se zdi, da je štab italijanskega kominfor. mizma sklenil omejiti svojo ak. cijo na parlamentarno besedno ofenzivo in se drugod spu- Tudi v Italiji označujejo Santinakot tipično fašističnega škofa (Ob najnovejši knjigi Gaetana Salveminija MUSSOLINI DIPLOMATICO") Včeraj smo prejeli iz Barija pravkar izšlo knjigo znanega italijanskega zgodovinarja Gaetana Salveminija: ((MUSSOLINI D1PLOMATICO*, ki jo je izdala založba Giuseppe La-terza e figli in ki je bila doti-skana letos v maju mesecu. Knjiga je sicer precej draga, ker stane nič manj kot 2500 Ur, ima pa nekaj poglavij, ki v prvi vrsti zanimajo nas tržaške Slovence. Ta poglavja so sicer stisnjena med ((Dodatekn, kar pa jim kljub temu ne more vzeti tiste vrednosti, ki jo predstavlja že samo dejstvo, da je zatiranje, ki smo ga Slovenci doživljali pred in pod fašizmom opisal znani italijanski javni delavec in svetovno znani zgodovinar, ki je znan tudi v Ameriki, kjer je poučeval nekaj časa kot profesor in antifašistični emigrant na vseučilišču v Harvardu. Ta poglavja nosijo naslove; «Le mi-noranze nazionali soteo il re-gime fascista* in «Pio XI e le minoranze nazionali*. V našem dnevniku bomo o tej knjigi prihodnjič poročali obširneje, za danes pa naj iz nje citiramo samo tiste odstavke, v katerih pisec govori o tržaškem fašističnem škofu Santinu, Na strani 479 beremo med drugim: «Ko je škola Saina nasledil v reikl škofiji mons. Santin (1933) so se razmere za hrvaške duhovnike še bolj poslabšale... I novembra 1936 Je škof Santin izdal sledečo okrožnico, ki dokazuje kako Je nižje duhovništvo dajalo odpor proti politiki ((poitalijančevanja* in do kakšne globine intelektualne in moralne degradacije se lahko neki škol spusti*. Nato navaja Salvemini dobesedno ono okrožnico, ki smo jo pred kratkim v našem listu objavili in v kateri je med drugim Santin ukazal: »Ukazujemo, da se suspendirajo a divinis ipso lacto vsi duhovniki, ki bodo uporabljali v naši škofiji kakšen drugi jezik razen latinskega: 1. pri darovanju svete Maše bodisi tihe ali pete, razen pri petju pisma in evangelija, ki se lahko pojejo v vulgarnem jeziku potem ko so bili peti najprej v latinščini v tistih župnijah, kjer je še taka navada; 2. pri podeljevanju vseh zakramentov, razen ko je predvideno za vprašanja in molitve pri krstu in vprašanja pri ženitvi; 3. v liturgijskih molitvah, ki se vršijo pri pogrebih in zaduš-nicah za pokojnika; 4. pri petju PANGE LINGUA in OREMUSA, ki so obvezni pri vseh svečanih in nesvečanih evharističnih blagoslovih; 5. suspendirani bodo vsi tako kakor je zgoraj navedeno in tudi vsi cerkveni upravitelji, ki dovoljujejo, da pri petih mašah zbor odgovarja in poje določene dele v drugem jeziku, ki ne bi bi| latinski. Glede na resnost sankcij in da bi se izognili zmedi, smo smatrali, da jih izvajamo pri najnavadnejših cerkvenih funkcijah, neupoštevaječ duha in črke naših sklepov glede liturgičnega jezika*. «Toda vsi škofi niso pristali na to, da bi padli tako globoko — nadaljuje nato Gaetano Salvemini — kot je padel reški škof Santin. Dva sta odklonila, da bi izvrševala takšno početje in pravica zahteva, da ju omenimo: mons, Fran G. Sedej. goriški nadškof in mons. Fogar, tržaški škof* Nato avtor v kratkem opiše, kako je fašizem preganjal pok. nadškofa Sedeja in kako je Vatikan pri tem pomagal, na kar označi na kratko Sedejevega naslednika mons, Carla Margottija s sledečimi besedami: «Samo eno dejstvo zadostuje kakšno pamet je imel ta človek. V mesecu avgustu leta 1936 je sporočil svojim vernikom v neki okrožnici, v kateri jih vabi na romanje v Rim na čast papeža Pija XI., da če bodo «šli k nogam Pija XI». se bodo vrnili «prav tako rimljanski kot Jezus Kristusi> Ni pa nikdar omenil, da če bi bil Jezus Kristus rimski podložnik kot so Slovani Julijske krajine bi bil pribit na križ kot so pribiti oni. V oktobru leta 1936 je dobil ta človek iz Rima, t. j., od fašistične vlade eno najvišjih odlikovanj kraljevine Italije; podobnega odlikovanja ni Rim nikdar podelil niti sv. Pe- tru, niti mons. Sedeju*. Na strani 488. opisuje Salvemini, kako je Vatikan odstranil škofa Fogarja in kaj je o lem pisal takrat londonski «Times;»; ki je poudaril, da je ((Mussolini vztrajal, da se mora škof Fogar odstraniti in Vatikan je pozval škofa Fogarja, naj poda ostavko z grožnjo, da bo odstranjen, če bi poziv odklonil. Zato je škof Fogar podal ostavko. Uporaba slovenščine je pri cerkvenih opravilih prenehala v vsej tržaški škofijis. Na to Salvemini nadaljuje: »To je bil triumf tržaških fašistov. Ta triumf je postal neskončen, ko je Pij XI. postavil za tržaškega škofa — koga? prav tistega mons. Santin a, ki si je pridobil večne zasluge na Reki kot orodje fašistične politike*. «Seveda je bil Santin sprejet v Trstu med prizori fašističnega navdušenja, o čemer je «OS-SERVATORE ROMANO* objavil dopadljiv opis. Mussolini je škofu Santinu rekel javno: «Zelo sem vas cenil, ko ste bili škof na Reki: sedaj vas cenim še bolj kot tržaškega škofa*. V Kopru pa se je škof Santin pokazal ne na oknu občinskega poslopja, temveč na oknu poslopja, kjer je imela sedež fašistična stranka, da bi blagoslovil množico, ki se je zbrala na trgu. Tako je poročal takrat «1L PICCOLO DELLA SERA* iz Trsta dne 13. septembra 1S38. Lahko se brez pretiravanja trdi, da je bilo vsako imenovanje škofov Po letu 1929 na področju, kjer prebivajo narodne manjšine nov udarec proti interesom manjšin*. Tako zaključuje Salvemini poglavje o Santinu navajajoč besede iz knjige D. A. Binchy: «§tate and Church in Fascist Ita]y», ki je izšla v Londonu leta 1937. Teh nekaj stavkov iz najnovejše knjige, ki je ni napisal noben »titino* pod pritiskom policije in po zastrahovalnih zasliševanjih kot trdita Santin in njegova kurija za izjave istrskih duhovnikov, ampak italijanski zgodovinar, jasno dokazujejo, da je fašistični škof Santin s svojimi moralnimi kvalitetami in s svojo mentalno degradacijo kot jo imenuje Salvemini v resnici sposoben tudi^ danes, ko nadaljuje s fašističnimi metodami svojega škofovanja, ki jih je postavil v službo De Gasperi.ievega klerci-fašističnega ^ imperializma in snovanja maščevanja za poraz, sposoben uporabiti vsa tista sredstva, s katerimi je grozil 27. aprita t. I. v Trstu istrskim du. hovnikom, da ne smejo dajati izjav o položaju cerkve v coni B in da ne smejo sodelovati s tamkajšnjimi oblastmi. Ali more takšen škof po krščanskih načelih še nadalje upravljati tržaško škofijo? Sedaj je razkrinkan tudi pred italijansko javnostjo kot resnični fašistični škof. ščati samo v neobvezne «spon-tane* iniciative. Pri tem dvo-boju je opaziti znatno dramatiziranje položaja na obeh straneh: Togliatti je napihnil vlad. ne varnostne ukrepe, ki da dušijo proteste ljudstva (kot smo že poudarili, noben Scel-ba ne bi mogel preprečiti splošne stavke po vsej Italiji), De Gasperi pa je v dolgem go-voru spet znatno pretiraval namene kominformističnega vodstva ob Ridgwayevem obisku. Tako je besedna bitka v par. lamentu ustvarila videz, kot da so kominformisti pripravljali kdo ve kaj, vlada pa je vse to znala preprečiti. Zdi se, da sta obe stranki s tako razlago kar zadovoljni. Resnica pa se zdi zaenkrat precej skromnejša. . De Gasperi je bil v svojih izjavah zelo odločen, čeprav se zdi, da ga je Togliatti tu in tam sprovociral in speljal na področja, ki se mu jih sploh ne bi bilo treba dotikati; n. pr. polemike o bakteriološki vojni Med drugim je De Gasperi v svojem napadu na kominformi-stično opozicijo dejal, da ji vlada dovoljuje vsakršno propagando, toda pod enim pogojem: da kominformisti izjavijo, da bodo branili Italijo če bi bila napadena. Nato je obto-zil KPI, da vzgaja mladino «k dejanjem, ki jih vojaški kazenski zakonik označuje kot izdajstvo*. General Ridgway je danes obiskal Einaudija in De Ga-sperija, položil je venec na spomenik Neznanega junaka in se razgovarjal z italijanskimi štabnimi predstavniki popoldne je odpotoval v Neapelj _______________________A. P. Nov sestanek arabsko-azijske skupine NEW YORK, 17. - Delegacije enajstih arabskih in azijskih držav se bode sestale v četrtek, popoldne, da odobrijo besedilo pisma in spomenice *1* Jll P°slale gtavnemu tajniku OZN TrygVe Lieu, in v katerima zahtevajo posebno zasedanje glavne skupščine OZN za razpravljanje c tuniškem vprašanju. Za sklicanje tega za. sedanja je potrebno 31 glasov m s tem v zvezi je pakistan-s i delegat izjavil, da lahko ra-čuna na. malo manj kakor 30 pritrdilnih odgovorov Japonska zaprosila za sprejem v OZN TOKIO, 17. — Japonska vlada je poslala glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu uradno zahtevo za sprejem v OZN. ★ TOKIO. 17. — Med Tckiom. Washingtonom. Londonom in Parizom je prišlo do sporazuma za začetek pogajanj o tujih investicijah na Japonskem, nemu listu, kakršen je ((Corriere della Sera*, gr a torei predvsem za prestiž. In ne samo njemu: tudi slavnemu Ce-scu Tomaselliju, in kakor vidi. mo, so se gospodje pripravljali nič manj kot dve leti, da bi na današnji razpravi dokazali, da niso obrekovali, da niso lagali, temveč dq so le branili ((čiste italijanske občutken obmejnega prebivalstva ter da so dokazovali, kako ogromna je nevarnost «titovske infiltracije» v obmejni pas. In ker so bili, inkriminirani članki napisani potem, ko je jugoslovanska vlada izro. cila rimski vladi pred dvema letoma znano protestno noto zaredi preganjanja in zatiranja beneških Slovencev, bedo skušali danes obrekovanje in la: prikriti s tem, da bodo dokazovali, kako so storili vse, da bi pobili jugoslovanslce protestne note in si s tem pridobili največje zasluge■ za cbram-oo svetih meja Italije ter pred svetom prikrili, da sega slovensko narodnostno ozemlje prekd njihove vzhodne meje da ta meja dejansko za Italijo ni krivična, ker reže v živo meso ne italijansko ozemlje, temveč slovensko. Toda vsa zgodovina Beneške blovemje že v naprej obsoja vse te njihove napore na neuspeh. Ta ZgcdiOvina govori namreč predvsem na cerkvenem in verskem področju tako trntasto o obstoju slovenskega ljudstva v Beneški Sloveniji »a te zgodovine noben slavni italijanski dnevnik z vsemi slavnimi italijanskimi novinarji vred ne bo mogel izbrisati. Ta zgodovina govori, da je ne/caj takega hotel storiti fašistični videmski prefekt že v arpasfu leta 1933, ko je prepo-vedal uporabo slovenskega jezika v vseh cerkvah Beneške Slovenije, m sicer pri pridigah, molitvah, branju evangelija in pri verouku. Čeprav je bilo to očitno vmešavanje civilnih oblasti v verske zadeve, je videmski škof msgr. Giuseppe nogara na pritožbo slovenskih duhovnikov dejal, da nima časa proučevati te zadeve češ da mora oditi na romanje v sveto aezelo. Kako bodo štirje italijanski novinarji danes dokaza. !i tisto kar piše včeraj ((Corriere della Seran, da gre za titovsko infiltracijo? Leta 1933 m tudi leta 1915, ko je Itali-Ja zaprla in gonila po zaporih. in konfinacijah eno petino slovenskih beneških duhovni-Vlend't še ni bilo govora o Titu m Kardelju, o titovcih m titizmu itd In ko so se ti slovenski duhovniki 3i oktobra leta 1933 obrnili na Vatikan, jih najbrž tudi na to ni nahujskal noben mfiltrirani titovec, da bi zaradi tega dobili od Vatikana tisti odgovor, ki so ga prejeli, da namreč ni mogoče ničesar sto-riti proti fašistični prepovedi slovenščine in da so slovenski duhovniki preveč nacionalistični. In tudi videmski škof Noga. ra najbrž ni takrat imel izgovora, da mora zaradi titovstva m titovske infiltracije ravnati tako, kot je ravnal, ko je ukazal, da slovenski duhovniki v Beneški Sloveniji ne smejo uporabljati nobenega drugega jezika razen italijanščine. In začele so se preiskave po župniščih in privatnih stanovanjih, začela se je zaplemba katekizmov in molitvenikov, pisanih v slovenščini. Fašisti in karabinjerji so vsako nedeljo ustavljali' ljudi po cestah in jim trgali slovenske molitvenike iz rok. Sam videmski škof pa je še povečal vatikanska priporočila in prepovedal petje in zborne slovenske molitve. Tisti slovenski duhovniki, ki niso ubogali, so bili v februarju 1934 poklicani na videmsko kvesturo, kjer so jim dali znamenito ((diffido» in za. grozili z deportacijami. Profesor teologije v videmskem semenišču, takrat še 70-letni msgr. Trinko. ki je zahteval spostovamje slovenskega jezika beneških vernikov je dobil tako imenovano ((ammonizione)> in «specialno nadzorstvo*. Pa'tudi sam tožiteIj Angel Kračina je na razpravi 11. decembra pred dvema letoma v Milanu povedal — kot poroča sam ((Corriere della Serar> od 12. decembra 1950 — da so v Beneški Sloveniji uporabljali katekizme, ki so bili tiskani že leta 1866, da je Mussolini leta 1933 njihovo uporabo prepovedal, in da so se začeli ponovno uporabljati po osvoboditvi. Končno naj povemo še to, da je bil obtoženi odgovorni ravnatelj lista vMessaggero Vene. to» Carlo Tigoli nekoč desna roka fašističnega ravnatelja It. sta «11 Piccolo» v Trstu, nato pa šef fašističnega tiskovnega urada med italijansko fašistič. no okupacijo v Ljubljani. Značilno je tudi, da — kot izvemo iz včerajšnjega «Corrie. re della Sera» — predseduje sodišču neki italijanski reški begunec po imenu dr. Bina, ki ,e kkrati tudi član prizivnega sodišča. Ta dr. Bina se je baje proti nekemu novinarju že včeraj izrazil, da so nekateri novinarji prišli zaradi tega procesa v Videm samo zato, da bi pisali slabo o Italiji, toda on da je doma z Reke in da tega ne bo dovolil, B. S. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 -= Danes, sreda 18. junij* Feliks, Bogdan Sonce vzide ob 4.15 In H«' " 18.58 Dolžina dneva 15.43 lum vzide 00 l.H in zatone ob1 1#.» Jutri, četrtek 19. juniji Gervazij, Milena OBČINSKA SEJA ZA ODOBRITEV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA 1. 1952 Nevzdržno gospodarsko stanje Gorice zaradi šovinistične gospodarske politike Italijanski fašistično nastrojeni svetovalci izjavljajo, da se z goričkimi Slovenci «ravna preveč v rokavicah in preveč lepo» IMekulturne orgije ob govorih slovenskih svetovalcev GORICA, 17. — Včeraj je bila na gradu v dvorani deželnih stanov občinska seja, ki so jo sklicali zato, da odobrijo občinski proračun za leto 1952. Fcročilo o občinskem proračunu je imel župan dr. Bernardis. V njem je tolmačil razne postavke predvsem pa dohodke in iz-da'ke. Navadni dohodki znašajo 408.507.500 lir. Posebni dohodki 5.447.500 lir in vladni prispevek za kritje proračunskega primanjkljaja v znesku 150.000.000 lir. Gibanje kapitala 116.500.000 lir. Navadni izdatki znašajo 550.175.000 lir, izredni obvezni izdatki pa 113.000.000 lir. Davčno breme posameznika se je v primeru z lanskim letom precej dvignilo. V letu 1951 je znašalo 7.484 lir, letos pa bo znašalo davčno breme vsakega prebivalca že 8.852 lir. Po členu 37 bo občinski primanjkljaj za uravnovešenje proračuna krit z državnim prispevkom. ki bo znašal 76.090.000 lir, medtem ko bo posojilo znašalo 76.200.000 lir. Zupan je v svojem poročilu opravičeval sedanje izredno težko gospodarsko stanje in navedel, da je največja ovira sedanja meja, ki je odrezala zaledje. katerega predstavlja Vipavska in Soška dolina. Dejal je dalje, da ni v Gorici dovolj tovarn, ki bi lahko proizvajale in predvsem zaposlile številno brezposelno delovno silo. Glede županovega poročila je najprej spregovoril svetovalec Bratuž. Dejal je. da v poročilu o letnem proračunu pogreša predvsem ugotovitev, da je go-riško zaledje, ki so ga priključili k Jugoslaviji 100% slovensko. Ljudje, ki so pisali nave- deno poročilo posredno ali neposredno priznavajo, da je to zaledje slovensko zaledje dolga leta hranilo Gorico, ne da bi dali italijanski oblastniki slovenskemu ljudstvu priznanje in pravico. V nadaljevanju svojega govora se je Bratuž dotaknil vrste točk in na njih dokazal kako malo se občinska demokristjan-ska uprava briga za potrebe zlasti slovenskih vasi. Najotip-ljivejši primer med vsemi predstavlja Standrež, kjer še sedaj niso popravili ceste in napeljali vodovoda v od ceste od- Revizija vojnih pokojnin Državna zveza družin padlih v Vidmu obvešča vse svojce padlih od 1. septembra 1939 dalje, ki niso še zaprosili za vojno pokojnino, naj takoj vložijo prošnjo, ker bo 31. avgusta sicer zapadel rok. Poleg tega obvešča vse svojce padlih v istem času, ki so jim odklonil? ali pa znižali pokojnino zaradi njihovih gospodarskih in družinskih razmer, da lahko vložijo prošnjo za revizijo svoje zadeve s tem, da dokažejo spremembo svojih gospodarskih ali družinskih razmer (zaradi nesposobnosti za delo, spremembe v lastnini, delovnih dohodkov, spremembe družinskega stanja itd.). Ker ni pričakovati novega podaljšanja roka in ker je treba preprečiti, da bi kak svojec padlih zgubil dokončno možnost, da dobi vojno pokojnino, ki mu gre, naj se vsi prizadeti, ki še niso poskrbeli za rešitev svojih zahtev, predstavijo v prostorih omenjene zve. ze na Trgu XXVI julija št. 2 v Domu bojevnikov. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA MLADOLETNA TATIČA . , g. as:4 .».•■'iodod ' je izdal denar in pijančevanje Nenamerni povzročitelj cestne nesreče pri Trži ču pred prizivnim sodiščem oproščen krivde, lastniku konjske vprege pa so kazen potrdili GORICA._ 17. — Številne manjše tatvine, ki so se lanskega avgusta ponavljale v Kr-minu so krminske orožnike silile k zasledovanju in opazovanju dvth osumljenih mladeničev. 20-letnega Percona Bruna in njegovega prijatelja 17-letncga Pacorja Hermenegilda so vaščani na splošne sumili vsake tatvine v vasi. ker sta bila. čeprav brezposelna, stalno pri denarju in sta vedno posedala po gostilnah in kvartala. Sum orožnikov je potrdila tatvina dveh fotoaparatov m nekaj fotografskega materiala, ki je neke avgustove noči izginil iz trgovine s fotografskim materialom, ki je last Bogdana Maurenija iz Krmina. Dejstvo, da so se tatovi vtihotapili skozi malo okence ki iz delavnice za trgovino gleda na dvorišče skozi katero bi se nikakor ne megel splaziti odrasel človek, je orožnike pri. pravilo do tega, da so aretirali Percona in Pacorja. Pri zasliševanju sta oba aretiranca nekaj časa odločno za-nikala, kar so jima orožniki očitali. Toda z velikim potrpljenjem so orožniki slednjič le spravili Pacorja, ki je bolj boječe narave in manj izkušen nego Percon, v protislovje in nato k popolni izpovedi. pacor je povedal, da je pomagal Perconu pri tatvini apa ratov ter priznal, da sta neke-ga večera ukradla 3000 lir iz predala točilne mize v gostil ni «AUa Terrazza«, ki je last Feresin Marije nadalje da sta odnesla 2 steklenici likerja iz gostilne Visintin Marije, 2 kokoši iz kurnika duhovnika Pe tra Cecolinoja. 2 kokoši iz kur. nika Sfiligoja Viljema ter nekaj perila in dve steklenici likerja iz kleti gostilne «A1 Giardinetto«, ki je last Zoppo-lattija Ezia. Danes sta se zaradi omenje-nih tatvin morala oba zagovarjati pred goriškim kazenskem sodiščem. Percona so obsodili ng 6 mesecev in 20 dni zapo- j ra, pogojno, Pacorja pa 60 P°' milostili zaradi mladoletnosti. * * * Nato je sodišče pregledalo priziv ki sta ga 49-letni Righer Karel’ iz Trsta in 30-letni Bar-tclotti Alojz iz Tržiča vložila proti obsodbi tržiške sodnije z dne 8. aprila lani, s katero sta bila kaznovana vsak na plačilo 20.000 lir globe, plačilo povzročene škode in plačilo zagovornika prizadete stranke v znesku 30.000 lir. Righerja ser obsod-ili, ker je s svojim kamionom z evidenčno tablico TS A 5722 povzročil padčc iiarr.ibrettistov Albomia Karla in njegove žene Brune ter Parpinellija Marija, ki so vsi zadeli v njegov kamion m se pri tem ranili v razne dele. teleta. Righer, ki je iz Trsta privozil v Tržič je na glavni cesti srečal ustavljen voz. v katerem sta bila vprežena konja. Ko se je s svojim kamionom približal živalim, sta se ti preplašili in se okrenili proti vozilu. Righer se je konjema umaknil in zavil na levo in tako povzročil padec lambretti-stov. Bortoluttija so pa obsodili ker je na cesti pustil konje brez varstva in iz nemarnosti povzročil nesrečo. Na današnji prizivni razpra vi je sodišče sprejelo priziv Ri-gherja, ki se je skliceval, da je bil primoran okreniti na levo in da je s tem preprečil le hujšo nesrečo, in ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, Bcrtoluttiju pa so kazen potrdili in ga obsodili ns plačilo stroškov prizivne razprave. Klešče žerjava so qs ranile v čelo GORICA, 17. — Danes zjutraj je moral rešilni avto Zelenega križa na pomoč 23-let-nemu delavcu Rihardu Cristia-niju. ki je zaposlen v livarni Safog. Cristiani, ki je delal pod žerjavom, je zaradi neprevidnosti udaril z glavo ob klešče žerjava in *e globoko ranil na Čelu. Pripeljali so ga v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali. Ozdravet bo v desetih dneh. daljene hiše, medtem ko so zgradili tik tega slovenskega predmestja lepo urejeno stanovanjsko četrt za istrske begunce, katere so namestili na tistem kraju zgolj iz raznarodovalnih namenov. Obsodil je’dalje dajanje slo-venških otroških’ vrtcev pod’ oblist raznarodovalne ustanove ON AIR z izgovorom, da slovenski otroški vrtci občino preveč stanejo. Tudi slovenske šole so v zelo slabih prilikah. Nimajo udobnih telovadnic, ki so nujno potrebne za gojenje fizkulture. Bratuževo izvajanje so šovinistični svetovalci spremljali s huronskim vpitjem. Vmes so padale tudi psovke in neslane opazke, ki bi jih človek ne pričakoval iz ust ljudi, ki so se učili na univerzah besed Danteja in drugih italijanskih klasikov. Za njim je spregovoril dr. Cu-lot. ki je dejal. «da v Gorici ni blagostanja, toda tudi na drugi strani meje niso na boljšem, če ne že na slabšem«. Koliko bolje bi bilo za pokrajinskega piedsednika, če bi se nekoliko bolj briga) za goriške potrebe in pustil oblasti na drugi strani pri miru, ker jih niso nič vprašale. Tam se Slovencem, ki imajo svoje šole, slovensko upravno oblast itd., itd., ((godi slabše kot nam v Gorici...« Čudna logika! In boljše se pri mizeriji dokazov tudi nismo nadejali. Svetovalec Demokratične fronte Slovencev tov. Pavlin je dejal, da so občinski predstavniki v začetku upravne dobe govorili z velikim zanosom, kot da je v Gorici vse v najlepšem redu. Sedaj pa so že prisiljeni priznavati, da «se temni oblaki zbirajo na obzorju goriškega gospodarskega življenja«. Nadaljeval je. da s prosto cono in vsakovrstnimi shodi ne bodo rešili goriškega gospodarstva. Treba je spremeniti dosedanjo pegubonesno politiko šovinizma ir stopiti na pot sporazumnega gospodarskega delovanja s sosedno Jugoslavijo V obliki izmenjav dobrin, trgovanja itd. Treba bi bilo dati veljave mehanični delavnici itd. Navedel je vrsto trditev in z njimi podkrepil glavno misel svojega govora da je iskati izhod iz sedanje zagate samo v spremembi politike. Tudi med govorom svetovalca Pavlina so vedno isti nepridipravi oporekali in izcejali svoj šovinizem. Najbolj jedek je skušal biti Beltrame, ki je dejal, da smo Slovenci tcvigliac-chi«. Navedel je besede Agne-letta, češ da so italijanski vojaki dobri samo teči pred sovražnikom. Tov. Pavlin je imel odgovor takoj pripravljen in je dopolnil Beltramove besede, ki jih je verjetno nalašč izpustil, z drugim odstavkom iz Agnelettovega govora, češ da so italijanski vojaki slabi vojaki ko se borijo za nepravično stvar. Višek šovinističnega sovraštva Pa je pokazal odbornik Di Gianantonio. ki je v burni razpravi dejal: «Z vami (s Slovenci op. ur) ravnamo v rokavicah. Se preveč lepo delamo z varnih). 2upanovo poročilo o proračunu so odobrili z dvema vzdržanima glasovoma. Razprava se je zaključila pozno ponoči i obravnavanji posameznih po stavk proračuna in se bo na daljevala v petek. ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.30, 12.15, 13.30 in 18.15; odhodi iz Vidma ob 7.45, 12.15, 14.30 in 18. Ob nedeljah in praznikih so vožnje ukinjene. Gorica - Gradež: ob delavni-k h: odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30, 18.30; odhodi iz Gradeža cb 6.50. 13.15 in 15.; ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19.; odhodi iz Gradeža ob 7., 12.15 in 19. Gorica - Tržič; ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.45, 7., 11.30, 12.45, 16. in 18.30; odhodi iz Tržiča ob 7.40, 9.14, 17.20. 19.45. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19.; iz Tržiča ob 13.30 in 20.10. Gorica - Cervinjan: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 8., 13.30, 17.30 (do Gradiške), 12.15 in 19.15; odhodi iz Cervinjana ob 6.50, 15., 18.; odhodi iz Gradiške ob 7125 in 15. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 18. in iz Cervinjana ob 12.45. Gorica - Krm m - Čedad: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 12.15 in 17.: ob sobotah za se* jem v Čedadu ob 7.30; iz Čedada ob 8. in 13.30; ob sobotah s sejma ob 12. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 14. in 20.; iz Čedada ob 12.45 in 18.45. Izredne vožnje ob nedeljah in praznikih na progi Gorica - Kopriva: odhodi iz Gorice ob 15.20, 16.30. 19.. 20.10: iz Koprive ob 16.. 17.15, 19.40 in 21. Gorica - Steverjan: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 18.; iz Steverjana ob 7., 14.15, 18.30; ob nedeljah in praznikih^ odhodi iz Gorice ob 15. in 19.: odhodi iz Steverjana ob 15.30 in 19.30. *.- " ’ - Na izletu v Trčmun v Beneško Slovenijo so tržaški prosvetni delavci obiskali tudi Trinka. Slika nam kaže, kako je prof. Savli v imenu prosvetnih delavcev podaril Trinku knjigo o akademskem slikarju Sirku. Važnost obrtniške dejavnosti za omejitev bede v Beneški Sloveniji Zgled izdelovalcev suhe robe iz Trčmuna naj posnemajo tudi drugod v dolinah Nadiže NOVI F II, MI Zaprta sladoledoma GORICA, 17. — Goriški prefekt je z odlokom z dne 16. junija 1952 odredil, da bo slado-ledarna na Korzu 68, ki je last Tomasini Pavle, v kateri niso izdelovali slaaoleda po higienskih predpisih, zaprta za tri zaporedne dni, in sicer 19., 20. in 21. t- m a Vesti za trgovce GORICA, 17, — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgov cem, da si na njenem sedežu v Ul. 9. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice: razdelitev izvoznega kontingenta za Tur. čijo; carinska kontrola izvoza za umetnostne predmete; trgovinski sporazum med Italijo in Ekvadorjem z dne 12. maja 1951; potek trgovinskih izmenjav med Italijo in Kanado; povpraševanje po italijanskem blagu iz Kanade; nev trgovinski sporazum med Italijo in Avstrijo; uvozi s plačilom v šterlingih; podržavljenje blaga uvoženega na sejme; povpraševanje po blagu in ponudba zastopništev iz Nemčije, Zidarski tečaj za brezposelne GORICA. 17. — Pokrajinski urad za delo je pred časom napovedal zidarski usposoblje-nostni tečaj za brezposelne. Doslej pa se za omenjeni tečaj, ki bo v Gorici, ni prijavilo zadostno število vajencev. Pokrajinski urad za delo opozarja vse brezposelne, da v naši pokrajini primanjkuje poklicnih zidarjev; zato so vsa gradbena podjetja primorana najeti zidarje iz drugih pokrajin. Vsem brezposelnim priporočamo. da se prijavijo za omenjeni usposobljenostni tečaj, ob zaključku katerega bodo prejeli usposobijenostno spričevalo, ki jim bo v veliko priporočilo pri zaposlitvi. Prijave še vedno sprejemajo na Uradu za delo. »» Kot pripoveduje stara povest, je ropar, ki bi bil moral biti obglavljen začel tvojo temno pot, ko je ukradel prvo iglo. Nekaj ^podobnega nam prikazuje tudi film eSavane». Kot v saizano se vdira še male pi-ej pošten človek v zločin in drsi po nevarni pot; vedno nize. Začne z dvajsetimi dolarji, gre preko pravega ropa in tatvine avtomobila, dokler ne pride do uboja. Se pravočasno se ta naklonjena pot ustavi, ker se sredi nje postavita ženska in pravnik, ki prva z ljubeznijo, drugi z razumem in izkušnjo preprečita nadaljnje pogrezanje v svet zločina. Film je lep, vendar se pa zdijo vsa naključja malo preveč neverjetna in premalo stvarna. Morda se res v živi jetiju kaj takega zgodi, vendar ne na tak nač'n. Poleg tega pa je glavni junak malo preveč pripravljen na taka nepoštena dejanja. Težko je namreč verjeti, da bi se pošten človek tako naglo mogel podati na tako pot. Nikjer ni videti pri njem kakega notranjega boja, ki bi bil res vreden tega imena. Je malo neodločnosti, a samo iz bojazni pred kaznijo. Komaj navidezni umor ga strese,da se vendar zave svojega početja Četudi je delo, po vsebini dobro, vendar ne prepriča, ker so vsi dogodki preveč matematično razvrščeni in se preveč tesno vežejo drug z drugim. Odkup oljnatih semen GORICA. 17. — Pokrajinsko nadzorništvo za poliedelstvo sporoča. da so včeraj 16. t. m. pričeli pri vseh podružnicah Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici z odkupom oljnatih semen. Za vsak stot oddanega semena bo uprava konzorcija takoj izplačala kot predujem 26.50 litrov olja ali Pa predujem 6.500 lir. Oljnata semena bodo odkupovali prj podružnicah konzorcija v Gorici, Ul. Morelli; v Krminu, Ločniku. Romansu. Gradiški. Pierisu in Tržiču. Kmečki konzorcij priporoča vsem pridelovalcem semen, da v njihovo korist oddajo svoj pridelek kmečkemu konzorciju, ki jim bo seme najbolje plačal. Lansko leto so kmečki konzorciji plačevali seme po 13.500 lir za stot ali pa zameniali za 31 litrov olja. Tariie za mlačev žita Nov vozni red avtobusov na daljših progah GORICA, 17. — S ponedeljkom 16. t. m. stopi v veljavo nov vozni red avtobusov na sledečih progah: Gorica - Milan: odhod iz Gorice ob 7.45 in odhod iz Milana ob 8. Gorica • Benetke - Bologna: odhod iz Gorice ob 7.15 in odhod iz Bologne ob 8.30. Gorica - Trst: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30; odhodi iz Trsta ob 13. in 19.; ob nedeljah in praznikih; odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13.; odhodi iz Trste ob 12.30 in 19.30. žita po ceni, ki ga odkupujejo i Gorica - Krmin - Videm: I v odkupnih centrih. Pisali smo že enkrat o sestanku izvršnega odbora Zveze obrtnikov v Vidmu in smo ob tej priliki tudi ugotovili, da se na tem sestanku niso niti z besedico spomnili obrtniških vprašanj v Nadiški dolini. Qmenili smo to pomanjkljivost, ker imamo tudi pri nas obrtniško dejavnost, čeprav ni tako razvita kot drugod. O tem vprašanju pa bi bilo treba pisati obširneje, saj bi se pri nas obrtništvo lahko mnogo bolj razvilo ter bi na ta način zaposlili mnogo delavcev, ki so sedaj brezposelni. Proučimo torej na kratko to vprašanje, in sicer s stališča, kakšne možnosti se nam nudijo na tem torišču ter kaj zavira razvoj obrtništva. Vsak človek, ki je vsaj nekoliko potoval po Italiji, je lahko tudi prišel do važnih zaključkov glede gospodarskega položaja v zvezi s kmetijstvom in obrtništvom, Pri tem je lahko ugotovil, da je v Italiji še mnogo krajev, ki so z geološkega in produktivnega stališča že mnogo na slabšem kakor Nadiška dolina, da pa v teh krajih gospodarsko finančni položaj ni tako slab. Toda tod so si ljudje znali z razumom pomagati iz stiske in so znali najti sredstva, da so se lahko borili proti hudemu sovražniku, ki mu pravimo beda. Ce ni bilo gozdov, če zemlja ni dovolj rodila, se je prebivalec omenjenih predelov lotil drugih dejavnosti, s katerimi je s časom lahko preživljal sebe in svojo družino, ne da bi moral iti po svetu s trebuhom za kruhom. Prebivalec teh pasivnih krajev je začel izdelovati nože, lonce iz gline, izrezovati les in izdelovati razno suho robo. Ni daleč od nas Valcellina in često vidimo po naših vaseh žene iz te doline kako nosijo na ramah koše, ki pa nisto tako težki kot bremena naših hribovcev. V teh koših nosijo ženske razne lesene kuhinjske predmete in pribor. Ko razprodajo svoje izdelke se te žene vrnejo domov z lepim kupčkom denarja. Zakaj se pri nas v Beneški Sloveniji ljudje ne spomnjio da bi se lotili kake obrti in da bi oni. ki imajo zelo malo in po vrhu še nerodovitne zemlje, opustili obdelovanje, s katerim se ne morejo preživljati niti tri mesece na leto. Vsi namreč vedo, da nerodovitna zemlja le malo daje od sebe in da ima kmetovalec od nje zelo malo dohodka. Tega so sc tudi pri nas ponekod zavedi in se lotili obrtništva, da bi napravili konec veliki bedi, Ta ko se na primer v Trčmunu pri Sovodnjah ukvarjajo z iz delovanjem grabelj in drugih lesenih predmetov, po katerih tako povprašujejo furlanski kmetje. Mnogi pa ne razumejo tega delovanja prebivalcev Trčmuna in se jim celo posmehujejo, namesto da bi jih posnemali, ter jih obsojajo, če.š da ne obdelujejo dovolj svoje zemlje. Iz tega vidimo, da ni miselnost naših ljudi posebno napredna in če jim kdo to pove. se ob takem ocenjevanju hudo začudijo. Krivda pa ne leži vsa na teh ljudeh. Za to stanje so odgovorni tudi oni. ki bi morali zaradi pasivnosti naših krajev že zdavnaj pomisliti na to, da bi se ustanovile strokovne in obrtne šole, iz ka- terih bi izšel rod obrtnikov, ki bi širil obrtniško miselnost. Taka obrt ne zahteva posebnih surovin in zato tudi ni težko priti do njih. Dovolj bi bilo, če bi ljudi napotili ^ novim vrstam dejavnosti, pa bi se kmalu pokazali zadovoljivi u-spehi. Ne bi lahko samo razširili in okrepili pri nas lesne obrti, marveč ki lahko izdelovali še toliko drugih predmetov iz različnih snovi; predmetov po katerih je vedno mnogo povpraševanja. Res pa je tudi to: če se kdo loti kakega novega posla, se takoj pojavi davčni urad, ki pritisne s svojim davčnim vi- KRATKE VESTI i* beneških vasi jakom na vsakogar, ki pokaže kaj iniciative, kar seveda ne more služiti spodbudi za ustvarjanje novih virov dohodkov. Po našem mnenju bi morala ravno vlada podpreti vse podobne pobude in priskočiti na pomoč s posojili, ne pa jih dušiti. Tako bi se lahko omejilo izseljevanje iz naših krajev. Za vse to pa je potrebno strokovno šolstvo in res ne vemo, čemu ni doslej še nihče'na to pomislil, saj ko je. treba denarja v raznarodovalne namene, ga nikoli ne primanjkuje in so z njim zelo razsipni tudi za pobude, ki ne prinašajo nobenega gospodarskega haska. Gorjani j Toliko zaželeno razpustitev i občine Gorjani so zopet odložili in ne vemo, kako se bo ta spor končal. Vas Breg, ki spada pod to občino, bi morali namreč priključiti občini Brdo. Občinski svet te občine je že svoj cas odobril to priključitev toda s pogojem, da bi ta vas ne povlekla s seboj tudi del velikega dolga, ki bremeni bilanco občine Gorjani. Sedaj pa so pozvali občinski svet v Brdu, naj pove svoje dokončno mnenje; ali sprejeti v svoj sklop vas Breg z njenim deležem dolga (vsa občina Gorjani je zadolžena za okoli 6 milijonov lir), ali pa odbiti prošnjo za priključitev Brega k občini Brdo. Zato se je večina občinskih svetovalcev izrekla proti priključitvi. To vprašanje bi lahko rešili le, če bi se kak višji osrednji organ oblasti obvezal, da poravna primanjkljaj občine Gorjani, ki bi jo bilo treba razpustiti. Podbrdo Na čast sv. Antona so neke nune pri nas v cerkvi predvajale film verskega propagandnega značaja, pred kratkim so predvajali podoben film v Teru. Na ta način skušajo pri nas čim bolj razviti versko propagando, kar bi bilo v redu. če ne bi bila, žal. ta propaS^ povezana z nacionalistično P pagando. To je seveda ve * napaka. Ko bo ljudstvo uviBe lo. da je italijanski šovtn«^. zgrešen, se bo uprlo tu1dt-P onim. ki ta šovinizme p® rajo pod krinko verstva. Podbonesec Gospod Zorza Severin 'z^ še občine je zopet postal p met pozornosti javnega n j a, ker se je. v svojo » ponovno zapletel v neko tihoto tem Pa da * tapsko afero. Zdi se. da se ni zgodilo prvič. Pri naj pripomnimo le to, nekateri ljudje lotijo t' ,-, stva šele tedaj, ko ne n nobene druge možnosti Pr ljanja. Nadiška dolioa V nedeljo in v pon® , zvečer je divjala v v* Furlaniji in v Beneški ^ niji huda nevihta v »'*> ^ edelitl! in gorskih predelih. Tudi ' ših dolinah je nevihta P. kod povzročila zelo veliko do poljskim pridelkom. ško-K sje’ či ni bilo toče in hujše povsod. Seveda pa so t) * zelo prizadeti, saj je znan3zato ša revščina in pomeni vsako neurje za nas škodo. velik0 ob 20. uri bo na letnem gl«®*’ IZ V INUDULJU M. t. m. lišču v Stendrežu nastopila Otroška dramska družina Standreža s pravljično igro v štirih dejanjih ure dalje. blagajni od 17. Prodaja vstopnic Otroška dramska družina vabi vse goriške Slovenc -otroke in odrasle MESEC DNI BORBE PELAVK TRŽAŠKE. KONOPLJARNE NEUSPEŠNA POGAJANJA NA URADU ZA DE10 zaradi nesprejimljmh pogojev delodajalcev Danes skupščina delavk in delavcev konopljarne. da se pomenijo o nadaljnjih ukrepih - Zakaj ne pošljejo odgovorne oblasti v tovarno obljubljene komisije - Direktorjevi emisarji vabijo delavke po hišah naj se vrnejo na delo Včeraj popoldne so bila na Uradu za delo pogajanja med predstavniki sindikatov in delodajalci tržaške konopljarne. Delodajalci so predlagali, naj se delavke vrnejo na delo, in sicer na štirih statvah, kar pa so delavke seveda ogorčeno odklonile. Pogoji so namreč še slabši kot prej. Zato bo danes ob 17. uri na sedežu Delavske zbornice skupščina vseh delavcev in delavk konopljarne, na katerem se bodo pomenili o nadaljnjih ukrepih. Delavke v tržaški konr.pljar-ni so ogorčene in razočarane. Ze mesec dni je tega odkar jim je vodstvo prepovedalo vstop v tovarno, če ne bode sprejele dela na štirih statvah, a odgovorni krogi se še niso zganili ter poslali že tolikokrat obljubljeno kemisijo. ki naj bi na mestu proučila položaj prizadetih delavk. Prihod komisije so delavkam obljubili na Uradu za delo že pred približno 10 dnevi; rečeno je bilo, da, bo komisija prišla v tovarno v teku petih dni. Ker ni bilo komisije od nikoder, so se delavke ponovno obrnile na merodajne mesto ter dobile prav tako svečano obljubo, da bo komisija prišla ter proučila zahteve delavk. In tudi od te nove obljube je poteklo že nekaj dni. ne da bi se poležaj za delavke tržaške konopljarne količkaj izboljšal. Kaj mislijo in nameravajo odgovorni krogi? Mar hočejo z odlašanjem rešitve spernega vprašanja pomagati delodajalcem do zmage računajoč z dejstvom, da delavke še nadaljnje borbe ne bi vzdržale? Ce upajo na takšno «rešitev» spornega vprašanja, potem so se zmotili. Delavke so resda v cbup-nem položaju; večina njih so družinski poglavarji ter jim je težko živeti brez plače. Toda prav zaradi tega so še bolj trdno odločene s svojo berbo nadaljevati Enkrat so jih delodajalci. ob podpori predstav- GORICA, 17. - Na seji Zveze poljedelcev in sindikalnih organizacij, ki je bila pred dnevi na Pokrajinskem nadzor-ništvu za poljedelstvo, so določili sledeče tarife za mlačev žita: za mlačev pri stalnih mlatilnicah od 6 do 6.5% pridelka; za mlačev pri potujočih mlatilnicah pa od 6.5 do 7% pridelka. Poljedelcem, ki ne bodo marali plačati mlačve z žitom, bodo mlačev zaračunali v denarju, in sicer predvideno količino kino VERDI. 17: «Bridkost», I. Berg mann in C. Boyer. VITTORIA. 17: ((Izkoriščeva- lec«, F. Romero. CENTRALE. 17: «Tisti, ki ne obupajo«, G. Withers in J Donald. MODERNO. 17: «Nevidne spone«, A, Valli. ‘Ihitp in cifajto Ihimolbki dimuiili! Bivši natakar na „Saturniji“ z zalogo ameriškega blaga Napačni naslovi na paketih opozorili finančne organe na tihotapsko delovanje trojice Novembra meseca 1950. leta je finančna policija izvedela, da se neki Marcello Zecchin peča s tihotapstvom in da pošilja po železnici ali avtoprevozni-ških tvrdkah blago ameriške produkcije v Genovo in Meran. Policiji se je čudno zdelo, da je Zecchin na pošiljkah navajal Ul. Sv. Marka kot naslov odpo-šiljatelja, medtem ko je bilo znano, da je mož stanoval v Ul. del Friuli. Ta sum je finančnim organom dal povod, da sc preiskali Zecchinovo stanovanje in res so našli pri njem več najlonskih nogavic, britvice, žvečilno gumo in svinčnike, vse ameriške produkcije. Vse to je bilo v dveh zavojih pripravljenih za odpošiljatev Medtem ko so a-genti pregledovali prvo nadstropje. je neki Ferdinando Carradini. ki je bil tedaj v pritličju stavbe, vrgel enega obeh zavojev v nekakšne brezno, ki je v bližini hiše Toda agenti so tudi tega našli in ga seveda zaplenili. Med preiskavo je prišlo na dan da je blago bilo Zecchinije. vo. ker si ga je nabavil v Ameriki, ke je tja potoval na «Sa-turniji« kot natakar. Blago je seveda pošiljal okoli in sicer neki tvrdki G, B. Campion v Verono, katere zastopnik ali vsaj poverjenik je bil Corradi-ni in pa v Meran, na naslov nekega Marina Carbucicchia. Toda italijanska finančna policija je uvedla preiskavo in u-gotovila, da je bilo blage, poslano Carbuncicchiu, last nekega Adolfa Mistralija stanujočega v Trstu, ki ima svoje opravke v Meranu in zaradi tega če. stokrat zahaja v njihovo mesto. Mistrali je blage tudi plačal in sicer je poslal Zecchiniju dve telegrafski položnici za 38.000 oziroma 50.000 lir. Ob koncu preiskave je poveljstvo finančne straže prijavilo Corradinija. Mistralija in Carbucicchia sodišču pod cb-tožbo tihotapstva. Med razpravo, pri kateri sta bila prisotna samo dva, je zagovornik hotel vse skupaj prikazati kot ndclžne in obtoževal sodišče, da slepo verjame poročilom finančne policije. Kljub temu pa ni mogel preprečiti obsodbo, kajti Corradini je bil obsojen na 15 dni zapera in na 34.000 lir globe, Mistrali na 30.280 lir globe, Carbucicchio pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen Predsednik: Fabrio, tožilec: De France, zapisnikar; Pivk, o-bramba; odv. Ferrero, nikov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice že preslepili z cbljubo. da bo delo na štirih statvah le začasno ter da bodo imele vse delavke, zaposlene pri teh svoje pomočnice. To obljubo so začasno tudi izpolnili, nato pa sc vsem delavkam vzeli pomoč ter zahtevali, da opravijo delo na štirih statvah same. Tokrat jih s takšnimi obljubami ne bodo speljali na svoje limanice Delavke so pripravljene pričeti z delom le na dveh statvah, ker vedo, da bi dela na štirih fizične ne zmogle. Z vso odločnostjo zato zahtevajo, da odgovorni krogi svoje obljube že enkrat izpolnijo ter pcšlje jo v konopljarno komisijo. «Dobro» obveščeno kominfor-mistične glasilo javlja v včerajšnji številki da so ((titofa-šisti« skušali razbiti stavko, ki traja v tržaški konopljarni. Ce bi bila ta tovarna nekje na Kitajskem, bi jim laž morda še uspela; na njihovo nesrečo je pa ta tovarna v Trstu, ter je vsemu delavstvu resničen položaj v tej tovarni predobro poznan. Zakaj ni «Unita» bolj odkritosrčna in no prizna, da so prav Enotni sindikati in Delavska zbornica tisti, ki so že poskusili prekiniti stavko ter da se borba nadaljuje na izrecne zahtevo delavk samih? Zakaj tudi ne prizna, da so prav Enotni razredni sindikati borbo delavk v konopljarni podprli kar so delavke tudi sa me ugotovile? Končno naj omenimo, da pošilja direktor konopljarne čuvaje na dom posameznih delavk. da bi jih prepričali, naj se vrnejo na delo Na ta način je direktor priznal potrebo nadaljevanja dela, toda delavke so odločene vztrajati v svoji pravični borbi trn G ZA TRŽAŠKO OZEMLj! Danes 18- junija lS52 ob 20.30 v AVDITORIJU V TpST PONOVITE l NORA drama v treh dejanj'*’ Spisal: Henrik Ibsen Prevedel: A. Hieng Režiser: Ljudevit Crno- bot' Scenograf: Jože Cesar Helmer, odvetnik f v3 do Nakrst; Nora, njeg® . žena — Leli Nakrsto ; dr. Rank — Jožko Un* J Gospa Linden — Z’ ^ Rodoškova; Krogstadt Stane Razteresen; A® Marija, pestunja ". „ lerija Silova; Služkinj® Tea Starčeva; Postre*® - Ernest Zega; Tt" Helmerjevi otroci. - .... iiiS. Prodaja vstopnic v Francesco 20. od 11. ufe. 1 GLASBENA MATICA V 0 23. JUNIJA OB 21- URl V AVDITORIJU Konced AMERIŠKE SLOVENJ ANE SAFKEDOV& in SLOVENSKEGA vokalnega okteta Krožna potovanja za inozemce ob Jadranski obaii Potovalni urad «ADR1A« bo priredil v letošnji sezoni z ribiško ladjo «Eugenio» tri 10-dnev-iia in tri 18-dnevna krožna potovanja po dalmatinski obali. Ladja je preurejena v izletniško ladjo in razpolaga z 12 kabinami jn 60 mesti ter vozi 6 milj na uro. Za krožna potovanja po Dalmaciji je zlasti veliko zanimanje med inozemcl, ki so se prijavili iz Zapadne Nemčije, Celovca, Dunaja in Gradca ter iz Belgije in Holandske. Za ta potovanja se je zanimal tudi potovalni bir0 iz Chicaga. Med 18-dnevnent križarjenjem si bo-bo potniki lahko ogledali skoraj vsa mesta od Pulja do Zadra in Splita ter se udeležili dveh nočnih ribolovov. 53 A D E X dvodnevni Iff 5. IN 6. JULIJA Pulj ENODNEVNI^ 6. IZLET „ JULIJA v Novo Gorie® Idrijo BoTn.cS froMO luniJ4* cC' Vpisovanje do ^ F- H-j. ((Adrla-ExpjesT^]etoD Prispevajte PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 18. junija 1952 Škof dr. Juraj DobriSa \ Dr. VINKO ; RAPOTEC 13. 1. 1863 v svojem političnem programu zahteva za Stovane v Istri enakopravnost in ponosno poudarja: ,,Mi nismo v Istri po nobeni milosti, mi prebivamo tu že nad 12 stoletij in poit imamo torej iste pravice kot drugi its *• v PORESKO - PULJSKI ŠKOFIJI OD 1858-1875 Ko je dr. Juraj Dobrila natopil škofovsko mesto v Po-‘eču leta 1858, je bil v najboljši moški dobi 48 let, krepak, «zdrava korenika«, kakor je sam B'avil o sebi. Krasno čelo, sokolje oko in stisnjene ustnice sn razodevale človeka visokega J-'ma in izredne energije in delavnosti. Prekaljen je bil z izredno hudo borbo za šolanje kot •strski sin iz najrevnejše kočice 7 Ježenju blizu Pazina. Dovršil Je v Augustineju na Dunaju naj-vršje bogoslovne študije z odlič-*rm uspehom, izkazal se je kot °dličen upravnik stolne cerkve !v- Justa v Trstu. To ga je pri cerkvenih oblasteh kvalificiralo z" škofa. Njegova vzgoja, pa je napravila iz njega zavednega r°doljuba v najplemenitejšem Pomenu besede. Srednjo šolo je dovršil v Karlovcu med navdu-senimi «liirci» in 1. 1840 se ,ie srecai in sprijateljil s konge-PJalnim človekom dr. Strossrha-^erjem. 2e v Trstu je prebujal rvate in Slovence. Bil je tudi njim «solnce», kakor mu .je za-Pol neki rodoljubni pesnik, ko le bil imejnovan za škofa v Poreču. Svojim Istranom je že v Trstu leta 1854 spisal molitvenik »Oče, budi volja Tvoja«, ki le intimen razgovor z njegovim narodom, tako Po krivici mučenikom, poln človeškega čustva. '-Vojevrstni molitvenik je bil mogočno sredstvo narodne preboje ih je z devetimi izdajami ena hajrazširjenejših knjig v le-Pem hrvatskem j'eziku, kar jih Je Pito izdanih v preteklem sto- letju. Dr. Dobrila, veliki idealist, je Prišel odlično pripravljen v svo-30 rodno Istro, da jo zdrami iz 8'obokega spanja, da ji ulije narodno zavest in samozavest ‘n zgradi temelje za politično nrganizacijo in za gospodarski n kulturni napredek. Bil je pre-d^^tiniran za narodnega vodite-,Ja v obupno težkih časih svo-k§a naroda. Bil je globok mi-50 in ni s svojim narodnim prihajal v konflikt z dolž-°stmi svojega poklica do itgli-auskega dela škofije. Narodno nj° med Hrvati mu je bilo v ladu z etiko. Bilo mu je iz-sevanje dolžnosti do potreb-ejsega, kakor se je sam izra , ’ z upoštevanjem ogromne ^evilčne premoči Hrvatov Istre a® filozofija mu je pomagala. v Je odločno in jedrnato za-kov VSe “govore nasprotni-Hi« V *Str‘ >n na Dunaju proti ^ SOvemu narodnemu delu. m ,g°vi odgovori so bil; sad npp ga Prepričanja in teht-jr, 3 b.rem'sleka. Z mirno vest-ie hu poslov'l 'z Poreča, ko nitoi. Premeščen v Trst, da ni DjK ,! mrzil Italijanov in da ni d-, K.1 stoi'il Italijanu krivico, S(, Dl ugodil Hrvatu. Za Hrvate te„ )e bolj brigal, ker je sin čai naro.da in ker so bili teli^ mn°g° potrebnejši kot Ita-elov 'i, ^ot škofu in značajnemu izk=> so niorali ‘udi Italijani zovati veliko spoštovanje. lis?0- skrainosti nesebični idea Dravr*šel na veliko delo kot bietna 6n ‘ealist 2 eksaktno Boki- Opravljajoč škofovski krajlf PreP0‘0val križem kočin VS0 škotijo, v skromni go na kon-1u ^ slasti mno-uaši n‘eS°v' zapuščini so rejenihai?,Ske..0 obisk>b po pod-nih 'L2a0nUah' PoleS cerkve-tanko je zaP's°val na- kih vse. Podatke o du-hovni-Barodnr, PPbovt sposobnosti za Van: P delo, o načinu zapiso- Bih L -l'VaKtskih imen v matič-skega ni? u ° PPrPvijunju šol-°‘roki h , TGd hrva‘skimi ffls>golsk? tr " Zapisoval 3e stj _ . knjige in rnisale Zla- °‘rok? u 2apisova) nadarjene sBravji v ure je P° možnosti zil> ali v- ,rvatske šole v Pa-5°vs! mm3 aT' T°čno 5e P0Pi-StVa in t i ne razmere ljudsko« i 1 odnose javnih urad- Ustnosti0 v?U t Uko bil°' Sdje ve n l??’ zaista za tako-A prokleteve kraje Van Istre.« v vseh uradih, na sodiščih in zasebnih listinah. . Glede življenjskih razmer njegove Istre pa je objavil podatke pretresljive vsebine zlasti v dunajskem parlamentu kot državni poslanec in v istrskem deželnem zboru kot poslanec vi-rilist. Na Dunaju je prosil za denarno pomoč Istranom s pripombo, da treba narodu pomagati, da se postavi na lastne noge in ne bo več potreben podpore. Poslancem sitih narodov in še bolj sitih slojev, ki so očitali Istranom lenobo, je razgrnil vse bedno stanje tedanje Istre. Redke družine na kmetih so imele redno toplo hrano, malo družin si je moglo prvoščiti sol in 70 do 80 odstotkov je bilo bolnih na malariji. Zavzemal se je za ureditev zemljiških knjig, da bi kmetje mogli dobiti kredit. Splošno se je vršilo na njihovo škodo naj-sramotnejše oderuštvo in oderuhi so bili Italijarfi, ker je bil skoraj ves denar izključno v njihovih rokah. Proti temu očitku, ki je bij pri vseh volitvah zelo močno agitacijsko sredstvo, se italijanski zgodovinarji (zlasti Benussi) ogorčeno branijo, toda nezaslišano oderuštvo je bilo dejstvo, ki so ga denarne zadruge odpravile šele s 50-let-nim delom. Dr. Dobrila je govoril resnico, kakor je to bila njegova odlična lastnost. Na Dunaju se je zavzemal za odpravo carine v Istri, ki je dražila življenje. Zavzemal sc je tudi za ločitev hrvatskib katastrskih občin od italijanskih mestnih občin. Za prosvetno delo v Istri se je tedaj mogel zanašati edino na duhovništvo in tega je bilo v njegovi škofiji premalo, zlasti Slovencev in Hrvatov. Potreboval jih je okoli ,70 in imel jih je samo 13. Vsi drugi so bili Italijani. Hrvatske duhovnike je potreboval zlasti za šole. Sklenil je, da je treba izšolati duhovnike in posvetno inteligenco. Siromašni narod ni imel sredstev, da bi poslal otroke v šole. V obupu je dr. Dobrila sklenil odreči se. škofovskemu mestu s tem, da se poreško-puljska škofija pridruži tržaški in da se za določeno dobo škofovski do-hotHcr—(8099- formt-ov—na- let«-) uporabijo za šolanje istrske mladine. Sam je -v zadevnem predlogu cesarju in papežu prosil. da mu dajo mesto prošta v Trstu. Menda ni takega, primera nesebičnosti v cerkveni zgodovini. Predlog je Vatikan zavrnil. Kot tržaški škof ga je 1. 1875 zopet ponovil. Zopet zaman. Ni preostalo drugega kot zbirati osebno sredstva za šolanje hrvatske mladine. To mu je dalo pobudo, da je izredno dvignil gospodarstvo na škofijskih posestvih, ki ga je prednik škof Peteani popolnoma zanemaril. Odpravil je sebične upravnike, ki so bogateli na teh posestvih in skoraj potrojil donos škofije. Bi! je odličen organizator tudi v gospodarstvu. Velika varčnost in osebna skromnost sta omogočili ogromne podpore, ki jih je delil dijakom vsako leto do smrti, narodnemu tisku in ustanovitev 80 štipendij za hrvatske dijake. Postal je politik in 'voditelj ne znam hovmi JZVa?a d°lžn°st du-'tj rt skrbijo za narod žah> qa u6iio in hrabrijo, da va pravico svojega jezika naroda po sili razmer in to, njegovo udejstvovanje zavzema | v zgodovini prav prvo vlogo, ne 1 da bi s tem hoteli' zmanjšati j njegovo vlogo v cerkvenem de-1 hi in življenju. Nadvse iskren ‘ človek je bil vzoren duhovnik. I Iz njegovih pastirskih listov in molitvenikov veje pristna pobožnost, ki jo odlikuje preprostost velikega človeka. Kot istrski deželni poslanec je prišel kmalu v položaj, da razgrne svoj politični program Hrvatom in Italijanom. 13. I. 1863 je v znamenitem govoru podprl i predlog tovariša Jurinca, da se v istrskem deželnem zboru sestavljajo in objavljajo zapisniki v obeh jezikih. Dr. Dobrila se je pokazal takoj kot prvovrsten borec velikega formata, moder in odločen. Postavil je program istrskih Slovanov za dolgo dobo in izrekel tedanji italijanski večini strogo svarilo Za Slovane v Istri zahteva enakopravnost in ponosno poudarja: «Mi nismo v Istri po nobeni milosti, mi prebivamo tu že nad 12 stoletij in pol, imamo torej iste pravice kot drugi. Naše naravne pravice pa nam je zajamčila volja vladarja z oktobrsko diplomo, ki daje vsem narodom enake pravice.« Sklicuje se na jezikovno prakso deželnih zborov v Pragi, Sleziji in na Goriškem. Apelira na pravičnost italijanske večine v deželnem zboru z dvema tretjinama istrskih prebivalcev. Dr. VINKO RAPOTEC (Nadaljevanje sledi) 'ijTSsg >•. m Prizor iz II. dejanja Ibsenove drame nNorao OD DREVESNE SKORJE do Plutovega zamaška Najboljša plutovina uspeva v Kataloniji - «Zetev plutovine» - «deviška skorja», «moška plutovina» in dragocena «ženska pluta» - Kompliciran proces kdelovan^a^zamaškov^ Skoraj vsak dan imamo v roki plulove zamaške, marsikateri ljubitelj dobre stare kapljice se razjezi,nad zamaškovim okusom vina v zabiti steklenici. Morda bi koga zanimalo, od kod ti zamaški in kako nasta nejo. Iz drevesne skorje jih dobivamo in mnogo truda je treba Priaooivanje piuiasnn zamaškov: zelo debele plutovinaste plošče razrezujejo v trake še sedaj z roko. in ne malo rok se zgane, da stoji izdelan zamašek v trgovini za prodajo. Plutec (Quercus suber) ima skorjo, iz katere režejo zamaške. Raste v Severni Afriki, na Siciliji, Sardiniji in Korziki, v južni Franciji ter v španskih pokrajinah Kataloniji, Valenci-ji. Andaluziji, Estremaduri in Salamanki. V Gascogni na Francoskem uspeva njegov bližnji sorodnik Quercus occiden-talis- Je za spoznanje trši od Milina podnebja in rodovitnost tal močno vplivata na rast plutovca oziroma njegove drevesne skorje, katere spodaj ležeče celično staničje se vedno znova obnavlja in tako lahko govorimo o nekaki plutasti žetvi. Žetev je pač odvisna od tal in podnebja. Navadno obirajo drevo vsakih osem do devet let, v Kataloniji, samo vsakih petnajst let. Zato pa je plutovina iz te deželice posebno iskana in cenjena. Izkušnja namreč uči, da čim bolj počasi je drevo raslo, tem gostejše je staničje, tem trdnejše so skorjine stene, ki postanejo na ta način vse odpornejše. Prva žetev nima za zamaško-vo trgovino nobene vrednosti. Ta «deviška skorja« je napokana in premalo prožna. Pravijo ji «moška plutovina« ter uporabljajo za vrtne”Skraske, za ovoje parnih cevi. kot plavalno pluto itd. Razdrobč jo tudi za predelavo v umetno prob-kovino. Po prvi žetvi se šele razvije dragocena ((ženska plu-ta». Drevo lupijo v prej navedenih razdobjih in to lahko ponavljajo tako dolgo, da doseže plutec starost sto petdeset let. Med petdesetim in stotim letom daje baje najboljšo skorjo. Kako ogromne množine prob-kovine nabero. naj služi le primer, da samo v alžirskih Plutovih gozdovih nažanjejo letno nad sto tisoč ton plutovine, kar predstavlja vrednost 10,5 milijonov zlatih frankov. Drevo najprej obtolčejo, čemur sledijo dve podolžni in dve povprečni zarezi v skorjo, k: $e lušči od debla v velikih dolgih ploščah. Te so seveda zaokrožene oziroma upognjene prvega, vendar njegovo skorjo |f0t so zrasie na deblu. Njihovo tudi uporabljajo za zamaške, zunanjo stran pokriva lesena Največ jih ostane kar na do- hrapava in raskava plast. O-fnačih tleh. I lupljeno skorjo posušijo na son- cu potem pa vržejo v vrelo vodo. kjer ostane približno eno uro. Iz kotla vzeta je mehkejša. Hrapavo vrhnjo leseno plast ji ostrgajo, zgladijo jo. kot se to strokovno imenuje, potem pa jo naravnajo jn obtežijo. V posebnih skladiščih jo posušita veter in sonce. Na trg prihajajo pet do osem milimetrov debele posušene plu-taste kože v zavojih. Najbolj je cenjena mehka bela plutovina iz Francije, nič manj črna s Pirenejskega polotoka. Cim manj luknjic ima probkovina, tem boliša ie njena kakovost. Mnogotere in velike luknjice, lise in praske označujejo trda lesena in pomanjkljiva mesta. In kakšen je postopek, od plutaste skorje do zamaška? Plutaste plošče razrežejo v pasove, ožje ali širje, kakršni pač naj bodo zamaški. Plutovinaste pasove morajo rezati tako; da luknjice v pluti ne tečejo po dolgem, temveč počez, ker bi zamašek sicer n« odgovarjal svojemu namenu, ne bi tesno zapiral odprtin. Zelo debelo kožo režejo z roko, tanjšo s strojem. Pasove razrežejo potem v kocke, kar se vrši bodisi z nožem ali s strojem. Stroj uporabljajo posebno tedaj, ako naj bodo vsi zamaški enaki. Kocke, ki iz njih izdelajo zamaške za šampanjske steklenice. pridejo pred nadaljnjim obdelovanjem pod pritisk petih atmosfer. Ce to skušnjo dobro prestanejo, so sposobni varovati dragoceno pijačo v močnih steklenicah. Plutovina ima srečno lastnost, da postane posebno prožna, ako jo parijo ali tolčejo. Mehka plutovina zamaši vsako odprtino, lahko jo privijemo ali vrinemo v vrat vsake steklenice, kjer se potem pritisne na stekleno siteno ter steklenico nepredirno zapre. Plu- tov zamašek je res idealno sredstvo za zapiranje steklenic. Da dobe valjasto obliko zamaška. obrezujejo plutovo kocko na razne načine. Za rezanje manj vrednih vrst uporabljajo tako imenovani morsejski stroj. Prav majhne zamaške izdolbe kar. iz plutovega pasu. Kocke boljše kakovosti obrezujejo z 1 Delavka obrezuje plutaste zamaške s Hovvardcvim strojem. nožem ali pa s strojem, ki nesi ime po svojem izumitelju Ho-tvardu, Plutarjevo orodje je svojevrstna mizica, kot las tanek in oster jeklen nož, ki ga moia pogosto natezati in mazati z oljem, dalje velik usnjen predpasnik, ki je varujoče privezan na desno nogo ter slednjič močna plutasta skorja za varstvo prsi. Najteže je rezanje plošč in pasov. Mnogo teže kot kasnejše kroženje. Pri rezanju je treba sproti odstranjevati vsa slaba mesta, kar mora plutar opraviti čim hitreje, ako hoče kaj prida zaslužiti. Pri izdelovanju zamaškov si di plutar ob nizki mizici, ki ima majhno opor0 za držanje noža. V levi roki drži kocko ter jo ob noževem rezilu suče v krogu, dokler zamašek ne dobi želene debeline in oblike. Pri tem pritiska z desno roko navzgor in zamašek nastaja pod prsti kot bi lupil jabolko. Da je tako delo utrudljivo, se razume, in noben delavec bi ga ne zmogel, če bi moral obrezovati kocke v naravnem stanju. Vsaj dolgo ne. Zato kocke p:ej zmehčajo' v vodi. Ne smejo pa plute zmočiti na površju, Ker bi sicer nož lahko zdrsnil m plutar bi se urezal. V Španiji poškrapl.iajo plUtOve kocke več1 dn; zaporedoma v kletem podobnih prostorih, da pronikne vlaga povsem počasi v notranjščino kock, ki se zmehčajo in potem laže obde-lavaio. Ko ‘e košček plute izkrožen in zglajen, ga prirežejo še na obeh koncih in zamašek je gotov. Tako delajo v Franciji >n na Španskem, pa tudi v Nemčiji, kjer So bila pred zadnjo vojno v Bremenu in Delmenhorstu velika plutova podjetja, ki so preživljala na tisoče rodbin. Morda so spet obnovljena po razdejanju zadnje vojne. Letno so izgotovili do tri sto milijonov zamaškov. Pri vsem trudu in naporu napravi spreten delavec dnevno tisoč do tisoč dve sto večjih ali do dva tisoč manjših zamaškov. Tedensko izreže iz 25 kg plute dvanajst do štirinajst kilogramov zamaškov. — vipi — IS Konec šolskega leta prinaša cinikom vedno polno dela. Tu s0 zaključna redovanja. zaključne razstave in prireditve. Prišel je čas žetve. Ce je šolnikom zrno padlo na plodna tla, je ta žetev bogata in kronana z mnogimi uspehi. Za naše slovenske šole lahko mirno trdimo, da bo taka. To sodeč po prejšnjih letih in po tradiciji naše šole. Obeta nam jo tudi trud, vložen v številne in na splošno dobro uspele prireditve, ki segajo že v nadjrovprečje in so merilo stalnega kulturnega vzpona naših šoj in učnih zavodov. Toda v ta prijetni jek. ki blaži srce in ga pomirja, ker mu zatrjuje, da bo naš rod tu ob morju ostal zvest samemu sebi, se vpletajo tudi drugi glasovi. In ti človeka vedno znova vznemirjajo. Kot uporen, boleč spomin so. naj ne pozabi, kako je slovenska šola teptana, kako strašno so pravzaprav ponižani slovenski šolniki. V ljubečo skrb za uspeh svo-ših učencev, za uspeh zaključnih prireditev in razstav, se meša skrb za lastni obstoj, skrb za kruh jutrišnjega dne. Saj je s šolskim letom nekako pri kraju njegova služba. Za nastavitev v prihodnjem šolskem letu mora vlagati novo prošnjo. Nikjer ni končno zagotovila, da bo ugodno rešena in bo ostalo vse pri starem ali se celo izboljšalo. Pa da bi tudi to zagotovilo kje bilo. ni-li že dovolj ponižujoče to dejstvo samo? Ali ne spravlja že to dejstvo samo naše šolnike na drugotno stopnjo v primeri z italijanskimi šolniki? In kje in v čem je med njimi razlika? Morda v uspehih? Da je tu ni. še najbolje vedo naši očetje in naše matere. Prav v teh zaključnih šolskih dneh se često dogaja, da dajejo uspehe na tehtnico. Ugotovitve pa so vselej leto za letom ene in iste: na italijanskih šolah ni takih razstav, ni takih prireditev: tam ni ničesar takega. Znamenj z torej, da se italijanski šolniki toliko ne trudijo in da slovenski šolniki po nekem notranjem na gibu dado od sebe kar največ in vse. To brez misli na plačilo in iz ljubezni do mladine, ki predstavlja v narodu nove sveže sokove, je porok kulturnega vraščanja našega naroda za napredek človeštva. Ze če bi gledali samo iz tega zornega kota, bi slovenski šolniki ne smeli biti nikoli ponižani pred italijanskimi šolniki. Pa to še ni vse. Proti temu ponižanju govori tudi zgodovina in tradicija slovenske šole na tržaških tleh. Našemu' narodu tu ob morju niso' bile slovenske šoie šele po vojni milostni dar. Priboril si jih je že pod avstrijsko vladavino. Nobenega dvoma tudi ni, da bi imel v obdobju, ki sega nad pol stoletja. dane« vse šole, ki jih potrebuje do univerze, da ni prišla sem Italija. Le-ta ga je čez noč oropala njegovih šol in odslovila kakor že koli slovensko učiteljstvo. Danes so naše šole obnovljene. Tudi nove smo dobili, toda zdaleka ne vseh. ki jih potrebujemo, in ki bi jih bili že imeli. Tudi učiteljstvo Je spet tu. kar je popolnoma naravno, saj se je vrnilo le domov. Naravno pa ni, da nima istih pravic. kot jih jma italijansko učiteljstvo. Naravno ni. da ga leto za letom ponižujejo z vlaganjem prošenj za zopetno namestitev. Naravno ni, da po tolikih službenih letih, po odloč nih strokovnih kvalifikacijah nima službene stalnosti. Nad njimi visijo pereča vprašanja: Gotovo ni zgolj slučaj, da je slovenska šola v Ulici Donado-ni segla po delu, ki ga je napisal mladinski pisatelj Jos:p Ribičič. Ze to dejstvo nam odkriva prizadevanje, ki je vodilo režiserja Ivana Gerdola. Hote) je pokazati, kaj zmore naša mladina, saj je znano, kako zahteve so Ribičičeve odrske ustvaritve. V njih je vse potno tega. kar raste šele pod spretno režiserjevo roko in kar oblikuje šele kreativna moč njegove fantazije. Potem komaj zaživi tisti bajni svet, ki ga je pisatelj videl ob uri navdiha, in ki s svojim čarom vedno prevzame prav tako odraslega kot otroka. Ta svet pa ume Ribičič na poseben način približati resničnemu, naravnemu svetu. Napake, ki jih tam na šegav način odgrinja in biča. so resnične človeške napake. V vsakdanjem življenju jih prav tako odkrivamo, se nad njimi hudujemo in jih smešimo, če jih že drugače ne moremo preprečiti. Zato so njegove igre, pa naj nas peljejo v pravljični ali živalski ali kakršen koli svet, kot ogledalo življenja, v katerem pogostokrat uzremo tudi svoj lastni obraz. Od njih odhajamo, kot MEFIST0V mm-uspela prireditev osnovne slovenske š v UL bj pravkar 9trujila skozi nas sveža, čista voda in odnesla vse, kar je slabega. Morda je prav ta spoj pravljičnosti z resničnostjo pri Ribičiču tako močan, da s tako sugestivno silo deluje na človeka. Nazadnje Pa izzveni v vedri življenjski optimizem, kar je druga velika odlika njegovih del. Tržačani poznamo Ribičiča predvsem Po ((Kraljestvu palč kov«. Pisal ga je, ko je bil med nami in tu je bilo to delo ‘udi prvič uprizorjeno. Med vrsto njegovih del, ki so nam manj ali pa čisto nepoznana, kot n pr. ((Kraljica Anica« (nadaljevanje ((Kraljestva palčkov«) «Skrati», »Vrabci«, «V pustni noči« itd., spada «Mefistov izum«. Ribičič je tu segel po legendarni Mefistovi osebnosti, k) predstavlja zli duh, genialnega demona in burkeža, da nam upodobi uničujočo silo alkohola. Teža dogajanja je prenesena v pekel, pred prestol samega Luciferja. Tu je zdaj tisti čarobni svet, skozi katerega pronica jedka pisateljeva satira, pripravljena, da vsak trenutek osmeši človeka zaradi njegove podlosti, lizunstva in farizejstva. Kot osnovo za svojo fabulo, katere cilj je pravzaprav v odporu proti alkoholu, pa si je izbral dejstvo, da v pekel prihaja vse premalo duš. Vsega so prišle v zadnjem času le tri. In še te tri le po zaslugi Mefista, ne morda po zaslugi Luciferjevih dveh ministrov: Zlodeja in Satana. Ta dva ni mata po Mefistovem mnenju trohice pameti. Samo prilizujeta se. Mefisfo ugiba ali so se ljudje navzeli prilizovanja od Luciferjevih dveh ministrov ali Luciferjeva ministra od ljudi. Ce bi Lucifer vsem vragom izruval rožičke, jih oblekel v človeško obleko, jih navadil in jih poslal v svet, naj vsak pridobi le tri duše, bi bil pekel kmalu poln. Glede manir, pravi, da ne bo težko, ker se ljudje podobno med seboj obnašajo. Toda, tudi Mefisto ve, da je pekel prazen le zato, ker je v svetu premalo greha. 2e je izumil nekaj novega. Alkohol se ime nuje, ker če bi ga imenoval Mefistov izum, bi ga ljudje odklanjali, Le tako ga bodo sprejeli: se ob prvem požirku vzra-dovali, ob drugem postali dobre volje, ob tretjem ^i bodo skočili v lase, ob četrtem se ubi !' v grehu. Odpravi se na pot da jim preda svoj izum in nai de cigana Pera. ki mu je voljan služiti za mošnjo cekinov. Namesto te pa mu Mefisto ponudi svoj izum in ga nauči kuhati alkohol. Tu je v fabulo vpletel pisatelj staro ljudsko vraževerno izročilo in klicanje vraga. Položil ga je na usta ciganki Bari, ki od štirih požirkov alkohola prva umre. V peklu ta stara čarovnica potem čaka Pera, da se zaradi svoje smrti nad njim maščuje. Zelja se ji končno izpolni. Lucifer in Mefisto le tako plačujeta svoje pomočnike. Hvaležnosti pekel pač ne pozna. Namesto te je le brezobzirna radost, ker se jo Mefistov izum tako obnesel. Mefisto triumfira nad bednima mi-nistrčkoma. ki morata na Luciferjev ukaz sedeti pod njegovimi nogami, da lahko nemoteno zre v Luciferjevo obličje. Nazadnje se stepeta med seboj. -V Mefistu slavi razum zmago nad praznoto duha in licemerstvom, Tak je potek fabule, ki jo je Ribičič napisal po Tolsto- jevem motivu, spretno upodabljajoč vso nekdanjo vraževernost, zasidrano v preprostem ljudskem izročilu. Temu odgovarja tudi ton in ritmika pesmi, ki se prepletajo v igri in sc- povzete vse po narodni motiviki iz Štrekljeve zbirke, Spremljal jih je učiteljski orkester in pionirski tamburaški zbor. Priredila pa sta jih Ivan Grbec in Ubald Vrabec. O uprizoritvi sami bi pripomnila predvsem to, da bi jo bil tudi Ribičič sam vesel, če bi jo videl na tržaškem odru. --Režiser Ivan Gerdol in scenograf Jože Cesar sta svoje zamisli zlila v harmonično celoto, ki je pripomogla k lepotni ubranosti, ki jo delo zahteva, da bo preplavljeno z življenjsko vedrino. Pa tudi otroci so storili svoje in nam izpričali, da nam raste v Trstu novi vod. ki bo znal ceniti lepoto slovenskega ipzilca i« slnvpnslrA DP.smi Iz- govarjava je bila uglajena in čista. Na odru so se kretaii, kot bi bili doma. Poznale so se pač dolge štirimesečne vaje, kjer je režiser z njimi pilil in pilil. Luciferja, vladarja pekla, je podal Zoran Vrbanec, učenec 5. razreda, z vsem primernim dostojanstvom, rezkostjo 'n strogostjo. Vinko Orbič in Adrl-jan Uršič sta v Satanu in Zlodeju ustvarila dva klavrna ministrska lika in prav zadovoljivo rešila svoji karakterni vlogi. Sergej Cesar je bil kot Mefisto eleganten gospod, odličnih manir, v besedi in kretnji po>n premetenosti; kot jo zahteva že njegova vloga cigan Per0 -Darij Benčič je bil dober zlasti tam, kjer je nastopal kot opijanjeni možiček. Vseskozi prepričujoča je bila stara ciganka in vražarica Bara, ki jo je podala Julka Cok. Knjigovodjo Peklenščka je s potrebno odrezavostjo in živahnostjo igral Oton Pirec. Najlepši pa so bili rajalni nastopi vragov v prvem in tretjem dejanju in ciganov v drugem dejanju, katere je stopnjeval do umetniške lepote soloples Sonje Husu. Trud, ki ga je režiser skupne z vsemi sodelujočimi vložil v to igro, pa še daleč ni poplačan s še tako uspelim nastopom v škedenjski dvorani. Osnovna šola v Ulici Donadoni naj stori vse, da pride do uprizoritve v Avditoriju. Po mojem osebnem mnenju je to do sedaj najboljši šolski odrski nastop. vreden, da se ga meri z umetniškim merilom. Sodelovali so pri njem otroci od tretjega razreda naprej. In tu bi imela sledečo pripombo: Želeti je, da bi se podobne igre uprizarjale med šolskim letom, ob zaključku šolskega leta pa naj bi šole pripravile akademije, ki naj bodo odraz dela in uspehov vseh učencev. MARA SAMSA upoštevanje službenih let, vpra šania v primeru obolelosti in mnogo drugega. Vsa pa zahtevajo nujne rešitve in takšnih ukrepov, ki bodo odločno spremenili sedanje stanje slovenskih šol na tržaškem in slovenskih šolnikov. Na te ukrepe pravzaprav že dolgo čakamo in že dolgo dokazujemo njihovo absolutno pravilnost in upravičenost. Zavedamo se tudi tega, da je'imelo in ima slovensko šolstvo v italijanskem iredentizmu vseh odtenkov najbolj strupenega sovražnika. In tudi to vemo, da ne miruje, da neprestano išče načinov in sredstev, kako okrniti slovensko šolstvo, kaj storiti, da ne pride do svojih pravic. Zato smo tudi potrpežljivi v dokazovanju, čeprav se včasih nabere toliko grenkobe, da jo je skoraj nemogoče prenašati. Zavezniška vojaška uprava bo morala končno uvideti krivico, ki se dogaja že vsa leta naši šoli in našim šolnikom. Saj ne zahtevamo ničesar novega, le to kar smo imeli. Tudi- nobenih predpravic ne zahtevamo. Hočemo le, kar je v najglobljem skladu z mirovno pogodbo in s človečanskimi načeli. Hočemo biti enakopravni na svoji zemlji. Za Zavezniško vojaško upravo ne predstavlja to nobene težkoče in tudi ne pravne ovire. Je samo demokratičen akt, do katerega lahko najde ključ. To v popolnem skladu z mirovno pogodbo in enakopravnostjo. ki je Slovencem v njej zajamčena. Ni treba posebej poudariti, da ni to le želja in hotenje učiteljstva, ki je tako občutno osebno prizadeto, temveč vseh tržaških Slovencev. Upravičeno se med njimi poraja vprašanje: »Nismo ii dovolj dali v pretekli vojni?« Ni bil li dovolj velik naš oboi za napredek in mir?« «Nismo li vredni, da se vse t0 upošteva?« Ir. razen tega je tu pravica, naša pravna in zgodovinska pravica! Dejstva in dokazi se grmadijo še in še kot gora visoko. Med njimi ie tudi vitalnost slovenske šole, njeni današnji vzgojni uspehi in njena kulturna raven. a — a Od kdaj živi na svetu človek? Ze nekaj let je. odkar je postala Južna Afrika zelo važna, ker se tiče antropoloških raziskovanj. Odkritja raznih ostankov lobanj jasno dokazujejo, da so tj ostanki pripadali bitjem, ki sodijo med antropomorfne opice. Prva odkritja so že iz leta 1925 in so plod raziskovanj in naporov prof. Darta. Za njim so se izkazali še posebej J. T. Rovinson ter predvsem profesor Broom. Ostanki pripadajo vrstam, ki jih danes ne najdemo več in spadajo v vrsto Paranthropus crassidens ter Plesiantropus transvaalensis, ki so po podobnosti ter značilnostih približujejo na eni strani gorili, na drugi strani pa pračloveku. Ta pračlovek ali opica je živel na svetu pred približno milijonom let in je imel možgane, ki so po svojem obsegu bili skoraj enaki možganom današnjega človeka. TELEVIZIJA nevarna očem Po mnenju ameriškega očesnega zdravnika Wendla Hugue-sa je televizija škodljiva otroškemu zdravju. Na zadnjem zdravniškem kongresu je Wen-del izjavil, da nam napor ter napetost gledanja v televizijsko ploščo povzroči glavobol, očesno vnetje ter neke vrste živčno napetost. Nadalje je omenjeni zdravnik rekel, da tiste matere, ki dopuščajo svojim otrokom, da presedijo pred televizijsko ploščo več ur na dan, izpodkopujejo zdravje svojim otrokom, četudi se tega niti ne zavedajo. Po njegovem mnenju je dopustna razdalja med televizijsko ploščo ter očesom najmanj dva metra ter za otroke najdelj pol ure gledanja na dan. Za sedaj pa ta nevarnost nam še ne preti. Kako velik j e ato m i Lahko bi rekli, da živimo v dobi atomske energije. Sicer se atomska energija uporablja seda;- le v vojne namene, samo za ubijanje človeka, toda marsikje še ukvarjajo že z mislijo in končno tudi s poizkusi, da bi atomsko energijo uporabljali za blaginjo človeka. Govori se žr o ladjah na atomski pogon, govori se o atomski kurjavi velikih stanovanjskih blokov, v Sovjetski zvezi baje rušijo že gore z atomsko energijo ter s tem preusmerjajo tokove rek v puščavske predele. Povsod in vsak dan slišimo samo o atomu in atomski energiji. Kakšen pa je pravzaprav ta atom, iz katerega prihaja vsa ta ogromna sila, ki ruši mesta in k* grozi človeštvu? Veliki fiziki se ukvarjajo z njegovim sestavom, mi pa se bomo skušali seznaniti z njegovo velikostjo. Kadar govorimo o izredno majhnih stvareh ali delcih stvari. uporabljamo kot merila milimeter. Pri atomu kakor tudi pri molekuli, ki so jo imeli do pred nekaj desetletji za najmanjši sestavni del, katerega koli elementa, in ki je v stvari sestavljena iz desetih do sto atomov, govorimo o desettisočih, stotisočih ali celo milijonskih delcih milimetra. Toda razen redkih ali bolje rečeno izredno redkih posameznikov si prav gotovo nihče ne more predstavljati te neverjetno majhne mere milijonskega dela enega milimetra in nam je prav vsem gotovo enako velik en deset-tisoči del milimetra enemu milijonskemu delu, četudi je slednji nič manj kot stokrat manjši od prejšnjega. Poizkusimo si zato ustvariti sliko v vidnem svetu tako, da povečamo atom in molekulo za milijonkrat. Ce povečamo molekulo za milijonkrat, bo velika približno en kvadratni milimeter, bo torej enaka glavici bucike (sponke). Atom pa bo od deset do stokrat manjši, torej kot drobno zrnce zmlete bele moke Pa primerjajmo tem meram znane predmete, ki jih bomo povečali za milijonkrat. Ce bi povečali navadno bolho, ki jr. imamo za tak0 majhno, kakor smo povečali molekulo, bi se ta bolha komaj lahko okopala v Miljskem zalivu. Naša čebela pa bi po svoji dolžini segala kar s tržaškega do koprskega pomola. Rdeče krvno telesce, ki jih je okoli pet milijonov v eni kapljici človeške krvi, bi imelo 7 m dolg premer. Človeški las bi bil kar sto metrov debel; če bi hoteli zagrebst: miš, bi morali skopati jamo, ki bi segata od Trsta do Ljubljane. Srednje visok mož bj v tem razmerju bil visok okoli 1700 km. Dokaj velike številke, kaj ne? Kakor si ie težko zamisliti 1700 km visokega človeka, kako drži v rokah našo navadno buciko in ji opazuje glavo ter pri tem misli na še deset ali stokrat manjše atome, tako je tudi težko predstavljati si normalnega 1.70 m visokega človeka, kako opazuje molekulo, ki je milijonkrat manjša od bucikine glave ter je manjšega atoma. V teh nekaj primerih smo vendarle vsaj delno ponazorili neverjetno majhen obseg tako strašnega delca prirode, ki se mu pravi atom. l/r\ r i i r Vremenska napovedi za danes: y K r A/l j" V glavnem lepo vreme z redko * l\Lf TlL 'oblačnostjo v' popoldanskih" li- rah.— Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 29.7; najnižja 19.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 18. JUNIJA 1952 j l fljtej^1 "”s:Ks* :;::a ■j . :::::: '• ’ "■ .. j Sl I ^ ‘S 1 iiilil. 1 1 1P isi w ti iiššlšlli Oflnosi mefl sz in šuetisko mso naldutiS Oemonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Stokholmu - švedski tisk odkrito namiguje, da je bržkone letalo «Dakoto» doletela podobna usoda kakor «Katalino» STOKHOL.M, 17. — Medtem ko ši potapljači nft Baltiškem morju prizadevajo, da bi zbrali razbitine v petek ponesrečenega letala «Dakcte», so se v Stckholmu zbrali dar.es elani »vedske vlade in poveljniki švedskih oboroženih ~il k daljšemu posvetovanju. Pred kon-terenco je predsednik sveta Erlander izjavil, da je potrebno še nadalje razpravljati q incidentu, ki se je pripetil letalu »Catalina« in vzdrževati stalno stike s poveljnikom oboroženih sil. Kaže, da ministrski predsednik sproti obvešča tudi kralja Gustava Adolfa, ki se trenutno mudi na uradnem obiiku v severni Švedski. Domnevajo, da se kralj ne bo vrnil v Stokholm razen v primeru, da bi se švedsko-ruska kriza zaostrila. Iz poročila zunanjega ministrstva je razvidno, da je bil danes dopoldne ruski poslanik Rodjonov na lastno željo sprejet pri Erlandru. Vendar Rod-jenev ni obiskal ministrskega predsednika v zvezi z letalskim incidentom, marveč je naprosil Erlandra. naj bi mu omogočil stik s posadko sovjetske ribiške ladje, ki se je pred časom zatekla v Gothland. Erlander je poslaniku odvrnil, da bo to vprašanje obravnavano na običajen način. Po vesteh iz obveščenih virov je bila ribiška ladja litvanska in je njena posadka zaprosila za politično varstvo švedske oblasti. Dozdeva pa se, da je pet mornarjev posadke med tem odpotovalo ia Švedske V neko zapadno državo. Sovjetsko poslaništvo je sno-či ponovno protestiralo pri zunanjem ministrstvu zaradi sovražnih manifestacij pred sedežem poslaništva. Policija je aretirala tri osebe ker so metale kamenje proti stavbi poslaništva. Do sovjetskega napada na švedsko letalc je prišlo v trenutku. ko odnosi med SZ in Švedsko niso najboljši. Med vzroke, ki so poslabšali te odnose lahko štejemo potovanje ministrskega predsednika Erlandra v ZDA. kjer se je srečal s Trumanom in Achesonom in kar smatra SZ v nasprotju z nevtralno politiko Švedske. Tako vsaj je trdila nedavne moskovska »Pravda« ter zatrjevala, da je Švedska a tem pokazala naklonjenost do anglosaksonske skupnosti; potem odkritje vohunskega primera na Švedskem, pri čemer je bilo več švedskih komunistov aretiranih. Od tedaj se švedske oddajne postaje dan na dan pritožujejo nad rovarjenjem mert narodnega komunizma. Po čudnem naključju se je pričela razprava proti iedmim obtožencem ravno včeraj. Voditelj vohunov Furlan je priznal, da je vohunil v prid SZ skozi deset let in predsednik švedskega ministrskega sveta je prav včeraj protestiral pri sovjetskem poslaništvu zaradi vohunske delavnosti nekaterih članov ruske diplomatske misije v Stokholmu. K temu je treba prišteti končno še švedsko noto ki je bila 6. junija poslana sovjetski vladi zaradi razširjenja obalnega pasu v Baltiškem morju. Ta pas je bil ob sovjetskih obalah raztegnjen na 12 morskih milj, preti čemer je Švedska protestirala, ker SZ pri tem ni upoštevala mednarodnih običajev, ki določajo le 3 milje in le v izrednih primerih 4 milje obalnega pasu. Medtem preiskuje posebna komisija rdeče in rumene madeže ter praske na gumijastem Čolnu, ki so ga včeraj našli na kraju, kjer je treščilo v morje letalo «Dakcta». Z ostanki letala pod vodo se ukvarjajo potapljači. Ko jih bodo prinesli na površje, bodo tudi te razbitine preiskane, da se dožene vzrok nesreče. Prebivalstvo Stokholma je dalo duška zgražanju nad incidentom s tem, da je demonstriralo pred sovjetskim. poslaništvom, žvižgalo funkcionarjem poslaništva in zažgalo več izvodov komunističnih listov. Švedski list namiguje, da je šolske letalo «Dakcta» verjetno doletela podobna usoda ka-ker neoboroženi hidroplan «Ka-talino«, ki sta ga ravno med iskanjem «Dakote» napadla in sestrelila ruska Miga 15. Egipt omejuje uvoz KAIRO, 17. — Egiptovska vlada bo zahtevala odslej posebno pooblastilo kontrolnega urada pri uvozu avtomobilov, radijskih aparatov, bombažnih izdelkov, mila. usnjenih izdel. kov. nogavic in steklenin. Bančni krediti na uvoz so bili občutno zmanjšani, zaradi česar bodo morali biti vsi uvoženi predmeti plačani v naprej. Ti ukrepi naj bi zavarovali egiptovske rezerve tuje valute, ki se občutno manjšajo. Pri tem bo najbolj prizadeta Anglija, takoj za njo pa Italija. Omejitve pa ne bodo prizadele držav, ki so sklenile plačilne sporazume z Egiptom, to je Francije, Švice, Zapadne Nemčije, Jugoslavije, Jordanije itd. Arabske države in Izrael KAIRO, 17. — Glasnik zunanjega ministrstva je javil, da je Egipt pozval ostale arabske države, naj skupno nastopijo in preprečijo, da bi vlada Izraela prenesla sedež v Jeruzalem. Ze v prvih dneh tega meseca je bilo rečeno, naj egiptovski zunanji minister sestavi memorandum o internacionalizaciji Jeruzalema Ta memorandum imajo namen predložiti najprej vladam arabskih držav, potem pn po redni diplomatski poti še ostalim državam. —i^. .. ^ --- *----- RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00; Koncert Komornega zbora iz Trsta P-v. Ubalda Vrabca. — .. Trst 11.: 20.00: Stavki iz znanih koncertov. Smetana: Dva stavka iz godalnega kvarteta. Trst I.: 11.30: Dramatiziran roman: «Demetno nelli». 14.25: Beethovnova «Tretja sonata«. , venija: 20.30: I. Tavčar: Visoška kronika - »*• Dr. Ivan Ribar med funkcionarji, ki so bili odlikovani z redom Narodnega heroja. TRPKA POT ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Sovražnica delavskega razreda DUNAJ, 17, — Bukareštan-ški radio je danes javil, da je romunska sindikalna zveza ožigosala Ano Pauker ket «sovraž-niso delavskega razreda«. Ta obtožba, zatrjuje radio-oddajna postaja, je vnesena v resolucijo, ki jo je odobril centralni komite romunske sindikalne zveze in. v kateri se poziva ministrski predsednik in vodja stranke George Georgiu-Dei naj z vsemi svojimi silami nastopi prot; oportunizmu in sovražnim elementom delavskega razreda«. Pri tem so imenovani bivši notranji minister Georgescu, bivši finančni minister Luca in Ana Pauker. Ob zaključku^ resolucije je rečeno, da je »čuječnost komunistične stranke romunskih delavcev odkrila, da so ti trije sovražniki delavskega razreda in sovražniki izgradnje socializma«. Luca in Georgescu sta bila 27. maja izključena iz Politbi-roj~, odvzete so jima bile ministrske funkcije in vse ostale laiiSiiippiiiiP : J H8= :: V - - h • ‘ ■ I n . .: > i; ........................ • r . F.p ;}: '■■■FF ''-'F' :: Bob Mathias se pripravlja nd olimpijske igre 21-letni študent Ro bert-Ma. thias upa, da bo na letošnjih olimpijskih igrah ponovno zmagal v deseteroboju. Vso pomlad se je marljivo pripravljal na olimpijsko preizkušnjo. Leta 1948, ko mu je bilo komaj 17 let, je zmagal v deseteroboju na XIV. olimpijskih igrah v Londonu in postal najmlajši prvak deseteroboja v zgodovini olimpijskih iger. istega leta je bil kot najodličnejši ameriški atlet - amater odlikovan s «trofejo James E Sullivana». Od takrat si je že trikrat priboril naslov državnega prvaka v deseteroboju. Na enem državnih prvenstev je izboljšal svetovni rekord v tej panogi, dosegel je skupno 8.042 točk. ~ Deseteroboj je velika preizkušnja zmogljivosti. Tekmovalec se mora uveljaviti v deseti h lahkoatletskih disciplinah: v teku na 100 metrov, v skoku v daljavo, v metu krogle, v teku na 400 metrov, v skoku v višino, v teku na 110 metrov z zaprekami, v metu diska, v skoku s palico, v metu kopja in v teku na 1.500 m. Točke računajo za vsako disciplino posebej in jih nato seštejejo. Mathias upa, da bo prvi v zgodovini olimpijskih iger, ki se mu bo posrečilo drugič zmagati na olimpiadi v deseteroboju. Najprej si mora seveda zagotoviti mesto v ameriški olimpijski lahkoatletski reprezentanci. Na izbirnih tekmah za olimpiado se bosta prvič skupno pomerila on in njegov najresnejši tekmec, sedanji ameriški državni prvak v deseteroboju protestantski pastor Robert Richards, o katerem smo žc tudi pisali. Mathias lani namreč ni tekmoval v državnem prvenstvu v deseter ob ju, na katerem je zmagal Richards. Na olimpijskih igrah leta 1948 se je Mathias tri dni kesal z najboljšimi atleti iz 35 držav in to ob zelo neugodnem vremenu. Prvi dan je Mathias nastopil v teku na 100 m, v skoku v daljavo, v metu krogle, v skoku p višino in v teku na 400 m. Čeprav v nobeni navedenih disciplin ni zasedel prvega me sta, je vendar nabral toliko točk, da ni mnogo zaostal za zmagovalcem. Drugi dan nastopa je zmagal v teku na 110 m z zaprekami. Ko je vrgel disk, so morali od dežja premočeni olimpijski funkcionarji dolgo iskati po mokrem igrišču količek, ki označuje razdaljo, katerega je nehote izbil. Sodniki so nato priznali Mathiasu najdaljši met dneva: 432 m. Ko je Mathias v skoku ob palici dosegel višino 3.30, je bilo že tako temno, da so morali prižgati luči. Ko je metal kopje je nek tekmovalec držal kvi-šku močno svetilko, da bi osvetlil smer meta. Z a osvojitev naslova olimpijskega zmagovalca v deseteroboju je nato zadostovalo, če je pretekel 1.500 m v povsem povprečnem času. Truden in premočen je Mathias pretekel progo v 5 minutah in 11 sekundah. To ni bil nikak rekord, venclar pa je ta čas zadostoval, da je Mathias postal najmlajši prvak v deseteroboju v zgodovini olimpijskih iger. Pri tekmovanju iztisne iz sebe vso moč. Njegov ameriški tekmec Irving Mondschein, je dejal nekoč o Mathiasu, ko mu je ta odnesel naslov državnega prvaka: «V odmoru med tekmovanjem se popolnoma sprosti. Človek bi mislil, da spi«. Mathias se je rodil v Tulari, v Kaliforniji. To je mestece z 12.500 prebivalci. Njegov oče, dr. Charles Mathias, je po vsej Kaliforniji priljubljen zdrav-nik. Ko je obiskoval srednjo šolo, mu je bil šport — kot večini ameriških dijakov — zdra- vo razvedrilo. Bobov — tako mu namreč Po domače pravijo — trener v srednji šoli, Virgil Jackson, ga je priglasil na državni lahkoatletski turnir kolegijev, vsi so bili mečno presenečeni, ko je Mathias zmagal v vseh panogah, v katerih je nastopil. «Tudi jaz sam sem se temu Čudih, pravi Mathias, emojega trenerja Pa je tako osup/V.lo, da dolgo ni mogel spregovoriti)). Takrat je Bob prtič nastopil v šestih disciplinah. V zadnjih štirih letih je Mathias zelo zrastel. Visok je 1,82 m in tehta 90 kg. Upa, da mu bo večja moč pripomogla k uspehu. - Francosko moštvo za Tour de France PARIZ, 17. — Francosko moštvo za »Tour de France« bo sestavljeno tako; Bobet, Dotto, B. Gauthier, Geminiani. Lau-redi, L. Lazarides, Muller, Quentin, Remy, Robič, Rolland, L. Tesseire. Poleg tega so določili 30 ko-lesarjev, ki bodo sestavljali po-krajinska moštva Pariza, Ile de France, Severovzhoda, Zahoda, Jugozahoda, Vzhoda in Jugovzhoda. BEOGRAD, 17. — Na letni skupščini Šahovske zveze Jugoslavije, ki je bila v nedeljo v Beogradu, so določili, da bo. do v jugoslovanskem olimpijskem moštvu igrali Gligorič, Trifunovič, Rabar in Pirc, rezervi pa bosta Fuderer in Milič. Prva Gligoričeva zmaga v dvoboju z Reshevvskim NEW YORK. 17. — Sedma partija šahovskega dvoboja med Gligoričem in Reshew-skym se je končala z zmago jugoslovanskega velemojstra. Fartija je bila prekinjena v 43. potezi. Po analiziranju prekinjene pozicije je Reshewsky pred začetkom nadaljevanja sporočil Gligoriču, da se vda. To je prva zmaga Gligoriča v tem dvoboju, obenem pa tudi prva njegova zmaga nad Reshetvskim. V Nem Yorku sodijo, da je Gligorič v tej partiji pokazal izvrstno igro. Stanje dvoboja je zdaj 4:3 za Reshevvskega. Do konca manjkajo še tri partije. Gligorič ‘do imel v 8. in 10. partiji bele ii-gure. KOLESARSKA DIRKA PO ŠVICI Zopet Goldschmidt MONTHEY, 17. — Četrta etapa kolesarske dirke po Švici, ki je vodila iz Adeibodena v Monthey, je bila zelo živahna, ni pa prinesla večjih sprememb. Edino Luksemburžan Goldschmidt je kot nagrado za dolg in uspešen beg oblekel majico prvega na lestvici. Keteleer, ki je doslej vodil, je padel na drugo mesto. Glavni favoriti tekme -• Kuebler, Koblet, Robič — imajo v skupni oceni še vedno isti čas in se doslej’ tudi še niso kdo ve kako potrudili. Koblet in Robič verjetno mislita na Tour in jemljeta švicarsko krožno dirko bolj za trening. 60 km po startu je ušel Goldschmidt skupno s Švicarjem Wyssom, ki pa je kasneje zaostal. Blizu cilja je Goldschmid-tov naskok narastel na deset minut, toda nekaj minut je zapravil zaradi zaprtih železniških zapornic. Drugi je bil Rossello, tretji pa «outsider», Alžirec Kebaili. Vrstni red 4. etape Adelbo-den - Mcnthey (235 km): 1. Goldschmidt (Luks.) 6.15:29; 2. Rcssello Vitt. (It.) 6.19:19; 3. Kebaili (Alž.) 6.19:54; 4. Flu-ckiger (Sv.); 5. Kamber (Sv.), v istem času skupina' s Kuebler-jem, Koblefom, Robicom itd. Skupna ocena: 1. .lesu Goldschmidt (Luks.) 25.04:35; 2. Keteleer (Be!*.) 25.04:44; 3. Conterno (It.) 25.05:51; 4. Schaer (Sv.) 25.06:39; 5, Clerici (It.) 25.07:00; 6. Kuebler (Sv.), Koblet (Sv.), Cera-mi (It.), Rcbic (Fr.), Fornara (It.), Pasotti (It.), Giudici (It.), vsi v 25.07:14. Jugoslovanski padalci so potovali skozi Trsi Na mednarodnem tekmovanju itelijanskih in jugoslovanskih padalcev v Milanu in na Gardskem jezeru je premočno zmagal Jug. Lutovac funkcije, ki sta jih imela v stranki. Georgescu je bil »degradiran« na delo nižje vrste«, Luca pa «poklican pred strankino kontrolno komisijo«. Skupno s Paukerjevo sta bila oba obtožena «deviacioni-zma« in »aristokratskega življenja«. Potem ko je «priznala nekatere svoje zmote« je bila Ana Pauker vržena iz Politbiroja irt iz tajništva stranke. Obdržala pa je Še nadalje zunanje ministrstvo. Toda današnja obtežba bukareštanskega radia kaže, da bodo proti njej podvzeti v kratkem še nadaljnji ukrepi. Nameni Malika trenutnega predsednika VS NEW YORK, 17. — Iniciativa Sovjetskega delegata in trenutnega predsednika Varnostnega sveta Malika, naj bi svet na jutrišnji seji proučil vprašanje bakteriološke vojne in vključitve novih članov v OZN. je bila sprejeta z dokajšnjim zanimanjem v krogih Združenih narodov. Američani vidijo v tej odločitvi propagandni manever, ki naj bi dovolil sovjetskemu delegatu ponoviti obtožbe proti ZDA. Vsekakor pa ameriški predstavnik Ernest Gross ni prikrival zadovoljstva. češ da bo ob lej priliki lahko «razkrinkal sovjetske laži«. Malikovo vabilo državam, naj bi pristale na ženevski protokol o prepovedi uporabe bakteriološkega orožja in ga ratificirale, hoče verjetno Prizadeti ZDA, ki so ta pakt sprejele, a ga niso ratificirale. Malik je pred razorožitveno komisijo že nekajkrat obtožil ZDA, da se poslužujejo bakteriološke vojne, toda obtožbe niso bile sprejete zaradi posredovanja predsednika. V tem primeru pa je sam predsednik in bo verjetno skušal podaljšati razpravo v zvezi s tem in z vso korejsko zadevo. Med zadnjo generalno skupščino OZN v Parizu je SZ namreč zahtevala, naj bi se pogajanja za premirje vodila prtd Varnostnim svetom in ne v Pan Mun Jomu. Glede vključitve novih članov v OZN pa bo skušal Malik ugotoviti, ali se bodo ZDA še nadalje upirale vključitvi vseh prosilcev, potem ko je med temi tudi Japonska; računa pa verjetno tudi s tem. da bi razdvojil zapadnjake. pri zadnjih glasovanjih o podobni sovjetski resoluciji v Parizu so namreč ZDA volile proti, medtem kc sc se’ Francija in Angjija glasovanja vzdržale in je' minister Eden izjavil, da bi 'morali poskušati rešiti to vprašanje pred ostalimi. Včeraj se je z Orient-Ekspre-ssom vračala skozi Trst v domovino jugoslovanska padalska reprezentanca, ki je nastopila v dvoboju z italijanskimi padalci v Milanu in na Gardskem jezeru. Tekmovali so samo za plasman posameznikov in pa za moštveni plasman. I željo, da bi še dolgo nosil čast Zmagovalec celotnega tekmo- jugoslovanskih padalcev po vanja je bil Jugoslovan Luto- J svetu, vac. ki si je priboril simpatije občinstva in dva krasna pokala. Našemu uredniku so vodja skupine inž. Vladislav Matovič in ostali člani reprezentance pripovedovali o svojih vtisih in se pohvalno izrazili o gostiteljih in italijanskem športnem občinstvu, niso pa bili preveč zadovoljni z organizacijo prireditve kakor tudi s poročanjem italijanskega tiska. Mladi jugoslovanski padalci so resni športniki, ki so naravnost zaljubljeni v svoj šport. Ponosni so na svoje uspehe, vendar o njih ne govore radi. Povedali so, da so se poklonili posmrtnim ostankom njihovega italijanskega kolege, ki se je med tekmovanjem smrtno ponesrečil in položili na njegovo krsto sop rdečih rož v imenu jugoslovanske reprezentance Tik pred odhodom vlaka so se prijazno odzvali povabilu našega fotoreporterja, ki jih je fotografiral za «Primorski dnevnik«. Stiski rok, čestitke vsem, posebno pa simpatičnemu in zastavnemu Lutovcu z Marija Radosavljevič 13.64 v mete krogle! ZAGREB, 17. — V nedeljo je bilo v Zagrebu lahkoatletsko tekmovanje nekaterih olimpijskih kandidatov. Postavljeni so bili nekateri zelo dobri rezultati. Zlasti je treba poudariti novi državni rekord Marije Radosavljevič^ v metu krogle s 33.64 (prejšnji rekord Radosavljevič 13.36), kar je letos tretji najboljši rezultat na svetu. Tudi Nada Kotluškova se je izkazala z metom 13.06, kar je prav tako boljše od olimpijske norme. Dober rezultat je dosegla Milica Šumak v skoku v daljino s 5.36 m. Na 400 m z zaprekami je nastopil Sabolovič in dosegel čas 55.1, kar pa še ni dovolj za nastop na olimpiadi. V Beogradu pa je državni rekorder Sarčevič pokazal, da se pc lanski poškodbi spet popravlja. Kroglo je vrgel 15.57 m daleč, kar zaostaja le za 7 cm za njegovim rekordom. Ijir Na Japonskem bo utihnil „Glas Amerike" TOKIO, 17. — List «Asahi» piše, da ima japonska vlada namen prepovedati prenos oddaj »Glas Amerike«. Po mnenju krogov v zunanjem ministrstvu so postale te oddaje po podpisu mirovne pogodbe ilegalne. Japonska je na podlagi upravnih sporazumov z ZDA dolžna nuditi le postaje, ki so potrebne ameriškim četam na Japonskem. Prenosi oddaj «Glas Amerike« pa so odvisni od ameriškega zunanjega ministrstva in peti člen japon. skega zakona o radijskih postajah določa, da se tujcem ne sme dovoliti izkoriščanje radijskih oddaj. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. •AWJWA%ViV/AWA/.%%V.'. Od leve na desno: Vampovac, Šinkovec, Lutovac, Golob in inž. Matovič (vodja skupine). A.-V.A.A...jWAWWW-VJ»A'.»AAW.,JWVWAW8,yWWWftWWWWWV)WA,W.WA%SW/AVA,.WAČAWWAVAV.W.,.V Sprejema od 15. do 20. ure. KINO V TBSlt Rossetti. 16.30: »Ultimatu® & Eicelsior. 16.00: «Duša in o6””' Nazionale. 16.45: «Obup». Kenice. 16.15: «Gospodar pa™ 0# Fllodraromatico. 16.30: «RHD 11. uri«. . ... g Arcobaleno. 16.00: »Izginila e plavolaska«, Mark Steve*®- ^ Astra Rojan. 16.30: «Trije v Alabarda. 16.00: »Princ-ta”-Armonia. 15.30: «Imejmo se ra P. Stoppa, P. Mangano. Ariston. 16.00: «Cesarskii va«**^ Aurora. 16.30: «Kraljica mod roparjev«. , ^ Garibaldi. 15.00: «RopafJl Kansasa«. „ Ideale. 16.30: «Tarzan in *’“nl Impero. 16.30: «Mo.i dom«. Italia, 16.00: «Zadnje srtf M Kino ob morju. 16.30: d?*® življenje«, R. Cclman. Moderno. 17.00: «Ti naši s»fy Savona. 16.00: »Vroča kri«. Miller, Evelyn Keyes. Viale. 16.00: «Sence nad Veli« kanalom«. Vittorio Veneto. 15.30: «0, pr sneti denar!«.' Azzurro. 16.00: »Sla P« zlj ' Glenrj Ford, Ida Lupino. Belvedcre. 16.00: »Kodeks bežni«, . j Marconi. 16.30: »Predrite ok®P’’ Robert Taylor. Massimo. 16.00: »Dolžnost 1401 kov«, Lilian Hervey. „ Novo cine, 16.00: »OgnjeS«*4' Vigiu«. I Odeon. 16.00: «Jaz sem Cap*^' R. Rascd, S. Pampanin®. Radio. 16.00: »Nevihta na In® skem oceanu«. Venezia. 16.00: «Kripka Poletni kino Rojan. 20,45: «1^" ključ«. RADIO JlUOSliOVASSK® CONE TRSTA 254,6 m ali 1178 ko SREDA, 1*. junija »952. 5.30 Poročila. 5.45 Jutranja »L ba. 6.45 Jutranja glasba. 7.0» A ročila. 13.30 Poročila. D-45 £ včeraj do danes. 13.50 Lahka S ^ ba. 14.15 Kulturni razgledi. d | Domači zvoki. 18.15 Igra nar, j) orkester JLA iz Portoroža, hy, Glasbene revije' lepih n 19.15 Poročila. 21.00 Koncert fjj, mornega zbora iz Trsta p. 'r‘jA balda Vrabca. 21.30 Glas^ portreti skozi svet in čas. ** Zadnja poročila. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja ba. 11.30 Lahki orkestri. l2-'!ijia. vsžkega nekaj. 12.45 P° ,3,30 13.00 Popoldanski koncert, *n» rotil* Kulturni obzornik. 13.40 ritmična glasba. 14.00 P°'t,,flj 14.15 Lahke melodije. 17.30 r-glasba. 18.15 Vivaldijeve skl* 19.00 Zdravniški vedež. l9-Jjiia-stra operna glasba. 19.45 Pory«v. 20.00 Stavki iz znanih kodre,. 20.30 Sola in vzgoja. 21.00 V , ni kvintet. 21.20 Smetana: tJ, stavka iz godalnega kvar 21.35 Znane uverture. 22.00 mi. ba iz revij, 22.30 Komorna 8* 23.15 Foročila. TRST I. 7.45 Jutranja glasba. U-1 cert. 11.30 Dramatiziran 4 ^0vi «Demetrio Dianelli«. 12.15 jjo svet. 12.30 Operetna £laSt,Ž.Vant°' Gledališka glasba. 14.00 f r,r,n. ske pesmi. 14.15 Tretja nJ. 14.25 Beethovnova «Tretj3 fU. ta«. 17.30 Koncert. 18.25 1* ti. skih oper. 19,50 Športne ..ra 20.16 Aktualnosti. 21.00 S3‘13(r v treh dejanjih: «Mrtvi ne P jo davkov«. SLOVE N U-4 327,1 m 202,1 m 212,4 l® £ 12.00 G. Pierne: Ramo^V čil* ert; A. Pizzini: V Piemontu. ročila. 13.20 Slovenske pesmi. 14.00 Opoldanski k jg.iO 18.40 ‘igrajo Veseli Partizanske pesmi in 19.30 Poročila. 20.00 TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) Lahka * ro. oška *" ...... .. HJ gjjt operne arije. 22.0o’ Poročila- Ki|, dei slov*1 ba. 20.30 I. Tavčar: Visoška ntka - II. del. 21.30 Jj3 Nočni koncert skladateljev, AWVAVAV.V .v*.*-'-"'’" B« piCMIfl MCI r-nnnof.nr j PlTiHidlll |irof. ill\ 1 :r. Bradač j=—i »Bo menda vendarle res», si je misli gospod Winkle in je opustil suknjič iz rok. »Preveč vina sem spil po obedu in se res prav nejasno, nedoločno spominjam, da sem hodil pozneje okrog po cesti in kadil cigare. Moral sem biti močno vinjen — zamenjal sem suknjič — nekje nekoga užalil — brez dvoma — in tole poslanstvo je grozna posledica tega«. Tako govore sam pri sebi, je šel zopet doli v gostinsko sobo, odločen, sprejeti izziv bojevitega doktorja ter pustiti, da ga zadene najhuj^e. K temu sklepu je gospoda Winkla nagnilo več razlogov, med katerimi je bil prvi njegov ugled v klubu. Zmeraj je veljal za veliko avtoriteto pri vseh stvareh ofenzivnega, neofenzlvne-ga ter defenzivnega dvoboja, ki zahtevajo telesno moč ali gibčnost. Ce bi se torej pri prvi priložnosti, ko je postavljen pred izkušnjo, strahopetno izmaknil, in sicer pred očmi mojstra, bi bil njegov položaj v družbi za zmerom izgubljen. Potem se je spomnil, da je večkrat slišal o takih, ki poznajo prakso v dvoboju, da so po tajnem dogovoru sekundantov pištole le redkokdaj nabite s kroglami. Upal je slednjič, če bi prosil gospoda Snodgrasa, da bi mu sekundiral. ter mu pred-očil z ognjevitimi besedami nevarnost, da bi prijatelj gotovo razodel skrivnost gospodu Pickwicku, ki se potem ne bi pomišljal, napraviti pri oblasteh ovadbo in tako preprečiti usmrtitev ali pohabo svojega u enca. Zato je izjavil oficirju, da poziv sprejema. »Prosim, imenujte ml enega svojih prijateljev, da se z njim o vsem potrebnem dogovorim«. Je rekel oficir. , «Je čisto nepotrebno«, je odvrnil gospod tV inkle; «imenujte mi le vi sami čas in kraj, bom že oskrbel sekundanta«. »Vam je prav — danes ob sončnem zahodu?« je vprašal vnemamo oficir. •sDobro«, je dejal gospod Winkle, v srcu pa si je misli, da je prav slabo. »Fort Pitt vam je znan?«. «Da, videl sem ga včeraj«. »Bodite potem tako dobri in krenite, ko dospete do jarka, po stezi na levo in idite tako dolgo, da me zagledate; jaz pojdem pred vami ter vam bom tako kazal, pot na kraj, kjer se stvar lahko opravi brez nevarnosti, da bi nam policija zabra-nlla...«. »Nevarnosti... da bi nam zabranila!« si je misli gospod Winkle. . . »Mislim, da je to vse«, je rekel oficir. Oficir je šel ter si spotoma žvižgal veselo melodijo. Zajtrk Fickwlckovcev se je zelo zavlekel. Gospod Tupman zaradi ponočevanja, ki ga ni bil vajen, ni mogel vstati; gospod Snodgras se je menda boril s poetično nevoljo in celo gospod Pickwick je kazal nenavadno nagnjenje k molčečnosti in sodavici. Gospod Winkle je željno čakal priložnosti, da bi bil s prijateljem sam. Ponudila se je kmalu. Gospod Snodgras je predlagal, da bi sl ogledali stari grad ter se je napotil z gospodom Winklom, ker druga dva nista hotela iti. »Snodgras«, je rekel gospod Winkle, ko so bile živahne ulice za njima, «Snodgras. moj stari prijatelj, ali se morem zanesti na vašo molčljivost?«. Vneto pa si je želel, da bi se mogel zanesti na blebetavost svojega prijatelja. • «Gotovo», je odgovoril prijatelj. «Cujte mojo prisego«. »Ne, ne«, ga je prekinil Winkle, ki se je prestrašil ob misli, da ne bi Snodgras, nič sluteč, nepreklicno zaprl ust; »ne. ne, ne prisegajte! Je čisto nepotrebno«. »Gospod Snodgras je roko, ki jo je bil že poetično dvignil k oblakom, spet povesil. «Potrebujem vašo pomoč, moj ljubi, v častni zadevi«, je nadaljeval gospod Winkle. «Dobite jo«, je odgovoril pesnik in prijel prijatelja za roko. «Z nekim doktorjem — doktorjem Slaanmerjem je sedemindevetdesetega polka«, je pravil Winkle, želeč’, da bi prikazal stvar kolikor mogoč© važno; «častna zadeva z nekim oficirjem, ki mu neki drug oficir sekundira, danes ob sončnem zahodu, na samotnem kraju blizu forta. Pitta«. »Jaz vam bom stal ob strani«, je rekel gospod Snodgras. Bil je začuden, vendar nikakor ne prestrašen ali otožen. Človek bi ne verjel, kako hladnokrvni so ljudje pri takih zadevah, izvzemši duelante same. »Posledice so lahko stra-ne«, je dejal- »Upam, da ne«, je rekel Snodgras. »Doktor baje prav dobro strelja«, je rekel Winkle. »Kakor večina vojakov«, je pripomnil gospod Snodgras; »toda vi tudi, ne?». »Gospod W Inki e je potrdil ter je izpremenll svoj napadalni načrt, ker je videl, da prijatelj ni še dovolj prestrašen. »Snodgras«, Je rekel in glas se mu je tresel, »če padem, boste našli v paketu, ki vam ga mislim zaupati, pismo na — mojega očeta«. Tudi ta ataka ni zadela v živo. Gospod Snodgras ^ -p, sicer ganjen, vendar je prevzel ta posel tako brez ebotav kakor da je bil pismonoša. . p9de «Ce padem«, je nadaljeval gospod Winkle, »alt ^ cpdi-doktor, pridete vi, moj dragi prijatelj, kot sokrivec Pr!”o0rt&' šče. Ali smem spraviti svojega prijatelja v nevarnost d ^ cije — morda celo življenja«. Q f Snodgras je postal nekoliko nemiren, toda njeg ,e f' naštvo je bilo nepremagljivo. «V zadevah prijateljstva«, tetično vzkliknil, »bom zmeraj kljuboval vsaki nevarff'v0 s1'0' Gospod VVinkle je v srcu preklinjal vdano pri j a te1 J s pji-Jega spremljevalca. Nekaj časa sta molče korakala v'‘ žalo se je poldne. Winkle Je že obupaval. fle »Snodgras«, Je rekel in se nenadno ustavil, «skrblte, ge pride nič vmes — nikar ne delajte ovadbe pri oblaste^ ^jf pridite s konstabli, da bi preprečili dvoboj - prosim vas. ne storite tega!«. _ri.iate^U Gospod Snodgras je toplo stisnil roko svojemu ne!»-ter odgovoril v naj slovesnejšem tonu: «Za vse na sve^sllno P°M Gospoda Winkla je spreletel mraz, ko se mu je v slcJ.beH polno prepričanje, da upa zaman, da bi bil prijate J 2iV9 zanj in da mu je usojeno, postati ob sončnem zan tarča doktorju Slammerju. sviof" Prijatelja sta si v trgovini kupila pištoli, smodnlK*^. d« ter sta se nato vrnila v svojo gostilno — gospo^d ^ oVp bi se zamislil v bližajoči se boj ter če le mogoče nail® trebh°' ro, gospod Snodgras, da bi pripravil orožje in vse P ne bi pri boju nastala nobena ovira. vrinila na Bil je mrakoten, neprijazen večer, ko sta °di zelo " ki se je zdela gospodu Winklu strašno kratka, v_ teža zavna, gospodu Snodgrasu pa zelo dolga ln Pra (Nadaljevanje stolpca ta vse vrste oglasov po 10 dm Tiska -------- 210 dih- 900 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod *®,‘”!^Ke*» L5T. tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokraiičnega m _ %Q%. ■ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo Ljubi lana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pr! Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trža^: