PRIMORSKI DNEVNIK ^■SSVSSr - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 109 (4883) TRST, torek 9. maja 1961 demonstracije proti atlantskemu paktu začetku zasedanja ministrov v Oslu k nge poudarja potrebo boljših odnosov z Vzhodom - Rusk pa je govoril o «pove-Jtoem sovjetskem pritisku» - Sarper je govoril o«grožnji miroljubnega sožitja» -An-e°tti je poudaril «zaskrbljenost zaradi Srednjega vzhoda in Latinske Amerike» s * Hinist ~ V Oslu se je začelo danes zasedanje sve-ajo v NATO, ki bo trajalo tri dni. Ministri za-*na j ®orveškem parlamentu. Ob tej priložnosti se ’■ JstnonVJ preid Parlamentom zbrala večja množica, ki h»Pr sttirala proti ct.'.antskemu zavezništvu. k- r s‘a bili drugt dve rt . nUi ~ ° ne dela zgrešenih računov, ker so načela, glede katerih za atlant-^i. j^ištvo, druga pa ‘ n, prvi Ie govoril norveške vlade Čarali k’ ^g0 pa s0 or' l interniranci JotiSjs ^koncentracijskih Si 'govorniki so za-r0tnjioa]„se ne da jedr- ii naJe banicam NATO, H?une Nemči3i k večiPret* občinsko pa-oblo* ,mn°žica proslav-Ske , 100 osvoboditve jMje, Qkpod. nacistične o-; kienn j tel Priložnosti so iSo i m°nstrirali pro-ZSi i1 Proti jedrski o-fej *li, naj e Posebej so za-» iedf.iA se ne izroči Nem-kj? tahtm, ,“rožie- Govorni-1* 'tStor,- • tUdi’ nai Nor" S** p 1z nato- J.fc i"lk vlade Gerhard-6,Sen, Vod'l zborovanje, is Horveji6 zaS°varjal član-ik »a ij ike V NATO, ven-fcte bo j0n°vil, da Norve- li111 sVoi»^y°lila tuiih °P°' S C ozemlju- se spo- R&to so jv K-,,, .ln nasprotniki t* ^etnnr,0? -ie policija, V^nca ante razgnala, fc. tb n a s,e je začela ob tr*Jr0v .z°čnosti zunanjih it Sji držav članic. *C'8‘io W Spaak zast°- «ter Kot novi zunanji ih - 11 min- * zacel norveški ,t<*er LanRe- v ** hvii ? J? med dru-Im,,evsru ’ a jo Norveška *Meri?Seda Sz- in )e '«>rovtem..ko ie eden Politike NATO Sl6 nudiiQntPadalne poli' % Pfav ti? koristi, je dru- V li tem ,a važen smoter, k l * drža-if ■ za holjše od- atni Vzhoda. To > b/ila no-', ?,a ie večkrat °črm a vlada, kar li SVojn Sov med Norve- V i0fita So7ietsko sosedo. 2hodh° boljših odnosih V‘!li|h « ip Zahodom, VVkat"a neke vrste so-Hi ^oi ev® se obe strani Sil- razen r‘ta . z vsemi n h 8e vojaško silo. Sh^Hvheo3*0 za nekaj St •' H dr,Ea in konstrukti .la kn. at°mskega o- l*ktie 'ahkn111^11111 razisko-Si‘Vho in zayedamo, da 5.tied , Pozitivno sode- *ttk hoče^r-T' deli svela p • človeštvo pre- So',?6 in* 2atem potrebo 9u.k atu ®osPodarske e-Sh v‘l il l?k.ih držav in Jo rekoč ®?v^snost novih mora atlant--han V° Prispevati k kSoSrveški razvitih držav. S ^ je 2 zunanjim mi- So2°rvešWi razyitih držav ^ h ia 2 zunanjim mi-°2r° f11 novi tai' • ki j olandec Dirk ? t,, ’,da ,Je med drugim S. rt lBgr°Žanie’ ki nas Se strm Pripeljalo do Š v,.!ltllPno §h zdruzili. za,o fkh. k dan ranimo, zavzeti ta "ova ^°Ye oblike in Nul *zziu Podr°čja sveta, Nti ZavB . Zato mora vk i.1)8 t Zništvo, dt tu'». K^nje v , KHKor V HiSdsl iB° jg°ročnih XAT0 3 alje, da tudi na- čla- v sl'fu-na nobenem sem položaju Ohajrije dr-; druRe države f ktfa,ski rzav- vrJTPnanji mini- ....... njtlj, klora ^Ueira je izja-Področje de-danes širše « e"™- ki^Vlt 8 in članicami ŠSe> Ijskn a 36 treba šči-'tiSil> drž»lnterese vsake ;'#1» h36 UinVe članice ^Itn40 U JO "1 M563"1’ k‘ 36 orii Na tei seJ' ameriški dr- ki jN *,°..80v w da^an Rusk> ® i^isti amera va jo Z Sl1' s? da boriSVetovania M'!‘ank“d° m0rali skli’ kvbh 0 Rt« ? izmenjavo !inih aktual-v bol^nru - le je na Vit °žai,. .0 mednarod-®hi»tlan,.,.in je ponovil zavezništvo ent ameriške « jjbtsko ,elem ne mislijo ZDA popuščati«. Kar se tiče razorožitve, je Rusk izjavil, da bodo ZDA imele s SZ razgovore izključno o postopku (izbira držav članic komisije itd.). O Berlinu je izjavil, da bi ločena mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo pomenila kršitev berlinskega statuta, in da nameravajo zahodne države obdržati svoje pravice dostopa do Berlina in bodo storile vse, da obdržijo svoje pozicije. Rusk je izrekel upanje, da bo ženevska konferenca o prekinitvi jedrskih poizkusov pripeljala končno do sporazuma «kljub sovjetski obstrukciji«. Pripomnil je, da je sedaj malo upanja, da bo sporazum dosežen, toda ameriška vlada bo »(nadaljevala svoje napore« za sklenitev pogodbe. Rusk je trdil tudi, da skuša SZ uničiti Združene narode. Po njegovem je dokaz k temu dejstvu, da sovjetska vlada odklanja sedanjo akcijo OZN v Kongu. Dodal je, da ((sovjetska grožnja ni več samo vojaška, temveč politična in psihološka«. SZ je velika jedrska sila in ima ogromne konvencionalne sile. Zahod mora ostati močan tako glede jedrskega kakor tudi glede konvencionalnega orožja. O sovjetski politiki je dalje Rusk- dejal, da je SZ prepričana, da bo lahko «svojo vojaško moč spremenila v politično akcijo«. ((Hruščev je gotov samega sebe in je odločen razširiti to akcijo do skrajnosti. Ostali svet se ne zaveda te nevarnosti. ZDA so zaskrbljene zaradi prepričanja SZ in Kitajske, da sta voditelja sveta. Sovjetski blok skuša prevzeti vodstvo izkoriščajoč sedanje socialne spremembe.« Rusk je dolgo govoril o sovjetski podpori osvobodilnim gibanjem ter o gospodarski in socialni podpori mladim državam in je pripomnil: «Hruščev hoče identificirati ta razvoj v mladih in nezadostno razvitih državah s sovjetskimi smotri. Sovjetski blok povezuje spravne geste na enem kraju z napadalnimi pritiski na drugem. Toda vse je sestavni del enotne komunistične linije.« «Vendar pa SZ priDisuje veliko važnost NATO in zaradi tega mora atlantska organizacija okrepiti svojo obrambo. ZDA bodo obdržale svoje sile v Evropi in menijo, da je treba konvencionalne in jedrske sile NATO krepiti.« Glede razorožitve je Rusk izjavil, da bodo ZDA skušale pripraviti predloge do 1. julija, da se bodo o njih lahko posvetovale s svojimi zavezniki. Sovjetsko-ameriška pogajanja pa se bodo tikala samo postopka. ZDA skušajo olajšati breme oborožitve, ne da bi ošibele zahodni svet. Na razorožitev se ne sme gledati kot na ločeno vprašanje, temveč je «eden od elementov za ustvaritev miroljubne svetovne skupnosti O Kubi je Rusk dejal, da so ZDA zaskrbljene zaradi «ustanovitve oporišča, sovražnega Severni in Južni Arne riki«. Glede poizkusa invazije je Rusk priznal, da so ZDA zgrešile pri oceni položaja. Sedaj proučujejo z južnoameriškimi državami akcijo, ki bi bila potrebna na enostranskem področju O Kongu je trdil, da se zadnje tedne opaža ((izboljšanje položaja«. Dodal je, da je važna vojaška navzočnost OZN in da je glavni smoter ustvariti disciplinirano vojsko. Zahod mora storiti vse mogoče, da ((prepreči SZ, da bi prodrla v to državo«. Omenil je tudi položaj v Vietnamu in je dejal, da je «še težavnejši kakor v Laosu«. V tej državi so «za borbo proti upornikom potrebne večje oborožene sile kakor v Laosu«. V ta namen se ZDA posvetujejo z južnovietnamsko vlado. Napovedal je, da nameravajo ZDA proti koncu leta izstreliti satelit s človekom na krovu, in je dodal, da so ZDA pripravljene dobaviti nosilne rakete «Scout», «Thor» ali ((Atlas« za znanstvena vesoljska raziskovanja Zahodne Evrope. Pripomnil je, da je logično, da dela Zahodna Evropa skupne znanstvene napore. V ta namen ima NATO lahko vežno vlogo. Diplomatski opazovalci se sprašujejo, ali ta ponudba ne zmanjšuje upanja Velike Britanije, da bodo uporabili angleško raketo «Blue Streak« kot prvo stopnjo evropskega vesoljskega satelita. Za Ruskom je govoril turški zunanji minister Sarper, ki je svaril pred ((grožnjo miroljubnega sožitja« ter je pozval NATO, naj bo pripravljena na «nove sovjetske grožnje«. Na popoldanski seji je govoril zahodnonemški zunanji minister von Brentano, ki je dejal, da mora NATO postaviti proti sovjetskemu geslu „za popolno in splošno razorožitev« svojo akcijo «za popoln in splošen mir«. Dejal je, da de deležna vedno večje po-i lin. «Ce dajemo Hruščevu vtis, zornosti na vsem svetu, in je da se bojimo nevarnosti vojne, pripomnil: «Ne smemo dajati! ga pozivamo, naj preizkusi na- vtisa, da je komunistični blok vedno enoten v duhu solidarnosti in da mi nismo. Drugače bi se politika moči nekega dne pokazala močnejša od spoštovanja moralnih načel.« Dodal je, da morajo biti člani NATO pripravljeni na «kako žrtev«. «Bil bi majhen rezultat, je pripomnil, če bi uspeli obvarovati naš državni prestiž in če bi pri tem zgubili spoštovanje sveta.« O Berlinu je Brentano izjavil, da ni nobenega znaka, da se je SZ odpovedala namenu proglasitve svobodnega mesta. Svet NATO ne sme pustiti nobenega dvoma o odločnosti zahodnih držav, da branijo Ber- še zavezništvo.« Na koncu se je Brentano zahvalil Kenne-dyju, ker je sklenil, da bo število ameriških čet v Evropi ostalo na sedanji višini. Skoraj vsi govorniki so govorili o »povečani sovjetski grožnji«. Med temi so bili tudi angleški zunanji minister lord Home, grški zunanji minister Averof in italijanski obrambni minister Andreotti, ki nadomešča zunanjega ministra Segnija. Andreotti je na dolgo govoril o položaju na Srednjem vzhodu in o Latinski Ameriki. Pri tem je izjavil, • da se ne smejo podcenjevati nekateri elementi na Srednjem vzhodu ter se ne sme mešati zgodovinski proces nacionalizma s kolonializmom. Isto velja tudi za črno Afriko, »kjer skuša SZ igrati karto nacionalizma«. »Pametna in lojalna zahodna politika lahko obvlada sovjetsko spletko«. O Kubi je Andreotti izjavil, da bo Castrovo stališče »kitaj-sko-sovjetske znamke« koristno, »da odpre oči javnemu mnenju Latinske Amerike, ki ne more biti mirna«. Dodal je, da je treba Latinski Ameriki posvetiti vso pozornost, in da ima Italija »mnogo vzrokov biti zainteresirana in zaskrbljena glede tega«. Andreotti je imel nocoj daljši razgovor z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. De Gaulle znova grozi z razdelitvijo Alžirije če bo referendum potrdil zahtevo za neodvisnost Ponovil je namen posvetovati se «z različnimi tendencami» Zagrozil je tudi, da bo nadaljeval svoje dosedanje načrte, «če ne bo mogoč sporazum» PARIZ, 8. — De Gaulle je imel danes napovedani govor po radiu in televiziji. V začetku je izjavil, da govori ob 16. obletnici «zmage, ki jo je Francija dosegla preko oceana trpljenja«, ter je nato izrekel prepričanje, da *neumni udar v Alžiriji ne bo v ničemer zakasnil napredovanja Francije«. Poudaril je kratko trajanje upora, «ki se je skrhal ob odločnosti države, ob lojalnosti celotne vojske in civilnih funkcionarjev ter ob enotnosti dežele«. Pripomnil je, da se sedaj odstranjujejo iz vojske in iz vrst civilnih funkcionarjev tisti, ki so bili nezvesti svoji dolžnosti. Glavni krivci pa bodo izročeni pravici. Kar se tiče Alžirije je de Gaulle izjavil da je treba to vprašanje rešiti in da »nedavni dogodki prispevajo k dokazu, da ni druge praktične poti, ki bi bila vredna Francije, razen poti, ki jo je izbrala itn . Značilen govor Fanfanija na sedežu KD v Riminiju Predsednik vlade poziva naj ga podpirajo do prihodnjih Na milanskem zborovanju komunistov v tovarnah je voditelj KPI Togliatti poudaril, da je sodelovanje s katoliškimi delavci odločujočega pomena za razvoj k socializmu (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Ko je včeraj zvečer govoril na sedežu Krščanske demokracije v Ravenni, je predsednik vlade Fanfani zatrjeval med drugim, da tudi po mnenju političnih tajnikov strank, ki podpirajo sedanjo vlado, «ni moč predvideti niti danes niti pred prihodnjimi volitvami neke demokratične alternative sedanji vladni formuli«, hkrati pa pozval «prijatelje KD in ostalih strank«, naj še hadalje podpirajo njegovo vlado in naj se ogibajo »nepotrebnih« polemik, predvsem pa naj ne smatrajo, da je nji- hova podpora sedanji vladi le začasna. Skratka: Fanfani bi rad dosegel popolno soglasje med strankami, ki podpirajo njegovo vlado, da bi se tako pripravili na prihodnje splošne politične volitve, ki bodo leta 1963, in ki morajo po Fanfanijevih besedah pomeniti tak uspeh za vladne stranke, da bi «deželo rešili pred vsakršno nevarnostjo«. Vse to bi bilo lepo in prav, če bi med vladnimi strankami obstajalo popolno soglasje glede nekaterih važnih in še vedno odprtih političnih zakonodajnih vprašanj, kakršna so na primer evropeistična politika; vladni načrt za šolstvo; poenotenje tarif električnega toka; deželna vlada na Sici-pokrajinska upravna od- bora v Rimu in Milanu itd. In glede teh vprašanj ni ravno lahko doseči soglasje med KD po tej strani in stališči republikancev, socialdemokratov in liberalcev po drugi strani. Republikanci, zlasti La Malfa, ne opuste nobene prilike za polemične nastope proti Fanfanijevi vladi. Ko je včeraj govoril v Ravenni in Falconari, je La Malfa obsodil »pomanjkanje stvarne in dobro koordinirane politike gospodarskega razvoja«; slabitev »federalistične in nadnacionalne bitke za Evropo«; dejstvo, da »načrt za šolstvo kvari strankarsko-ideološki pogled« in zaključil, da se »nikakor ni moč zadovoljiti s ključilo zborovanje komunistov v tovarnah, na katerem je spregovoril tudi generalni tajnik KPI Togliatti, ki je imel — kakor je že običaj — izredno dolg govor. Bistvo njegovega govora je bilo v tem, da je sodelovanje vseh sindikalnih organizacij delavskega razreda v skupnih akcijah za izboljšanje Movnih pogojev sicer pozitivno, da pa ga je treba izpopolniti s politično enotnostjo delavskega razreda, tu pa da naletimo na tež-koče, ki so se do sedaj izkazale za nepremostljive: ob vsaki priliki, ko Komunisti načnejo tak razgovor in poudarjajo potrebo po enotnem političnem nastopu delavskega razreda, odgovarjajo katoliški in socialdemokratski delavci z »Madžarsko, Stalinom itd.«. Na te argumente nekomunističnih delavcev Togliatti ni navedel nobenega protiargumenta; omejil se je le na poudarjanje, da so komunisti avantgardna stranka; da ima ta stranka dva milijona članov in sedem milijonov volivcev ter da je zaradi tega ni moč ignorirati v borbi za sedanjim položajem« ter poudaril, da »demokratične sile I socializem. Togliatti je še po-morajo v primernem trenutku udaril, da je treba «uničiti» ponovno pridobiti na elanu«. I protikomunistično razDolože-Včeraj se je v Milanu za-1 nje katoliških in socialdemo- li ji, Nadzorstvena komisija v Laosu Predlogi voditelja Patet Laosa Fumsavan predlaga razširitev vlade Suvane Fume ■ Ali se bo tudi Šihanuk udeležil ženevske konference? etskega prl-ii.. -* da ja po «jg. °3U važno, da «SZ*-so »gesla sovjetske propagan- VIENTIANE, 8. — Danes je prišlo v Vientiane 25 članov mednarodne nadzorstvene komisije, med katerimi tudi predsedniki treh delegacij (Indija, Poljska in Kanada). Letalo z ostalo skupino, ki je prišla sinoči v Saigon (o-koli 80 ljudi), pa se pripravlja na odhod v Ksieng Huang na področju, ki je v rokah vladne vojske. Skupina, ki je prišla sinoči v Sajgon, šteje skupno 113 ljudi. Uporniška vlada pa ni dala dovoljenje, da bi celotna skupina prišla v Vientiane. Voditelj delegacije Patet Laosa pri pogajanjih med tremi laoškimi skupinami Nunak Fumsavan je izjavil, da bo morala v primeru neuspeha pogajanj za sestavo koalicijske vlade pred 12. majem, vsaka od treh strani poslati v Ženevo svojo delegacijo. Fumsavan je izjavil, da bi se morala koalicijska vlada sestaviti tako, da se razširi sedanja vlada Suvane Fume, ter da se vanjo vključijo predstavniki Patet Laosa in skupine iz Savanaketa. Ti predstavniki bi morali biti pristaši politike prijateljstva, nevtralnosti in narodne enotnosti, ki jo vodi Suvana Fu-ma. Fumsavan je zavrnil predlog skupine iz Savanaketa, naj bi sestavili v Vientia-nu koalicijsko vlado. Pripomnil je. da taka vlada ne bi bila v ničemer drugačna od sedanje vlade Buna Uma. ?atem je Fumsavan obrazložil postopek, ki je potreben da pride do premirja: skupina iz Savanaketa mora takoj poslati v Na Mon na pogajanja svoje kvalificirane pred in predstavniki Patet Laosa ne smejo iti na. pogajanja v Luang Prabang, ki je v rokah upornikov. . Vojaška delegacija uporniške vlade se je nocoj vrnila v Vientiane z dveurnega razgovora z vladno delegacijo. Do sedaj se niso mogli sporazumeti o kraju, kjer naj se izvršijo formalnosti glede u-stavitve sovražnosti. Delegacija uporniške vlade je sprejela kraj Ban na Mone s pogojem, da bodo politični razgovori v Ban na Fo-ngu. Vladna delegacija je ta pogoj zavrnila, prihodnje dni pa se bodo pogajanja nadaljevala. V Londonu je predstavnik Foreign officea izjavil, da so vse prizadete države, razen Kambodže, sporočile, da so pripravljene udeležiti se 12. maja konference v Ženevi. Da se bo konferenca lahko začela tega dne, pa je potrebno, da nadzorstvena komisija ugotovi dejansko usta-vittv sovražnosti. To je pogoj za britansko udeležbo na konferenci. V Londonu poudarjajo važno vlogo, ki bi jo kamboški predsednik Sihanuk lahko imel na konferenci. Politični opazovalci so mnenja, da bodo tri zahodne države posredovale, naj bi se Sihanuk konference udeležil. Kar se tiče laoškega predstavništva, predlagajo v Londonu »mešano delegacijo«, v kateri bi bili predstavniki vseh treh skupin, ki bi morale medsebojno sodelovati. Kamboški radio je danes oddajal poslanico Cuenlaja Sihanuku, s katero ga vabi, naj spremeni svoje stalisre iin naj se udeleži ženevske stavnike? Predstavniki vlade I konference. Cuenlaj omenja, da je Sihanuk dal pobudo za to konferenco, in dodaja: »Sedaj, ko predlog Vaše kraljeve visokosti daje plodove, si ne morem nikakor misliti, da bo mogoča širša seja ženevske konference brez udeležbe vaše kraljeve visokosti in brez udeležbe kraljeve vlade Kambodže«. Kalergi o med Vzhodom in Zahodom ŽENEVA, 8. — Predsednik panevropske zveze grof De Coudenhove-Kalergi je v spomenici, ki jo je poslal ameriškemu predsedniku, predlagal premirje med državami NATO in državami varšavskega pakta- V spomenici omenja De Coudenhove-Kalergi, da so stara grška mesta imela običaj, da napravijo konec svojim vojnam s premirjem, ki je trajalo od 3 do 50 let, in pravi, da bi ta način pomenil vmesno rešitev med ((eksplozivno hladno vojno in neuresničljivim mirom » Pri tem trdi, da Zahodna Nemčija ne bo mogla nikoli priznati meje na Odri in Nisi, SZ pa se ne bo mogla odreči temu priznanju. kratskih delavcev, ki pravijo, da se s komunisti ni moč strinjati, in da ga je treba uničiti «pri koreninah« (pozabil pa je povedati, kako naj se to doseže). Voditelj KPI je tudi ponovil to. kar smo že slišali na socialističnem kongresu v Milanu: namreč, da je vprašanje sodelovanja med ((delavskim razredom socialističnega prepričanja in ki sledi naši stranki, ter onim delom delavskega razreda, ki je včlanjen v katoliških or-gjnizacijan, odločujočega pomena za napredek k socializmu. za spremembo splošnega političnega položaja v naši deželi« (toda Togliatti dobro ve. da so katoliški delavci politično organizirani v Krščanski demokraciji in da je zatorej nesmiselno govoriti o sodelovanju s temi delavci mimo ali celo proti njihovi politični stranki in jih vabiti v neko abstraktno politično fronto, ki naj vključuje politično organizirane komuniste, politično organizirane socialiste, socialdemokrate in republikance, a politično neorganizirane katoliške delavce. Ne razumemo, kako more Togliatti, ki je vendar politik,- še danes zagovarjati frontizem, kljub temu, da ga odločno odklanjajo predvsem tiste stranket na katere se Togliatti obrača za skupno politično akcijo v borbi za gospodarski in socialni napredek dežele. Tako stališče pa je hkrati tudi izrazito protidemokratično). V organizaciji visokošolcev »Unione goliardica italiana« (UGI, ki vključuje komunistične, socialistične, socialdemokratske, republikanske vi-sokošolce ter pristaše radikalne stranke) je prišlo do razkola, ker so socialistični, socialdemokratski in republikanski visokošolci ter del pristašev radikalne stranke zapustili kongres UGI, ki se je vršil preteklo soboto v Benetkah. To so storili, ker se ne strinjajo s političnim stališčem večine in ker je večina izključila združenji visokošolcev iz Genove in Rima, ki se tudi nista strinjali s politično linijo večine. Liga socialdemokratskih študentov je danes izdala sporočilo, v katerem pravi, da se je razkolu pridružilo 13 združenj od skupnih 28 ter štirje svetovalci UNURI, in da so ustanovili pripravljalni odbor z nalogo, da organizacijsko poveže omenjenih trinajst združenj in predloži novo avtonomno listo na bližnjem vsedržavnem kongresu UNURI v Riminiju. A. P. «»------- Afriška konferenca MONROVIJA, 8. — Danes se je začela konferenca afriških držav pod predsedstvom liberijskega predsednika Tubma-na. Odsotne so Gana, Mali, Gvineja, £AR, Etiopija in Libija. Alžirska vlada je odklonila vabilo. Zunanji ministri Slonokoščene obale, Kameruna, Nigerije, Liberije in Toga so predlagali naslednji dnevni red: 1. Enotnost ter politično, gospodarsko, kulturno, tehnično in znanstveno sodelovanje v A-friki in proučevanje ukrepov za uvedbo posvetovanj o teh vlada, odobril parlament in narod«. «Naj alžirsko prebivalstvo prevzame v svoje roke svoje zadeve, naj odloča, ali bo Alžirija suverena država znotraj ali zunaj; naj odloči tudi, ali bo ta država pridružena k Franciji, kar bo Francija lahko sprejela s svojim dejanskim prispevkom in na drugi strani z organskim sodelovanjem skupnosti. V teh pogojih bodo Alžirci francoskega porekla imeli plodno nalogo. Z vsem svojim srcem jih pozivam v imenu Francije, naj se odrečejo preživelim mitom in nesmiselnim a-gitacijam, od katerih prihaja samo zlo, in naj obrnejo svoj pogum in svojo sposobnost k velikemu delu, ki ga je treba izvršiti.« De Gaulle je dalje izjavil: ((Nameravamo temeljito disku, tirati o prihodnosti Alžirije in 0 sredstvih da se ta prihodnost odpre z referendumom, z različnimi tendencami, zlasti pa s tistimi, ki se borijo proti nam. Računarrio, da bomo na prihodnjih razgovorih v Evianu predvsem načeli to.» De Gaulle je nadaljeval: «U-rediti z alžirskimi elementi — seveda vštevši z voditelji u-pornikov — pogoje za razpis referenduma. Določiti, če je mogoče sporazum med vlado m istimi elementi za reši. tev konstruktivne pridružitve Francije in Alžirije, zato da bo samoodločba izvršena v duhu miru in upanja in da se bo nato Alžirija lahko sama gradila ob pomoči in podpori Francije in da bo Francija imela vzrok nuditi to pomoč in podporo « vCe bi se pokazalo — je nadaljeval de Gaulle — da ni konec koncev mogoč noben sporazum z voditelji upora bodisi glede referenduma ali pa glede prihodnosti Alžirije, bi bilo potrebno pospešiti in na kraju samem razvijati dostop Alžircev na vsa odgovorna mesta, vštevši njihovo vlado, zato da se kljub vsemu zgradi nova Alžirija. ce oi se alžirsko prebivalstvo ob priliki samoodločanja prepustilo rešitvi odcepitve in razbitja, ne bi Francija postavljala temu ovir... Toda, ker ne bi mogla v nobenem primeru zapustiti svojih sinov in ker vsekakor ima sredstva, da jih zaščiti, bi združila tiste Alžirce, ki bi hoteli ostati Francozi, poslala bi s svojega ozemlja tiste, ki tega ne 01 hoteli, ter bi prenehala posvečati svoje ljudi in svoj denar prebivalstvu, ki bi zavrnilo njene napore.« «Potreono je, je nadaljeval de Gaulle, da načrt za narodni razvoj, ki že 18 let usmerja .< napredku dejavnost Francije, postane bistvena ustanova, da bo močnejša s svojimi akcijskimi sredstvi, da bo odprta s sodelovanjem kvalificiranih organizmov znanosti, gospodarstva, tehnike in dela. Potrebno je, da je ta ogromna obnovitev veliko delo in poglavitna ambicija Francije.« V Alžiru pa se nadaljuje »vojna z letaki«. Danes so ul- vse tiste, ki so določeni za izvrševanje atentatov s plastičnim eksplozivom, naj odidejo »na svoja mesta« in naj izvršujejo svoje atentate proti »osebam in ne rečem«, in zahtevajo »smrt za vse goli-ste«. Prebivalstvo pozivajo, naj strelja proti francoskim rekrutom, ki jih obtožujejo, da so krivi neuspeha zadnjega vojaškega upora. Krožili si tudi s podpisom »rekruti«. Letaki pozivajo člane »organizacije tajne vojske«, naj se vdajo, »ker drugače vas bomo prisilili mi«. Raztroseni so bili tudi letaki, ki zahtevajo konec kolonialističnih vezi s Francijo. Na vsem alžirskem ozemlju so danes nadaljevali preiskave. Policija je preiskala 303 stanovanj v Alžiru in predmestjih, aretirala pa je 107 ljudi, pri katerih so našli o-rožje. Krožijo tudi govorice, da so v gorovju odkrili tajno francosko gibanje. Nocoj sta nastali v Alžiru dve eksploziji, kljub temu da so oblasti odredile izredne varnostne ukrepe. Prva je nastala nekaj pred začetkom de Gaullovega govora v neki palači v središču Alžira pred vrati nekega francoskega advokata. Druga pa je nastaia kmalu po de Gaullovem govoru v delavskem predmest ju Bab El Ued blizu cerkve, katere duhovnik je znan zaradi svojih simpatij do domačinov. Skoda je velika v obeh primerih, ni pa bilo človeških žrtev. Kmalu po dru gi eksploziji se je v predmest na 300 francoskih ultrasov, ki so vzklikale »francoski Alžiriji«. Vojaške patrulje so streljale v zrak, da bi demonstrante razgnale«. Ni bilo žrtev. Nocoj je nastala močna eksplozija tudi v Oranu pred trgovino nekega Alžirca. Ni znano, kakšna je škoda. V Parizu pa je skupina 8 alžirskih borcev napadla ko-laboracionistično patruljo z ročnimi bombami in s strelnim orožjem. Dva policaja sta bila ranjena. Policijski agenti enega od napadalcev ubili. «»----------------- Kekkonen v Londonu LONDON, 8. — Predsednik finske republike Urho Kekkonen je v spremstvu svoje žene prišel danes na uraden obisk v London. Na londonski postaji so ga sprejeli Mac Millan in številne osebnosti angleške vlade. Kekkonena spremlja tudi zunanji minister Ralf Toerngren. Sovjetski protest kanadski vladi MOSKVA, 8. — Sovjetska vlada je poslala kanadski vladi noto, v kateri pravi, da je kanadska vlada kršila medna, rodne obveznosti, ko je odklonila izročitev estonskega vojnega zločinca Viksa. Sovjetska nota poudarja, da je Viks odgovoren za smrt več tisoč nedolžnih sovjetskih državljanov na ozemlju estonske so- ju Bab El Ued zbrala skupi-/ vjetske republike. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitmiiiimniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiintiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii Stalno naraščajo sile angolskih upornikov Poziv OZN, naj nastopi proti genocidu, ki ga izvajajo Portugalci LUANDA, 8. — Uporniki v Angoli so izvršili tudi včeraj več napadov na nekatere portugalske postojanke. Zažgali so tudi vfeč posestev portugalskih kolonov. V San Salvadorju blizu severne meje so uporniki zažgali tudi en hangar na letališču. Napad so izvršili tudi na vas Cangola južno od omenjenega kraja. »Observer« piše, da so zločini portugalskih oblasti presegli vse do sedaj znane zločine v Afriki, razen v Alžiriji. List pravi, da je bilo o-koli 20.000 Afričanov ubitih, na tisoče pa odpeljanih v koncentracijska taborišča. Eden izmed tisočev Angolcev, ki so v preteklem tednu pribežali v Kongo, je leopold-villskemu dopisniku «Obser-verja« izjavil, da portugalska letala vsak dan bombardirajo afriške vasi in gozdove z za-žigalnimi bombami in s strojnicami kosijo vse, kar jim pri. de na muho. Številne afriške vasi so po njegovih besedah popolnoma uničene. Ko navaja cel seznam zločinov portugalskih oblasti, ((Observer« med drugim piše, da so portugalski vojaki 17. marca vdrli v vas Sanga, kjer so trasi raztrosili letake s pod-. se predstavili za pripadnike pisom »Združenje francoske unije angolskega naroda, ki Alžirije«. V letakih pozivajo I vodi vstajo, in pozvali kme- te, naj proslave zmago nad kolonialisti. Ko so se preslepljeni kmetje zbrali, so vojaki začeli nanje streljati in jih 18 ubili. Dva dni pozneje so portugalski vojaki prav tako preslepili prebivalce vasi Tumbi in jih ob tej priložnosti 300 pobili. Podoben zločin imajo na vesti v vasi Tomboko, kjer so pobili večino prebivalstva. «Observer» piše, da Portugalci pripravljajo novo ofenzivo, in navaja, da se bo sedanjim silam, ki jih cenijo na 17.000 vojakov, v kratkem priključilo še 25.000 mož. Navzlic temu pa sile angolskih upornikov stalno naraščajo. «Sunday Times« piše, da je skoraj vse ozemlje Angole severno od reke Kuanza pod nadzorstvom upornikov, katerih š'levilo cenijo na 250.000. List naglaša, da uporniki kontrolirajo gospodarsko najpomembnejše področje Angole, ki je dajalo portugalskim kolonialistom okoli 24 milijonov funtov dohodkov letno. Ko poudarja, da pripravljajo Portugalci širšo povračilno akcijo proti afriškemu prebivalstvu, »Observer« piše, da morajo Združeni narodi, ki so že obsodili dogodke v Angoli, preprečiti nov genocid v A-friki. liiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiititiiiiiiiiiiiiiitiitiiiMiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiif Spor med Belgijci in Američani v Kongu V Kasavubu bo postavil Combeja pred sodišče zaradi veleizdaje Potem ko mu je izročil Lumumbo in se ga tako iznebil, bi se hotel Kasavubu iznebiti sedaj še Combeja Zaradi tega bi pred poga- ' vprašanjih med afriškimi dr-janji med Vzhodom in Zaho lavami. 2. Stabilnost v Afri-dpm morali skleniti politični ti, proučitev položaja v Kon-premirje za dobo petih let :< bi se moralo avtomatično p> daljševati za enako razdobje ... __ _____ __________________ «dokler ne bodo psihološki in ; Afrike. 3. Prispevek Afrike k politični pogoji na svetu res miru na svetu. 4, Različna ugodni za mirovno pogodbo«. [ vprašanja. ;u, v Angoli, v Južni Afriki n na splošno vseh vprašanj, n se tičejo dekolonizacije LEOPOLDVILLE, 8. — Včeraj je Kasavubujev zunanji minister Justin Bomboko sporočil, da bo secesionist Com-be postavljen pred sodišče zaradi veleizdaje. Bomboko je na tiskovni konferenci obtožil Combeja upora in izjavil, da bo leopoldvillska vlada u-porabila vsa razpoložljiva sredstva in po potrebi tudi silo, da »osvobodi pokrajino Katango«. Navzoč je bil tudi Mobutu, ki poveljuje Kasavubujevi vojski. Bomboko je dalje izjavil, da bo moral Combe odgovarjati na štiri obtožbe: 1. Umor političnih kaznjencev in predvsem ministrskega predsednika Lumumbe. (Znano pa je, da je prav Kasavubu izročil Lumumbo Combeju in danes bi hotel Combeja zaradi tega soditi); dalje bo moral Combe odgovarjati zaradi pokolov med prebivalstvom Baluba v Katangi. 2. Zaradi upora proti vladi, ki ji predseduje Kasavubu, na podlagi navodil, ki jih dobiva od tujih elementov. 3. Tatvina letal, streliva in denarnih rezerv. ki pripadajo leopoldvill-ski vladi. 4, Protizakonito izdajanje denarja, kar je enako kakor ponarejati zakoniti i denar Konga. »Vsi ti zločini, je dejal Bomboko, so zločini veleizdaje, in Combe bo zaradi tega sojen kot upornik«. Bomboko je dodal, da prevzema leopoldvillska vlada vso odgovornost, kar se tiče aretacije Combeja in da je bila ta aretacija izvršena na ukaz njegove vlade. Kasavubujev sklep, da postavi Combeja pred sodišče, kaže, da se borba med belgijskimi kolonialisti in Američani sedaj zasukala v prid Američanom. Kakor je znano, u-živa Kasavubu vso podporo ZDA, in je pri izvajanju te dolgoročne ameriške politike najprej izročil Lumumbo Combeju, da ga je umoril. Ko pa je s pomočjo ZDA in nekaterih elementov OZN uspel okrepiti svoj položaj, je dal aretirati še Combeja. ker meni, da je prišel trenutek, da se ga lahko iznebi. Kasavubu zadnje čase še izredno poudarja, da hoče sodelovati z OZN pri izvrševanju zadnje resolucije in je tudi izročil belgijske svetovalce Combeja 3ilam OZN, da so jih izgnale. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da vedno odklanja . sklicanje zakonitega 1 parlamenta in ne upošteva obstoj zakonite vlade, ki ji predseduje Gizenga. Ta vlada je do sedaj odklonila sleherni kompromis s Kasavubu-jem in drugimi tujimi agenti ter nadaljuje borbo, ki jo je bil začel Lumumba za popolno neodvisnost Konga. Iz Elisabethvilla poročajo, da se je sedem evropskih plačancev v katanški vojski danes predalo četam OZN na področju Nyunzu. Odpeljali jih bodo v Kamino, nato pa v Leopoldville. Na tem področju so čete OZN obkolile okoli 40 Combejevih plačancev, ki so po večini Južni A-fričani, Rodezijci in Britanci. Sedaj se pogajajo za njih predajo. Na področju Port Franqui, kjer so pred desetimi dnevi Mobutujeve čete napadle čete OZN, so se začele čete OZN zbirati v večje skupine. Ganske čete so se začele koncentrirati v Luluaburgu, v Port Franqui pa pošiljajo nove li-berijsae kontingente. Belgijsko zunanje ministrstvo je danes zanikalo trditve, da sta Kennedy in Spaak pripravila načrt za reorganizacijo kongoške’ vojake. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so te informacije brei podlage. PRIMORSKI DNEVNIK 9. maja 1961 Končno je prišel dan..; (Na današnji dan pred šestnajstimi leti je bila osvobojena Ljubljana) Pred šestnajstimi leti je bila na današnji dan osvobojena tudi Ljubljana, potem ko je bil že skoraj po vsej Sloveniji sovražnik že prejšnje dni pregnan. Da še enkrat o-živjmo spomin na tiste dni, objavljamo sledeči sestavek po gradivu iz knjige «Zavržne operacije za oslobodjenje Jugoslavije». Minila so bila štiri leta in nekaj manj kot mesec dni. odkar se je jugoslovanska vojska, peš ali na vozeh z volovsko vprego, v neredu in brezglavo umikala pred sodobno opremljenimi zavojevalci iz Slovenije in Ljubljane proti jugu. Minila so štiri leta, odkar so se oglasili prvi partizanski streli ... Tedaj se je dvignil zadnji val. Pod seboj je zmlel še zmerom močne okupatorjeve in kvislinške enote, katere so se zaman postavljale po robu močni armadi jugoslovanskih narodov, ki se niso nikoli sprijaznili z izdaistvom buržoazije in aprilsko kapitulacijo. Vzporedno z operacijami Desne operativne skupine v smeri proti Trstu in Srednjo operativno skupino IV. armade na fronti okrog Reke. je VII. korpus, ki ie bil pred tem vključen v IV. armado, začel skupaj z 29. hercegovsko divizijo z operacijami v smeri proti Ljubljani. Stab IV, armade je že 28. aprila 1945 izdal povelje, da naj VII. korpus začne prodirati v smeri proti Staremu trgu na Kolpi, Kočevju, Ribnici in Ljubljani. Tako naj bi zavaroval desni bok IV. armade, hkrati oa osvobodil glavno mesto Sloveniie. 29. diviziji (brez desete brigade) pa je bilo ukazano, naj povezuje VII. korpus z ostalimi enotami IV, armade. Ta divizija naj bi prek Mašu-na in Pivke prodirala proti Postojni, da bi obvladala to pomembno postojanko, prek katere je sovražnik z ljubljanske strani ogražal naše e-note, ki so se borile okrog Reke, v Istri in pred Trstom. Neposredno potem naj bi ista divizija nadaljevala prodor prek Rakeka, vzdolž železniške proge proti Ljubljani. Za izvedbo tega velikega podviga je bilo potrebno streti odpor dokaj številnih in dobro oboroženih sovražnih enot. Pred borci VIL korpusa in 29. divizije so bili v trikotniku Ljubljana - Novo mesto - Postojna: 17. SS policijski polk ter deli 10., 15., 19., in 25. SS, pripadniki SS-podoficirske šole, polk tako imenovane »ruske osvobodilne armade*, ki so jo pod poveljstvom generala Vlasova sestavljali ruski emigranti in ujetniki z vzhodnega bojišča, šest pohodnih bataljonov in štirideset čet Rupnikovih domobrancev, trije polki Nedičevega »srbskega dobrovoljskega korpusa*, dva četniška bataljona, nekaj topništva in približno dve tankovski četi. Te sovražne enote so štele okrog 17.000 mož, ki so v glavnem držale pomembnejše kraje in točke vzdolž komunikacij. V času, ko je VII. korpus prejel povelje za premik, je bila njegova petnajsta divizija na Kočevskem Rogu, o-semnajsta južno od črte Soteska - Težka voda, Kočevska grupa, ki so v njej bili Notranjski odred, četrta brigada petnajste divizije in osma brigada osemnajste divizije pa na področju Banje Loke. Enote 29. divizije pa so bile na območju Osilnice in Broda na Kolpi, medtem ko se je trinajsta brigada te divizije držala pri Prezidu in Kozariščah. V noči od 28. na 29. april je VII. korpus začel zbirati enote na svojem levem krilu. V teku dneva sta potem petnajsta in osemnajsta divizija dosegli rajon Knežja Lipa, Muhavas in Brod Mo-ravice. Istega dne so enote 29. divizije ne le odbile napade kakšnih tri tisoč nedi-čev cev, rupnikovcev in nekaj Nemcev, ki so hoteli zaustaviti pot proti Postojni, temveč so drugega dne nadaljevale prodor proti Pivki in Postojni. Ta dan se je petnajsta divizija pomaknila proti Banja Loki in se začela pripravljati za napad na Kočevje, osemnajsta pa je prodirala v smeri proti Velikim Blokam. Esesovci so se umikali proti Kočevju, nedičevci in četniki pa proti Grčaricam in Rakitnici. Prvega maja sta obe diviziji VII. korpusa nadaljevali z začetimi pripravami in premiki. 29. divizija pa je v dopoldanskih urah zasedla izhodiščne položaje za napad na Postojno. To močno sovražno oporišče so branili: 904. regrutni bataljon 188. planinske divizije, okrog 1.000 italijanskih fašistov in rupnikovcev ter pripadniki ese-sovske podoficirske šole, ki so jih dva dni prej poslali v okrepitev iz Ljubljane. Močna sovražna oporišča pa so bila na poti iz Rakeka proti Planini, ki so zapirala dohod v ljubljansko kotlino. 29 divizija ni dolgo odla-iftla z napadom. Začel se je že okrog dveh popoldne z močnim topniškim ognjem, zlasti severno od Postojne, da bi presekali zvezo z oporišči v Planini in Rakeku. Sovražnik se je s pomočjo topništva močno upiral, vendar je zdržal le do polnoči. Mesto je bilo očiščeno in tako odstranjena vsaka nevarnost, da bi sovražnik presenetil z ljubljanske strani in udaril enotam IV. armade v bok. Del velike naloge je bil izpolnjen. Naslednjega dne so se enote petnajste divizije borile na dohodih v Kočevje, osemnajsta pa je hitela, da bi preprečila sovražni umik proti Ribnici. 29. divizija je tega dne uničila sovražno oporišče na »Ravber-komandi*. Tretjega maja sta petnajsta in osemnajsta napadali sovražnika, ki je čez dan dobil okrepitve v Kočevju, na Grčaricah in Gotenici. Po hudih bojih pa se je zvečer sovražniku posrečilo izmuzniti proti Ribnici. Hkrati so se začele umikati proti Ljubljani sovražne enote iz Novega mesta in Suhe krajine. Sovražnikov poskus, da bi se branil v Ribnici, se je izjalovil in tako so naše e-note preganjale okupatorja in kvislingovce zmerom bliže Ljubljani, šestega maja so bile osvobojene Velike Lašče in Pijava Gorica, borci pa so dosegli tudi že Grosuplje in Šmarje. Proti Ljubljani je hitela tudi 29. divizija. Njena trinajsta brigada je s podporo topništva že 3. maja premagala sovražni posadki na Rakeku in v Ivanjem selu, e-najsta pa posadko v Planini in zlomila sovražni odpor pri Grčarevcu. Štirinajsta brigada je začela prodirati proti Lazam in Logatcu (4. maja pa je 29. divizija naletela na močan odpor na nekdanji jugoslovansko - italijanski meji, kamor je sovražnik dovažal okrepitve iz Ljubljane). Posebno močno se je sovražnik branil v Kalcah, kjer so boji trajali ves dan. Sovražnik se je v neredu u-maknil šele proti večeru, nakar so naše enote osvobodile Zgornji in Dolnji Logatec. Trinajsta divizija pa je po osvoboditvi Rakeka zavila proti Cerknici in nadaljevala s -prodorom proti Borovnici in Ljubljanskemu barju. 5. maja je 29. divizija držala linijo Borovnica - Vrhnika -Horjul, njena trinajsta brigada pa je 6. maja odhitela proti Šentvidu, da bi preprečila sovražni umik iz Ljubljane proti Kranju. Ko so bili osvobojeni Višnja gora, Grosuplje, Pijava Gorica, Borovnica, Verd in Vrhnika, se je sovražnik u- maknil na zunanjo obrambno črto Ljubljane, ki se je vlekla od Sostrega, Zadvora, Orel, Lavrice, Babne Gorice do Crne vasi, Bevk, Loga, Horjula in Vrzdenca. Sovražnik je bil tedaj še zmerom dokaj močan, saj je pri Sostrem in Orlah razpolagal s 17. SS polkom in bataljonom 19. SS polka, pri Lavrici s štirimi do petimi četami rupnikovcev, pri Babni Gorici in Crni vasi z bataljonom domobrancev, pri Bevkah in Horjulu pa s pripadniki esesovske podoficirske šole in rupnikovskimi enotami. Tedaj je bil izdelan podrobnejši načrt za osvoboditev Ljubljane. Enote VII. korpusa so začele prodor, da bi zasedle izhodiščne položaje za napad na Ljubljano, že 7. maja. Vzlic močnemu sovražnemu odporu, ki se je branil s topništvom in tanki, je petnajsta divizija zasedla Orle, osemnajsta Babno Gorico, 29. divizija pa je obvladala območje Vrzdenec, Horjul, Brezje. Na tem sektorju sta ostala v sovražnih rokah le še Log in Bevke, ker je ravnina Ljubljanskega barja ščitila sovražnika. Borbe so se nadaljevale vso noč in sovražniku je uspelo, da je zopet zasedel Orle. Osmega maja je petnajsta divizija pregnala sprednje sovražne enote s črte Sostro, Sv, Lenart, Podmolnik in nadaljevala z napadom na Bizovik in Dobrunje, osemnajsta divizija pa je po hudih bojih ponovno osvobodila Orle in Lavrico. Istega dne so enote 29. divizije osvobodile Kostanjevico, prodrle v Log in zasedle koto 473, kakšen kilometer južneje od Brezja. Povsod drugod se je sovražnik branil pozno v noč. Bilo je okrog enajstih zvečer, ko je sovražnik popustil tako pred 29. divizijo kot pred petnajsto in osemnajsto divizijo in se umaknil proti Kranju in Kamniku. Predhodnice vseh treh divizij so še isto noč vkorakale v Ljubljano, zgodaj zjutraj pa jim je sledila glavnina. Ljubljana je pozdravljala osvoboditelje, ki pa so potem, ko so zajeli bogat vojni plen — 120 topov, 110 minometov, 500 brzostrelk, 5.000 pušk, motorna vozila in drugo opremo — takoj hiteli naprej, razen osemnajste, ki je ostala v Ljubljani. Petnajsta je prodrla na linijo Zalog, Sp. Zadobrova,. Šmartno, 29. divizija, ki je še istega dne dospela do Medvod, pa je dobila nalogo, naj prežene sovražnika iz savske doline in pri Tržiču in Jesenicah prepreči sovražniku umik na Koroško. 'mm V Turinu je bil na raznih razstavah «Italia 61» že prvi dan veliki naval. Gneča je bila ves čas zlasti pri postaji železnice na en tir Ni konca krutosti esesovskih zveri Srca trgajoča pričevanja na Eichmannovem procesu S streljanjem so prisilili Žide, da so se morali vrniti v goreče hiše, iz katerih jj® zbežali - Pričevanje gospe Joselevske v sodni dvorani edino Eichmanna ni §a inilo JERUZALEM, 8. — Na današnji razpravi Eichmannove-ga procesa je državni pravd-nik v začetku povedal, -da lahko dva višja nacistična častnika prideta v Jeruzalem pričat, ne da bi tvegala, da bosta aretirana. Ta popolna imuniteta se nanaša na Wal-terja Huppenkothena, bivšega častnika nemške protivohun-ske službe, ter na Wilhelma Hottla, bivšega majorja SS ter vodjo oddelka. Hausner je izjavil, da bosta ta dva lahko zapustila Izrael, tudi če, bi se med procesom izkazala njuna krivda pri uničevanju Zidov. Za sedaj namreč velja, da navedena nista izvršila zločinov proti židovskemu prebivalstvu. Po izraelskih zakonih bi lahko bila obtožena, da sta pripadala kriminalnim organizacijam (SS). Kot se je izvedelo, va je Hottl, ki živi na Dunaju, že tak-oj izjavil dopisniku agencije «Reuter», da ne namerava iti v Izrael. Pravi, da tega ne more v naslednjih dveh mesecih zaradi poklicne zadržanosti. ■ Potem pa je še dostavil, da njegovo pričevanje ne bi pomenilo nikake koristi ne za obrambo ne za obtožbo. Danes je zopet stopilo pred sodišče nekaj prič, ki so povedale stvari, ki so tako grozne, da se zde kar neverjetne. Toda kljub uničevanju je le še ostalo mnogo prič, ki lahko vse te stvari potrdijo — in so jih že davno potrdile — tako da nihče o njih ne more dvomiti. Zal smo IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllinilllllllllllllllllllllllllllililiiiiliiiliiiiiiiiiiitiiiliillliillllllllllillllllllliiillllllliiiiiiiiiiiiiiiii Proti koncu leta tudi Američan v satelitu Shepard sprejet nato je odgovarjal novinarjem Iz predsednikovih rok je Shepard prejel «medaljo za posebne zasluge» S prvim ameriškim astronavtom je bilo tudi ostalih šest kandidatov, ki so se kot on pripravljali za polet v vesolje OSLO, 8. — ZDA imajo v načrtu izstreliti umetni satelit s človekom proti koncu letošnjega leta. To je izjavil glasnik NATO, ki je vest povzel po izjavah ameriškega zunanjega ministra Ruska. Rusk je k temu dodal, da še niso določili datumov za svoje vse-mirske načrte v zvezi z Luno, Marsom in Venero. Ameriški minister za zunanje zadeve je izjavil, da bodo njihovi vsemirski načrti s časom pospešeni. V nekaterih področjih načrta bo možno sodelovanje med ZDA in NA TO. WASHINGTON, 8. — Ameriški kapitan Alan Shepard, prvi ameriški astronavt, je davi prispel na vojaško letališče v Andrevvsu. Priletel je z letalom z otočja Bahamas, kjer je počival od prejšnjega petka, po svojem velikem u-spehu. Ob prihodu na letali-lišče je Sheparda čakala njegova žena, ki je prispela na n .................................................................................................. Elizabeta II. in Filip v Firencah sta si včeraj ogledala umetnine FIRENCE, 8. — Tudi na drugi dan obiska angleške kraljice Elizabete in njenega moža princa Filipa je bilo v Firencah lepo vreme. Kraljica in princ sta prenočila v Vili Sparta v San Domenico di Fiesole, v nekem starem gradu iz XIV. stoletja, v katerem živi bivša romunska kraljica Helena in njena sestra, grška princesa Irena. Ob 10.30 sta zapustila vilo in z avtomobilom odšla v središče mesta, kjer sta s Trga San Mar-co odšla najprej v Ul. Rica-soli ter nato v »Galleria della Accademia*, kjer so zbrane skulpture Michelangela. V tem muzeju je tudi izvirni Michelangelov »David*, »La Pie-ta» Palestrine, »Sv. Matej* nekega kiparja florentinske šole ter razne umetnine Botti-cellija in Filippina Lippija, Perugina in drugih. Iz te galerije sta šla v bližnji muzej sv. Marka, ki je v starem dominikanskem samostanu, zgra- jenem sredi XV. stoletja. Tu sta visoka gosta občudovala umotvore Angelica, predvsem njegov »Sodni dan*, »Zadnjo večerjo* Ghirlandaia in druge slike ter freske. Iz te galerije sta Elizabeta II. in princ Filip odšla v slovito Galle-rio degli Uffici, kjer sta prav tako občudovala skulpture in slike. Posebno sta se ustavila pred slikami slovitega slikarja Cimabueja, Giotta, Duc-cia ter umotvori toskanske šole XVI. stoletja ter najboljšimi deli florentinske šole. Štirikrat dvojčki ARRAS, 8. — Mati že devetih otrok, med katerimi so trije pari dvojčkov, 26-letna Yvonne Wadble iz Lucy-Ribe-monta v deželi Aisne, je včeraj povila spet dvojčki, ki sta skupno s svoja materjo zelo čili in zdravi. Oče tako številne družine. 35-letni Wad- ble, je zaposlen na nekem kmetijskem posestvu, ki, je last občine. lepe navade Maurizia Arene letališče le nekaj trenutkov pred njim ter njegovi starši in sestra, ki so prispeli prejšnji dan iz Washingtona. Poleg tega je bilo na letališču okoli tisoč oseb, ki so ga prišli pozdravit. Shepard je prispel sem v družbi šestih svojih tovarišev, ki so se prav tako vadili, da bi zavzeli mesto v vsemirski kabini. Pripotovali so na osebnem letalu letalskega generala Curtisa Lemaya. Z ženo je Shepard danes prispel v Washington. Z letališča ga je helikopter odvedel v Belo hišo, kjer ga je sprejel Kennedv. Predsednik mu je izročil medaljo za posebne zasluge. Navzoči so bili tudi vojaški dostojanstveniki, člani kongresa ter visoki funkcionarji. Potem je Kennedy odvedel Sheparda in ostalih šest kandidatov za astronavte v svoj urad na zaseben razgovor. Med pozdravljanjem več de-settisočev oseb se je Shepard odpeljal na sprejem v Kapi-tol, malo pred 18. uro pa je odšel na tiskovno konferenco. Tu je povedal, da je polet potekal ves čas v redu. Še najbolj neugodno se je počutil, ko je v morju pristal in je ustavil delovanje sistema za aklimatizacijo v vesoljski obleki. Ko ga je nekdo vprašal, a-li si je želel, da bi se nahajal drugje, ko je bil v vesolju, je Shepard odgovoril: »Na to vprašanje najlaže odgovorim : ne*. RIM, 8. — Fotograf Gilber-to Petrucci bo okreval v šestih dneb. Tako so ugotovili zdravniki bolnišnice San Gia-como. Fotograf se je z motornim kolesom vozil iz Ul. San Michele. V bližini mostu Sublicio je opazil pred seboj avtomobil ameriške znamke, ki ga je vozil Maurizio Arena. Poleg njega je sedel Franco Fabrizi, zadaj pa dve dekleti. Takoj zatem je prišlo do incidenta. Ko je namreč Maurizio Arena opazil, da mu nekdo sledi, je menil, da mu sledi kak fotoreporter, ki bi ga hotel fotografirati. Da bi se ga rešil, je naglo zavrl svoje vozilo in pognal avtomobil celo ritensko. Nič hudega sluteči fotograf Petrucci je treščil vanj in se poškodoval. Mauriziu Areni pa očitno ni všeč, da se take stvari o njem pišejo, kajti izjavil je, da je ta vest popolnoma izmišljena. «#------- fudi v Italiji sledovi afere Peugeot Kraljica Elizabeta z vojvodo Filipom se z gondolo pelje po beneških kanalih MILAN, 8. — Davi sta prišla na letališče Linate pri Milanu dva francoska policijska inšpektorja in sicer Andre le Boul in Andre Fleurv, ki nameravata izvesti neke preiskave v zvezi z ugrabitvijo malega Erika Peugeota. Komaj sta inšpektorja pariške »Surete* prispela v Milan, sta stopila v stik s funkcionarji milanske kvesture, kajti zdi se, da so med preiskavo v zvezi s »primerom Peugeot* ugotovili, da je eden izmed ugrabiteljev, Raymond Rol-land, potem ko je pospravil 50 milijonov frankov odkupnine, prišel tudi v Italijo, da bi tu, v Milanu in v Genovi, zamenjal nekaj bankovcev. Kongres zveze bivših internirancev BOČEN, 8. — V salonih nekega hotela v središču mesta se je davi začel drugi in zadnji dan nacionalnega kongresa zveze bivših internirancev. Včeraj zvečer so zaključile delo posamezne komisije, ki so obravnavale problematiko organizacije. Danes pa je 90 delegatov, ki so prispeli sem iz vse Italije, predložilo nekaj zahtev, o katerih se je začela razprava pod predsedstvom senatorja Pagnija. Uspešna odprava na Anapurno III NOVI DELHI, 8. — Neka indijska odprava, ki jo je vodil poročnik indijske vojske M. S. Kohli, se je v soboto povzpela na tretji vrh Anapurne, ki je visok 8.300 m in še edini vrh te skupine gora, na katerega ni prispel še nihče. LECCO, 8. — Mladi alpinist 23-letni Bruno Cameroni iz naselja Mandello Lario je izgubil življenje pri vzponu na vrh »Sasso Cavallo*. V spremstvu vodiča Giovannija Zuc-chija se je vzpenjal v gore Grigne in ko je začel vzpon na »Sasso Cavallo*, se je spotaknil in treščil v prepad. Vodič se je takoj spustil v prepad, da bi Cameroniju pomagal, toda ta je bil že mrtev. Njegovo truplo so reševalci iz Lecca in Mandella že prinesli v dolino. Vohun Blake LONDON, 8. — Britanski tisk posveča veliko prostora ! »primeru Blake*, t.j. funkcio-! narju britanskega zunanjega J ministrstva, ki je bil obsojen HHH i " *'W * V - 'N - 'V , Tako so zajeli Sheparda. Iz kabine je zlezel sam, nakar so ga z vrvjo potegnili v helikopter na 42 let zapora zaradi vo- ja in sicer v zahvalo za o-hunstva v prid Sovjetski zve- zdravitev neke 5-letne dekii-zi. Dnevnik *Daily Telegraph* ce ciganke, ki je pred nekaj piše, da je bil Blake, ko je meseci bila na Sardiniji žr-bil ujetnik v Severni Koreji, tev prometnega incidenta, pri podobno kot drugi zahodni di- katerem si je razbila lobanjo plomati, ki so prišli v ujet- in golenico na desni nogi. Gre ništvo, zaslišan od nekega ru- za karavano ciganov z Bal-skega majorja, ki je po kon-: kana. cu korejske vojne zbežal na Zahod. Dnevnik dodaja, da je sovjetski častnik trenutno v ZDA in da so njegov pobeg do sedaj skrivali zato, da bi ne prišle na dan razne informacije, ki bi jih mogel dati. «Daily Express» pa s svoje strani izraža zaskrbljenost, ker je Blake igral dvojno vlo-, , go »in so zato mnogi vohuni | , °_?,va_ britanske obveščevalne službe v Vzhodni Nemčiji sedaj v nevarnosti, da jih aretirajo ali so jih že aretirali na račun informacij, ki jih je Blake dal Sovjetom. «Prijazcn» čuvaj avtomobilov Cigansko slavje CATANIA, 8. — Obilna kosila, veliko pitja in plesa, to je program, ki se nadaljuje že tri dni v Ul. Fabio Filzi na periferiji Catanie. Kakih CATANIA, 8. — Policija je aretirala čuvaja nekega parkirnega prostora, ker je po-avtomobile tistim lastnikom avtomobilov, ki mu niso hoteli dati napitnine. Mestni policiji je primer prijavil lastnik enega izmed poškodovanih avtomobilov in pri tem je prišlo na dan, da je mož že dolgo vajen tako oškodovati lastnike avtomobilov. Dva policijska stražnika sta se postavila v zasedo in zajela moža na delu. Ko so nato zanimivemu »čuvaju* malo potipali obisti, so ugotovili, da je 67-letni čuvaj Matteo Cin-queonce presedel že 25 let zapora in sicer 20 let na ra- 30 ciganov, ki pri tem praz-1 čun umora in 5 let zaradi na niku sodeluje, slavi sv. Juri-lsilja. Moža so takoj aretirali. tudi Slovenci s takimi pričami močno udeleženi. Najprej je danes pričala Lio-na Neumann, Židinja z Dunaja, ki so jo skupaj s 1500 drugimi Zidi odpeljali v Rigo. Ze samo to potovanje je bilo strašno, tako da jih je prispelo v Rigo le še kakih 1000. Priča je delala v raznih tabo. riščih in se nalezla tifusa. Prav tedaj — bilo je malo pred koncem vojne — so jih naložili na neko ladjo cisterno in odpeljali v Luebeck. Za devet dni vožnje so jim dali 2C0 g kruha na osebo, vode pa nič, čeprav je bilo med njimi več bolnih. Ko je v Luebecku nekega dne izbruhnil na ladji, ki je bila v karanteni, požar, so ljudje poskakali v vodo, da bi se rešili, toda straže so vanje streljale. Priča je pokazala brazgotine na rokah. Na srečo so kmalu prišli Angleži in rešili tiste, ki so še ostali — 190 oseb od 335, kolikor jih je odpotovalo iz Rige. Strašne stvari je pripovedoval tudi Samuel Horowit.z. Ker je bil krojač in so mu dali delati1 uniforme za ese-sovce, se je večkrat rešil smrti. Horowitz je povedal, da so Nemci že takoj po dveh dneh zasedbe zbrdli kakih 2.000 Zidov, ter jih po-streljali v bližnjem gozdu. Pri drugi »operaciji* so zažgali del geta ter streljali na vsakega Zida, ki je skočil skozi okno ali se skušal drugače rešiti, ter ga tako prisilili, da se je vrnil v gorečo stavbo. V začetku leta 1943 so Nemci dovolili ustanoviti židovsko bolnišnico, v katero je prišlo kakih 30 žensk in dva otroka. Nekega dne je prišel v bolnišnico neki Kneckendorf, pripadnik kriminalne (!) policije, z velikim volčjakom. Vsem je u-kazal, naj vstanejo s postelj. Otroka je vrgel skozi okno in s pištolo ustrelil dve ženski, ki se nista mogli premikati. Nato je ostalim ukazal, naj ležejo z obrazom proti tlom, in jih je vse pobil. Horowitz je nadalje pripovedoval, kako so delili prebivalstvo v «dobro» in «zazna-menovanoi). Njega so postavili med dobre, ženo, hčer in 16-letnega sina pa med «2azna-movanea. Uspelo jim je sicer priti v drugo skupino, toda dečka je neki nemški častnik prisilil, da se je vrnil v prvotno skupino, ki so jo vso postreljali. Horowitz, ki je bi! z neko skupino odpeljan na pokopališče, je uspel skriti se in tako je ves dan prisostvoval streljanju na pokopališču. Vsa njegova družina je bila uničena. Nad vse pretresljivo pa je lilo pričevanje gospe Joselevske, ki zaradi srčne napake E| mogla pričati že *v petek. Predsednik ji je dovolil, da je nied pričanjem sedela. Ta priča je 1. 1941 živela v majhnem ukrajinskem kraju Po-hust, kjer je bilo kakih 500 družin. Komaj so Nemci prišli v ta kraj, so spravili konje v sinagogo ter začeli zbirati Zide in jih pobijati. Njej je uspelo, da se je dlje časa skrivala, ker je podnevi delala in je prihajala v geto samo spat. Nekega dne 1. 1942 so jih vse zbrali na trgu ter jim rekli, da se lahko reši, kdor se odkupi. Toda že prej so jim pobrali vse, kar so imeli. Držal; so jih tam 24 ur, potem pa je prispel velik kamion. Tistim, ki niso dobili mesta, so ukazali, naj tečejo za kamion. Priča je imela v rokah hčerko in je tekla. Matere, ki so imele po dva ali tri otroke in niso mogle teči, so kar pobili. Kamion je prispel na grič kake tri km od vasi, kjer je bila izkopana velika jama. Tamo so štirje esesovci ljudi ubijali. Ko je šla proti vrhu griča, jo je hčerka vprašala: «Mami- ca no obleko zakaj si mi dala P^,, če grem0 ^ Blizu jame Pa ie, rfori 0tr, sejo. Potem je prišla na ki je imela v nar.°Jgtrelimf.f «Koga naj najprej ^ je vprašal neki es ^ j Strgal 11 sem Odgovorna, o ;e »-otroka iz rok De s0 jo ^ čela jokati .in ta^rji ni'"*' bili. Nato je ^ Najprej pa me je lase in mi obrnil » pa n la sem strel in °s nre5^ gah. Nemec je °st® v0 čen. Obrnil mi Je * j0 pr° sebi. Naperil je P1 se mojemu obrazu. ZS Une- se in padla v J*"1 ^ ‘e sem občutek, kot mrtva. ,..,na iadala dra® v„f '•d * Name so pa se en« kon- la. Želela sem £ telcl. de le, da bi bilo čano. Po meni Je et Potem sem skusala &j* seči rob jame. spet r. trupla so me ve' , pirh'1 tisnila navzdol. M živ‘• tudi mnog ^ p, je bilo še ihteli- ki so jokali in_, .0aka■ p "" umirali' hčer*0« to' so vpili 'mama časi pa so vsi cala sem svojo nihče ni odgovori^. Nemci so odsh* ■ tri noči sem os a j^et Potem me je nek f0ti del, me pobral tn gal, da sem si P ti; nntpm -/heŽala K dočakala V* tor kjer sem "to pripovedo^; pretreslo, tudi ^ ^ da Eichipann je 0 ndgiben in leden* Ustaši so bili Veliki brazi lski čas' Ultima ora je _ da so na obtožn1 _ nedavn“ K lS*i' oo* j K1 t Eichmanna ustaši in ra-^ služili odvratni da mržnje. Ko J% Eichmannovi asa'nn Zi^°'■<( slaviji pobili 60.000nceV, p.-izgnali 90.000 Sl jjl tov ,jf ,i > list: Vodja teh aSan v0ji9 ^ Andrija ArtukoV1 v - činec, ki živi sed»* ^ Angelesu. Tarn^ ^ j lavi3C,.„b0(l1-i severnoamerisk zahtevam Jugos ji ga izroče. Jugoslavije so z nacističnimi nili iz države m po sk usta®1. Jrf četam1 se iz države -■ m -jj strijo antikoniuo12 dne * zacvetela v d0®1 nBpte.' (f ne. V glavnem O s'r».r,s^- ”,rnS j* skušajo med narodi in u‘~ da Veliki list D,arl° lit.kir ki izhaja v Sa0 gb)* • ji' dveh nadaljevanj v, p črpen opis doku držav11 o*’ , je jugoslovansko , k žilstvo poslalo 0 , f! . las,cm, in zločine, ki Jl31 3 por(! lin^' dolf Eichmann j^is 0jlr stašev in drugi«.* ji cev v raznih ,(JeS**p f vije. List Pise’„ us1®5,^ ob sodelovanju ®^zPe ** zakrivil ličijo na tistem ozem'iasili je, kjer so projg* J Neodv,1;„„ ny menovano Hrvatsko« cloV oZab>tl moglo nikdar P ^t0fili nov, ki so J1 l izhaja v Ri0 annovl tKr posvetil ®1C tanICakovati ie bil°. „ 6num CK BKP po-Stee.,Ve^ii vzroke tega S'izv j’ t>omen in re->ce n fnih ukrepov in !a Prihodnjih prizade- sNnje dek kmetijske estetih ,’n spremembo V ^Odnosov na ker Sm K s* ^raJ ale več k a-Rajali *’ ker so že tri vasi. so pripra- k%tvn velike ukrepe v m “ (zdni->„„.„......... (združ zevanje vec iSlilaeii.Ve^e zadruge, Ja it, ->6 m.T državnega a-Siapjg6 °d P'aniranja in ***a Ja,2 Sospodarstvom, h^iiijg °bveznega odkupa, Sikihcan ”-><« n • skoro vseh iSatnih°-Vodov’ uvala’ »bUk 'tov “8, nagrajevanja za- večjem števiiu ! l "te „ ... n.iterih „_Zadrugah ipd.), Sr teh: a}i manj orga- ničnih proble- me so mnenja, aeica vN v,,tV0 samo* Ha relativno krat-'i y n^kaj več ka- L \ aes»n-^~ S ... v fcNiii!zvaialce ckth,. *l>v h„i._ 'n vse indi-na va-dokaz zmage C81, tem prei bega MI.uga država so-rabora, z izje-te ‘9ke zdaleč ni do-1 Zatn °Pnje kolektivi- V7 \ n». 2a nadaljnji bitrri£pr,,dvsem s sta-- )Sega ^ajen'*3 Povečanja 'vi5aosova tame'iu že na- 1 d^titativ^ vsem kot Sv ‘h ° gibanie 7-n0‘ Produkcijskih V| -H-Navji “'deluj« Ni e, n reia' dvig ssi >- najvažnejšo k' delujejo na V> pPosebno pa ži- kS Pr0HZ|,°dnie s p0' izkorfj^^vnosti de- S****rv 'sjianjem notra- K '1»loEeV okviru te .. iazpn- , 80 zelo po-/ k inV i o seda-•'bj1 ai bi ° raznih ukre-Janie ^aRotovili nie- ^>ihm SPada U' ,!?'ib na .široki agrotehmč-zasno- Pa boljša in več- «l|r tav*iih inVskib 'n dru- " k^.akanjem!!ni.h„gn_T rajoni* e Proizvodnje cC6tii>k t^lik P‘uiž,VUUIIJP \L Som Vaianje m n o- S h ’n 7a' Iv* n PovJ Proizvodnje J j^kebn0 ^anie števila socialistič-k - S i rei80 spre- S^ šnj. P'emenske se- i^Paveč‘rvOašk0v Pvo-V ii,;i®i>oti Vanjem do-v ‘in le 1 Površine in \ .deTa 2 holjšo orga- Vh.^Oriš^ z?drugah, z 'S. * sPodun:’em meba-(\v in bJanjem tek-Planiranim, na praktič- C' »?bi »^oni m Pomembnih novat.orjev ■ •««»». kori,,- ; tte in p-- mno korist- i So 1POrodi!a- Nji* S11* k8 bo„., Udi doslej ce- da so V'« J6 in Povečanja P* Val. Produklivno- h,'' P°UdaUai d°8lej 00-i °tetvlo vjali. Vendar ‘Obl.1!1 bili v soraz-’v‘bln°''i Parr”'mi želja‘ S!S«peiu -n Cijami Cev, še manj z material-v rekon- da iR “iiljenec bol- garskega gospodarstva, področje, ki so mu dolgo posvečali največ pozornosti. Čeprav bi vsekakoi bilo zanimivo in poučno analizirati razloge, ki so privedli do dajanja prednosti kmetijstvu na račun drugih dejavnosti — kljub Dimitrovim koncepcijam o težki industriji kot hibtenici prihodnjega gospodarskega in družbenega razvoja — ostane neizpodbitno dejstvo, da se sedanje stanje bolgarskega kmetijstva ni bistveno spremenilo na boljše. Splošni obseg poljedelske- proizvodnje je neznatno večji od tistega pred II. svetovno vojno, čeprav je sedaj tudi Južna Dobrudža pod Bolgarijo. Pridelek pšenice in koruze se povprečno giblje od 17 do 19 stotov na hektar in še vedno niha zaradi odvisnosti od naravne stihije. Število živine je še vedno precej pod predvojnim. Sele v zadnjih dveh letih so nekako zaustavili njegovo zmanjševanje, ki traja od leta 1948, t. j. od začetka intenzivne kolektivizacije. U-voz žita za prehrano prebivalstva samo iz ZSSR se že vrsto let giblje od 150.000 do 200.000 ton na leto. Razen tradicionalnih pridelkov — zelenjave, sadja, tobaka, rožnega olja itd. — skoro ni novih imen na spisku izvoznih proizvodov, čeprav je bil izvoz omenjenih pro-izvodov v surovem in predelanem stanju precej povečan. Zanimivo je tudi, da je veliko živine, nekaterih vrst živali (ovac, perutnine, svinj) pa celo večina, na ohišnicah in lastnina individualnih proizvajalcev. Na splošno je ustanavljanje velikih zadružnih kmetijskih posestev, velike ma- KULTURA Razstava jugoslovanske knjige v Moskvi V Parku kulture in oddiha Gorkega v Moskvi bo od 19. do 29. maja razstava jugoslovanske knjige, ki jo organizira Združenje izdajateljev FLRJ v sodelovanju s Komisijo za kulturne zveze z inozemstvom. Razstava sodi v okvir načrta za kulturno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki predvideva ia letos izmenjavo knjižne razstave na osnovi recipročnosti. Razen v. Moskvi bo 9. junija odprta razstava v Leningradu, 29. junija pa v Kijevu. Z nekaj več kot 2 000 eksponati bodo prikazana vsa področja izdajateljske delavnosti Jugoslavije — družbena in politična, domača, otroška in inozemska književnost, literatura iz NOB, filologija, naravne vede, umetnost, zgodovina itd. Del razstave bo predstavljal izdajateljsko delavnost narodnih manjšin. «Svoboda» v Francovi Španiji V Francovi Španiji uradno ni cenzure. Postopek pa je mnogo bolj direkten: prepovedano je namreč vse v čemer je čutiti kakršen koli dih svobode. Kako to izgleda v praksi lahko ilustrira naslednji zapis: Med svojim nedavnim bivanjem v Parizu je najvidnejši španski režiser Juan Antonio Bardem povedal tudi naslednje: «.Nam so v gledališču še nekako dopuščene nekakšne ideje, toda orožja — pa celo niti za predstavo — ne moremo dobiti. Tako smo pri nekem delu potrebovali strojno puško in ker je nikakor nismo mogli dobiti, smo jn motali narediti iz lesa. Ker sem tedaj bil začetnik realizma sem mislil, da bo delo zaradi tega propadlo, toda kasneje sem doumel, da sta realizem in irea-lizem zelo relativni m krhki zadevi. Osnovno je resnica. N. pr. na robi ji je lahko tudi nealizem . resničen«. Ves čas razgovora s francoskimi novinarji je Bardem. zelo pazil, da ne bi ničesar rekel proti Francovemu režimu. Na vprašanje o mučenjih v Španiji je zajecljal: uProsim vas, oprostite... Vidite, za mene... begunstvo ni rešitev za probleme življenja...)) Spodbudne besede z dveh bregov Dance Magazine je podelil v Nevo Zorku svojo letno nagraao Igorju Mojsejenu, direktorju državnega ansambla ljudskih plesov Sovjetske zveze, ki je trenutno na turneji po ZDA. Ob predaji nagrade Mojsejevu je založnik revije Rudolf Orthtvine prečttal naslednjo motivacijo za podelitev nagrade: (oporju Mojsejevu, ki je obdelal ruski folklorni material v novi navdušujoči gledališki obliki, s turnejo njegovega ansambla, edinstvenega te vrste, je prispeval k še večji solidnosti mosta med Sovjetsko zvezo m ZDA». Moj-sejen pa se mu je v imenu ansambla in sovjetskega ljudstva zahvalil z besedami: «Stari Grki so imeli izrek'. Kadar govori orožje, muze molčijo». Mislim, da je zelo simbolično dejstvo, da se la svečanost, ki priznava pomen umetnosti, neši prav med zračnim alarmom. Zame to pomeni danes, aa je glas umetnosti močnejši od glasu orožja.« Literarna nagrada Fornientor Nagrada Formentor, ki jo je ustanovila skupina evropskih in ameriških založnikov za še neobjavljene romane, je bila podeljena Spancu Juanu Garciji horlelanu za njegov roman «i emgesiaa de verunos (Roletna nevihta). Nagrado o višini lO.UuO pesetasov je pisatelju podelila žirija ameriških in evropsKih literarnih osebnosti v tormentorju na otoku Majort i. Garcia Hortelano ki je že pred dvemi leti dobit neko literarno nagrado, spada k struji socialnega realizma h kateri pripada danes večina mladih španskih romanopiscev, mta kaltTiim sta tudi brata Gogtisolo. Nagrado Formentor so ustanovili založniki.- Seis Barral (Španija) GallimarU (tra.tcija), Einuudi (Italija). Rourohlt (Nemčija), Weidenfeld (V. Britanija), in Barney Ross (ZDA). ((Festival mladih glasbenikov Jugoslavije« Od 9. do II. muju bo v Ljubljani tradicionalni Festival mladih glasbenikov, ki ga prirejajo vsako leto študentje Jugoslovanskih glasbenih akademij. Na tem festivalu bodo sodelovali mladi instrumentalisti, pevci, komponisti, dtrt-genti in muzikologi iz glasbenih akademij v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. V okviru festivala bosta tudi dva veuku solistična koncertna večera na katerih bodo solisti izvajali glasbena dela od Bachu do sodobnih kompozicij. Predviden je tudi koncett komornih skladb jugoslovanskih skladateljev. Prav tako bodo med festivalom imeli mladi muzikologi simpozij o stilni usmerjenosti študentov kompozicije. «Argyrol» in slikarstvo Dr. Barnes, iznajditelj antiseptika «Argyrol» — s katerim je zaslužil težke milijarde — je po svoji smrti zapustil edinstveno kolekcijo del uajvečjih modernih svetovnih slikarjev, ki obsega nad 2000 platen med katerimi 130 Renotr-jevili, 120 Cezannovih. SO Matissovlh, bO Soutulovih, 22 Pl-cassojentJi itd. Vsa ta dragocena zbirka je bila do "e da v-na nepristopna javnosti. Dr. Barnes je bil zelo zamerljiv človek. Ko je nekoč leta 1939 razstavljal Soutineja, sta javnost in tisk osmešila slikarja in njega m zaradi tega je za vselej zaprl vra,a svoje galerije. Tudi po njegovi smrti letu 1954 so bile zaman vse prošnje in zahteve, da se galerija odpre. Njegova vdova je lakonično odgovarjala: »Galerija je privatna.)) Toda pred nekaj tedni je bila filadelfijskemu sodišču predložena pritožba z obrazložitvijo, da galerija ni privatna češ da je njena telefonska številka v javnem seznamu. Sodišče je sprejelo sklep, da mora biti galerija dvakrat na teden odprta za javnost. Besna vdova se je morala hočeš nočeš sprijazniti in sedaj vsak teden' je to edinstveno zbirko modernega slikarstva po nekaj terialne investicije in relativno visoka stopnja mehanizacije pokazalo veliko premajhne prednosti in ni privedlo do močnega razmaha proizvajalnih sil, niti do vsebinskih sprememb v proizvodnih odnosih na vasi. Zadnji plenum CK Bolgarske komunistične partije se ni dotaknil analize teh dejstev, niti ni pojasnil, kako bedo v prihodnje povečali kmetijsko proizvodnjo. Znano je, da so smernice novega, četrtega petletnega plana, ki ga bodo začeli izvajati letos, določile precej večji razvoj industrije, zato je tudi relativni delež investicij za kmetijstvo v letošnjem gospodarskem načrtu precej nižji od običajnega deleža v prejšnjih letih. Ugotovili so samo, da se bodo roki za izvedbo sprejetega programa za namakanje morali podaljšati, niso pa podrobneje navedli razlogov za to odložitev. Očitno je, da bi globlja a-naliza vseh teh činiteljev boljše osvetlila realne težave in možnosti nadaljnjega razvoja kmetijstva. Zelo značilno je, da so tudi tokrat poudarili načelo materialne zainteresiranosti proizvajalca kot močan činitelj napredka v materialni proizvodnji. Vendar bolj kot načelno stališče. Sicer je težavno razumeti, zakaj so poizkuse za uvedbo denarnih namesto naturalnih oblik nagrajevanja zadružnikov — v prejšnjih letih so na tem precej vztrajali — ocenili zelo skeptično, lahko rečemo, da so jih celo zavrgli z izgovorom, da so to formalne rešitve in da je treba iskati izhod «ne v obliki pač pa v vsebini, v organizatorskem in gospodarskem delu, ki ga je razmahniti«. Dimce NAJDEVSKI Ena izmed zanimivosti na turinski razstavi «Clovek pri delu» SSm Ameriški umetni možgani «vidijo, slišijo in mislijo« Nazoren prikaz, kako človeški možgani reagirajo na razne impulze 40.000 žarnic, 70.000 metrov električnih kablov in žic ter 12 motorčkov Delni pogled na «možgane». Pred njimi sta dr. Will Bur-tin (na levi), ki je dal zanje zamisel, in dr. Macleod, ki je pri izvedbi zamisli sodeloval V soboto so v Turinu svečano odprli veliko razstavo v zvezi s stoletnico zedinjenja Italije. Pravzaprav gre za tri ali celo štiri ločene razstave, kajti tu je predvsem zgodovinska razstava o zedinjenju, razstava dežel, nadalje svetovna razstava cvetja «Flor-61» in razstava dela. Slednjih dveh se udeležujejo tudi druge države, posebno razstave dela. Na razstavi dela so Američani predstavili Evropi zelo zanimivo novost, tako i-menovani Upjohn Bram. Gre za nekakšen model človeških možganov. Upjohn Brain sicer nima oblike možganov, pač pa na zelo nazoren način prikazuje njih delovanje. Pobudo za to napravo, ki so jo izdelali pri podjetju Upjohn Company v Kalama-zoou (Michigan), je dal Will Burtin, ki je od nekega farmacevtskega podjetja dobil nalogo, da s sodelavci, kot n. pr. z dr. Jasporom, dr. Magounom ter z Orvalom T. Ellsworthom izdela model možganov, ki naj s posebno občutljivimi mehanizmi prikaže, kako je v človeških možganih razvita misel v zvezi z občutji vida in sluha. Model možganov Upjohn Brain je bil že na svoji poti po ZDA. Prikazali so ga na raznih znanstvenih konferencah in zborovanjih, kot n. pr. na kongresu članov akademije za oftalmologijo, na kongresu strokovnjakov za pediatrijo in na kongresu nevrokirurgov. Model je rezultat desetletnega dela ali bolje odkritij in ugotovitev zadnjih desetih let v zvezi s funkcijami možganov, njegovih centrov itd. Prof. Burtin je bil ideator tudi drugih podobnih naprav in njegov namen je bil, kako čim bolj nazorno prikazati funkcije človeških možgani v, ne da bi bili prisiljeni slediti točr.o anatomskim potem, ki bi tile preveč zapletene, pač pa prikazati te funkcije v nekakšni organski shemi, ki bi imela svoje «idejno središče«, v ostalem pa si je pomagal z efekti prostora, barve in časa. Model človeških možganov Upjohn Brain ima abstraktne oblike, ki predstavljajo vsako posamezno dejavnost možganov in vsak njegov center. Čute, vida, sluha, zavesti, spomina in še druge na tem modelu predstavljajo velikanske plošče, ki so vse preprežene z zelo popolnimi električnimi napravami. Naprava ima premer 7 metrov, pa visoka je 3 metre in pol. Naprava je tako popolna, da se more na njej prikazati celo abnormalna funkcija možganov. Sestavlja pa to napravo 45 tisoč žarnic in 70 km električnih žic. Vse te naprave in mehanizme poganja 12 motorčkov. Drobcene žarnice , predstavljajo živčne celice možganov. Razne cevi in žice predstavljajo povezavo tkiva, snopi luči razmejujejo posamezne centre. Ta naprava je tako popolna, da dobesedno «vddi», «sliši» in celo ((misli«. «De!ovni odbor* za cestno omrežje jugovzhodne Evrope BiuNDISI, 7. — Danes se je tu začelo peto zasedanje »delovnega odbora« za razvoj cestne mreže jugovzhodne Evrope. Tega zasedanja se udeležujejo uradna predstavništva Avstrije, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije in Turčije ter opazovalci Bolgarije, Romunije in Madžarske. ((Delovni odbor« se je doslej sestal najprej v Ženevi. Bilo je to leta 1955. Nato se je sestal še v Solunu v Gi> Či ji, v Istambulu v Turčiji in lani v Beogradu. Na sedanjem zasedanju bodo delegati najprej obravnavali sedanje stanje mednarodnih cest v jugovzhodni Evropi, nato bodo obdelali vse načrte v zvezi z izboljšanjem tega cestnega omrežja, Končno bo govora tudi o »splavu«, ki naj bi povezoval Brindisi z Br-čijo in sicer z možnostjo prevoza avtomobilov na tej relaciji. Zasedanje se bo po vsej verjetnosti zaključilo 10. t. m. iiiiiimiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii»niii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi iiiliMiitiiiiiiiiiiiiiimiiiimimimiimiiimiiiiimiiiiilHiiiltimmiimiimiimii S potovanja po zapadnih mejnikih slovenske zemlje Skozi poslednja slovenska naselja vdivje romantično Bilo je kakor v kinu, ali bolj točno: slike so se vrstile naglo, kakor v televiziji, ko sem v nedeljo po veliki noči potoval v prijateljevem avtomobilu iz Trsta do sela v Zle-beh (Neveja 1195 m) med dolinami Reklanice (Raccolana) in Jezernice (Rio del Lago) Na jadranski obali je že vesna premagala zimo, v Zlebeh pa se je zima še trdovratno upirala in nas izzivalno sprejela s sneženo preprogo. Da, bliskovito so se izmenjavale ena od druge različne pokrajinske slike: Jadransko morje Kras, Vipavska dolina, Soška dolina, goriška Brda, jugi zapadni rob vzhodne in zahodne Beneške Slovenile, dolina Krnahte, Tera, Tilmenta, Bele in Reklanice. Mojega prijatelja je predvsem zanimala Beneška Slovenija, moj cilj pa je bila Reklanica, ta furlanski klin med rezjanskimi in koroškimi Slovenci. Od Trsta do Kpmina nič posebnega. Pravi izlet se je začel šele v Krminu, od koder gre glavna cesta skozi Coi> no di Rosazzo v Čedad, ki pa daleč ni tako zanimiva, kot je postranska pot po prekrasni dolini Idrijce, ki naj bi si jo vsakdo izbral, kdor ljubi prirodo, naj že potuje z avtom ali pa z avtobusom, ki vozi iz Gorice v Čedad po Idrijski dolini. Tržaški avtobusi ne gredo po tej dolini v Čedad in kdor jo hoče občudovati, se mora odpeljati iz Trsta z vlakom ob šestih in tri četrt zjutraj do Krmina, kjer dobi zvezo z omenjenim goriško-čedadskim avtobusom. Naravne krasote doline Idrijce - Zadružni hlev - pomembna gospodarska pridobitev za Viškoršo, ki bo zavrla izseljevanje Koeksistenca mm Muca «Mitsou» Je pravi gospodar v nekem pariškem lokalu. Sme si privoščiti vprav vse. Sme krožiti po mizah, sme sesti gostu na kolena. Skratka vse. Zaradi teh pravic pa se m prevzela. To dokazuje tudi njeno izredno prijateljstvo z — grlico, ki čeprav med njenimi šapami ni v najmanjši nevarnosti sto ljudi .........................................................................................................................minimumi umnimi,, m bežni ne bodite preveč popustljivi. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) I -1 Nezadovoljni boste, ker ne bo- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Razpoloženi boste za delo, le da vam bo Šlo od rok le najenostavnejše Jelo, čim boste pred težavnješim odpovedali. Pazite na ravnotežje. BIK tod 21.4. do 20.5.) Odločati boste morali. Izberite najenostavnejše rešitve. Vaša nervoza Je zelo nevarna za nadaljnji mir v družini. DVOJČKA (od 31.5. do 22.6.) Na vidiku novo poznanstvo. .Bodite zelo previdni, ker ni vse zlato kar se sveti. Bolj srečno roko boste imeli v ljubezni. Nervozni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Svojih težav ne obešajte na veliki zvon, ker bi vam to nič ne koristilo, pač pa bolj škodovalo. Sicer pa Bil Se bo itak vse srečno končalo. LEV (od 23.7. ,jo 22.8.) Karkoli boste počeli, vse vam bo šlo Od rov Zato Izkoristite priložnost. Nesporazum vam bo pokvaril neko novo in iskreno prijateljstvo. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Povsem mirni bodite in naj vas nobena stvar ne moti. Tudi največje neprijetnosti se bodo uredbe In nanje boste pozabili. Glavobol, TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izogibajte se vsakemu strošku, ki bi ne bil strogo potreben. Tudi sicer bodite zelo previdni in v zahtevah skromnejši. Celo v ljubezni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Preteklost naj vas ne zanima. Ne objokujte zamujenih priložnosti, pač pa izkoristite sedanje. Ne nasedajte vsiljivcem. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce hočete svoj načrt izpeljati tako kot, bi želeli, boste morali pošteno zavihali rokave. V lju- ste mogli vsega storiti tako, kot sami želite. Zavedajte se, da bi po vašem šlo veliko bolj narobe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Cernu stvar še bolj zapletate, ko je že dovolj zapletena. Pustite času čas in vse se bo dobro izteklo. Isto velja tudi za čustveni nesporazum. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predlogov bo veliko in mnogi pooo mikavni. Nič pa ne bo iz tega Držite se svojih načriov in svoje poti. Je že vhojena in zato preizkušena. Vrne pa se lahko ali s tem avtobusom po isti poti, ali pa z direktnim avtobusom Cedad-Trst po drugi poti. Pri Zagraju zapušča pot slovensko zemljo in gre čez Sočo v sito Furlanijo. Tudi Soča je tukaj že pofurlanjena, sita, skoraj lena in ne več tako prijazna in ljubezniva, kakor tam gor med svojimi gorami. Od Soče do Bračana pri Krminu nimaš kaj gledati in je vseeno ako se voziš ponoči ali podnevi. Takoj za Bračanom smo dospeli v dolino ■ Idrijce, čeprav ni po tej dolini glavna cesta iz Krmina v Čedad, je pa najlepša. Ne vem kaj ima pravzaprav ta dolina tako privlačnega na sebi, saj nima vendar nič posebnega. Nas seveda zanima, ker je meja med nami ir. Furlani, ali to ne more biti odločujoče. Njena lepota se skriva bržkone v njeni dovršeni pokrajinski harmoniji. Vse je v pravem sorazmerju, kakor da bi bilo napravljeno Po načrtu umetnika, Idrijca se sprehaja po svoji dolini, kakor grofica po svojem parku, nikamor se ji ne mudi, a ven-dai je mladostno živahna. Dolina sama ni odprta na vse strani in dolgočasna, marveč je lepo vokvirjena z zelenimi nizkimi griči, ne zapirajo je strme gore in je dovolj široka in zračna. Se bolj se razširi od Dolenj do Mirnika, na levem bregu, in lbane (Alba-ra) na desnem bregu Idrice kakor da bi se hotela ponaša ti pred svetom z vso svojo krasoto. V Mirniku smo se ustavili in šli pozdravit mojega prijatelja gostilničarja. Mirnik je v Italiji zadnja deloma slovenska vas na levem bregu Idrijce, kjer so pred leti zaprli slovensko šolo, ker so se slovenski učenci posušili; tudi r.aš gostilničar je obiskoval to šolo in govori izvrstno slovenski, Iz Mirnika smo šli preko Idrijce, nekdanje meje med Avstrijo in Italijo, v prvo vas Beneške Slovenije Ibano, kjer tudi živi še nekaj ljudi, ki niso še pozabili svojega slovenskega materinega jezika. Tudi pokrajina ob vznožju Nadiške Benečije, od lbane do Čedada, v lepoti prav nič ne zaostaja za Idrijsko dolino. V Čedadu smo se zopet ustavili, ker sta hotela fant in punčka, ki sta nas spremljala, nekoliko pokolo-vratiti po že znanem jim mestu. Potem pa naprej db robu Beneške Slovenije, skozi Foj-do (Faedis), Ahtin (Attimis) in divje romantični dolini Krnahte (Cornappo) v yo-skoršo, kjer so nas v prijateljski družini veselo pozdravili in pogostili. Pogrešali pa smo ljubeznivo Marijo, absolventko slovenske trgovske šole. Njen stric don Arturo Bla-sutlo nam je povedal, da je dobila službo v Benetkah. Zel da je morala tudi ona zapustiti svojo lepo Benečijo. Skoda je zanjo in za njene sovaščane. V Viskorši me je zelo zanimal zadružni hlev, ki sem ga že videl ko sem bil prvič trm, takrat pa je bil šele pokrit, medtem ko je sedaj že dovršen in popolnoma opremljen, vendar pa še zaprt. Zaradi kužne bolezni niso nam-re' mogli še nakupiti živine iz inozemstva. Don Arturo je bu tako prijazen, da nam je prišel odpret hlev in nam vse razkazal in pojasnil kar je v njem in okoli njega. V hlevu je prostora za petdeset glav goveje živine, med temi 46 krav; nad hlevom so s visli ali senik, proti jugu raprt in prav tako velik kakor sam hlev. Oprema hleva je najbolj moderna, odkar sem jih do sedaj videl. Predolgo bi bilo, da se jo opisuje, omenil bom le majhna avtomatična napajališča, ki so nameščena pred vsako kravo v višini njene glave. Sveža voda priteče v napajališče le ko vtakne krava vanj svoj gobec. Tudi naprava za mehanično molžo za katero so napeljane cevi po vsem hlevu je vredno, da se jo omeni. Teren, ki je tam zelo strm in valovit, so morali z gradnjo hleva jn prostora okoli njega izravnati z buldožerjem. Pred hlevom so na ta način napravili obširno ploščad, kamor bodo spuščali na zrak teleta in junice. V načrtu je še en • tak hlev, ter stanovanjsko poslopje za, pri zadružnem hlevu, zaposleno osebje. Stroški so bili proračunani na deset milijonov lir, za katere prispeva država s petimi milijoni. Izdano pa je bilo 16 milijonov in upajo, da bo država tudi za ta povišek izplačala polovico, kakor tudi še nekaj za nabavo goveje živi- Nov zadružni hlev v Viškorši ne, pasme «bruno alpino«. Seveda ne more tudi najbolj napredna živinoreja popolnoma odpraviti težke gospodarske krize, ki vlada v Viskoi> ši. vendar jo bo vsaj v toliko ublažila, da bo prenehalo izseljevanje, ki je zmanjšalo njeno prebivalstvo od tisoč duš pred nekaj leti, na današnjih 250. V Viskorši se nismo mogli dolgo muditi, ker smo imeli še dolgo in zanimivo pot na Brdo, v Tersko dolino. Cento (Tarcento) in od tam po dolinah Tilmenta (Tagliamento), Bele (Fela) v divje romantično, razklano dolino Reklanice na severu od Rezije, kar boste lahko čitali v prihodnjem članku. DRAGO GODINA Radio Trst A Torek, 9. maja 1991 Nacionalni program 7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj! 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza — Mario Kalin: «Tehnika pranja«; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Ivo Petrič: Druga simfonija; 19.30: Znane melodije preteklih in današnjih dni; 20.00: Šport; 20.30: VVagner: «S!egfried», o-pera v treh dejanjih. Tretje dejanje: 21.45: Orkester Norrie Paramor; 22.00; Alojz Rebula: «Alkaj- pesnik vina In boja«; 22.15: Koncert pianista Roberta Repinija; 22.40: Plesna glasba. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Orkester Franca Vatlisneria; 15.35: Literarna oddaja. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Tri uverture; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Sola in življenje: »Pionirji v proizvod-dni praksi«; 14.50: Z revij mladinskih zborov; 15.10: Zabavna glasba; 15.30; Tečaj italijanščine; 16.00: Orkestri Bari-mar, Denny in Paramor; 16.30: Tretja stran; 16.45: Izbrane strani iz Verdijevih oper; 17.40: Orkester zagrebške RTV; 18.00: Prenos RL; 19.00: Magične violine Helmuta Zacha-nasa; 19:30: Prenos RL; 22.15: Joe VVilder in njegov orkester; 22.35: Savin: Trio opus 6; 23 00: Prenos RL. 6.30; Vreme na ital morjih; 9 00: Klasiki valčka; 10.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Najnovejše pesmi; 12.00: Glasbeno življenje v ZDA; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.30: Pisma Giovannija Pasco-lija; 17.20; Človek v osvajanju vsemirja; 17.40: Zanimi- vosti od vsepovsod; 18.00: Poje Alma Danieli; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Trodejan-ka Guida Cantinlja «Giramon-do»; 22.45: Dogodki doma in na tujem; 23.00: J. Gleason in njegova godala. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Sentimentalno potovanje s pesmijo; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50; Discobolo; 14.00: Naši pevci; 15.00: Pesmi Za Evropo; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Pojejo operni pevci; 17.30: II buttafuori; 20.30: Vso srečo s sedmimi notami; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Filmske novosti. III. program 17.00: Cesar Franck: »Les eolides«; 18.00: Preporod v Italiji; 18.30; Tedenski pregled; 18.45: Skladbe J. F. Bindena in R. Malipiera; 19.15: Družina Rothschild; 20.00: Vsakove-černi koncert; 21,30: Italijanski preporod; 22 00: Franco- ska glasba XIX. stoletja; 22.40: Portret Salvadora de Mada-riage; 23.05: Beethovnove ‘ skladbe. povšek: Voznica; 9.40; 2enskl vokalni kvartet; 10.15: Klavir in viola; 10.40: Utrjujte svojo angleščino!; 10.55: Dve ameriški popevki; 11.00: Iz Smetanove opere Dalibor; 11.30: iz naše beležnice; 11.40: Poljska in češka glasba; 12.00: Folklorna skupma «F. Marolt«; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Za- bavni orkester Alfred Scholz; 12.45: Trio Slavka Avsenika; 13 30; Godalni in vokalni ansambli; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35: Prizori iz oper Oh. VVilibalde Glucka; 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.00: Izbrali smo za vas; ” 15: Razgovor z volivci; 17.25: Johanes Brahms: Dvojni koncert za violino, violončelo iti orkester; 18.00: Iz naših ko- lektivov; 18.15: Orgle in orglice; 18 20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 16.45: Izobraževalni obzornik; 20.00: Invalidski pevski zbor; 20.30: Ra- dijska igra — Cankar: Polikarp; 21.40: Barber: Esej za orkester; 21.50: Iz filmov In revij; 22.15: Večer ruske glasbe; <23 05: Italijanske popevke; 23.25: Po svetu Jazza; 23.55: Prijeten počitek! Slovenija 8.05: Izberite meu.dijo tedna!; 8.13: Radijska Šola za sred- njo stopnjo; 9.21: Marjan Li- Ital. televizija U.5u: IV šola; 15.15: Angleška kraljica Elizabeta na obisku turinske razstave «Italija ’6i», 17.00; TV za najmlajše; 18 0Q: TV dnevnik; 18.15: Šestdeset let, ki štejejo za tisoč; 19.30: Oddaja za analfabete; 20.30: TV dnevnik; 21.10; Film «Pogumna ženska«; 22.00: Simfonični koncert p. v. Ferenca Fricsaya; 22.45: TV dnevnik; 23.15: Sest dni s- pesmijo. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke; 21.00: Prenos tujega televizijskega sporeda. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 - 9. maja 1861 Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 17.2, ob 19. u-ri 18.4, zračni tlak 1012.7, narašča, veter severovzhodnik 25 km, vlage 57 odst., nebo 8/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, »• Gregorij ^ Sonce vzide ob 4.42 in « nJ 19.21. Dolžina dneva ,s vzide ob 2.11 in zal°ne . Jutri, SREDA, 1». Izidor Seja tržaškega občinskega sveta Občina naj zagotovi slovenskim občanom uživanje njihovih narodnostnih pravic Govor dr. J. Dekleve v proračunski razpravi ■ Tudi Bernetičeva je zahtevala enakopravnost za Slovence - V petek glasovanje o proračunu Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je sledila vprašanjem občinskih svetovalcev razprava o proračunu, pri čemer so se zaključili govori svetovalcev. Prihodnji petek bo odbornik za knjigovodstvo dr. Roeco odgovoril na razne kritike, pripombe in predloge svetovalcev, nakar bodo sledile še glasovalne izjave in glasovanje. Vse kaže, da bo proračun sprejet z večino glasov, saj je glas dveh liberalcev slej ko prej zago-tpvljen. Prvi je spregovoril sinoči o proračunu dr. Jože Dekleva v imenu NSZ. Iz njegovega govora objavljamo izvleček, ker bomo obširneje poročali o njem v jutrišnji številki. V uvodu je dr. Dekleva dejal, da je proračun statičen ter da KD in njene priprežni-ce ne upoštevajo predlogov in zahtev opozicije. Poleg tega ne daje vladni komisariat nikoli v celoti prispevka za kritje primanjkljaja. Proračun za leto 1961 se v glavnem ne razlikuje od lanskega in v njem opažamo podobne vrzeli. Tov. Dekleva je nato naštel glavne vzroke gospodar-ske krize, ki se seveda zrcali v proračunu: brezposelnost, pomanjkanje dela v ladjedelnicah in prometa v pristanišču, nazadovanje prebivalstva v primeri z drugimi mesti, o-pustitev proste cone, odlašanje pri ustanovitvi avtonomne dežele itd. Spričo tega ni mogoče pričakovati, da bi se bilanca izravnala. Kar se same občine tiče, pa zavira njeno delovanje tudi pomanjkljiva zakonodaja o njenih financah. Zato naj država zviša svoj prispevek za kritje primanjkljaja. Dr. Dekleva je omenil tudi nekatere pozitivne plati občinskega delovanja, kot na primer prevzem openskega tramvaja in prevozne potrebne službe ter bližnjo ustanovitev zbora mestnih redarjev, pri čemer pa se ne smejo pozabiti poljski čuvaji. V proračunu tudi ni bila vključena nobena postavka za ustanovitev občinske lekarne. Tudi vprašanje predelovanja smeti še vedno čaka rešitve. Prav tako ni bilo poskrbljeno za dobavo vode kmetom po znižani tarifi. Zatem je govornik omenil razne potrebe vasi. Tov. Dekleva je nato obširno obravnaval narodnostne zahteve Slovencev, ki še vedno čakajo na rešitev, čeprav je opaziti vsaj nekaj izboljšanja. Po številnih intervencijah slovenske manjšine ter KPI in PSI, je vlada končno predložila svoj zakonski osnutek /a ureditev slovenskega šolstva, ki sicer ni povsem zadovoljiv, je pa le korak naprej. Kaže, da se bodo končno tudi prebrodile težave in odstranile ovire pri dograditvi Kulturnega doma, vendar postavlja tudi tu pristojno ministrstvo nedopustne omejitve. Končno so oddali na dražbo dela za zidanje slovenske gimnazije pri Sv, Ivanu. Ostaja pa še cela kopica neizpolnjenih ob veznosti. Tako je na primer še vedno nerešeno vprašanje uporabe slovenščine v odnosih z upravnimi oblastmi in še posebno z občino, saj skoraj ni na primer na občini slovenskih uradnikov in nič ni bilo storjeno, da se ta pomanjkljivost popravi. To ve lja seveda za vse urade in pisarne sploh. Prav tako ni bilo poskrbljeno za dvojezič ne napise razen za napise na nekaterih šolah. Tudi prt izdajanju uradnih razglasov se ne upošteva posebni statut Ze dolga leta zaman zanteva-mo, da se odpre v mestnem središču otroški vrtec ter da dobe slovenski otroci lastno zabavišče («ricreatorio»). Zato bi bilo prav, da se vključi proračun postavka, ki naj dopolni te vrzeli, ter da se izboljšajo tudi učila v šolah. Občina tudi ni nikoli vnesla v proračun nobene postavke za slovenske kulturne ustanove, kot so Slovensko gledali šče, Glasbena Matica itd. Dr. Dekleva je nato omenil še nasprotje med ustavnimi določili in posebnim statutom ter prepovedjo uporabe slovenščine na sodiščih. Vse o-mahovanje in negotovosti v lej zvezi pa so voda na mlin fašistom in šovinistom, saj jih spodbujajo k dejanjem, ki so izraz narodnostne mržnje in nestrpnosti in k nasilju in napadom na slovenske ustanove. Zato naj se občinski svet zave teh neizpolnjenih obveznosti in župan naj posreduje pri pristojnih organih, da se zagotovi Slovencem enakopravnost. V razpravi o proračunu je o zapostavljanju Slovencev spregovorila tudi Marija Ber-retičeva. Precej nadrobno je orisala neugodno stanje v slovenskih šolah, zlasti kar se tiče učil in opreme, ki zaostaja v primerjavi z italijanskimi šolami. Pri tem je navedla kričečo razliko glede tehniške delavnice v kriški nižji strokovni šoli, kjer so slovenski učenci zapostavljeni in se morajo hoditi vadit v Nabrežino. To razlikovanje se mora odpraviti, saj je krivično in porazno vpliva na duševnost otrok. Svetovalka je kritizirala tudi razna vzdrževalna dela v šolah, ki se prekinjajo tudi po več mesecev, zaradi česar nastajajo nevšečnosti in škoda. Tudi za slabotne slovenske otroke ni poskrbljeno, saj nimajo šole na prostem. Prav kakor že prej dr. Dekleva je tudi Bernetičeva zahtevala, da občina podpre Slovensko gledališče in druge kulturne ustanove ter še enkrat poudarja, da se morajo slovenski občani prav tako spoštovati kot italijanski in da se ne sme poniževati njihovo osebno dostojanstvo. Svetovalka Deferri (KPI) je obravnavala v svojem govoru socialno-skrbstvena vprašanja, zlasti pa vprašanje stanovanjskih izgnancev in skrb za deco. Za KPI je spregovoril tudi Calabria, ki je zlasti obširno obravnaval vprašanje občinskega osebja in pri tem povedal marsikaj za- Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii iiiiiii Iz devinsko -nabrežinske občine Zobozdravniška služba za šoloobvezne otroke Devinsko-nabrežinsko županstvo se je po treh letih končno dogovorilo s tržaško občino za zobozdravniško službo na šolah Včeraj ob 8,30 je v nabre-žinski osnovni šoli začela prvič redno poslovati zobozdravniška služba v korist šoloobveznih otrok. Ta služba se bo opravljala s pomočjo posebno opremljenega avta, ki je v njem vgrajen majhen ambula- r PRIMORSKI DiNEVNIK UREDNIŠTVO TRST - UD. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoieina 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi it naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst v,_________________________________J torij z vsemi ustreznimi instrumenti ter pripomočki za uspešno pregledovanje in zdravljenje zob. Ob že omenjeni uri, je torej takšen avto prišel tudi do nabrežinske osnovne šole, kjer se je približno nad tridesetimi otroki iz vseh drugih in petih razredov izvršil zobni pregled. Hkrati — v kolikor v tem primeru gre za povsem novo zdravstveno, oziroma socialno služnost v naši občini — se je ob tej priložnosti vršila v šolskem poslopju kratka majhna svečanost, ki ji je, poleg zobozdravnika in njegove asistentke, prisostvoval tudi dr. Affanti, kot predstavnik higienskega urada iz Trsta, v spremstvu obč. zdravnika dr. Delamija. Pri pregledovanju zob šoloobveznim otrokom, se bo v prvi vrsti polagala največja pozornost zobnemu kamnu, ki je pri otrocih naše občine zelo razširjen in eden od glavnih razlogov njihovega slabega zobovja. Dalje se bodo vršila manjša popravila in zdravljenje načetih pokvarjenih zob, kakor se bo tudi preventivno ukrepalo v primerih čeljustnih deformacij. Z vzpostavitvijo te službe, se bo prav gotovo v znatni meri popravilo zdravstveno stanje naše mladine nasploh, še prav posebej pa stanje njenega zobovja. Omenjena zobozdravniška služba je bila res skrajno potrebna, kar je že nekako pred tremi leti ugotovila občinska uprava, ki se je za stvar pozanimala in se končno, po daljših pogajanjih s tržaško občino, uspela z njo dogovoriti tako, da bo zdaj omenjena avtoambulanta trikrat' mesečno opravljala zobozdravniške preglede nad otroki, ki bodo takšnega pregleda potrebni, nimivega. Med drugim je o-menil, da v celoti ktevilo osebja sicer presega mejo, ki je določena v staležu, da pa so nekateri oddelki, ki skrbi-ja za usluge prebivalstva, kot primer oddelek javnih del, brez potrebnega osebja, in da so razne «luknje» tudi v drugih oddelkih. Primanjkuje zlasti delavcev: v tem oddelku jih je 170 manj kot predpisuje stalež. Mnogo pod mero je tudi število snažilk. Kar se tiče delavcev, se to pozna zlasti pri raznih delih, saj so ulice v glavnem zanemarjane, pločniki marsikje razmajani, nasadi zapuščeni itd. Občina že osem let ne najema delavcev, vajencev pa že celih deset let ne. Tudi število smetarjev ne zadostuje, saj se mesto smetarje širi in je zato za vedno ved dela. O proračunu sta spregovorila še liberalec odv, Carbone, ki se je dotaknil pokojninskega zavarovanja uslužbencev in socialdemokrat Dulci. Ta je kar celo uro po svoji navadi «leporečil» in vpletal v govor razne domislice, v bistvu pa dokazal, da se dajo nekatere postavke dohodkov zvišati, s čimer se lahko povečajo tudi nekateri nujni izdatki. V začetku seje je župan seznanil svet z brzojavko, ki jo je poslal ministru za delo Sul-lu ga prosil, naj posreduje za rešitev spora pri «Arrigoniju». Svetovalci so postavili tudi Volitve na univerzi Včeraj se je volitev za akademski svet na tržaški univerzi udeležilo okoli 900 akademikov od približno tri tisoč, ki imajo volilno pravico. Volitve se nadaljujejo danes zjutraj od 10 do 13 na štirih voliščih, od 13 do 20 pa samo na sedežu tribunata na novi univerzi, kjer bodo lahko volili tudi tisti, ki nimajo univerzitetne izkaznice, ampak tudi kakršen koli dokument, ki potrjuje vpis na univerzo. Kot smo že poročali kandidirata na listi UGI tudi dva zavedna slovenska akademika in sicer Igor Kosmina iz Trsta in Karlo Primožič iz Gorice, katerima bodo številni slovenski akademiki dali svoj preferenčni glas. Praznovanje patrona policijskih sil Včeraj so člani policijskih sil praznovali svojega patrona sv. Mihaela nadangela. Dopoldne je bila v vojašnici «Duca d’Aosta» svečanost, katere so se udeležili vladni generalni komisar, kvestor ter najvišji vojaški predstavniki in poveljnik policijskih sil. Po nekaj vprašanj h katerim se j maši so razdelili nagrade naj-bomo povrnili. bolj zaslužnim agentom Za okrepitev državnih pomorskih prog Sindikat pomorščakov SINDAN za izpremembo zakona Jervolino Državne pomorske družbe imajo vedno manj ladij in prog, kar se zlasti občuti v Trstu - SINDAN za sindikalno enotnost V nedeljo se je pričel v Trstu peti vsedržavni kongres sindikata, pomorščakov SIN DAN, ki združuje največje število pomorščakov v Italiji. Osrednje vprašanje, o katerem je razpravljal kongres, se nanaša na državne pomorske družbe in na zakonski osnutek Jervolino, o katerem prav sedaj razpravlja prizadeta komisija senata. O tem vprašanju je imel obsežno poročilo na nedeljskem otvoritvenem zasedanju generalni tajnik dr. Auricchio, ki je ugotovil, da je zakonski osnutek Jervolino povsem neustrezen in da ga ni mogoče sprejeti. Tajnik je poudarit, da vse države skušajo okrepiti svoje trgovinske mornarice in da so nekatere pri tem tudi prešle okvir stvarnih notranjih potreb, saj se zavedajo, da morajo imeti lastne možnosti za prekomorske prevoze tudi v primeru mednarod- nih zapletljajev. Zakonski načrt ne upošteva teh zahtev in ga je zato treba izpreme-niti. Dolinski fantje in dekleta so se tudi letos dobro odrezali Velika množica ljudi je na dolinskem prazniku plesala pod mlajem in pokušala domače vino Dviganje mlaja in uvodna ceremonija v ples • Danes zvečer ob 19. uri bodo mlaj podrli, opolnoči pa se zaključi vinska razstava Postavljanje mlaja se je začelo: fantje so pod smreko položili opornike in mlaj se je začel počasi dvigati Letošnjemu tradicionalnemu prazniku dolinskih fantov in deklet smo sledili bolj od blizu kot druga leta, predvsem zaradi tega, ker smo se hoteli prepričati, če bo kljub odsotnosti Avsenikovcev ali Zadovoljnih Kranjcev zanj prav tako zanimanje kot v prejšnjih letih. Ce izvzamemo mai-nico, ko je na njej prvič sodeloval Avsenikov kvintet, tedaj lahko rečemo, da si je dolinski praznik priboril zasluženo tradicijo ■— saj je bilo v nedeljo v Dolini toliko ljudi, da so bili fantje prav zadovoljni. V Dolino smo prišli že v soboto zvečer, ko so fantje v luči močne električne svetilke in obkroženi s številnimi radovedneži pripravljali mlaj. Dolinski trg je bil za pozno večerno uro izredno živahen. Večina fantov se je sukala okoli pripravljene tdentjenes, na katero je bilo treba pritrditi «ukradeno» češnjo. Drugi so bili v bližnji hiši, kjer so pripravili pomaranče in druge dobrote, ki mlaj krasijo, tretji pa so odšli po gabre, da z njimi okrasijo vas. Toda najbolj zanimivo je bilo gledati pripravljanje mlaja, kajti delo je vse prej kot enostavno in o tem smo se na lastne oči prepričali. Fantje so najprej obtesali vrh smreke in deblo češnje, tako da sta se obe debli lahko spojili. Potem so na smreko nataknili dva velika venca in z železnimi spojkami ter močno verigo spojili češnjo s smreko. Ko je bilo to opravljeno, so začeli češnjo, ki je imela polno nezrelih sadov, krasiti s pomarančami, citronami, kolači in zastavicami, prav tako tudi oba venca. Vmes so napeljali še živopisa-ne žarnice in mlaj je bil na red. Bilo je že čez polnoči, ko so maj — kot pravijo Dolinča-ni — začeli dvigati. Na po- moč je priskočil tudi traktor, ki pa ne bi kdo ve kaj opravil, če ne bi bilo krepkih rok vaških fantov, ki so s pomočjo opornikov maj dvigali vse više in više. Glavno besedo pri dviganju pa je imel vaščan, ki je z rezkimi eho — ruk!» poveljeval fantom in po njegovi zaslugi je bil mlaj razmeroma kmalu postavljen. Vsekakor skoraj uro in pol prej kot lansko leto. Potem so Sfantje mlaj pri trdili z vrvmi na drevesa, ki obdajajo dolinski trg in vrhu češnji so zažarele žarnice. Fantje so tedaj obstopili mlaj in zapeli pesem «Eno drevce». Močan naliv, ki ga je prav tedaj prinesla nevihta, jih ni razkropil in šele ko je bila odpeta zadnja kitica, so si fantje poiskali zavetja v bližnjem kiosku. Tu so v pričakovanju lepšega vremena zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi, medtem ko je druga skupina fantov odšla v vaški zvonik, kjer so kmalu za tem zvonovi naznanili, da je mlaj postavljen. Ponoči, ko so bile priprave za dvig mlaja v polnem teku, so drugi fantje pripeljali v vas gabre. Na trgu so jih razložili z voza, potem pa so za. čeli z njimi krasiti vas, tako da je bila do jutra skoraj povsem okrašena. Potem je prišlo na vrsto še plesišče oziroma ureditev trga in bil je že dan, ko so fantje — čeprav ne vsi — odšli počivat. Na njih mesto pa so prišli drugi, tako da je bilo vedno nekaj «dežurnih». Ze dopoldne je prišlo v vas nekaj meščanov, ki so občudovali visok mlaj, v katerem je skoraj štiri stote žlahtnih sadežev. Tu naj omenimo, da so zanje prispevala tudi dekleta, ki so poleg tega pekla kolače. Večina ljudi pa je prišla v Dolino popoldne, ko se je začel ples. Pogled na del množice, ki se je v nedeljo popoldne zgrnila v Dolino Kmalu po 16. uri so skozi vas prikorakali dvajsetletniki, v belih srajcah in z rdečim nageljčkom na prsih. Korakali so in peli vse do mlaja, kjer so se ustavili in ga obkrožili. Za njimi je bila godba, ki je tedaj zaigrala nekaj koračnic. Fantje so godbenikom ponudili kozarec vina in ga še sami nekaj spili, in s tem je bila uvodna ceremonija v ples končana. Na odru so se namreč zvrstili člani Dolinskega kvinteta ter pevca Dario in Darko, ki so prvič zaigrali domačim fantom, potem pa za vse o-stale. Okoli 17. ure je prišlo na trg še dosti več ljudi in okoli 19. ure je bilo na njem tako živo, da so si sprehajalci le s težavo utirali pot med njimi. Ples je trajal do polnoči in takrat so tudi zaprli vinsko razstavo. O vinski razstavi je treba spregovoriti seveda posebej. Letošnja je bila že peta po vrsti in kot vsaka doslej je tudi ta privabila številne ljubitelje dobre domače kapljice. Čeprav je znano, da je bila lanska vinska letina zaradi deževnega vremena precej slaba, predvsem zaradi slabše kvalitete vina, pa je dolinska pokušnja vin dokazala, da je razstavljeno vino izvrstno in so ga vsi pokušalci upravičeno hvalili. Na razstavi sodeluje 16 vinogradnikov, ki razstavljajo bela in črna vina in vsa so šla hitro v promet. Morda se bo še ta teden zbrala ocenjevalna komisija, ki bo vzorce vina ocenila, potem pa bodo vinogradniki prejeli nagrade občine, pokrajine in kmetijskega nadzorništva. Tudi včeraj je bilo v Dolini precej živahno. Popoldne so v vas prišli predvsem ljubitelji vinske kapljice, ki pa se niso ustavili samo v kiosku, temveč so obiskali tudi vaške osmice in gostilne, ki so že v nedeljo zelo dobro delale. Zvečer pa je bil spet ples in reči moramo, da so se Dolinski kvintet ter pevca Dario in Darko izvrstno odrezali. Danes pa bodo mlaj podrli in tudi vinska razstava bo končana. Okoli 19. ure bodo fantje še enkrat zapeli, potem pa bodo potegnili za vrvi in mlaj bo treščil na tla, seveda v veliko veselje otrok, ki se bodo pognali v veje košate češnje in skušali nabrati čim-več pomaranč. Meščane in okoličane, ki še niso videli, kako se mlaj podira, vabimo, da pridejo nocoj v či mvečjem številu v Dolino. Lahko jim zagotovimo, da jim ne bo žal, kajti tudi podiranje mlaja je edinstven dogodek. In če k temu dodamo, da bodo lahko še pokušali pristno domačo kapljico, po tem se izlet v Dolino vsekakor splača. Tajnik Je kritiziral tudi dosedanjo politiko v odnosu do državnih pomorskih druŽD, kar je še posebej prišlo negativno do izraza prav v Trstu in drugih italijanskih jadranskih pristaniščih. V kolikor pa bi odobrili zakonski osnutek, o katerem sedaj razpravljajo v senatu, bi se položaj bistveno poslabšal. 2e sedaj prihaja do pojavov, ko tuje ladje na konkurenčnih progah odvzemajo tovor in to bi se z ošibitvijo državnih pomorskih zvez še okrepilo. Privatna brodarska družba nikakor ne bi mogla izpolniti vrzeli, kar dokazuje praksa zadnjih let. Praksa namreč dokazuje, da tam, kjer so državne pomorske družbe opustile neko progo, to progo prevzemajo tuje družbe in je ne morejo osvojiti domači privatni brodarji. Zakonski osnutek Jervolino predstavlja zato odločilen korak nazaj in dejansko poslabšanje upravljanja državnih pomorskih družb. Nerešena bi ostala namreč vsa osnovna pereča vprašanja teh družb, kot vprašanje finansiranja, odnosa med splošnimi in variabilnimi stroški, ter bi se celo poslabšala, v kolikor bi znižali število ladij teh družb. Dejansko bi uveljavitev zakonskega osnutka pomenila znižanje števila ladij za 27 enot in ne samo za 19, kot se je to hotelo prikazati. Očitno bi šlo za občutno znižanje, ki bi imelo finančno le majhne posledice za državni proračun, saj naj bi se subvencija znižala samo za približno 2 milijardi 100 milijonov lir. Tajnik je zato zaključil, da je treba okrepiti in ne znižati pomen državnih pomorskih družb, kot' je to v svoji zadnji resoluciji zahteval tr žaški občinski svet in zagoto-vil, da se bo sindikat boril v ta namen ter pri tem upošte val potrebe vseh pristanišč. O tem vprašanju se je vnela živahna razprava, ki je trajala vso nedeljo ter ponedeljek dopoldne. Včeraj popoldne pa so govorili o neposrednih sindikalnih vprašanjih ter ugotovili, da je še preveliko število vkrcanih mornar jev izven sindikalnih organi zacij ter da prihaja do tega pojava zlasti zaradi sindikalne razdrobljenosti med raza mi sindikati. SINDAN je zato sprejel pobudo, da se ustanovi enotna in avtonomna sindikalna organizacija italijanskih pomorščakov. odnosno 98 odstotkov. Do te tako enotne stavke je prišlo na osnovi sklepa vseh treh vsedržavnih sindikalnih organizacij, iker podjetje Italce-menti noče pristati na znižanje delovnega urnika ob enakem plačilu in na primerno proizvodno nagrado. Na tem stališču vztraja Italcementi kljub temu, da so že nekatera druga manjša in finančno šibkejša podjetja pristala na te zahteve in so že pred leti izplačevala proizvodno nagrado. Včeraj se je nadaljevala zasedba podjetja Arrigoni in o-koli 80 uradnikov še vedno vztraja v pisarniških prostorih. Uradniki sicer pričakujejo, da bo prišlo v kratkem do novosti, vendar vse do včeraj ponoči ni prišlo do vesti, ki bj bistveno izpremenile položaj. Na vsak način pa zagotavljajo, da se bo zasedba n stavka nadaljevala, vse dokler se celotno vprašanje ne uredi. Na našem področju je prišlo do izpremembe datuma napovedanih stavk zasebnih avtobusnih podjetij in bodo stavkali uslužbenci teh podjetij prihodnjo nedeljo 14. maja in nato naslednjo nedeljo 21. maja. Stavke so napovedane v vsedržavnem okviru in se sindikalni spor nanaša na zahteve za obnovitev delovne pogodbe. SINDIKALNE VESTI Uspela stavka v Italcementi Včeraj so tudi v Trstu stavkali delavci podjetja Italcementi, ki je v žaveljskem industrijskem prista-pišču. Od 141 delavcev je stavkalo 139 Dvajsetletniki v belih srajcah so pod mlajem napravili obvezno spominsko fotografijo iiiiiiiiiiiiiiliMiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,■■uiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,m, m,iiiiiiHiii,im,M,mili,lnmin,umni,,mniiiiiiiiiimm V nedeljo dve smrtni prometni nesreči 47-letni Openc se je ubil z motorjem pri Fernetičih Avtomobil povozil in ubil vojaka pri vojašnici na cesti Opčine-Prosek ■ Še dve manjši nesreči V nedeljo popoldne se je smrtno ponesrečil z motorjem 47-letni Bruno Carli-Kralj z Opčin, Ul. Alpini 11. Okrog 17. ure se je peljal s svojim motorjem z Opčin proti obmejnemu bloku na Fernetičih. Na ravni cesti je nenadoma zgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na desno stran. S prednjim kolesom je treščil v obcestni kamen, nato pa je zletel tri metre navzdol na pašnik. Obležal je mrtev na tleh, ker je močno udaril z glavo na kamniti rob ceste, še preden je zletel na travnik. Na kraj nesreče so prišli agenti prometne policije, ki so hoteli ugotoviti vzrok nesreče. Domnevajo, da je motoristu postalo nenadoma slabo in da je zaradi tega zgubil nadzorstvo nad vozilom. Po običajnih formalnostih so pokojnikovo truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Nesreča se je zgodila kakšnih sto metrov pred obmejnim blokom, blizu kraja kjer se je pred dnevi tudi zgodila huda nesreča, ko je neki avtomobilist, tudi verjetno zaradi nenadne slobosti, zavozil s ceste in treščil \ drevo. * * • S pridržano prognozo so v nedeljo zvečer sprejeli na prvi kirurški oddelek tudi 22-letnega vojaka Bruna Julia-na, ki ga je na Opčinah, m sicer na Proseški cesti, povozil neki avto z evidenčno tablico FI. Vojak je dobil pretres možganov in se je hudo ranil ter pobil po rokah, nogah in glavi. * * • V Fernejih pri Miljah sta se v nedeljo zvečer ponesrečila 43-letni Mario Figelli iz Ul. Concordia 4 in 23-letni Bruno Coslovi s Stopnišča Mai-nati 3. Figelli je vozil avto proti Trstu, na malem ovinku pa je trčil v motor, ki ga je z nasprotne strani privozi, Coslovi. Na zadnjem s-rdežu motorja je sedel 26-letm Giuseppe Vascotto iz Ul. Valmau-ra 2. Figelli se je pobil in ranil po čelu in kolenu leve noge, zaradi česar so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Coslovi se je nekoliko pobil in opraskal po obrazu, po rokah in desni rami, a ne hudo, saj bo okreval v nekaj dneh. Dober teden pa se bo moral zdraviti Vascotto, ki se je ranil po desni roki. Okrog 22. ure se je v nedeljo peljal z motorjem iz Repna proti Opčinam 38-letni Et-tore Canciani iz Ul. Carme-litani 9, pa je iz nenadnih vzrokov nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Na cesto je zletel tudi 53-letni Francesco Mazzaccole iz Furlanske ceste št. 11, ki je sedel na zadnjem sedežu. Medtem ko se je Mazzaccole le nekoliko pobil in opraskal po rokah in obrazu ter bo okreval v dveh tednih, si je Canciani verjetno prebil lobanjo in se je tudi hudo pobil po rokah in nogah, za-ladi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na prvi kirurški oddelek. Tatovi motornih koles ne mirujejo Tatovi motornih vozil ne mirujejo, čeprav jih policija zasleduje in jim včasih tudi pride na sled. Te dni imajo malopridneži na piki zlasti motorje. Tako so neznanci u-kradli lambreto, ki jo je v Vižovljah pustil za nekaj časa ob cesti Bruno Metlikovec iz Mavhinj štev. 29. Josip Mo-rel je prijavil, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je parkiral na Senenem trgu. Mario Rosset pa je prijavil, da so mu ukradli vespo, ki jo je parkiral na Trgu Pitteri. Slovensko gledali Trstu kino Danes 9, t. m- v rani v Skednju dP «Dr-i, OLE DAt?®^ VERDI šestih Danes ob 21. uri s'-filhat cert orkestra manije pod Bellugija m ob violinista Franca sporedu so skladb pri gl Mozarta in Mahi J 'naljaljUI dališki blagajni se prodaja vstopnic. Gledališče Verdi išče Vsi tiso- pevce za svoj zbor- ki bi radi pristopi.s labtf dober S^vnatejj; vložijo prošnjo n^ m imajo stvo gledališča na j Jis,-Tretjega novemb« » višja starost^zajn p^je 1 za ženske 30 leJv'sneje treba vložiti najkas‘ 2h mTEATRO2NU0V0 Danes ob Svevor«ZakonskiJfoZ- vitev na željo občinstvu- KI« Nazionaie 16.00 «Zj* ^‘t Oj* v bikimh», "p-epov!^ ren v • prepov Valeria Fabrizi. ^ mladmi' ***#& \ Fenice 16.00 nevarnosti). Carotenuto, SMva nevarnosti«, M.ar_'° gosci«*' Prepovedano m’adii„o £ ExceIsior 16.00 «NaJ men se prične Leslie Caron, George Filodrammatico se- Grattacielo 16.00^ .... «**!>■ Prepovedano ^ ^ Michael Craig- »Loko strfV Arcobaleno 16.00 Sherwooda», ea9®k !/>* ftP chard Supercinema technicolor, Lar b„ji ( Ed-mund Purdotn-Aurora 16.30 kSuSV Nezgodi na delu Ko je včeraj dopoldne 33-letni Mario Rigutti iz Ul. Vel-tro 21 skladal les v novem pristanišču, ga je tovor potisnil ob zid. Pri tem se je delavec pobil po prsnem košu in desni rami, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dva tedna. Med delom na palubi neke turške ladje, ki jo popravljajo v tržaškem arzenalu pa se je ponesrečil 29-letni Franco Sabatelli iz Ul. Carpinetto 12. Spodrsnilo se mu je na madežu olja in je padel iz višine dveh metrov. Pobil in ranil se je po čelu ter rokah. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. MAH OPLAŠI ) OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE • Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope ln urno-go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce-nah. Prepovedano mla?jieV Cristallo 16.30 S1 Italia 16.30 «UničenJ« iK S« , sonia Ziemann- na», man. Massimo nicolor, Jac poS-> Savona 16.00 «l.hard technicolor, R icn preP prediaga' , . ^ ‘vuijivu .'ii,, teste *r bo vodila z Vtkalo14 "a na-i kal, o. čp V ■"“ala °l°- Ce bodo de-Vw ormalno, potem "'nit >e ■Mtvrsto. ^iji^mi deii, ki jih je ! Ustani,0 ajinska turi-10 treba nato šPted Bris? R?!1 ln Pr°-> aaSemlstanisčem v ri-s kljvef;Ja ter v Stivanu. ‘5 'zvest?610’ o' ga na' C?* 115* pokrajinska Hunski nova v devin-•S n„,6m Predelu je t^sj Grmado, ki tj .lir. k’ai . kakih 20 mili-i Jdeva J ?e omenimo, da » ža a?rt tudi uredi- ,-v... tuui ureui- i ^es'janulnSlte8a kopaii-w - * h Jsk0 k.^f^^hoino predvide- sW&8* dohodcv ‘Q se razte- l l 4*lo"va ,Pr°ti Lazare-i j!?ristno 1 ,o vsekakor J,»'-.‘no, , . V* nJ«anie 3r 1 omog<> "“'»t*.? iePega kosa potnik mesecih, tudi ureditev Ut, “fšt-fi . tudi U Vlal>am ?C' ki ie v iz-kil* faznih iu- Za vzdr' Ut,jetnik na razpolago >»o “i?, mesecih stal- . delav, cev, ki bi J?šiliJ:6m. Selad in ki ##)boi?a*i tja, kamor bi 5jV .Potrebno. Hi," omer,;?? v teku, pa i. Ceste i.-1 2adovolj bo nova cesta gotova do poletja v prihodnjem letu. Ro-tem je treba omenit; gradnjo «Kurhausa» v Sesljanu, gradnjo ceste - Milje - Stare Milje ter gradnje hiše, v kateri bo muzej pri jami pri Briščikih. V kratkem bodo tudi na o-balni cesti ter v Devinu in Sesljanu namestili 50 košev za odpadke, v Križu pa bodo uredili vrt oziroma park, da ne govorimo še o drugih manjših delih. 2e letos bo morda osvetljena repentaborska cerkev z obzidjem. Denar je že na razpolago in bodo dela finansirali Tržaška hranilnica, pokrajinska turistična ustanova in nadzorništvo za spomenike. Kot smo zvedeli, bo cerkev’ z obzidjem razsvetljena z reflektorji enotne barve. Končno nai še omenimo, da bodo v kratkem izdane turistične brošure tudi v slovenščini. Konkretno gre za brošuro «Informacije», ki je . bi-da izdana doslej že v raznih jezikih in vsebuje najrazličnejše podatke, ki lahko služijo turistu, ko obišče naše mesto. Urnik za ogled Miramara in muzeja Nadzorništvo za spomenike, galerije in starine sporoča, da bo veljal za vstop v zgodovin- ski muzej in park v Mira-maru od 1. maja do 31. oktobra naslednji urnik; Za muzej; ob delavnikih ob 9-13 in 14-17; ob nedeljah in praznikih ob 9-13. Za park; neprekinjeni urnik od 8- do zatona sonca. C Glavno zakladno ravnateljstvo pri zakladnem ministrstvu je 14. februarja razpisalo natečaj za 25 službenih mest podtajnikov pri pokrajinskih uradih zakladnega ministrstva. Reflektante, ki bi uspešno prestali izpite, bodo sprejeli na preiskušnjo v posebni stalež uradnikov z odgovornimi nalogami. Prošnje za polaganje izpitov pri omenjenem natečaju nai se poljejo na glavno zakladno ravnateljstvo ali pa na pokrajinske urade tekom 27. t. m. Prerani grob v Šempolaju Včeraj so v Šempolaju pokopali umrlega bivšega partizana Mirka Sardoča, ki je podlegel srčni kapi. Pokojni Mirko je legel prerano v grob, saj je imel šele 42 let. V vasi in po vsej občini je bil pokojnik zelo priljubljen, kar je bilo razvidno tudi na pogrebu, ki se ga je udeležila velika množica ljudi. Prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje. V nedeljo v kino dvorani Verdi Dr. Bernardis položil obračun 12-letnega županovanja v Gorici Italijanski državljani slovenske narodnosti še vedno niso enakopravni Pogrevanje zadeve deportirancev je samo šovinistična demagogija V okviru volilne propagan-1 Nato je govoril strankin po- de za pokrajinske in občinske volitve na Goriškem, je imela krščanska demokracija v nedeljo kar dve zborovanji. Prvo, ki je bilo pravzaprav uradno, je bilo zborovanje upraviteljev in kandidatov te Stranke in se je vršilo v dopoldanskih urah v Gradiški, kjer se je zbral ves strankin propagandni aparat; drugo zborovanje pa je bilo v kino dvorani Verdi v Gorici ter je veljalo kot nekako uradno slovo dosedanjega goriškega župana dr. Bernardisa, ki tokrat po dvanajstih letih ni več na kandidatni listi. Najprej so od 10.30 ure dalje predvajali propagandni film, ki prikazuje javne gradnje zadnjih 12 let' na Goriškem in za katere si lasti vso zaslugo KD, kot da bi te gradnje ne bile izvedene z denarjem, ki smo ga prispevali vsi davkoplačevalci, ne da bi imeli niti možnost soodločanja pri tem, kako se bo potrošil. iillllliiiiiiuiiiiiiiiiilliiiiiliiiiliiiiiiiiHilliiliiiiinnillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiHiiiiiiiitlililiililliiiliiiiiHiiiiliiliiiiiiiiiiiilt Iz sodnih dvoran Potrjeni obsodbi zarodi nenamernega u Nadaljevanje razprave o tihotapstvu s sladkorjem in kavo - Stečaj podjetja pred prizivnimi sodniki Sodniki na prizivnem sodi- i la vpisana v kazenski list. Bi-šču, ki mu predseduje dr. Cal-I la pa je delno znižana zaradi velli, so včeraj obravnavali 1 splošnih olajševalnih okoli- "iiiiii dva primera nenamernih urno. rov ob prilfki cestnih nesreč. 12. oktobra 1957 je prišlo na cesti, ki pelje iz Sequalsa proti Spilimbergu, do smrtne nesreče. Lastnik tovornika «Do-dge» 28-letni Franco Paroni iz Montereale Valcella, 'je bil namenjen s svojim vozilom v Spilimbergo. Ker je bilo že zelo mračno, ni opazil nekega kolesarja, ki se je vozil pred njim v isti meri. Podrl ga je na tla ter hudo poškodoval. Slo je za 56-letnega keonarda Peruzzaro iz Cavasso ,lipovo,, ki je eno urp kasneje’ umrl V bolnišnici. Videmsko sodišče je-39: junija 1959 priznalo Paronija za krivega ter ga obsodilo na 2 meseca ih 20 dni zapora. Kazen je bila pogojna in ni bi- "■iiliiiiillmmiuiuiiNMinniniiiiiiititHiilliiiiimliliMluitimtiiHiiiil lajšanja o uslužbencih bivše ZVU n ^no nejasen položaj e uvrstitve v stalež morda v Trst komisija, ki se s tem ukvarja k>fitvi E »jjoloiai zakona za u-So , so Ja.. uslužbencev ‘ti tudi ai- ?0SaJi°’ Sl mora ]>„ ’ Al II1LUČI o nrl!e primere . ti sv,? in ki mo- n/ del° v še- i bri t- tedai so že t;s?a>-meseci-to- delo komisije Vi* PosSL6r na neko “ da ?nca Vidalija a komi; ’ da"T“51',a pna‘ Ajj °go v . b° opravila »M«0 tej a°točenem ro- thr»l in isija prid- Pr°drlo v jav- K'ic*r , \S tiU,kvar?!av.ii°. da se M°loža7f že z ureje- ^ Sd7?„stalnih usluž. ‘.<£»1*» . PrekvaHfika- ■>? Tel/fr da so za-lVtav bi???* komisije v dr? civilnih (V’ SeVelavne Policij-V%£*Jti v?. Pa Sre vse !'iai. 1Cilrv hi nn hiln jK'Cli<>y*Čeai bi Pa kito S K SVni- e ki nael 1^7’ hianj dv-°’ saj bi naglo o- iznaju- \ L^ače u a sedai. pci- ‘X t So ?\viih usluž- \>L*’.koJt PKr?Je„m:iU l 'll(i[*žhent,j Postali dr-^v' .acij?Cb ter izenači- Xe'ikaCi?ah. USlUŽben' Pri ? državnih tii1Cletit6v tak pride- Zh imenovani fdi Ek' se pa, da SNisii?mu tiči zajec lbX>adlaRtCeenPlteS ^?d*V .tud! ds^fftaz^??^1 delavci d;0e- katerim sta Uri izredne- ga dela, pa čeprav ga niso opravljali. Ker delavci v državni službi ne uživajo te ugodnosti, bo treba najti kak drug način za pravično ureditev tega vprašanja, kajti bilo bi proti vsaki sindikalni praksi, da bi jim to odvzeli. Poleg tega predvideva zakon drugačen postopek za policiste in za civilne uradnixe. Prve bo država kar sprejala v posamezne zbore, medtem ko velja za prehod drugih v državno službo posebna ureditev, pri čemer je treba upoštevati njihov posebni položaj. To je toliko bolj važno, ker je zaprosilo za prestop, v civilno državno službo tudi veliko policistov, financarjev in uslužbencev drugih bivših policijskih zborov ZVU. Zdi se, da bo ta teden prišla komisija za ureditev položaja civilnih uslužbencev v Trst, da na kraju prouči vso zadevo. Morda bo potem bolj pohitela s svojim delom, saj mora po šestih mesecih sporočiti vsem prizadetim, kako so jih uvrstili v državno službo. Poslanec Vidali je vprašal pristojnega ministra tudi, kaj je ukrenil, da se popravi krivica, prizadeta starim uslužbencem, ki jim ob izplačilu odpravnine odtrgajo nagrado, katero so dobili leta 1954. Minister je odgovoril, da je do tega prišlo, ker je izdal vladni generalni komisar odlok št 36 od 7. decembra 1960, preden je pristojna senatna komisija odobrila zakon o bivših uslužbencih ZVU. Minister je nadalje odgovoril, da proučujejo stvar sedaj pristoj. ni uradi ter da jo bodo skušali pravično utrditi, da ne bo nihče prizadet. predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Lux film: Zapravljena življenja RICHARD BAKALVAN JUHE KENNEY JOHN BR!NKLEY ščin ter zato, ker je bil Paroni že plačal odškodnino žrtvi, nim svojcem. Včeraj so prizivni sodniki potrdili v celoti razsodbo sodišča prve stopnje. Do drugega primera nenamernega umora pa je prišlo 7. novembra 19S6, in sicer po 21. uri. 25-letni Diego Erboga-sto iz Vidma se je peljal z avtom «Fiat 600» po Tržaškem drevoredu proti mestu. Imel je prižgana nizka žarometa ter je vozil s hitrostjo približno 50 km na uro. Na Trgu O-berdan : je' prišlo do nesreče-Z leve strani mu je nenadoma ‘prekrižal pot vojak Mi-chele Manfredi iz Mondovija (Cuneo), ki je služil vojaški rok pri 5. artilerijskem polku. Avto je zgpel Manfredija s tako silo, da je nesrečnež zletel na pokrov avtomobila, ki zakriva motor. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili hude poškodbe na glavi in na desni nogi. Pb nekaj urah je umrl v bolnišnici. 8. julija 1959 je videmsko kazensko sodišče obsodilo Er-bogasta na 2 meseca in 20 dni zapora. Tudi v tem primeru je bila kazen pogojna, a sodniki so jo deloma znižali zaradi podobnih razlogov kot v prejšnjem primeru. Včeraj je prizivno sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo. * * * Pred kazenskim sodiščem, tki mu predseduje dr,, Rossi, sta se morala zagovarjati včeraj 18-letni Arturo Kravos iz Gorice in 20-letni Randolf B-u-ratti iz Brixna, ki sta bila obtožena, da sta 14. septembra 1959- ukradla v neki baraki AN AS v bližini cestarske hiše na državni cesti št. 14 motor, ki je bil last nekega Antonia Bona. En dan kasneje, in sicer v popoldanskih urah, so karabinjerji v Podgori prijeli dva mladeniča, ki sta se potikala brez cilja v okolici Podgore. Zaslišali so ju in mladeniča sta priznala, da sta ušla iz zavoda «Piccola opera della divina misericordia« v Leviču. Sla sta v Trst, kjer sta potrošila denar do zadnjega beliča. Napotila sta se potem proti Gorici po obalni cesti. Ko sta zagledala motor, sta se ga brez premišljanja polastila. Peljala sta se do Podgo. re, kjer sta se. iznebila vozila. Včeraj so sodniki priznali Kravosu splošne olajševalne okoliščine ter ga zaradi njegove mladoletnosti obsodili samo na 6 mesecev zapora ter na 4000 lir globe. Burattiju pa so prisodili 8 mesecev zapora in 6000 lir globe. Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Edel, je nadaljevalo včeraj razpravo proti 19 obtožencem tihotapstva s sladkorjem in kavo. Po za-ključitvi dokaznega postopka in po obtožilnem govoru javnega tožilca so prišli na vrsto zagovorniki obtoženih strank Za odvetniki, katere smo omenili prejšnji teden, so spregovorili še naslednji branilci: Delak za oba brata Rose, Fast za Fontanota, Stra-della za Zoro Ivančičevo (ki je zahteval da sodišče oprosti njegovo varovanko, ker ni zakrivila inkriminiranega dejanja), Nurra za Umeka, Pa-dovani za Lucchesija in Sor-lettija, Berton za Giugovaza in končno C. Poillucci za Longa in Islerja. Vsi zagovorniki so skušali dokazati, da so obtožbe proti njihovim klientom neosnovane ter da jih mora sodišče oprostiti, ker niso zagrešili inkriminiranih dejanj, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Razprava se bo nadaljevala jutri zjutraj, ko bo spregovoril zadnji odvetnik, ki brani Scarpo. Verjetno je, torej, da bo prišlo do razsodbe že jutri. Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je moral zagovarjati včeraj tudi Luigi Bontempo, bivši upravitelj trgovine «Casa bella«, ki je prišla y stečaj s sodnijskim odlokom z dne 10. septembra 1958. Bontempa so obtožili, da je v svojstvu upravitelja tega trgovskega podjetja zagrešil dva prestopka: 1. namerni stečaj in 2. navadni stečaj. Obtožnica je trdila, da si je Bontempo prilastil razno blago, ki je bilo last omenjene trgovske družbe, čigar vrednosti in količine pa niso mogli ugotoviti na podlagi družbenega knjigovodstva. Tega pa ni bilo mogoče storiti, ker ie Bontempo uničil razne listine. Glede navadnega stečaja pa so ga dolžili, da je prodajal blago na obroke raznim klientom za katere bi moral znati, da ne bodo kos svojim obveznostim. S tem je seveda poslabšal splošno finančno stanje podjetja. Prav tako so ga dolžili tudi, da ni pravočasno zahteval, da bi sodna oblast proglasila stečaj ter s tem omejila škodo. 4. februarja lanskega leta je kazensko sodišče obsodilo Bontempa na 2 leti, 5 mesecev in 10 dni zapora. Dve leti zapora, ki se tičejo namernega stečaja, sta bili pomilošče-ni. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. krajinski tajnik, ki se je pripeljal z zborovanja v Gradiški, Cocianni se je zahvalil odhajajočemu županu v'imenu KD za 12-letno vodenje občinskih poslov v Gorici in za vse dobro, kar je pri tem napravil ter ga postavil za zgled tistim, ki bodo prišli na upravo po 28. maju. Za njim se je vzdignil župan dr. Bernardis sam, ki bi moral poročati o 12 letih uprave na podlagi izkušenj pri županovanju. V začetku se je spomnil umrlega predsednika pokrajinske uprave odv. Cu-lota, s katerim je začel in pod njegovim vodstvom vodil občinsko upravo, od materinske posvetovalnice v Ul. Virgilio, pa vse do doma onemoglih pri Ločniku. Pot, ki je kot življenje; začneš z . rojstvom in končaš v pričakovanju smrti. Omenil je nato prvi občinski svet fz deta 1948 «svet navdušenja in vere v obnovo« ter hudo stanovanjsko krizo, ki jo je bilo treba z^eti reševati, ko je za 200 novih stanovanj bilo vloženih 2500 prošenj. Omenil je nato kot veliko zaslugo, da se je odpravil primanjkljaj v -občinskem proračunu in centralizacijo občinskih uradov, ki so sedaj združeni v dveh poslopjih od šestih, kolikor' jih je ‘bilo v začetku. Dotaktjil.se je tudi vprašanja naše narodne manjšine, ki je najštevilnejša na Goriškem pip v v goriškl občini sami, in pa odnosov z bližnjo Slovenijo in Jugoslavijo. Kar se Jugoslavije, tiče, je - dejal, da so: ga,že večkrat vabili na uradni obisk, kar pa je on kot župan vselej odklonil; če. prav vje bil vedno za odkrito obmejno politiko., ©dkionil pa da ga je žatd, ker da visi nad Goričo še vedno vprašanje bivših deportirancev, «glede katerih z druge strani še niso dali točnega odgovora«. Pri tem je gospod župan seveda pozabil na dejstvo, da obstajata kar dve komisiji za raziskovanje kraških jam in da ti dve komisiji doslej ltP sta niti poskušali pregledati teh jam ali «fojb« kakbri-jih v šovinističnem žargonu u-radno imenujejo. Očitno je bil še pod vtisom odkritja spomenika na goriškem pokopališču, pod katerim naj bi bila, po poročilu Anse zbrana trupla 104 deportirancev. Sicer pa imajo «oni na drugi strani« še mnogo večji račun in vendar so napravili preko njega črto z namenom, da se tudi tu začne z novimi in boljšimi odnosi. Kar se Slovencev — goriških občanov tiče, je župan poudaril, da jih smatra za italijanske državljane slovenskega jezika, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Tako stališče je vsekakor pravilno in smo ga tudi mi vedno zagovarjali. Vendar bi se moralo to tudi v praksi dosledno izvajati, kar pa se ni vedno dogajalo. Tako n. pr. občina ni vrnila ali vsaj dala v najem Slovencem dvorane bivšega Ljudskega doma, čeprav bi imeli do tega največjo moralno, in ne samo moralno, pravico ter jo je dala Legi Nazionale v popolnoma drugačne namene. Moramo pa priznati dr. Ber-nardisu, da se je pobrigal tudi za nekatere probleme naših okoliških vasi, kot n. pr. je ugodil našim Bricem, da je občina potegnila vodovod na Oslavje; sam je omenil napeljavo vode v St. Maver, za kar je bilo izdanih 16 milijonov lir. Vkljub temu pa problem preskrbe vode St. Mavru še ni rešen, ker je zgornji konec vasi še vedno brez nje, kar so priznali tudi nekateri italijanski časopisi. Čudno pa se nam zdi, da je dr. Bernardis, ki je sicer če-sto in rad hodil po naših va- iiiiiiii im mi ii ii im m minmn mi ii mili niiiimimiii mm iii mm iii m mmiimiimimim iiiii im Iz Kopra Predstavniki italijanske manjšine pri italijanskem konzulu dr. Zecchinu Izrazili so mu obžalovanje zaradi napadalnega pisanja nekaterih italijanskih listov v zvezi s proslavo združitve Italije v Kopru Kot poroča včerajšnji reški dnevnik «La voce del popo-lo», so predsedniki italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana obiskali generalnega konzula Italije v Kopru dr. Guida Zecchina in mu v erioiirnem razgovoru iz. razili obžalovanje zaradi neumestnega in napadalnega pisanja določenega italijanskega tiska v zvezi s proslavo obletnice združitve Italije v Kopru. Proslavo, ki je bila 25. aprila, je priredil italijanski kulturni krožek v koprskem gledališču. V razgovoru so predstavniki italijanske manjšine tudi poudarili, da je bil v tisku na-paden in žaljen predsednik Zveze Italijanov Istre in Reke, kar pomeni, da so bili na ta način žaljeni tudi vsi pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zato je delegacija pozvala italijanskega generalnega konzula, da obvesti pristojne italijanske oblasti o ogorčenju, ki je zaradi tako neodgovornega pisanja zajelo italijansko prebivalstvo istre in Reke, seh, tako slabo poučen o številu pripadnikov naše manjšine, ker sicer ne bi govoril o 10 odst. Občinarjev slovenske narodnosti, saj bi nas naštel mnogo več že po oddaji naših glasov pri volitvah, ali po približni ocenitvi po posameznih vaseh in okrajih svoje občine. Navedli smo samo nekaj pripomb v potrditev, da se stališče o enakopravnosti vsaj proti Slovencem ni izvajalo. S tem pa nočemo zmanjšati dr. Bernardisovih zaslug pri občinski upravi, obnovi mesta in na drugih področjih. Za te zasluge mu je minister Tessi-tori, ki je nalašč zato prišel v Gorico, izročil v priznanje zlato kolajno in kos rimskega kapitlja iz Ogleja. Zato Želimo, da bi ga tudi njegovi nasledniki posnemali v tem, kar je napravil dobrega in koristnega in da hi šli.še dalje na tistih področjih, kjer morda njemu iz raznih vzrokov to ni bilo mogoče. PLI in minister Tessitori Kot omenjamo na drugem mestu, je prišel v nedeljo v Gorico minister Tessitori, ki je bil uradni govornik na sestanku v kino dvorani Verdi ob slovesu župana dr. Bernardisa. Ob tej priliki so liberalci trosili posebne letake po mestnih ulicah, v katerih so izrazili željo, naj bi Tessitori kaj povedal tudi o ostri borbi, ki jo je ta imel v rimski vladi pri obrambi koristi furlanskega pristanišča S. Giorgio di Nogaro na škodo našega Tr. žica. Ni nam znano, kaj je minister Tessitori odgovoril na to V nedeljo ob prisotnosti predstavnikov oblasti V Števerjanu so otvorili tri nova šolska poslopja Zanje so potrošili 15 milijonov V nedeljo dopoldne so ob prisotnosti najvišjih predstav nikov oblasti na čelu s prefektom dr. Nitrijem otvorili tri šolska poslopja v občini Steverjan. Steverjanska občina je bila med tistimi, ki so močno občutile pomanjkanj šolskih zgradb. Zaradi tega je bilo treba razmisliti, kako bi se odpravila ta vrzel. Občinska uprava je v ta namen zaprosila za razna posojila ter skupno s sredstvi iz svoje blagajne zgradila osnov-n’ šoli na Valerišču in Jazbinah in otroški vrtec v Stever-janu. Vse skupaj je stalo blizu 15 milijonov. Pred vsako šolo se je zbralo poleg prefekta tudi precej ostalih predstavnikov oblasti, med katerimi smo opazili šolskega skrbnika prof. De Vet-to, didaktičnega ravnatelja Milana Brešana, sovodenjske-ga župana Jožefa Ceščuta, pokrajinske svetovalce, pred- vprašanje in če je sploh kaj stavnike finance, tehničnega odgovoril. 1 urada in druge. Za to priliko iimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiinnfiiiiiiiiiiiimiiimHiiimiiimiiiiHii»iiiiiiiiiiiii»n*»M*ii*iiiii»iiiiiiiiiiiii»iii»iiiiiiiiimi»iiiimiiiiii Volilno zborovanje PSI v rtedelfo na Trgu Ginnastiea Govorila sta nosilec liste za občino Gorico Zuliani in poslanec De Pascalis % Nosilec liste PSI za občinske volitve v Gorici Elio Zuliani V nedeljo dopoldne je bilo na Trgu Cesare Battisti prvo volilno zborovanje Italijanske socialistične stranke v Gorici, na katerem sta govorila nosilec liste PSI za občino Gorico Elio Zuliani ter član centralnega komiteja poslanec De Pascalis. Zuliani je v začetku svojega govora poudaril, da stranka polagoma pridobiva teren v Gorici, kolikor bolj se zmanjšujejo napetosti, ki so vladale med posameznimi skupinami. Ko je naglasil, da so demokratični odnosi najboljši pogoj za razvoj stranke, je rozložil razloge, zaradi katg-rih stranka nasprotuje Krščanski demokraciji. Kljub spremembam v kadrih je večinska stranka konservativna sila, ki ni izvršila svojega poslanstva ob meji in ni dala mestu demokratične podobe. Okoli proste cone je dovolila najrazličnejše špekulacije. Tovarne likerjev in slaščic, so zrasle na popolnoma špekula-cijski podlagi. Kritiziral je polovično mero, s katero so socialni demokrati in liberalci napadli delovanje proste cone in zahteval moralizaci-jo te ustanove ter odstranitev njenega predsednika. Zelo odločno je napadel KD, ker ni napravila ničesar, da bi razbila rasistični odnos, ki ga je uvedel fašizem do slovenske manjšine. Takšna politika se na jezuitski način nadaljuje. To dokazuje gradnja stanovanjskih naselj na popolnopia slovenskem ozemlju pri Standrežu in Pevmi. Ta naselja so bila zgrajena z namenom, da bi se razbila celovitost slovenske okolice. Raznarodovalni cilj teh naselij je toliko bolj na dlani, če upoštevamo, da je v mestu ogromno gradbenega terena, kamor napeljava vode, elektrike in plina ne bi toliko stala kot v ta oddaljena sre dišča. Prikazal je ostale napake v politiki Krščanske demokracije, zaradi katerih so se delavci uprli in proglasili veličastno protestno stavko, ter pozval mlade demokristjane, naj izdelajo konkreten program socialnih reform, katerega bo PSI prav gotovo podprla. Govornik je takoj podvomil, da bi prišlo do takšnega ^ greloma, ,ker se je prav v tistem trenutku .slavnostno i?xekjjlft • priznanje politiki« dr. Bernardisa. Na koncu svojega govora je Zuliani kritiziral PSDI, ker se je vrgel v naročje Krščanski demokraciji, samo da bi dobil kakšen stolček, medtem ko bi moral postaviti točno izdelane pogoje, katerih izpolnitev bi koristila interesom tukajšnjega prebivalstva. Poslanec De Pascalis je v svojem obsežnem govoru pri kazal vsa najvažnejša vprašanja italijanske notranje politike in mednarodnega doga janja. Predsednik Kennedy je razočaral vse tiste, ki so upali, da bo njegova politika težila k mirnemu reševanju spornih vprašanj. Navedel je primer Kube in Laosa. V zvezi z uporom francoskih genp ralov v Alžiru je dejal, da so takšna dejanja nevarna za mir. Prav tako je za mir nevarno tekomvanje v osvajanju vesoljstva, če se tekmovanje Sovjetske zveze in Amerike na tem področju ne bo vršilo v pogojih mira. Prikazal je tri pogoje, ki jih je stranka postavila v svoj program: ustanovitev dežel, šolska reforma in podr-žavljenje električnih virov. Zaradi odnosa sil vlada ni sprejela teh pogojev, ampak zavlačuje ustanovitev dežele Furlanija—Julijska krajina — čeprav obstaja ustavna obveza, v kateri bi se reševala vilnik o pseh (4), gradbeni pravilnik (4), pravilnik o sejmih (1) in o higieni (1). Kr njederec pa je ujel 16 psov, ki so se potepali brez nagobc nika. TUDI V PEVMI, ki je že zajeta v mestni vrvež in drve po njeni glavni cesti avtomobili izletnikov v Brda ali nazaj proti Gorici, se še vedno najde kak skrit in miren kotiček. Tik za prosvetno dvorano je tak kotiček, kjer teče Po tok, in kjer domače gospodinje perejo družinsko perilo, kadar je dovolj vode seveda vprašanja slovenske manjšine — podpira monopole in zanemarja važnost šolskega vpra šanja. Glede manjšinskih pravic je De Pascalis dejal, da je bila PSI prva stranka, ki je zahtevala pravice za slovensko manjšino v Italiji in za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Ko je kritiziral razkošnost, s katero se proslavlja 100-let nica italijanske združitve, je naglasil, da v tem stoletju ne le, da ni vodilni italijan ski razred rešil neštetih vpra-šanj, ampak jih je še povečai z ustvarjanjem večjih razlik med Severom in Jugom, med mestom in podeželjem, med bogatini in delovnimi ljudmi. Ker se tokrat glasuje v okoli 350 italijanskih občinah, je govornik dejal, naj se odda čjmveč glasov PSI, da se podre sedanja parlamenta večina. «»------------------ V aprilu 444 glob V mesecu aprilu so mestni stražniki prisodili 444 glob Največ glob so prisodili kršiteljem cestnega zakona (425) potem pa drugim nediscipi,-niranim meščanom, ki so prekršili pravilnik o mestni policiji (5 glob), pravilnik o poljskih stražnikih (4), pra Obmejni promet na videmskem sektorju Cez osem obmejnih preho-doh na videmskem obmejnem sektorju je v aprilu prekoračilo mejo 12.171 oseb, in sicer 8993 jugoslovanskih in 1674 italijanskih državljanov. Z dvolastniško izkaznico je prešlo mejo 798 italijanskih in 706 jug. državljanov. Največ prehodov so zabeležili na prehodu prve kategorije v Robiču (Stupica): s propustnico je prešlo mejo 5730 jug. in 1160 ital. državljanov. Z dvolastniško izkaznico pa 34 jug. in 32 ital. državljanov. Na prehodu Učeja so zabeležili 563 prehodov, v so prišli tudi občani, vzgojitelji pa so pripeljali svoje učence, ki so pozdravili vse prisotne, prefektu pa so podarili lep šop rož. Govoril je prefekt, ki je prikazal skrb vlade za napredek šolstva, župan Podvršič pa je v svojem govoru orisal stanje šolstva, kakršno je bilo takoj ob na stanku občine in korake, ki jih je bilo treba podvzeti, da se odpravijo pomanjkljivosti Zlasti prisrčno je bilo srečanje na Valerišču, kjer so o-troci zapeli dve pesmi v slovenščini in italijanščini. V otroškem vrtcu v Stever-janu, ki je že dograjen in ga bedo v kratkem tudi opremili, je bila zakuska za vse povabljence. Menični protesti v prvi polovici aprila V prvi polovici meseca aprila je bilo v goriški pokrajini 732 meničnih protestov; od teh jih je bilo v Gorici 387, v Tržiču 132, v Krminu 52, v Gradiški 41, v Gradežu 35, v Škocjanu 19, v Ronkah 18, Staran-canu 8, Foglianu 7, Zagraju 6, Romansu 5, Moši 4, Spetru ob Soči 4 in 7 v ostalih občinah. V treh slovenskih občinah smo imeli v Doberdobu 6 meničnih protestov, v Števerjanu enega, v Sovodnjah pa nobenega. Jutri sejem v Gorici Ker bo v četrtek 11. t. m. praznik, se bo običajni 15-dnevni sejem v Gorici vršil dan poprej, to je v sredo 10. t. m. Na cesti blizu Ločnika Z avtom v obcestni kol Robedišču 877, Miščku 911 itd. «»- Dreki 898, Zborovanje CAI na goriškem gradu V nedeljo dopoldne je bilo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu zborovanje predstavnikov planinske organizacije CAI iz Treh Benečij. Na tem zborovanju so obravnavali probleme planinar-stva^ na njihovih področjih. Pri debati so obširno razpravljali o pravilniku za gorska zavetišča v vzhodnih Dolomitih, o izdaji planinskih publikacij in drugih vprašanjih. Pred zaključkom so sprejel: sklep, da bo prihodnje tako zborovanje v jeseni v Mania-gu v Furlaniji. Vpisovanje za mladinski izlet v Standrežu Mladino iz Standreža obveščamo, da se vrši vpisovanje za skupni mladinski izlet, ki bo v nedeljo 21. t. m., vsak večer v dvorani prosvetnega društva v Standrežu od 20. do 21. ure. Tam se lahko dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Dva izleta SPD Slovensko planinsko društvo iz Gorice je priredilo preteklo nedeljo celodnevni izlet na Trstelj. Precejšnja skupina u-deležencev se je odpeljala z vlakom do Prvačine in od tu peš na vrh do koče. Ker je bil ponoči dež, se je izletnikom nudil z vrha krasen razgled in z daljnogledom je bilo mogoče videti do beneške lagune. Za dobro razpoloženje je poskrbel tudi gospodar, ki je iz raznih škatel in škatlic pričaral dobro kosilo, da je šlo vsem v slast. V najboljšem razpoloženju in z lepim pomladanskim cvetjem, so se izletniki vrnili z večernim vlakom domov. V nedeljo 21. maja pa priredi SP® še en celodnevni izlet. To pot bodo izletniki imeli za cilj Kambreško - Srednje. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 6.55 do Kanala, od tu peš na Kambreško-Srednje, ter nato skozi Ročinj v Avče na vlak. Kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli I-I. do sobote 20. t. m. dopoldne. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! V nedeljo okrog 18. ure je prišlo blizu Ločnika do neobičajne nesreče, pri kateri so bili trije ranjeni. Ob navedeni uri je vozil 38-letni tehnični izvedenec Enea Ravasio iz Vidma svoj avto iz Vidma proti Gorici. Z njim sj bili v vozilu njegov 60-letni stric Licurgo Menchini ter njegova dva sinova 1.0-letni Giulia-no Ravasio in 4-letni Franco. Na ovinku pri Ločniku se je Ravasio obrnil proti dečkoma, ki sta sedela zadaj, pri ;em pa je zgubil kontrolo nad vozilom, ki je z vso silo treščilo v kol ob cesti ter obstalo na sredi ceste. Pri trčenju so bili ranjeni Ravasio, njegov starejši sin in njegov stric. Odpeljali so jih z nekim zasebnim avtom v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ugotovili, da ima Ravasio zlomljeno eno rebro, Menchini pa morda desno nogo; mali Giuliano Ravasio pa je imel pretres možganov in udarec na glavi, zato je njegovo stanje najbolj resno, medtem ko bosta prva dva okrevala v 15, odnosno v 20 dneh. Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči Križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Števerjanu 4675. Orožniki . Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 804)7. Orož. v Doberdobu 7-3671. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES 1 KINO v GORICI CORSO. 17.15; «Car Aljaske«, R. Burton in C. Jones. Barvni film. VERDI. 16.00: «V Rimu je bila noč« Giovanna Ralli, Paolo Stoppa. Italijanski film. VITTORIA. 17.00: «... in človek je ustvaril Satana«, S. Trače in G. Kelly. Ameriški film. CENTRALE. 17.00: »Vatusi«, G. Montgomery in D. Far-rar. Amerišjti barvni film. MODERNO. 17.00: ((Celine v plamenih«. Dokumentarni film iz druge svetovne vojne. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbani - Albanese, Korzo Italia št. 89, tel. 2443. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,2 stopinje ob 12. uri in najnižjo 13,2 stopinje ob 1.30 ponoči. Vlage je bilo 80 odstotkov, padavin pa 12 mm. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 i. maja 1951 Vedno negotova borba za vodstvo in obstoj v nogometni A - ligi Po spodrsljaju Interja in Milana Juventus na prvem mestu lestvice A LIGA 0-0 1-0 2-0 1-1 4-2 2-2 3-0 1-0 2-1 IZIDI ♦Atalanta-Lazio Catania-*Bari ‘Fiorentina-Milan •Inter-Torino •Juventus-Lecco •Napoli-Udinese •Padova-Sampdoria •Roma-Bologna *Spal-L. R Vicenza LESTVICA Juventus 30 19 4 7 63 39 42 30 17 7 6 67 26 41 30 16 7 7 61 37 39 30 15 7 8 55 37 37 30 15 6 9 44 42 36 30 13 9 8 41 27 35 30 13 6 11 41 36 32 30 13 6 11 39 40 32 30 10 8 12 38 46 28 30 9 9 12 35 41 27 30 7 13 10 30 36 27 8 10 12 27 44 26 7 11 12 29 37 25 7 11 12 28 36 25 7 10 13 23 33 24 7 10 13 32 49 24 7 8 15 27 48 22 5 8 17 29 56 18 Prihodnje tekme (14.5.1961) Jtoventus-Atalamta, L. R. Vi-cenza-Bari, Inter-Fiorentina, Lazio-Milan, Catania-Napoli, Bologna-Padova, Sarapdoria-Roma. Lecco-Spal, Udinese-Torino. Inter Milan Roma Samp. Fiorent. Padova Catania Spal Bologna Atalanta Vicenza Napoli Torino Bari Udinese Lecco Lazio 30 30 30 30 30 30 30 B LIGA IZIDI •Alessandria-Palermo •Genoa-S. Monza •Foggia-Verona •Marzotto-Triestina Venezia-*Novara •Ozo Mantova-Como •Parma-Catanzaro •Prato-Brescia •Pro Patria-Messina *Sambened.-Reggiana LESTVICA Mantova 33 15 12 6 39 22 42 33 18 6 9 45 28 42 33 15 9 9 58 49 39 33 10 18 5 39 25 38 33 14 8 11 35 36 36 33 12 11 10 38 31 35 33 11 12 10 27 21 34 33 11 12 10 37 30 34 10 3 1 2 1 2-2 2-0 0-0 10 2-1 10 1-1 Venezia Reggiana Palermo Prato P. Patria S. Monza Messina Catanzaro 33 13 8 12 39 34 34 Como Aiess. Samben. Parma Brescia Genoa Novara Triestina Foggia Verona Marzotto 33 12 10 11 37 37 34 33 12 9 12 38 36 33 33 12 9 12 31 38 33 33 11 10 12 31 29 32 33 11 8 14 40 33 30 33 13 11 9 42 37 30 33 10 10 13 29 46 30 33 S 13 12 24 32 29 33 8 9 16 30 46 25 33 6 12 15 23 41 24 33 5 9 19 25 56 19 Prihodnje tekme (14.5.1961) TRiIESTINA-REGGIANA, Co-mo-Alessandria, Messina-Bre. scia, Genoa-Foggia. Catanzaro-Ozo Mantova, Palermo-Parma, Verona-Prato, S. Monza-Pro Patria, Novara-Sambenedette-se .Marzotto-Venezia. Športne stave TOTOCALCIC Atalanta-Lazio (0-0) X Bari-Catania (0-1) 2 Fiorentma-Milan (2-0) 1 Inter-Torino (1-1) X Juventus-Lecco (4-2) 1 Napoli-Udinese (2-2) X Padova-Sampdoria (3-0) 1 Roma-Bo!ogna (1-0) 1 Spal-Lanerossi (2-1) 1 Novara-Venezia (0-2) 2 Samben.-Reggiana (1-1) X Bolzano-Mode na (0-0) X Chieti-Pescara (5-1) 1 KVOTE: 13 - - 4.650.000 lir 12 - 231.000 ■ TOT1P 1. — 1. Zenodoto 1 — 2. Pan 2 2. — 1. Ailegan 2 — 2. Foschina X 3. — 1. Macheria 2 — 2. Quando 1 4. — 1. Switz X — 2 Uebi 1 5. — 1. Ntdiace 2 — 2. Ultimo X «. — 1. Siusi 1 ■ ‘ — 2. Sardou 1 KVOTE: 12 - - 1.826.046 ir 11 146.083 i 1» — 13.25« « l ide m vani prikrajšani za zmago v Neaplju Je že taka usoda, da nešportna pridobitev točk ne prinese nobenega dobička. To velja za Inter, ki si je za zeleno mizo zagotovil zmago nad Juventusom in hotel s tem nadoknaditi, kar je izgubil vteku zadnjih kol prvenstva s porazi. Sedaj pa se je Interju to maščevalo in prvo mesto je zopet pripadlo Juventusu, ki je v nedeljo premagal Lecco, medtem ko je bil Inter prisiljen na lastnem igrišču prepustiti točko gostujočim Turinčanom. Borba za prvo mesto in se-dne- veda naslov postaja iz va v dan bolj negotova in vrh lestvice se stalno spreminja enkrat v korist tega, drugič pa drugega moštva. Prejšnji teden je prevladoval Inter, od nedelje dalje pa se je Juventus ponovno vsidral na prvem stolčku in ga bo skušal obdržati. Možnost ima, še posebno, ker je Inter spodrsnil na lastnih tleh in tudi, ker je moral Milan prepustiti zmago Florentincem, katerih gost je v nedeljo bil. Priznati je treba, da so imeli Milančani smolo, ker so morali pustiti v slačilnici dva svoja najboljša i-gralca. Kljub temu je moštvo nudilo borbeni Fiorentini, ki sicer še ni našla prave forme in napadalnosti, oster odpor. V drugem delu igre pa so morali gostje kloniti in prepustiti obe točki domačinom. Tudi Inter je bil na robu poraza, toda igralci so napeli vse še razpoložljive sile in so v 31’ drugega polčasa s Firmanijem odgovorili na Mazzerov gol in s tem izenačili. Ostale tekme so potekale več ali manj po predvidevanjih. Le Bari, ki je samo pred tednom dni spravil Milan na kolena, je tokrat okusil isto usodo na lastni koži v korist Catanie. Gostje so namreč spravili v mrežo Barija eno samo žogo, toda ta je zadostovala za zmago, ker domačini niso bili zmožni niti izenačenja. V Rimu se je istoimenskemu moštvu posrečilo premagati Bologno z enim samim golom, katerega je Manfredi-ni dosegel že v 2’ igre. Igra ni zadovoljila nobenega in Bolonjčani so zapravili nekaj odličnih priložnosti, s katerimi bi ne samo izenačili, temveč bi lahko tudi zmagali, se posebno, ker so morali Rimljani zaradi poškodbe Orlanda zaigrati v drugem polčasu z desetimi igralci. Padova se je maščevala za nedeljski poraz v Vidmu in je spravila v mrežo Sampdo-rie kar 3 žoge. Zmaga Pado-vancev je sicer zaslužena, vendar razlika v golih ne predstavlja verne slike stanja na igrišču. V Bergamu se je zadnjemu v lestvici Laziu posrečilo zaključiti nedeljsko srečanje s tamkajšnjo Atalanto neodločeno. Domačini so sicer od vsega začetka napadali brez prestanka, vendar niso mogli nikoli prodreti skozi o-brambni zid gostov, S tem delnim neuspehom si je Atalanta komplicirala stanje v lestvici, ki sicer še ni dramatično, a je brez dvoma nevarno, ker bo moralo moštvo iz Bergama igrati tri tekme na tujih igriščih in samo eno na domačih tleh. Kot je bilo predvideno, se .je srečanje med Spalom in Lanerossijem iz Vicenze zaključilo z zmago, pa čeprav pičlo, domačega moštva. Delno presenečenje so v nedeljo pripravili Videmčani, ki so gostovali v Neaplju. Udinese je imela izredno priložnost, da si zagotovi zmago, toda smola ji ni dovolila, da bi šla preko neodločenega izida. Videmčani so prvi prišli v vodstvo in nato z istim Bet-tinijem povečali rezultat, toda domačini so odgovorili, in so v prvem polčasu znižali razliko na 2:1. Ko je že kazalo, da bo moral Napoli dvigniti- belo zastavo v znak pre-daje, pa se je pojavil pred golom Mistone, ki je izenačil stanje. Videmčani, ki se nikakor niso hoteli predati in so hoteli priti do zmage, so šli v napad, toda Bugatti jim ni dovolil, da bi več pretresli njegovo mrežo. Sicer priložnost je bila, toda sodnik ni prisodil enajstmetrovke ko je Greco dobesedno objel Pen-trellija v kazenskem prostoru in mu tako onemogočil nadaljevanje nevarne akcije. Zensko prvenstvo v odbojki Julia-Bor 3:2 Nedeljska tekma v odbojki za žensko prvenstvo med Borom in Julio se je končala z zmago slednjih, ki so odpravile nasprotnice s 3:2. Igra je bila skozi in skozi borbena in napeta in igralke Julie so prišle do zmage šele v zadnjem setu. Zaključeno 12. evropsko prvenstvo v košarki Sovjetska zveza obdržala naslov Jugoslavija na drugem mestu Tretje mesto je pripadlo Bolgariji, ki je v finalni skupini premagala Francijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — V finalni tekmi 12. evropskega prvenstva je reprezentanca Sovjetske zveze po enakopravni igri premagala Jugoslavijo s 60:53 (31:27). Težko, da bo imela Jugoslavija tako kmalu zopet tako lepo priložnost kot je imela, nocoj, premagati Sovjetsko zvezo in si priboriti naslov evropskega prvaka. Igra se je pričela z ostrimi napadi Jugoslovanov, ki so v prvih 10 minutah igre dosegli prednost od 9 košev. Sovjetom se je šele neposredno pred koncem prvega polčasa posrečilo izenačiti rezultat in v zadnji minuti povečati razliko na 4 koše. V drugem polčasu je trener jugoslovanske reprezentance Nikolič pogrešil, ker ni takoj poslal na igrišče visokega Petričeviča, da bi zadrževal 2,18 m visokega Kruminša, ki je neovirano kraljeval pred jugoslovanskim košem in dajal koš za košem. Šele ko je Kruminš, samo zahvaljujoč se svoji izredni vi- šini, dal 10 košev in povečal razliko na 15 košev, je jugoslovanski trener poslal Petričeviča v borbo. Od tega trenutka dalje je bil sovjetski goljat popolnoma onemogočen. Toda velika prednost, ki jo je sovjetska reprezentanca dosegla v prvih 10 minutah drugega polčasa, se ni dala več popraviti, posebno še, ker so Jugoslovani imeli v drugem polčasu veliko smolo s streljanjem. Samo v zadnjih 4 minutah' igre So Jugoslovani zastreljali 5 sigurnih šans. Toda ne glede na to smolo, bi Jugoslovani morda vendarle tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiifiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmiiniiiiiiiiimiiii Venezia dohitela Mantovo v nogometnem prvenstvu B-lige Marzotto - Trie Obe enajstorici sta imeli veliko priložnosti za zmago - Man-tovani in Larini goleadorja Triestine GOLI: v prvem polčasu v 12’ Mantovani, v 14’ Schiavo, v 26’ Busato; v 9’ drugega polčasa Larini. MARZOTTO: Mantovani; Ruffinoni, Danieli; Sacchiero, Porra, Tibaldo; Novello, Busato, Temellin, Schiavo, Fer-rarese. TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, De Grassi; Mantovani, Trevisan, Secchi, Sadar, Fogar. SODNIK: Cotugno (Civitavecchia). Nedeljsko gostovanje Triestine v Valdagnu je morda zadovoljilo tako domačine, ki so že dokončno obsojeni na izpad v C ligo, kot tudi tržaške goste, ki so prišli sicer samo do ene točke, pa čeprav so imeli priložnost, da si spravijo v žep vso razpoložljivo nagrado. Pričakovalo se je, posebno po prvem golu, ki ga je v 12’ prvega polčasa dosegel Mantovani, da se bo Marzotto predal in pustil Tržačanom odprto pot do vrat. Zgodilo pa se je ravno obratno. Domačini so se ostro branili in so celo prehajali v protinapade, s katerimi so večkrat nevarno ogrožali Luisona. Bili so tudi na tem, da zmagajo, kajti Schiavo in kasneje Busato, sta dvakrat presenetila tržaško obrambo in povedla domače barve v vodstvo. Na srečo je v drugem polčasu Larini izrabil priliko in je poslal žogo v mrežo domačinov Vročina je imela precejšnjo vlogo v tej igri, med katero sta imeli obe moštvi veliko priložnosti za zmago. Napadalci obeh enajstoric so zapravili izredne priložnosti. Domačini so imeli eno tako že v 6’, ko je Temellin poslal žogo za las mimo vratnic v out. Štiri minute kasneje pa se je Secchi nevarno približal svetišču gostov in tudi njegova žoga je šla tik mimo gola. V 12’ je Mantovani dvakrat zamenjal žogo s Trevisanom in ker je bil v ugodnem položaju, je spustil strel, ki je prinesel njemu in moštvu prvo zadoščenje. Marzotto pa ni čakal z odgovorom in je samo dve minuti kasneje izvedel odlično koordiniran napad: Novello je podal Temellinu, ki je preigral dva branilca nasprotnikovega moštva ter prisebno poslal usnje Busatu. Ta je predložil žogo Schiavu, ki je z močnim strelom presenetil Luisona. Domačini so po tem golu še vedno prevladovali na igrišču in Busato, ki je v nedeljo igral svojo stoto tekmo, je v 26’ povedel domačine v vodstvo. V drugem polčasu so igralci verjetno zaradi vročine i-grali še bolj brez volje in posebno domačini so dopustili no akcijo, ki jo je začel na sredi igrišča, prišel do gola in tudi spravil žogo v mrežo. Od tega trenutka dalje je Triestina prevzela vajeti igre v svoje roke in je jasno prevladovala ter ni dovolila i-gralcem Marzotta, da bi šli preko središčne črte igrišča. Kljub temu pa so domačini vztrajali v obrambi in ta odpor jim je pripomogel, da so rešili neodločen rezultat. # # # V B ligi je Venezia z nedeljsko zmago dohitela vodilno Mantovi, ki je bila prisiljena, pa čeprav je igrala na domačih tleh, deliti točki s Comom. Sicer je res, da so bili v moštvu OZO kar trije rezervni igralci, a kljub temu so imeli zmago v rokah, če ne bi zastreljali e-najstmetrovko. Palermo, ki je stremel više v lestvici, je v nedeljo doživel poraz, ki ga je drago stal. Svoje mesto v razpredelnici je moral prepustiti Reggiani, ki je tako prišla v kvalifikacijsko cono. V tekmi med Foggio in Verono, to je med enajstorica-ma, ki se borita, da bi se čimbolj oddaljila iz nevarnega predzadnjega mesta, se je zmaga nasmejala Foggii, zaradi česar je Veroni pripadel pekoči predzadnji stol, od koder bo skok v nižjo kategorijo lahka, pa čeprav nezaželena stvarnost. Tudi v tej ligi so se tekme končale več ali manj kot se je pričakovalo. izenačili in tudi zmagali, da madžarski sodnik ni v zadnjih minutah dosodil treh o-sebnih napak v korist visokega Kruminša, katere je visoki Rus zelo spretno izsilil. Toda ne glede na ta poraz je jugoslovanska reprezentanca danes pokazala, da je popolnoma dorasla Sovjetski zvezi in da je današnja zmaga bolj rezultat večje sreče pri streljanju kot pa stvarne večje vrednosti sovjetske reprezentance. V borbi za tretje in četrto mesto je Bolgariji uspelo premagati Francijo. Tekma je bila rešena v stvari že v prvem polčasu. Francozi so imeli neverjetno smolo pri streljanju, medtem ko je Bolgariji šlo vse po sreči, tako da so si v prvem polčasu zagotovili prednost 17 košev. V drugem polčasu so Francozi igrali odlično in streljali točnejše, toda razlika je bila prevelika, da bi jo nadoknadili. Češkoslovaška je pravzaprav v igri z Madžarsko zaigrala v svojem starem, dobro znanem odličnem stilu in zavzela zasluženo peto mesto. Borba je bila težka. Čehi so si šele v zadnjih 3 minutah zagotovili zmago. Rezultati: Sovjetska zveza - Jugoslavija 60:53 (31:27) Bolgarija-Francija 55:45 (31:14) ČSSR-Madžarska 53:48 (33:28) Romunija-Belgija 71:61 (37:34) Poljska-Turčija 74:59 (40:21) Izrael-Vzhodna Nemčija 83:80 (33:39, 60:69) STANJE: 1. SOVJETSKA ZVEZA 2. JUGOSLAVIJA 3. BOLGARIJA 4. Francija, 5. Češkoslovaška, 6. Madžarska, 7. Romunija, 8. Belgija, 9. Poljska, 10 Turčija, 11. Izrael, 12. Vzhodna Nemčija, 13. Španija, 14, Finska, 15. Holandska, 16. Zahodna Nemčija, 17. Grčija, 18. Švedska, 19. Anglija. Po splošni oceni je bila najboljša poleg Sovjetske zveze .v vsakem pogledu jugoslovanska reprezentanca, najbolj požrtvovalna reprezentanca Izraela, najbolj borbena reprezentanca Turčije, najbolj_ nesrečna, razen na današnjih tekmah, reprezentanca Češkoslovaške. Najboljši strelec na košarkarskem prvenstvu je bil Korač, ki je sam do včeraj dosegel 204 -koše. B. B. Na stadionu JLA v Beogradu pred 55.000 gledal« Madžarski ponovno uspel° premagati Jugoslavijo^) Prvi polčas se je zaključil 2:1 v korist gostov - V so jugoslovanski mladinci premagali madžarske z 2:1 47’ GOLI: v 4’ pp Albert, v 13’ Zebec (avtogol), Kostič; v 10’ dp Tichy, v 33’ Matuš, v 35’ Tichy. JUGOSLAVIJA: šoškič (Krivokuča); Durkovič, Jusufi; Perušič, Zebec, Miladinovič (Markovič); Skoblar (Matuš), Veselinovič, Galič, Šekularac, Kostič. MADŽARSKA: ' Grosics; Matrai, Dalnoki; Solymosi, Si-pos, Kotasz; Sandor, Gerecs, Albert (Kuharski), Tichy in Fenyvesi. Ze tradicionalni dvoboj nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske na raznih frontah se je tudi letos zaključil z uspehom Madžarske, ki si je zagotovila zmago, kot se je zgodilo že v soboto med B reprezentancama, tudi v glavnem srečanju med A ekipama. Samo mlade jugoslovanske nogometne sile so se obnesle in sicer mlajši mladinci, ki so odigrali neodločeno in mladinci, ki so v predtekmi v Beogradu premagali Madžare z 2:1. Čeprav so Jugoslovani dosegli gol iz enajstmetrovke, je pa vendar njihova zmaga povsem zaslužena. Prvi gol je dosegel Kovačič v 26’ prvega polčasa, Racsai pa je v 40’ izenačil iz enajstmetrovke. V 20’ drugega polčasa je Belin dosegel prav tako iz enajstmetrovke zmagoviti gol za Jugoslovane. Glavno srečanje med A reprezentancama pa se je zaključilo z zmago bolj prodornih in učinkovitih Madžarov, ki so se pred vrati Jugoslovanov hitreje znašli in so s streli (z vseh strani spravili njihove nevarne nasprotnike na kolena. Zebec ustaviti z glavo. Zal je žoga končala namesto v Sicer so se do zmage dokopali z nekoliko sreče in tudi groba igra jim je delno pripomogla do uspeha. Jugoslovani so takoj šli v napad, toda Madžari so že v 4’ prišli po Albertu, ki se je bliskovito prebil skozi nepazljivo obrambo Jugoslovanov, do vodstva. To je učinkovalo na domačine kot hladna prha, kar so skušali Madžari posebno z Albertom in Tichyjem izrabiti. Na srečo je bil šoškič pazljiv in je večkrat čistil položaj brez posebne škode. Pri tem delu mu je precej pomagal Zebec, ki je v nedeljo odigral svojo 64. tekmo v državnem dresu. Ta igralec pa je imel v 13’ na vesti drugi gol, katerega je on sam dosegel za madžarske barve. Madžari so namreč izvedli prosti strel, katerega je hotel outu za šoškičevim hrbtom Tri minute kasneje pa so Jugoslovani zaradi grobe igre v škodo Šekularca izvedli prosti strel. Kostič je streljal skozi «luknjo» v madžarskem zidu in žoga je končala kljub poskusu madžarskega vratarja, da jo ustavi, v mreži V 19’ je Kuharski zamenjal poškodovanega Alberta, 8 minut kasneje pa je moral Miladinovič prepustiti mesto Markoviču. V tem delu igre so Jugoslovani prevladovali in v 28’ je Kostič po prodoru skozi obrambo ostro streljal iz 8 m, a žoga je odletela čez vrata. Dve minuti pred koncem bi Madžari lahko pove. čali rezultat, vendar je prečka odbila žogo, katero je So-lymosi namenil v mrežo. kuča zamenjal - . aa_. tih. Začetek J®,pJi TicWjn džarom in v T.0 J dos«^; koristil priložnost . prv tretji gol. Krivolcuč j strel sicer odbil v žoga je postala.P p0# Tichyja, ki Jf Je 0 l0ku “ ljevanja poslal ^^ p[f "ki* vratarja. Ta zat- „ cej zmedel z ^;>i zamenjali Skoblari3 šem. Ko pa opomogli, so se n V več zapletali v t^ec zapletali * toV, gibčni obrambi f , 33’ je bil trud JMfc ga £ gibčni v 33 jk- — - . jgr • poplačan z gol« ^ -Matus dosegel s strel° razdalje s • s;!°^inuti s°.! p Ze v naslednji L C V liaoiv. li domačini lcP° H «. 1 cm’ izenačenje, t0<*a finega,”’cli m stala plen zanes J sta*! sicsa. Madžan strani, temveč Titw’na vedli akcijo in s . jneva- ^ dosegli zadnji g« s r konca so K \ gostimi napadi s*tluadž*r‘ ti obrambo, toda .0časD° znali vse akcije P -j vse hladnokrvno ./Mk1 končnega žvižga * .....* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"11111111 t.', n ko -I Na namiznoteniškem turnirju za juniors* Milič (Bor) in (rec, tretja vkoninilestA i Z boljšo pripravo bi lahko tržaška pre dosegla boljšo uvrstitev Po nastopih v Gorici, Padovi in po š' jele*111 tevilni na italijanskem prvenstvu je v nedeljo Bor četrt val na tekmovanju državnega merila, ki je Borove barve je branil mali Milič, ki je s. bilo kupa) na janskim juniorskim prvakom Crechicijem nast°p'rv0 ^ nirju za juniorsko trofejo. Kot lansko leto, je ^ Crcča.., zavzela neapeljska ekipa BS2, ki je v direktnemu le za las iztrgala zmago Tržačanom in jih ta na tretje mesto. Sedem sodelujočih ekip so razdelili na dve skupini: tržaška mešana Soffitta - Bor je bila skupaj z neapeljsko, s lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltUllIlllllllllltllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllltINIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllDIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIliaillllllllKlllltlllflllll Velika udeležba na nedeljskem atletskem mitingu pri Sv. Soboti Anselmi zli” pred vsemi v teku na 100 m Medesani 1.90 v skoku v višino in 3.70 ob palici Na atletskem mitingu, ki je bil v nedeljo v Trstu, so prvič nastopili skupaj atleti iz vse dežele. Od ekip se ni udeležila tekmovanja le Polisportiva Friuli iz Vidma, ki velja za najboljšo deželno ekipo. Kljub temu pa je bil miting na dostojni ravni, kar v polni meri potrjujejo doseženi rezultati. Vsekakor moramo največ prostora posvetiti teku na 100 metrov in to iz dveh razlogov: zaradi odličnih rezultatov, in ker je zmagovalec teka dijak slovenske klasične gimnazije v Gorici: Anselmi. Anselmi se je letos zopet navdušil za atletiko in začel vestno vaditi svoje najljubše discipline, teke na kratke proge. Čeprav moramo reči, da smo še vedno v začetku sezone, se je Anselmi že znatno približal svojemu staremu rekordu 10”8. Danes je zelo prepričljivo zmagal v finalu svoje discipline, potem ko se je z izredno lahkoto kvalificiral v predtekih. V finalu ga niso mogli ogrožati niti tako odlični sprinterji kot so Boccuz-zi (letos 10"9), Savino in Nigli (11” v polfinalu). Že običajna Sedmakova zmaga v kladivu, tokrat ni bila _ tako lahka kot po navadi, Pe- krilcu Lariniju, da je z oseb- car iz Ginnastice Triestine se mu je približal že na slaba dva metra. Na 400 m so manjkali vsi najboljši tržaški tekači in gostje iz Vidma so pobrali vseh prvih šest mest. Daleč najboljši med njimi je bil mladi Dentesano, ki je bil lani državni prvak mlajših mladincev v teku na 300 m (34"7). V skoku ob palici je zmagal Medesani z ne popolnoma zadovoljivim rezultatom. Bolj je treba poudariti drugo mesto Briganteja, ki, čeprav je letos prvič nastopil v tej panogi, je za samih 5 cm ostal za svojim rekordom. Met kopja nam Je napravil veliko presenečenje, saj zmagovalca nismo še videli, da bi kdaj prijel kopje v roke. Z znamko čez 50 m je Zampieri dokazal, da ni samo odličen skakalec v višino,_ ampak da ima velike možnosti v lažjih metih (disk, kopje). Medesani je začel skakati v višino, ko so drugi tekmovalci že oblekli trenerke in to bi ga kmalu privedlo do neljubega presenečenja, saj mu je višino 1.85 uspelo preskočiti šele v tretjem poizkusu; gladko pa je šel čez 1.90 m visoko postavljeno letvico. Naskakoval je nov deželni rekord 1.95, a je v vseh treh poizkusih res za malenkost poglešil. V disku še vedno prednjačita oba tržaška veterana Bo-nifacio in Dellj Compagni vendar ne smemo mimo tretjega mesta Sedmaka, ki je za skoraj tri metre izboljšal njegov najboljši letošnji rezultat. V teku na 1500 m je v odsotnosti Bellena zmagal Oria z dobrim rezultatom 4’17”9. Tudi ostali tekmovalci so dosegli diskretne rezultate, saj je kar 7 atletov teklo pod 4’30”. V skoku v daljino ni bilo izrednih rezultatov; še najbolj se je izkazal regularni Freddi, medtem ko je bil Donati morda preutrujen za daljše skoke. Štafeta 4x100 m nas je zelo razočarala, saj smo po rezultatih posameznih atletov iz Ginnastice Goriziane pričakovali čas pod 43”. Pokazalo se je, da je goriška četvorica po- polnoma nepripravljena v predajah. Tako je morala celo prvo mesto prepustiti štafeti iz Vidma in to kljub odličnemu teku Anselmija v končni ravnini. KRIŽMAN-SPACAL TEHNIČNI REZULTATI Med kladiva: 1. SEDMAK (Acegat) 44.11, 2. Pečar (Ginn. T.) 42.31, 3. Nerona (Udinese) 40.07, 7. ZAFRED (Liber-tas) 26.23. 400 m: 1. Dentesano (Udinese) 50’’3, 2. De Cecco (Li-bertas Videm) 51”3, 3. Greme-se (Udinese) 53”1, 4, Vassallo (Udinese) 53”4, 5. Agrizzi (U-dinese) 53”8, 6. Comand (Lib. Videm) 53”8. 19. KRIŽMAN (Acegat) 59”9. Škot ob palici: 1. Medesani (Gorica) 3.70, 2. Brigante (Fiamma) 3.55, 3. Candotti (Tržič) 3.30, 4. VELJAK (Libertas) 3.20, 5. Tomč (Udinese) 3,10, 6. NEUBAUER (Li-bertas) 3.10. Met kopja: 1. Zampieri (Fiamma) 50.44, 2. Brigante (Fiamma) 50.34, 3. Fellini (Lib. Videm) 49.26. Skok v višino; l. Medesani (Gorica) 1.90, 2. Zampieri (Fiamma) 1.80, 3. Zanmarchi (Ginn. T.) 1.75; 9. SPACAL1 (Lib. Videm) 5.55. (Libertas) 1.60. Met diska; 1. Bonifacio (CUS) 42.07. 2, Delli Compagni (Fiamma) 40.20, 3. SEDMAK (Acegat) 36.98, 8. SPACAL (Libertas) 32.99. 100 m — Finale; 1. ANSELMI (Gorica) 11”, 2. Bocuzzi (Ginn. T.) 11”1, 3. Savino (Gorica) 11 ”1, 4. Nigli (Ginn. T.) 11”2, 5. Rupenj (Gorica) 11 ”2, Donati (Fiamma) 11”3, 17. KOKOSAR (Libertas) 11”9. 1500 m: 1. Oria (Udinese) 4’17”9, 2. Bembi (Ginn. T.) 4’21 ”4, 3, Roccaforte (Udinese) 4’22”2, 4. Maltinelli (Udinese) 4’23”3, 5, Albrizio (CUS) 4’25”4, 6. Buligan (Pordenone) 4f27”l. Skok v daljino: 1. Freddi (CUS) 6.50, 2. Donati (Fiamma) 6.45, Gentilli (Libertas) 6.39, 4, Bortolozzi (Udinese) 6.32. Stgleta 4x100 m: 1. Udinese (Comini, Seguini, Degano, Dentesano) 44”3, 2. Gorica (Larocca, Savino, Rupeni, ANSELMI) 44’’3, 3. Libertas Trst 44”5, 4 Libertas Videm 45”4. Mlajši mladinci: kopje: 1. Diblas (Fiamma 37.88; skok v višino: 1. Trevisan (Acegat) 1.45; 80 m: 1. Ruzzier (CUS) 9”7, 2. VELJAK (Libertas) 9”8; 60 m z ovirami: 1. Dominut-ti (Lib. Videm) 10”3; met krogle: 1. Marzari (Acegat) 11.07; disk (kg. 1.75): 1. Delli Compagni (Fiamma) 35.09; 600 m: 1. Norbedo (Acegat) 1’36”5; skok v daljino: 1. Caputo ' Co\iseLj proglasili ■ za pjub te»/, tem turnirju, a J j,ni "jf je bil Crechici t. proti De italijanskem Noto«5}1 rsl^i: venstvu) 2-° ojic M »r if*ri GV -na* tr Proti' De“‘ Notoriso Jpjo t&| nrli rf»ol CVdlO G . -.1,0^ d')J odigral svojo in žel veliko gal je 2:1 A: I S premagal 3:1. C ' V borbi za _tre«depr>v tržaška dvojica Sinigalijo s 3:0. ■> - — n Doseženo tretje (^jrech^ ura uvrstitev za bj (. bfb.viia., bb' n •IR bra uvrstitev za - bj . Miliča, vendar po®.ip zvesto PriP.raVda’biny^ igri parov m pravil svojo..»tar. piavn . bi ‘ji igri sredi P°lja'rjšla V večjega truda P rike. jVdjk ob r Medtem pa je njegov sosed vlačil k postavljenim temeljem cerove hlode prav tam izpod škrljevca. »Od kod, praviš?* «Izpod Skrljevca pač!» Kako le naj bi se reklo drugače pogozdenemu brdu, ki je kazalo škriljasta rebra na to stran proti potoku! Pokrajina je potemtakem sama narekovala primerne vzdevke posameznim koščkom te čudovite lapornate zemlje in človek ni imel s tem nikakih težav. Zadostovalo je, da se je ozrl okrog: beseda je padla in se prijela tal. Na ta način, čast bodi bogu, je našlo ime tudi onih sedemnajst ognjišč, ki jim še vedno pravijo Velike Loče, na oni strani reške ceste tudi Vele Loče. Hiše pravzaprav niso grajene na ravni, stopničasto rastejo iz podnožja hribine, toda okrog te je razlita podkvasta loka, ki je prejkone posoda nekdanjega jezera- Da, da, okolje in požiralnik v Ponikvi razločno pričajo o tem: iztrhlenela kraška tla niso mogla vzdržati teže, vdala so se in posrkala jezero, ne da bi se odžejala. Kdo ve, koliko vode steče brez haska skozi tale preluknjani Kras! Ločanci, seveda, ti se prav nič ne menijo za nekdanje jezero, še bog, da se je nekam odcedilo! Po utrjeni kopnini gospodarita danes kosa in motika in še tam, kjer je dno ostalo močilasto, se je ločje toliko oplemenitilo, da ne reže konjskih čeljusti. Ločanska dolina, vidite, je bila pravcato gnezdišče strahov in duhov, čarovnic, tošihov, hostnikov in tako dalje. Brž ko se je zgostil mrak, na, že so prežali izza grmja, izza vsake vrbe, a tudi po listnjakih so šarili, po skednjih, hlevih in hramih, na svetu povsod se jih je bilo nadejati — človeku so se morali ježiti lasje! Konec koncev: nobenega Ločanca niso ugonobili ne upepelili, grozili pa so brez prestanka — nikdar se ni moglo vedeti, kdaj bo prišlo najhujše. Torej jih je bilo treba odvračati? Kaj pa drugega! Imeli so blagoslovljeno vodo in vse svetnike; s temi so uspešno krotili duhove, vso ostalo hostniško drhal pa z rotenji in zaorokami. H koncu stoletja pa, takrat se je marsikaj spremenilo. Toda potem ko so se dela lotili, i deti, Ločance! Moj svet, to je bilo d°ceL,rej trL -i gega! Nekakšne gromozanske bačve je ■ pei IJ kopati? Deset do štirinajst sežnjev v sin WJs bi Jih Da, da, živeti je treba v božjem strahu, z dobrim namenom in nič se ti ne more zgoditi..- Poleg tega je bilo varstvo Loč in Ločancev zaupano trem železnim bogcem. Ti so rjaveli, da se ne reče viseli, vsak na svojem križu in vsak na svojem razpotju. Podobni, kakor so si bili, bi se zdelo, da so odziba-ni v enem in istem tvorilu, prav tako bi se zdelo, da jih niso ločile barve životkov in pestrih cvetličnih vencev. Majhne žrtve velikih zaobljub, nemara... Kdo bi mogel to vedeti! Vsekakor so bili postavljeni z najboljšim namenom. Kajpada se primeri, vse prečesto se lahko primeri, da Ločanec ne utegne upoštevati dobrega namena, ko se mu, postavimo, utrga prevez, vrag mu... ali se plaveč omuhava in ga drehne v dimlje. Si videl compa, a? Ti sveča! Henj, henj, dvakrat, trikrat s kolenom plavca v trebušina... tedaj pač mora zakleti. Rezko, sočno, hoho. kako pa naj si drugače ublaži jezo in bolečino še dobro, da so svetniki takoj pri roki in se dado uporabiti tudi pri takšnem trudu! Neke nedelje sta se pripeljala Bubnič in Dejak ter si ogledala okolico. Slivarski Bubnič je dobro poznal doline, sam je imel tod nekaj sveta. Tako je lahko vse lepo razkazal Dejaku. Med drugim je Dejak vprašal, kako je z vodo. Z vodo? Ej, vode v Brkinih nikoli ne zmanjka. Na toliko krajih izvira, da si človek komaj vse zapomni. In kakšne vode so vam to! Najsi bo olužena potočina, čista in mehka, kakor nalašč za pranje, ali pa ledena studenčnica — kakor živa voda, vam pravim: človek se napije in ozdravi... «Toda poti so slabe*, je rekel Dejak. «Poti? Ali je vredno govoriti o tem?» O tem res ni bilo vredno govoriti! Vrnila sta se torej, v vas in sklicala gospodarje. Tako in tako. Bubnič je pričel dopovedovati, pokazal jim je Dejaka ter zaključil, da bi bil to po njegovem mnenju zelo koristen, na moč koristen in dobičkonosen podvig. Ločanci, oprezni in previdni, kakor so bili, so se sprva pomišljali. Nikake vneme niso kazali za Bubni-čeve in Dejakove nakane; samo poslušali so. Nekateri so kimali, nekateri so pritrjevali, da, da, kajti Dejak je bil čič in je na dokaj zabaven način oglaševal svoje misli. Markov Lovre si je zaslonil uho- »Kaj pravi?* , «0 nekakšnih ledenicah govori, tako se mi vidi.* O ledenicah? Prvo srečanje ni rodilo posebnih koristi. Možje sc ob tej priložnosti zrekli Dejaku Vražja kri, poleg tega kopati? Deset do štirinajst sežnjev .. , sežnjev v globino? In so pljunili v dla”0je potemtakem, in hudič naj ima z njimi s * Prav ta, ho-ho! zai>v£ Delo je bilo naporno in utrudljivo, um potg, ilovice- S varno. Izkopati je bilo treba goro il°V1,v'9, ta je bila mastna in se je, mati satan* pate. Takoj pod ilom pa so zadeli na sK.10žit1 ^ .»Hrv IrrnčVnrrn nnnannn H/fc-nl; ca fnTPI žilo kraškega apnenca. Morali so torej R odvrečil lopate in si pomagati s črnim buhh! „ kos'1 rf Zemlja se je tresla, ko da bi ji tr ' je vzdihovala, uuuh... je ponavljalo v S tf Na ta način so mrvili uporne stene vp», ” * r menja. Sedaj pa vleci-vleci, dvigni-dvign*"'^!) ‘’ jjf je bilo naporno, mučno; udje so pokali-odrgnin in otisk - vse skupaj eno samo nje! A to, vidite, je bilo plačano v denau Oni dan, če smo že pri tem, je ,rft P nik našel dve kroni. Gnal je Plavko s cu goldinar. Na tisti potesini? Prav tam! Ali je kdo pomnil kaj takega? Ne, tega nihče ni pomnil! gj In tudi drugače se je življenje vasi n ^ je A naprej iz stoletne vsakdanjosti. Lahko O" >e KfA nazaj, kdo bi to mogel preveriti, vsekako ^ t^j sel nekakšne spremembe. Ljudje so P?”z sKL t1’ Nič takega navsezadnje! Toda v splošnem, to §e lahko reče, je bil greh zelo redka zel v tem ličnem brkinskem zahrbtku. pomeniti se morajo! Naj se torej vrneta, čez nekaj dni, denimo prihodnjo nedeljo. In tako sta se morala Bubnič in Dejak še dokai- krat vrniti. so obljubili, da se bodo pomenili med seboj. Vsekakor, Možje, da bi jih zadelo, so pričeli rasti ;a, ako utegneta, pili so vse od kraja in rasli... Vse P9”. nekaj goldinarjev, ki jih je vsakdo čutil z , j (Nadaljev> i : K