Poštnina plačana v gotovim Posamezna siev. Din i* Štev. 17. V LJubljani, cfne 25. aprila 1S35. Leto XVIII. Izhaf* četrtek Naročnina » tnemst»o: četrtletno t Din, oolletno It »In, celoletno 36 Dig; za inozemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Dlg. Amerika letao I dolar. — Račnn poitnc hranilnice, podrnMce r L:nbl|>ni, št 10 711. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Pri volitvah v narodno skupščino bomo imeli štiri liste Razen vladne liste Bogoljuba Jevtiča so potrjene liste Mačkova, Ljotičeva in Maks movičeva — Listi Topalovičeva in Hoažerova sta zavrnjeni Kandidati v dravski banovini V smislu volilnega zakona je kasacijsko so-1 dišče v Beogradu v nedeljo zaključilo preučeva-, nje in overovljanje predloženih državnih kandi-' datnih list za poslanske volitve 5. maja. Kasacijskemu sodišču je bilo predloženih šest državnih kandidatnih list, in sicer lista ministrskega predsednika Bogoljuba Jevtiča, lista Jugoslovenske narodne stranke z nosilcem Sve-tislavom H o d ž e r o, lista dr. Vladimira Mačka, lista Zedinjenega jugoslovenskega pokreta «Zbora» z nosilcem Dimitrijem L } o t i č e m, lista jugoslovenskih socialistov z nosilcem dr. Ziv-kom Topalovičem in lista bivšega ministra Božidara Maksimoviča. Poleg državne liste predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča, ki je bila potrjena že v četrtek 18. t. m., je kasacijsko sodišče v soboto potrdilo tudi listo dr. Vladimira Mačka, v nedeljo pa državni listi Božidara Maksimoviča in Dimitrija Ljotiča. Ostali dve kandidatni listi, katerih no-' silca sta bila Svetislav Hodžera in dr. Živko To-palovie, je kasacijsko sodišče odklonilo, ker niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon o volitvah narodnih poslancev. Kasacijsko sodišče navaja v podrobnostih vse napake, storjene pri obeh teh listah. Va Jevtičevi listi je v vsej državi 778 kandidatov V vsej državi je 343 srezov, devet banovin-skih glavnih mest, ki volijo za sebe, in ozemlje Beograda z Zemunom in Pančevom. V teh 353 volilnih edinicah se voli 368 poslancev. Za te mandate se poteguje na listi Bogoljuba Jevtiča skupno 778 kandidatov. Po posameznih banovinah so razdeljene kandidature na Jevtičevi listi takole: v dravski banovini: 26 srezov, 29 mandatov, 63 kandidatov; savski: 70 srezov, 75 mandatov 137 kandidatov; v v r b a s k i : 25 srezov, 25 mandatov, 55 kandidatov; v primorski : 22 srezov, 24 mandatov, 39 kandida-1 tov; v d r i n s k i : 38 srezov, 39 mandatov, 84 kandidatov; v zetski : 33 srezov, 33 mandatov, 75 kandidatov; v dunavski: 52 srezov,1 52 mandatov, 125 kandidatov; v moravski :j 41 srezov, 41 mandatov, 88 kandidatov; v v a r-darski: 45 srezov, 45 mandatov, 91 kandida-[ tov; v Beogradu: 5 mandatov in 5 kandidatov. Dravska banovina voli v 26 srezih 29 poslancev. Po dva poslanca volijo Ljubljana mesto in sreza Ljubljana okolica in Maribor levi breg. Za teh 29 mandatov ima državna lista Bogoljuba Jevtiča 63 kandidatov: 34 v mariborskem volilnem okrožju s 14 srezi in 15 mandati in 29 kan-' didatov v ljubljanskem volilnem okrožju z 12 srezi in 14 mandati. Na listi vladnega predsednika Bogoljuba Jevtiča. Mariborsko volilno okrožje: srez brežiški: Ernest Krulej, posestnik v Sevnici; doktor Andrej Veble, odvetnik v Mariboru; srez gornjegrajski: Matija Goričan, posestnik in župan v Mozirju; Anton Zehelj, posestnik in župan v Bočni; srez lendavski: Anton Haj-dinjak, bivši narodni poslanec in posestnik v Odrancih; dr. Pran Klar, banovinski zdravnik v Dolnji Lendavi; srez konjiški: Karel Gajšek, bivši narodni poslanec; Fran Seručar, posestnik v Hebenštreitu; srez laški : Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbovljah; Ferdo Roš, posestnik v Hrastniku; Jakob Štruc, rudar v Trbovljah; srez ljutomerski: Avgust Lukačič, železniški uradnik v Mariboru; Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru; Fran Skuhala, posestnik in župan v Križevcih; srez mariborski desni breg: Vinko Gornjak, ekonom v Slovenski Bistrici; Ivan Kirbiš, posestnik pri Sv. Marjeti; Anton Krejči, bivši narodni poslanec in direktor v Rušah; srez mariborski levi breg (voli dvi poslanca): a) Ivan Janžekovič, posestnik in župan v Košakih; dr. Jančič, državni tožilec v p. v Mariboru; b) Rudolf Ogrinc, železniški uradnik na Pragerskem; Karel Fras, delavec v Mariboru; srez murskosoboški: Josip Ben-ko, industrijec v Murski Soboti; srez dravograjski: Karel Dobršek, šolski upravitelj na Prevaljah; inž. Milan Lenarčič, industrijec v Ribnici na Pohorju; srez ptujski: Mihael Brenčič, gostilničar v Ptuju; Lovro Petovar, bivši narodni poslanec in posestnik v Ivanjkov-cih; srez slove njgraški: Leopold Kopač, šolski upravitelj v Siovenjgradcu; dr. Anton Novačan, konzul v p. iz Beograda; dr. Bogumil Vošnjak, bivši narodni poslanec iz Beograda; srez celjski: Ivan Prekoršek, bivši poslanec iz Celja; Jernej Stante, odvetnik v Celju; srez š m a r s k i : Ljudevit Komar, učitelj na Ponikvi; dr. Fran Moser, zdravnik v Kozjem; Anton Zdolšek, posestnik na Ponikvi. Ljubljansko volilno okrožje: srez Črnomelj s k i: dr. Jure Koče, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; Evgen Lovšin, industrijec v Ljubljani; srez kamniški: Anton Cerer, bivši narodni poslanec in posestnik v Kamniku; Anton Kersnik, posestnik na Brdu; srez kočevski: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; Fran Hočevar, posestnik in župan v Velikih Laščah; dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani; dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju; srez kranjski: Ivan Lončar, bivši narodni poslanec in posestnik v Tržiču; dr. Fran Šemrov, industrijec v Kranju; srez krški: Martin Horvatič, posestnik in župan v Čatežu; inž. Fran Zupančič, industrijec v Ljubljani; sre2 litijski: Fran Lajovic, župan in posestnik v Litiji; Milan Mravlje, bivši narodni poslanec iz Ljubljane; srez logaški: minister dr. Drago Marušič; srez Ljubljana okolica (voli dva poslanca): minister dr. Drago Marušič; mr. pharm. Stanko Hočevar, lekarnar in župan na Vrhniki; Ljubljana mesto (voli dva poslanca): Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec v Ljubljani; dr. Riko Fux, magistratni uradnik v Ljubljani; srez metliški: Martin Bajuk, posestnik in župan v Božakovem; Dako Makar, bivši narodni poslanec in posestnik v Metliki; Ivan Malešič, trgovec v Metliki; srez novomeški: Franjo Bule, posestnik in župan v Mirni; Josip Matko, posestnik in župan v Šmihelu-Stopičah; inž. Josip Pavlin iz Ljubljane; dr. Josip Režek, odvetnik in župan v No* vem mestu; Karel Šterbenk, strokovni učitelj v Novem mestu; srez radovljiški: Ivan Až-man, posestnik in župan v Lescah; Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec iz Ljubljane. Na listi Božidara Maksimoviča. Mariborsko volilno okrožje: srez celjski: Mihajlo Štefanovič, advokat iz Beograda; srez lendavski: Božidar Petrovič, ekonom iz Beograda; srez gornjegrajski: Dorde Ve-skovič, čevljar iz Beograda; srez konjiški: dr. Branko Kijurina, advokat iz Stare Pazove; srez ljutomerski: Jovan Petrovič, upokojenec iz Beograda; srez mariborski levi b r e g : dr. S. Črnobarič, advokat iz Zemuna, in Niko Dediol, notar iz Perleza; srez mariborski desni breg: Mihajlo Bratvarevič, novinar iz Pančeva; srez murskosoboški: Jovan Petrovič, upokojenec iz Beograda; srez dravograjski: dr. Stevan Črnobarič, advo-kat iz Zemuna; srez ptujski: Lazar Petrovič, trgovec iz Beograda; srez slovenjgraški : Milorad Markovič, ekonom iz Zemuna; srez š m a r s k i: dr. Branko Kijurina, advokat iz Stare Pazove; srez brežiški: Dragoljub Ga-jič, krojaški mojster iz Beograda; srez laški: Mihajlo Štefanovič, advokat iz Beograda. Ljubljansko volilno okrožje: srez Črnomelj s k i : David Alkalaj, advokat iz Beograda; srez kamniški: Radivoje Todorovič, trgovec iz Beograda; srez kočevski: Sa-muilo Damejo, advokat iz Beograda; srez kranjski : Radovan Blagojevič, trgovec iz Beograda; srez krški: Dragoljub Stablovič, advokat iz Beograda; srez litijski: Radivoje Todorovič, trgovec iz Beograda; srez logaški: Dušan Jovič, absolviran pravnik iz Beograda; srez ljubljanska okolica: Todor Peric, trgovec iz Beograda, Dimitrije Birtaševič, trgovec iz Beograda, Alojzij Novak, uradnik iz Ljubljane, Mirko Nardin, trgovec iz Ljubljane; srez novomeški: inž. Dušan Elezovič iz Beograda; srez radovljiški: Dragoljub Stablovič, advokat iz Beograda; srez metliški: David Alkalaj, advokat iz Beograda; mesto Ljubljana: Aliljutin Petrovič, bivši predsednik beograjske občine, Milivoje Marja-novič, trgovec iz Beograda, Mirko Nardin, trgovec iz Ljubljane, Alojzij Novak, uradnik iz Ljubljane. Na listi Dimitrija Ljotiča. Mariborsko volilno okrožje: srez celjski: Andrej Šilrer^zadružni revizor v Ljubljani; srez lendavski: Ferdo Šaner, trgovec iz Ljubljane; srez konjiški: Julče Hmeljak, trgovec iz Oplotnice; srez g o i 11 j e g r a j s k i : Ivo Brinovec, trgovec iz Celja; srezl juto merski: firanjo Škrbec,-trgovec iz Ljubljane; srez mariborski levi breg: Ivan Matičič,Jaktor iz Ljubljane; srez mariborski desni breg: Ivan Matičič, faktor iz Ljubljane; srez mursko-soboški: dr. Josip Muster, zdravnik iz Ljubljane; srez dravograjski: doktor Fran Kandare, advokat iz Ljubljane; srez ptujski: Vladislav Fabjančič, občinski uradnik iz Ljubljane; srez slovenjgraški: Franc Marčič. pcsestn.k iz Slovenigradca; srez š m a r s k i : Rudolf Šimnovec, z. u. iz Ljubljane; srez brežiški: Franjo Šrbec, trgovec iz Ljubljane; srez laški: Vilibald Toman, trgovec iz Trbovelj. Ljubljansko voiiino okrožje: srez črno-meljski: Martin Zupančič, gozdar iz Stranske vasi; srez kamniški: Artur Šturm, ka-petan v p. iz Ljubljane; srez kočevski: Fran Gornik, železniški uradnik iz Ljubljane; srez kranjski: Andrej Šifrer, zadružni revizor iz Ljubljane; srez krški: Vladislav Fabjančič, novinar iz Ljubljane; srez litijski: -dr. Vinko .Zore, advokat iz Beograda; srez logaški: Fran Gornik, železniški uradnik v p. iz Ljubljane; srez ljubljanska okolica: Martin Zupančič, gozdar iz Stranske vasi; srez novomeški: Artur Šturm, kapetan v p. iz Ljubljane; srez radovljiški: Vinko Čop, inženjer iz Mosta; srez metliški : Rudolf Za-lokar, tovarnar na Viču; mesto Ljubljana : clr. Fran Kandare, advokat iz Ljubljane, Avgust Kaster, tovarniški ravnatelj iz Tržiča. Na Usti dr. Vladimira Mačka Mariborsko voiiino okrožje: srez celjski: Vinko Vabic, trgovec iz Žalca; srez lendavski: dr. Mato Slaviček, advokat iz Preloga; srez g o r n j e g r a j s k i : Rudolf Pevec iz Ormoža; srez konjiški : Ivan Vivod, posestnik iz Socke, Pavel Horvat, posestnik iz Male Nedelje, Vekoslav Štampar, ekonom iz Ljutomera; srez ljutomerski: Pavel Horvat, posestnik iz Male Nedelje, Vekoslav Štampar, ekonom iz Ljutomera; srez mariborski desni breg: 30 _= »Poslušajte mojo poslednjo besedo! Ni-kakšnega sovraštva do vas nismo občutili. Napojili in nahranili bi vas bili, potem pa bi vam dali še živeža za pot iii vas pustili dalje, samo besedo bi nam bili morali dati, da ljudem ne boste izdali poti do naše domovine. Toda zaradi prstana in še bolj zaradi stare listine ste se nam zazdeli sumljivi. Vaš? trdovratno tajenje ta sum še bolj opravičuje. Zdaj vas bomo poslali nazaj v ječo in do jutri boste imeli dovolj časa, da boste premislili, kam vede trdovratnost. Potem vas bomo sodili kot vohune in kazen bo zelo huda, če boste še dolgo tajili. Samo s popolnim.priznanjem si lahko izprosite milost pri faraonu;® Ko je Hudales prebral to odločitev svojim prijateljem, so vzeii vojaki spet vse štiri v svojo sredo. Vrnili so se po isti poti v golo, zidano celico, kjer šo prebiM že tri dni in štiri noči. «No,i lepo smo se med zagovaljanjem ujeli®, je dejal Sodnik, ko so bili spet sami. «Meni se zdi prav tako, kakor če bi me v š-li zalotil učitelj pri izgovoru, izvitem iz trte. Kako spretno so postavili vse naše laži na glavo!® «ZasJužili smo to ponižanje®, }e odvrnil Hudales. «Tri dni smo imeli časa, da bi se lahko pogovorili o vsem, kar bi nam lahko dobro služilo. Toda na zemljevid še mislili nismo. Sami Stanislav Lubijenski, posestnik iz Jarenine; srez mariborski levi breg: Stanislav Lubijenski, posestnik Jarenine, Janez Čidar, delavec iz Dobrovca; srez murskosoboški: Ivo Šarenič, književnik iz Zagreba, Alojzij Pav-lič, profesor iz Celja, Franc Talanji, posestnik iz Dolnje. Radgone,' Juraj Žnidarič, posestnik iz Strahcminca; srez dravograjski: Franc Bar, posestnik iz Dravograda; srez ptujski: dr. Vekoslav Kukovec, minister v p. iz Maribora; srez slovenjgraški: Albert Puncer, trafikant iz Slovenigradca; srez šmarski: dr. Rudolf Dobovišek, advokat iz Celja, LJi/blJansko volilna okrožje: srez Črnomelj s k i: Peter Koren, posestnik iz Črnomlja; srez kamniški: dr. Milan Dečak, advokat iz Zagreba; srez kočevski: Slavko Govedič, DEDIČU j smo krivi. Kazen nas je že doletela. Ljudje z i velikimi cilji bi morali iti oprezneje na delo.® «Tudi brez te nerodnosti nam ne bi verjeli®, je začel ugovarjati Kopt. «Ali niste slišali o Neb-senijevern prerokovanju? To ne bo edini spomin na spor med tem izdajalcem in mojim prednikom Fjmhotepom. Človek, ki smo pred njim stali in ki so ga vsi imenovali faraona, je nedvomno Nebsenijev naslednik. Tudi on je bil iz svojih listin poučen o zaroti proti Ramzesu, kakor poznam jaz to zaroto iz svojih listin. Ali niso spoznali tudi mojega nesrečnega prednika Renfanha za sovražnika, čeprav se je odpravil na pot precej stoletij poNebsenijevi smrti?® «Morda imaš prav®, je zamišljeno odvrnil Hudales. «V tvoji družini, ki jo je usoda preganjala po vsem Egiptu, se je staro sporočilo na čudežen način ohranilo. Prebivalci te oaze pa so živeli tisočletja odrezani od sveta. Samo zase so skrbeli in noben tujec jih ni nadlegoval. Zato je res verjetno, da jim je ostalo vse to v spominu.® «Dragi prijatelj®, je vzkliknil Sodnik, ki je ležal zraven Neli. «Vsa čast tvoji bistroumnosti. Toda zdi se mi, da nam takšno ugibanje zdaj ne bo nič koristilo. Jutri nam bo šlo,za glavo, če ne bomo mogli neovrgljivo dokazati, da nas je pri-vedel sem samo gol slučaj. Tega ne bomo mogli dokazati, o tem ste lahko prepričani. Zato se posestnik iz Zagreba; srez kranjski: Ant Strgar, trgovec iz Zaprešiča; srez krški: An ton Novak, posestHik iz Njivic; srez litijski Ivan Pregrad, zasebni uradnik iz Zagreba.; srez logaški : Dragan Belak, dekorater iz Zagre-ba; srez ljubljanska okolica: Jože Dolenc, zasebni nameščenec z Iga, Tomo Tošič, poštni uradnik iz Zagreba; srez novomeški: Krunoslav Batušič, zasebni uradnik iz Zagreba; srez radovljiški: Zvonimir Kovačevič, ka-petan v p. iz Zagreba; srez metliški: Janko Branešič, posestnik iz Dragoševca; mesto Ljubljana: dr. Juraj Veselič, advokat iz Zagreba, namestni-k Matija Kovač, krojač iz Zagreba, Janez Kocmur, ravnatelj SUZORa v p. iz Ljubljane, namestnik Viktor Zaje, strojni stavec iz Ljubljane. moramo prej izmuzniti. To je torej najvažnejše in o tem. moramo premišljati.® Tudi Neli je mislila tako in je pokimala, da je Sodnik prav povedal. «Kaj, iz te ječe misliš pobegniti?® je začudeno vzkliknil Uasif el Hajat. «Zakaj pa ne? Ali je tebi morda tu .tako všeč, da bi rajši ostal?® «Šališ se, prijatelj®, je žalostno odvrnil Kopt. «Meni se zdi, da na beg ne smemo niti misliti. Vse naše orožje je uničil zločinski Selim. Niti ,noža nimamo. Kako se bomo rešili debelih jermenov, s katerimi smo zvezani? In kako se bomo otresli stražnika, ki stoji nedvomno pred ječo in pazi na nas?® «Ob, za stražnika se ne menim dosti®, je dejal Sodnik. »Stavil bi celo, da imamo opravka z zelo miroljubnim narodom. Že tri tisoč let se ti ljudje najbrž niso borili in torej tudi uietnikov niso imeli. Kakor vse kaže, nimajo niti jetnišnice. Če se kdo pregreši, mora najbrž samo plačati globo — dvoje, troje ovac — ali pa mu poračunajo kazen rta tistem delu telesa, kjer človek navadno sedi. Da, tudi če bi imeli kdaj kakšnega kaznjenca, se jim ne bi bilo treba brigati za njegovo straženje. Saj nihče ne more iz oaze pobegniti, ker ga čaka v puščavi zanesljiva smrt. Zato tu najbrž nismo v pravi ječi, ampak so nas zaprli v prvo šobo, ki ie bila po naključju prazna. Prepričani so, da ne bomo mogli pobegniti, ker smo skrbno zvezani. Zaradi faraonove grožnje sem si natanko ogledal ves hodnik od dvorane dotod. Proračun dravske banovine zmzan V «Službenem listu» z dne 17. t. m. je objavljena uredba o novem proračunu dravske banovine (leto 19.35./1936.). Od finančnega ministra odobreni proračun znaša 83,653.260 Din izdatkov in 'oliko dohodkov, proračun banovinskih podjetij, zavodov in skladov pa 49,910.343 Din (z lastnimi dohodki 35,642.775 Din in z dotacijami splošnega proračuna v znesku 14,267.568 dinarjev). Proračun bednostnega sklada znaša 5,850.000 Din. Nasproti predlogu banske uprave je splošni proračun znižan za 5"4 milijona, a proračun banovinskih podjetij za 37 milijona dinarjev. Eednostni sklad je ostal neizpremenjen. Celotno znižanje znaša torej čez devet milijonov Din. Pobirale se bodo tele banovinske davščine: 53odstotna splošna banovinska doklada in Sodsfotra nadomestna cestna doklada na neposredne davke, banovinske trošarine na alkoholne p.Hače, na ogljikovo kislino, na umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode,' na oretno kislino, na kvas, na bencin, na električno silo in na pnevmatiko; 50odstotna doklada k državni taksi na ponudbe pri licitacijah, na računske knjige, na prepise aktov in izpiske', na potrditev in overitev listin, na administrativne prepovedi na prejemke za delo pri disciplinskem sodišču in polodstotr.a priznanična taksa, potem lOOodstotna doklada k državni taksi za preiskavo in obsodbo po davčnih, carinskih, taksnih, mono-polskih zakonih, 50odstotna (splošna) banovinska taksa na objave in reklame, obrtna pooblastila, obrtna dovolila, otvoritev obratovalnic za predelovanje špirita v pijače, dovoljenja za zdravniško prakso, za diplomirane babice, za izkoriščanje mineralne vode in za lekarne in drogerije, prenos lekarne in drogerije, dekrete za odvetnike in notarje, dovoljenja za svobodno inženjer-sko prakso, za industrijska podjetja in za živino-zdravniško prakso; banovinska taksa na prenos lastništva na živinskih potnih listih (2 Din za drobnico in 4 Din za posamezno veliko žival), banovinske davščine na plesne prireditve in po^ daljšanje policijske ure, 40odstotna doklada na državno veselično takso, davščine na lovišča in ribolove, taksa na lovske karte (v višini 50% državne takse), taksa na šoferske legitmacije, taksa na posest in nošenje orožja (v višini 50 % državne takse), 2odstotna taksa od prenosa ne-| premičnin (od prenosa kmečkih nepremičnin na kmeta med živimi se plača samo polovica te takse, ako so odsvojitelji in pridobitelji med s ; boj sorodniki v premi črti ali so s takimi poročeni ali zaročeni), lOOodstotna doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, taksa na zavarovalne premije in 20odstotna doklada k državni taksi na dediščine. FARAONOV novi bolezni vinske trte Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru nam je poslalo: V dnevnem časopisju smo v zadnjem času čltali, da so pri letošnji trsni rezi v mariborski okolici opazili čuden pojav strženove bolezni na trsu, ki obstaja v tem, da stržen trsa popolnoma porjavi ali počrni. Razen tega se na trti tvorijo razpoke. Ta bolezen se je sicer že ugotovila leta 1930. v Pekrah, ni se pa temu pojavu posvečala posebna pozornost. Kakor pa se je letos pokazalo, je ta bolezen zavzela že večji obseg. Govori se nadalje, da se je bolezen pojavila tudi že v Ormožu. Banska uprava v Ljubljani opozarja v svojem razglasu z dne 1. t. m. vinogradnike, da se je pojavila v dravski banovini nova doslej še nepoznana bolezen na vinski trti, ki ima svoj sedež v strženu. Odtod ime bolezen stržena. Bolezen je bila doslej razširjena v Italiji, Franciji in v zadnjih letih tudi v Avstriji, odkoder se je verjetno zanesla k nain. V Jugoslaviji so doslej okuženi vinogradi v nekaterih srezih dunavske banovine, izsledili pa so se tudi posamezni primeri v dravski banovini, kar je dokazano na primer za Konjice. Obstaja upravičena bojazen, da se je bolezen razširila tudi v Slovenjgradcu, v Slovenski Bistrici in Gornji Radgoni, morda pa tudi drugod. Bolezen povzroča posebna glivica, ki je zelo nevarna, ker se nahaja v strženu trte, tako da je vsako zdravljenje nemogoče in se obolelo trsje po sedanjih poizkusih sploh ne da zdraviti. Te objave so v korist našegi vinogradništva potrebne pojasnila. Zlasti moramo ugotoviti, da to ni nikaka nova bolezen. Razširjena je že desetletja po vseh vinorodnih krajih Evrope. Francozi ji pravijo Court noue, Nemci (ob reki Ahri) Reisigkrankheit, Avstrijci pa v novejšem času Markkrankheit. Francoski, nemški in italijanski strokovni znanstveniki že desetletja zasledujejo in preiskujejo to bolezen. Ugotoviti nloramo, da ni bolezen nikjer, kjer se je doslej pojavila, nastopila z zelo hudimi posledicami. Nikjer ni bilo ugotovljeno, da bi povzročitelj te bolezni napadal zdravo trsje, pač pa se pojavlja na trsju, ki trpi zaradi prehranjevalnih motenj, in na trtah, kjer med podlago in cepi- čem ni prave skladnosti, kakor napada tudi trte, sajene v zemljo, ki dotični sorti ne ustreza. Ta dejstva so velike važnosti za presojo nevarnosti te bolezni. Avstrijski znanstveni raziskovalec Zweigelt. ki se temeljito peča s to boleznijo, je oktobra leta 1934. objavil doslovno: V preiskovanju te bolezni še nismo daleč prišli, glede nje pobijanja pa nas še čaka vse. Naši domači jugoslovenski znanstveniki, kolikor nam je znano, tudi niso v tem pogledu ničesar dokončnega ugotovili. Vse dotlej, dokler znanost ne izreče o tej bolezni jasne besede, nima pravega pomena, da o tem nerešenem vprašanju v javnosti razpravljamo, ker s tem po nepotrebnem razburjamo naše vinogradnike in marsikomu lahko škodujemo, posebno če navajamo neke okoliše za že okužene, druge pa spet okužbe sumljive. Ob strogi selekciji podlage in cepičev in rabi samo prvovrstnega in zdravega ameriškega trt-nega materiala za korenjake in cepljenke in pravilnem gnojenju matičnjakov in vinogradov nam bolezen stržena ne bo povzročala znatnejše škode. Politični pregled Velikonočne praznike so porabili člani vlade in drugi kandidati na lis i g. Jevtiča za dolgo vrsto shodov. Gospodje ministri so govorili na velikih shodih v Skoplju, v Tuzli, v Šidu, v Vukovaru in na Sušaku. Največji je bil shod v Skoplju, kjer se je zbralo okrog 15.000 volilcev. Ministrski predsednik g. Jevtič pa je odpotoval v nedeljo v Niš, kjer mu je prebivalstvo priredilo svečan sprejem. Zaradi naraščajoče napetosti med vladavino in bivšimi strankami je bolgarska vlada generala Zlateva odstopila. Novo bolgarsko vlado je> sestavil Andrej Tošev, ki je izjavil novinarjem, da je nova vlada sklenila nadaljevati notranjo in zunanjo politiko v duhu načel od 19. maja lanskega leta. Potrebno je vedeti, je naglasil Tošev, da se staro ne bo nikdar vrnilo. Ob tej priliki je bil objavljen manifest bolgarskega kralja Borisa, ki pravi med drugim: Od koraka, ki je bil storjen v življenju vse naše države 19. maja, ne bomo odstopili. Bolgarska država bo preosnovana tako, da bo ustrezala sodobnim zapletenim pogojem življenja. V bližnji bodočnosti bo potrebna obnova dobila svoj izraz v ustavi, ki jo bo odobril narod. Moj narod, sit notranjega razkola in oviranja napredka naše države, je lahko prepričan, da se v nobenem primeru ne bo dovolil povra-tek nazaj. Bodite prepričani, da bomo s skupnimi napori dovedli našo državo v srečnejšo bodočnost, dostojno velikih žrtev in trpljenja bolgarskega naroda. V Ženevi se je sredi preteklega tedna končalo zasedanje sveta Društva narodov. Svet je soglasno sprejel od Francije, Anglije in Italije predlagano resolucijo o obsodbi Nemčije zaradi njenega kršenja mirovne pogodbe, po kateri ne bi smela uvesti splošne vojaške dolžnosti. Zanimiv je bil pri tej priliki govor ruskega komisarja za zunanje posle Litvinova, ki je ostro obsojal neprestane nemške kršitve mednarodnih obveznosti in rekel, da je nemško oboroževanje tem bolj sumljivo, ker orožje, s katerim razpolaga Nemčija, ni obrambno, nego je na-i padalno. Ogledal sem si tudi vsa vrata. Samo zapahe imajo, ki se dajo od zunaj prav tako z lahkoto odpreti kakor od znotraj. Torej ne bomo potrebovali nikakštiih krampov, če bomo hoteli priti na prosto.» »Spet si mi vlil poguma», je dejal Uasif el Hajat in se olajšano oddahnil. «Če torej zunaj ni več kakor dvo»e, troje stražnikov, lahko upamo, da se bomo rešili.* «Da, toda najprej se moramo rešiti jermenov. To mora biti naša prva skrb.* »Drug drugemu jih lahko poskusimo odvezah*, je predlagal Hudales. «Kako pa bomo to storili v taki temi? Samo še bolj zavozljali jih bomo. No, pustimo zdaj to! Do večera nam bo že prišlo' kaj pametnega na misel. Pred nočjo tako ne smemo misliti na beg.* «Tako dolgo naj še čakamo?* je začudeno vprašal Uasif el Hajat. «Zakaj ne takoj?* »Ker bomo padli sovražnikom v roke. Saj jih bomo imeli takoj za petami!* »Oprosti mojemu neumnemu vprašanju. V razburjenju in ob misli, da smo izročeni na milost in nemilost temu vladarju iz rodu izdajalca Nebsenija, sem na to pozabil. Vso trezno razsodnost sem izgubil.* »To bi nam utegnilo biti v pogubo, če pride čas, ko bo treba udariti.* «Poskušal se bom obvladovati. Zdaj mi reci še to, kaj bomo začeli, ko se rešimo iz ječe.* «Tega pa še sam ne vem. Saj ni mogoče nič reči, dokler se malo ne seznanimo z oazo. Samo nekaj je zanesljivo — da bomo morali ostati tu in se nekako sporazumeti z domačini. Za beg bi potrebovali najmanj petdeset živali in obilo živeža za dolgo pot. Tega pa zdaj ne moremo še dobiti * «Jaz ne bi šel z vami, če bi hoteli bežati*, je odvrnil Kopt z mračno odločnostjo. «Najprej moram obračunati s tem kraljem iz izdajalskega rodu Nebsenijevega. Potem naj se pa zgodi, kar se hoče!* «Ze spet govori iz tebe slepo sovraštvo*, mu je očital Sodnik. «Sicer ti pa takoj povem, da se bom uprl vsaki nasilnosti. Sklenili smo ti pomagati in to bomo tudi storili, dokler bo boj pošten. Toda pri napadu na nič slutečega, nepripravljenega človeka ne boino pomagali. To si zapomni!* Te resne besede niso zgrešile svojega namena. Kopt je ostal dolgo tiho. Vendar bi bil dal Sodnik rad vse, če bi videl Uasifa el Hajata ta trenutek v obraz. Naposled je Kopt nestrpno vzkliknil: «Toda vsaj približni načrt si moramo napraviti, da bomo vedeli, kako naj se proti tem ljudem vedemo. Ce se bomo zanašali samo na naključja, nam utegne vse izpodleteti.* «No, saj je še dovolj časa*, je odvrnil Sodnik. «Povej, prijatelj,* se je obrnil k Hudalesu, «ali so imeli stari Egipčani kakšne malike?* «Kako misliš?* «Mislim, če so imeli kakšne kipe, ki so jih po božje častili. Če bi se mi polastili takšnega kipa in zagrozili, da ga bomo uničili, če ne prisežejo, da bodo z nami sklenili mir?* «To upanje bi bilo po mojem mnenju jalovo*, je odvrnil Hudales «Če imajo ti ljudje še isto vero kakor njihovi davni predniki, so jitn kipi bogov samo slike božanstev, ki so nevidna, če bi se torej polastili takšnega kipa, ne bi še ničesar dosegli.* «Škoda! To bi bilo namreč najpreprostejše. Morda pa so imeli Egipčani kakšna zavetišča, kjer je bil vsakdo, tudi najnevarnejši zločinec, nedotaknjen?* «Tudi to po hieroglifih, ki so bili doslej odkriti, ni znano. Vendar pa se mi skoraj zdi, da so morali imeti kakšna zavetišča. Saj so jih imeli skoraj vsi stari narodi, tudi Grki in Rimljani. Še v srednjem veku nihče ni smel zgrabiti zločinca v cerkvi.* «Samo z verjetnostjo ne smemo računati, ker bi se utegnili zmotiti*, je Sodnik zamišljeno odgovoril. »Drugega nam ne bo ostalo, kakor da poiščemo skrit kotiček in počakamo tako dolgo, da se nam posreči ujeti kakšnega vplivnega človeka, na primer kralja ali pa velikega duhovna, ki bo za talca, da se nam ne bo nič hudega zgodilo.* «To bi bil edini izhod*, je pritrdil Hudales. «Morda bi lahko takoj prijeli starca, ki nam prinaša hrano. Kakor kaže, ga imajo ljudje zelo v časteh.* «Ko pa prihaja zmeraj s pravo telesno stražo. Sicer ne dvomim, da bi ga imeli hitro na tleh, gospodarstvo Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem sejmu so prodajali za Kilogram žive teže: vole po 3 do 4.50, krave po 1.25 do 3.30, bike po 2 do 3, junce 2 50 do 3, teleta po 2.50 do 5 Din. Konji so se prodajali po 550 do 2800, žrebeta po 350 do 650 Din. Na svinjskem sejmu so se trgovali: prasci, stari od 6 do 12 tednov, po 50 do 80 Din za rdec, pršutarji po 4 do 4.50, debele svinje prav tako in plemenske svinje po 3.75 do 4 Din za kilogram žive teže. Vrednost denarja Na borzi smo dobili v devizah (z všteto premijo v višini 26.50%): 1 holandski goldinar za 29.65 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 dolar za 43.59 do 43.95 Din; 100 francoskih frankov za 289.60 do 291.03 Din; 100 češkoslovaških kron za 183.35 do 184.46 Din; 100 italijanskih lir za 363.14 do 366.22 Din. Avstrijski šiling je stal 8.75 do 8.85 Din. Vojna škoda se je trgovala po 369 do 370 Din, investicijsko posojilo pa po 77 Din. Sejmi aprila: Ig, Krka, Rogatec, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Turnišče, Vače, Vojnik; 30. aprila: Veliki Gaber, Bušeča vas, Metlika; 1. maja: Bohinjska Bistrica, Libeliče, Ljubno (samo za blago), Mursko Središče, Muta, Planina (črnomeljski srez), Sv. Filip v Ve-račah, Tirna, Trava, Velenje, Videtn-Dobre-polje; 2.maja: Črnomelj, Draškovec, Razkrižje, Vransko; 3. maja: Loka pri Žusmu, Sv. Križ pri "Ljutomeru; '4.maja; Domžale, Gornji grad, Jesenice, Kočevje. Krško, Litija, Lož, Slovenska Bistrica, Sv. Jurij ob južni železnici. Kratke vesti = Vinarski kongres v Ormožu. Dne 1. in 2. junija bosta v telovadnici meščanske šole v Ormožu vinarski zbor in redni letni občni zbor toda jezika teh ljudi ne razumemo in preden bi se mogli z njimi sporazumeti z dopisovanjem, bi nas že davno vse pobili. Toda, čakajte, nekaj pametnega mi je prišlo na misel.» «Kar z besedo na dan!« je silil Kopt. «Tu imajo nedvomno enega ali pa še več templjev, ki so zgrajeni po starem egiptskem vzorcu. Kaj bi bilo, če bi se splazili v tak tempelj in se skrili v tako Imenovanem najsvetejšem? Tja sme stopiti samo veliki duhoven. Tako bi nam padel v roke. Živeža je nedvomno obilo v stranskih prostorih svetišča, ker darujejo prebivalci bogu svoje pridelke. Tudi kakšno orožje se bo dobilo in tesni vhod v sveto kamrico bomo že branili.* ♦Načrt ni slab», je pohvalil Hudales Sodnika, »Paziti bomo morali le, da ne bomo pustili sledov za seboj. Drugače veliki duhoven ne bo hotel priti v past.» «Prav,» je končal Sodnik pogovor, «zdaj pa malo zaspimo. Ponoči bomo morali zbrati vse moči in zato moramo biti spočiti.* Uasif el Hajat, Neli in Hudales so mu pritrdili in kmalu so vsi spali. To, kar jih je čakalo ponoči, jih ni preveč vznemirjalo. Dvaindvajseto poglavje. Kakor doslej so tudi ta dan ujetnikom prinesli večkrat hrane. Toda starec, ki je vselej prihajal s stražniki, je bil videti jeznega obraza. Ko je prišel zadnjič zvečer, je imel s seboj papirus. Izročil ga je Hudalesu. Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. V soboto 1. junija bo seja glavnega odbora Vinarskega društva in odposlancev podružnic, kjer bodo med drugim razpravljali o predlogih in pritožbah podružnic in članov Vinarskega društva, o predlogih glavnega odbora za občni zbor, o predlogih za volitve in o poročilih za vinarski zbor. Nato pa bo občni zbor Vinarskega društva z običajnim dnevnim redom. V redelio 2. junija bo ob osmih v telovadnici meščanske šole otvoritev VII. vinarskega zbora z dnevnim redom: Racionalizacija v vinarstvu (poročevalec inž. Zupanič, ravnatelj kmetijske šole na Grmu). Sodobne tehnične pridobitve v vinogradništvu in kletarstvu (inž. Sergij Gorjup, referent za vinarstvo pri banski upravi). Gospodarsko stanje vinogradnika in njegove zahteve (predsednik Vinarskega društva Lovro Petovar). Poročilo o občnem zboru in resolucije. Popoldne istega dne bosta ogled zanimivosti v Ormožu in vinska poizkušn^a pri Skorčiču. V ponedeljek 3. junija bosta prirejena dva izleta, in sicer: ogled ormoško-ljutomerskih goric (iz Ivankovcev peš čez Svelinje, Jeruzalem in Slam-njak v Ljutomer); ogled vinogradov v Spodnjih in Srednjih Halozah (iz Ormoža z avtobusom čez Zavrč, Sv. Barbaro, Leskovec in Ptuj). Teh izletov se more;o udeležiti samo tisti člani, ki se bodo priglasili do 25. maja ormoški podružnici Vinarskega društva. PAKA PRI VELENJU. (Smrtna kosa.) Te dni je preminila po dolgi bolezni ga. Marica Samčeva, žena kovaškega mojstra. Štela je šele 28 let. Za njo žalujejo mož in starši in vsi, ki so jo poznali. Zvesti bralki ♦Domovine« bodi lahka zemlja, njenim svojcem naše sožalje! domaČe novosti * Odlikovanje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge. Glavni odbor Rdečega križa je na skupni seji z glavnim nadzornim odborom odlikoval z redom Rdečega križa, najvišjim odlikovanjem tega društva, Njuni Visočanstvi kneza namestnika Pavla in kneginjo Na njem je bilo napisano: «Še ena noč vas loči od odločilne ure, ko boste stopili pred sodnike. Dobro jo izrabite in izpreobrnite se, če vam je življenje drago, če ostanete zakrknjeni, ne smete računati na milost. To vam sporoča faraon, ki ima vašo usodo v rokah.® Ko je Hudales prevedel to sporočilo tovarišem, je pogledal starca in skomignil z rameni, kakor bi hotel reči, da ne more povedati ničesar razen tega, kar je že zjutraj rekel. Tedaj se je starec jezno obrnil in odšel s svojimi ljudmi, ne da bi se bil za ujetnike še kaj zmenil, Sodnik se zaradi tega ni dosti razburjal. «Upam, da boš ti tisti, ki bo prišel k nam v tempelj®, je zamrmral za njim. «Potem boš kmalu razumel, kaj se pravi biti ujetnik in braniti svojo kožo. Le potrpi, prijatelj!® ♦Nikari ne godrnjaj!« mu je dejal Hudales. «Zdaj se moramo pa pripraviti. Ali si ti kaj premišljal, kako bi se rešili vezi?« «Ali si morda ti?« ♦Tako nekako. Zvali se k meni in sicer tako, da boš lahko otipal, ali imam še zaščitne naočnike v žepu telovnika. Upam, da so mi jih pustili.« ♦Kaj?® je začudeno vzkliknil Sodnik. «Ali naj bodo tvoji naočniki žaga za usnje? Kadar pridemo domov, boš lahko dal to misel patentirati.« «Ne govori neumnosti, ampak stori to, kar sem ti rekel.« , ♦No, naj bo. Upam, da si res kaj iztuhtal.* Olgo v znak priznanja za visoko pozornost in podporo, ki jo je Društvo Rdečega križa zmerom dobivalo od obeh visokih odlikovancev. * Velikonočni dar kraljice matere siromašni rodbini. Velikonočno veselje se je vselilo v siromašno rodbino Kavčičevih v barakah v Danj-kovi ulici v Mariboru. Oče brezposeln, štirje ubogi otroci. Za veliko noč sta prispela dva velika zaboja, napolnjena z raznovrstnimi živili, Tereziji Kavčičevi kot dar Nj. Vel. kraljice matere. Kavčičeva rodbina, ki je bila ob tem izrazu ljubeznive in dobrotne pozornosti veseio presenečena, je prejela v spomin tudi sliko kraljice matere z Nj. Vel. kraljem Petrom II. in kraljevičema Tomislavom in Andrejem. * Ban g. dr. Puc je končal svoje inšpekcijsko potovanje. Nazadnje je bil v Litiji, ki ga je sprejela prav prisrčno in vsa v trobojnicah. Iz Litije se je gospod ban vrnil v Ljubljano. + Avstrijski generalni konzul grof dr. Orsinl-Rosenberg je zapustil LJubljano, kjer je služboval kot zastopnik avstrijske republike od jeseni leta 1931. Imenovan je bil za odpravnika poslov avstrijskega poslaništva v Haagu in je svoje novo mesto že nastopil. V času svojega bivanja v Ljubljani si je pridobil mnogo prijateljev in dobrih znancev tudi med Slovenci. Mnogo je preko vseh političnih zaprek pripomogel k ohranitvi dobrih odnošajev med našo in avstrijsko javnostjo. Avstrijski konzulat bo vodil začasno uradni tajnik g. Ziigler. * Smrt zaslužnega koroškega duhovnika. V Pliberku so položili k večnemu počitku upokojenega dekana gosp. Janeza D r ž a n i č a, ki je bil sicer štajerski rojak, rojen leta 1855. v Artičah, a je vse svoje življenje prebil v neumornem delu med koroškimi Slovenci Nazadnje je bil dekan in župnik v Šmohoru. Ko pa je stopil v pokoj, je preživljal svoja stara leta v Pliberku in na Suhi. Kot duhovnik je vzorno deloval polnih 54 let, požrtvovalno pa se ie udejstvoval tudi v narodnem gibanju. Koroški Slovenci ga bodo ohranili v častnem spominu. * Zakon o pobijanju spolnih bolezni se bo Iz-premenil in popravil. Leta 1933. je tedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje gospod Pucelj predložil narodnemu predstavništvu zakon o pobijanju spolnih bolezni. Namera zakona je bila prav dobra, toda že pri skupščinski razpravi so se pojavili resni pomisleki o izvedljivosti najvažnejših zakonskih določb in s tem tudi o koristnosti zakona samega. Razmere v naši V temi je trajalo precej dolgo, preden je Sodnik dosegel Hudalesov žep in lahko vzkliknil: «Naočniki so še tu!» «Poskusi jih potegniti iz žepa!« Tudi to se je naposled posrečilo, čeprav šele po hudih težavah, kajti Sodnik je imel roke v zapestjih zvezane, d^ jih je le s težavo premikal. ♦Kaj pa naj zdaj napravim s tem dragocenim odkritjem?« ga je nekoliko pikro vprašal Sodnik. ♦Položi naočnike na tla in udari po njih, da se razbije jo.« «OhT prijatelj, škoda, da te ne morem objeti!* je kar zavriskal Sodnik, ki je iznenada vse razumel. «Ti si pa res najpametnejši človek pod solncem. Zadovoljen boš z menoj.« Hudales je noSil zmeraj s seboj zaščitne naočnike, .da je obvaroval svoje oči drobnega peščenega prahu, ki lahko povzroči nevarna očesna vnetja. Naočniki 50 tičali v usnjenem toku. da je Sodnik lahko brez skrbi udaril po njih kar z roko. Potem je z zobmi in z zvezanimi rokami odprl tok in vzel iz njega enega izmed večjih drobcev, ki bo služil namestu noža. «Zdaj pa pomoli roke sem«, je dejal prijatelju. «Žal mi je le, da utegneš dobiti namestu plačila za svojo dobro misel nekaj prask po koži, toda drugače ni mogoče.* «Le nič ne skrbi! Sicer pa bo treba jermen le malo narezati. Toliko moči imam še zmeraj, da ga bom potem sam raztrgal. Ko born imel roke proste, bo pa vse igrača.* cesto v Tibolcih 5000 in za cesto Cirkovce— Sv. Lovrenc 11.000 Din. Pri delih so prvenstveno zaposljeni siromašni in brezposelni. V ptujskem srezu se stalno vršijo javna dela, zlasti v Halozah, kjer se gradi cesta Zavič—Turški vrh— Klenovnik in Leskovec—Nova cerkev. V teku enega leta je naš srez'prejel razne podpore za pogorelce, za po toči prizadete in za koruzo v znesku 1,060.560 Din. Ce pa pogledamo še za dve let' nazaj, znaša podpora za javna dela, ki jo je prejel ptujski srez, v celem okoli 2,000.000 dinarjev, k čemur pa še ni prišteta podpora za regulacijo Drave, ki je bda dana zadnje čase na razpolago v okroglem znesku pol milijona dinarjev. Da je ptujski srez prejel take podpore za javna dela, je v pretežni večini zasluga bivšega narodnega poslanca g. Lovra Petovarja, ki je stalno gledal na potrebe ptujskega sreza, zlasti naših siromašnih Haloz. * Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino naznanja tovarišem, da bo društveni izlet na Koroško II. in 12. maja. Tovariši naj si ta dva dneva zagotovijo, da ne bo potem neprilik. Dalje se opozarjajo člani in ostali za-niinanci na novo ustanovljeno Združenje jugoslovenskih kmetijskih strokovnjakov s sedežem v Beogradu. Naše društvo bo pristopilo k združenju na občnem zboru, ki bo v Ljubljani za časa velesejma (polovična vožnja) 9. junija (o bin-koštih). Zato je velevažno, da se občnega zbora udeležite. Povabljen je na zbor tudi predsednik beograjskega združenja vseučiliški profesor doktor Josipovič iz Beograda.»Kot odposlanec je zastopal naše društvo pri ustanovni skupščini združenja v Beogradu višji inšpektor v p. Franc Gotnbač, ki bo o tem poročal na občnem zboru. Kolike važnosti je to novo združenje, se bo videlo v kratkem. Razpravljalo se bo na zboru nadalje tudi o Posmrtni pomoči DKS, ki se bo morala čisto preosnovati ali pa opustiti. Člani tega odseka se na to posebno opozarjajo. Jeseni priredi društvo izlet na Oplenac na grob viteškega kralja Aleksandra I. UeJinitelja in dalje v Južno Srbijo. * Važno za vse kupce. Zaradi izredno velikega zalitevanja vzorcev sporočam vsem, ki na-ročujejo pri meni vzorce, naj počakajo pet do deset dni, to je tako dolgo, dokler vzorcev druge stranke ne vrnejo. S t e r m e c k i, Celje. ~ Pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju je zdaj zaposljenih že 227 delavcev. To število pa se bo še povečalo, ko se vreme ustali. * Konec leškega premogovnika. V skrajnem kotu Mežiške doline v bližini Prevalj je rudarski kraj Leše, o katerem je bilo že mnogo govora. Tu je bilo več desetletij živahno vrvenje, ko je še obratoval premogovnik v polnem obsegu in so bile zaposljene stotine delavcev. Ko pa prideš danes v naselje, je vse kakor izumrlo. Utihnili so stroji, samo ostanki preperelih tramov in desk, koščki razmetanega premoga in zapuščeni črni vhodi še pričajo o prejšnjem rudarskem vrvenju. Že pred dvema letoma je pričelo primanjkovati premoga. Skladi so se izčrpali. Strokovnjaki iz tujine sq raziskovali, merili in kopali navpične rove in z izpodbudnimi besedami: «Še nekaj metrov niže» tolažili delavstvo, ki je z vso bojaznijo gledalo v bodočnost, kaj bo, če ne najdejo novih izdatnih ležišč. Zdaj je resnica: Vsi uradniki in 150 delavcev z okroglo 600 rodbinskimi člani so odpuščeni. Podjetje je v likvidaciji, primanjkljaj podjetja znaša nekaj milijonov dinarjev. Kdo ve, ali bodo dobili rudarji izplačano zaostale mezde. Trpke vtiske dobiva popotnik, ki potuje skozi naselje, kjer vladata beda in obup že več mesecev. Ljudje ne vedo, kam naj se zdaj v splošni gospodarski stiski obrnejo za po-moj, saj na delo kje drugje zdaj ni misliti. Odločujoči činitelji naj ne pozabijo teh žrlev krute usode. * Pogreb Avgusta Kelnariča. V petek so potegnili delavci na Pobrežju pri Mariboru iz vodnjaka celavca Avgusta Kelnariča, o katerem smo že zadnjič pisali, da ga je pri delu zasulo. Pokojnikovo truplo so prepeljali na Magda-lensko pokopališče, kjer je bil na veliko soboto pogreb. Ob grcbu žrtve dela je Spregovoril prelepe poslovilne besede šolski upravitelj g. Kle-menčič. Oba praznika je bilo ob n egovem grobu, ki je J.ik ob pokopališki kapelici, polno ljudi, ki so prinašali pomladno cvetje in ga polagali na gomilo ter prižigali svečice. Še med prazniki je bil Maribor pod vtiskom te žaloigre, ki bi se bila lahko preprečila, če bi se reševanje vršilo zadosti vešče. * Žrtev planin. Na veliko noč se je v Kamniških planinah ponesrečil ljubljanski visokošolec 221etni pravnik Mirko Gombač. Nevarno poškodovanega mladeniča so z veliko muko spravili reševalci, med njimi zlasti brata Erjavška, v Kamniško Bistrico, odkoder ga je reševalni avto iz Kamnika prepeljal že ponoči v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se zelo zavzeli za nesrečnega mladeniča, a so kmalu spoznali, da so nje- državi še niso take, da bi se dal brez nadaljnjega prikrojiti na naše razmere način, ki ima sicer svoje velike prednosti. Praksa je res pokazala, da je zakon bil v glavnem izdelek, napravljen pri zeleni mizi brez dovoljnega poznavanja resničnih razmer in brez zadostnega resnega preudarka o njegovi izvedljivosti in o posledicah, ki jih bo imel. Novi predpisi o nadzorstvu javne ljubezni so dali povod mnogim zlorabam in so povzročili zlasti v večjih mestih strašno naraščanje spolnih bolezni. Odredba o obveznem zdravniškem pregledu pred vsto-cm v zakon pa je zlasti v širokih vrstah kmečkega naroda, kjer vladajo glede sramežljivosti preprosti pojmi, povzročila polno nevšečnosti in je tudi dala povod za najrazličnejše zlorabe. V mnogih krajih je bila sprejeta z nejevoljo kot neupravičeno poseganje v rodbinsko življenje. Zakon je tako postal nemogoč v sedanji obliki. Vlada je morala vse to upoštevati in se je odločila za temeljito izpremembo zakona. Zaenkrat je bil člen 9., ki predpisuje zdravniški pregled pred sklenitvijo zakonske zveze razveljavljen. * Tobak, sol, vžigalice, cigaretni papir, in petrolej se počene. Finančni minister dr. Stojadi-novič je izjavil novinarjem, da se bo pocenil tobak za 10 do 25 %. «Trebinjac« se poceni od 750 na 600 Din kilogram, cigarete «Karadjordje» 1000 kosov od 1600 na 1200 DiK, «Jadran» od 1000 na 900, «KosovO» od 950 na 800, «Strumica» ' od 850 na 700, «Šumadija» od 800 na 600, «Mi-gnon» od 650 na 500, «Vardar» in «Drina» od 500 na 450 Din. Počene se tudi kolekcije cigaret, in sicer luksuzna kolekcija, v kateri je 80 cigaret, od 74 na 60, potna kolekcija od 45 na 32 Din. Sklenjeno je tudi znižati cene soli od 500 na 400 Din za 100 kg pri namizni soli, od 350 na 300 pri jodirani, od 160 na 125 pri denaturirani in od 55 odnosno 52 Din in 40 na 30 Din pri soli za ribiške svrhe. Pocenile se bodo tudi vžigalice, cigaretni papir in petrolej. * Izdatne podpore za javna dela v ptujskem srezu. Pod predsedstvom sreskega načelnika dr. Bratine se je sestal nedavno sreski odbor za javna dela in določil program javnih del iz sklada 195.000 Din. Razen gornjega zneska je dospelo še nakazilo 110.000 Din za ptujski srez iz banovinskega bednostnega sklada; ta znesek se je razdelil za naslednje gradbe cest: Rucmanci— Grabšinski breg 18.000, Hvaletinci—Trbegovci 18.000, Majšperk—Naraplje 18.000, Ivanjkovci— Lahonci in Ivanjkovci—Runeč-Lešnica 22.000, za Sven Elvestad: 11 Kriminalni roman. (Iz norveščiue prevedel J. M.) »Ali veste, kdo je možak s palico iz slonove kosti ?» «Tudi to vem.* «Kaj pa skrivnostni križ na palici in poset-niea z napisom ,Pest'. Kakšen je njun pomen?« «Tudi to mi je zdaj znano.* »Povejte vse od začetka do konca. Zelo sem nestrpen.* «Vse boste razumeli, če vam povem, kaj sem doživel v zadnjih urah, potem ko sem zapustil vilo.» In detektiv je začel: XVII. «Ko sem prišel nazaj v vilo, sem takoj opazil, da je prišel prav tedaj iz nje neznan moški. In dejal sem si, da mora biti to človek, ki ga iščem — mož s palico iz slonove kosti.* «Stražnik mi je povedal,* je dejal šef, «da ste po odhodu iz vile neprestano strmeli na svoje blatne čevlje.« «Strmel sem le na tla«, se je nasmehnil Krag. «Tam sem namreč v vlažni zemlji opazil sledove neke živali.« «Psa, kajne?« je zamrmral šef. «Da, psa. Prav razločno sem videl sledove njegovih šap in sein jim lahko sledil vzdolž ob cesti. Ni trajalo dolgo, pa sem zagledal tudi žival samo. Hitela je tik za možem s palico iz slono-vine » «Ali se mu je zelo mudilo?« «Da. V začetku je moral celo teči. Šel je proti morju, jaz pa sem jo ubral za njim.« «Proti morju?« «Da. Ko je prišel tja, je potegnil k bregu čoln, ki je moral biti, kakor vse kaže, njegov. Hitro ga je odvezal, skočil s psom vred vanj in od-veslal v zaliv.« «In skočil potem v morje?« je vneto vprašal šef. «Ne. Veslal je, kar so mu dale moči, proti Akerselvski ožini.« «In vi?« «Jaz pa za njim. Vzel sem prvi čoln, ki mi je prišel pod roke, zdrobil verigo in odveslal.* «Ali vas ni videl?« «Bilo je sicer še precej temno, vendar se mi pa zdi, da me je moral odkriti.* «Ali vas je poznal? Če vas je videl, ste bili v smrtni nevarnosti...» Asbjorn Krag je skomignil z rameni. «Saj sem vam rekel, da je bilo še temno. Razen tega sem skrbno pazil, da sem bil dalje kakor za streljaj od njega.* «Kako da ni obstal" in se vam približal?* «Ne vem. Očitno je hotel priti čimprej čez zaliv. Ko je veslal že dobre pol ure, je pristal v nekem majhnem sidrišču za čolne v Akerselvu. Nekaj trenutkov sem počival in ga opazoval v sivem mraku prihajajočega jutra. Njegov obraz je bil od besnosti prsteno bled. Ne pomnim še, da bi bil kdaj videl tako zlovešč izraz na obrazu.* «Ali ni na vas streljal?« «Ne. Mirno je privezal čoln z vrvjo, poklical psa in odšel z njim na kopno. Ko sem videl, kam je zavii, sem se odpravil za njim in mu sledil. Pogosto se je obrnil in pogledal za menoj. Vj roki sem držal revolvei.« «Kaj pa on?« «Tudi on je imel orožje v roki.« «ln nihče ni streljal, ne on ne vi?* «Ne on ne jaz.« «Ali se niste nič čudili, ko ste videli, da se vas ne misli otresti?« «V začetku že. Potem pa sem kmalu dognal, kaj misli. Želel je, da bi mu sledil, ker je hotel z menoj govoriti.« «A tako!« «Da, pogajati se je hotel. In jaz sem to sprejel.* «Ali ste govorili z njim.* «Da. Bilo je čisto prirodno. Ko je prišel do prve ceste v predmestju, je obstal. Z revolverjem v roki je čakal in ine gledal. Tudi jaz sem se ustavil. .Pridite bliže', je dejal. ,Ne bom streljal/ «DOMOVINA» št. 17 = I *- Suan 6 = gove ure štete. Vso noč in vse dopoldne v ponedeljek je ležal v globoki nezavesti, iz katere se ni več prebudil. Pokojni Mirko Gombač je bil sin policijskega stražnika g. Ivana Gombača, očeta štirih otrok, stanujočega v Rožni dolini. Mirko je bil nadarje'n in marljiv študent. * Reševanje psa pred vlakom je plačala z živ-ljejem. V tvornici tanina v Goričanah je bila kot delavka zaposljena 281etna Ivanka Štalčeva iz I Gornje Senice. V nedeljo je ostalo dekle sama doma in za varstvo hiše so ji domači pustili lepega volčjaka. Proti večeru je šla Štalčeva z volčjakom na izprehod. Bilo je okrog 19.30, ko je prišla do železniškega prelaza pri kilometru 88. Zapornice so bile spuščene, ker je pravkar prihajal brzi vlak Munchen—Jesenice—Beograd. Ko je volčjak zagledal vlak, se je zdajci iztrgal dekletu iz rok in besno lajajoč planil proti lokomotivi. V strahu, da ne bi prišel pod stroj, je Štalčeva skočila za psom in ga potegnila s proge. Ta smelos': jo je pa veljala življenje. Namestu psa je lokomotiva udarila njo s takšno silo, da je odletela več metrov daleč in obležala z razbito glavo ob progi. Zlomilo ji je tudi levo nogo. Nesrečo so opazili ljudje s ceste. Pobrali so nezavestno dekle in jo prenesli v bližnjo hišo. Na pomoč so poklicali reševalce iz Ljubljane. Še preden je pa dospel reševalni avtomobil v Gori-čane, je nesrečna Štalčeva že izdihnila. * Žrtve možnarjev in pištole. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 331etnega posestnika Jurija Lešnika iz hočkega Pohorja, ki se je na Veliko noč ponesrečil pri streljanju z možnarjem. Levico ima vso razmesarjeno. Pri velikonočnem streljanju se je ponesrečil tudi 201etni delavec Martin Svenšek iz Zgornjega Radvanja. Z ob-streljeno levico so ga odpravili v splošno bolnišnico. Po nesrečnem naključju se je obstrelil s samokresom v levo roko 171etni kmečki delavec Karel Kolar iz Ščavnice. Zdravi se v bolnišnici. * Skupno v smrt. Nedavno sta se v Kostanjevici nastanila v nekem tamošnjem hotelu tujec in tujka. Ljudje so v moškem kmalu spoznali okrog 30 let starega poročenega brivskega mojstra Karla Molana, ki ima brivnico pri postaji v Brežicah. Dne 17. t. m. se je Moian s svojo spremljevalko napotil na mestno pokopališče, kjer sta se ustavila na grobu njegove matere. Trenutek nato sta odjeknila dva revolverska strela. Molan je zadel svojo spremljevalko v srce, da je bila pri priči mrtva. Sebe pa je ustrelil v ,Privežite psa', sem mu zaklical. V bližini je raslo veliko drevo. Stopil je k njemu in psa priklenil. Sicer je bila pa žival čisto mirna. Nisem dosti pomišljal. Opazil sem, da je zelo razburjen. Ko sem prišel do njega, mi je segel v roko in dejal: ,Vaš predlog sprejmem!'« «Predlog?» se je začudil šef. «Da. Ko sem ob dveh ponoči stal brez moči in brez orožja prav tu, kjer zdaj stojim, sem mu nekaj predlagal.« «Kaj pa?« je vprašal šef. «Dejal sem mu, naj mi odkrije svojo strašno skrivnost, jaz pa mu bom dovolil, da bo ostal deset minut sam. da si sam sodi.« «Neumno predrzni ste, dragi prijatelj» «Neumna predrznost je časih pametna lastnost. No, naj že bo, kakor hoče — kakor vidite, sem še zmeraj živ in zdrav. Torej, možak je dejal, da sprejme moj predlog.« «ln vi ste to sprejeli?« «Da.» ■ «Ali vam je odkril svojo skrivnost?« «Ne. Prosil me je, da bi šel z njim do njegovega stanovanja, ki ga ima ^ istem delu mesta. Bila sva v zelo razvpiti četrti. Vendar pa sem mu sledil. Za dokaz, da ne namerava ničesar zahrbtnega, je pustil svojega psa privezanega pri drevesu » «AIi se vam njegovo vedenje ni zdelo nič sumljivo?« desno sence in je nekaj sekund nato umrl. Četrt ure po žaloigri se je pripeljal s kolesom v Kostanjevico neki neznanec. Poizvedoval je za svojo ženo. Ljudje so mu povedali, da sta Molan in njegova neznana spremljevalka pred nekaj minutami šla prostovoljno v smrt na pokopališču. Neznanec je takoj odhitel tja in spoznal v truplu Molanove spremljevalke svojo lastno ženo, mater dveh nedoletnih otrok. Molanova sprembevalka je bila njegova lastna svakinja. Živela je pri njem v Brežicah, njen mož pa je odhajal po opravkih v Zagreb in se ob koncu vsakega tedna vračal domov. Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš «Jajnine». Primerne so za vsako omako. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom ali kot vloga v postno in mesno juho. «Jajnine« požlahtnijo vsako jed. * Tri hranilne knjižice je ukradel posestniku Jožetu Pogačarju v Hotiču pri Litiji neki njegov daljni sorodnik iz Ljubljane. S ponarejenim ključem je odprl skrinjo, kjer so bile hranilne knjižice, glaseče se skupno na 30.000 Din. Pogačar je opazil tatvino šele čez dva tedna in se je takoj napoti! v Ljubljano, kjer so mu povedali, da je nekdo že dvignil na njegove knjižice okrog 3000 Din. Eno knjižico je Pogačar že izsledil, čeprav je v kratkem razdobju že trikrat menjala lastnika. Ostali dv£ še iščejo, enako tudi ljubeznivega sorodnika. * Komunisti pred sodiščem. Policijska uprava v Ljubljani ;'e lani jeseni aretirala več mladih oseb, osumljenih delovanja za komunizem. Prva skupina, 15 oseb, je bila letos marca obsojena pred državnim sodiščem v Beogradu, druga skupina pa je prišla pred veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Te dni se je vršila tajna razprava proti 14 obtožencem, po večini starejšim mladoletnikom, va;encem, dijakom in štirim ženskam. Obtoženci so pretežno priznali, da so se zanimali za komunizem in da so pomagali širiti komunistične letake. Odkrita je bila tudi taina tiskarna in zaplenjen je bil velik komunistični arhiv. Obsojenih je bilo 11 obtožencev od šestih meserev zapora do 16 mesecev strogega zapora, a trije obtoženci so bili oproščeni. Med drugimi so bili obsojeni: Šmon Fran, I kaplan iz Nove Cerkve pri Celju, na pet mesecev «Da. Prav dobro sem vedel, da mi pripravlja zasedo. Vedel sem pa tudi, da mu bo naklep iz-podletel. Znano mi je bilo namreč, kam me misli odvesti:« «Res?» «Že davno prej sem vedel, da ima možak s palico iz slonove kosti nevarnega pomočnika.« «Potepuha in žeparja Puščico?« «Da. In v njegov brlog me je hotel odvesti. Mislil je pač, da potrebuje zanesljivo pomoč, da se me odkriža.« «In vzlic temu ste šli z njim?« «Da. Šla sva skozi nekaj umazanih ulic in obstala čez nekaj minut pred stanovanjem Puščice. Možak prebiva v kleti neke hiše, ki je na zelo slabem glasu. Moj spremljevalec je potrkal in Puščica je takoj odprl. Mož s palico iz slonovine je dejal: ,Dober prijatelj. Miruj!' In takoj naju je odvedel v smrdljivo, !e za silo razsvetljeno izbo Ko sem ce malo navadil mraka in slabega zraka, sem videl, da Puščica ni sam « «Ali so bili še kakšni njegovi prijatelji pri njem?« «Ne, samo eden, ki je pa tudi zelo znan lopov» «Potem ste imeli še enega sovražnika več» «Ne, moj prijatelj je bil. Saj se še spominjate Jensa, ki sem ga spustil iz ječe « «Da, seveda. Zdaj vas začenjam razumevati.« zapora, ker je prenočil znanega komunista inže-njerja Vilibalda Konteja; samski delavec Oša Ivan na 16 mesecev strogega zapora zaradi udeležbe pri komunističnih sestankih; visokošolka Vida Bernotova na devet, natakarica Stanislava Stegenškova na osem, vezilja Ema Kranjčeva iz Ljubljane na deset, mizar Štefan Šloser na šest in dijakinja Darinka Šventova na 14 mesecev strogega zapora. Med drugimi je bil oproščen Josip Hafner, uradnik OUZD v Ljubljani. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni in revizijo v pogledu oprostilne sodbe. * Trgovino je zažgal in se zastrupil. Trgovec Franjo Tevža v Predtrgu pri Radovljici je bil zapravljiv, pa je sodišče odredilo, da mora izročiti trgovino svoji ženi. Mož si je to tako k srcu vzel, da je zažgal trgovino, sam pa se zastrupil z oetovo kislino. Politični pregled. * Vlom v mlin. Na Velki so neznanci ponoči vdrli v mlin Zofije Hansonove in odnesli gonilne jermene v vrednosti preko 4000 Din. * Požari v ptujskem okraju so se spet začeli množiti. Nedavno je nastal ogenj pri posestniku Medvedu Antonu v Zgornjih Jablanah. Pogorelo je obširno gospodarsko poslopje, ki je bilo zidano in z opeko krito. Drugi požar je bil malo pred prazniki pri posestiiku Petrovčiču Antonu v Novi vasi pri Rogoznici. Pogoreli sta s slamo kriti gospodarsko in stanovanjsko poslopje do. tal. Ogenj so zakrivili otroci, ki so tam v bližini streljali s pištolami. Na veliki petek pa je nastal ogenj v gospodarskem poslopju pri posestniku in bivšem županu Goljatu Antonu v Cirkovcah. Ogenj je uničil lepo poslopje z vsem gospodarskim orodjem in stroji. Razen domačih gasilcev so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Ptuja. Ogenj je bil menda podtaknjen. * Obesil se ie. Na velikonočno nedeljo popoldne so našli v gozdu v bližini Bresta pri Igu mrtvega posestnikovega sina Janeza Smoleta iz Bresta, ki so ga pogrešali že teden dni. Z bratom Jožetom je bil odšel Janez na cvetno soboto v gozd sekat drva in se ni več vrnil. Brat je prišel , opoldne domov po kosilo ;n ga odnesel Janezu , v gozd, toda vrnil se je s kosilom nazaj, češ da brata v gozdu ni našel. Domači so mislili, da je fant po delu v gozdu kam odšel in da se bo že vrnil. Toda Janeza ni bilo odnikoder. Začelo jih je skrbeti, kaj je z njim, in ves teden so ga iskali. Našli so ga na velikonočno nedeljo obešenega. «Ker sva bila zvečer še skupaj, sem vedel, da je nameraval iti k Puščici. Vedel sem tudi, da ga hudo sovraži, ker ga je izdal. Zato sem možaku s palico iz slonovine mirno sledil. Puščica pa ni nič vedel o mojem sporazumu z Jen-som. Saj je mislil, da se Jens v resnici skriva pred policijo. Ko sem stopil v izbo, sem se takoj postavil s hrbtom proti steni, ker sem pričakoval, da bosta moža padla po meni. In res mi ni bilo treba dolgo čakati. Mož s palico iz slonove kosti je pokazal name in zmagoslavno vzkliknil: ,Ta človek ne sme zapustiti živ tvojega stanovanja. Zdaj ga imamo v pesteh. Nihče ne bo tu slišal klicev na pomoč.' Stal sem tako, da nisem bil prav nič krit. Že je hotel planiti Puščica nad mene. Tedaj pa sem vzkliknil, da sem izpodbodel prijatelja, ki se je umikal: ,Vso hišo je že zastražila policija.' Puščica me ie že držal za vrat. Valjala sva se po tleh. Možak s palico iz slonove kosti je hotel prijatelju pomagati, tedaj pa se je Jens vrgel nanj. Ker sem imel zdaj opravka samo s Puščico, je bilo moje delo lahko. Treščil sem ga po glavi, da je brez zavesti obležal. Potem sem planil Jensu na pomoč. Možak s palico iz slonove kosti je imel še zmeraj revolver v roki, toda ni ga mogel rabiti. Iznenada pa se je menda zavedel, da je njegov položaj brezupen. Izvil se je Jensu, nameril orožje sebi v usta in sprožil. Takoj je bil mrtev...» Janez je imel precej potolčen obraz in tako so nastale govorice, da ni umrl naravne smrti, temveč da je postal žrtev zločina. Orožniki so začeli poizvedovati, koliko je resnice na govoricah. Zdravnik dr. Bitenc je pa ugotovil, da gre za samomor. * Žrtev fantovskega divjanja. V Tibolcih pri Moškanjcib so na velikonočno nedeljo zvečer po stari navadi zažgali velik kres, okoli katerega se je zbrala tudi večja družba fantov, ki so ga imeli že precej pod kapo. Med fanti se je vnel prepir in je nekdo zabodel 19!etnega Roškarja Martina, posestnikovega sina iz Tibolcev. Nesrečno žrtev so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je fant kljub vestni zdravniški negi že četrt ure po prevozu izdihnil. Kdo ga je zabodel, se še ne ve. * Za ponarejeni denar zvišane kazni. Za po-narejalce in razpečevalce krivega denarja je zdaj uvedena pri sodiščih dosti strožja praksa kaznovanja. Višja sodišča so zavzela stališče, da so ponarejalci nevarni škodljivvci splošnega gospodarstva v državi, še zlasti zato, ker izkušajo v prvi vrsti oškodovati manj premožne sloje. Razprava zoper razpečevalce tržaških ali Per-čečevih tisočakov je še v dobrem spominu. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil februarja letos obsojen tržaški trgovinski potnik Giorgio Mauri na dve leti in šest mesecev robije in v 1000 Din denarne kazni, po prestani kazni pa v izgon iz Jugoslavije za vedno. Mauri je prijavil revizijo in priziv zaradi previsoke kazni, državni tožilec g. Branko Goslar pa priziv zaradi prenizke kazni. Stol sedmorice v Zagrebu je zdaj zavrnil revizijo in priziv, ugodil pa je prizivu državnega tožilca ter zvišal Mauriju kazen na štiri leta robije. Mauri je bil dobavitelj lOOOdinar-skih ponarejencev, ki jih je prinesel iz Trsta in izročil Basiliscu. Stol sedmorice se je postavil na stališče, da je bila kazen pri prvi sodni instanci prenizko odmerjena, ker je šlo za razširjanje velikega števila ponarejenih bankovcev, kar bi lahko povzročilo hudo škodo ne samo posameznikom, nego tudi gospodarskemu življenju v državi, saj bi ponarejenci utegnili omajati zaupanje v naš denar. Apelacijsko sodišče v Ljub Ijani je prav tako zvišalo kazen Josipu Benčiču, trgovcu v litijskem srezu. Pred malim senatom je bil Benčič obsojen zaradi ponarejanja denarja na tri mesece strogega zapora , kakor smo nazivali ovojke s pokvarjenim tujim izrazom. Skrbno jih je osnažil m shranil v svoj nahrbtnik. Rekel je, da jih bo poslal domov svoji ženi, kar je tudi storil, ne da bi dodal kako posebno pojasnilo. S pošiljko so romaTe tudi njegove misli. Kako rad je govoril o svojem domu. V duhu se je pogovarjal z ženo in z otroki. Ve« je bil srečen, kadar je prejel od doma kako poročilo. Pismo, ki je prispelo kmalu potem, ko je odposlal ovojke, j'a je prav posebno iznenadilo. Žena mu je sporočila, da je rodila dvojčke. «Ne veš, kako sta ljubka», mu je pripovedovala. «Oba sta fantka in tebi sta podobna.* Nekaj pa srečna mati ie ni rnogla umeti. To so bile ovojke, katere je prejela tisti dan pred veselim družinskim dogodkom, «Pa kako si mogel vedeti naprej, da bosta dvojčka?* je zahtevala pojasnila. «ln vedeti si moral, sicer bi mi ne bil poslal dveh povojev.. .> Vojak je napisal dolgo pismo. V potu svojega obraza ji je pojasnil, da ni poslal povojev, marveč svoje «komašae>. Š o Te Stan. Skriunosina pisma »Hej, Smola, kaj pa naj to pomeni?« S temi besedami je pokazal gospod tovarnar Anton zorila Ko so prišla skrivnostna opozorila že desetkrat po vrsti, je dejal gospod Tinta z nekoliko boječim glasom: «Ali mislite, gospod Smola, da ne bi bilo dobro, če bi si to zadevo nekoliko natančneje ogledal? Kako bi bilo, če bi spravil ženo in otroke v Ameriko? Parnik odide danes poix>ldne cb dveh.» «To je res dobra in pametna misel, gospod Tinta.» Zavest, da je družina na varnem, je tovarnarja nekoliko pomirila. Zdaj se mu ne bo težavno pripraviti za lastno obrambo. Zdaj bo lahko pogledal nevarnosti brez strahu v obraz. Policijo je že prej obvestil. Razen tega si je najel še posebnega detektiva, da ga bo spremljal pri vsakem koraku. - .-'V® «Ali imate sovražnike, o katerih bi morda domnevali, da vam strežejo po življenju?« so ga vprašali na policiji. Ne, kolikor je vedel, ni imel sovražnikov. Delavce je dobro plačeval. Za osem ur dela na dan so dobivali po šestdeset dinarjev. Vsak je imel svojo hišico. Vsi so se oblačili v nedeljah kakor imenitni gospodje. Res da so morali trdo delati, da so nekateri dobili jet»ko... toda, moj Bog, take reči človeka ne smejo vznemirjati. Kaj vendar misli ta Črna roka? In Črna roka mu je še nadalje pošiljala opO- Ouojke (Dogodbica z bojišča.) Na pomlad je na bojišču izšlo povelje, da moramo sleči svojo zimsko obleko, katero so nam zamenjali z lažjimi letnimi izdelki. Prav radi smo odložili svoje oguljene kožuhe in razcefrano volneno perilo, v katerem je kar mrgolelo mrčesa. Med te predmete so spadale tudi suknene ovojke, s katerimi smo si ovijali noge pod kolenom. V našem oddelku je bil starejši vojak, ki se Tinta svojemu tajniku list papirja brez naslova firme, ki ga je bil našel med svojo zasebno korespondenco in na katerem so bile napisane samo besede: »Samo še sedemnajst dni.» Zraven teh besed je bila narisana črna roka. «Tole?» je za jecljal tajnik Smola in presenečen pogledal na papir. »To je pa Črna roka!» Gospod Anton Tinta je tajnika dobrodušno potrepljal po ramenih in mu posmehljivo rekel: «Vraga, Smola, bistroumni pa ste... To je torej črna roka, pravite. Kaj mislite, da sem postal slep za barve iu da ne razlikujem več črnega od belega?« «Blagovolite sprejeti na znanje, gospod Tinta,« je odvrnil tajnik, «da nisem rekel: neka črna roka, ampak čisto določno in nedvoumno:Xrna roka.« Gospod Tinta še zmeraj ni hotel razumeti, kam tajnik meri. «Vem, da ste to rekli, dragi moj, a jaz pri najboljši volji ne vidim nobene razlike med obema rokama. Edino, česar ne razumem, je to, da zdaj tako smešno strmite vame, kakor bi vam hotele oči skočiti iz jamic.« »Ne, slišite, gospod Tinta, ali še niste nikoli nič slišali o zločinski družbi ,črni roki', tej tolpi morilcev in izsiljevalcev...» Grohot je bil odgovor na te tajnikove besede. «A, .tako, zdaj pa že razumem... že razumem. Črna roka naj bi torej pomenila, da sem postal nekim gospodom v nadlego in da mi je živeti samo še sedemnajst dni... Ali je tako ali ne?« Smola je samo skomignil z rameni. Gospod Tinta je zmečkal skrivnostno pismo in ga zagnal v koš. «Zdi se mi, ljubi moj Smela, da bi lahko po svoji domišljiji tekmovali s kakšnim obiskovalcem kinematografa«, se je zasmejal in vtaknil v usta debelo smotko. Drugo jutro je dobil gospod Anton Tinta spet črno roko in usodne besede: «Samo še šestnajst dni!« Smola je vznemirjeno pogledal svojega gospodarja. »Torej je le res tisto, česar sem se bal, gospod Tinta.« Gospod Anton Tinta to pot sploh ni odgovoril, toda način, kako je zmečkal novo pismo, ni več kazal tiste odločnosti kakor prejšnji dan. Štiri in dvajset ur pozneje se je zgodilo isto in tako je šlo dalje vse naslednje dni. «Samo še dvanajst dni... samo še enajst dni...» »Samo še pet dni...« «Samo še štiri dni...» «Samo še tri dni...» «Samo še dva dni...» Gospodu Smoli se je zdelo najpametneje, da je ostal doma, kajti bal se je še bomb, ki so bile namenjene le njegovemu gospodarju, bal se je Črne roke, ki je pošiljala ta strašna sporočila, napovedujoča usodni dan. Tudi gospod Anton Tinta ni šel več iz hiše, pod katero je policija postavila vrsto svojih najboljših ljudi. «Samo še dva dni...» «Samo še en dan...» Naposled je prišlo usodno jutro in z njim pisemski ovitek, ki je bil Antonu Tinti že tako dobro znan in čigar izvora policij t ni mogla odkriti, ovitek, v katerem je bila nedvomno njegova smrtna obsodba. Anton Tinta, ki je med tem že napravil oporoko in uredil vse potrebno zaradi pogreba, je z drhtečimi prsti odprl ovitek. V njem je bil kakor v vseh rrejšnjih listič s črno roko, na njem pa je bilo napisano tole: »Niti en dan več — vam ni treba hoditi po svetu s črnimi, umazanimi rokami, ker sem jaz, Janez Porenta, odkril čudežno milo ,Belinka', najidealnejše čistilno sredstvo sedanjosti. Prelestna pena tega mila odpravi igraje vsako nesnago. Samemu sebi ste sovražnik, če ga še danes ne preizkusite.* Ko je tovarnar Anton Tinta prebral te besede, je odrevenel. Dolgo je trajalo, preden se je zavedel. Potem pa je planil v smeh. In njegovo občudovanje za to nenavadno reklamo je bilo tolikšno, da je sklenil vzeti tega vražjega Janeza Porento v službo. In da ga kdo ne prehiti, je kar takoj napisal pismo in ga sam oddal. Gašper Česen. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 28. aprila do 5. maja. Nedelja, 28. aprila: 7.30: Kmečki vrtič (Var-djan Franc); 8.00: V nedeljo zjutraj vstala bom, Fantje na vasi (radijski orkester in plošče); 9.00: versko predavanje (p. Regalat Čebulj); 9.15: prenos iz trnovske cerkve; 10.00: rezervirano za prenos; 11.50: obvestila; 12.00: plošče po željah; 15.00: radijski orkester po željah, vmes reportaža: Na cilju pri otvoritveni kolesarski dirk: ZSK v Ljubljani; 16.00: Z Bogom, april! (veselo popoldne: orkester, jazz, petje, šale, plošče); 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, poročila, spored, obvestila; 20.30: Osojski spokorniV (zvočna igra po koroški narodni legendi; napisal Jakob Špicar; izvajal jo bo radijski dramski studio; režiser Ferdo Delak); 21.30: čas, poročila; 22.00: radijski jazz. Ponedeljek, 29. aprila: 12.00: Zvoki iz Amerike (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.20: radijski orkester; 18.00: Živalski karneval (plošče); 18.20: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 18.40: čas, obvestila, spored; 19.00: vokalni koncert Vande Ziherlove; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Stolz: melodije iz •»Izgubljenega valčka» (radijski orkester in solisti); 21.30: čas, poročila, spored; 22.00: odlomki iz zvočnih filmov (plošče). Torek, 30. aprila: 12.00: Po Savci, po Drav-ci, po beli Donavi (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.20: Kmečki trio (Nach-forg, Stanko, Gregorc); 18.00: Marija k tebi... (otroci se poklanjajo Mariji); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: radijski jazz; 19.30: nacionalna ura; 20.00: volilno in politično poročilo; 20.15: Nekaj za mesto, nekaj za vas, nekaj za res in nekaj za špas (vesel aprilski večer: orkester, šale, plošče, radijski jazz, harmonika in drugo), vmes čas, poročila, spored); 22.30: angleške plošče. Sreda, 1. maja: 12.00: Od valčka do valčka (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: Veselih pesmic pestra vrsta (plošče); 18.00: pogovor s poslušalci (profesor Pre-zelj); 18.30: prenos Šmarnic iz frančiškanske cerkve; 18.50: čas, poročila, spored, obvestila; 19.10: Naloge sokolstva glede na zakon o obvezni telovadni vzgoji (Josip Jeras); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz ljubljanske; opere, v odmoru kulturna kronika, v drugem; odmoru čas, poročila, spored. četrtek, 2. maja: 12.00: Glasbene slike na; ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: slovite pevke na ploščah; 18.00: Večerni zvon (ruske pesmi na ploščah); 18.20: slovenščina (dr. Kolarič); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: mandolinistični sekstet: V majski noči; 19.30: nacionalna ura; 20.00: rezervirano za prenos iz Beograda; 21.30: čas, poročila, vreme; 22.00: Slovenske narodne (radijski orkester in solisti Banovec, Zupanova in Jug). Petek, 3. maja: 12.00: Vojaška godba zdaj igra (na ploščah); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: radijski orkester; 18.00: Po solnčni Španiji (Maša Slavčeva) in plošče; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: nemščina (dr. Kolarič); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Chopinov večer (prenos iz Hubadove dvorane; sodelovalci: Lipovšek, Šivic, Leskovic, lapel in Korenčanova); 21.30: čas, poročila; '100: operetna glasba (radijski orkester). Sobota, 4. maja: 12.00: Vožnja neznanokam (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: Vožnja neznanokam (plošče); 18.00: radijski orkester; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Iz čeških logov in gajev (plošče, samospevi Sve-tozara Banovca, dva klavirja: Škerjanc in Šap-lja); 21.15: prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba (moški in mešani zbor «Lisinskega»; dirigent Kresimir Baranovič, operni direktor zagrebške opere); 21.45: čas, poročila; 22.00: radijski orkester. S tako lahkoto in hitrostjo doseči t«!*o belo perilo je mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milorh M je izdelano na podlagi olivnega olja. IZ POPOTNIKOVE TORBE OSLUŠEVSKO PISMO. Osluševci, aprila. Pretekle dni je v Varaždinu umrl osluševski rojak g. Tomaž Korpar, po domače Antoličev. Rajnik je bil pekovski pomočnik ter se je marljivo udejstvoval pri delavskih organizacijah. Med drugim je zavzemal mesto upravitelja po-verjeništva Delavske zbornice. Njegovega pogreba se je udeležilo blizu 3000 ljudi, kar dovolj izpričuje njegovo priljubljenost, ki si jo je pri- dobil v delavskih organizacijah. Hrvatski časopisi so prinesli o njem obširne posmrtnice. Štel je komaj 33 let. Bolehal je že več let in je iskal leka v raznih zdraviliščih. Bodi mu blag spomin! Na velikonočno soboto okrog 10. je nastal požar pri posestniku Ozmecu v Cvetkovcih in upepelil obsežna gospodarska in stanovanjsko poslopje. Domače in štiri sosedna gasilna društva so omejila ogenj. Ker so razen tega zgoreli kmetijsko orodje, stroji in vozovi, je škoda precej občutna, ki pa je le delno poravnana z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Pri kresu, ki so pri nas ob velikonočnih praznikih običajni, sta se v nedeljo zvečer sprla kolarski pomočnik Kokot in posestnikov sin Rižnar Martin, pri čemer je Kokot s polenom, močno udaril Rižnarja po glavi. Nezavestnega so Rižnarja prepeljali v ptujsko bolnišnico. Javna dela pri nas razveseljivo napredujejo. Preteklo pomlad smo preuredili občinsko cesto Cvetkovci—Podgorci, v decembru smo začeli preurejati cesto v Tibolcih. Iz raznih skladov smo doslej v te svrhe prejeli 30.000 Din podpor. V najkrajšem času bomo začeli preurejati občinsko cesto Lasigovci—Polenšak, za katero imamo tudi zagotovljeno izdatno podporo. Izključna zasluga za te cestne gradbe gre bivšemu poslancu g. Petovarju, pri katerem je naš predsednik občine zmerom naletel na razumevanje. S temi gradbami je po eni strani omogočil siro-mašnejšim slojem zaslužek, po drugi strani pa je kraj mnogo pridobil. Naši volilci bodo zato spet oddali glasove g. Petovarju. Na belo nedeljo po maši bo v Hanželičevi gostilni v Podgorcih volilni shod, na katerega so vabljeni vsi dobro misleči.. šolska upraviteljica gdč. Ivanuševa Angela, ki se kljub službeni preobremenjenosti ni strašila ne truda ne žrtev. Iskreno smo hvaležni gdč. upra-viteljici za prelepe učne in vzgojne uspehe, ki jih vidimo pri njej zaupani šolski mladini, in upamo, da nas kmalu spet iznenadi s slično prireditvijo. Iz Fikšlncev nam pišejo: Na cvetno nedeljo so nas iznenadili podmladkarji Rdečega križa z lepo prireditvijo. V nabito polni šolski sobi so nastopili podmladkarji z deklamacijami, petjem in igrico «Pepelko» pogumno in 'jubko. Ves spored je izvrstno naštudirala in spretno vodila NASI NA TUJEM NAŠI ROJAKI V AMERIKI. C1 e v e 1 a n d, aprila. Slovenec Alojzij Vremšak se je nedavno pridružil skupini sedmih Američanov, ki je krenila v Mehiko, kjer so iskali zlato. Večina članov te skupine je pa obolela in Vremšak je ostal sam v družbi 291etne vdove Kinneyeve. Blizu El Pasa so ju nenadno obkolili roparji. Kinneyevo so izpustili, a Vremšaka so obdržali in zahtevajo zdaj zanj 2800 dolarjev odkupnine. Njegova usoda je neznana. V Clevelandu se je smrtno ponesrečil 511etni Anton Vrhovec Padel je na glavo in si prebil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil doma iz Trebnjega na Dolenjskem; v Ameriki je biva) 30 let. V Clevelandu je umrla žena znanega našega pesnika Ivana Zormana. >, Po daljši bolezni je v Pueblu umrl Urban Papež, doma iz Sela pri Hinjah. Zapustil je ženo,! pet sinov in dve hčerki. | V Evelethu so pokopali 501etnega Franca De-beljaka, doma iz Škrlevice pri Sv. Gregorju. V Ameriki je živel 33 let. 1 Po operaciji na slepiču je umrl v Manorju France Demšar. Pokojnik je štel 48 let; doma je bil iz Poljanske doline. Zapustil je ženo in brata. \ Za posledicami poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči, je v Kitzmillerju umrl Janez Vodopivec. Za pokojnim? ki se je rodil leta 1913. v Ameriki, žalujejo starši, dva brata in tri sestre. za delo, svečanost in šport kakor tudi vse moško in žensko perilo iz platna, cefirja, oksforda, sifona, batista in svile dobavi po zelo znišanih cenah TTCOVSfl • DOM mriiiaM pehiam oEiiit Celje št. 97 Veliki ilustrirani cenik zastonj. V Barbertonu je umrl Anton Belovec za posledicami operacije slepiča. Rajnki je štel 55 let; doma je bil iz Košane pri Št. Petru, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Zapustil je ženo in hčerko. V Kemmererju je umrl rojak Sevar, doma iz Šmartna v Zadreški dolini; v Clevelandu so pa pokopali 381etnega Antona Špeliča iz Laknice pri Mokronogu, ki je bival v Ameriki 12 let. Tam je tudi umrla Josipina Kekova, stara 81 let in doma iz Kočevja. V Ameriki je bivala 37 let. V Gilbertu je umrl 27letni Janez Keren. V Barbertonu so pokopali 461etnega Janeza Boha. Pokojnik je bil doma z Iga pri Ljubljani. V Clevelandu je umrl 681etni Jurij More'a iz Kresniške Poljane. V Ameriko je prišel leta 1902. V Elkhartu je umrl 601etni Josip Kvas, doma iz Vipave. Pokojnik je bival 30 let v Ameriki. Za pljučnico je umrl v Claridgeju Jurij Krato-fil. Pokojnik se je rodil leta 1875. v Lukodolu, pošta Severin. Zapustil je ženo, sina in štiri hčerke. O čudni operaciji srca, ki je baje prvi primer v zgodovini zdravstva, poročajo ameriški listi. Josip Krčmar iz Clevelanda je bolehal za srčno napako. Bolezen se je tako poslabšala, da je kazalo, da so njegove ure štete. Zdravniki sami so obupavali nad njim. Krčmar se je pa prostovoljno dal operirati in operacija se je posrečila. Zdaj je že toliko okreval, da lahko sedi v bolnišnici. Vest o operaciji je zbudila veliko pozornost med zdravniki. Srečo v nesreči sta imela rudarja Gašper Kiren in Alojzij Ramšak, ki sta bila zaposljena v rudniku v Bessemerju. Zasula ju je debela plast zemlje. Tovariši so jima naglo priskočili na pomoč in ju čez nekaj ur odkopali. Oba sta bila živa in brez poškodb. Iz Bismarcka (Nemčija) nam pišejo: Na članek v aprilski številki «Rafaela» odgovarjamo, da je želja g. Draga Oberžana, naj Društvo sv. Barbare v Bismarcku stopi iz Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev, vse prej kakor v korist tega društva, ki je kazalo veliko delavnost za složno delo med Slovenci na West-falskem. Naše društvo je med katoliškimi društvi edino, ki ima naslov Jugoslovansko društvo sv. Barbare. Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev je našemu društvu vsa leta, kar je v njej včlanjeno, pomagala v vsakem pogledu ter se zlasti lepo izkazala o priliki, ko smo proslavili 251etnico našega društva, kar vsi dobro vedo in znajo to ceniti. Vsak poizkus razdvajanja, naj pride od kogarkoli, najodločneje odklanjamo. Iz Essen-Stoppenberga (Nemčija) nam pišejo: Lansko leto pred božičem je umrl agilni predsednik tukajšnjega Jugoslovenskega delavskega društva g. J a n e.z M r a k v starosti 70 let. Pokojnik je bil eden največjih organizatorjev west falskih Slovencev, vse skozi napredna duša, ki mu je šlo za dobro svojih rojakov v tujini. Doma iz Idrije se je po prevratu dal naturalizirati v Jugoslaviji in dobil domovinsko pravico v Zagorju, kjer je preživel tudi svoja mlada leta. Ze v zgodnji mladosti je bil vnet narodni delavec in bil kot tak med soustanovitelji zagorskega Sokola. Rojaki v Westfaliji smo vrlemu možu, ki ga je poznal skoro ves Essen kot vzornega vrtnarja, pripravili zelo lep pogreb, ki se ga je udeležilo veliko društev z zastavami in tudi mnogo nemških tovarišev. Pogreba so se udeležila poleg naših tudi bližnja društva sv. Barbare. Pokojnik je bil predsednik društva: skoro tri leta in je v tem času mnogo storil za povzdigo narodne zavesti westfalskih Slovencev. — Letos februarja je društvo imelo občni zbor, na katerem so člani izvolili novega predsednika gospoda Jožeta Jegliča, doma iz Tuhinja. Novi predsednik je znan v Essenu kot izvrsten urar in radioamater. Je odločen narodnjak, ki se ne straši dela, kadar gre za jugoslovensko misel. Iz Hamborna (Nemčija) nam pišejo: Predsednik društva za Hamborn-Neumuhl g. Anton Šnajden, bivši podpredsednik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev, je dal gospodom predsednikom društev sv. Barbare in nekaterim društvom zajednice čisto neosnovano izjavo, v kateri pravi, da dela predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev proti njegovemu društvu, češ da ga krivično zapostavlja in da je zaradi tega prisiljen, da izstopijo on in vsi člani njegovega društva iz zveze. Po točnih informacijah se pa člani društva g. Šnajdena ne strinjajo s tem njegovim korakom. Zakaj? Pritožbe g. Šnajdena, ki jih navaja v svojem pismu Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, so se pokazale na seji ožjega odbora zveze, ki se je vršila letos 31. marca v Essenu, za čisto izmišljene. Člani Pevskega društva «Zvona» v Buschhausenu in člani Jugoslovenskega delavskega podpornega društva v Obermarxlohu ne odobravajo početja g. Šnajdena. Iz Herne (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko podporno društvo za Herne-Bornig priredi v nedeljo 5. maja v Eckmannovi gostilni, Herne-Holthausen, pomladno veselico. Vabljeni vsi v bližini stanujoči rojaki. Pevovodja pevskega odseka pri društvu v Erkenschwicku g. Jezernik je obljubil, da nas hoče razveseliti s slovenskim petjem. Vstopnina 30 pfenigov. Začetek ob 17. uri. Pridite! Iz Holthausena (Nemčija) nam pišejo: V nedeljo 5. maja bo majska veselica Jugoslovenskega delavskega podpornega društva iz Herne-Holthausena v gostilni Ellinghausu. Začetek točno ob 16. Vsa društva iz okolice Herne, Recklinghausena in Dortmunda so najprisrčneje vabljena. Iz Mengede (Nemčija) nam pišejo: Dne l.t. m. smo spremljali na zadnji poti rojaka in člana našega Jugoslovenskega podpornega društva g. Andreja Robnika, rojenega leta 1872. v Kapju pri Prevaljah. Mož je bil zvest Slovenec. V Nemčiji je živel od leta 1903. Naj mu bo lahka tuja gruda, njegovim sorodnikom tukaj in v do-domovini pa iskreno sožalje! Iz Recklinghausena (Nemčija) nam pišejo: V zastopstvu v domovini službeno bivajočega predsednika Zveze jugoslovenskih delavških in podpornih društev g. Pavla Bolhe izjavlja predsednik društva v Recklinghausenu g. Fran Dober-šek, da je izjava izseljenskega duhovnika g. Draga Oberžana proti g. Pavlu Bolhi čisto neresnična. G. Oberžan namreč trdi v aprilski številki izseljenskega vestnika «Rafaela», da je g. Pavel Bolha baje širil med nami, westfalskimi Slovenci, vest, po kateri bivšim članom društva Osterreichische Interessengemeinschaft, ki pristopijo k njegovim, to je jugoslovenskim društvom, ni treba podpisati prisege in ne plačati, če so siromašni, takse za nov potni list, medtem ko morajo vsi drugi bivši člani, ki se ne marajo včlaniti v njegova društva, plačati enkratno takso kot kazen, čeprav so siromašni. Kje je g. Drago Oberžan pobral to vest, sicer ne pove, pač pa v svoji čudni izjavi pravi, da je glede resničnosti te vesti vprašal predsednika katoliških društev g. Lindiča, nekatere druge predsednike katoliških društev in celo samega g. generalnega konzuia v Diisseldorfu. Vsi so mu izjavili, kakor pravi, da je gorenja vest g. Bolhe neresnična. Podpisani in še nekateri člani smo se glede tega informirali na pristojnem mestu in izvedeli od odločujoče osebe, da je početje g. Draga Oberžana zavijanje dejstev brez najman.še stvarne podlage in da bo v doglednem času moral g. Oberžan pojasniti, v koliko je poklican na ta način širiti neslogo in medsebojno nezaupanje med westfalskimi Slovenci. Poudarjamo, da gospod Bolha ni nikjer in nikoli širil vesti, omenjene v «Raiaelu», niti ni dal g. generalni konzul v Diisseldorfu g. Oberžanu kake izjave, ki naj bi potrjevala kakršnokoli sumničenje proti g. Bolhi. Potne liste morajo in jih plačujejo vsi brez izjem. Iz Creightona (Kanada) nam pišejo: Tukajšnji rudnik niklja precej v redu obratuje. V rudniku dela okrog 1500 ljudi. Zdaj so začeli graditi nov rov, ki bo stal baje tri milijone dolarjev. Slovencev je tu malo. Pred štirimi leti nas je bilo več. Pa so prišli slabši časi in je rudnik odpustil mnogo delavstva, med njim precej rojakov. Vse bralce in bralke «Domovine» lepo pozdravljamo: Josip Zakrajšek, Alojzij in Marija Bukovec, Ivan Habjan, Josip šuštaršič, Valentin Čebulj in Franc Marolt. 11, Rue Auber, PARIŠ (9°) odprendja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur/u. Vrši vse bančne posle najkulnntneje. Poštni uradi ▼ Belgiji, Franciji, Ho-landiji in I oksemhiirgii sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št V)64-64, Bruxelles; brancija• št. 1II7-V4, Pariš; HJandija: št. 1458-66, Ncd. Dienst; Luk«emburg: št. 5%7, Luxembonrg. — N a zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice 56 NEKAJ SPLOŠNIH NAVODIL ZA KUHO. Večkrat mi je že rekla ta ali ona gospodinja, da bi rada skuhala kakšno novo jed, o kateri bere recept, a se ne upa prav, ker se boji, da bi se ji ne pokvarila, ali ne dobro izpadla. Zato hočem tu našim kuharicam dati nekaj splošnih navodil, da bodo dobile malo več poguma. Za vsako jed, ki :io pripraviš, priporočam, da se ravnaš točno po receptu. Tedaj je nemogoče, ' da bi jed slabo naredila. Predvsem moraš paziti, I da pečica ni prevroča ali pa prehladna. ! Pri močnatih jedeh, kjer je treba rumenjake , in sladkor ali pa sirovo maslo dobro umešati, ! mešaj vsaj dvajset minut, da se rumenjaki dobro zgostijo; šele potem primešaj moko ali orehe itd. I Sneg trdo stolci in ga prav nalahko primešaj ! testu, vendar pa ga toliko premešaj, da je enako- merno razdeljen po vsem testu. Da se beljak rajši in bolj trdo stolče, ga vedno malo osoli (daš dva tri zrna soli), ker je vsaka jed bolj okusna, če je malo osoljena, pa naj je keks ali torta. Pecilni prašek zmešaj z moko, preden moko vsuješ k innešanim jajcem. Linionovo lupjnico ali sok daš vedno takoj k rumenjakom, da jo skupaj z rumenjaki umešaš, ker le tedaj se dobro razdeli po vsem testu. ; Pekačo dobro pomaži ali s sirovim maslom ali pa z neslano mastjo in posuj z moko ali drobtina-mi, pač po potrebi. Pekača ne sme imeti razpo-kane ali obtolčene glazure, ker se v taki pekači močnata jed prime in se ne da lepo zvrniti, ko je pečena. Ko je jed pečena in jo vzameš iz pečice, jo postavi za nekaj minut na podstavek na mizo, da se malo ohladi, ker se da potem veliko lepše in rajši zvrniti iz pekače. Pečeno jed, ko jo Zvrneš na krožnik ali desko, pa tudi navadni kruh, ko ga vzameš iz peči, vedno pokrij s prtom (posebno še pozimi), da sfe počasi shladi, ker je potem veliko bolj okusen in se tudi ne usede. Splbh se mčrajo vse močnate jedi počasi shladiti, zato jih ne nosi takoj v mrzlo shrambo. Kadar pa pripravljaš kvašeno testo, tedaj deni moko že- dan prej greti v peč. Kvašeno testo 'dobro umesi; bolj ko je umešeno, lepše se bo speklo. Segrej tudi prt, s katerim pokriješ testo. Ne postavljaj pa kvašenega testa na prevroče, ker se pari in potem noče vzhajati. Ce pripravljaš testo s pecilnim praškom in sirovim maslom ali mastjo, zmešaj najprej pecilni prašek z moko in nato zdrobi v moko sirovo maslo in drobi tako dolgo, da sirovo maslo ni več v kepicah. Šele nato dodaj rumenjake, sladkor in drugo, in testo dobro umesi. Tako • testo pa mesi v hladnem prostoru in ne z vročimi rokami. ker se sirovo maslo topi, in če posipaš preveč z moko, postane testo trdo, ali se pa preveč prijemlje deske in ne gre od rok. . Kadar pečeš torto, pogačo, kruh, in slične močnate jedi, a ne veš, ali je že pečeno,' se prepričaj na ta način, da z iglo prebodeš v sredini torto. Če je igla suha, je torta pečena; če $e>pa na igli drži kaj testa, ie znak, da še ni pečena. To velja za vsa močnata jedila. V primeru pa, da se testo, ko ga pečeš, po vrhu prehitro zarumeni, tedaj položi na vrh papir, ki zadržuje vročino, da se skorja ne sežge. Za kuhinjo Sardelna omaka. Pet slanih sardel operi, očisti in sesekljaj. V kožici razbeli ma$t ali pa si-tovo maslo. Na mast deni žlico sesekljane čebule, žlico sesekljanega zelenega peteršilja in sar-dele. Vse skupaj malo popraži, nato posuj dve in pol deki moke, vse skupaj praži še nekaj minut, nato zalij s tremi decilitri juhe ali vode. Kp je omaka vrela četrt ure, dodaj še malo limonove lupinice in dve deki sirovega masla, premešaj, in ko se maslo stopi, daj na mizo. Čebulna omaka. Razbeli tri deke masti. Na mast daj dve kocki sladkorja, in ko se sladkor stopi in prične ruinenitf, dodaj tri žlice drobno sesekljane čebule. Ko je postala čebula rjava (a ne sežgana), jo potresi z dvema dekama moke, in ko se tudi moka malo zarumeni, zalij omako, osoli, malo okisaj in dodaj po okusu še sladkorja. Omaka naj ima sladko-kiselkast ckus. Drobnjakova omaka. Skuhaj v trdo dve jajci in olupi. Namoči pol žemlje v vodi, nato jo dobro otisni in pretlači skozi sito skupaj z jajci. Nato dobro mešaj in mešaje prilivaj olje in malo kisa, da postane omaka' gostljata, nato osoli, dodaj še žlico drobno zrezanega drobnjaka in postavi omako na hladno. Kruhovi cmoki za štiri osebe. Šestim žem-Ijam oribaj skorjo in jih zreži na kocke, deni v skledo in jih malo poškropi z mlekom. V lončku razpusti tri deke sirovega masla, ubij zraven štiri jajca, osoli, dobro zmešaj in polij po zreza-nih žemljah. Dobro premešaj, in naj se žemlje malo napijejo. Medtem pa pomaži s sirovim maslom čist prtič, iz testa oblikuj velik cmok, ga položi v prtič, zavezi, obesi na kuhalnico v krop, in sicer tako, da se ne dotika dna lonca. Krop malo osoli in kuhaj cmok eno uro. Ko je kuhan, ga razveži in stresi na topel krožnik, razreži in zabeli z drobtinami in z razbeljenim sirovim maslom. Lahko daš k temu kuhane češplje ali pa eno ali drugo omako, ki so zgoraj navedene. S POMOČJO STRUPENIH KAČ JE VRŠIL VLOME. Angleški listi opisujejo grozo, ki so jo preživeli zadnje čase Evropci v Bombayu. Več tednov so se tresli od strahu in čakali, kdaj pride ta ali oni na vrsto. V Bombayu je strahoval ljudi zagoneten zločinec, in sicer na kaj čuden način. Ponoči se je plazil v stanovanja žensk, samostojno živečih ali pa omoženih, čijih možje so bili na potovanju. Ženo je zmerom prebudilo čudno sikanje. Prižgala je luč in že je v smrtnem strahu kriknila. Po spalnici se je namreč planila strupena kača kobra. Seveda je začela vsaka žena obupno klicati na pomoč. Navadno so prihiteli stanovalci dotične hiše in ubili kačo. Ko se je pa prestrašena žena nekoliko pomirila, jo je čakala nova groza. Vse dragocenosti so bile namreč ta čas izginile. Zločinec je porabil paniko v hiši in odnesel, kar se je dalo. Primeri s strupenimi kačami so se množili, toda politjija zločincu ni mogla do živega. Njegovi vlomijo bili tem bolj nevarni, ker si je pomagal s kačami, ki so bile tako strupene, da je človek zapisan■ neogibni smrti, Če ga pičijo. Nekega dne je po-1 izkusil skrivnostni zločinec vlomiti v stanovanje mlade vdove Ane Shidow Willensove, čije mož je bil izgubil na lovu življenje. To pot pa vlomilec ni imel sreče. Moral ga je "nekdo zmotiti, kajti kače v hiši niso našli. Drugo jutro je vdova policiji povedala, da je videla moža s strupeno kačo in da gre za indijskega parija. Natančno ga pa ni mogla opisati. To je bil prvi primer, da so vlomilca s strupeno kačo videli. Policija se pa ni zadovoljila s tem, da se vlomi s strupeno kačo niso več ponavljali. Nekemu policijskemu komisarju je prišlo na misel, da bi se o tem posvetoval s svojim dobrim znancem slikarjem Faybernom. Slikar Faybern namreč že več let navdušeno redi strupene kače. Zlasti hudo strupeno vrsto kober. Med pogovorom s slikarjem je policijski komisar omenil, da si pomaga zagonetni vlomilec zmerom s temi kačami. Faybern je naenkrat prebledel in prosil komisarja, naj ga za trenutek opraviči. Stopil je v sosedno sobo in že sta počila dva strela. Fay-bern si je končal življenje. Policijski komisar je bil prvi trenutek tako presenečen, da ni vedel, kaj početi. Slikarjev samomor mu je bil zago-netka, saj vendar mož ni mogel biti sani zločinec, kajti vdova Shidovv Willensova je videla v svojem stanovanju indijskega parija. Policijski komisar se je takoj napotil k nji, da bi zadevo pojasnil. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V trenutku, ko je komisar povedal vdovi, da si je slikar Faybern končal življenje, je skočila vdova 'skozi okno. K sreči je bilo njeno stanovanje v prvem nadstropju in ostala je živa. Hudo ranjeno so prepeljali v bolnišnico.' Čez nekaj dni se je pa zadeva pojasnila. Pa-rij, ki se je takrat pojavil v njeni spalnici, ni bil nihče drugi kakor slikar Faybern. Vdove ni hotel oropati,' temveč je iskal pri nji samo skrivališče pred policijo. Vdova je bila z njim skrivaj zaročena in v kratkem sta se hotela poročiti. Fajbern je veljal povsod za premožnega moža, v resnici je bil pa obubožal in z vlomi si je hotel pomagati na noge, da bi se mogel oženiti. Preoblekel se je v indijskega parija, si preskrbel kobre in krenil na vlomilsko pot. Ljubezen mla-d6 vdove do slikarja je bila tako velika, da ga kljub vsem razočaranjem ni hotela izdati, temveč ga je še denarno podpirala. Večni strah pred aretacijo je pa slikarju zrahljal živce in v tre- nutku, ko je mislil, da ga je prišel policijski komisar aretirat, si je končal življenje. cP X Strašna potresna nesreča na Japonskem. Na velikonočno nedeljo zjutraj je nas al na Japonskem strašen potres. Najhujši je bil na otoku Formozi. Mesta Tešu, šenšiku, Šokjung in Te-nan so čisto uničena. V mnogih drugih mestih; so nastali ogromni požari, ki še niso pogašeni. Manjkajo podrobne vesti iz mest Kozana in Bjoricuja, s ka erima so prekinjene vse brzojavne, telefonske in železniške zveze. Prvi potresr je zaznamenovala potresna opazovalnica v Tešu; ob 6.02, drugega pa ob 6.22. Samo v pokrajini! Sangukuju je potres zahteval 45 smrtnih žrtev in je bilo 85 ljudi ranjenih. Tamkaj je porušenih 980 hiš. Po potresu je nastal ogromen požar. Po dosedanjih podatkih je velikonočni potres na otoku Formozi zahteval 2750 človeških žrtev. Ranjenih oseb je 13.000, med njimi 5300 hudo. Potres je porušil 4145 Jjiš. Potres je na Formozi razdejal pokrajino, ki obsega 5000 kvadratnih kilometrov. Kraji, kjer pridelujejo petrolej, so ostali nepoškodovani. ■,> X Junaška kmetica. V poljski vasici Jureč-kovi so J.e dni napadli trije okrinkani razbojniki! neko samotno kmetijo. Ustrelili so gospodarja in vdrli v Jiišo, kjer se jim je s sekiro v rokali uprla gospodinja, žena umorjenega kmeta. Ene-, ga izmed teh razbojnikov je ubila s sekiro, drugemu je iztrgala samokres iz roke, ga ustrelila1 in še ranila tretjega napadalca, ki je nato pobegnil. Sosedje, ki so medtem prihiteli kmetici na pomoč, so začeli zasledovati tretjega roparja ir. ga tudi prijeli. X Prah je zafemnil solnce. Kakor lansko leto je bilo tudi letos sedem držav Severne Amerike zavitih v temo zaradi silnega peščenega viharja, ki je divjal v zadnjih dnevih s hitrostjo 90 km na uro v tamkajšnjih krajih. Gosti peščeni oblaki so zakrivali solnce tako, da skoro ni bilo videti prehoda med dnevom in nočjo. Tudi podnevi je bila takšna tema, da so se avtomobili premikali le s pomočjo žarometov naprej. Zaman so vsi napori, da bi obvarovali vsaj notranjost poslopij prašhe poplave. Mašenje oken in vseh odprtin ni zaleglo nič. X Cena srebru se dviga. Cena srebru, ki se je že lani v zvezi z znatnimi ameriškimi nakupi na svetovnem trgu stalno dvigala, je tudi letos nadalje naraščala. Znaten dvig cene je bil za-< beležen posebno v zadnjih dneh, ko je ameriška vlada dvignila nakupno ceno za novo pridobljeno ameriško srebro od 64.65 na 71.11 centa za unčo. Zaradi tega se je cena srebra dvignila tudi drugod. Danes stane na svetovnem trgu en gnr ega srebra okrog 1.08 Din. Qd začetka le.a e cena dvignila za 34 odstotkov, od jesen; i,e.a 1932-, ko. je bila cena najnižja, pa znaša dvig že 60 odstotkov. ,X- Američanke so odločne. 191etna hčerka Georgesa Roosevelta, bratranca ameriškega predsednika, je prispela nedavno v Rim, kjer je hotela študirati. Kaj je mlada Američanka v večnem mestu študirala, odnosno hotela študirati, ni znano. Pač je pa prišlo v javnost, da se je Mar-gita Rooseveltova, navdušena radioamaterka, seznanila z mladim prodajalcem v trgovini z radijskimi potrebščinami Aleksandrom Pallavicini-jem, ki ji je bil tako všeč, da se je z njim zaročila in odpotovala v Genovo, kjer sta se vkrcala na parnik. Margita hoče predstaviti svojega zaročenca staršem in jih postaviti pred izvršeno dejstvo. Šele na širnem morju pa se ie spomnila, da bi bilo dobro, pripraviti jih na to presenečenje. In tako se je zgbdilo, da je dobil Georges RoOsevelt radijsko brzojavko s parnika, da se ie njegova hči zaročila z Aleksandrom Pallavicini-jem in da mu bo bodoči zet kmalu predstavljen. Po poroki se pa namerava Margita vrniti v Rim in nadaljevati študije. X Sedem minut je bil mrtev. V Washingtonu so nedavno operirali v bolnišnici 631etnega Vin-centa Montessija in morali so ga omamiti. Ko je ležal v globoki omamljenosti, mu ie naenkrat IMETI V5MCA Nasvet neke matere »Nikar ne obupavaj«, sem deia!a, »kaj takega i« primerjava mnogim deklicam. Stvaj pa same često poslabšalo, ko počenjajo, ar ni dobro«. Vedela ie. da sem uganila vzrok njenega obupavanja Občutila ie. kakor da bi bila zavržena, ker ie imela temno in ovene.o 'tožo z razširjenimi znojni-cami in zajedale:. Za cedne se rešite vseh napak svoje pclti tako, do bo Va*a koža postala bela, čista in lepa, jamo po naslednjem lahkotnem in cenenem -.a?mi 'Jporah'iai* v^ako lutro pred pudranj°m firemo Tokalon. bele barve ■ni mastnal. N:ene dragocene sestavine ki čisfiio. osvežujejo ter naoeniaio kožo. učinkujejo naravnost magično tudi na naigršo polt. Te * ' dneh boste navdušeni nad svoio dražestio. Ta enostavni recept ie Drinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večini rr,a'er Poizkusite kremo Tokalon bele barve, še d^nes. "RPZP' AfNI V70REC- Vsak čitateh' tega h?ta more dobiti z~lo okusno knsetn s kremo Tokalon (roi^ne ali bele barve) ter puder •'okalon izličnih niians. Poš'iite Dir 5 — v poštnih znamkah »a poštnino, omot in <' "e sfr^^V? n:i TT ?>*->ver i drng Odio 22-E, Zagreb, Praška ul. 6. ■ — — ——...... -.~r-—-—.....———.— prenehalo utripati sice. Prestrašeni zdravniki so mu brž odprli prsni koš in mu začeli masirati srce, toda nekaj minut je kazalo, da bo vse njihovo prizadevanje zaman. Šele čez sedem minut je začelo bolnikovo srce spet utripati in zdravniki so lahko končali operacijo. X 13letna žena se je ločila. Najmlajša žena Zedinjenih držav se je ločila od moža. Gre za Vilmo Clainovo, ki je razočarana v ljubezni nedavno slavila v-nesrečnem zakonu svoj trinajsti rojstni dan. Naravnost iz šolske klopi je bila šla s sedemnajstletnim Robertom Kirbyjem pred oltar. Kirby je po poklicu pevec v hotelskem orkestru, kjer prepeva moderne popevke. Ni torej čuda, da ima nekoliko zrahljane pojme o zakonski zvestobi. Trinajstletna žena Vilma, ki je stopila s svojim strtim mladim srcem pred sodnike v Saint Louisu s prošnjo, naj jo rešijo iz pekla zakonskega jarma, je izjavila, da jo je pustil mož teden dni po poroki brez denarja za vsakdanje potrebščine. Spokorno se hoče vrniti Vilma v šolo, ki se ji je bila tako lahkomiselno izneverila. Mož je pa ugovarjal, da ima žena neozdravljivo bolezen ljubosumnosti brez vsake podlage in da je zahtevala, naj opusti svoj poklic. Mož pa ni hotel o tej ženini zahtevi ničesar siišati, ker preveč dobro zasluži. X Ura, ki teče že sto let. Trgovec Chevalier v Bruslju ima uro, ki teče že sto let, ne da bi bila navita. Trgovčev ded je bil v Švici urar in si je tamkaj izdelal uro, za katere pogon je uporabil različne kovine, ki se zaradi vročine in mraza krčijo in širijo in tako dobavljajo silo, ki je potrebna za pogon ure. 'X Od veselja je znorel. V New Yorku je 67letni starček Frank Greges našel vrednot za vrednost 45 000 dolarjev. Starček je izročil vrednote policiji in lastnik mu je za to poklonil 1000 dolarjev. Poleg tega mu je obljubil službo sluge pri veliki banki. Starček je prejel dolgo vrsto brzojavk, pisem in dopisnic s čestitkami. Franka je vse to zmešalo. Na stopnišču svojega stanovanja se je zgrudil in se pričel valjati po tleh. Vzklikal je: «Jaz sem Bog, vsakogar lahko ubijem, ako me samo-pogleda.* Njegov prijatelj Swac, ki ga je spremljal, ga je takoj zgrabil za grlo, da bi mu prijateljsko pokazal, da je pač prešibak, da bi mogel ubiti tudi najbolj nedolžno stvarco. Swac je pri tem pogledal Franku Gre-gesu v oči in se zdajci zvrnil mrtev po tleh. Zdravniki so ugotovili, da je Swaca zadela srčna kap. Frank Greges pa je znorel. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pred sodiščem. Sodnik (vpraša pričo): «Ali ste že imeli kdaj opraviti s policijo?« Priča (zardi): «Da, nekoč sem bila zaročena z redarjem.« Zagoneten konec. Vera: «Ali se konča ta roman srečno?« Zora: «Ne vem. Na koncu stoji samo, da sta se vzela.« Prva skrb. Služkinja: «Gospa, pravkar mi je zdrknil z okna cvetlični lonec in padel naravnost na glavo je, da se je zaiskrilo.. Čudna reč. A: «Ali ste že slišali, da so lani morali v Franciji polovico pridelanega krompirja vreči v vodo?« B: «To je pa strašno! Zakaj pa?« A: «Kaj ne veste, da morajo kuharice krompir najprej vreči v vodo, preden ga skuhajo!« Gledališče na deželi. Uprizorili so »Hamleta«. Ko je Hamlet umiral, se je strašno krohotal. Ravnatelj je na koncu dejanja ves razkačen pianil za oder in zakričal nad igralcem: «Ali ste znoreli? Kje ste pa slišali, da se je Hamlet krohotal, ko je umiral?« Igralec je odgovoril: «Pri taki plači, kakor jo imam jaz, se človek smrti zelo veseli!« V šoli. Učitelj: «Kako se glasi pregovor, ki sem ga včeraj povedal?« Mihec zaman napenja možgane. Učitelj mu pomaga: «...en oče prej preživi devet otrok kakor... no, povej!« Mihec: «...kakor en otrok devet očetov.* Razlaga. Melhijor: «Kaj pomeni beseda hipohonder?« Boltežar: »Hipohonder je človek, ki se samo takrat dobro počuti, kadar se počuti slabo.« Petelin. V neki operi je pel tenor, ki se je pisal Petelin. Njegov glas je bil vse prej kakor lep. Na-slednjega dne je biio zapisano v poročilu gledališkega ocenjevalca: «Ko je Petelin tretjič zapel, sem šel na hodnik in se bridko zjokal...» Kovač. Kovaški mojster je dajal vajencu navodila: »Torej poslušaj, trdoglavec! Razbelil bom železno palico, jo položil na nakovalo, in ko bom pokimal z glavo, udari po njej!« Vajenec je točno izpolnil njegov ukaz: udaril našemu gospodu.« Gospa: «Pa menda vendar ni padla dragocena majolika?« Resne namene ima. Oče: «Veseli me, g. Klobasar, da mojo hčer v zadnjem času tako obiskujete. Upam, da imate resne namene!» Gos'.: «Seveda, seveda, rad bi jo pregovoril, da bi kupila kolo tvornice. ki sem nje zastopnik.» Ko je kovaški mojster spet prišel k zavesti, je baje svojega vajenca nagnal. V živalskem vrtu. Dušan: «Oprostite gospodična, ali se nisva zadnjič videla v živalskem vrtu?« Mira: «Že mogoče. V kateri kletki ste pa sedeli?« Listnica uredništva Prepozno dospelih velikonočnih pozdravov Moderne čestitke. Mati novoporočencema pred odhodom na ža, ne moremo več objavjti_ zemtovanjsko potovanje: «ObiIo sreče vama želim, debro izrabita medene tedne, vrnita se domov zdrava in skupaj!« Za ženske pravice. Žena: «Kdaj bo zavladala popolna enakopravnost žene z možem?« Mož: «Kadar ne bo več diktature žen.« Skrajni čas. Zdravnik: «Skrajni čas je, da ste prišli k meni.« Bolnik: «Kaj tako zelo potrebujete zaslužka?>. Točen odgovor. Mesar je odjemalki zavil meseno klobaso in jo vljudno vprašal: »Ali imate še kaj na srcu, gospa?« «Da, dve kili svinjske masti!« je odgovorila ženska. Težavna odločitev. Gerlinci. Ni za javnost. L'Hopital. V Francijo se naš radio ne čuje dobro, ker je oddajna postaja preslaba. Obljubljeno je izboljšanje. Kdor oglašuje, ta napreduje! MALI OGLASI Posnemalnike in brzoparilnike daje na obročna odplačila cT e h u a», Ljubljana. Mestni trg št. 25. Sprejema potnike. 81 101 Preklic. Podpisani Divjak Ivan, posestnik v Sladkem vrhu št. 5, preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel o gospodu Gosniku Ivanu, posestniku v Sladkem vrhu št'. 10, v šefovi gostilni prav , „ „ „ tam, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od ka- Jozek milo joče. Mama ga sočutno povpraša: ženskega pregona. Divjak Iva-. «Za božje ime, ljubček, kaj ti pa je?« |---M «Oh, mamica, povej, kaj naj storim! Ali naj j > Prima športne suknjiče vzamem za ženo Uršiko ali Nežiko? Uršiko ,,„ w |)hl pmnpnricp n)(M,ne h,.lfe it(, klipitp 7eh imam rajši, toda Nežika ima tako lepega zajčka!« 1 ugodno v Ljubljani pri 1'reskerju, Sv 1'etru cesta.