108. Jtnflta.
i imw i m*. o.mu m.
nm. iito.

.Slovenski Narod« vdja v Umblfaml ■a dom doetavijea:                *            ▼ npravništvu pce^esuui: cdo leto nsprej   •   .   .   .   K 24*— 1 edo leto naprej   .   ,   .   .   K 22*— pol teta      »      «*■••• 12"— 1 pol kta      .      •  .   .   .   . 11*— ćetrt leta     9      • /•T*.  •    •   6*— 1 && kta     »      .....550 na meaec    m       •   •  »   •    »   2*— 1 aa mesec    „       .   .   .   .    »    1*90
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vratajo. Iredslftve: Knaflovm mlica *t 5 (v psttHfjii Ictto.) «•!••»■ M. M.
laserati veljifo:  peteiostopna petit vrsta za enkrat po 16 vio., im dvakrat
po 14 via., za trikrat ali  vefkrat  po 12 vta   Parte in zahvala vrata 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin.  Pri večjih tnsercijah po dogovoru.
Upcavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ui, to je administrativne stvari
————   Posamomata itevilaui ««l|a IO vinmr\mm.   ——
Na pteaMM narobila brez istodobne vpoclatve naročniac ac ne odaa>
„Sf sr**M tiskana" tttetoa at ti.
•StoveasJd Narod« vtl|« po postti sa Avstro-Ogrsko:                 .                     za Nemčljo: ćelo »eto skupaj naprej      .   K 25*— 1 ćelo leto naprej              .    .    K 3f>-* četrMeta    Z        Z    »   .*   1   6*50 i    » Amerlko hi vsc droge dežde: na mesec    „         «...   230 ' cek> leto naprej    .   .   .   .   K 35.^
Vprašanjem glede taseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zaamka, Upnmrfstvo (spoda], dvorišče levo). Kultova ulica at 5, 'tlTtaa at, M*
Kova avstrij.-srbsta kriza.
Dunaj, 12. maja.
VpraŠanje orijentskih železnic je stopilo v kritičen stadij. Kakor se za-:riuje, je neposredno pričakovati dalekosežne izjave grofa Berchtolda v delegacijah in dunajski oficijozni listi že napovedujejo, da bo šla Avstrija usque ad finem. Ta »finiš« je ultimatum, v katerem bi grof Berch-rold zahteval, da vrne Srbija upravo oriientske železnice brezpogojno in in brez odloga družbi orijentskih železnic, katere akcije so, kakor znano, povečini v posesti raznih dunajskih ~ank. Ni dvoma, da bi se Srbija ulti-
atu vdala in upravo železnic izro-:i!a »Družbi*. Obomženega kon-?'ikta se torej nikakor ni bati. Toda .. timatum grofa Berchtolda bi nesporno porušil zadnje možnosti av-^trijsko-srbskega zbližanja ter defini--ivno razdvojil obe državi, eni in druži na škodo, na največio škodo pa nam avstrijskim Jugoslovanom.
Pogajanja med Avstrijo in Srbi-■o, oziroma med orijentsko družbo in
rbsko državno upravo na podlagi rakozvanega internationaiizačnega orojekta so, kakor znano, potekla brezuspešno. Avstrija se je vsled tega vmila na svoje staro stališče, da tr:ara Srbija priznati vse privilegije, -:i jih je stekla oriientska družba za >"oje železnice v nekdanji Turčiji. in : redvsem pogodbeno ii zasigurano r>"»javo eksploatacije, ki poteče še le z<tz 38 let. Srbija se je temu nasproti
ostavila na stafišče, da ima kot suverena država, v kateri velja povrh 5e princip, da morajo biti vse želez-n-ce državne, pravico železnico »od-;upiti«. Ne gre seveda za lastninsko : ravo. kakor je bila Turčija   1 a s t -
i ca želznice, tako je sedai srbska država 1 a s t n i c a na srbskem te-r tori ju se nahajajoče proge tkzv. .-ijentskih železnic, t. j. onih 380 km
Jeznice. ki vodi iz Ristovca do ^bsko-grške meje in iz Skoplja do Mitrovice. Gre toreii Ie za odkup eksploatacijske pravice, za podržavljenje uprave, za kar je Srbija pripravljena plaćati primerno odškod-r.ino, kakor se govori, okoti 40 mili-enov. 2e v lanskem jesenskem zase-danju avstrijske delegacije je eden !7med naših najboljših železniških -irokovnjakov, poslanec Maštalka, zavzemal stališče, da ne obstoje ni-
kakršni gospodarski zadržki, ki bi branili Avstriji, da pristane na podržavljenje orijentske železnice, zla-sti ako bi Srbija privolila za odmeno v razne druge važne gospodarske koncesije, in seveda pod pogojem, da bi avstrijski eksport na tej želez-nici, kakor tuđi na ostalih srbskih progah užival popolno pariteto z do-mačim srbskim blagom. Poslanec Mastalka je že takrat prav izvrstno zavračal one pretirane fraze o vital-nem pomenu Soluna za avstrijsko narodno gospodarstvo, ki so tvorile naiglavnejši argument onih, kateri so se od vsega začetka protivili vsaki »popustljivosti« v vprašanju orijentskih železnic. Politični krogi so tuđi informirani, da je Srbija voljna pristati v odmero za podržavljenje oriientske proge ne le na dobro odškod-nino v roke akcijonanev orijentske ciružbe, temveč na važne koncesije, ki bi bile celemu našemu narodnemu gospodarstvu v veliko korist. Gre tu predvsem za reformo trgovinske pogodbe, pri kateri bi se stekla av-strijska trgovina in industrija posebne ugodnosti, gre tuđi za priključenje srbskega železniškega omrežja bosanskemu. zvezi Srbija-Jadransko morie preko Splita, gre za železniške koncesije, za posebne udobnosti za avstrijski transit. Pa ne le to; Avstrija bi bila močila baš pri vpraša-nju orijentskih železnic dokazati, da v Srbili ne isče drugoga kakor pri-merni in upravičeni gospodarski ha-sek, in aa iskreno priznava tolikrat ponavljanG tezo o interesni skupnosti obeh držav.
Tcda v vpiašanje orijentskih železnic. ki je po svojem bistvu le ekonomsko vprašarije. se je od vsega začetka vmesula politika in si cer politika raznih nedosegljivih in prestižnih ci I je v.
Poliiičen moment je pretvoril ćelo zadevo v kritično are»-o, ki zopet enkrat vpliva na oannsajt oneh držav kakor sv-.-.j čas PrrJ^r.zkova afera in albansko oziroma jadransko vpra-šanie. 2e od vsera začetka se je govorilo, da »buino fibiii že pokazali", oriietiiska železni* a ostane \ naš;h rokah in Srbi bodo presneto slabo tovorili v Solunu in se slabo v žili po svoji novi iMaked« niji. Goto1* krogi so imei: vedno bolj Legativn efekt dejstva, da c>sfane r^iga v ro^ nh dunajskih bank, pred »>čmi, kaK ?r pa pozitivne ekonomične ir.ttrese    mo-
narhije. To ie iHj.stvo, Kaieremu se ne da oprekati. To je pa tuđi glavni vzrok, da ne priđe ;ned obema drža-vani:t Jo sporazuma. Lpravičen interes n:onarhije je 1c ta, da se ji vsled podržavljenju onje;r>ke rroge ne zapre prosta pot v Solun Še le če bi Srbija kal takega nameravala. po-tcni bi smoli a\ strijski naredi od ?ro-fa Ber<JiU)Ida '/ahiev au, da res ener-v;ičn > nastor-i ravno tako, kakor sme-jc sedai v pclr.i zvesti svojih dolžno-ti napram državi zahtevati. da kon-čno enkrat prestane politika nepri-jaznosti in omalovažavanja napram najbii'čnicrriU sosedu, s katerim hoče-nio živeti v miru in prijateHstvu ne le iz političnih, narodnih motivov, s katerim mora živeti v ureienih odno-Šaiih monarhija tuđi iz velikih gospodarskih rardogov.
Zaradi orijentskih železnic med Srbijo in Avstrijo ne priđe do vojne, v kateri bi pokale puške in grmeli topovi, priđe pa do druge vojne z gospodarskim orožjem, ki nikakor ne more biti našemu ekonomskemu razvoju v prid. Srbija je, kakor znano, zmagala v prvi carin. vojni, ki se je pricela med obema državama od leta 1906, naš eksport ie utrpel ogromno škodo. Danes je Srbija še v mnogo ugodneišem položaju — pot na morje ii je odprta (takrat ni imela svojega izhoda v svet) in naši med-narodni ekonomski konkurenti Nem-ci. Francozi in Itnlijani se ji prijazno smehliajo in so pripravljeni jo vsak hip podreti. Dali ji bodo tuđi po-trebnega denarja. da zgradi svojo konkurenčno prog poleg oriientske železnice. ki potem lahko takorekoč rezervira svoje tračnice za one ma-Ioštevilne pakete, ki Kredo danes iz Avstrije  preko  Skoplja v  Solun ...
Za našo diplomacijo je orijentsko železniško vprašanje sicer velepoli-tična afera — za ostalo Evrono pa nikakor ne. Nemčiia. Francija, Italiia nikakor ne žele, da bi imela Avstrija v Srbiji kake posebne nrivilegije, in evropske velesile gledaio na ćelo akcijo naših diplomatov silno postra-ni, Predvsem se nam zdi izključeno, da bi trozveza prisvojila naše zahte-ve kot skupno zadevo, kakor se je to zgodilo v albanskem, skadrskem vprasaniu. Takrat je šio faktično za dalekosežne politične stvari, na ka-terih ste bili Nemčija in Italija neposredno interesirani. V predležečem slučaju pa pogrešamo onega velikega
pofitičnega momenta, ki bi Nemčijo in Italijo prisilil, da se z vs<) svojo tehtnostjo zavzamete za nnčrte grofa Berchtolda, tuđi napram tripleen-tenti, katera bo gotovo Srbijo pod-pirala.
Ako objektivno premotrimo situacijo, moramo reci, da se je grof Berchtold dal speljati na pot, ki nas prav lahko povede v mučne inter-Tiacijonalne položaje in povrhu še v kolosalne gospodarske izgube.
Ljublpslii očinski svet.
Ljubljana, 12. maja.
Župan gosp. dr. Ivan T a v č a r otvori sejo ob 6. popoldne, imenuje za overovatelja podžupana gosp. dr. T r i 11 e r j a in občinskega svetnika gosp. K r i s t a n a ter naznani, da sta svojo odsotnost opravičila občin-ska svetnika gg. J e g 1 i č in S c h m i d t.
Slavni občlnski svet!
S težko skrbio in s trepetom je poslednja čaše obraćala ćela naša monarhija, da ćela Evropa, svoje oči proti Dunaju, od koder so iz sehon-brunnskega dvorca prihajale vzne-mirijive vesti o ogroženem zdravju našega častitiiivega vladarja. — Tem radostnejši oddih se je izvil iz prsi •avstrijskih narodov, ko so poročila pričela oznanjati, da je bolezen, ki je napadla osebo našega cesarja, jela zanesljivo odnehavati.
Naše ljubljansko mesto ima še posebnega vzroka, dati pri tej priliki duška svojim srčnim čutilom naprara presvetlemu vladarju, kajti letos po-teka sto let, odkar je bila Kranjska zopet združena s habsburškim pre-stolom! In dve tretjirii tega burnih časov polnega stoietja je vodil naš svetli cesar Franc Jožef z modrostjo in srčno dobroto svoje vladarsko že-slo nad zvesto svojo Kranjsko in njenim glavnim mestom Ljubljano.
V imenu mestne občine ljubljanske prosim gospoda vladnega zastop-nika, da blagovoli na pr*stojnem me-stu sporočlti vdanost Ijubljanskega prebi val st va do presvetlega našega cesarja in iskreno željo, da bi se mu zdrav je skoro že popdnoma povr-nilo.
(Občinski svetniki poslušajo županove besede stoje.)
Dragonski polk je povabil k tekmovalnemu jahanju, poveljnik 28. divizije pa h kolesarski dirki. Za obe tekmi je določil župan nagrade, in sicer za prvo 250 K, pri tem 150 K za častnike in 100 K za moštvo, pri drugi pa 300 K in sicer 200 K za častnike in 100 K za moštvo. (Se odobri.)
Magistratni ravnatelj v p. gosp.
V o n č i n a je izročil volilo svoje pokojne soproge v znesku 50 K za re-veže. Župan mu je izrekel zahvalo. — Kipar Anton Š t ef i c je daroval mestni občini svoja kipa »Magdale-no«  in  »Portret moške    glave«,    za kar mu je župan izrekel zahvalo.
Proračunski poročili sta poslali mestni občini zagrebska in tržaška.
Občina Moste je naznanila, da sprejme opravilnik glede uporabe mestnega vodovoda, kakor je bil sklenjen od mestnega sveta.
Glede večernega vlaka na go-renjski progi poroča tržaško železni-ško ravnateljstvo, da je nemogoče vstaviti tak vlak.
2upan odgovarja nato na neka-tera vprašanja. Hidranti stoje vsled menjajočega se površja čest časih čez gladino, kar pa se skuša kolikor mogoče odstraniti pri posipaniu čest.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Občinski svetnik gosp. dr. Novak poroča o nadomestni volitvi dveh članov v odbor »Mestne hra-nilnice« namesto izstopivših gs- dr. S v i g I j a in 'Ivana Vrhovnika. Izvoljena sta bila ss. dr. Novak in Lovrenc Šare.    (Skrutinatorja gg.
V r s t o v š e k in K r e g a r.)
Občinski svetnik gosp. L i k o -zar priporoča v imenu finančnega odseka, da naj prispeva mestna občina ljubljanska h gradbi telefona na Gorenjskem, ki bo stal 201.500 K in h kateremu morajo prispevati intere-sentje 30%, z vsoto 1000 K.
Na predlog občinskega svetnika g. P a m m e r j a se ta vsota zviša na 2000 K.
Sprejet je bil z ozirom na važnost tega vprašanja tuđi predlog občinskega svetnika g. Franchet-t i j a, da naj se mestna občina ljubljanska obrne spodbujevalno tuđi na občine na Gorenjskem.
Na predlog občinskega svetnika gosp. M a 11 y j a se dovoli za neka-tere adaptacije v bivši cukrarni in v skladišču ob Ahacljevi cesti za pro-
USTEK.
Boj z barbari.
Rado Murnik.
(Dalje.)
Zastavo je prenašal opraskani runak Nače Brna. ljubljanski Ahil. homa pod streho je bil našel zavrže-no rdeče zagrinjalo in ga privezal na dolgo fižolovko. Obljubil je tovari-šem svečano, da bo branil dragoce-no zastavo na vse kriplje na kopnem :n na morju. Poleg njega je stal po-hievni Nande Niče z velikanskim ro-^iom. Bil je velenadarjen glasbenik; znal je tuđi na dromljo. Bobna pa mso imeli nobenega; zdel se jim je : reotročji.
General Kajon je bil prav zadovoljen s svojo vojsko. Ni mu bilo žal, da je razbil doma svoj hranilček; z radostnim srcem je dal pobočniku Veselku denarja, da je nakupil v pro-uajalnici onkraj mostu dijaške hrane: rožičev pa fig pa rozin pa mandelov. V kratkem je zobala vsa armada, da i'e bilo veselje.
»Na vojski je vedno dobro, ako ;e dovolj menaže.« je dejal modri adjutant Veselko. »Dobra hrana daje moč in pogum.   Bral sem,   da v naj-
večjih bitkah zmagajo pravzaprav boljši upravitelji živeža. Prazen ža-kelj se ne more vojskovati.«
Tedai jo je počasi primahal željno pričakovani gorenjski velikan Go-lijat Ko so ga ugledali, so zahopsali od veselja.
Toponosi Golijat je bil že tako velik in star, da ga je bilo včasi sram, še laziti v gimnazijo. Njegovi brki so bili že tako dolgi, da jih je bilo podne-vi ob dobri svetlobi videti ćelo na več korakov. Bil je širokopleč pa krepak in se ni bal najmočnejšega profesorja. Njegova blaga duša ni poznala nobe-ne častilakomnosti; nikoli se ni poga-njal za odliko. Knjige je puščal v soli. Z jekleno lenobo je ponavljal vsak razred; počasi je lezel proti višji gimnaziji, lepo počasi in mirno, brez nude strasti, krepostno kakor pohle-ven polž. Osemnajstleten mladenič, je hodil že v četrto latinsko in njegovi součenci kvartanci so po pravici upali, da bo kmalu nosil suknjo belo in se na vsak način oženil še pred maturo, ako ne že v sedmi. Pretnika-stil je že nekaterega realca in si po-temtakem stekel dokaj nevenljivih zaslug za čast in slavo ljubljanske gimnazije — tako je trdil zlasti pri-znani govornik Aleš Otrobar.
Zbrani drugošolci so ga pozdravili z odličnim spoštovanjem, prav kakor profesorja- General Kajon mu
je dal obljubljeni tobak in Golijat si je jel takoj delati cigareto s svojimi ko-ščenimi prsti, orumenelimi od sirast-ne kaje.
In zdaj so nemudoma odrinili čez most in po Poljanah proti Golovcu. Korakali so drug za drugim kakor gosi, da bi jih bilo več videti in da bi se takoj ustrašil sovražnik, videč tako dolgo vrsto.
Neusmiljeno je žgalo junijsko solnee; vzduh je trepetal od vročine. Moško so korakali bojeviti junaki po prazni prašni cesti. Zali general Kajon je občudoval sam sebe, kadar se je videl v pritličnem oknu.
Trudne in dolgočasne so stale hiše v razpaljenem zraku. Srečali so voz dehtečega sena, okrašenega z ze-lenimi vejicami. Posmehljivo so jih gledali kosci, ali to ni motilo hrabrih vojščakov.
Krotki Nande Niče, virtuoz na dromljo in rog, je nastavil svoje veliko trobilo na usta, se napihnil, izbu-ljil oči in zatrobil v potu svojih napetih lic, da je bilo kaj. Saj je pa tud; imenitno znal; vadil se je bil tri dni zaporedoma na Šišenskem vrhu in nad Cekinovim gradom v šamoti, ki jo Ijubijo vsi veliki, pravi umetniki. In leteli so na Poljansko cesto vsi psi, ki nišo bili priklenjeni. Lajali so, cvilili in tulili, toda tako imenitno nišo znali zavijati kakor Nande Niče.
Pridrevili so radovedni otroci in prišlo je iz hiš tuđi nekaj odraslih ljudi, ki so domnevali, da gori. Ko so pa videli Kajonovo pisano vojsko in Nandeta Ničeta. so se ujezili in kričali: »Peklenski paglavci neumni, ali ne boste tekli?«
General Kajon se je bal, da bo njegova armada tepena še pred pravo bitko. Zoprnikov je bilo vedno več. Naposled je morala Jurčkova vojska pokazati, kaj premore v bržem teku. Dosegla je lep uspeh. Pre-ganjalci so ostali daleč zadaj. General Kajon pa je po nujnem nasvetu Veselkovem ukazal Nandetu, naj po-čaka še malo in ne trobi ob hišah, ker vendar ni prijetno, v taki vročini bez-ljati po solneu in prahu.
Srečno so prekoračili Gruberjev prekop in dospeli na Golovec.
»General Kajon nas je primero-ma prej privedel čez golovski klanec, kakor Hanibal svoje ljudi Čez Pirene-je ali Cezar svoje legije čez Alpe,« je poudarjal adjutant Veselko in pritrje-val mu je ves generalni štab.
Pred njimi je bežala plaha veve-rica preko steze in po bliskovo švig-nila na hrast.
»Dobro znamenje!« se je ovese-Iil prapomik Cene Brna. »Vidite, tako bodo bežali pred nami tuđi zani-karni barbari!«
Utaborili   so   se na pokošenem
travniku ob gozdnem robu in razpo-stavili straže. General Kajon je po nasvetu svojega veleumnega adjutan-ta odposlal vse svoje konjeništvo ogledavat, polovico pehote pa v ho-sto, nabirat smrekovih in borovih storžev za strelce. Izprva so jih kaj pridno basali v žepe in ćule; ko so se naveličali, so pa zobali borovnice. Prijetno je bilo v tihem gozdu; iz senčnate doline je vel vonjav hlad.
General Kajon je sedel pod ko-šato bukev na mahovo blazino; tako radosten je bil in brezskrben, kakor ne bi bil napovedal nikdar nobenemu sovražniku vojske. Zdolaj so se v jarkem solneu svetile hiše in cerkve. Videl je dober del mesta, kos Ljub-ljanskega polja, zelene hribe in sinje gorsko ozadje, kjer so blestele pre-bele peče kamniških planin.
O sovražniku ni bilo ne duha, ne sluha. Kar je prikrevsal Janez Jesi-har pred vojvodo in mu salutirah
»Gospod general, javljam najpo-korneje, da je tamle za travnikom polno česenj.«
»Gospod general.« je hitel Veselko, »na vsak način moram na češ-njo; tam bom laglje videl, kdaj priđe sovražnik in odkod. Precej splezam gori.«
»Jaz tuđi,« je odvrnil vojvoda«
(Dalje prlfcodnjiC.)
•#
Stran S.
.SLOVENSKI NAKOD\ dne 13. maji 1914.
108. štev.
vizorno nastanitev vojaStv* TCOtl 808 K.
Podžupan gosp. dr. Karei TriU 1 e r poroča o dopisu mtstntga turi* kata glede brezplačnega zdravljenja mestnih ubožcev ter brezplačne dobave zdravil. Stroški za zđravila to znašali 3844 K 50 vin.f pri čemer te dal lekarnar grosp. Sušnik 33% popusta. Brezplačno pa so ordinirali skoro vsi zdravniki in zobozdravniki, za kar se jim izreče zahvala.
Na predlog občinskega svetnika gosp. Smoleta se sklene pristop k Avstrijski družbi za boj proti brez-poselnosti z letnim doneskom 25 K.
Občinski svetnik g. R e i s n e r poroča o ustanovitvi mesta za go-spodinjstvo na dekliškem liceju. Za tečaj bo treba 4000 K, ki pa se bodo dobili iz prispevkov gojenk po 100 kron. Nepokriti ostanefo letos stroški za učitelfico v znesku do 550 K. Ustanovi naj se tako učno mesto za gospodinjstvo z letnimi prejemki 1500 K, stanarino in funkcijsko do-klado ter 351etno dobo. Sprejeto.
Po nasvetu občinskega svetnika gosp. L i k o z a r i a se ugodi prošnji vodstva mestne nemške dekliške sole za nabavo kijev in obesal za telo-vadbo, kar bo stalo do 120 K.
Josip S e d m a k se ie pritožil proti odloku mestnega magistrata glede prezidave njegove hise v Vr-hovčevi ulici. Dvigniti hoče namreč svojo hišo za eno nadstropje, zidov-je pa nima predpisane debelosti. Po-ročevalec občinski svetnik gosp. dr. N ov a k pripozna, da je ljubljanski stavbni red zastarel in krut, vendar z ozirom na obstoječe predpise ne gre ugoditi njegovi prošnji. Na izva-janja občinskega svetnika g. R o j i-n e, pripozna župan gosp. dr. T a v-č a r, da je ljubljanski stavbni red z ozirom na druga mesta res zelo krut. Ta stavbni red pa se je napravil po potresu, ko je vse tre^etalo pred potresom in je bil namenjen, zasigurati varnost. Će bi izposloval g. Sedmak pri deželnem odb3ru dovolje-nje. mestna občina gotovo ne bo prekruta. Glede stavbnega reda pa se mora nekaj zgoditi. Leta 1910. je bila imenovana komisija, ki naj stavbni red preštudira. Pod komisar-jem se je pozabilo na to komisijo. Župan pa je storil, da se je ta komisija pred kratkim konstituirala ter bo stavila primerne nasvete. Pripo-znati pa se mora, da se nikjer ne gradi tako drago, kakor v Ljubljani.
Porocevalec občinski svetnik g. dr. Novak poroča nadaljs o prizivu gosp. Droienika proti odločbi magistrata, s katero mu je ta naložil, da pri prezidavi svoje hiše na Me-stnem trgu, zgradi pročelje po na-črtih centralne komisije za varstvo historičnih spominov, izdelanih od arhitekta Schmidingerja, Ker je g. Drofenik voljan, v nekatenh oz^rih ugoditi želji in ker slika trga vsled tega ne bo preveč trpela, se njego-vemu prizivu ugodi.
Za nujne poprave v mestnem kopališču v Koleziji se dovoli po poročilu občinskega svetnika gosp. dr. Novaka 8200 kron za popravo basina in za jez v Oradaščici. ki naj se vstaviio v proračun prihodnjega leta, in 1800 K za napravo novih stropov.
V  zmislu kolavdacije    zidarskih del pri razširjevalnih stavbah v mest-ni pehotni vojašnici se dovoli po po-ročilu občinskega svetnika gosp. dr. Novaka   izplačilo varščme stavb-niku Scagnetiju. Varščina za tesar-ska dela pa se pridrži še do 30. oktobra 1914.
V  imenu Šolskega odseka poroča nato občinski svetnik g.    D i m n i k glede zgradbe prizidka   k   Lichten-thurnični osem razredni ci.      Ker    je šentjakobska  šola prenapolnjena  in za novo šolsko poslopje, ki bo stalo 300.000 K, denar še ni zbran, se dovodi za ta prizidek. ki bo stal   25.000 kron, polovica pod pogojem, da drugo  polovico prispeva    dežela.    Na r>red!og istega poročevalca se izmed osem prosilk, dovoli za gdčno. Da-nico K a 1 i š e v o prispevek za obisk počitniškega tečaja v švedski gimna-stiki v Linču.
Preuredba    nemškega    iezikovnega
pouka na mestnih slovenskih ljudskih
šolah.
Občinski svetnik g. D i m n f k poroča nato o razpisu c. ki\ deželne-ga solskega sveta glede preuredbe potiuka nemščine na mestnih slovenskih ljudskih šolah.
Do leta 1870. je bila nemšćlna na vgeh ljubljanskih sol ah učnl Jezik. Tega leta ie pa deželni zbor sklenll, na} postane slovenšćina učnl jezik, nemščina na] se pa poučuje Ie kot predmet. Z ozirom na ta deželno-zborski sklep je izdal c. kr. deželni šolski svet dne 8. oktobra 1870. L tale, ukaz: »V vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učnl Jezik slovenski, ražen sol v Kočevji in Beli peči, kjer je učni jezik nemški. Ako bi se pa v kateri soli ražen tega jezika učil tuđi nemški jezfk kot drugi deželni jezik, naj se ravna qp PJtavilu, da oai
*€ z MmKioo »Ccala te petom. ka~
dar učenci že dobro znajo brati in pitati v mUtrsem   ti*m\$km Je-
V seji oMiHskega areta. Hgfeljan-sktfa, dne 27. tvgustt 1877. Ma se je sklenilo, da mora e. kr, »estni loUki nadfornik vsako leto poročati o stanju m#ttnlh ljudskih loL te 1. oktobra Utega leta je doOo oblirno po ročilo c. kr. roestutga šolskega nadzornica. V katerem )€ mod drugim tuđi opazka glede poučavanja nemškega Jezika. Dne 14, Juliia 1878. leta je občinski svet ljubljanski skle-nil, da na] se uvede na ljubljanskih ljudskih šolah zopet nemščina kot učnl Jezik In slcer že v 2. razredu. Poslediea tega je bila, da učenci, ki so izstopili iz ljudskih sol, nišo znali ne slovenski in ne nemšKi govorite in pravilno pisati. Dne 15. juniia 18S?. 1. se je okrajna učiteljska konferenca ljubljanskega učiteljstva izrekla /a zopetno vpeljavo slovensko - nein» ških slovnic za slovenske ljudske sole, ki so bile v rabi že pred ukazom c. kr. deželnega solskega sveta z dne Z9. oktobra 1878. 1. L. 1882. je tuđi stavil dr. Valentin Z a r n i k občin-skemu svetu samostalen pred'og o preuredbi nemškega jezikovnega pouka na mestnih ljudskih šolah in v seji dne 31 .avgusta 1882 1. občinsk'*-ga sveta je poročal občinski sretnik dr. D r č o tem predlogu in stavil sle-deče nasvete v imenu solskega odseka:
a)  V vseh razredih deškiti in de-kllških mestnih ljudskih sol   naj   bo odslej učni jezik slovenski ;ezik.
b)  Nemški jezik raj ?e na podln-gi slovenskoga   materinskega   jezika začne poučevati v 3. razredu   s slovenskim učnim jezikom.
c)  Poučevan.ie v  nemškem jeziku (poleg slovenskega)  naj se od 3. razreda dalje nadaliu'e in vrši taku, da morejo dečki 4. razreda prestopiti v 1. razred srednje,   meščanske   ali obrtne sole s siovenskim učnim jezikom.
In v smislu teh predlogov se se sestavili novi učni nacrti za vse kategorije ljudskih sol. s kateritni se ie uveljavil na slovenskih šoJah zopet slovenski učni jezik. Ti učni nacrti, ki so še dandanes veliavni, so bili razglašeni na podstavi vis. ukaza c. kr. ministrstva za bogočastie in nauk z dne 10. novembra 1884. 1.
To je zgodovina učnega jezika na ljubljanskih šolah do današnjega dne. Danes stojimo pa zoj>et v no-vem boju za pravice slovenskega jezika v naših slovenskih ljudskih šolah. V redni se!? c. kr. mestnesa *o!-ske^a sveta z dne 2!. oktobra '0)2 je stavil c. kr. o!irai?il šolski nadzornik Anton M a i e r sledeči predlop::
>C. kr. deželni šolski svet je n^prositi, da hlagoizvoli sporazun1-no z merodajnimi faktorji v svrli-^ temeljitega priučenja nemšketra jezika odrediti, da je pričeti s prihod-niim šolskim letom na vseh rjub-Ijanskih slovenskih mestnih ljudskih Šolah z nemškim jezikovnim poukom namesto v tretjem že v dru^em razredu in da je uvecn v 6.. 7.#in 8. razredu ter na rr.eščan-ski soli pri zemljepisnem in zp:odo-vinskem pouku nemški učni jezik.«
Svoj predlog je podpiral - iemi-le razlogi:
1.  Mestno prebivalstvo Či  i živo potrebo po znanju nemšcine;  dokaz temu naval v obe vadnici in v nein-ške sole.
2.  Pritožbe staršev in učiteljstva na srednjih in enakovrstnih Šolah ter na učiteljiščih, da  zaostajajo  učenci in učenke slovenskih mestnih šol iz nemšcine in da ne morejo konkurirati v tem predmetu z drugimi, ki oriha-jajo iz utrakvističnih šol.
Govornik slika potem pot tega predloga, ki je bil na predlog g. dr. Trillerja preložen, da se morejo izreci vodstva vseh ljubljanskih mestnih ljudskih šo!. Predložena mnenja se ne strinjajo popolnoma, večina ljubljanskih ljudskošolskih učiteljev pa se je izrekla proti predlogoma. Okrajna učiteljska konferenca pa o tem predmetu ni razpravljala. Med tem so vodstva nekatenh zasebnih ljudskih šol predložila posebne prošnje, naj se jim dovoli preosnova v citira-nem smislu in deželni šolski svet je temu ugodil. Pozneje pa je trgovski poslovodja in občinski svetnik (S. L. S.) g. Šerjak vložil pri mestnem šolskem svetu prošnjo, da se uvede tak poduk tuđi v javnih mestnih ljudskih šolah. Prošnjo je podpisalo še 11 enako mislečih (tuđi S. L. S.). Mest-ni šolski svet pa se obrača na mestni občinski svet, da se izjavi o tej prošnji in o poročilu nadzornika Maierja.
Naglašati ie, da nismo proti n€e-nhl nemškega iezika kot takega, pać pa odloioo zoper to, da bi %* po«će* vala nemščina'v slovenskih Uvdskfli iolah oa račua in Jkodo sloveosk^ca lezlka, zakai vsled tesa U m trpela samo sloveoSćina kot taka, marveč ImM toMv izobrazba   itoii—iagi
sttfwl& Kal ho MMi^saio safi alovas* skl nladiBl, U se priučl ie v ljudski soli ^MNtoe. •• pi ▼«!•« tefi pe» tem m šm mtdm Mkrazto, Ui ie tx>tt+m za W*dM|t žh«eiiitl S takim *>Jovičar*i« poč^Jam M se naia vladina to gKmaafeir«hk (dr. Zajec ugovarja IH n^aj godrnla) nlkakor M §e ]i pa m tiprla na ta oa-ćin pot 40 vsakdarteta kruha, k#r bi vsled taca zaostajala slovenska mla-d*na v mrikl za tvoHml •emšklinl >o* dežela«L Tud! tri bila taka uredba liudskega lolstva v kfičečem nt* sprotstv« s čtefloni 19. driavaega tcnieljaeta zakona, po katert ni 'majo vsi avstrijski narodi nedotakljivci piavico, izomikati se v svojem jeziku. Posebno mora to načelo ve'Jati K'ecle ljudskih šol, katero eriino pri-dejo v poštev pri vz^oji šl.'okili mas. V snvslu § 1. drž. šol. zakona n?ora ljudska šola mladini razvijati duševne moči. To je pa mogoče edinole s pomočjo materinskega jezika, ki mora biti pravo središče vsemu pouku v ljudski soli, dočim
litrakvizcm   oneinoHOčine   vsak  narodni in kulturni razvoj.
Naloga ljudske sole ni, učiti se v nji tuiih jezikov, marveč vzgajati učence za ljudi, ki vstopijo v dejan-sko življenje z dobro izvežbanim duhom, z jasnim razumom, trdno voljo, nravnim odkritim in Magim značajem, s sr^em, ki je vneto za vse dobro, plemenito, resnično in lepo in z navdušeiiOstio za krasoto in veličast-nos; naravc, za domovino in narod, zves-o učlani cesarski hiši, Ki pa tuđi razpolagajo z gotovo vsoto znanja in roenosti za potrebe vsakdanje^a živ-lienia. Ali ri že dovolj, da trpi naš narod, ker se mu odrekajo popolne slovenske srednje sole in ali mora trpeti še drugo, še večjo krivico, da Sr- noče njegovim otrokom žs v naj-nižjili razredih v toliki meri vhiiati nehiščino, da bi trpel vsled tega škodo pouk materinščine in splošne izobrazbe!
Otrok mora dobU v materinšči-ni najponrei do^ro poalago, ogromna večina Ijublionskega učiteljsiva stoji na tem stališču ter je proti oboma ^redicgfma nadzorrika Maier^a. Vsled te?.i zavrača tydi predlog »>b-ćin$<kcga svetnika S. L, S. Jerneia Seljaka.
Tuđi očitek okrafnega šolske-ra nadzorniku A. flaierja. da se otroci o IJožiču zaradi nezadestne podla-ge v remščini trumema vračajo iz srccinjili si.*! na?ai v ljudsko šo!o, nima podlnge. Vračajo se navadno Ie taki u cer ci, ki sploh nišo sposobni za študiie na srednjih šolah, ampak ima-jo več pokliča za obrt, trgovino, za obrtne, trgovske in strokovne sole. Najn;anj se jih pa vrne zaradi neza-dustne podlace v nemščini. Lansko Isto ie šio iz l. mestne sole od 269 učencev IV.. V. in VI. razreda 64 nčencev v srednje sole. Vrnilo se jih ie 9. pa izmed teh 9 je bil samo 1. ki se je vrnil iz realke zaradi nemšči-ne, vsi dru^i so pa padli v latinščini in roleg tega pa nekateri tuđi še v verr.nauku. nemščini, zemijenisju. pr rodopisju in matematiki. Eden je paccl ćelo v šestih predmetih. Poleg poprej omenjenih 64 učencev je šio lansko leto v prvo gimnazijo tuđi 5 pridnih učencev iz III. razreda, Ki je bil v njem razrednik učitelj Karei Wider. In od teh 5 učencev se ni no-beden vrnil, ampnk vsi prav dobro napredujejo v prvi soli, čeprav so se samo eno leto učili nemšcine.
Naši učenci v nemščini in sploh dobro napredujejo, če so dobili poprej trdno predizobrazbo v materin-ščini. Tako n. pr. so učenci, ki pri-hajajo v Ljubljano iz domaćih slovenskih šol ter vstopijo tu v 4. razred, navadno najboljši dijaki v srednjih šolah, čeprav so se učili samo eno leto nemšcine. Prinesli so z doma dobro podlago v materinščini in vsled-tega tud: dobro podlago za na-daljno izobrazbo. Dober cziroma slab napredek naših dliakov v srednji soli ni torej odvisen od tega, ko-iiko let in koliko rr na teden se uči učenec v ffuclsk) šoH nemščine, ampak edinole od tega, kakšno pod!a20 ie prinesel učenec Iz materinščine v srednk* solo!
Okraini šolski nadzornik Maier trdi v svojem poročilu, da je za nem-ščino učni čas pičlo odmerjen. Na-sprotno je učni čas pičlo odmerjen za slovenščino, ne pa za nemščino.
Na štirirazrednfh iotah na Kranjskem se poučuje od 3. razreda dalje 7 ur slovenščine in 15 ur nemščine.
Na petrazredofti solah: 11 ur slo-venščine in 17 ur nemščine.
Na sestrazrednOi Sotak: 14 ur slovenščine in 24 ur nemščine.
Na osemrazređnft iolali: 20 ur slovenščine in 32 ur nemščine.
Te številke kažejo. da aa nem-Ičino učni čas na Kranjskem ni pičlo odmerjen, pač pa ie po »ačehovsko ravna na Kranisken   s  sloveafcčtao
B^MHN^OO ai0aBjBGaiH4
Prunerlaimo žt, po koliko ur na teden se poučuje nemščina n. pr. na
p#trt*re4nft» goltb v oaiih sotednih dtltiah:
|fa litkrskfa«: 2, razred 3 ure,
3. razred 4 ure, 4 razred 4 ure, 5. rairtd 4 ure, skupaj 15 ur. — Na Krmfckmm: 2. razred 0 ur, 3. razred 7 nrt 4. rnxred 5 ur. 5. razred 5 ur, skupaj 17 ur.
Trt*, a) Ciril - Maiodove Me; 3. razred 3 ure, 4. razred 3 ure, 5. razred 4 ure, skupaj 10 ur. Na Kran]* skeon 3. razred 7 ur, 4. razred 5 ur, 5. razred 5 ur, skupaj 17 ur.
b) Na okoliških šolah tržašklh se nemščina sploh ne poučuje. Da se pa omogoči okolškim učencem tuđi vstop v nemške srednje sole, imajo na Prošeku in v Trstu prlpravnice za srednje sole, v katerih se tak učenec v dveb letih toliko usposobi v nemščini, da potem prav lahko shaja v popolnoma nemških srednjih šolah.
Z drugim deželnim jezikom t. j. z lasčino prično se na tržaških okoliških šolah sele v 4. razredu. Prav tako prično na italijanskih komunalnih šoiah s poukom v nemščini tuđi sele v 4. razredu, torej, ko imaio že učenci dovoli pod!age v materinščini, in so sposobni za nadalnjo izobrazbo. Pri nas se pa hoče hoditi preko tega pedagoškega načela. Slovensko, duševno še nezrelo dete naj bi se koj prvo ali drugo leto učilo slovensko in nemšKo čitati, pisati in govoriti! Ni treba človeku biti pedagog, da uvidi, da iz takega kupičenja pred-metov ne more vzkliti nič dobrega in naravna pocledica temu bi bila, da bi taka šola Slovencem — ražen na-ćarjenejšim in bogatejšim, ki imajo drrnnče učitelje — ne nudila one izobrazbe, katero bi jim morala po svojem namenti posredovati in da bi vsled tega Slovenci morali zaostajati v omiki za svojimi nemškimi sode-želani.
Ako torej res hočemo ostati na božji zemlji še nadalje kot narod slovenski, moramo biti glede na preustroiitev našega slovenskega šolstva v jezikovnem oziru vsi, kar nas je rodifa sJovenska mati, brez o^ira na stranke in ra^lična osebna nazirania — na svojem mestu.
Zato proč s strankarstvom in skupr-o na delo za našo slovensko selo in našo slovensko mladino!
Vsi stavljeni prediogi o pre-uređhi nemškega jezikovnega pouka naj se od^'onHo.
(Burno odobravanje in plo-skanje!)
Občinski svetnik g. P a m m e r poda v imenu Nemcev izjavo, v kateri pravi uvodema, da so Nemci sicer prepričani o potrebi poduka v nem-?Kem jeziku tuđi na slovenskih šolah, oni pa se bodo potegovali samo za take šolske zadeve, ki tangirajo nje, zato sploh ne bodo glasovali pri tci točki.
Nato nastopi občinski svetnik g. dr. Z a j e c . ki s svojim v tej zadevi skrajno žaljivim in neumestnim na-stopom vzbudi splošno ogorčenje in razdraženost. Njemu ni prav, da se zadeva ne obravnava s stranKarske-ga stališča. Njemu ko: zastopniku ljudstva, delavstva in obrtništva (Klici: Ono! Oho!) je zadeva prevažna, da bi se mogel že danes odločiti. Ćelo meščanstvo ljubljansko (klic: 11 ljudi!) je silno navezano na nemški jezik. Na očitek, da so nekateri člani S. L. S. želeli, da bi se ustvarile na ljubljanskih liudskih šolah podobne razmere, kakršne vladajo na Ko-roškem, pravi: »Slovenci smo sploh v šmiru!« (Velikanski hrup.) Dalje trdi, da zahtevajo ravno narodno-na-predni delodajalci v Ljubljani znanje nemškega jezika in da ravno ti dajejo zaslužka tujcem. Vse ljubljansko meščanstvo želi tak poduk. (Klic: Pod-nisalo se je'samo 11 ljudi, med njimi en župnik, ki — nima — otrok.) Prepovejte delodajalcem, da ne sme-jo jemati v službo delavcev, ki znajo nemško! Nato poje slavospev nemščini. Tako se lovi dr. Zajec v proti-slovjih in nesmiselnih in lažniivih tr-ditvah skoraj ćelo uro. Zraven si do-voljuje napade na desno in levo in na župana, ki ga opetovano pokliče k redu. Vmešava se tuđi občinski svetnik g. Štefe, ki poskuša razbijati po pultu, za kar ga župan prav energično graja. K redu pokliče tuđi g. Tom. Novaka. Dr. Zajec noče ničesar ve-deti o nemških kršćanskih socijali-stih ter vedno goni lajno o nemških liberalcih, pri čemer zadnjo besedo posebno naglaša. Govornik začne končno z osebnimi napadi na župana in napredne občinske svetnike, kar mu župan odločno prepove. Predla-ga devetčlanski odsek, ki naj to vpra-šanje studira, kako naj se uredi poduk v nemščini, kako naj se onemo-goči konkurenca nemSkih liberalcev pri poduku slovenske mladine, deželni šolski svet naj vpra§a še vse star-še. Pr^na, da aflcl|alao iz vodstva S. L. S. do sedaj ni izšel noben poziv na nobenega pristaša S. L. S., da se izrazi kakor koJ« glede nemškega đo-
duka. Obrača se nato proti Nemcem ter jih dolži, da so potvorili dejstvo, da je U pristašev S. L. S. želelo te-tneljltejšega poduka v nemščini. KonČno se v prav slovenčevskih fra-zah obdrgne zopet ob napredno stranko, napada in psuje na vse strani, dokler mu župan ne vzame bese-de. Dr. Zajec umakne vse svoje pred-loge in zapusti dvorano.
Župan : Zdi se, da g. dr. Zajec misli, da bo imel ljubljanskega župana za norca. Nisem tak, da bi prena-šal njegove insulte.
Šprejet ie bil nato predlog občinskega svetnika g. Dimnika.
Na predlog občinskega svetnik:. g. dr. Pippenbacherja se tvrd-kama Schneider će Verovšek in Fran Stupica dovoli razpostavljanje kme-tijskih strojev sporazumno s policijo ob semanjskih dneh. Na predlogjste-ga poročevalca pristopi mestna *bbči~ 11a Avstrijskemu osrednjemu odboru za reformo stanovanjskega vprašanj;; z zneskom 20 K ter se pridruži njegovi resoluciji. Predsedstvo prevza-me podžupan g. dr. T r i 11 e r.
Na predlog občinskega svetnika ^. Bončarja se sklene zgraditi dve skupini ođdelkov za prasiče iz Bosne za znesek 6000 K. Ravnatelju klavnice se da enkratna odškodnina za odstranjeni vrt v znesku 50 K.
Po poročilih in predlogih občinskega svetnika g. Reisnerja se odpiše polovica večje porabe vode Filharmonični družbi in Ivani Treovi, zavrne se pa prošnja Petra Schlei-merja. Komisija za razširjenje vodovoda na Barje ni mogla izdelati proračuna za ta vodovod, ker se bodo talne razmere vsled izsuševanja Bar-ja izpremenile. Počaka se tako dolgo, da bodo izsuševalna dela končana. Sprejme se nato z dvema nebistve-nima izpremembama statut mestne elektrarne in mestnega vodovoda.
Glasom poročila občinskega svetnika g. F r a n c h e 11 i j a je znašala izguba pri mestni zastavljal-nici 40S8 K. Računski sklep in proračun zastavljalnice se sprejmeta. Škontracija blagajne in skladišča je izkazala, da je poslovanje popolnoma v redu. Pravila zastavljalnice se iz-premene v toliko, da se pri prodaji predmetov posebne umetniske vred-nosti obvesti 10 dni prej centralna komisija za varstvo umetnin.
Podžupan odkaže nato samostalne predloge občinskega svetnika g. Likozarja glede naprave hidranta na Dolenjski cesti stavbnemu odseku, glede parcelacije mestnih se-nožeti pod Rakovnikom in njih od-daje v najem stavbnemu odseku, glede poštnega nabiralnika na dolenj-skem kolodvoru finančnemu odseku, glede navažanja smeti na mestno se-nožet ob Galjevcu stavbnemu odseku, samostalna predloga glede zgradbe mostu čez Ljubljanico iz Crne vaši na Rakovo jelšo finančnemu odseku in glede voznega recia dolenjskih železnic personalnemu in pravnemu odseku.
Občinski svetnik g. Pusto-s I e m š e k vpraša, ali je res, da ljubljansko okrajno sodišče, dasi ima ukaz, da dopisuje z občinami, mesti, deželo in župnijami v slovenskem jeziku, v zadnjem času poskuša z nemškimi dopisi. Podžupan izjavi, da že danes lahko pove, da bo županstvo in magistrat zahtevalo vedno od ka-tere koli oblasti, da se respektira uradni jezik mestne obeine.
2upan pojasni nato občinskemu svetniku g. Kristanu, da se bodo prostori na dvorišču porabili za skla-dišče prodajame mestne elektrarne, tako da se zglaševalnemu uradu ne bo treba preseliti. Glede podpore brezposelnim še ni rešitve in se tako dolgo ne da nič ukreniti. Občinski svetnik g. Ložar stavi nasvete glede poprave poti pod Tivolijem proti Bellevueju, glede klopi v gozdu proti Rožniku, v Sentpeterskem parku iri Zvezdi ter pri kopališču. G. Z u p a n-č i č želi mostiček pri stražnici na Orlovi cesti. Občinski svetnik g. Bon-č a r urgira pospešitev zgradbe šentpeterskega mostu, g. M a r in k o nriporoča. da stori mestna občina pri Južni železnici potrebne korake, da bo svojo cesto bolje oskrbovala, g. Šerjak interpelira zaradi skladišča v Soteski.
Tajna seja.
Na predlog župana dr. Ivana T a v č a r j a je občinski svet sklenil, da prevzame za one mestne uradni-ke, ki so prizadeti pri Glavni poso-jilnici, poroštvo za 19.600 K, to je, kolikor se zahteva od njih, da se re-šijo vseh obveznosti pri tem zavodu. 2upan jim najame v tem znesku po-sojilo, od katerega plačuje obresti mestna občina, magistrat pa jim od-teguje primerne mesecne obroke od njihove, plače v pokritje tega posolila.
Jubjlejne ustanove za obiskovai-ce obrtnih šol so s§ podelile: po 250 kron Vidi Primoži če vi in A. Fojkar, po 100 K pa Franji Ku-melievi.
108 štev.
.SLOVENSKI NAROD% dnt U. maja 1914.
Stran 3.
Ustanovo za nevcstc v znesku po 200 K je dobila Roza Knezova, Invalidsko ustanovo po 63 K Je ob-činski svet podelil tem-le invalidom:
Fr. Oorencu, Matevžu Travnu, Andreju Kalanu, AL Primoži-č u in M. V i d ma r j u.
Za asistenta Mestne hranilnice ljubljanske je bil imenovan Fran B u k o v n i k, za praktikanta pa Ivan P a u 1 i n.
Vdovi nekega mestnega usluž-benca se je dovolila odpravnina v znesku 1200 K, ki se ii naj izplača, kadar se izkaže s poročnim listom.
Bolnemu magistratnemu usluž-bencu Antonu Potokarju se je dovolil 6tedenski dopust in se mu nakaze podpora v znesku 120 K.
Uslužbencu gasilnega in rese-valnega društva Ivanu D a c h s u se }e naklonila podpora v znesku 200 K.
Matiji Miklavcu se je dalo dovoljenje, da srne na Pogačarjevem trgu prodajati kavo in čaj. Prošnja Neže Slovša za razširjenje gostil-ničarske koncesije se je odklonila, takisto sta bili odklonjeni tuđi prošnji: Ane Pua pa podelitcv gostilni-čarske koncesije in Toma Korbar-ja za razsirjenje gostUniČarske koncesije za prodajo žganih opojnih pijač-
Prošnji Toma K o r b a r j a za prenos gostilničarske koncesije iz hi-še št. 12 Kopališka ulica v mestno kopališče se je ugodilo, odklonila pa se je prošnja dimnikarske zadruge za osmo dimnikarsko koncesijo v Ljubljani.             _________
Bolezen našega cesarja.
Snočiri bulletin o cesarievetn zdravstvenem stanju se glasi: Objektivno stanje stacionarno, izbljtivanje obiino, subjektivno stanje dobro. Ce-sar se »e raudil eno uro v mali galeriji. Ražen navadnih sprejemov je *H>re|el cesar tuđi ekscelenco Hawr-da-Wehr!andta*
Objektivno stanje se vedno tra-jajočega katarja in relativno dobro subjektivno stanje cesarjevega zdravja je bilo tuđi včeraj čez dan neizpremenjeno. V primeri s stanjem pred enim tednom je zaznamovati majhen napredek. Včera] zjutraj se je pojavilo nekoliko hujše zasluzenje, do opoldneva pa je tuđi to izginilo.
flp. Sviba in „Narodni Listy" pred praško poroto.
Nanes se je pred praškim porot-nim sodiščem pričel senzacionalni tiskovni proces dr. Švihe contra »Narodni Listy«. Kakor znano, so »Narodni Listy« začetkoma meseca marca razkrili, da je narođno-social-ni poslanec dr. Šviha od policije plačan špion, ki je policiji izdajal vse, kar se je godilo za kulisami čeških političnih strank. To razkritje je vzbudilo v vsef javnosti velikansko senzacijo. Dr. Sviha je moral odložiti svoj državnozbor^ki mandat ter izstopiti iz sodne službe. Dr. ?viha je nato tožil odgovornega urednika -Narodnich Listu«, dr. Servaca Hel-lerja.
Dr. Šviha toži dr. Hellerja zaradi razžaljenja časti. V obtožnici izvaja: V štev. 61. »Narodnieh Listu« z dne 4. marca 1914 je izšel uvodni Članek pod naslovom »Narodnosocialni voditelj v službi policije«, v katerem se dr. Šviha dolži, da je kot državni in deželni poslanec ter kot načelnik kluba narodnosocialnih državnih poslan-cev zlorabil svoje stališče v policij-skospionske svrhe. V inkriminiranem članku se trdi, da je dr- Šviha poda-jal tuđi vladi o važnih posvetovanjih, ki so se jih udeleževali narodnosoci-aJni poslanci, zelo natančna poročila, in sicer takoj po posvetovanjih. Pod Biernerthovim ministrstvom, ko so se izvršile vse volitve proti temu sistemu, je imela vlada takoj drugi dan natancno poročilo o dogovorih med mladoceško in narodnosocialno stranko, kakor tuđi o pogajanjih med češkimi agrarci in narodnimi sociali-sti. O važnih posvetovanjih, ki so se vršila v narodnem svetu glede vse-slovanske razstave, je dobila vlada takoj poročila in je svarila nekatere udeležence. Narodnosocialni poslan-ci so sklenili za balkanskih homatij, da se bodo korporativno peljali v Belgrad Takoj drugi dan so bili mla-dočeški poslanci vprasani, je-ii se bodo tuđi oni udeležili tega potovanja. Ćez nekaj časa so v Zemunu ustavili poslanca Klofača. Pokazalo se je, da je zunanje ministrstvo prosilo vlado, ko je bil izdan sklep narodnosocialnih poslancev, naj ustavi narodu osoci a Ine poslance v Zemunu. Iz zapuščine urednika Anyža so se objavile listine, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je bil izdajalec dr. Sviha, V teh listinah se dr. šviha dolži, da je bil že tričetrt leta, pred 8. aprilom 1911, ko je urednik Anyž izvede! o tem delovaniu dr. Švihe, v službi
policije, da je dobival mesečnih 800 krpu, da je bil 8. aprila 1911 osebno pri policiji, da referira o zađevah iz češkega tabora, skoraj gotovo o voli Inih zadevah, za kar je dobil pose-ben honorar 200 kron, da je nadalje prišel 6. masa 1911 neki policijski uradnik na kolodvor, kamor ga je dr. Šviha povabil z dopisnico, odda-no v Chocenu. Dotični policijski uradnik je dr. Šviho k sebi povabil ter mu izročil 3000 kron za volitve.
Nadalje se tuđi trdi, da je dr. šviha pri nekem koncertu na Žofinu poleti 1910 govoril z nekim policijskim uradnikom, ki je glavni faktor praške tajne državne policiie. V pogovoru se je pritoževal dr. Šviha, da mu njegovi dohodki ne zadoščajo. Policijski uradnik mu je nato ponudil, da dobi lahko lep postranski zaslu-zek, če mu tupatatn zaupno poroča o dogodkih v političnem in javnem življenju. Prišlo je do dogovora. Dr. Šviha je začetkoma dobival 600 kron mesečno, pozneie pa 800 kron. Zaup-nik Anyžev je imel v roki pobotnico, ki jo je nodpisal dr. Šviha s psevdoni-mom AViener«, nadalje od dr. švihe lastnoročno pisane zaznamke o nekem zaupnem ro'itičnem posvetova-nju in pa dokaze, da je bil vodilni uradnik tajne državne policije v zve-zi z dr. Šviho in da se je dr. Šviha posluževal psevdonima AViener« tuđi pri telefoničnih pogovorih.
Dr. Šviha pravi koncem obtožni-ce, da so vse te trditve neresnične. Nadalje pravi, da mu njegovo proce-sualno stališče kot privatni tožitelj posebno v tem stadiju razprave ne dopušča, da bi pojasnit bistvo svojih zvez s policijskim uradnikom, o kate-rih govori inkriminirani članek, in ki so bile Čiste. Nadalje pravi dr. Šviha, da je inkriminirani članek v svrho težke obdolžitve poslanca in voditelja narodnosocialne stranke objavilo mladočeško glasilo ravno v času, ko je narodnosocialna stranka spravila na dan, da je mlndočeška stranka dobila velike vsote iz dispo-zicijskega fonda za volitve in za časopis »Den«.
Srbska skupščina.
Ministrski predsednik P a š i ć je na vprašanje glede prioritete civilnih uradov odgovoril, da je zadnja naredba identična z naredbo iz leta 1907, ki tuđi definitivno določa pri-oriteto civilnih oblasti, vsled česar je nezadovoljnost z letošnjo naredbo popolnoma neumestna. Da se pa iz-ogne nadaljnim nesporazumljeniem, je vlada pripravljena urediti prioritetno vprašanje s posebnim zakonom. Socijalni demokrat L a p Č e v i ć je zahteval, da se določi, da imajo civilne oblasti absolutno prednost pred vojaškimi oblastmi. Zahteva nadalje, da se uvede kot protiutež proti militarizmu tuđi splošna in enaka volilna pravica. Njegovega predloga ni no-bena druga stranka podpirala. Poslanec Marincović je mnenja, da vlada nima moči spraviti s sveta od leta 1906 med radikalci in častniki obstoječega konflikta, zato mora vlada izvajati konsekvence in se umakniti. Notranji mjnister P r o t i ć je nato zavračal trditve tega poslanca ter izjavil, da je bil pravi ovod za konflikt ta, da so nekateri Častniki netili nezadovoljnost. Zato u- bila tuđi vlada primorana vpokojit generala Damjana Popovića, ki se je v nekem uradnem poročilu n; vojnega ministra postavil proti naredbi. Da se odpravijo konflikti med zastopni-ki civilnih in voiaških oblasti je vlada uredila z naredbo medsebojno raz-merje. Pri volitvah, ki so se vršile v nedeljo v častniškem društvu pa je slo za popolnoma interno zadevo Častniškega zbora, na katero vlada noče vplivati. Ker je država prevze-la garancijo za posojilo. najeto od tega društva, pa je bilo za vlado važno, da se poduči o razmerah, ki vla-dajo v tem društvu.
Epipsho vppašanje.
Dunajska poročila vedo, da je v zadnjem času izredno mnogo grških častnikov in vojakov prestopilo na albansko stran. »Albanska korespon-denca« pravi ćelo, da je večina epir-skih čet sestavljena iz regularnih gr-ških vojakov in general de Weer je baje konstatira!, da so stali ćeli grški vojaški    oddelki Albancem nasproti.
O dozdevnih grozovitostih Epir-cev poročajo albanski krogi posa-mezne podrobnosti. Južno vzhodno od Tepelenije so glasom teh poročil našli Albanci na obeh straneh ceste Albance, ki so jih bili Epirci nabodli na bajonete. Nekaj Albancev ie bilo še živih. Med 200 mrtvimi, ki so jih našli v Kodri, je bilo tuđi več žena in otrok, ki so bili na strahovit način razmesarjeni. General de Weer je baje brzojavil mednarodni kontrolni komisiji, da je obiskal gubernator v Tepeienita vas Honnovo* ki so Jo Gr-
ki zapustili ter naiel tam nad 200 pre-bivalcev obešenih.
G pogajanjih med Zographosom in mednarodno kontrolno komisijo poročajo iz Aten sledeče: Zographos polaga pri pogajanjih posebno važnost na priznanje popolne avtonomi* je severnega Epira ter zahteva nekako isto razmerje med Albanijo in Epirom, kakršno obstoja med Avstri-jo in Ogrsko. Zographos je odločen za te zahteve, Če treba, še enkrat zgrabiti za orožje. Dosedanja poga-janja v tem oziru še nišo imela no-benega uspeha. Ker odklanja zastop-nik Albanije v tem vprašanju vsak sporazum. Tuđi nekateri člani med-narodne kontrolne komisije označu-jejo zahteve Zographosa kot pretira-ne. F^oleg tega pa je avtonomna epir-ska vlada tuđi trdovratna glede svojih zahtev po priznanju grškega jezika in cerkvene neodvisnosti. Da bi se Korica priklopila avtonomnemu Epiru, proti temu pa se upira zastopnik Avstro-Ogrske. Zastopnik Avstro-OgrsKe je pridobil za svoje cdklanja-ioče stališče glede Korice in Kolonije ćudi nekatere druge zastopnike, češ, Ja so se ie pokrajiise gospodstvu Albanije prostovoljno in brez cdpora podvrgle, čemur pa zastopniki avto-nomnega Epira odločno ugovarjajo. Glede iezikovne^a vprašania pa je prišlo do sporazuma, da sta grški in albanski jezik popolnoma enako-pravna.
O komično-nevarnem intermez-zu poročajo iz Drača, ki najbolje nsvetljuje razpoloženje v Albaniji. Pred kneževim gradom so se vršile demonstracije za oboroženo obram-bo Epira. Vsled te demonstracije je prišlo do konflikta med ministrstvom in uradništvom. Demonstracijo so namreč vprizorili zelo vplivni urad-niki. Tem uradnikom je nato vlada zapovedala, da morajo tekom 24 ur odkorakati v vstasko ozemlje, ker tako žele vojno. (Posnemanja vredno!) Sedaj pa je bil ogenj v strehi. Trebu-šatim in dobro plačanim uradnikom ni dišal epirski bob, nekatere je začelo trgati po udih. drugi so se čutili prestare ali preslabotne za obrambo ljube domovine. Našli so izhod. Za-htevali so od vlade, ki je v silnih stiskati za denar in bi se bila uradnikov že iz ekonomičnih ozirov rada izne-bila, da naj obljubi, da bo rodbinam neskrajšano plačevala plače. Vlada pa jim je odgovorila, da morajo tako) in brezpogojno odkorakati, sicer iz-eube svoje službe. Če bi bili odšli na bojišče. bi bili morali v Draču urade zapreti, uradniki pa so zepet obrnili drugače. Zaprli so urade in so rekli: Mi štrajkamo! Če že morajo izgubiti svoje službe, je boliše ostati v Draču in se ni treba izpostaviti epirskim pu-škam. Začela se je prva albanska uradniška stavka. Vlada ie bila sedaj čisto po dr. Zajčevo v šmiru. Vojakov ni imela in ne uradnikov. Ministri vendar nišo mogli iti v naborne komisije, poleg tega so se ministri kre-gali med seboj. Justični minister se je jezil nad ćelo Albanijo ter pobral šila in kopita. Njegov naslednfK pa tuđi ni hotel razumeti visoke albanske politike in je pokliča! užaliene albanske uradnike-patriote k sebi ter jim re-kel: Naše ministrstvo je napravilo veliko neumnost, da je tako odlične, nesebične, patriotične, junaške urad-nike užalilo. Prizanesite ministrstvu, saj ne ve kaj dela. Strašno zmešnja-vo imamo, nobeden se ne spozna, naučni minister ne zna brati, finančni minister ne zna Šteti. Pred Evropo nas ne smete blamirati. Ker pa mora biti eden kriv, tako zahteva justica, homo spodili gubernatorja v Draču. Vi pa dobite lepo nagrado, če boste zopet odprli urade. Pa pretegniti se ni treba, lepo počasi delajte in demonstrirati smete tuđi za ljubo naso domovino. Zivela! Uradniki so se nato vrnili v svoje urade.
sa mirovno posredovanje sem dal naročito, da naj se odločno upro zahte-vam Zedinjenih držav, če bi te kršile našo suverenitete«
Med tem so se Huertovi odpo-slanci že odpeljali na parniku »Prin-cesa Caeciiia« iz Veracruza.
Štajersko.
Zedinjene države in Meluka.
»Corriere della sera« poroča iz Mehike o razgovoru svojega poroče-valca s Huerto, ki je baje izjavil: Usoda je hotela, da leži y mojih ro-kah odločitev o življenju in smrti naše neodvisnosti. Moja dolžnost je, da se bojujem do skrajnosti. Ustaviti se moramo grožnjam Amerike in vsem zahtevam, ki morejo ogrožati narodno neodvisnost. Zavzetje Mehike bo težka naloga za Ameriko ter bo stala več, kakor si mislijo, poleg tega pa se lahko tuđi ponesreči. Tuđi Če bi padlo glavno mesto, bi se nadaljevala mala vojna. Amerika bi mogla izgubiti mnogo; že je izgubila mnogo, namreč sloves svoje lojalitete, ki ga čuva vsak narod pred svetom. Revolucija je samo maskirana vojna proti Zedi-njenim državam. Revolucija je dobila iz Amerike orožje. municijo in tuđi ljudi. V Torreona so se bojevali na strani Ville ćele stotnije Amerikan-cev, ki so nosile uniforme Zedinjenih držav. Našteli smo preko 200 takih mrtvecev.   Mdukanskini dtlcgatoni
Mariborski konsistorii — nem-ško bojno društvo. V Slovenskih go-ricah, meseca maja. Da smo že tako daleč prijadrali, res nismo pričako-vali. Kakor smo lansko leto poročali, zgodil se je ob priliki cesarske maše dne 18. avgusta 1913 v cerkvi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nečuven skandal s tem, da so otroci tukajšnje zasebne nemške sole med slovenskim petjem cesarske himne začeli isto kričati v nemškem jeziku. To se je zgodilo kljub temu, da je tukajšnji zupniK nemško pe'ie od naših vini-čarskih otrok kot provokacijo prepo-vedal. Župnik je napravil Skandalu kratki konec s tem, da je pokazal kričačem cerkvena vrata. In to je bo-lelo ne samo ne vemo iz katerega nemškep kota pribesrlega nadučite-Ija nemške sole ampak še bolje mari-hors'Ki konsistorij in škofa Napotni-ka. Zavest, da še eksistira v ćeli ško-fiji eden narodni in energični župnik jim ne da spati. Daleč smo še od 18. avgusta, mariborskim konsistoriial-nim rdečkarjem se pa že tresejo hlače. Nič manje kot petkrat je že moral lenarški župnik ad audiendum ver-bum v Maribor. Vsikdar Je zahteval tamkaj naš »slovenski« konsistorij, najvišia Instanca zdaj vladaioče slovenske stranke na Šp. Štajerskem, naj pripusti župnik v popolnoma slovenski farni cerkvi samo radi provokacije zahtevano nemško petfe. Župnik je ta brezstidni zahtevek vedno odločno zavrnil, pripomnil pa je, da se ševe podvrže temu zahtevku, če mu to konsistorij pismeno naroči. Tega junaštva pa še do danes naši voditelji nišo imeli. Tako daleč smo tedaj že prišli. Če se psuje tisoč in ti-soč slovenskih inteligentov, Če si jih moralično in že skoraj brahijalno meće iz cerkve, samo ker so zunaj cerkve drugega političnega prepriča-nja Kakor mariborski kaplan dr. Ko-rošec, tu se r.aši sladki, dobri rdeči pastirji ne ganejo, če pa si domisli kak zakrokan student, ki postane po previdnosti nemškega »Schulverei-na« nadučitelj na zasebni soli, da hoće v cerkvi s svojimi slovenskimi od-padniki demonstrirati, če se hoče s svojimi zaslepljenci porogati ćeli slovenski fari, se dvigne tu cei konsistorij slovenske lavantinske škofije, ne pozna nohene stanovske kolegijalnosti in skuša pritisniti tilnik svojega tovariša pred takim človekom. kakor je nadučitelj nemške sole pri Sv. Lenartu. Zalostno in sramotno!
Iz uradniške službe pri Južni že-ieznici. Imenovan je za postajenačel-nika na Ponikvi Jože Mohorko, revi-dent na Zidanem mostu; prestavljeni so postajenacelniki nadrevident Karl Oroszv iz Brežic v Wildon, revident Juri Zugčič iz Laskega trga v Brezice in revident Jožef Tašek iz Ponikve v Laški trg; dalje so prestavljeni revident Jakob Prek iz Hrastnika v Li-tijo. pristavi Anton Neiedlv iz Litije v Hrastni'K, Fortunat Kink iz Rač v Rajhenburg, Karl Gross iz Prager-skega v Gradec, Franc Zelinka iz mariborskega materijalnega skladi-šča v Bolcan, Viljem Rayer iz bol-canskega skladišča v Maribor, provi-zorični asistentje Friderih Punčuh iz Sp. Dravograda v Zidani most, Franc Žekar iz Vuhreda v Bruck ob Muri, Friderik Heren iz Hrastnika v Briks-legg, aspiranta Štefan Jarec iz Seža-ne v Rače in Gabrijel Pirkmaier iz Litije v Hrastnik.
Zadružna zveza v Celiu ima svoj občni zbor v četrtek, dne 18. junija ob 10. dopoldne v celjskem Narodnem domu.
Volitev v zgornieradgonski okr. zastop so razpisane. Imenik iz vele-posestva in veleindustrije je razpolo-žen pri ljutomerskem glavarstvu in je čas za vlaganje reklamacij do 23. majnika. Kakor znano, so prišli v tem okrajnem zastopu nemškutarji na kr-milo, ker so si dobili v veleposestvu večino. Kako bo letos, je težko reci, ker klerikalci v svoji nestrpnosti od-ganjajo v okraju vse zmožne ljudi od dela.
Iz Onnoia. V nedeljo, dne 14. junija 1914 nameravamo na slovesni način proslaviti 30ietnico Citalnice. Isti dan se bo vršilo tuđi slavnostno zborovanje učiteljskega društva za ormoški okraj, ki slavi svojo 40letni-co. Ob enem bo zlet panonskega okrožja mariborske sokolske župe. V Središču in Ormožu se vrše pev-ske vaje in telovadne vaje, naša god-ba se priđno pripravlja za slavnost Priprave so v polnem teku. K našemu jubileju so vabljene vse čitalnice, posebno pa tuđi   nckdanji ustanovite4Ji J
in funkcijonarji ormoške Čitalnice^ sploh pa vsi Slovenci in Slovani,        ;
Iz Svetio] pri Ormožu nam piše-jo: Iz Ormoža je nekdo poročai gra-. ški »Tagespost«, da je pri nas prve dni meseca maja pomrznilo do 30/&; vseh trt. To poročilo ne odgovarja resnici, ker okrog Jeruzalema dose-daj še ni nič pomrznilo.
Iz Gradca. Imenovan je finančni svetnik dr. Maks Mihurko v Gradcu za finančnega nadsvetnika.
Ženska podružnica družbe sv* Cirila in Metoda v Gradcu priredi y! soboto. dne 16. maja 1914 v dvorani »Kaufmannshaus« (Neutorgasse štev, 57) I. koncert z izbranim sporedom, ka:eremu sledi ples. Vstopnina za osebo 1 K, za dijake 60 vin.
Akad. tehn. društvo »Triglavc v Gradcu ima svoj V. redni občni zbor dne 13. majnika 1914 ob 8. zvečer v prostorih gostilne Glanzer »Zur VVeinhecke« z običajnim sporedom.
Drobne novice. Iz Ljubnega na Zg. Štajerskem poročajo, da je padal tam ponoči od sobote na nedeljo dež, pomešan z žveplom. — Iz M a r i b o r a. V nedeljo so se vzdig-nili tu v zrak i zrakoplovom »Štajerska« vseučiliščni profesorji Ficker, Wittek in Pfeiffer. Za nekaj minut je bil zrakoplov nad oblaki in je plul proti vzhodu. Profesorji so imeli lepo vožnjo, a razgleda zaradi megel ni bilo. Blizu Komoraua ob Bonavi so se srečno izkrcali. — Iz Maribo-r a. V mestu in bližnji okolici je mnogo slučajev škrlatice. V bolnišnici leži 28 na škrlatici bolnih oseb.
RoFOšha.
Pretep. V Beljaku je nastal v neki gostilni pri plesni veselici pretep med civilisti in vojaki. Več civilistov je bilo ranjenih. Ko je prišel na lice mesta stražnik, ni mogel opraviti prav nič ter je šel po pomoč. Med potjo je srečal nekega ritmojstra ia nekega polkovnega zdravnika, ki sta šla z redarjem nazaj v gostilno, kjer so se še vedno pretepavali. Ko sta se ritmojster in zdravnik prikazala V gostilni, pobegnili so hitro vsi vojaki. Ko je v veži hotel ritmojster enega pretepačev prijeti, sunil ga je ta s tako močjo, da je ritmojster padel. Na-silnega vojaka sta prijela nato dva redarja. Več civilistov, ki so zadobili zabodljaie z bajoneti, je morala iskati zdravniške pomoći.
Težka nezgoda pri igranju otrok. Iz Trbiža poročajo, da je šio veS otrok, kljub strogi prepovedi staršev v neki hlev, kjer je imelo vojaštvo nastanjenih pet konj. Na aknu hleva je ležal vojaški revolver. Otroci so opazili revolver, ga vzeli z okna in se pričeli z njim igrati. Naenkrat pa se je revolver sprožil in kroglja je zadela llletnega sina nekega želez-ničarja. Onesveščen se je zgrudil de-ček na tla. Kroglja je predrla dečku prsi na levi strani. Vojak, ki je imel službo v hlevu, je večkrat zapodil otroke, a vrnili so se in v neopaže-nem trenutku se je zgodila nesreča. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
Drobne novice. V 1 o m. V Vol-šperku je vlomil neki tat v odsotno-sti gospodarjevi v hišo posesinika Tomaža Stefliča in odnesel iz zaprte omare 289 K v gotovini in nekaj obleke. O storilcu nimajo še nobene sledi. — Požar. V blizini Brež }e izbruhnil pri večji skupini hiš požar, ki je uničil gospodarska poslopja po-sestnika Kaltenegerja in vse, hišo in gospodarska poslopja posestniku Gartnerju. Tuđi streha bližnjega po-sestnika Moraučnika se je že vnela* Ogenj so po večurnem napornem de-1 lu pogasili in omejili gasilci iz Brež. Skoda je zelo velika.
Primorsko.
Resnicoljubnost tržaškega »Pic-cola«. »Piccolo« je prinesel pred par, dnevi strašno novico o krvoločnosti Slovencev ter pristavil, da so Slovenci pri Sv. Jakobu ujeli nekega 61etnega italijanskega dečka, ga zar prli in ćelo pretepli.. S tem je hotel zopet pokazati, kako surovi so Slo* venci, a se je zopet samo krepko —* zlagal. Resnica je bila namreč ta: N&-kernu gostilničarju pri Sv. Jakobu so paglavci iz hudobnosti odnašali les. Ko je gostilničar enega teh fantalinov ujel, zaprl ga je v sobico in šel po redarja, ki je dečka okregal in nato izpustil. Kmalu nato je zasačil še enega teh majhnih potepuhov, ga zopet zaprl v sobico in šei na vrt, da bi še kakega mlađega nadebudnega tatiča ujel. Seveda je 61etni lantalin strašno tulil v svoji Ječi. Medtem pa je prišla mati dečka in zahtevala sinčka nazaj, češ, mi smo Italijani. Oostilničar ji je izročil nadebudnega uzmoviča in ga primerno priporočil materi. Ta Je mlađemu smrkavcu tuđi res priložila par krepkih, nato pa ga odpeljala domov. — Omenjenemu gostUničarlu hodijo taki mladići, od 5
^^^^ife^^jij^^
Strsn 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. n«)a lf 14.
10«. štev.
do 10 let naga Jat, odnašajo ina kttgOe s kegljišča, kradejo les in kozarce ter so se toliko predrzni, da psujejo go-stilničarja, če jih ta zapodi. — Iz te TiedolŽne aferice pa je »Piccolo« na-pravil krvavo klobaso, na kateri je pač, kakor razvidno, bore malo res-niče.
Iz Lokve na Krasu. Dne 15. t. m. pridrdra naravnost z Chinaja nov avtomobilni voz, katerega je napravila in moderno montirala tvrdka Sauer na Dunaju. Ta avtomobil je last »Prve kraške avtomobilne zve-ze s Trstom«, katera si je nadela na-logo zvezati kraške, od železnice od-daljene kraje s Trstom. Dne 17. t. m. prične redna avtomobilna vožnja za osebni in tovorni promet med Tr-stom-Baronco-Lipico-Lokvo in sicer trikrat na dan sem in tja. Ob takih prilikah naj LjubljanČanie ne pozabi-jo svojo nekdanjo (v petnajstem sto-Ietju) žitnico v Lokvi, kjer se nahaja starodavni nad 400 let star Tabor, staroznano »Vilenico«, zgodovinsko staro kapelico in še mnogo drugega zanimivega. Tuđi smo v Lokvi že na pol zaspalo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda zopet oživili in želimo zopetnega živahnega življenja. Torej v petek. dne 15. t. m. dopoldne na veselo svidenje v naši beli Ljubljani.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. junija v prostoru »Restaurant Pilsen« javno tombolo. Ob 2. popoldne bo cestna dirka Ron-ki-Gorica. Med dirko bo svirala gcd-ba, po koncertu pa bo ples.
Erarični golobi v Gorici. Na gradu v Gorici je osnovala vojaška uprava postajo za eraricne golobe. Te golobe se lahko spozna po njihovi izključno sivi barvi, po njihovi izred-ni velikosti in ker imajo okoli nog male obročke. Prepovedano je pod kaznijo to žival loviti.
Nesreća. V Urbanisovi opekarni v Gorici se je predvčerajšnjem pri-petila nesreća, ki je zahtevala svojo žrtev. Pogreznila se je ilovica ter spravila delavce v veliko nevarnost. Masa zadela je 52!etnega Petra Ku-štrina s tako močjo, da mu je strla prsni koš. Bil je na mestu mrtev. Na lice mesta je dospela sedna komisija, ki je dala aretirati 311etnega delo-vodjo L. Viola.
Nasiien Benečan. Vceraj zjutraj je v kavarni »Ai Giardini« v Trstu nastal prepir med nekaterimi pivci. Med njimi je bii tuđi 241etni Aleksan-der Perimazzo iz Benetk, ki je naen-krat zdirjal iz kavarne do bližnjega peka, kjer je pograbil nož in se ž njim vrnil v kavarno in tam hotel z nožem napasti enega svojih nasprotnikov. To so gostje v kavarni preprecili in ga dali aretirati. Stražnik je vroče-krvnega Benečana odpeljal nato v zapore.
Nevaren padec. V neki ulici v Trstu so se igrali otroci, med njimi tuđi 121etni Josip Prgomet. Med igro je ta splezal na neki zid, izgubil rav-notežje in padel skoraj dva metra globoko. Pobil se je precej in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga obvezali in oddali v domačo oskrbo. Ponoći pa se je pokazalo, da so se mu pretresli tuđi možgani, vsled če-sar so ga zopet oddali v deželno bol-nisnico.
Nesreća. Predvčerajsnjim so de-lali prozni delavci na progi južne železnice med Nabrežino in Prošekom. Tamkaj je proga precej nagnjena. Ko so delo skončali, poskakali so delavci na prozni voziček in ravno tako je hotel steriti tuđi neki Robert Pren-kin, doma iz Ogrskega. Skocil pa je -tako nerodno, da je padel pod voziček, ki mu je šel čez desno nogo in *mu jo zlomil. Ponesrečenca so s prvim vlakom odpeljali v Trst in oddali tamkaj v deželno bolnišnico.
Drobne novice. Verskablaz-nost. V Pazinu se je te dni obesil S41etni kmet Ivan Drudić; bil je ver-sko blažen. — Posledice pre-t e p a. Predsnočnjim je prišel na re-šilno postajo v Trstu neki 171etni ^Anton Fonda, ki je imel tri precej ne-varne rane na glavi. Z rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Fonda Je izpovedal, da je prišlo v neki go-stilni do pretepa in ga je nekdo uda-ril s kozarcem po glavi. — Smrtna nesreća otroka. V Miljah so se pod nekim starim zidom igrali otroci. Pri tem se je sprožil na zidu kamen, ki je zadel 9Ietnega Rudolfa Bonifaci-ja s tako silo v glavo, da je takoj umri. — Poskušen s amomor. V ulici della Teza v Trstu stanujoča 171etna Marija Rotter hotela si je predvčerajšnjem popoldne končati življenje s tem, da je izpila večjo množino ocetove kisline. Prepeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico.
Dnevne vesti.
-r Za pravice sloveoskega Jezika. V včerajšnji seji liubljanskefca pbčinskeza sveta Je interpeUral ob-
Cinski odbornik R. Pitstestemlek ža-pana radi dopisovanja državnih ura-dov, zlasti modnih oblasti mestnemu magistratu. Opozarjal Je na stremljenje gotovih Činiteljev v sodni upravi, da bi se omejila raba stovenskega jezika v not ranjeni in zuaanjem ura-d ovan ju pri naših sodiščih in vpra-šal, ako je res, da pošilja v zadnjem času ljubljansko okrajno sodišče mestnemu magistratu nemške dopise, dasi je to v direktnem nasprot-stvu ne samo z vso dosedanjo trideset let no prakso« marveč ćelo z ukazom višje sodne oblasti, da moralo sodišča dopisovati z deželo Kranjsko, z mestno občino ljubljansko In z žup-nimi uradi izključno v slovenskem jeziku. Interpelant je poudarjal, da je ćelo državno pravdništvo dopisovalo mestnemu magistrata izključno v slovenskem jeziku v času, ko je imelo mesto v rokah policijo, ter stavil na župana vprašanje, kaj misli ukre-niti, da se zavarujejo pravice sloven-skega jezika proti vsakemu poskusu, da bi se veljava slovenščine v urad-nem poslovanju utesnila in omejila. Podžupan dr. T r i 11 e r je odgovoril, da je samo ob sebi umljivo, da bo mestna občina z vso odločnostjo in neizprosnostjo ŠČitila pravice sloven-skega jezika, sicer da pa bo župan odgovoril na interpelacijo v prihod-nji občinski seji.
-f-    Kruta obsodba pri pešpoiku
št. 17. Popolnoma nezadovoljivi odgovor ministra na interpelacijo    dr. busteršiča zaradi krutih obsodb pri kranjskem pešpoiku št. 17 je napravi! na našo javnost   skrajno   neugoden vtisk.      Glasilo    klerikalne  stranke pravi, da pri tem odgovoru ne more ostati. Tuđi mi smo^mnenja,   da   ie častna dolžnost dr. Šusteršiča, da se zavzame za to stvar, toliko bolj, ker je očividno. da je vojni minister slabo podučen o stotniku Nechanskem. Po-jutrišnjem   odpeljejo iz Celovca    12 onih nesrečnih fantov, ki so obsojeni, v trdnjavske ječe in sicer priJejo desetnik Rangus in prostaka Dokar in Kušar   v   Arad na Ogrsko^prostaki Skumavec, Schneider    in   flibar   v Komorn na Ogrsko. prostaki   Balon, Debeljak in Dobravec v Terezin na Ćeškem in prostaki KnapiČ,    Jaklič in Zavlič v Molersdoi    pri    Dunaiu. Ostale obsojence odpeljejo    pozneje. Ker je osmelil vojni minister še hvaliti    stottiika   Nechanskega.   hoćemo delovanje tega oficirja nekoliko popisati in to na podlagi popolnoma   za-nesljivih podatkov.     Pod prednikom stotnika   Nechnn^kega   je   veljnla   6. stotnija 17. pešpolka za eno naibolj-ših.     Sporazumlienje med prejsniirn stotnikom in med stotnijo je bilo tako lepo, da je ćela ^totn;ia 'okaia, ko jo je prejšnii stotnik ?apustil in tuđi sam gospod stotnik je  ime!    solzne oči. Vesti, da priđe za stotn;ka povi-šani Nechansky k tei stotniji,   so  se vsi ustrašili,    tako    moštvo,    kakor podčastniki.     kajti     Nechanskv     je splošno veljal za največjepra mučitelja pri pešpoiku št. 17, in takega sit-neža, da tuđi med oficirji   ne   uživa simpatij.     Prej je bilo pri 6. stotniji prijetno služiti, pod    stotnikom   Ne-ehanskvm pa se je vse premenilo in zavladala je splosna žalost,    ker so vojaki kmalu sprevideli, da    pr 'ejo sčasoma vsi do kazni. Stotniku Ne-ehanskemu ni mogel   nihče   nf»i er.e stvari prav narediti. Če kak pod ast-nik, kadar je poveljeval ni vpil kakor zverina, ie že moral k rar  rtu. Stotnik je pri raportu za najm.  :jše stvari nalagal strahovite kazni. Kna-ko je kar na dvorišču in na vežhali-šču diktiral kazni in zatrjuje se. da sploh nišo bile vse kazni naznanjene poveiiništvu 2. batai]ona, Ker jih je bilo preveč in nišo bile nikjer zapisane,   ampak so jih vo?aki   prestali brez vednosti višjih poveljstev. Na vežbališču je stotnik šarže poklical ven iz stotnije in jih podil kakor div-jačino, moštvo pa pustil kar četrt in pol ure »Habt Acht^ stati, da je Iju-dem sla!)O prihajalo. Zvečer po 5. uri, ko je bilo dnevno povelje prečitano, je  pustil vojaštvo nalašč  čakati, on pa je s pcdčastniki    ekserciral    po spalnicah do 8. zvečer in tako mo-štvu še tistega počitka ni pustil, ki mu ga daje voiaški vežbalnik, da je namreč po 5. uri prosto. Zmerjanje z osli, svinjami, tepci, bagažo, prokletim plemenom itd- je bilo popolnoma navadna stvar.  Ta  stotnik  Nechanskv je seveda še vedno poveljnik na novo sestavljene 6. stotnije. Da zdaj nič lepše ne ravna s stotnijo, ki je se-stavljena iz moštva celega polka, kaže sledeči slučaj: Pred par tedni je 6. stotnija streljala kake tri ure hoda od Celovca v Olinjah pri Borovljah na tamošnjem strelišču. Tuđi tam ni bilo nič prav, kar Je stotnija naredila in še ćelo nadporočnik in narednik ništa bila stotniku po volji. Zato je po streljanju več kot eno uro ekserciral in def ili ral po strelišču z ubogi-mi fanti, namesto da bi jih pustil počivati, ko so morali isti dan zopet na-zaj v Celovec.   Nechanskv Je torei ostal tak, kakršen Je bil. Njegovo ne-človeško postopanje fe tuđi prouzročilo tišti »punte. zaradi katereza ]e
priUo toliko vrlih in poštenih Untov v Ječo in o katerem puntu borno Se poveđmli aekaj resnic, ie da se spozna, na kakih tnformacijah sioni od-jovot, ki ga Je dal vojni minister dr. Susteršiču.
+ Notranfska driavaochorslui vofitev. Vipavski vinogradniki se puntajo proti klerikalnemu kandidatu dr. PogačniKu. Pri tem jih ne vodi samo spoznanje, da bi jim s takim po-slancem ne bilo nič pomagano, ki o gospodarskih željah in potrebah pre-bivalstva nobenega pojma nima, ampak tuđi to, da je klerikalna stranka z zvišanjem užitnine na vino prizade-jala ćeli Vipavski dolini ogromno škodo. Meteorologični izvedenci na-povedujejo za letos iako vreme, da je računati z bogatim pridelkom vina v ćeli Avstriji in Ogrski. Ce se to uresniči, bodo hudo udarieni doienj-ski vinogradniki, pa tuđi vipavski. ker bo konkurenca velikanska, pri nas na Kranjskem pa bodo kupovalci vina novo užitnino seveda odtrgavali vinogradnikom. Vipavci so dobri vinogradniki, pa tuđi dobri računarji in prav ker vedo, kako škodo jim je nrinesla sedaj vladajoča stranka, zato se od'očno protivijo njenemu kan-didatn Pogačniku.
Dežehia elektrarna in naš žep. Z Oorenjskega se nam piše: Z dve-nia avtomobiloma se vozijo gospodje inženirji na Bled in v okolico, seveda na stroške davKoplačevalcev. V Ljubljani imajo dv?vtaka avtomobila, na Gorenjskern pri Zirovnici pa zopet dva — vse na račun krvavih žuljev davkoplačevalcev. Vsi ti inženirji in neinzenirji imajo lepe plače in na-siavljene ^ospodičiie seveda tuđi — a dela se vendar jako počasi. Dva delavca postavljala droge za elcktri-ko, a štirje gospodje to nadzorujejo. Da, gorenjski kmet, silno draga bo ta elektrika. Baje se v Završnici tuđi beton podira in drogovi za žice so tretie vrste — druceod delajo menda Ie še železne — a kaj zato, Ie naprej, dokler je še denarja in davkoplačevalcev kaj. Povsodi že sililo na kme-tih za unelicivo te luči, a po strahovitih cenali. Alorda bodo še pod smrtnim grehom uKazali, da mora vsak kajžar v svojo baito upeljati elcktri-ko. To bo še kesanja!
-f »Škof in župnik«. Duhovnik z Gorenjskega nam piše: Ta brošura ie strahovit zgodovinski dokument naših cerkveno-socijalnih razmer. Kakor smo s-utili, je res »usoda« ćele drame Stisteršfčev mtnistrski sedež. Za tega se gre škof pretepat z župnikom do krvi pred vsem ljudstvom, ko bi vendar lahKO zvedel ob vhodih vseh ministrstev: »Dr. ^usteršič — niemals! . . .« Pomllovania vredna sta oba: škof in župnik. »Was sich liebt, das neekt sich.« Oba sta polna tište vse odpuščaioče kršćanske Ijubezni, da v trenotkih, ko bi drug drugega lahko popolno uničil. odnuščnta: škof ni pustil župnilcii, da bi šel iz dežele, župnik prikriva in ne prevede spisa na nemško, da bi svojega mučitelja ne s'oril popolnoma nernojročesa. Skof. ki daje misijone osebno po za-kotrih hrihovskih farah, nai popravi krivico, ko ima še v rokah vso oblast. Ko mi! pero zdrkne z rok, ne bo več moq:el primerno popraviti storjene krivice.
—  Osje«ki di^aki pridejo    danes ponoći ob nolneči v Liuhliano.
—  Cdfcorova seja »Matice   Slovenske^ se vrši danes ob 6. zvečer.
—  Pogreb   pteatefja Vatroslava Kolza.    Včer^j ob 5. popoldne smo snrermli  k  zainiemu  počitkv  vrlega moža,  picate1ia  Vatrosbva   H o 1 z a. Že pred 5. uro se je zbralo na Marije Tereziie cesti obilo občinstva, ki je   hofelo  izkazati   pokojniku   zadnjo čast. Pogreba so se udeležili    poleg prijateljev pokojnika se obili zastop-niki raznih društev in korporacii. Na čelu   zastopnikov  se  je  udeležil   pogreba ljubljanski župan dr. Ivan Tav-Car,  podžupan   ijuMianski   in   deželni odbornik clr. Kare! Trilier. državnj in đeželni po^lanec dr. RaNTiihar, dežel-na poslanca dr- Novak    in profesor Reisner. poleg teh mnogo občinskih svetnikov, vladna svetnika dr. Kre-menšek in ravnatelj Tvan Šubic, odbor    družbe sv. Cirila    in    Metoda (vladni  sveinik    Senekovič    in  več prospodov in dam), odbor »Radogoja« (dr. Novak,    ravnatelj    dr. Zarnik), Slovensko pisateljsko nodporno društvo (odbor in članO, Slovenska Matica  (predsednik dr. Ilešič z odbor-niki),  Slovensko   profesorsko   društvo,   Slovensko   časnikarsko   dru-§tvo, Uradniško podporno    društvo, Splošno slovensko žensko    društvo, slovenski    slikarji,    uradniki    banke Slavije. predsedstvo   iugoslovanskih učitelfskih    druStev,   prelat   Andrej Kalan,     senior      odvetnlkov      dr. Fran   Papež,   uredniki    vseh     tu-kajšnjih    dnevnikov,  dalje   deputacije    podčastnikov   vseh    vofaSkih branž v Ljubljani, Ž njimi   tuđi za-stopuiki   c. in kr. vojne   mornarice, mnogo dam, dalje slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«,   ki   Je pokojniku zapelo tuđi par nagrobnic,
zastopnfki društva »Akademije«, za-stopniki »Olasbene Matice«, zastop-niki društva >Pravnik«, uradniki mestne občine ljubljanske, zastopni-ce Uublianskega ženstva itd. Pri pogrebu je svirala godba pešpolka št. 27, vodil pa Je kondukt mornariški superijor v p. gospod A. Kokalj. Za lepo uspel pogreb pa gre priznanje pogrebnemu zavodu gosp. Josipa Turka in magistratnemu komisarju gosp. Fr. Govekarju za trud. Bodi vrlemu in značajnemu našemu pisa-teiju ohranjen blag spomin!
— »L* association franco - slave« v Parizu je dne 6. maja na Sorboni priredila predavanje o »Hrvatih    in Srbin po balkanski vojni«. Predse-doval je znani učenjak E. Denis,   a govoril je publicist Zagorski (ki je pred par leti spisal v franeoskem jeziku monografijo o Račkem). Po-kazal je, kako se — kljub in vsled preteklosti — dandanes oblikuje ena duša srbo - hrvatska, o čemer bodo sosedje morali računati.
—    Nađzorovanjs    i^cljevanja. Dvorni svetnik Stukart ie dospel včeraj v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. Dvorni svetnik Stukart je načelnik kriminalnega oddel-ka c. kr. policijskega    ravnateljstva na Dunaju in predsednik centrale za nadzorovanje izseljevanja, pod kate-ro področje spada tuđi nadzorovalna postaja izseljencev v Ljubljani.
—  Tridesetletnico poroke je ob-haial  te  dni  gosp.  Anton  S t e r 1 e -kar, nadzornik  »Učiteljske    tiskar-ne«, s svojo gospo soprogo    Uršulo Sterlekarjevo v krogu svoje, v na-rodnem duhu vzgojene mladine. Gospod Sterlekar je svoje življenje pre-nil v delu za narod in tuđi še danes je lahko prekrasan    zgled    mnogim mlajšim od njega, da je treba v na-rodnem oziru delati in ne samo govoriti, kadar je prenolna Čaša. Gospodu jubilantu in njegovi    gosne    soprogi iskreno Čestitamo ter želimo, da bi še mnogo let ostala čila   in   zdrava kot danes.
—  Konjska d!rka. Vsled slabega vremena se je preložila konjska dirka na tivolskem travniku na nedeljo 17. in ponedeljek   18. t. m.   Začetek obakrat ob 8. dopoldne.
—  Skandalozna vzgoja. V nedeljo popoldne sem napravil ponižen iz-prehod čez ljubljanski Grad. Pot me je pripeljala mimo Osoj, kjer me je obsul trop petletnih otrok, dečkov in deklic.    »Krajcar dajte, krajcar dajte!« so kričali kot vrabiči ter mi silili pod noge. Nadležno beračenje me je razjezilo, da sem zapodil najvec-jega vsiljivca, čeŠ, da je grdo tako nadlegovanje. In zdaj? »Udari ga, če nič ne da!« je ve;el pobič. ki mi je stal za hrbtom in v trenutku je padlo par rok po meni! Ko bi jaz imel ženo, da hi mi tako vzgaiala otroke in jih mistila beračiti na javni cesti,, dal bi ji Ieskovega olja, ker drugega pač ne zasluži. Ali more biti iz takih otrok drusrega kot čisto navaden potepuh? — Blaž P o h 1 i n.
Oparii se ?e. Stiriletni posestni-kov sin Franc Rode iz Mar. Dev. y Polju je pred par dnevi v kuhmji pri-jel za lonec, v katerem je bila \Tela voda ter ga prevrnil. Pri tem se je težko oparil.
Ciganka aretirana. V nedeljo dopoldne je bila aretirana v Zalogu 36-letna ciganka Ivana Breščak iz Jarš zaradi potepanja.
Zagonetni napad na metliškega postilijona. Iz Novega mesta se nam poroča: Revolverski napad na metliškega postilijona postaja vse bolj za-goneten. Od neke strani se je trdilo, da je tu šio Ie za ponesrečeno otro-čarijo; da je nanadalec kot dober prijatelj postili jona Ie v šali rekel: »Denar sem, ali življenje, če ne, te ustrelim« in da je — prepričan^ da samokres ni nabasan — Ie za »šalo« nameril proti glavi svojega prijatelja. Od druge strani se je zopet trdilo, da sta postilijon in nanadalec prejšnii dan v Metlikj igrala kvarte, da je napadalec veliko zaigral, postilijon pa dobil in da je napadalec v jezi nad izgubo zahteval od postilijona denar, ker ga pa ta ni hotel dati, ga je v hip-nem razburjenju ustrelil. V torek pa se je pojavila zanesljiva priča, ki je prvo mnenje, ki je bilo uradno mne-nje. močno razorožilo, toda slučaj sam še bolj zatemnila. Ta priča, ki je bila tik pred dcgodkom navzoča na Hcu mesta, se je napram vašemu dopisniku sledeče izjavila: Napadalec se piše Anton Sluga in je doma iz Vrha pri St. Rupertu. To je še mlad fant, ki je služil v pekariji in trgovini P. v Metliki. Z obstreljenim postili-jonom sta bila dobra prijatelja. Pred dogodkom ie Sluga prihajal k Mar-kencu v hlev ter se izrazil, da bi se rad enkrat pelial z njim v Novo mesto. Čudno ie bilo, da je fant svojega gospodarja v petek dopoldne kar tako pustil, ne da bi bil odpovedal ali sploh povedal, kal namerava. Prine-sel Je 5e naročeno pecivo, nato pa izginil Popoldne se Je z nekim drugim voznikom odpeljal proti Nove-mu mestu (tedaj ni res, da bi se bil z Markencem v soboto zjutrai DriDe-
Ijal s pošto). V soboto zjutraj sva bila s Slugo še skupaj v neki gostilni v Kandiji, nato sva šla v 2abjo vas k mesar ju Javorniku, kjer sva mu še pomagala pri klanju. Ko sva nato dobila nekaj pijace, je Markenc po državni cesti pripeljal pošto. Sluga je rekel: Zdaj se pa lahko peljeva v mesto. Jaz sem dejal, da greva raje peš za njim, ker ima on še časa do-volj na kolodvor (bil je namenjen v Ljubljano). Šla sva v naš hlev (pri gospe pl. Fichtenau poleg restavra-cije pri Tučku). Tu mi :"e Sluga ponu-jal svoj revolver, naj ga kupim. Vpra-šal sem ga, če je »nabasan«, nakar je on zatrdil, da ni. Iz previdnosti sem si ga še sam pogleda!, ter še dvakra^ okoli obrnil nastavek za krogle, s tem, da sem sproževal petelina, kakor bi streljal, toda samokres ni da? nobenega strefat kar me je utrdilo v prepričanju, da samokres res ni bil »nabasan«. V tem pa že pripelje Markenc pri poštnemu nradu izpraznjeno pošto pred hlev. Šel sem ven, da Markencu pomagani izpreči. Slugu je ostal v hlevu, ko je Markenc s kc-nji prisel v hlev. Čudno se mi je zde-lo, ko naenkrat poči strel v hlevu. Iz dejstva, da sem jaz imel samokres par trenotkov preje v rokah in je bil isti takrat prazen, sklepam, da je SJuga med-tem Časom, ko sem bi! jaz zima), samokres nabasa! s patroni. Škoda, da ga nišo takrat takoj prijeli, bi se vsaj dalo dognati, koliko strelov je imel v samokresu. Tuđi meni je nerazumljivo, kaj ie Slugo privedlo do takega dejanja. — Na vprašanje, če sta obstreljeni in napadalec res veiiko igrala, je priča odgovoril: Igralo se je že, ampak večinoma samo za »spas <, ali za male zneske. Kakšne večje izgube ri". imel ne ta, ne oni. — Morda bi vendar kazalo, da se tuđi oblasti resneje zanimajo za ta zagonetni slučaj. — Ubeglega napadaka še nišo prijek. Obstreljeni postilijon je prestal že par hudih operacij, pri katerih so mu nobrali Ie zdrobljene keščice, krogle. ki je obtičala na obstreljeni strani obraza, pa zašla globoko spodaj na-zaj. še nišo dobili ven. Ranjenec je še vedno v nevarnosti.
Prvi čebelni roj v Ratečah na Goreniskem je imel cestar Kopavnik letos že dne 7. maja. To je nekaj iz-vanrednega za Gorenjo Dolino.
Avtomcbifna vožnia Rakek-Pre-zfd. Od 16. maja t. 1. dalje se bo spre-menilo od »Avtomobilnega društva Rakek - Prezid« družbe z o. z. na Rakeku vzdrževano dnevno enkrat-no dvovprežno poštno vožnjo med postnimi uradi Rakek in Stari trg pri Rakeku v avtomobilno poštno vožnjo. Avtomobil bo odhajal od poštne-ga urada Rakek ob 3. uri 15 min. popoldne in prihajal k poštnemu uradu v Starem trgu pri Rakeku ob 4. uri 50 min. popoldne. Iz Starega trga pri Rakeku bo odhajal avtomobil ob 10. uri r0 min. predpoldne in prihajal v Rakek ob 12. uri 30 min. popoldne.
Zlato srce z Valdemar Psy-landrom, imela je včeraj, kakor vse-Iej, kadar nastopi ta priljubljeni igra-lec, pri predstavah v kinematografu »Ideala najpopolnejši uspeh. — V petek krasen Nordisk-spored. — V soboto gostovanje originalnega Edison kinetofona. Svetujemo, da se poskrbi vsakdo pravočasno vstopnico, ker zanimanje je veliko in se bo zadnji dan težko dobilo zaželjenega prostora.
Demonka, drama v 5. deja-njih, ki se predvaja v Bachmaierje-vem Grand - Elektro Bioskopu v Lattermannovem drevoredu, dosegla je včeraj najpopolnejši uspeh. Drama je spisana po Richepinovem romanu »La Glu« in nam predočuje žensko, ki sledi slepo brez lastne volje posvetili zabavi. Vsa drama je mojstersko vprizorjena.
Trije sneženl možje Pankracij, Servacij in Bonifacij so rastopili včeraj. Pankracij je bil vetern, a je vendar lepo sijalo solnee. PonoČi se je pa vreme spremenilo in tako je ljubi Servacij nam prinesel danes dež in tako hladno temperaturo, da bi se ne bilo prav nič čuditi, ako Bonifacij pobeli nam, če drugod ne, vsaj po višjih hribih.
Nezgode. Pretekli petek je 141et-nega delavčevega sina Jožefa Petri-ča, ko je šel Čez Sv. Petra cesta, po-vozil avtomobil ter ga težko poško-doval.
Na današnji sernenj so prignali 303 glave in sicer 39 volov, 1 kravo in 263 prasičev za rejo.
Društvena naznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Seja finančnega od-seka vrši se jutri v četrtek ob 8. zve-Čer v zvezni sobi v »Narodnem domu«.
Slov, trgovsKo društvo »Merkur« v Ljubljani. Kakor smo že poro-čali, priredi društvo »Merkur« skupno z društvenim pevskim zborom ob vsakem vremenu na praznik 21. t. ffl.
108. Itev.
.SLOVENSKI NAROD*, <tee 1S ntaj* 1914.
Stran 5.
poučen zabavni Izlet v Zagoff«    ob
Savi. Pri te] priliki si nameravamo ogledati steklarno in vrhnje naprave tamkajšnjega preraogokopa. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 40 min. 2jutraj. Ob 10. ogled podietij in ob 1. uri kosilo. Popoldne ob 4. priredi društve-ni pevski zbor s prijaznim sodelova-Tijem tamošnjega seksteta v Sokol-skem domu koncert, katcrega vstop-nina pripade ubožnemu zakladu obči-ne Zagorje. Vstopnina 50 v za osebo. Povratek v Ljubljano ob 7. uri 50 minut zvečer. Dotičnike, ki se namera-vajo izleta udeležiti, vabimo, da pri-glasijo svojo udeležbo najkasneje do sobote 16. t. m., da moremo glede kosila in drugo potrebno ukreniti.
Poiitičnega društva »Vodnik« v Spodnii ŠiŠkl občni zbor se vrsi v so-boto, dne 16. maja 1914 zvečer ob pol 8. uri v gostilniških prostorih pri Seidlu v Sp. Siški. Gg. elani so vijudno vabljeni, da se ga mnogobrojno udeleže. — Odbor.
Razne stvari.
*  Nesreća na železnici.   Iz Stol-tiega Belgrada poročajo: Blizu postaje Almadi Blatnega jezera se Je vsled deževja udri neki hrib v hipu, ko je vozil mimo poštni vlak. Lokomotiva je padla v jezero. Ponesrečil ni nihče.
f Linčanje na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo: V Covilhanu je antimititarist Fereira zaklal majorja Coreira. Morilca so zaprli. Razburje-na množica pa je morilca izvlekla iz zapora ter ga linčala.
*  V gtedališču umri. Iz Stuttgar-ta poročajo: Med predstavo »Aide« v tukaišnii operi je komornega ^ virtuoza riorstmanna zadela kap in   je kmalu nato umri. Občinstvo tega ni zapazilo.
*  Bokserska tekma   s   smrtnim izidom.   Iz Londona   poročajo:    Pri bokserski tekmi med zamorcem Hon-kinsom in zamorcem   Sam   Johnso-nom, sorodnikom znanega svetovne-rra mojstra Johnsona. je poslednji do-bil sunek v trebuh ter   kmalu   nato umri.
*  Zvonove ukradli.  Iz Petrogra-da peročajo: V narvskem predrnest-iu je bila v serafinski cerkvi izvršena čudna tatvina. Tatovi so ukradli    iz stospa tri zvonove, ne da bi jih kdo opazil. Še le ko je bila obvesčena po-licita. je ta zasačila nekega   brezpo-selnega delavca, ki je peljal dva zvona k starinarju.
*  Pri trajni bolehavosti in ležanju v postelji Je dobro, ako imamo vsak dan po veekrat   izpraznitve.   Znanstvena opazovania v splošni bolniš-nici v Šibanju so dognala, da so se s prirodno »Franc Jožefovo« grenčico še ćelo pri nekaterih po   eni   strani ohromljenih pacijentih dosegli še naj-bcliši odvaialni uspehi. Franc Jože-fava voda se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in trgovinah   z   mineralnimi vodami.
TelđonsSa In brzojavna popočlla.
Bciezen našega cesarja. Dusaj, 13. maja. Uradno se poro-ča o cesanevem zdravstvenem stanju: Noč je bila dobra. Katar je bil iiapram včera?šn!emu dnevu marnši. Splošno razpoioženie neizprenienje-no dobro.
Delegacije.
Budimpešta, 13. maja. Mornari-ški odsek ogrske delegacije je pričel dar.es z razpravo o mornariškem proračunu, ki znaša za leto 1914/15 vsoto 173,266.000 kron. Mornariški poveljnik je podal obširne informacije.
Avstrijski In nemski šef generalnega štaba.
Ksr!ovy Varyf 13. maja. Snoči }c dospei sem šef avstrijskega generalnega štaba Konrad pl. Hotzendori ter več ur konferiral z nemškim general-štabnim šefom Moltkcjem. Uradno se zatrjuje. da je šio samo za privaten obisk. Zvečer se je Konrad zopet vr-nil na Dunaj.
Aiera Šviha.
Praga, 13. maja. 2e v zgodnjih Jutranjih urah se je zbrala pred sod-nim poslopjem velika' množica. Vstopnice pa so bile že   včeraj   vse
raxdan#, tako da je tari* to malo ljudi pristop k razpravL Oost kordon policije je bil postavljen, da prepreci eventualne inzulte na šviho. Sviha se je pripeljal na sodnijo v spremstv« svoje soproge. Do kakih inzultov ni prišlo. V avditoriju je bilo videti po-slance Masaryka, dr. Stranskega, bivšega ministra Fiedlerja, Franka, Cecha, na galeriji je bila navzoča so-proga dr. Kramara,
Po prečitanju obtožnicc Je izja-vil obtoženi odgovorni urednik »Narodnih Listov« dr. Heller, da prevze-ina vso odgovornost za priobčene članke, da pa se ne čuti krivega, ker je priobčil te članke na podlagi zane-sljivega materijala in v interesu do-brega imena češkega naroda. Zagovornik dr. Rašin je nato predložil zapise bivšega glavnega urednika »Narodnih Listov« Aniža. Proti prečitanju teh zapiskov je protestira! Švihov zastopnik dr. Bouschek, ker je to baje v nesoglasju s kazensko-pravdnim redom. Vzlic temu so se zapisniki prečitali. Med zapiski se nahaja tuđi notica, v kateri pripove-duje Aniž, da je prišel k njemu 8. aprila 1911. jurist Pastirka ter mu povedal, da je zanesljivo dognal, da dobiva Šviha 800 K mesečne plače od policije. Med zapiski se nahaja tuđi obširen koncept poiitičnega poro-čila, ki je je Šviha izdelal za državno policijo. Švihov zastopnik predlaga priče dr. K?mafa, Fiedlerja in Klofa-ča, ki naj izpovedo, da je nemogoče, da bi bil Sviha to pisal. Predlaga tuđi kot pričo policijskega komisarja dr. Klimo, ki naj bi izpovedal, da so bili njegovi stiki s Šviho povsem nedolž-ni. Kot priča povabljena bivša urad-nica policije Holdova najbrže ne bo zaslišana, ker jo veže službena prisega.
Praga, 13. maja. Zagovornik dr. Hellerja prediaga kot priče še tajnika mladoceške stranke Sysa, dijaka Pa-stirko, člana gosposke zbornice dr. Matuša, podpredsednika narodnega sveta Prokupka, prof. Heyrovskega in prof. Havo. Dr. Bousch predla^al kot priče prof Drtino in poslance Vojno, Hubschmana in Stribrnega.
Ttrolski deželni zbor. Inomost, 13. maja. Tirolski deželni zbor bo najbrže sklLan na dan 25. maja, da se konstituira.
Angleška eskadra v Trstu.
Trst, 13. maja. Danes zjutraj ob 5. je odplula angleška eskadra iz Trsta. Dopoldne je prispela v Trst druga serija engleskih vojnih ladij. Dvoboj.
Gradec, 13. maja. Na budi nekega nemškega burševskega društva se je vršil v ponedeljek med dvema dijakoma dvoboj. Med dvobojem je cdletela ost ene izmed sabelj ter se zarila nasprotniku y trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v neki sanatorij, kjer so ga operirali. Vendar dvomijo, da bo dijak okreval.
Nova stranka na Ogrskem.
Budimpešta, 13. maja. Pripravlja se ustanovite nove ogrske stranke, ki bo imela ime radikalno - demokratične stranke ter bo obsegala vse zahteve socijalnih demokratov-Političen dvoboj.
Budimpešta, 13. maja. V političnih krogih se govori, da je -ninistrski predsednik grof Tisza pozv na dvoboj poslanca Štefana Rako >kega, ki ga je bil včeraj napadel v delegaciji. Po drugi verziji je grof T\ a pozval na dvoboj Deziderija Polon , ja.
Budimpešta, 13. maja. V vladnih krogih se zanika, da bi bil Tisza koga pozval na dvoboj. Protiavstrijske demonstracije v Tta-Ifjj. — iz parlamenta. — Demonstra-ciie v Rimu. — V boi proti  Avstriji.
Rim, 13. maja. Ministrski pred-sednik Salandra je v parlamentu go-voril o dijaških protiavstrijskih izgre-dih ter je v zelo milih besedah obža-loval postopanje dijastva. Izjavil je: Vlada je odločena, da ne bo pripustila podobnih demonstracij in je prepričana, da bodo zmerni krogi vpli-vali na dijake, da se take demonstracije ne ponove.
Rim, 13. maja. Kljub besedam ministrskega predsednika so se včeraj demonstracije proti Avstriji ponovile. Na vseuČilišču so se zbrali diiaki. Rektor jih je nagovori! ter skušal pomirjevalno vplivati. Nacijo-nalni dijaki pa so se kljub temu zbra-
n v avli ta ra£OhetUt v crno zavilo italijansko trikoloro. Razni govorni-U so MdaiaU da so italijanski dija-ki vsah kip pripravljeni korakatl ćez avstrlisko me\o m bol, da rešHo svote neodreiene brate, ki so zatirani od primorskega slovanstva. * Pri tem so se italijanski dijaki med seboj stepli, ker so republikanci protestirali proti šovinistienemu po-stopanju nacijonalistov. Sprejeta je bila končno resolucija, ki žaljivo protestira proti postopanju tržaških Slo-vencev.
Rim, 13. maja. Listi pozdravljajo z navdusenjem zvezo Nemcev in Ita-lijanov na Primorskem ter pišejo, da je treba skupne obrambe proti jugo-slovanskt nevarnosti.
Behtnrann - tfotlweg.
Đerolin, 13. maja. V nemških po-ltičnih krogih se zatrjuje, da bo kancelar Bethmann - HolKveg vsled smrti svoje soproge v kratkem opu-stil svojo aktivno službo in demisijo-
niraL
Irska.
London, 13. maja. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril v poslanski zbornici na tozadevno vprašanje, da je vlada sklenila, da ne bo sodnijsko zasledovala ljudi, ki so bili udeleženi na izkrcanju orožja za Ulstrovce.
Zediiiiene države in Mehika.
Uashington, 13, maja. Bombardiranje Tampica je trajalo včeraj cei dan še naprej. Vladne čete še nišo popolnoma premagane.
Dogodki na Balkanu.
Epir.
Atene, 13. maja. Po poročilih z otoka Krfa uspevajo pogajanja med kontrolno komisijo in epirskimi delegati dobro. Položaj se je izboljšal.
Dunaj, 13. maja. Kakor poročajo listi, so iz Kolonije umikajoči se Epir-ci zažgali mesto Leskovik. Bolgarsko sohranje.
Sofija, 13. maja. Bolgarskemu sobranju je predložena predloga o reorganizaciji armade. Ustanovi naj se 40 novih pehotnih bataljonov ter dva topničarska polka. Vsak konje-niski polk naj dobi po en nov eska-dron.
Sofija, 13. maja. Vodja demokratične stranke Malinov je zahteval parlamentarično preiskavo o ćeli dobi balkanske krize tuđi za časa vo-jaških in diplomatičnih priprav s strani prejšnjih kabinetov. Grška.
Dunaj, 13. maja. Iz Aten poročajo, da namerava grški ministrski predsednik Venizelos odstopiti, ker ga preveč napadajo zaradi njegovega nastopa  v  epirskem vprašanju-
Solun, 13. maja. Židje v novi drški bodo do leta 1916 prosti voja-ške službe. Moratorij se konca dne 1. maja po starem koledanu.
Solunska konvencija.
Atene, 13. maja. V zunanjem mi-nistrstvu so se vršile včeraj konfe-rence med srbskimi in grskimi delegati zaradi takozvane solunske konvencije. Dosegel se je popolen sporazum. Najbrže že v prihodjnih dneh bo konvencija tuđi formalno pod-I'isana.
Turski prestolni govor.
Carigrad, 13. maja. Turski ministrski svet je končal včeraj debato o besedilu prestolnega govora pri otvoritvi parlamenta. Prestolni govor se bo tikal miru v Lausanni, balkanske vojne, zopetnega zavzetja Odrina, vprasanja otokov, gospodar-skega sporazuma Turčiie s Franco-sko, reform v vzhodni Anatoliji, tursko - angleškega sporazuma, turško-nemških pogafanj in misije v Liva-dijo.________________________
Gospodarstvo.
Snor radi železnic«
Tz delegacijskih razprav smo razvideli, da je zapet nastalo veliko nasprotje med Avstrijo in med Srbijo in sicer zaradi železnice, ki teče po srbskem ozemlju. Srbija bi rada to železnico podržavila, na Dunaju pa tega nikakor nočejo. Da bi podržavljenje preprečili, je vlada iz-poslovala, da sta sindikat dunajskih bank in sindikat budimpeštanskih bank nakupila večje število delnic tište družbe, kateri pripadajo    srbske
feleznice ter si je vlada pridržala pravico, da te delnice kupi, bankam pa jamči za vsako izgubo. Tako sta dunajska in budimpeštanska vlada pra^zaprav lastnici srbske železnice ali vsaj to lahko vsako uro postane-taf ker imata več kakor polovico delnic te družbe. Vlada je porabila banke le kot nekaJj^ slamnate može, da ni blio treba parlamenta vprašati za dovolitev nakupnine za te akcije ozi-roma si tega denarja izposoditi in da bi pogajanj s Srbijo ne vodila vlada v svojem imenu nego v imenu privatne družbe.
Vlada dunajska se je postavila na stališce, da mora Srbija zopet del-niški družbi izročiti železnico in je ne srne podržaviti, da se mora konvencija o balkanskih železnicah še razširiti in da mora Srbija končno dovpliti še tarifarične in trgovsko-politične ugodnosti.
Srbija seveda tega predloga ni sprejela in se rudi groženj ni vstra-šila, saj bi bilo nekaj gorostasne??a, če bi se začela vojska zaradi proste-ga prevoza letnih 2000 vagonov av-strijskega blaga.
Dunajska vlada si je pomagala s tem, da je poklicala Francoze na po-moč. Nastala je »formula Vitali«, to je predio^, naj bi družba, ki je lasmi-ca srbskih železnic, imela odbor, v katerem bi bili zastopani tuđi Kusi-ja in Francija, a tuđi to ni obveljalo, ker je Srbija vztrajala na stališču, da hoće podržaviti vse železnice na srbskem ozemlju in da v Srbiji ne dopusti vplivov tujih držav.
Vitalijeva formula je propadla in kakor se kaže, se pripravlja naša država na to, da etablira nekake av-strijske in ogrske državne železnice v Srbiji, kar pa se da seveda samo s silo doseči in te mislimo, naša vlada pač ne bo riskirala rabiti.
V delegaciji je eksminister Barn-reither onozorii, da si je Srbija pridobila v Solunu posebne pravice za vporabo pristana, in je razburjen vprašal, kaj bo z Avstrijo v Solunu, če si hoče kaj podobnega zagotoviti in kaj je s potjo po kopnem do Soluna.
Ćestitljivi gospod Barnreither je pri tem pozabil, da je pogiavitna najesta Avstrije, skrbeti za to, da na-predujeta Trst in Reka, ne pa da se .Uma podveze razvoj z avstrifskim pristanom v Solunu.
Grki nečejo prometnega razvoja Soluna, ker hocejo Atene napraviti za poglavitni pristan za zvezo z Ev-ropo, vzhodno Afriko in Avstralijo, Srbija pa vidi ravno v Solunu svoj poglavitni izhod na morje. Avstrija nima ravno iz ozirov na Trst in na Reko prav nobenih vzrokov poipi-rati Solun ali Atene in če hočeta Grška in Srbija avstrijsko podporo za Solun in Atene — in brez te skoro na moreta izhajati — potem morata pač zato dovoliti primerne protikon-cesije.
ZakaJ bi se po tej poti ne posku-silo resiti ta spor? Če bi Srbija ro-državfla železnico, bi pač že tuđi sama skrbela. da bi bila proga Bel?rad-Solun plodovita, in bi ji kaj nesla in to bi za nas ne bilo slabo. Morda krenejc na Dunaju vendar enkrat s krivih potov. Cas bi že bil!
DaHIa.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   »Ciril - Metodovo  družbo«:
Franc Le^vart iz Nove cerkve pri Celju 2 K 20 v, nabrale delavke na odhodnici priljubljenega oskrbnika dežclne trsnice v Novi cerkvi g. Fr. Legvarta.
2iveli nabiralci in darovalci!
Zahvala«
Narodno-soci'alna Zveza mi je po smrti mojegra soproga Frana BMČaria izrlačala po-jrrebŠČino v znesku 34 K, akoravno je bit moj roko:nf mož 5e-le malo časa član N. S. Z. Za t'» velikodušni Čin se Narodno-socijalni Zvezi najiskreneje zahvaljujem.
Ljubljana, 10. maja 1914.
Ana Bučar.
Baušnli list pbsena 3 stran;.
Izdajatelj in odsovorni urednik: dr. Vladimir Ravoihar. drž. poslanec. Lastnina In tlsk »Narodne tiskarne«.
A¥ttri|ska ipecaaliteta. Na feloduc bolehajočim Ijudem priporoCati je porabo pristnega „iloilovega SeiđHz-^raška", kl je pre-
iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 B. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvornl zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.                                            2   25
3ttštovanje(as s cPigavanom
//ajvečja   dobrota, ki jo   morete fefeasati svojim lasem.
Stetcish. Jf2'30, dosii^a vse meseceu.
Žitne cene v BusfSimpesf i*
Dne 13. maja  1914-Termin,
Pšenica za maj 1914.    .    ,    za 50 kg 1377
Pšenica za oktober 1914    .   za 50 kg 12*29
Rž za   okt. 1914   ....   za 50 kg   9^4
Oves za oktober 1<U4    .   .   za 50 kg   833
Ko ruža za rnai 1914  .   .   .    za BO kg   7*42
Koruza za julij 1914 .   .   .   za 50 kg   7*56
nefeo?olD§!čna norociio.
Visina nad njorjem 30G-2                 Srednji zračni t!ak 73S mm
|   ćas  | Stanje j  i^
"S    opaio- \ *!J?:    | S     VeUovi       Nebo S     va°Ja    v mm   ŽB__________________
12.  2. pop. 734-6 j    16 9   p. m.jug.      jasno „    9. zv.: 734 3      11-2    sr. jzah   del. oblač.
13    7. zj.    7356      7-7    sr. szah        dež
Srednja   včerajSnja temperatura   10-8°, norm. 137°.     Padavina v 24 uraii mm   78.
Cospb JVlaria Faval v Spođnji
j ŠiŠki, naznanja v imenu svojih otrok
I tužno vest, da je njena Ijubeča, ne-
pozabna hči  in sestra,  gospodična
Klavdija Favai
i v starosti 30. let, včeraj 12. maja ob 10. uri zvečer po do!gi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri, dne 14. maja ob 4. popoldne iz hiše žalosti zavod Sv. Jožefa na
I Rađeckega cesti.
J       Umrlo priporočamo v blag spo-
; min.                                            1S97
'      Spodnja Šiška, 13. maja 1914.
Zadala.     |
■>
Povodom prebridke izgube svo- i jega pretjubega brata, gospoda         1
Franca Ma tajca  I
<pg. poslovodfa                1
1
Tzrekam za vse izkazano srčno so- I
cutje in za časteče spremstvo prija- g iateljev in znancev iskreno zahvalo, i Osobito pa se zahvaljujem si. telo- 1 vadnemu oruštvu »Sokol II.*, si. tr- I ^rovskemu društvu »Merkur«, si. pev- I skemu društvu »Slavec« za ganljivo I petje, Ijubeznjivim darovalcem pre- I lepih vencev in vsem stanovskim I kolegom rajnkega 2a izkazano zad- | njo čast.                                   1892    I
V LJUBLJANI, 13. maja 1914.     I
!a!QJGči M RAROL nikli   I
;                          nadučitelj.              I
Wmmk         0*  ••   0          I     Krasne novosti spomladanskih in poletnih oblek, površnikov    ■      111151     IA IM A
w3Š£        & ^3 #% T "1F I    d0mat0Ba ***•*«• Za naročfla po meri utjveCja izbera    ■■ J»**^JPm*m*9m%Ultp ■ i       %   101   i I    ^11™™    ta- in *****&*& blaga.    ^=^v-^                               ft
Cf» -r    i^p    mWšm^ ^!^ TSTT1 HT ^^    ^\      SS klhnatlAno »draifilišče in morsko ^ JZT& J. »^.   \/    A -LN   J.^/ -Ć^m     —■    ■"         ■=    kopališče                   —
Pri Reki ob Im4wmmmhmm mt]«.                                             tost                           IV: mm parnUUie vožnje z Reke.
Edino Borsko k^tMtt   Jadramte^   raorja s  300 mItot  f  mt]c  ***J*1* *_^ejlta ***** ** mK     E^lflOfCldO       2E&>       «|lfi^toOtl3L^        Ott^Ojkt© t
aiataačai  BreMiekti  Mi ••lasalta  pH adi ■■Mlkl  kSMlalll                                                                       ^**                                                                              ^■■
Stran 6.
.SLOVBHSKI NAROO* dat 1». «§j» 1914«
108 štev.
Učensko službo
pekovskof a •torta mm *eiett lito*
za   mojega  ▼arovanca,   15 let  starega,
krepko   zraŠenega in   zdravega   dečka.
Cenjene posudbe  z dopisnico na
Franc Jrako TLl«bl|anl, Oradlste
•tOT.  3.                                             1871
Prodajnlko
ia špittrijtki trgovino se .prtim taksi
Antoa Stotaer, LtaMJaaa, Opekarska cesta at 3L         is93
Jabolenil^
Čisto In snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljge vrste, prešan iz dobrih sladkih jabolk (moSanci) razpošilja po povzctju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej                    1718
Juri jfos. Stelzer, trgovina z mostom
Wetzelsdorf pri Gradec
Za takojSnji  nastop se  iste  samostojna
korespondentinja,
StarejŠa nioč, popolnoma zmožna slovenščine, pem. in italijanščine, kakor tuđi slovenske in pemike stenografi]?. I ste tako se sprefme tuđi
mašinist
tu imajo izučem monterji ali ključavnićarjf, rmožni tovamiških popravil, prednost. Plaće po dogovoru. Posudbe: poStai predal 54, Ljubljana.
1780
Snonadstropna, trdao sidama
6 poslopjem v dvori*ču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodni mi pegoji z ali brez zemljišČa in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino.
Več   pove   Posojilnica   t   Šo-itatijn.                                       1754
Lfj, snltllfol
na Sv. Jakoba nabrežju, priprave« sa p išarao ali proda jalno W% iMl tafcs4» Kje, se poiive na Mir« trpi M, M, ________1L ■airtop|o._____1814
LOfM, Milili              186%
jnesefno SObo
z električno razsvetljavo in zasebnim vhodem, eventueino z vporabo klavir)a,
se odda na Kongresne«  trga  Štev. 14.
OPEKflRHA
▼ Čermošnjicah    18<M
1 laneive Um
\ ----------.----------
; Pri  Sv.  Trcflc1  v SIov. poricah
;          je p<x* iako upodmmi pogoji
j naprodaj esonadstropna
ZE3Z     X      S     *£±>m\ pripravna za zdravnika,   trgovca  ali pa !
pekarijo.   — Proda   se   tuđi   lepa
\ lekarna za zdravnika. |
Ponudbe   n?   upr^v.   »Sk^n^kega *
Naroda« pod „Sv. Trojica 1882lfl.
IS82
Sprejrae   se   tako]  vsestraosko  izurjena
prodajalka
za   takojšen    vstop   ali   po   dogovora.
Prednost   imajo, katere   so   že sodelo-
vale v glavnih zaloga tobaka.
Sprejme te tuđi
EJ C G 11 G C i
poštenih sUršev in s primerno Šolsko  j izobrazbo.                                                   I
Ponudhe sprejema F. S« Skrabar  j
w Eranjski gori.                       1/93 j
NepremOČl]iVOSt   betonsiit la belega apna malta.                          3
OSBJenfe    rlainUi iidov ia prosto rov.
Proti   rrOE*enn    Ođponie  steaef kamor lile def Ia fasade z bellm
ggg^*^f^*^wwc^[^[jje[BBSPWBJPBHBB3BBBBBK3BiyWBP^BB^8            Nestrpljiv z&
kemtćne tvornice Traiskirchen  pfi  Dunaju,  Liebleln  JI  Co.
Prt>d.afns plaaraa bi z«2«ga F. P. Vidi« * C*». v t'obllail.
Kneza  Anersperga    X        1#                      VI    1        #   1
radioaktivno       f f| fl IfO   II9    11 f) 1011K N DITp
termalno kopaiisče   lUPIilb   Uli   UU1EII|JACIII.
Dolenjskih   železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec 38° C, čez 30 000 hektolitr  v radioakt termalne vode vsak  dan, veliki  basini, posebne  kopeli, mahova«  kopali,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija«
Zdravi se: revmatiiem,   protln,   aenralglie  (isehlas),   aenrastealia,  alsterila,
ienske bolesni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo
Sezija od 1. maja do 1. oktobr*a.                           1480
p      frijtno-----.---------     -.       t
plzcn$l^o   piuoA
Iz me&čanske plvovame ¥ PIibu priporoSa           m
LANT. STACUL, Ljubljana. X
pozor izletniki!               pozor izletniki!
HOTEL BELLEVUE i OA?HD
I tlkmor}«, s teraso takraorist ragfltiiii Maoi^kbMHi peuija a hraao aa priporote tatotaritoai u »Mak.
Z odličnim spoStovanjem                                         __
1699                                                                 Fra« Matrtatil, hoteHr.
finoizobr. 33 t siroU, vesele in Ijubeznjive nrmvi, acoMana. 200.000 mark f otovine se Mti poro&tl x odL misi., dobf» sit gospodosi. Obojest diskr. pocoj. Anonira. in indiskret aevpoStevaoa Dopis pod JntMakm Miti tTt.- ■■■lifj, iMpSjSMa     1884
7p     lesaa    « /tealtaa ponodbaTA
I            Samostojni  obrtnik,  27  let star,     I
W    iSče gospodično alt mlado vdovo,  ki    m
I    bi imela veselje do trgovine in nekaj    I
M    premoženja.   Ponudbe   s sliko,   ki se    %
■                    se vrne, pod šifro                   ■
1   N8raiaa todataast 18S7".   I
1    Na upiavništvo .Slovenskega Naroda*.    I
liga na vsei trti!
(orotao   kolo)   najboliše   kolo   monarhije dobiva stalno norlh pristsfiev.
KOLO
^KOSMOS0
dobro, ceao, Ijadsko kolo spToSno  rad'
kupujejo Katalocri gratis in franke od zastopn'kov na
======       Kraniskem.                 !:
yjy$tr. orožnolrorntika družba, StejT,
l.ju^liana- Jaz in sta, Ko^tar.jevica Alo^iii
Vatsck,   Ko^evje:  Tram  Tscn<nke!4 Novo-
mesto: Trmn Eenda, Bied; Itsa Rus.
2eiii unM
Trgovec, star 28 let, z lepo, dobro vpeljano trgovino v lepem trgu na Gorenjskem, se želi takoj poročiti s simpatično gospico ne čez 24 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in približno 10.000 K premoženja v gotovini Cenj. ponudbe naj se vpošljejo do 20. maia pod „BesĐOba*1 na upravni štvo »Slovenskega Naroda«. Na anonimna pisma se ce ozira.
Naznanllo.
Slav. občinstvu naznanjam najvliudneie,
da sem otvoril
na Marije TereiMe cesti stev. 7.
prodajalnico
i bogato Iz^iro platasta, tea-:: akega Ia moikega parila. ::
Zlasti   pa opozarjam,   da se bodo tuđi
izdefovala    po    mori : otrožka oblačilca. :
Une, krila prripasiilri. plaSa spaine sitni« tti
ii    po čudovito niski oeni.    n
Priporočam  se za biagohotno naklonjenost
A. POschL
na
niii itiii zlu
; krajske deželne viiarskczainige
i t^f. ia4r. % m—mi—* wKwmm ▼ LtvMfasJ,
ki se bo vrSil
i ina 4. |wil|a 1914 afc 19. ari ia-! n   poUfata ▼ stoittaasm irvrtm.   s
Dnevni red:                 1896
1.  Čitanje   ia odobrenje zapisnika o zadnjem obČnem zboru.
2.  Poročflo naćelstv«.
3.  Poročilo nadrorstva.
4.  Odobriter računskega zaključka za leto 1913.
5.  Voliter nadelstvm.
6.  Volitcv nadiorstvm*
7.  Prcmcmb* praviL
8.  Poročilo o izvršeni reviziji
9.  Sklepanje   o   razdelitvi   čistega ilobfčka.
ia StnčajiMMtL                _______
»
'       Opvasl«! Ker prvi <*Cnl zbor dne 12. maja tim Wl sMepčsm> skteps si občai zbor m
STS^PSBBSji BS3 HBaHB  SJMB      *o«»^
lepo, skoraj doto, angleško
^ kolo ^5S
s prostim tekom. Novo stane 280*— K.
stasMt Iar*9 JmvjUcv, Saraalako.
Uradnik
izvežban knjigovodja in trgovski kore-spondent v slov. in nemškem jeziku, išče za popoldan od V23. ure naprej postran-sko opravilo proti skromnemu honorarju. Naslov pove uprav. „Sloven. Naroda".
^a^Hal^aHa^aV^HBlaSaaSSHBSSSSJHaV^^alBB
Kontoristinjai
2 2 letno prakso želi premeniti službo. Cenjene   ponudbe   se   prosi   pod ,.L B.*1 8niak, poštno ležeče.
Spretno, zanesljivo
salOokcnHstinjo
z v^Tetno prakso Sprofcie Z8 ta-kO'infi nastop deimška pivovarna na  dečeli. — Ponurlbe s sliko pod šifro:
vlSa?dokont2stin]a 188S" na uprav.
»Slovenskega Naroda«.                     1886
Za takojinji nastop se i&6e
iiipiiiniifiiilt
v svoji stroki dobro izvtžban, nad 24 let star,   za   samostojno   vodstvo   mesarije v blizini Ljubljane.  Plača po dogovoru. ; Oženjeni imajo prednost   Ponudbe pod nMesar'1   na  uprav.   »Slov.  Naroda«.
1365
Mlas trgovino,
traf iko in gostilno !
se proda ali  da v najem
pod ugodnimi pogoji. Lepa prihodnjost, ker se bode tukaj kmalu gradila žele-znica.  Ponudbe na uorav  »Slcvensk-e^a
Naroda pod f9Lepa prilika 1885".
1885
V Mllopiosi kraja Mabllane
m idila meivana soka
takoj ali pozneje Sprefmelo so tiUtt fospođie na krano. — Poizve se v
upravništvo »Slov. Naroda«.            1352
Kjužavničarska     IUI :: Belavnica ::
na starem, že 30 let obstoječern kraju,
se odda za avgust. V  Eebri U,   blizu   Starega  trga.
Spreimem kleparskegs
pomoćniku
Ig.  Tomec,   klepar,   Mengeš št. 89.
Sprefme se takof
trgoiec oli tršovftti
z majhno kavcijo xa prodajo pifače proti
proviziji in rrostem stanovanju ali pa v najem
Ponudbe pod „Pijaca 1826" na upravni-
štvo .Slovenskega Naroda".                       1826
Sprejme se takoj dober, mlad
J. Velikosifa      1:^
Grahovo ob Baci, Primorsko.
Kupim dva te nekoliko obrabliena
koleselja.
Josip Sordeip pošta Senf Vid nad Ljnbljano.             iss7
Hiša na prodaj.
¥ Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven.
Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srećo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarfu t Solkann.             1413
Hraninibo tnnliro ^m^zđrayiio protm,reu-
lllflPIiUlilj lUPlllL -H™ matizem, ischias.
^r^aj^^B   ^Bjm^pa^gJPP^^a   ^iv^^a^O^JB   A ^B   ^m   if    igrrra   f^L *f£r Je
jp^ ^M^.^_J^Hla^^^aiBa^aK^^a^Ba^^a»^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^                                       Sif ^kJOPSKO
Wepr«koslji*e vrednostl pri vseh boleznih sopll.   Svetovno-
slavni zdravilni   vrelcl   (Emin vrelec,   Konstantlnov  vrelec.)
Pojasnila In prospekte pri zdrav, komisiji v Gleichenbergu.
Sezija s 15.  maja do 30. septembra.
Za vkuhavanle sadja In povrtnin
: so  pri*««««   aafbollio   Ia  nalcene)ie   steklenlce :
tvrdke   dr. med.  Bareš   in   mag.  Ph.  K.   Tili.
Ceoiki se  dobijo  na  zahtevo  poŠtnine  prosto  pri   glavni  zalogi za 1                                         jugoslovanske dežele   1                                    ■
Lovro Petovar, Ivanjkovci, Štajersko.
C. kr. 0 piiv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
UstaMTlJoaa lota 18SL
P^ Jamstveni zakladi znašajo M* 4i7  aill||S0V krOBi *M
Posloial likaz                    511
istaro¥alnoga oddelka sa življenje.
.  ',    .   '                                         mcaeca  aprila  1914     M |aamar|a> 1M4 Vlofilo te je ponudb     ;   1   \   .                  1864                            TM1 sa ssTarovaao ▼»to .   .   \   1   •        K  15,597.312*8          K $8,17^91-18 lagotovlieaih polie je bilo .   i   .                 1424                            8488 ta »Tarovaao vtoto .   .   .   i   .       K   11,968454-79         E 98,487J14a88 Naraanjoie škode soaiajo.     .   .      K     1,146.51007        B   4,377.841-48
106. Stcr.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 19. mak 1914,
Stran 7.
Priporočamo naShn z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske 81 tovarne v Ljubljani  f
--      ■■    imiiB—   .....—^m---im nruvttcsa        H
_____________                                  -B
Pri  nakupu   različnega   oblačilnega  blaga  se blagovolite obrniti na tvrdko                              m
A. & E. Skabernć
Mcstni trg 10.
Na debelo ta drobco.                   Obstojf od leta 1883.                     Izreda* nizke etne!
i R*9i Bružinskih     IJ/ *£ £Wf*     Im      mm* 13M
■ razmcr proBsa     ^^^^SS         ■■■     ■■■■■■■
1^ rirknlarno žago in bencin-motor za 12 konjskih sil. ^
^^         Vsc v najboljšcm stanju, kcr je U malo rabi;eno.   1776 t^ S^ pranje Lenarčič, Jicvovos pri ^sk^ku. ^
Naznanllo.
Dovoljujem si   slav. občfnstvu   kakor tuđi   gospodom stavbnikom naznanjati, da imam   veliko zalogo dssna                                         1221
SS     is:f§o£ovSjejaili šiedilnlkov.     ss
i Delo je prav solidno Zgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa druga v rnojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, rastlinjake itd. ter Tsa popravila, katera se točno in ceno izvršuiejo. Ceira   zmerne.                                                                          C«ne   zmerne.
RUDOLF GEYER, ključarski mojster Cesta   na   Rud. železnico štev. 10, Ljubljana.
I            Svetovnoziiana najboljša
Pnch]
vozna  kolosa se \   dobe   samo    psi
/ IGN.  VOK
tovarniSka   zaloga ,         ---------                         --------             ilv. strojev la k*Us
I
I    Ljubljana, Sodna ulica štev. 7    i
Velia zsioga oil
za gospode in dečke
Ljubljana.
S Bogata zaloga blaera za
naročita po me**L
Priznano najfinejša   izvršitev.
Najnižje cene!
Ceniki na razpolago.
Shaf Razmnoževalni aparat „Opalograph". I
Opalografični način   I
iazmnoževanja po-   I
tom    neizrabliive    I
-teklene      (opalne)   I
ploSče   pomeni ve-   I
likanski preobrat na   I
polju razmnoževanj   I
posebno pa lifogra-   I
fiie in hektografije.   I
Gre se tu   za veli-   I
kansko iznajdbo, ki   I
temelji na   posebni   I
kombinaciji kemije,  I
litografije in galva-   I
nop lastike.         I
Aparat je tako   preprost, da lahko  ysak   nevajen takoj  napravi vec  tisoč kopij od   I
enega originala, ki se piše z tekočim crnilom ali pisalnim strojem.   Pri tem aparatu  I
ne priđe nobena masa, Želatina ali gosto crnilo v poštev in tuđi ne zahteva nobene   I
stiskalnice itd.   Zmožnost razmnoževanja na tem aparatu  je   brezmejna, tako da se  I
lahko napravi vsako Število odtisov. Za funkcijo, trpežno«t in aeizrabijivost aparata  I
te prevzam« vsako jamstvo. V najkrajšem Času prodalo se je že na tisoče aparatov.   I
V Liubljani na pr.:  c kr. dež. vladi,  c. kr. davčnernu  uradu, Mestnemu  magistratu   I
in sto drugim oradom, bankam, trgovcem* gtasbentin druStvo« 04                  I
Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60— dalje.   Brezobvcano razkazovante.  I
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago.                              1077  I
THE  BEZ  eO.f tiablfua, S#lMtarfwa riha š*v- 7f tas^rati I glavne pošte (Hotel pri Maliću I. uukti). Tclcfi U**- U.              I
Mit opte ii Haniste salamo.
fino, sočno fcnko (gnjat), kriafske klo» teM, pr«ta|ea9 »••o, alanlao s papriko,
najboljši prlitni tmvmAolakl glv ter sladko ta|as svrovo maslo priporoča tvrdka
J.   BUZZOLIISI
delikatesna trgovina LJ«MIama,   Strltarjeva    ulica.
Vsakdanje pošiljatve od naimaniše do največje množine po najnižji ceni.      1066
S5S  Najboljša in najzdravejša   ■."'"
b a rval
Zi ISISI IH ul IG3
je    dr.  Drallea   v9H E St IL",    kl     daje
sivim in pordečelim lasera njih prvotno naravno in zdravo harvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v stekknicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K,  pri
Stefan  Slrtn&ii
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlane in mrežice vseh vrst; gledalisčne in ioaietn® =====   potrebsčine atđ.   ------- -
i      pater }• *■■ £«!ner      f
provincijal  in   zdravnik-voditelj  |
v   bolniSnici   usmi!jenih   bratov  1
v Gradcu              g
' je uporabi jal                                  1
| tinkturo za žel^dec |
lekarnarlaPic0Oli|a
v Ciublj.ni, Sunajska ce:ta    a
Iz dobrim uspehom pri preh^a  Im jenju želodca in črevesja kakor    i
rudi  pri   obolenju  ierer. Steklenica 20 vinarjev.
Fr. P. Zajec
lipraiass optik,
zalagatelj c. kr. az-made, vojne mornarice, dorsiobranccv itti.     12i
Ljnb!|^nr?, StaH trjr M. 9.
Očala in ščipalniki po strokovnja-kih in zdravni^k'h predpisih. — Z elektr obratom moderno ureiena delav^.ica ■■F" Najnovejši cen k brezplačno! ~OT
Priio Wi lio.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kvpoa m »10 dol« | lknpon 7krot
ziiiiBlniffl^BBlrto |^r,LkrS"
(suknja, hUie telofiik) \ kBp4>0 j7 kr,tl s      stas« nmmm     s    1kopon20kron
Kupon za Crno salonsko obleko 20 K dalje blatio sa površnike, turistovski loden, svilnatekam^arne, blago za da niske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana:  i
MmMm*m tvortiteo sa šakao
M#t^l-lmlMf TlnM (Brton). Vserel graHi ia traato.
Od ttga, da direktno naroCajo blaga pri firmi SiegeMmhof na tvoroiškem kraj«, i majo privatni edjemalci veliko Pftdaost Najvaf ja labira. Stalne mf-nižje cena. — Tu4i najmanjta »aroćii ; se igvrSa aajpoiorneje ta naUnčno po vzorcu.                 Mr,
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike  in v to
stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni   trgovini
A, & B. Skaberne
Mestni trg IO.         '                     *22
na Dunaji!, W!pp!lngeFstrosse SS, [J nusoy dyor").
I   Pri tej naši, najstarejši vzajemni zavarovalmd na življenje se je v prvem čctrtletju vložilo
I   zavarovalnih pogodb v znesku po K 6,629.537.61 in se sklcnilo novih zavarovalnih pogodb
I                                                      v znesku po K 5,024.3S431.                                             1888
i              Od obstoja zavoda se je skupno izplaćalo K 81,313.000-—.
3              Police   „Janusa"   so  po  triletnem   o'ostanku  nezapadne  in  neizpodbijujoče.   Zavod
i   izplaća zavarcvalnino, po dvelctncm obstanku tuđi v slučaju samomora in dvoboja.
I              Po preteku dveh  let od izdaje  zavarovalne listine,   je zavarovancu dopuščeno,   da
I   sme bivati v vseh   cl cl ih sveta   (svetovna   polica).   BJanns"  sklene   tildi   brezplačno   vojno
I   zavarovanjc, ter izplača zapadle zavarovalne svote takoj, torej brez vsake zamude in brez
I   vsake provizije za izplacanje. Nadaljna pojasnila, daje, ter sprejema zavarovalne predloge:
5ta i&® Mm" i Ljiiii. MB da if. li 1
I__ ..     _      .________i
Modni salon
3W. Seffe^Sfntaff
priporoča cenjenim đamam                 117a
; slamnike le najpnejše izvrsbe.  : Zalni klobuki redno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
1891.'       "Sa     n © tf ili       1891*.
SgisMjana       Msstsil trg 9       Ljubljana
Pri    nakupovanju    EVtOKiObilOV,    VOZSih    holes    itđ-     prosim
vljudno, zahtevajte tuđi od mene mojo ceno ponudbo.
Prifožnostni nakup dobro obranjenih
a^^rto^doToIlcv I
vsake Jakosti in gradnje.                                1837
::     Faevmatlke za avtomcbile slovite ruske triogelne znamke     ::
TREUGCLNIK.
Mas'vai guKisti Cbroč „Folack". Stiskalnica mi je na razpolago. Guma?:o   blago,    tehnično    in    kirurgično   drobno   blago    iz    gumija.
1    Zavod za popravila in pomkljjanje.   =
Potreb$č?ne za avtomobiie in vozna koEesa.
|fava trgovina!                         Jfova trgovina!
V skSadišču blaga
FjfKirl'ana, Šelenbs«! g^va ni. 1, nasprotl „Kazlne".
S      1   komad namizni  prt s 6  servijeti     ........    K  1*96     1K fr      3 komadi brisače, iz vrstne......*    4    .    .    .    K 1*96         ■ ^^    6 komadov platnenih prtov za steklentno......K  1'95      0| gp     1  kon:ad klotasto seodnje krilo s svilenim leskom     .    .    K 1*96      S1 ^      6 parov ženskih (dolgih) ali moŠkih (kratkih nogavic .    .    K 1*96      |m 12 komadov moŠkih in ženskih in moških žepnih robcev   K 1*96      B J&^    1 komad moška srajca (bela ali barvasta)      .    .    .    ,    ,    K 1*96      O O      '   kemad snodie rvače iz kepra, franeoskega fazona   •    .    K 1*96      gy S     2 komada moške spodnnje hlače, kratke iz sefirja .   •   .    K 1*96     CD 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena .    K 1*96     (9 A     1 komad ženski reiormni predpasnik iz tkreona    «    •    ,    K 1*96     ^0 Jl     2 komuda modeičkoT (sifon), lepo nakinčanih   .    .    •    .    K 1*96     g 1 komad predpasntk iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah K 1*96     S S      1 komad povoj na blazinica s trakovi in vezeninami   ,    ,    K 1*^6     K 2     2 komada platnene blazine s franžarni za divan     »    .    .    K 1*96     Q Jm     1 komad svilen robec (ruta) prima    .....,,,    K 170     gf II      1 komad moška noćna srajca, prav velika     >   .   .   f   t   K 1*96     2 ^     1 komad predpasnik iz listra, prav velik   .   .   1 \   m   1   K 2^90     SL ^     1 komad šal.......«....«...   K 2 50     B H     1 komad bina za izhod  .   •   1   1   .^T..:.,.   K 1.96     ■ M      !2 komadov brisalk za prah     .    •    »    k    .    .   #   «    «   .    K 196        1 •     2 komadu dddiSka proc^asnika iz kretona   .    .   .   .    .   K 1^6    ^1 fc     1 komad posteljna preproga..........K 1*96    ^B
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD*. ** 13. anaj* 1914.
108 Stev.
I              ^        ^^                      ^      ^           ^^                          ^     s===_   Vnanja naročita se točno izvriujejo.   ==.
PATENTEI
I                                                vseh dežela izposiuje inienh                                          33   j
MLm CkMLiM^W&?*MMJ%LWJGšm~   oblastveno avtor. in zaortse^em natentni odvetnik   I
nm Dunaju VI-, Marlahilferstratte št. 37.                       |
I!! I   ČAS KOŠNJE SE BLIŽA !!!!
Od posestnikov senožeti, ki uporabljajo za košnjo kosilnice je prizoana stvir. da
so kosilnice v dosego uspešne in izdatne koin:e neizogiono potrebne . . . Vsakrio.
ki mu je na tem, da pokosi  svoje travnike  tatro in  hrez  posebnih izdatkov, ki
jih z^Mevajo kosci, naj ne zamndi nabaviti si kosiinico
„T> B E> 1«I ?sr O"
Dognano je, da so samo kosilnice »DEERING« uspešno delujoče in zanesljive. Prednosti »Deering« kosilnic pred druz'.mi sHčrimi kosilnirru stroii so sleđeče- ICaejli re-um}el lišava a đelamožnost! 9?err.Trušna tr^eiaost 1 „DESHING" komini stro   «e naila.je goaii.
Edino založniStvo pravih amer. kosilnih strojev samo pri
FR. STUPSCA
Lfnblfasa,  Marila Terezžfe  cesta ši. 1
trgovina  i  ieleznino  in  ra?pošil:alnica  stroi$F.
Istoar- <e d«biv.?:o: mlatilnice. siainoreralcs. vratila, ino torti, čisti sice, st;skain.ce, mlini i. moko itd.
in sploh vsakovrstni srroji ttr železnma. Naivečja za'oga ■»il , ■-   i»,,um »i                   stavbnega materijaia, traverz, Železniških   šin ter dalma-
matinskega portland cementa- Zaloea smedrika in drugih razstreljivih snovi. Cene niske!                    Postreiba točna tn poštena I             CenJki brezplatno!
P. N. Stranke se opozarjajo, da  so cb nedeljah dopoldne   trerovins z *Meznin » zarrte1
i Anteni Ba|ec
nmetni in trgovski vrtnar
narania sL jl l občiBstra. ia u REhaji n;egoi  127
cvetlieni salon
same pod irančo star. 2.
poleg Cevljars'tega mostu.       '
Korza zaloga sdI nstei.   i
:ZŽEl9!31!;8 ^IT.  SSEtSV,  'T3HJI  Ifđ Zunanfa naročila tobno.
Vrtnarija u Iiiii cesti i }\.
i                                                                                                  i
I            Priporsčarao špeciia,lra.o
fciiiiKo in ofrosKo lionf sKcijo j
I                            zelo solidne tvrdke
I fifl» Kristofič-Bučar ;
I    Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.   |
I         Najnovejše       5C    KOSTVME    -*1       Najnovejim        |
I I i f P    Prašni plaščia     n D11 II   !
I   iC  f   I       meško, damsko, perllo.    Im n I ■    EJ    i
K V aW 9Š   Športne Cepice, moderec.   || lm A ■■■    I
I Utrošile oiilekke m oiiie u mladenke, i
I    Higienično   perilo   in   druge   potrcbšdine   za   n*vor«i€«čk#.
I   &f- Pošilja na izbino tuđi na deželo. "M
*                      ----—^———^^
l\ SANATORLM • EMONAj
r                        • RIRDDNIŠI^CA
u/ LUUBLtJANA komenskega ulica 4 tj I/ 5ef»2dr^« prcwoj DR FR DERGANC \
Lepa, velika, lele aiiraa
soba s posebnim vtiodom
se na'io'j gospodo s 1. iunilesi cflda.
Dalmatinaca   ulica   itev.   15.,   II. nadstro^e na desno.     1853
J. Zamlferi
fevlfarski moistar
v Lja^Jlianl, Gradišće 4
izvr?u-e vsa čevlj^rska   <iela   do   najfi- ! oejše izvrMtve in nriporoča svojo zalogo
storjeniii čevlfev.
IideluJ©   tud!   nrave   frarske   in telovadške devlfe.              i
Za  naročila z debele   zadostuje   kot   mera | rriposlan čeveli.                 128 ]
IP! v *>       -?l
li! S a--- — s
•    CS5S '-!©■ li
'   3P   ' fe" -                                 '  t**          ^S          ^■an^^^aV     i &■   ^B

• ^f|%tt*tl> ŠT.i%'rfO|0 SVET -
Modni salon
_ Stuchly-jKiaschke
^_J^   Priporoča   cenj.   damam    tu   in   na   deželi   vseh TTSt   ^ ^^)
nailinefie in naJmodernejSe
damske in otroške slamnikc kakor tudi športne čepiće
po znano nizkih cenah.
ZaSni klobuki vedno v zalogi-
Popravila s« toćno izwp£uiejo>          208         Cene brez konkurence!
priporoča svojo
veliko zalogo oblck
konfekcijska trgovina
Fraaca Jožefa cesta 3.
Solidna   postrežba. —  Najnižje  cene.
£ Mefte
£jahljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Specialna trgovina : ftobukov, čepić, : \ faavai perila in  vseh modnih \ predmeiov za gospode m deč%e.
c   '
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
;T Din.ika gla.nlca 8.000.000 Hr»w.   ..                152               StrHaPJeVa    UliC3    ftteV.  2.                                  W«»l-nl fondl  ofcPO,!, 1,000.000 fcr«W.
I                                      Pošlovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Gotovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprelema vloge na kaftilce la aa tekett raeaa   M 1   Oj    Kapaje ta predala »retke in mdaoatne paplrle I:;   ter lita o»resta|e od «ae vlef« ne eHdfe   s ^t |2 (0 =   a   b   vaeh vrat po dnevnem korio,   s   s   5