TRST, sobota 14. septembra 1957 Leto XIII.. Št. 219 (375 I) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON »3-8M IN 84-63* — Poštni predaj 558 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 36 — Tel. st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l sto'pca: trgovski 80, finančno-upiravni 120, osmrtnice 90 lic - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - frst Poročilo o seji ministrskega sveta Italijanska zunanja politika se ne premakne s starega tira Sumljiv molk o krvavih dogodkih v Apuliji - Nezadostni ukrepi za pobijanje vinske krize - PSI zahteva takojšnje razpravljanje o agrarnih pogodbah - Danes tiskovna konferenca Pelle (Od našega dopisnika) . RIM, 11. — Danes se je sestal ministrski svet, ki .le zasedal od 17. do 22. ure. Po seji so izdali poročilo, ki pravi med drugim: Zunanji minister Pella je po-obširno poročilo o Gronchijevem obisku v Iranu. Peila je poudaril prisrčni sprejem, ki kaže, da uživa italijanska politika, sloneča na obrambi miru in razumevanju za življenjske interese narodov, v Iranu globoke simpatije. Ministrski svet je izrazil zadovoljstvo z rezultati obiska in je odobril zaključke teheranskih razgovorov, ki odpirajo pot tesnejšemu političnemu, gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju med Italijo in Iranom. Ministrski sv.et je nato poudaril, da je ®lr osnovna težnja italijanske vlade in ljudstva ter je zato Poudaril, da se lahko reši vprašanje razorožitve le v okviru politične in vojaške varnosti. Kar se tiče Sredo-zamlja, je ministrski svet poudaril, da se mora italijanska Qelegacija v OZN v okviru osnovnih in neodložljivih ita-Ljanskih potreb evropskega in tlantskega sodelovanja prizadevati za pomirjenje, s kate-.lm naj se doseže stabilnost, ki Je jamstvo za konstruktiv- socialne solidarnosti v atlantski skupnosti, ki je temelj italijanske varnosti, in z u-resničevanjem evropeistične politike, okrepitev prijateljstva z narodi Sredozemlja in Srednjega vzhoda za miren in demokratičen razvoj na tem področju ter za blagostanje njegovega prebivalstva. Minister za notranje zadeve je nato poročal o incidentih v Apuliji. Ministrski svet je končno odobril zakonski odlok, ki «» tiče izrednih začasnih olajšav za alkohol in vinsko žganje, ukinitev poslovnega davka (IGE) na vino. ki ga vinogradniki prodajajo potrošnikom, novih predpisov o oprostitvi občinskega tro.šai inskega davka v prid pridelovalcem vina,, delnega kritja obresti za posojila, ki jih najemajo ustanove, ki upravljajo zaloge iz prostovoljne oddaje grozdja ob trgatvi leta 19571 Iz tega poročila se predvsem vidi, da se bo italijanska delegacija v OZN vzdržala glasovanja o Alžiru. Le minister Del Bo naj bi zahteval, da bi zavzeli odločno stališče proti francoskemu kolonializmu. Pella pa je skušal s svojim poročilom pomiriti vse tiste, ki so kritizirali italijansko dejavnost na Srednjem vzhodu. Zato je pač poudaril, da bo o-stala Italija dosledna dosedanjim načelom zunanje politike ter da se bo opirala na a-tlantsko solidarnost. To bo pa prav gotovo pomirilo tudi liberalce in njihovega voditelja Malagodija. Sicer pa je že poluradna demokristjanska agencija prej sporočila, da bo Pella zagovarjal zvestobo Italije atlantizmu. Stvari bodo torej ostale pri starem. Značilno v poročilu je tudi dejstvo, da posveča tragičnim dogodkom v Apulij, samo en stavek. V rimskih krogih menijo, da je Tambro-1 ni prepričan, da so odgovorni za streljanje policijski funkcionarji, ki so jih poslal, na kraj, da bi preprečili najhujše, ki pa so izgubili živce in ukazali policistom, naj streljajo na množico. Zdi se, da je Tambroni predlagal, naj se o teh dogodkih molči, ker noče obtoževati odgovornih policijskih funkcionarjev, ni-, ti obsojati demonstrantov, ki so bili povečini demokristjani. Tudi glede vinske krize so sprejeti ukrepi le polovični. ne napore za mir. . Pella je v zaključku svojega poročila poudaril osnovne načela italijanske zunanje Politike. Ta načela so: o-oramba miru, razvpj italijan-ega doprinosa k obrambi *svobodnega» sveta tudi s Poudarjanjem političnih posvetovanj ter gospodarske in 1 UllIHl umi umil n, 1,1,1,11,,, ||, |,|| ||M ,1, 118 mrtvih pri poplavah rpi v • • • v lurciji AjNKARA, 13. — Po zadnjem nradnem poročilu je med zad-j;J.lmi poplavami, ki so razdejale okolico Ankare, zgubilo Zlvljenje 118 ljudi. Čeprav ni materialna škoda ® ločno znana, govorijo prvi Podatki o 40 milijonih turških 'r škode (nad 6 milijard ita-hjanskih lir). Po pripovedovanju prič je Pred poplavami bil močan na-, v in sledila je nato go-sta oca. V nekaterih krajih je ca padla za dva metra na rsoko in njena talitev je pomočila .Ja je hudournik Ha-'o močno narastel. Voda je erastla tako naglo, da je v asi Mamak blizu Ankare od-. sla nekaj otrok, ki so se t>raii na vrtu^ gg preden so Vorf uieSnili priti na pomoč, oda je prevrnila številne ka->one jn avtobuse turistov, ki o Vozili po poti ob omenje-nem potoku. ihim, mmnimi, nmim mmn n„ umni, umu „, mun, mm, iiiiiiiiimitiiiimiiiiiimii n„ tmmmnim immn m Včeraj konec volilne kampanje 35 milijonov Nemcev pojde jutri na volitve Na podlagi anket sodijo, da dobe demokristjani od 47 do 50 odstotkov glasov, socialisti pa od 32 do 33 odstotkov - Volitev se udeležuje 14 strank B°NN, 13. — Glavni vodit kajti ministri niso hoteli u-kiniti trošarine na vino, da ne bi spravili občin in pokrajin ob znatne dohodke. O vinski krizi in ukrepih za njeno ublažitev razpravlja tudi finančni minister Andreotti v članku, objavljenem v reviji «Concretezza» pod naslovom «Polni sod«. V članku predvsem ugotavlja, da je vinski pridelek v primerjavi s predvojnimi leti narasel za 50 odstotkov ter da bi morali zato zmanjšati površine, zasajene s trto. Zato je vprašanje zelo resno in zapleteno. Andreotti tudi nasprotuje ukinitvi trošarine na vino, ki prinaša občinam 34 milijard na leto, katere bi hudo pogrešale. O tej krizi je spregovorila tudi demokristjanska sindikalna organizacija CISL. ki sicer obtožuje vlado, da je preveč zavlačevala ukrepe v korist vinogradnikov. hkrati pa pravi da so to izkoristili komunist, in netili ljudsko nezadovoljstvo. Pri tem pa ti sindikalisti pozabljajo, da sta bili dva ubita dninarja člana Krščanske demokracije. Jutri ob 11. uri bo imel zunanji minister Pella v palači Chigi napovedano tiskovno konferenco. Vodstvo PSI je danes nadaljevalo svoje zasedanje. Predvsem je -zahtevalo, naj se v poslanski zbornici takoj ‘prične razpravljanje o agrarnih pogodbah. Izreklo se je tudi za reformo senata, toda ne po vladnem načrtu, ki ga je pripravil Gonella. V senatni komisiji za evropsko skupno tržišče m Evratom so predstavniki raznih strank obrazložili svoja stališča. Socialisti so se izrekli za Evratom,. komunisti pa proti. Glede bodoče skupščine, ki bo nadzirala delovanje evropske premogovne in jeklarne skupnosti. Evratoma in skupnega evropskega tržišča pa so oboji, socialisti m komunisti, obsodili dejstvo, da ne bo v tej skupščini zastopana opozicija. A. P. Zahteve angleških železničarjev LONDON, 13. — Izvršni odbor sindikata angleških železničarjev, ki ima 370.000 članov, je poslal pismo državni komisiji za transporte z zahtevo za takojšnje in ((bistveno« zvišanje mezd. Letošnjega marca so angleškim železničarjem priznali petodstotni povišek in takoj nato so bile železniške tarife zv-šane. Zdi se, da bodo železniške tarife znova zvišali, če bodo povišali mezde železničarjev. To pa se bo čutilo tudi na drugih sektorjih industrije Zdi se, da bo prime- ru železničarjev sledilo tudi združenje nameščencev v prevozništvu. ki združuje upravno osebje železnic (90.000 o-seb). Sindikat strojevodij n mehanikov pa se pogaja za znižanje delovnega urnika za svojih 78.000 elanov. Ogromni požari v Franciji Bulganin v zvezi Več požarov je izbruhnilo blizu Nice in Marseilla - Močan požar divja tudi na Korziki, kjer je terjal več človeških žrtev in povzročil ogromno škodo AJAOCIO. 13. - Preteklo noč je izbruhnil na severni Korziki velik požar, ki se je zaradi vetra naglo razširil in zajel več tisoč hektarov. Sinoči^ je požar še divjal na področju Balagne. Po prvih podatkih je zaradi požara zgubilo življenje šest oseb. Bojijo se, da_ je število žrtev še večje. Požar je že uničil več kot 8000 hektarov gozdov-. Štiri genske in en otrok so bili hudo opečeni. Kljub temu, da so v vsej naglici organizirali gašenje, so več vasi rešili le deloma pred plameni. Škoda, ki jo je požar povzročil na tem področju je ogromna. Pod vodstvom podprefekta so ustanovili pravi glavni štab in na vse o-grožene kraje so poslali reševalne skupine na pomoč. Toda zaradi močnega vetra je požar pozno zvečer še nadaljeval svoj uničevalni pohod. Močni požari so izbruhnili včeraj tudi blizu Nice in na področju Ciotat blizu Marseilla, Severno od pristanišča Ciotat se je požar zaradi močnega vetra naglo razširil do morja in uničil več hiš. V več krajih, ki so obkoljeni z gozdovi v plamenih, je nastala velika parnika. Prebivalci so v vsej naglici odpeljali vse, kar so mogli odpeljati. Več ranjenih so odpeljali v bolnišnico. Prav tako so zaradi močnega vetra izbruhnili na več krajih na področju Obmorskih Alp novi požari v gozdovih. Severno od Nice je požar izbruhnil v krajih I-uceran. Peille in Aspremont. Močan požar divja tudi vzhodno od Grasse na področju Bar-Sur-Loup, in prav taiko tudi v bližini Cannesa. Pri gašenju sodelujejo poleg gasilcev in vojaštva tudi številni prostovoljci. BEOGRAD, 13. — Danes je prispel z letalom z Dunaja trgovinski minister ZDA Sinclair Withe s soprogo. Ameriški minister bo obiskal zagrebški velesejem. Nesoglasja v francoski vladi glede okvirnega zakona za Alžir Obrambni minister Merice grozi z ostai/kn - Napetost med Francijo in Tunizijo - Sindikati nočejo sprejeti «mezdnega premirja» Iji strank, ki Volit""""” se uue‘ezujejo uiev za novi parlament, so a?on*s končali volilno kamps-tJu’ se uradno zaKljuči o-j, ’’°či. Govori so bili seveda niri?enten’ predvsem neodloč-. m Volivcem, ki naj bi jih bilo okrog eno petino, ki pa odločilni glede izidov. fur?enauer 'e 8ovorl' v Frank, inri velikem trgovskem in Un trijukem središču, ki ga ^Pravljajo socialisti. Bilo je to Jegovo 50. volilno zborovanje, n—, 9Uer pa je imel svoj 65. „• °r v Hannovru, ki je trditi.^?. soci“listov in kjer tudi , odidira s prepričanjem, d.i 0 lzvo]jen. „>iilo bo 35 milijonov in C 1 volivcev. Od teh je 3 mi-Vijl? .mladincev, ki bodo pr-c»v "Volili, ter 1 milijon begun-j IZ Vzhodne Nemčije, ki do 't VoBj° prvič. Izvoljeni boki Je, kandidati tistih strank, odd - vs:,i 5 odstotvok vseh v aanih glasov. Ta predpis ne litev Za nar°dne manjšine. Vo-in tjena ZVe?a- ki sta se udeležuje 14 strank, sicer Krščansko-demokra-zveza, Krščansko-sociali-zveza, ki sta povezani, (te? socialistična stranka tfi stranke predstavljajo °dstotkov vseh volivcev), lta"era''no-demokratična stranka nk”'-*58 liberalno-ljudska Federalistična zveza, «0 Lib, stSUnci’ ški'f 'ca n,-niškega rajha, Nem-N- "esleracija. Gibanje dobrih VohiCeV’ Patriotska zveza in •i— O gibanje danske manj sme Vseh j itiznem Schieswigu. V desetih nemških deželah (Laender) so postavile svoje liste štiri stranke. Krščansko-demckratična zveza nastopa samo v 9 deželah, ker jo na Bavarskem predstavlja Krščan-sko-socialistična zveza. Komunistična stranka, ki je leta 1953 dobila 2.2 odstotka glasov, toda nobenega poslanca, se tokrat ne udeležuje volitev, ker so jo proglasili za nezakonito. Prvič se bodo udeležili volitev tudi prebivalci Posarja, medtem ko ne bodo volili v Zahodnem Berlinu, za katerega velja še zasedben, statut. Bivša prestolnica bo poslala v parlament 22 poslancev, ki pa bodo imeli samo posvetovalni glas. Imenoval jih bo berlinski parlament na izrednem zasedanju v nedeljo popoldne. Na glasovnicah bo 14 volilnih znakov, toda računajo; da bo v parlamentu zastopanih samo 6 strank. V sedanjem parlamentu je zastopanih samo 5 strank, in sicer .Klerikalci z 12.444.055 glasov, socialdemokrati s 7.944.953, liberalni demokratje z 2.629.169, Vse-nemski blok in begunci z 1.616.956 ter Nemška liberalno-ljudska stranka z 896.230 glasov. Predpis o 5 odstotkih glasov bo letos nedvomno izločil manjše stranke. V političnih krogm se izogibljejo napovedim o rezultatih. Prepričani pa so, da dobe demokristjani in socialisti vsaj 70 odstotkov vseh glasov ter da bodo imeli v novem parlamentu glavno besedo. Pri tem ugotavljajo, da se v Nemčiji uveljavlja y, politiki sistem dveh strank. Vsekakor v Bonnu ne verjamejo, da bi utegnili dobiti demokristjani absolutno večino ter menijo, da bodo morali vladati s podporo Nemške liberalno-ljudske stranke, ki je tudi sedaj udeležena v vladi. O možnostih ki jih imajo socialisti, noče nihče delati predvidevanj, hkrati pa poudarjajo, da se bo v sedanji Nemčiji leViC3 težko uveljavila. Federalistična zveza, ki se opira na socialiste. pa naj ne bi imela možnosti prevesiti tehtnice na socialistično stran. Anketa neke nemške ustanove je pokazala naslednje rezultate: od sto volivcev jih je 47 odgovorilo, da bodo glasovali za demokristjane, 33 za socialiste, 8 za liberalne demokrate, 6 za Vsenemski blok in begunce, trije za ljudske liberalce, dva za druga gibanja Ta anketa pa se ne tiče ne odločenih volivcev. Anketa, ki jo je po vsej Zahodni Nemčiji izvedla druga ustanova na podlagi ((metode vzo-cev« je dala podobne rezultate kol gornja anketa, ven dar pripisuje demokristjanom kar 50 odstotkov glasov, socialistom pa en odstotek manj. to je 32 odstotkov. V prid demo-kristjanski zmagi pa govori tudi naraščanje vrednostnih papirjev na borzi. Zanimivo je, da vplivajo nemške volitve tudi na tujski promet v Italiji. Tako je včeraj in danes na tisoče nemškim avtomobilov zapustilo I-talijo. Ob Lago M.u.ginre so se izpraznili zaradi tega vsi hoteli in campingi. PARIZ, 13. — Danes zjutraj se je sestal francoski ministrski svet, ki je razpravljal štiri ure o političnih spremembah. katere je treba uvesti v Alžiru, pri čemer pa se ni mogel sporazumeti. Razpravljali so predvsem o čl 1«3 in 14 okvirnega zakonskega načrta, ki se tičeta zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta, ki naj bi imela svoj sedež v Alžiru. Temu je na-protoval predvsem minister za obrambo Andre Morice, ki je pripravljen podati celo o-tavko. Predstavnik vlade pa je po drugi strani izjavil, da je ministrski svet odobril u-krep finančnega ministra Gaillarda m državnega tajnika za poljedelstvo, po katerem naj bi zagotovili stalnost cen kmečkih pridelkov za daljšo dobo. Popoldne se je seja vlade zopet nadaljevala. toda ministri niso mogli doseči soglasja. Položaj je zaradi tega precej napet in javno mnenje je ločeno glede tega zakona v dva tabora. Okvirni zakon bi namreč lahko privedel do vključitve Alžira v francosko konfe-racijo ali pa popolne ločitve od Francije v določenem času. Vsi se zavedajo, da je treba kaj ukreniti, preden pride alžirsko vprašanje na dnevni red zasedanja OZN. Predsednik vlade je porabil tri tedne za posvetovanja z glavnimi političnimi voditelji o tem zakonu. Bilo je tudi več sej vlade. Ministrski svet bi moral danes poravnati spor, kar pa mu ni uspelo. Minister za obrambo Morice namreč meni. da bi avtonomna alžirska izvršna oblast pomenila prvi korak k odcepitvi od Francije. Besedilo zakona se sicer sprejeli toda minister za obrambo noče umakniti svoje grožnje o odstopitvi. Sedaj bodo predložili sprejeto besedilo v pregled državnemu svetu. Temu je treba dodati vprašanje gospodarske politike. Danes so Francozi po 48-urnem izprtju pekarn zopet jedli svež kruh. Zveza pekov je izdala poročilo, v katerem pravi, da je zaprio pekarne 95 odstotkov pekov, s čimer so protestirali proti »demagoški politiki« cen kruha. Bo drugi strani pa so v nekaterih francoskih mestih začeli stavkati pekovski delavci, ki zahtevajo zvišanje plač, preden se zviša cena kruhu. Sindikati so pa po drugi strani odklonili šestmesečno ((mezdno premirje«. Tunizijska vlada poroča, da se je včeraj zateklo v Tunizijo veliko število žena in otrok, ki so jih zasledovale francoske čete, pri čemer so bile štiri išče rešitev s pogajanji in samo po nedeljskih volitvah bo mogoče popolnoma osvetliti jugoslovansko stališče.« Nekemu novinarju, ki je spraševal, ali bo izjava lahko vplivala na diplomatske odnose med Bonnom in Beogradom, je Eekard odgovoril: «Ne verjamem.« Kar se tiče razgovora zahod-nonemškega poslanika v Beogradu Pfleiderera s poljskim zunanjim ministrom Rapac-kim, je predstavnik izjavil, da je po poročilu, ki so ga dobili v Bonnu, šlo za priložnosten razgovor na nekem sprejemu. «Ta ra j.fovor je omogo-čil načetj politična vprašanja z vljudnostjo, ne da bi se vztrajalo ne nekaterih zahtevah.« V Bonnu izjavljajo, da bo Pfleiderer odpotoval v Bonn po končanem obisku poljskih voditeljev v Beogradu, da poroča svoji vladi. bojnem obisku umetnikov, tehnikov in športnikov. Sovjetski odpravnik poslov v Washingtonu Striganov je včeraj predlagal državnemu departmaju, naj bi določili dnevni red razgovorov. Ameriška vlada bo proučila te predloge in nato dala odgovor sovjetskemu poslaništvu. «»—— BEOGRAD. 13 — Namest- nik poveljnika sovjetske baltiške flote admiral Kotov, ki je včeraj prispel na križarki «Zdanov» v Split, je prišel danes z letalom v Beograd, kjer ga je sprejel državni tajnik za posle narodne obrambe generalni polkovnik Ivan Gošnjak. Bulganin očita Turčiji, da je dobila posebno \logo v okviru načrtov /DA za napad na Sirijo - Kralj Sand je pozval ameriško tlado, naj zavzame bolj zmerno stališče do Sirije MOSKVA, 13. — Agencija Tass je nocoj sporočila, da je maršal Bulganin poslal predsedniku turške vlade Menderesu pismo, v katerem izreka «veliko zaskrbljenost« zaradi poročil o zbiranju turških čet na sirski meji. Pismo, ki je bilo izročeno v Ankari 11. septembra, pravi, da Sovjetska zveza ne more mimo takega razvoja dogodkov, ki lahko privede do oboroženega spopada na omenjenem pod- ročju. Nevarnost kršitve miru ne bi na noben način bila omejena samo na to področje. Pismo pravi zatem, da je bila Turčiji poverjena določena vloga na podlagi načrtov Združenih držav za vojaške akcije proti Siriji in nadaljuje: «Mi seveda ne bi želeli verjeti temu. Toda so znaki, ki kažejo, da so vidni turški državniki očitno naklonjeni priti na pol poti tem načrtom. Ne bomo prikrivali, da smo sprejeli z veliko zaskrbljenostjo vesti o zbiranju turških čet ob sirskih mejah, kakor tudi pošiljanje ameriškega orožja Turčiji za napad proti Siriji. Upoštevajoč da je Srednji vzhod blizu sovjetskih meja, in upoštevajoč interese svoje varnosti, ne more Sovjetska zveza seveda iti mimo takega razvoja dogodkov, ki lahko privede do oboroženega spopada na tamkajšnjem področju, ker nevarnost kršitve miru ne bi bila nikakor omejena samo na to področje. Sovjetska vlada želi na najbolj prijateljski način približati se turški vladi s pozivom, naj ne sodeluje pri akciji, kakršna bi bila oborožen napad na Sirijo, in naj prispeva k odstranitvi nezaželenega razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu ter izbruha oboroženega spopada na tem področju.« Bulganinovo pismo se takole nadaljuje: «Ko prihajajo vesti o zbiranju turških čet ob tur-ško-sirski meji, nastaja seveda vprašanje o občutkih ki bi jih imeli Turki, če bi se tuje čete zbirale ob njihovi meji. Turčija bi utegnila pritegniti nase velike nesreče, če bi se ravnala po nasvetih tujih krogov. Ce bi se morale začeti vojaške akcije proti Siriji in če bi na Srednjem vzhodu izbruhnila vojna, ne bi Turčijo nedvomno čakalo nič drugega nego trpljenje kot rezultat u-deležbe pri takem napadu.« Bulganin pravi, da bi morali upoštevati tudi zemljepisne pogoje, v katerih hi se razvil tak spopad ob turški udeležbi: «Ko bi se začela vojaška o-peracija na nekem področju, bi se ta z lahkoto spremenila v obširen spopad .Tedaj bi postalo težko omejiti njegove u-činke na to področje.« Pismo pobija nato trditve, da predstavlja Sirija grožnjo za varnost te ali one države na Srednjem vzhodu. Na koncu pravi Bulganin, da želi Sovjetska zVeza imeti prijateljske odnose s Turčijo, ter poudarja sovjetsko izjavo, da ((Sovjetska zveza nima in ne želi imeti nobenega posebnega gospodarskega ali drugega interesa na Srednjem vzhodu, razen željo, da se ohrani in okrepi mir na tem področju« Medtem je v Washingto-nu predstavnik Bele hiše potrdil, da je kralj Snud poslal 25. avgusta predsedniku Eisenhowerju pismo, ki se tiče «razvoja na Srednjem vzhodu«. Ni pa hotel sporočati vsebine dokumenta. Predstavnik White je nato odločno zanikal trditve, da je kralj Saud pozval ZDA, naj ne začnejo nobene vojaške akcije proti Siriji. Prav tako je dejal, da so »povsem neutemeljene« vesti, da je posledica Saudovega pisma bila, da so ZDA zavzele bolj zmerno stališče do Sirije, Dejal je. da je kralj Saud »Izrazil svoje stališče o sirskem položaju«, in je dodal, da je «ameriška vlada upoštevala mnenje kra Ija Sauda«. Kakor piše da- i„li, umi,Hitu, mmiu,,„ iiim,n mm,„,i,nuli,„miMiii,,,,, n, iiiHiitii,,,nitmi,>,i„ mu,,m,n, >iw,n,immlun, ,„i,mi,u„i„»iiii,n Nadaljevanje poljsko-jugoslovanskih razgovorov na Brionih Prizadevanje bonnske vlade naj se ne omenja poljsko-nemška meja Poljska delegacija ho danes obiskala zagrebški velesejem Oktobra razgovori med SZ in ZDA o kulturnih odnosih WASHINGTON, 13. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes na tiskovni konferenci sporočil, da se bodo v drugi, polovici oktobra začeli ameriško-so-vjetski razgovori o kulturni izmenjavi med obema državama. Pri razgovorih bo ZDA zastopal posebni Dullesov pomočnik William Lacy, sovjetsko zvezo pa sovjetski poslanik v Washingtonu Zarubin. Predstavnik je dejal, da bodo govorili posebno o medse- (Od našega dopisnika) (tovariškem ozračju medseboj-BEOGRAD, 13 — v mali ' ne8a razumevanja in zaupa- vili na otoku Vanga v skupini nja« Brionov so se danes dopoldne ! Poljska delegacija bo jutri in popoldne nadaljevali polj- I odpotovala z Brionov v Za-sko-jugoslovanski razgovori. : greb. kjer bo obiskala vele-V kratkem sporočilu, ki je bilo j sejem. objavljeno nocoj, se poudarja, I Stoletja so Slovani branili da so med razgovori «izmenja- 1 svoje narodno ozemlje pred li misli o aktualnih medna- : neslovanskim; sosedi, ki so si-rodnih vprašanjih, o vpraša- stematično prodirali na njiho- njih delavskega gibanja in o nadaljenjem razvoju medsebojnega sodelovanja. Razgovori so potekali v pristčnem in vo ozemlje, redčili njihove vrste in jih potiskali z njih rodne grude. Tako borbo so vodili tudi Poljaki na svoji za- Zasedanje medparlamentarne unije S. Ltoyd o r Grški delegat poudarja, da je treba ciprsko vprašanje rešiti ob upoštevanju želja ciprskega ljudstva - Zahteva za ustavitev pošiljanja orožja na Srednji vzhod hodni meji. Bilo je zadoščeno samo pravici, ko je po drugi svetovni vojni bilo Poljski vrnjeno ozemlje vse do Odre in Nise. Izjava predsednika maršala Tita na kosilu, ki ga je priredil na čast poljki delegaciji, da ima jugoslovanska vlada sedanjo poljsko zahodno mejo za trajno rešitev, ni bila dejansko nič novega. Maršal Tito je samo ponovno potrdil stališče, ki ga je Jugoslavija vedno zavzemala. Zato je popolnoma nerazumljivo razburjenje v Zahodni Nemčiji — razen seveda v nacističnih krogih, ki jim je ta izjava dobrodošla za razpihovanje stalne mržnje. Po vesteh iz Bonna je državni tajnik Hallstein zaprosil odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva Joviča za pojasnilo v zvezi z izjavo maršala Tita. Zahodnonemški veleposlanik v Beogradu dr. Pfleiderer je prav tako po nalogu svoje vlade obiskal državnega podtajnika dr. Iveko-viča. Zardi stroge diskrecije našnji «New York Times«, je kralj Saud res svetoval Eisen-hovverju ((zmernost« in mu sporočil, da je ((ameriška zaskrbljenost pretirana« ter da «bi napori za zrušitev sedanjega sirskega režima še bolj izpostavili Sirijo sovjetskemu vplivu«. Dalje je kralj Saud, kakor trdi omenjeni list. poudaril, da «se ameriške izjave o Srednjem vzhodu tolmačijo med Arabci kot vmešavanje v arabske notranje zadeve«, ter da je zahteval od Eisenhowerja »nova zagotovila, da se ZDA ne bodo vmešavale v notranje zadeve arabskih držav«. Sirski list «A1 Nasrn pa sporoča, da bo obtožnica proti osebam, ki so vmešane v zadnjo ameriško zaroto proti Siriji, objavljena zadnji teden septembra, Kakor poroča kairski radio, je predsednik sirske vlade Asali izjavil, da je Sirija nedavno dobavila orožje nekaterim »bralskim arabskim državam« in da «je zaradi tega nelogično, da bi izvršila napad prav na eno od teh prijateljskih držav«. Načelnik informacijskega tirada sirske vojske polk. Ser-raj je nekemu egiptovskemu novinarju izjavil, da med častniki v sirski vojski ni niti enega komunista. Pripomnil je, da zahodni imperialisti imenujejo komunista in sovjetskega agenta vsakogar, ki dela izključno v korist svoje države. General Bizri pa je izključil možnost, da bi novo orožje. ki ga pošiljajo ZDA sirskim sosedom, «pomenilo bližnji napad na Sirijo«. «To o-rožje, je dejal, bo povečalo moč teh arabskih držav proti sionizmu, zaradi česar ga sprejemamo z zadovoljstvom« Tudi libanonski poslanec Bu-stani, ki ie sedaj v Londonu kot delegat na konferenci medparlamentarne unije. je izjavil, da orožje, ki ga Arabci kupujejo, ne bo siužilo za napad na Izrael. Arabske države ne bodo napadle Izraela in mu ne bodo napravile nobene škode, če ne bo Izrael skušal zavojevati arabsko o-zemlje. Bustani je tudi izjavil: «Ce bi morali izbirati med izraelsko dominacijo in komunizmom bi izbrali komunizem.* Vukmanovicevi razgovori v Pekingu PEKING, 13. — V Pekingu so se danes začeli kitajsko-jugoslovanski razgovori o gospodarskih in političnih zadevah. ki zanimajo obe državi. Na popoldanskem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi predsednik vlade Cuenlaj, pa so izmenjali misli s področja socialistične izgradnje. Jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Vladimir Popovič je priredil dane= kosilo, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade Guenlaj. Na sprejemu sta Vukmanovič in Cuenlaj izmenjala zdravici. LONDON, 13. — Danes se je v Londonu nadaljevalo delo letne konference medparlamentarne unije, na kateri sta ob včerajšnji slovesni otvoritvi govorila britanska kraljica Elizabeta in predsednik vlade Mac Millan. V začetku današnje seje so delegati po- osebe hudo ranjene. Napetost z(lravjii delegate Egipta, Tu-med Francijo in Tunizijo je n;zjje jn južnega Vietnama, dosegla višek. Številni incidenti na alžirsko-tunizijski meji in včerajšnje izjave predsednika Burgibe lahko dovedejo do zelo resnih zapletlja-jev. V New Yorku je Mohamed Yazid, predstavnik alžirske o-svobodilne fronte včeraj sporočil tisku, da bosta sporočili njeno stališče glavni skupščini OZN tunizijska in maroška delegacija. Boiinska vlada o BONN, 13 — Načelnik tiskovnega uiada bonnske vlade von Eekard je danes izjavil, da brnnska vlada lahko izreče samo svoje obžalovanje zaradi izjave maršala Tita o meji na Odri in Nisi. p°dall je, da se to vprašanje lahko proučuje samo v okviru nem-ško-poljskih odnosov ali pa med štirimi velesilami, ki so se v Potsdamu izrekle za dokončno rešitev nemških vzhodnih meja na bodoči mirovni pogodbi. «Z nemškega stališča,« je dodal Eekard, je potrebno načeti to vprašanje brez nejevolje i z i j ki so bili včeraj sprejeli za člane. Sprejem Gane so odložili na poznejši čas. Zatem je govoril grški delegat Mavros, ki je med drugim izjavil, da je Ciper edini primer zahodnega kolonializma, ki Se vsiljuje narodu visoke kulturne ravni. Mavros je dodal, da bi se ciprsko vprašanje, ki je zadnji ostanek kolonializma v Evropi, lahko rešilo ob upoštevanju teženj ciprskega ljudstva. »Ni borbe za svobodo, je zaključil Mavros, ki ne bi se zaključila z uspehom.« Voditelj iraške delegacije Kennah je kritiziral ustanovitev države Izrael in je dejal, da je njegova država prepričana, da je ustanovitev te države napaka z etičnega stališča, politično pa nevarna m nekonstruktivna. AmerišKi senator Fullbright je izjavil, da je najbolj pii-meren sedež za reševanje svetovnih vprašanj Organizacija združenih narodov. Pripomnil je. da OZN ne more primerno delovati, če razne države nimajo zaupanja druga v drugo. Bolgarski delegat je izjavil, da je razorožitev ključno vprašanje za mednarodni mir. brez naglice. Zvezna vlada i zatem pa je govoril angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je obrazložil načela, na katerih naj bi po njegovem temeljil sporazum o razorožitvi. Dejal je, da je ta sporazum potreben in mogoč. Načela sporazuma naj bi bila sledeča: 1. Sklenil naj bi se delen sporazum, katerega namen naj bi bil uresničenje prve faze, ne da bi čakali, da bi postal mogoč splošen sporazum. 2. Za uresničenje te prve faze ne sme postavljati noben politični pogoj. 3. Sporazum o razorožitvi mora zajeti istočasno klasično orožje in jedrsko orožje, ker ena skupina držav ne bo nikoli sprejela klasične razorožitve, razen če druga skupina ne sprejme jedrske razorožitve. 4. Vsak delen sporazum mora vsebovati samo take ukrepe, ki jih je mogoče nadzorovati; izjave o namenih ne zadostujejo. Zatem je Seiwyn Lloyd naštel točke, o katerih se zdi sporazum mogoč. Kar se tiče jedrskega orožja, je dejal, da obstaja že sporazum o prekinitvi poizkusov, toda ta ukrep sam na sebi ni noben razoro-žitveni ukrep. Mogoče je tudi uvesti učinkovito nadzorstvo nad proizvodnjo jedrskega materiala v vojaške namene brez ((prevelikega vmešavanja v notranje zadeve prizadetih držav«. Mogoče je torej skleniti sporazum o nadzorovani prekinitvi poizkusov, ki naj bo odvisen od sporazuma o prav tako nadzorovanem prenehanju proizvodnje jedrskih snovi, do katerega naj pride v poznejšem času. Lloyd je nato dejal, da je bil glede klasičnega orožja že dosežen sporazum o zmanjša- nju števila vojaštva. Dodal pa je, da tak sporazum ne pomeni dosti, če se ne nadzoruje moč ognja. Kar se tiče nenadnih napadov, je minister izjavil, da bi po njegovem bilo mogoče spojiti v en sam načrt načrte maršala Bulganina in predsednika Eisenhovverja o nadzorstvu. «Velika Britanija je pripravljena podrediti vse svoje ozemlje takim inšpekcijam, toda druge države to odklanjajo.« je pripomnil Lloyd, ki je nato predlagal, naj bi začeli z uvedbo stema inšpekcij na poizkusi,.h področjih. Poudaril je zatem, da je bil dosežen načelen sporazum o večini naštetih točk, toda potrebna je še dolga pot nied načelnim sporazumom in praktičnim podrobnim sporazumom. Minister je obžaloval, ker Sovjetska zveza ni pristala na razgovore strokovnjakov. ki bi se po njegove n lahko začeli, še preden se doseže popoln sporazum o delni ro.orožitvi. O razorožitvi je govoril tudi italijanski senator Cerrulli-Irelli, ki je pozval parlamentarce, naj se še dalje zavzemajo v svojih parlamentih, da se doseže ta sporazum k, je temeljne važnosti za mir v s\ i tu. Sovjetska delegatka Lebede-va pa je zavrnila obt ’.žbo d» je za neuspeh razgovorov o razorožitvi kriva Sovjetska zveza. Govorila sta nato egiptovski delegat o vprašanjih Srednjega vzhoda in neki laburistični poslanec, si je pozval britansko vlado, naj prekine dobavljanje orožja drža-ivam Srednjega vzhoda. so vsa novinarska poročila o nemškem koraku v Beogradu samo plod ugibanja. Kaže pa. da niso daleč od resnice vesti, da je po posredovanju Jugoslavije prišlo do sestanka med zahodnonemškim veleposlanikom Pfleidererom in poljskim zunanjim ministrom Ra-packim in da so trenutno napori Zahodne Nemčije usmerjeni na to. da se prepričajo zastopniki Jugoslavije in Poljske, da ne bi bilo zaželeno in potrebno v uradnem sporočilu. ki bo objavlieno po razgovorih, omeniti vprašanje polisko-nemške meje in na ta način dajati poseben poudarek vprašnju, ki je tako občutljivo za nemško ljudstvo. Po vesteh iz Bonna ne bo jugoslovansko podpiranje u-pravičenih zahtev Poljske za mednarodno priznanje njene zahodne meje vplivalo na od nose med Jugoslavije in Zahodno Nemčijo, ki je pod pri tiskom svojega javnega mne-nia vedno bolj naklonjena tudi misli o zboljšanju odnosov s Poljsko, so pa tudi nekateri. ki menijo, da je bil sestanek Pfleiderera z. Rapackim samo manever Adenauerja, da prikaže pred javnim mnenjem, češ da želi izboljšanje odnosov s Poljsko. V okviru sodelovanja med Beogradom in Varšavo bo 25 septembra prispela v Beograd delegacija nameščencev ljudskega odbora Varšave. Med desetdnevnim obiskom se bodo člani poljske delegacije seznanili z delom in organizacijo ljudskega odbora Beograda in se domenili o nadaljnji izmenjavi zastopnikov obeh mest. B. B. Še vedno boji v Omanu KAIRO. 13. — Predstavnik omanskega .mama v Kairu je izjavil, da imam želi, naj bi mednarodna preiskovalna komisija prišla v Oman, da prouči posledice britanskih letalskih napadov na razne o-manske kraje. Dejal je, da so bili Firk, Tanuf in Berka popolnoma uničeni. Izjavil je dalje, da so še vedno v teku boji med pristaši imama ter četami sultana iz Ma-skata, ki jim poveljujejo Angleži. Mednarodni kongres o delovnem pravu ŽENEVA, 13. — Drugi mednarodni kongres o delovnem pravu je začel svoje delo včeraj ob navzočnosti 275 strokovnjakov iz raznih evropskih, ameriških in drugih držav ter ob navzočnosti predstavnikov evropske piemogovne in jeklarske skupnosti, velikih poklicnih združenj, mednarodnih sindikalnih zvez ter glavnih univerz na svetu. Na dnevnem redu je med drugim tudi razprava o ustanovitvi mednarodnega združenja za delovno pravo. z Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m, 212.4 m Poročila: 5.U0, 6.U0, 7.U0, 8.00, 10.00, i3.00, 15.UU, 17.00. 1930. 22 UU 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Lepe melodije znani napevi; 8.35 Igra ansambel Srečka Dražila; 9.00 Utrinki iz literature — Giovanni Verga: »Vojska svetnikov«; 9.20 Slovanske rapsodije Antonina Dvoraka; 10.10 Zabavna matineja: 11.10 Domači napevi; 11.40 Italijanske in francoske popevke; 12.00 Upol-daneki koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Breznik: Naš trg nima grozdja za zobanje, industrija ga nima za predelavo; 12.40 Igra kvintet Jožeta Kampiča: 13.15 Melodije G-Gershvvina; 13.30 Slavni pevci in virtuozi vam poio in igrajo; 1420 Reportaža; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.1» Zabavna glasba; 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.20 Pojeta ženski in moški zbor «France Prešeren« iz Kranja; 18.45 Okno v svet; 19.00 Zabavna glasba: 20.00 Veseli večer: 21.00 Melodije za razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljence. 'Til .K VIZIJ A 16.00 Športno popoldne; 17.30 Oddaja za otroke: 18.55 Za kmetovalce; 21.00 »Leteče citre«, glasbeni varietč; 21.45 «Zlata antena«, nagrajevanje zaslužnim sodelavcem RAI-TV; 22.00 Goldonijeve proslave v Benetkah. f K I N O Excelsior. 16.00: «Besedo imajo porotniki«, H. Fonda. Fenlce. 16.00: »International P°-lice«, V. Mature, A. Ekberg, Cinemascope. Nazionale. 14.00; «Vojna in Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir. Filodrammatico. 16.00: «Susanna tutta panna«, M. Allasio. Grattacielo. 16.00: «Klobuk pol« dežja«, N. Franciosa. Supercinema. 16.00: »Pustolovščina na Kitajskem«, 0'Brien in B. Sullivan. „ Arcobaleno. 14.30: «Orjak», 8" Taylor, R. Hudson, J. Dean. Astra Rojan. 16.00: »Žarah Khan«, V. Mature in A. Ekberg. Cine-mascope, technicolor. Capitol. 16.30: «Stiri lepa dekleta«, E. Martinelli, J. Adama, G. Nader in Gia Scala. Cristallo. 16.30: «Raztrgana obleka«, J Chandler. Alabarda. 16.30; «Romantična ba-lada«, E. Kerbler, P. Henreid. Aurora. 16.00: «Visoka družba«, G. Kelly, B. Crosby in F. Sinatra, Garibaldi. 16.00: «Quantez», D. Malone, F. M. Muirray. Armonia. 15.00: «Zaduja meja«, V. Mature, G. Madison. Technicolor. Ideale. 16.30: »Reši svoje življenje«, D. Day, L Jordan, v Sullivan, F. Lovejoy. Inipero. 16.30: «Zaželena usta«, M. Schell Italia. 16.30: «Kean», V. Gassman in E. Rossi Drago. Moderno. 16.30: «Bull| e pupe«, M. Brando, J. Simons, F. S1" natra. San Marco. 16.00: «Reveži, a lepi«. Velik uspeh. Savona. 16.00: «Mož v sivi obleki*, G. Pečk, j. jones in March. Cinemascope, technic. Viale. 16 00: «Lovci morskih psov«. Cinemascope. Vitt. Veneto. 16.15: »Rdeči balonček«. Dvakrat nagrajeni film Cannesu. Belvedere. 16.30: »Pogumnež«. Massimo. 16.30: «Pozabi mojo teklost». Technicolor. Novo cine. 16.00: «Al i Baba», F^r-nandel in S. Gamal. Technic-Odeon. 16 00: «Veliki vanete», De Sica, A. Sordi, Rascel, p Padovani. Radio. 16.00: «Pustolovščina na dvoru», M. Kock, M. Cramer. — i<»— - KINO NA PROSTEM Aritson. 20.00 in 22.00: »Pozor n3 ženske«, J Havvkins, M. John-ston. Technicolor. , Arena dei fiori. 20.00: «999 ScOy land Yard», D. Farrar, Knight in J. Arnall. Marconi. 16.00: «Mož v senci«, barvah. Paradiso. 20.00: «Hazardni igra' lec», Debra Paget. Ponziana. 20.00: »Princ študent«, E. Purdom in A. Blyth. P°“ M. Lanza. Secolo Sv. Ivan. 20.00: »Velik® nebo«, K. Douglas. . Stadio. 20.00: «Singapur», A. Gar®-ner, F. Mc. Murray. , Valmaura. 19.45: «Njegova čas je zahtevala maščevanje«. "• Hudson, D. Reed. Technicolor-Rojan. 20.00 In 22.00: «Junak naših časov«, A. Sordi in G. Rab • Skedenj. 20.30: »Kot listje v ve' tru», R. Hudson in L. Bacall. PIUE JESENSKE POŠILJKE ZA MOŠKE IN DEČKE: Jopiči, hlače, obleke, površniki, dežni plašči, mont-gomery. pletenine, srajce in blago na meter ZA ŽENSKE IN DEKLICE: Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plošči, montgo-mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo VEDNO PO NAJNtŽJiH CENAH Konfekcija Tkanine Dežni plašči MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ŽENSKE IN OTROKE: Largo Barriera vecchia 1 Blago uajMjSe uiAtp no najmijih cenah o Tl Mul PRVO ZASEDANJ^ 8 V znamenju ostrih borb med vlado in parlamentarci Po 30. osemmesečnem delu so avguNa zaključili prvo za- sedanje 85. kongresa ZDA. Ta-so to pot prekršili dosedanjo prakso, da senatorji in po-ncj zapustijo Kapitol kon-nom julija in gredo na dopust. i traja — če ne pride do izrednega sklicanja kongresa “ ^se do prihodnjega januarja, nomesečno podaljšanje dela ongresa pojasnjujejo nekateri E*o, da bi kongres moral ^Prejeti odločitev glede ver *°t 150 zakonskih osnutkov republikanske uprave. Toda kon-gEes se ni dokončno izrekel o skoraj polovici zakonskih o-snutkov in ukrepov, katerih odobr ,ev sta zahtevala pred-ednik Eisenhovver in njegova vlada. Resnični vzrok, da je kongres letos zasedal dlje kot ®Wcajno, ne smemo torej iska v težnji ameriških parlamentarcev, da bi pred odho °m na počitnice zapustili za seboj čim manj neopravljenega dela. Pravi vzroki za tak položaj mnogo bolj zapleteni. Tu ®re predvsem za odnose sil najvišjen zakonodavnem te-esi\ ZDA: v odnosih med Predsednikom in kongresom ot celoto, v odnosih med re-Pubhkansko in demokratsko zanko, kakor tudi v odnosih ■rotraj teh strank samih; da-3*i v prepletajočih se interesi posameznih skupin in slo-ev ameriške družbe in konč-0 V labirintu parlamentarne-a Postopka. To se je zlasti “dražilo takrat, ko se je raz-zavijalo tako o glavnih no-ranjih, kakor tudi zunanj Političnih vprašanjih. ^ Od zakonskih osnutkov, ki j5davajo notranja vprašanja, , kongres m°d drugim brez n v*aoevanja izglasoval zakon Povečanju plač poštnega e Ja za 546 dolarjev letno na ^sebo in zakon o 11 odst. po-f,ecdnju prejemkov federalnih .unkcionarjev. Prav tako so l®*asovali zakon o nadaljnjem acevanju takse na luksuzno ž ag0- Toda vsi pomembnejši a in vsi demokrati, so uspela jnižati proračun za 4 mili-Jarde 900.000.000 dolarjev. j. Kar zadeva zakon o držav i jpkih pravicah, oziroma o nijskem preganjanju ple-enske diskriminacije črnske-a Prebivalstva, je demokra-°ni z Juga in desnim repu-v 'kancem uspelo, da so ga Precejšnji meri razvodenili Popravki, in šele takega je ^°ngres odobril. Kljub temu, so kompromisne formule znatni meri prizadele vla.l-1 zakonski osnutek o držav-lanskih pravicah, je njegova "'britev vendarle pomemben °dobL._ ^ogodek v življenju ZDA. Tu j* Prvič, da se je — skoro 100 Po državljanski vojni -Prejel neki tak ukrep in od , r a pot za izpopolnitev za-v°n°daje o državljanskih prj j,j5ah črnskega prebivalstva v Hirati je to pot prišlo ' do nekega zanimivega ^reobrata: desni republikanci ,lso do kraja podprli južnih am°kratov v njihovih težnjah sprejemu zakona o dr-^ pijanskih pravicah v kakršni ali obliki. Očitno gre za po-0e]Us republikanske stranke v . °li, da bi se to pomembno nje (ki naj bi ji za-jam- mu, da Se bo to zgodilo šele če/ tri leta. Predsednik Eisenhovver m njegova vlada nista zaradi vsega tega zadovoljna z dosedanjo kongresno bilanco. Na neki tiskovni konferenci je Ei-senhovver dejal, da ga je ta bilanca «zelo razočarala«, ker bi, po mnenju Washingtona. taki medstrankarski odnosi mogli prizadejati občtuno škodo celotni ameriški politike, zlasti pa njeni »vodilni vlogi v zapadnem svetu« in njenim poskusom, da obdrži »svetovno vodstvo«. Toda demokrati, pa tudi nekateri republikanci. ne skrivajo svojega zadovoljstva nad tem, da so se odločno upirali vladi predsednika Eisenhowerja in jo prisilili na kompromise. sojevati zavezniškim deželam manjše pomorske enote, in pooblastila v zvezi z razpolaganjem s poljedelskimi viški. Po leg tega je treba omeniti tu di resolucijo, s katero koi-gres izraža - upanje, da boan Španijo sprejeli v NATO. Za nimivo je pri tem, zlasti ko gre za Eisenhovverjevo doktn no in Španijo, da gre za tiste akte, ki so naleteli na resno kritiko svetovne javnosti. Toda kongres ni sprejel nikakršnega sklepa v zvezi z zakonskim predlogom o spremembi statusa oboroženih sil ZDA na ozemljih zavezniških dežel. Ista usoda je doletela tudi zakonski osnutek o udeležbi ZDA v Mednarodni trgovinski organizaciji. Ostro polemiko so vodili o-kvog zakonskega osnutka o gospodarski in vojaški pomoči tujini. Demokratska stranka je v celoti prešla v ofenzivo na tem področju. To se vidi tudi iz dejstva, da je poslanska zbornica, komaj dve uri po pozivu predsednika Ei-senhowerja, da ne bi zmanjšali fondov, namenjenih za pomoč tujini, odobrila nad 800 milijonov dolarjev manj, kot je zahtevala vlada. Ob tej priliki jo ostro napadli Eisen-hovverjevo zunanjo politiko in njega osebno. Iz vsega gornjega je razvidno, da je celotna dejavnost prvega zasedanja 85. ameriškega kongresa potekla v znamenju neprestane borbe, kar pomeni, da se je porušilo dolgoletno ravnotežje v ameriškem zakonodajnem telesu. To tolmačijo z željo tako demokratov, kot republikancev, da bi' okrepili svoje položaje v zvezi z volitvami za delno obnovo poslanske zbornice in senata, ki se bodo vršile prihodnje leto. Prav tako mislita obe stranki že sedaj tudi na predsedniške volitve, kljub te iiiiiiiiiiiimiiiiHijimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii v . 'v-''''' -• tii?: 0 TEM ODLOČAMO SAMI, A ODLOČITEV NI LAHKA Ne prenaglimo se s trgatvij o! To je že star in menda tako star opomin, kot je staro vinarstvo. Stari Rimljani, veliki ljubitelji dobrega vina, so trgatev strogo nadzorova I izvršenega opravila. A žal ni li. A tudi kasneje — v sred-1 vedno tako. njem veku — so graščaki «Ne maram z zgodnjo «ban- strogo pazili, da se ni trgatev vršila prezgodaj, ker so hoteli čim boljšo pijačo. Kasneje, ko so se naši predniki otresli grajskega jarma in sami odločali o svojem gospodarstvu, so se držali tega pravila in dan začetka trgatve določili na vaških zborih. Pred nekaj desetletji pa so to odločali občinski sveti. In danes? Živimo v liberalnem gospodarskem redu z gosp> darsko svobodo. Torej vsakdo, kot zna in more, vsakdo prosto po svoji pameti in u-videvnosti. Nič slabega bi ne dimo« pokvariti svojega celoletnega truda okrog trte. Prej je rastla trta z grozdjem, sedaj (v septembru) raste vino. In zanj sem delal. Ko mi b> sok dobro prilepil prste, takrat bom bral,« — je že pred pol stoletja vsako leto ponavljal izkušen kraški vinogradnik. Njegova klet (vino) ‘e slovela in svojega pridelka ni nikoli ponujal. Za posebne slavnosti in pogostitve so kljub višji ceni iskali njegov vinski pridelek. To naj nam služi za dober zgled. Glede letošnjega vinskega bila v našem primeru (trga- pridelka smo presenečeni dvo- tev) ta svoboda, če bi vsi znali pravilno oceniti gospodarski pomen tega pravilno l,iiiii,,uiiiliHiliiiiiiliillMliliiim,f,uiiiiimiiuiMii„iii,iiii,„iiliiii,iiili,iiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiuiiiiiiiiuiliiii(iiiiiiiiuiii|„(|imi||||„1|l(limni|I11II|,„„„l(|l, Hiiniini iiiiniltltliliii mn tiiuiiniimiiiiiimiiiiHitiiliiiiiliHmiiiiliimiiiiiiimiim VTEM, KO SE V EVROPI ČEDALJE BOLJ MOTORIZIRAMO... Ali naj ameriška mladina zamenja udoben avtomobil za navadno kolo? ^mt""l""""""^""^"""^^oo^^^i^^mnmiammimmmmam^mmmmamtmmmmmmmmmmmmmimmaammmmmmmnammmommmmoonmmmmaaamommmmmmommmmanmmmmmmammmmmmmm P o podatkih ankete dveh ameriških strokovnjakov je ameriška mladina fizično zelo slabo razvita, ker živi v prevelikem udobju Na zadnji olimpiadi v A v-1 srečanja, pri katerih sodelu-straliji sta se sovjetska in a- jeta obe ti veliki državi .n meriška športna mladina te 1 J>li» kateri bo uspelo odnesti največ zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Sicer pa to ne velja le za olimpiade, ampak za vsa. mednarodna športna »V* > u - Smifi Zaključni prizor iz filma »Dežja poln klobuka, ki so se / njim Američani predstavili na letošnjem beneškem festivalu, in ki si ga moremo te dni ogledati *udi pri nas (kino »Orat tacielon). Cavni junak, Antony Franciosa, je dobil v Beneh kah prvo nagrod za najboljšo moško vlogo i* rezultatov, bi se dalo sklepati. da je ameriška mladina fizično zares izredno razvita, kajti znano je, da pri mnogih športnih srečanjih odnese i;-»edno mnogo najvišjih nagrad. Kaj čuda torej, da velja v splošnem mnenje, da je ameriška mladina Evropo pustila za seboj in da je nekak vzor fi-ične sposobnosti, do-čim da je evropska mladina »svojo pesem že odpela«. In vendar nam bodo podatki, k-jib bomo navedli in ki so izključno njihovega izvora. dokazali, da smo zelo daleč j rilo, sta podala profesor new- od resnice. Po podatkih ankete o fizičnih sposobnostih e-meriške iri evropske mladi ne je bil zaključek sledeč-mehanizacija in udobje ogrožata ameriško mladino in z njo tudi Amegiko. Te podat ke je objavil neki znan ame riški tednik, ki je objavil podrobne rezultate poizkusa, ki sta ga v Ameriki in v Evropi napra /ila dva ameriška stro kovnjaka. Podatki so za ame riško mladino tako porazni da zaskrbljaio celo samega predsednika Eisenhowerja. 4264 ameriških učencev v starosti med 6. in 14. letom je bilo podvrženih poizkusu ki je pokazal, da nad 60 odstotkov ameriških mladince? ne ustreza zahtevam. Ena) poskus sta ameriška znanstvenika napravila na 2879 evrop skih otrocih in tu je pri tz pitu «padlo» komaj 8.7 odst. Omenjena ameriška strokov njaka sta poskus napravila na deja iil, , simpatije na Jugu, kjer demokrati krepko na obla-Tu vpisalo na njen konto'. “i južrti demokratje sn bili g.^Pustljivi, ker se niso odlo-. 1 za dokončno obstrukcijo ^ Proceduralne mahinacije, d ^ ®ubili» vladni predlog zn-Tna8 °. državljanskih pravicah. °da demokrate sedaj obtožu-j ^°, da so oni glavni krivci, ,a sprejeti za-on ni bolj u-ihkovit Med zakonskimi osnutki, ‘majo ki pretežno mednarodni So ,lfn- je kongres v glavnem asno spiejel «Eisenhowe'--v * doktrino« o Srednjem °du; dalje, pooblastilo vla- da more odtujevati alt pc iiiiiKliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiniiiiiniiiiiiiinninuniiiiimniinmnmnmniniiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiininiiiiiiii,!,,„|,|,|||| DEL FRANCOSKIH NAČRTOV ZA GEOFIZIKALNO LETO Tudi Franciia se je loti'a gradnje meteoroloških raket, s katerimi hoče prodreti čim više, da bi z njihovo pomočjo mogla pripomoči k čim boljšemu poznavanju zemeljske atmosfere. Po podatkih iz Pariza bodo v kratkem pognali v Franciji v zrak več srednjevelikih raket, ki bodo po proračunih, segle do 60 tisoč metrov visoko. Naloga teh poskusov je, ugotoviti v naprej vremenske razmere. Nalogo za to si je prevzel državni zavod za meteorologijo, sodelujejo pa z njim še tehniki vojnega ministrstva, ki so rakete pripravili. Vse to pa ie v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. Hkrati s tem načrtom je na programu še načrt direktorja fizičnega laboratorija pariške tehnične fakultete prof Le-priceja Ringueta, ki namerava pognati v zrak nekaj manjših raket. katerih namen je, z višine posneti fotografijo Zemlje in v stratosferi registrirati gostoto kozmičnih žarkov. Francoski državni meteorn j ... loSki zavod pa še noče dati j {IVtOIllODIlOV nobenih podrobnih podatkov, kako bo ta načrt izvedel, niti kako -o rakete izdelane vodnih raket. Seveda je pri tem pripomnd, da bo to služilo v borbi proti sovjetskim podmornicam. Dr. Edvard La-mar je pri tem poudaril, da gibanje rib dopušča ribam mnogo večjo brzino in mirno plovbo, ki je bolj mirna Kot plovba podmornic al podvodnih rgket. Čevljar -konstruktor letal Bivši pilot-lovec iz Gmun-da v Gornji Avstriji Vojačet se je pred leti lotil nenavart nega dela. Čeprav je po po klicu čevljar, je začel na stre ! hi neke hiše graditi lastno le [ talo. S stroški 25.000 šilingo-«11 naših 7C0.000 lir si je zgradil dvosedežno športno letalo vrste «Jode]-Club», ki ga je predvčerajšnjim prc -kusil. Letalo je pri poskus-nem poletu doseglo brzino 160 km na urn Revija «muzcjskih» Prejeli srno Ribe naj bodo vzor jtN’OVA OBZORJA, leto 1957, v Založba Obzorja Mariboru. j^MANA, leto 1957, št. 5-6. j,. ls*a di politica e cultura. Vilk'°ne Umana, Trieste. Ste-* je posvečena Jugoslavi- Eden glavnih strokovnjakov zr gradnjo ladij v ZDA dr Edvard Lamar, ki je načelnik odseka za balistiko pri ameriški vojni mornarici, je na nekem sestanku svetoval tehnikom, naj bi proučevali gibanje in premikanje rib in morebitne izsledke uporabili pr; »vojih načrtih za gradnjo pod- Jutri in pojutrišnjem bod > v Campipnu pri Comu imeli zanimivo prireditev. Tu bodo imeli revijo samih najst.i- vzorci: avtomobil »Bardon« :z leta 1893, «Metalurgique» it 1907, angleški »Daimler* iz 1897, »Le Zebre« iz 1908, »Leon Bollee« iz 1896, »Zedcl« iz 1907, ki prihaja neposredno iz nekega vojaškega muzeja. Nadalje bodo sodelovali še avtomobili znamke «Benns» :z leta 1890, «Delahaye» iz 190'. «Panhard» in «Levassor« iz 1895, «Gabron Brillie« iz 1889 in še nekateri drugi. Da bo zanimivost popolna, bodo ta stara vozila vodili njihovi lastniki, ki bodo oblečeni «po tedanji modi«. Ameriški načrti za atomske centrale Konec tega leta ali v začetku prihodnjega leta bo tudi v ZDA začela delovati a tomska električna centrala, ki jo grade v mestu Shipping-port v Pensilvaniji in bo o-skrbovala s svojo električno energijo vse področje Pitts. burga. Do leta 1960 bodo dokončana dela tuc^i pri treh drugih ameriških atomskih e-laktričnih centralah. Po sedanjih računih bodo ameriške atomske električne centrale v prihodnjih petih letih imeie skupno zmogljivost 1 milij.v reiših. rekli bi, zgodovinskih na kWh. V 10 letih pa se bo avtomobilov Pri teh tekmovanjih smejo sodelovati le tisti avtomobili domače ali tuje konstrukcije, ki so stari nad 50 let, ki so bili torej izdelani pred letom 1908, Nekaj teh avtomobi.ov bo prišlo dir ktno iz muzejev, /.i to zanimivo prireditev so se prijavili sledeči »muzejsk.« njihova zmogljivost povečala na 7.5 milijona, v 15 letih na 43 milijonov, v 20 letih pa n« 133 milijonov kWh. V letu 1977 bodo ameriške termonn-klearne centrale imele zmogljivost, ki bo enaka zmogljivosti vseh njihovih sedanjih lastno pest in ko je predsed- i mih vojaških nabornih komi-nik Eisenhower zvedel za re-1 sijah. Dokumenti revizijske komisije vojaške medicinske službe govore glede tega dovolj zgovorno. Dr. Kraus jih je zbral in jih navaja: med 1, julijem 1950 in začetkom letošnjega leta je ministrstvo vojske obravnavalo 4.700.000 primerov vojaških obveznikov. Milijon 600.000 mladih emeriških vojaških obveznikov je bilo pri naborih proglašenih za nesposobne. Mor. da so bile komisije nekoliko stroge in zahtevne, vendar j“ 30 odstotkov ovrženih nekoliko previsok odstotek. 13.6 odstotka nabornikov je bilo o-nroščer.ih vojaške obveznosti zaradi umske nesposobnosti češ da njihova umska raven ni dorasla nalogam, ki jih sodobna vojaška služba od vojaka terja. 15.7 odst. nabornikov pa je bilo oproščenih zaradi fizične nesposobnosti,. 3.1 odst. nabornikov je bilo konč no oproščenih vojaške obvez nosti tako zaradi umske, kot zaradi fizične nesposobnosti Iz gornjega sledi, da odpade na fizične nesposobnosti 18 8 odst. Oglejmo si sedaj razporedi- zultate. je takoj imenoval komisijo, ki naj to vprašanje prouči in vanjo imenoval k-'* predsednika samega podpredsednika ZDA Nikona in šte vilne visoke funkcionarje kajti zaveda se, da zadeva ni tako od muh. Komisija, pr. kateri bo sodelovalo 120 a-meriških uglednih osebnosti, se bo sestala te dni in nje namen je izdelati obsežen načrt, kako zaustaviti «razneže-vanje« mladih Američanov. Poročilo, ki je Eisenhower-ja tako presenetilo in vznemi- yorškega vseučilišča dr. Hans Kraus in direktor zavoda za fizkulturo v Ne\v Yorku. Poskus, ki sta ga izvedla s 4264 mladimi Američani in 2879 mladimi Evropejci, je temeljil na 6 zelo enostavnih telovadnih poskusih. Pri tem pa sta omenjena strokovnjaka izjavila, da nobeden od omenjenih ameriških dečkov ni bil nenormalno razvit niti bo lan. Ko sta v Ameriki doživela tako porazen rezultat, sta se hotela prepričati, če niso bile vaje morda pretežke in sta zato sklenila poskus ponoviti v Evropi in za to zbrala 2879 švicarskih, avstrijskih in italijanskih dečkov, ki so pa bili toliko boljši od svojih ameriških kolegov, da jih je na izpitu »padlo« komaj 8.7 odstotka. Gornje ugotovitve pa niso prizadele le Eisenhovverja, ampak vso ameriško javnost, ki je bila navajena ocenjevati svojo mladino kot najpopolnejšo mladino sveta. Američani sploh menijo, da je prehrana njihove mladine povsem v duhu najsodobnejših dietičnih načel in da njihova mladina po rasti in razvoju prekaša evropsko mladino. Nova generacija bi po njihovem morala živeti najmanj 70 let, kar pomeni, da bi splošna življenjska doba A- tev fizičnih napak naborn‘- kov; 15.7 odst. gre na račun revmatizma in ožilja, 14,8 odst. na račun kostnih in mišičnih obolenj ter na račun ploskih nog, 14.09 na račun fizičnih in emotivnih moteni 9 odst. na račun motenj v prebavnih organih, 6.56 odst zaradi sluha, 7.7 pa na račun vida. Vse gornje številke kažejo da so razmere v ameriški vojski resne, pa čeprav vi. jaški strokovnjaki pravijo, da temu ni tako, ker da so tudi taki mladeniči povsem sposobni za vojsko in da jiu oni kaj kmalu lahko naprav* jo dovolj krepke in močne In sredstvo proti temu? Ko misija se bo šele sestala, za to bo treba na to šele počaka ti. 2e sedaj pa so »odkrili« eno sredstvo, ki naj bi bilo v tem, da bi kolo zamenjalo av tomobil. Neki zdravnik je še priporočal, naj bi ob vseh «-meriških avtomobilskih cestah zgradili še kolesarske poti, kajti «kolo je že skoraj pozabljeno prevozno sredstvo, ki pa predstavlja zelo koristen šport, ki se lahko izva-ia do pozne starosti«. stransko,. in to v slabem ir> dobrem smislu. Pridelek bo namreč zaradi pozebe in toče na splošno močno skrčen; računa se kakšni dve tretjini normalne letine (v močno prizadetih kraških občinah ra eno desetino). Kolikor pa ga je, je pridelek zad"bvoljiv, ker se je kljub ne ravno najugodnejšemu vremenu lepo razvil in ni le zdrav, ampak tudi nepričakovano dobro zori. Je izredno zanimiv pojav: grozdje z druge rašče (po zmrzali), ki je cvetelo 4 do 5 tednov /a prvim, je to v razvoju malone dohitelo. Splošna napoved, češ da bo to grozdje — ti zakasnivčki — zorelo le v skrajno ugodnem vremenu, se je torej izjalovila. In prav, da se je. Lep napredek se vidi zlasti v skrbno negovanih vinogradih, kjer so gospodarji razen zadostne hrane (gnojenje) poskrbeli tudi za pravilno u-smerjenje rastlinskega soka, za zrak in svetlobo (pravilno redčenje in prikrajševanje mladja), z rahljanjem in ra/-pleveljenjem za zrak, vlago in gretje zemlje i. e. Grozdje se dobro sladi, s tem vzporedno pa -dozoreva tudi misel na trgatev. Radi bi svoj pridelek spravili čim prej na varno. To je človeško utemeljeno in razumljivo. Drugo vprašanje pa je, če ie. to tudi gospodarsko pravilno. Od sladkega do zrelega grozdja je znatna razdalja. Kogar zapelje slad. bo to drago plačal. Res je, da nekatero grozdje. bodisi zaradi lege, zemlje, vrste grozdja itd., hitreje zori in bi ga lahko brali pred drugim. A pri nas .ie navada, da trgamo le enkrat in vse vprek. Držimo se pravila: Trgaj popolnoma zrelo grozdja' Ali: Trgaj, ko je tvorba sladkorja dovršena. Natančne preiku.š-nje so dokazale, da pridobi grozdje ob zorenju v enern lepem dnevu do 12 odst sladkorja in primerno količim drugih snovi, ki dajo vinu o-kus in dišečnost. Zrelost grozdja poznamo po mehkih jagodah, svetli lupini in po trdili osušenih pecljih. Sam slad nas, kot že rečeno, lahko prevari. Bolj odločilno je za zrelost, če nam sok dobro prilepi prste. Dalje pomnimo: lepo vreme mošt izboljša, deževno pa ga skvari. Kakovost pridelka zvišamo tudi z odbiranjem, To vse premalo upoštevamo, ker nas od tega zapelje želja po količini. Zgodi pa se prav o-bratno, ker si s kislim, gnilim in morda tudi s plesnivim grozdjem znižamo pridelek na količini in kakovosti. Slab pridelek se rad skvari. Ce pa se ohrani, kriči zaman za kupcem, ker ni z njim zadovoljna niti hiša sama. Samo po sebi je umevno, da moramo od začetka do konca trgatve paziti na največjo natančnost in snago. Zaman bi bila vsa prizadevanja okoli grozdja, če bi tr prišlo • v slabo posodo. Mnenje — ki pa je na srečo že bolj redko — da mošt odstrani vso nesnago, je zastarelo in puhlo. Poslušajmo torej čričkovo vabilo na trgatev raje nekaj dni več, kot pa mani, da bo naše vino še bolj zaslovelo in kupce še bolj vabilo. Tulipan Kdo ne pozna tulipana? To je ena najlepših cvetlic, ki si je utrla pot skoraj v vsak vrt posebno zaradi zgodnjega cvetenja. Saj je tulipan za hija-cinto prvi pomladni cvet. Tulipanov je več vrst. ker jih poznamo kot nizke, visoke, enobarvne, pisane in v raznih oblikah Znane so vrste Dar-win, Mendel, Triumph, Bree-der, Cottage, Kaufmanu, Eich-leri, Sylvestris in še mnogo drugih. Domneva se, da je prišel tulipan iz Turkestana. V Italijo so ga prinesli v 15. stoletju, v Franciji in Nemčiji pa ga najdemo šele v 17. stoletju. Vsem pa so prednjačili Holandci, ki so okrog 1650. leta začeli s tulipanom pravo trgovanje in ga nadaljujejo še danes, kajti večina čebul najlcn-ših vrst prihaja edino s Holandskega. V tistem času se je začela prava dirka na tulipanove čebule in cene so rasle iz "leta v leto za najmanjšo spremembo v obliki ali barvi. Da bodo imeli naši čitatelji poie.m o takratnih cenah, bomo navedli le nekatere: ena čebula »Admiral Liefkens« ie stala 4400 frankov, «Semper Augustus« 5500 in «Admiral var, Enkhijsen« nič manj kakor 11.500 frankov. V februarju 1637 je bilo plačanih n» dražbi v Alkmaaru za 120 tulipanov 90.000 frankov. Ge pomislimo na vrednost takratnega franka, nam n težko določiti takratno ceno v današnji vrednosti, ki bi šla v stotisoče. Prav gotovo je tulipan edina cvetlica, ki se lahko ponaša s tako slavno zgodovino. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„i m umil min |,„ mini iiiiimiiii m umili iimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii iiiisrBiigi|gii¥i!a;m,'Biiai[i 19 FOTOGRAFSKI KOTIČEK Dsasassas®® ' -1 [■i lil ® RAZVIJANJE !■! i lil ir i> S prejšnjim člankom v fotografskem kotičku smo peljali fotoamaterja v temnico, da se z njo seznani. Ustavili pa se nismo dolgo v njej, kar bomo storili danes, saj smo prišli z izleta z osvetljenim filmom in ga bomo razvili. Pripravili si bomo rdečo luč, ako imamo opravka z meričanov morala prekašat' * ortokromatičnim filmom ali splošno življenjsko dobo večine dežel v svetu. Toda ob gornjih podatkih si ameriški starši postavljajo vprašan pa zeleno, če moramo razviti pankromatičen film. Na razpolago nam morajo biti tudi tri skledice, od katerih prva kakšno zvezo ima dolgo živ- \ vsebuje vodo, druga razvija■ lienje z vsem tem in če vit- j [ee jn tretja fiksirno kopel. ke in visoke postave njihovih Rečeno je bilo v prejšnjih sinov zares pomenijo uspeh ’ | člankih, da moderni film ne. Na splošno torej so ameriški mladeniči šibkejši od evropskih in šibkejši tudi od svojih staršev. Kaj pa prvenstva na športnih srečanjih? Da, to so izjeme, ki izhajajo iz raznih študentovskih domov in posebnih šol, kjer se mnogo ukvarjajo s športom. Nadalje prihajajo krepki mladeniči tudi z ameriškega podeželja, V splošnem pa velja Krausov podatek. Vzrok? Teh je več. Glavni krivac za to je baje izredno udobje, v katerem ameriki ntrrk živi. Nadalje je temu k*-ivo vedno večje pomanjkanje parkov in igrišč po mestih, kjer naj bi se otroci i* v nežnih letih lahko svobodno igrali in se razvijali, kot to dela večina evropskih o-trofc Zaradi številnih ropov otrok, ki »o v ZDA tako pogosti, se starši ne upajo pustiti otroka samega na cesto. V šolo in iz šole pa jih vozilo v posebnih avtobusih, « kolikor jih starši ne vozijo kar s svojimi avtomobili. Vsekakor pa ne sm-mo tega jemati preveč pesimistično, kajti po mnenju istih, ki so te podatke zbrali, razmere še niso tako porazne. Kljub temu pa se mnogi A-meričini sprašujejo, kako to. da se na to ni prišlo prej električnih central na klasični j Saj so imeli glede tega do-pogon, volj tehtne podatke že pri sa- trpi prevelike svetlobe, tudi če je ta rdeča ali zelena; mi pa se ne strašimo te nevarnosti, saj razpolagamo s sredstvi, ki nam omogočajo razvijanje pri svetlordeči ali pri svellozeleni luči. Žalostno je. da je 90 odstotkov ne samo fotoamaterjev, ampak celo poklicnih fotografov, ki ne vedo za zeleni ali rumeni pi nakriplol in za rdeči fenosa-franin. So to anilinične barve, ki imajo lastnost, da uničijo vse bromovo srebro, ki ni bilo osvetljeno, a puščajo nedotaknjeno sliko, ki je bila osvetljena. Od vseh treh je fenosafranin najcenejši, zato bomo rabili samo tega in sicer v raztopini 1:2000 kar pomeni, da raztopimo pol grama fenosafranina v enem litru vode, ki nam služi za razvijanje nekaj sto filmov. Fenosafranin se ne more kosati s pinakriptolom, ki ne pušča na filmu najmanjšega znaka barve, a kar ie fenosafranin pusti, je popolnoma neškodljiva, sicer pa jo lahko odstranimo z oetovo alt solno kislino, ki jo v zelo majhni količini dodamo vodi, ki nam služi za pranje filma po razvijanju in fiksiranju. Dvojen je način razvijanja s fenosafraninom. V prvem primeru močimo osvetljeni film, seveda v popolni temi, eno do dve minuti v raztopini, ki ima svetlordečo barvo, in ga nato prenesemo v razvijalec. Prenos iz fenosafra-nina v razvijalec sledi, ko smo prižgali rdečo ali zeleno luč, ki naj bo taka, da lahko sledimo vsemu procesu, ne da bi film utrpel najmanjšo škodo, V drugem primeru dolijemo razvijalcu toliko raztopine fenosafraninu, da postane svetloroza, razvijamo dobro minuto v popolni temi, nakar prižgemo rdečo ali zeleno luč in nadaljujemo razvijanje, ki je v eni ali dveh minutah že pokazalo na filmu prve znake. Film lahko opazujemo v prozornosti in ga razvijamo nekoliko več časa, da je skoraj neprozoren, kajti v fiksir-ni kopeli film precej oši bi-V tem pogledu niso vsi filmi enaki, tudi ne potrebujejo vsi enak čas za razvijanje, kajti malo občutljivi filmi se razvijejo v krajšem času kakor močno občutljivi. Po razvijanju dveh do treh filmov postane fotoamater popoln gospodar tega lahkega in nadvse prijetnega dela. Niti besedice nismo črhnili do sedaj, kako naj si amater pripravi razvijalec. Za sedaj bi mu priporočili, da si nabavi v prodajalni zavojčeK razvijalca, ki ga raztopi v navedeni količini vode, ko bo pa imel za seboj precej prakse, si bo nabavil potrebno majhno tehtnico in potrebne kemikalije in si bo tako prihranil sicer majhne, a nepotrebne stroške. Govorili smo že o hitrih :n počasnih - razvijalcih, amater pa naj si s tem ne beli glave, kajti kupil bo le počasnega; opozarjamo pa fotoamaterja, ki dela z mikrofilmom, to je s kinematografskim formatom 24x26 mm, da ta film potrebuje za razvijanje poseben razvijalec, s katerim se zrno ne zdebeli, Tak razvijalec zahteva približno dvojno osvetlitev v primeri z navadnim razvijalcem, kar mora fotoamater Upoštevati pri o-svetljevan ju filma. Kdor pa ne gre pri povečanju čez format razglednice (9x14 cm), si lahko nabavi navaden razvijalec, ki mu bo služi! tudi za razvijanje papirja. Pred razvijanjem je potrebno, da se film dobro namoči v navadni vodi, ker se s tem odstrani vsaka nevarnost, da bi se film sprijet, kar bi po vzročilo med razvijanjem neodpravljive madeže. Evo v nekaj besedah ves postopek razvijanja: namočimo film v vodi, če smo dodali razvijalcu fenosafranin. ali pa naravnost v fenosafra- 1 ji. n inu; v obeh primerih približno dobro minuto, nakar pride film v razvijalec. Tu ostane film toliko časa (navadno od šest do deset minut), dokler ne postane malo temnejši, kakor si ga želimo. Iz razvijalca mora film v čisto vodo, da se izplakn« nepotreben razvijalec, nakar potuje film v fiksirno kopel, kjer ostane toliko časa. da je na zadnji strani popolnoma črn. Pravilno je, da ost#ne film v fiksirni kopeli še enkrat toliko časa, kolikor je potreboval za fiksiranje. Pranje filma v tekoči vodi mora trajati dobrih 20 minut, v večkrat menjanj vodi pa najmanj pol ure, Po takem pranju se obesi film z navadnimi ščipalkami na brezprašen prostor, kjer se čez noč p osuši. Prihodnja bomo povedali fotoamaterju, kako se hrani film, da se ga obvaruje vsake okvare, kajti v tem pogledu grešijo ne samo začetniki, ampak tudi. napredni amate*■ R. P. Miaiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiim,minimumi -♦W: >Vv.-7 ‘ tv 1 — Dajte mi časa za premis čevlje brez pet Vse življenje nositi tMorlšho-beneški dnevnik Ugodnosti zakona štev. 635 od 29. julija 1957 Načrt za vodovod v Doberdobu v kratkem pošljejo ministrstvu Upajo, da bo prošnja odobrena čimprej in da bodo sedanji vodovod lahko nadomestili z novim Prebivalstvo Krasa je z zadovoljstvom sprejelo vest, da je bil pred parlamentom 29, julija 1967 sprejet zakon, ki nosi številko 635 in ki daje maloštevilčnim občinam, ki j-majo skromne dohodke, možnost, da si zagotovijo pri državi vso podporo za napeljavo vodovoda na področju občine. Zlasti za doberdobsko občino, ki ima vsako leto precejšen primanjkljaj, je ta zakon velike važnosti. Občina se je že pred časom priključila konzorciju CAFO, ki vzdržuje vzhodno-furlanski vodovod. To je napravila z namenom, da se sedanja okoli 40 let stara vodovodna mreža, ki je popolnoma odslužila, nadomesti z novo. Te dni je pooblastila CAFO, naj od pooblaščenega ministrstva zahteva, da se ji prizna pravica, da država krije vse stroške, ki jih bo imela občina z napeljavo cevi na področju občine. Tudi postopek za odobritev načrta napreduje dobro. Načrt je bil izdelan že pred časom; pričakujejo, da bo v kratkem poslan pristojnemu ministrstvu v odobritev, da bi lahko z delom pričeli čimprej. Tudi ostale občine, ki so v približno enakih ali slabših razmerah, imajo pravico do državne podpore za gradnjo vodovoda ali popravilo cest, kakor je na primer občina Sovodnje, ki je tudi napravila že vse potrebno, da jim država priskoči na pomoč pri u-reditvi občinske ceste med Standrežem in Gabrijami. Vendar se zdi, da je doberdobska občina v tem pogledu že precej naprej, in se upa, da bodo sedanji vodovod lahko čimprej zamenjali z novim. K»------- IZ JAMEL.J SO novo vrsto jerebic Kras na splošno smatrajo za zelo dobro lovišče. Vendar so se kot vsako lovišče, ki ga preveč iztrebljajo, tudi na njem že opazile nevarne vrzeli, ki bi utegnile postati zelo škodljive za nadaljnji razvoj divjačine in lova: ugotovili so namreč, da se je pričelo število divjačine manjšati. Zato so lovci, ki imajo v zakupu lovišče v Doberdobu, sklenili povečati število divjačine z «naseljevanjem» nove vrste jerebic, ki so jih pripeljali iz Piemonta in ki spa- dajo med vrsto jerebic, ki živijo v Kaliforniji. Živali, ki so temnejše barve, so spustili v naravo v okolici Jamelj. 28. septembra odprejo lov in lovci bodo lahko zopet poskušali svojo srečo pri jerebicah, fazanih in zajcih. «»------- Košarkarski turnir prihodnji teden v Gorici Kot smo že poročali, bo 20., 21. in 22. septembra pod okriljem Dopolavora SAFOG iz Gorice mednarodni košarkarski turnir, v katerem bodo nastopile ekipe Kartak (zahodnonemški univerzitetni prvak), Svoboda iz Ljubljane, Ginnastica Goriziana in Dopolavoro SAFOG. Vsak dan bosta po dve tekmi, in sicer ob 20.30 in ob 22. uri. Oštevilčeni sedeži na srednjih tribunah bodo 500 lir, za člane UGG in Dopolavora SAFOG 400 lir; stranske tribune 350 oziroma 300 lir; a-bonmaji za vseh šest tekem na osrednjih tribunah (oštevilčeni sedeži) 1.200 odnosno 1.000 lir, na stranskih tribunah pa 900 odnosno 700 lir. Listke in abonmaje bodo prodajali pri blagajni UGG na Trgu C. Battisti 19. septembra od 18. do 20. ure ter v petek od 10.30 do 13. ure. Nesreča kolesarja iz Lipe V bolnišnico v Čedadu so pripeljali 44-letnega Ivana To-mazetiča iz Klinj v občini Speter. Ko se je iz Sovodenj vračal proti domu, se je prevrnil s kolesa, ker je izgubil ravnotežje na nekem precej strmem delu ceste. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na glavi, zaradi katerih se bo zdravil okoli deset dni. Smrt Benečana na delu v Švici V četrtek so pokopali v vasi Lipa v Beneški Sloveniji 54-letnega vaščana Natala Cul-vana, ki je med delom v Švici umrl zaradi srčne kapi. Cul-van je že pred leti odpotoval v Švico. Pred kakšnim mesecem se je vrnil za nekaj dni na svoj dom ter kmalu zepet odpotoval v Švico. Skupno z njim so prišli na počit-; nice tudi nekateri drugi sovaščani, ki so zaposleni v isti tovarni. V ponedeljek 9. septembra ga je kmalu po pričetku dela napadla srčna kap. Na pomoč so mu prihiteli delovni tovariši in njegov brat Eligio, ki je bil z njim. Toda bilo je že prepozno. Podjetje je poskrbelo za prevoz posmrtnih o-stankov v rojstno vas, kjer so jih pokopali ob veliki udeležbi vaščanov in prebivalcev o-koliških vasi. Delavec v SAFOG se je ponesrečil Ob 14.45 so pripeljali v ambulanto INAIL V Ul. Roma 29-letnega Lucijana Sturmana iz Ul. Attimis 29 v Podgori. Med delom pri stroju v livarni SAFOG si je zmečkal prst na levi roki. IZ KRMINA Praznik grozdja prihodnjo nedeljo Popoldne ob 15.30 bo sprevod alegoričnih voz Ustanovljen je bil pripravljalni odbor za praznik grozdja, ki bo v nedeljo 22. septembra v Krminu. Sestavljen je bil tudi pravilnik, ki določa, kdo ima pravico do ■deležbe pri sprevodu alegoričnih vozov, ki bo isti dan ob 15.30. Prošnje sprejema odbor za praznik grozdja pri krmin-skem županstvu. Napisati jo je treba na posebnem formularju, ki so ga pripravili organizatorji. Na njem je treba v dveh izvodih narisati, kaj bo alegorični voz spredstavljal, obenem pa priložiti 1.000 lir. Alegorični vozovi ne smejo biti nemoralni in ne smejo namigovati na politična vprašanja. Prvonagrajenemu bodo izročili nagrado 40.000 lir, 2. 30.000 lir in 3. 20.000 lir. Vsem nenagrajenim vozovom pa bodo za stroške izplačali 15.000 lir. Prvonagrajenemu vozu bodo izročili tudi pokal občine Krmin, ki ga bo zmagovalec imel do prihodnjega natečaja, ko ga bodo ponovno izročili prvoplasiranemu. ttiiiniiiii»i»iiH#iiHiimmiitiiiiiiim*Miiiiiiiitii»iiiiiii»i»iiiiniii»iiiimmtiii*i»iiMiiiiiiHHiHmii Zahteva Benečanov Dovoliti prevoz blaga čez blok v Stupici V avgustu je šlo s potnimi listi čez ta blok 270 oseb Vzporedno z naraščanjem prometa čez mejo se v Benečiji vedno bolj uveljavlja zahteva, da bi temu sledil tudi prevoz blaga. Cez mednarodni blok v Stupici je šlo v avgustu s potnimi listi 270 oseb, in sicer 18.7 italijanskih državljanov ter 83 inozemcev, med katerimi so bili poleg Jugoslovanov tud: številni Francozi in Amerikanci. Ta blok, ki je bil še do nedavnega postranska zveza med s%>ednjima državama, s: hoče pridobiti mesto, ki mu pripada, saj je najugodnejša zveza med zgornjo Soško dolino in med Benečijo, Čedadom in Vidmom. Po vzgledu Goričanov, ki se zavzemajo za obnovo železniške- zveze med severno in južno postajo, da bi dosegli poleg železniškega prevoza oseb tudi prevoz blaga, kar bi prihranilo dolgo obvezno pot čez Trst in Opčine, se tudi v Benečiji potegujejo, da bi jim dovolili prevoz blaga čez cestni blok pri Stupici, ker bi se s tem prihranilo na času in na kilome-traži Po mnenju teh krogov bi bila vzpostavljena naravna zve?a med sosednjima dr- ?/. ■ .A /tv/A,'*- J, mi Danes popoldne bodo v čili namenu več zgradb. okviru proslav desete obletnice priključitve Gorice k Italiji izro-Med drugim je tudi most čez Sočo v Podgori, ki ga vidimo na sliki. Most stane 18 milijonov lir. Dolg je 223 metrov, širok pa je 2.30 m. S tem mostom je bila zelo okrepljena zveza med industrijskima središčema v Strazicah in v Podgori, ker je v veliko olajšavo zlasti tistim, ki delajo v podgorski tekstilni tovarni ali v SAFOG. Obenem imajo Podgorci veliko krajšo pot v mesto kot doslej. žavama, kar bi bilo v obojestransko korist. DE2URNA LEKARNA Danes je odprta čez dan in ponoči lekarna D’Udine v U’. Rabatta 18. tel. 21-24. - KINO - CORSO. 17.15: «Un eappello pieno di pioggia« (Klobuk dežja), Eva Marie Saint in Don Muray. VERDI. 16.90: ((Internacionale Police«, Victor Mature in Anita Eckberg. VITTORIA. 17.00: ((Postaja za 12 ur«, J. Collins in J. Mans-field. CENTRALE. 17.00: «Prekleto močvirje«, M. Tomtson in Vilard Parcer, cinemascop. MODERNO. 17.00: «Plemenski ponos«. Športni dnevnik Druga nedelja italijanskega nogometnega prvenstva Jutri v 1. kolu prvenstva B lige «degradiranca» Palermo -Triestina Rehabilitacija « velikih* v A ligi? • Bologna z Maschiom in Vukasom v Rim Tagliavini oz* Spurio k Triestini ? Italijansko nogometno prvenstvo se bo prihodnjo nedeljo spopolnilo s prvimi tekmami v B in C ligi in čeprav ne more biti dvoma, da je tekmovanje v A-ligi najzanimivejše, bo naša pozornost odslej v enaki meri posvečena tudi srečanjem v B-ligi, kjer se bo letos potila poleg ostalih degradirancev tudi Triestina. Včeraj smo zaradi tega že objavili formacije članov A-lige, danes pa še nekaj splošnih ugotovitev za uvod v prvenstvene borbe. O dejanski vrednosti novih nasprotnikov Triestine vemo le malo ali nič. Na razpolago so nam sicer lestvice in rezultati lanske sezone, ki pa so lahko le delno orientacijski pripomoček, v kolikor se je sestav enajstorie spremenil in v kolikor se je spremenil tudi sestav lige na splošno s preselitvijo Verone in Aleksandrije v višji razred ter z vključitvijo Triestine in Palerma iz A ter Prata in Lecca iz B-lige po izpadu Pro Patrie in Lcgnana. Ce bi zato vendarle hoteli napraviti neke vrste preliminarno kategorizacijo moštev, potem bi v prvo skupino, t. j. skupino favoritov morali že zaradi obzira vključiti oba izpadla člana A-lige Triestino in palermo ter najbolje plasirane v lanskem prvenstvu Catanio in Marzotto. K tej četvorici bi lahko priključili še Monzo, Catanio in eventuelno Taranto. V naslednjo skupino bi sodili Venezia, Como, Modena, Bari, Cagliari, 1 X 2 Atalanta-Roma 1 Fiorentina-Sampdoria 1 Genoa-Padova 1 X Lazio-Bologna 1X2 Milan-Napoli X 2 1 Spal-Inier 1 X Torino-Alessandria 1 Udinese-Juventus 1 X Verona-L.R. Vicenza 1 Bari-Prato 1 Palermo-Triestina 1 Taranto-Catania 1 X Livorno-Pro- Patria 1 Heggina-Catanzaro 1 X Como-Brescia 1 ......................... mil m n hi ni n minil iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiin Tirnanič sestavil reprezentanco Napad mladih proti Avstriji Stojanovič v vratih namesto Bearc - 7 golov v 40’ proti Vojvodini BEOGRAD. 13. — Po današnjem treningu kandidatov za sestavo jugoslovanske nogo metne reprezentance, ki se bo v nedeljo pomerila z reprezentanco Avstrije v Beogradu, je zvezni kapetan Aleksander Tirnanič določil naslednjo reprezentanco: Stojanovič; Belin, Crnkovič; Krstič, Zebec, Boškov; Rajkov, Milutinovič, Vukelič, Mujič, Pašič. Rezerve so: Mitič, Bobek. Radovič, Kostic. V tej postavi je reprezentanca odigrala danes trening tekmo 2 x 20’ proti Vojvodini, ki je bila okrepljena z Mitičem. Bobelkom, Kostičem, Radovičem in po tretjem golu tudi z vratarjem Stojanovičem, in zmagala z visokim rezultatom 7:0. Gole so dosegli: Milutinovič 3, Mujič 2, Rajkov in Vukelič po enega. V razgovoru z novinarji je Tirnanič povedal, da bo Bea-ra, v kolikor bo do nedelje o-zdravil, rezerva Stojanoviča. VATERPOLO Francoski vaterpolisti za dvoboj z italijanskimi NICA, 13. — Francoski vaterpolo reprezentanci, ki se bosta v soboto in v nedeljo pomerili z italijanskima reprezentancama, bosta sestavljeni takole: SENIORJI: Faitibold (Col-mar), Laurent (Racing), Lo-chon (Racing). Peere (Tour-eing), Haas (Strasburgo). Gre-der (Strasburgo), Lambert (Strasburgo). Rezerve: Dethay (Tourcoing) in Alimondo (Al-geri). JUNIORJI: Moelle (Stra- sburgo), Paul in Jean Pierra Selosse (Tourcoing), Fridkei (Colmar), Seranldour (Rennes), Gouverneur (Tourcoing) Maresini (Algeri). Rezerve. Groppaiz (PUC), Bertirv (Ren nes). Brescia, Novara in v zadnjo vse ostale vključno s Pratom in Leccom, čeprav lahko ta dva kot novinca močno presenetita. Triestina nikakor ne bo i-mela lahkega dela. Način igranja v B-ligi je tudi povsem različen od onega v A-ligi, je bolj kampanjski in zato bolj podvržen vplivom okolja — igrišča, publike itd. Bolj kot tehnika posameznikov se tu uveljavlja kolektivna fizična kondicija enajstorie, požrtvovalnost in borbenost. Teh lastnosti pa Triestina vsaj lani ni imela na pretek in tudi njeni prvi letošnji koraki niso v tem pogledu prav nič razveseljivi. da zaenkrat niti ne govorimo o tehnični vrednosti tržaškega ligaša in eventualnih drugih njegovih lastnostih, ki bi mogle nadomestiti pomanjkanje že omenjenih. Ugotovili smo na primer že, da je letos Triestina šibka v svojem obrambnem sistemu in da ji predvsem manjka solidni srednji krilec, ki je navadno okostnica vsakega moštva. Tega se o-čitno zaveda tudi vodstvo Triestine, ki se baje zanima za angažma Interjevega rezervnega krilca Tagliavinija oz. za Spuria, ki ima tudi precej izkušenj v B ligi. Vprašanje predstavlja tudi ožja obramba, v kateri je nezanesljiv predvsem mladi Ca-stano pa tudi sam Bandini. Ugodnejši pa je položaj v napadalni vrsti, ki bi vsaj na papirju morala biti najmočnejša v B ligi. Baje je formiranje močne napadalne vrste forsiral novi tener Olivieri pa čeprav na škodo obrambe, držeč se svojega sicer ne slabega principa, da je bolje doseči 4 gole in dva ali 3 prejeti. kot pa obratno. Začetna postava Triestine bi bila naslednja: Bandini; Balloni, Castano; Rimbaldo, Varglien, Tulissi: Olivieri, Mazzaro, Milani, Petris, Szo-ke z rezervami: Claut, Pčta-gna, Attili. Slučaj je nanesel, da se bosta že kar v prvem kolu pomerila dva «degradiranca« Palermo in Triestina v Palermu in glede na že prej t-menjene značilnosti igre v B ligi, si ne moramo kaj da ne bi vso prednost dali Palermu, prognozam v ostalih srečanjih pa se raje izognimo. V A hgi pa bo šlo v nedeljo že drugič za res in obetajo se zanimiva srečanja od klaterih se upravičeno pričakuje rehabilitacijo «velikih», ki so prvo nedeljo tako klavrno pogoreli. To velja predvsem za Fiorentino, Genoo pa seveda tudi za Torino, Milan in Bologno, ki z neodločnimi rezultati nikakor ne morejo biti zadovoljni Nekatere druge enajstorice pa bodo morale potrditi, da njihov u-vodni uspeh nikakor ni bil le slučajen in najtežje deio bo imel seveda Napoli, za njim pa Alessandria, Padova in Juventus. Posebno zanimive utegnejo biti zaradi tega tekme: Udinese-JUventus, Fiorentina-Sampdoria, Lazio-Bologna, Torino-Alessandria in Milan-Napoli. V preostalih bo imela Verona lepo priložnost za uspeh proti Vicenzi, Atalanta pa za zmago nad Romo. Zelo negotovo pa je srečanje med Spalom in In-terjem. Novic o raznih formacijah ni posebnih. Napoli je menda že prebolel ((azijsko influenco« iz Bologne pa napovedujejo povratek Maschia. tako da bo Vukas imel kar prijetno družbo. TENIS Sirola v polfinalu furnirja v Dubrovniku DUBROVNIK, 13. — V polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Jugoslavije so se kvalificirali Sirola (It.), Sko- nedki (Polj.). Keretič (Jug.) m Contreras (Meh.). Rezultati v četrtfinalu: Keretič (Jug.) Lamas (Meh.) 4:6, 7:5, 6:4, Skonecki (Polj.) - Panajotovič (Jug.) 6:2, 8:6, Sirola (It.) -Licis (Polj.) 6:4, 6:8, 6:3. Contreras (Meh.) - Plečevič (Jug.) TORONTO. 13. — V četrtfinalu teniškega turnirja v Torontu je Bedard (Kar. ) premagal Nielsena s 8:6, 1:6, 6:1. NOGOMET MILANO, 13. — Tekmi za pokal evropskih prvakov med Milanom in dunajskim Rapl-dom bosta verjetno 2. in 16. okt. najprej v Milanu m nato na Dunaju. ATLETIKA BEOGRAD, 13. — Na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo 12. m 13. oktobra v Rimu, bodo nastopili tudi jugoslovanski atleti: Marjanovič (višina), Lorger (110 m ovire), Mugoša (1500 m), Radoševič (disk) in Bezjak (kladivo). * m * ATENE, 13. — Naslednji grški atleti se bodo udeležili atletskega mitinga v Rimu: De-pastas (800 m), Tsakanidis (krogla), Constatmidis (800 m), Kounadis (idislk). Skakalec s palico Roubanis ne bo nastopil, ker odpotuje v ZDA. AVTOMOBILIZEM Trst - Opčine za drž. prvenstvo RIM. 13. — Italijanska avtomobilistična sport-na komisij8 sporoča, da bo dirka na Pr?p Trst - Opčine, ki bo 6. okt., veljala za državno hitrostno prvenstvo za naslednje gori je: Šport do 1100 in 0° 2000 omc ter «Gratn Turismo* do 750 in 1100 omc. KOŠARKA Madžar Toth bo igral v Italiji MILANO. 13. — Madžarska košarkarska zveza je nulla-osta igralcu Louisu Tothu za nastopanje v Italiji. Toth je že dalj časa v stikih z eki' po Ignis-Varese in bo v Prl‘ hodnji sezoni igral zanjo. PLAVANJE ___________ TARIFA, 13. — Španska plavalka Montserrat Tresguerras je premagala gibraltarsko <>zl' no v smeri Španija-Afrika v' času 5.19’02” in je prva Špa»' ka, ki ji je uspel ta podvig- ■iiiiiiiiiiiiiiiitiilliiiiiiiiliitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiitiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiliHiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiHimnliHUl*1*1 Atletsko državno prvenstvo v Bologni Devet naslovov oddanih In en sam državni rekord Paternostrova dvakratna prvakinja - Izredno slabi rezultati v metu kladiva BOLOGNA, 13. — V sončnem in malo vetrnem vremenu se je danes dopoldne na stadionu v Bologni začelo moško in žensko državno prvenstvo v atletiki. Med moškimi so bili danes odsotni med tekači na kratke proge Gnocchi. Lombardo, Galbiati, Ghiselli, D’A-snach in Archilli, tako da so morali predvidenih 9 izločilnih skupin skrčiti na 6. Med ženskami sta nastopih tudi Paternoster in Leone, za kateri se je včeraj zdelo, da ne bosta mogli tekmovati. In ne samo da sta nastopili: Paternostrova si je celo priborila prvega od 31 naslovov in sicer v metu kopja z rezultatom 42,95 m, kar je zanjo sicer slabo a je v slabi konkurenci vendarle zadostovalo za finalno zmago. Tudi ostali današnji finalni rezultati niso posebno dobri z izjemo novega rekorda Savo-rellijeve na 400 m, časa Scava na 800 m in Meconijevega meta krogle. Zelo slabo so se predvsem odrezali metalci kladiva, od katerih sta le 2 presegla mejo 50 m kar je danes že močno pod evropskim povprečjem. Zanimivo je, da je Žerjal, ki je pred leti v Jugoslaviji metal že okrog 60 m, bil šele 12. Najuspešnejši tekmovalec prvega dne je bila nedvomno Paternostrova, ki je razen naslova v metu kopja osvojila prvenstvo tudi v metu krogle, pa čeprav le z zelo povprečnim rezultatom. Tehnični rezultati: 400 m ovire moški: V polfi male so se uvrstili: Massacesi 54”2, Bonanno 55 2, Salvado-ri 55’2, Martini 55”3, Pollir.i 55”4, Morale 55”8, Mattei 56”. Michele 56”6. Daneiutti 56”6, Corvellini 56”8, Adofaci 57 , Sbernadori 57”2. 400 m zenske: V finale so se uvrstile: Savorelli 59”4, Jan-nacone 1’00”, Baldo 1’00”4, Mi-cozzi 1’00”9, Cervato 1’01”4, Drago 1’01”6. 100 m moški: V polfinale se je uvrstilo 18 atletov. Najbolj ši časi: Cazzola 10”6, Mazza 10”7, Berrutti 10”’7, Mon.tana-ri 10”8, Nardelli 10”8, Ciardul- 10 10”8. Giannone 10’8, itd. Kopje ženske (finaie): 1. Paternoster 42,95, 2. Turci 41.81, 3. Škabar (Ginn. Triest.) 35,28, 4. Margotta 34.15, 5. Spagolla 33,76, 6. Burattini 32,35, 7. Vi-gnoli 31,41. 8. Regaldo 29,57. 80 m zapreke — ženske: V finale so se uvrstile: Musso 11 ”6, Greppi 11 ”8. Ruedl 12” 1 Balesio 12”11, Berri 12”6, Ba-gnini 13”1. Kladivo (finale): 1. Giova- netti 55,26. 2. Taddia 53,60, 3. La Liscia 49,21, 4. Lucioli 48,93, 5. Tavernari 48,32. 6. Profeti 47,17, 7. Bonifazi 46,45, 8. Stor- chelt 46,45, 9. Chiavico 46,36, 10. Valente 46,11, 12. Cereali (Žerjal) 45,55, 18. Pegar (Ginn. Trst) 37,45. 400 m moški: V finale so se uvrstili: Spinozzi 49”3, Valse-sia 49”5, Loddo 49”6, Calama-ri 49”9. Carlevaro 50”, Biondi 50”2, Bonanno 50”2, Fattorini 50”3, Porto 50”6, Mastroieni 50”8, Sandri 51”2. Krogla — ženske (finale): 1. Paternoster 12,93, 2. Coletto 11,78, 3. Turci 11,57, 4. Benzon 11.40, 5. F ranceschini (Inter-Trst) 11.20, 6. Ricci 10,89, 7. Martini 10,84, 8. Burattini 10.47 itd. 400 m ženske (finale): 1. Savorelli 59” (nov italijanski rekord), 2. Janaccone 1’00”1, 3. Baldo 1’00”7, 4. Micezzi 1’01”4, 5. Cervato 1’51”5, 6. Drago 1’03”. 300 m moški (finale): 1. Sca-vo 1’51”1, 2.Dalla Minola 1’52”2, 3. Franschini 1’52”7, 4. Rizzo 1’52”9, 5. Niedda 1’53”6, 6. Barih 1’53”9, 7. Sambo 1’55”4, 8. Brunetti 1’55”4, 9. Balbusa 1’55”4. 100 m zenske (finale): 1. Leone 12”, 2. Musso 12”3, 3. Bertoni 12”4, 4. Greppi 12”b, 5. Boscaro 12”8, 6. Barsuglia 12”9. 10.000 m (finale): 1. Perro-ne 31’05”2. 2. Lavelli 31 18”4, 3. Bruno 31 ’19”4, 4. Peppicelli 31’ 22”2. 5. Martini 31’24”, 6. De Florentis 31’26”2. Višina moški (finale): 1. Cordovani 1,94, 2. Martini 1.91, 3. Introini 1,88, 4. Bra>ndo’i 1.85, 5. Spinucci 1,85, 6. Fun-ghini 1,80. Krogla — moški (finale): 1 Meconi 16,70, 2. Monguzzi 14,54, 3. Profeti 14.54, 4. Ponti 14.27, 5. Franceschini (Ginn. Trst) 14,08, 6. Neroni 13,78. Štafeta 4x400 m: V finale so se uvrstili: Capitolino 3’35”4, Pro Patria 3’36”8, Cremonese 3’42”2, A. S. Roma 3’22”8, Fiamme D Oro Padova 3’26”4, Coin Mestre 3’27”6. Današnji program Dopoldne: 9.00 — zbor sodnikov in tek movalcev 9.30 — 110 m ovire (skupine) 9.45 — 200 tn moški iSKupine) 9.50 — Disk ženske (izločilni meti in finale) 10.10 — 200 m ženske (skupine) 10.30 — 1500 m (skupine) 10.45 — 400 m ovire (skupin®/ 11.00 — 800 m ženske (skup1' ne) 11.15 — 4x100 m ženske (skupine) , 11.30 — 4x100 m moški (Skupine) Popoldne: 15.00 — zbor sodnikov in tekmovalcev 15.30 — 400 m ovire (finale) lš.45 — 100 m moški ipolfin®' le) 15.50 — višina ženske ... 15.55 — daljina moški (izločilni skoki in finale) . 16.00 — hoja na 10 km (fina1®' 17.10 — 400 m moški (polfm*' le) 17.20 — disk moški (izločilo' meti m finale) , 17.30 — 100 m moški (finale' 17.45 — 1500 m (finaie) ,. 18.00 — 80 m ovire zenske t11' nale) - ungovorm ureanne STANISLAV KENKO . Tiska Tlskarslr- zavod ZTT • Tr” KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m-barvni film «Kakor lislje v vetru» ROCK HUDSON in LAUREN BACAL KINO PROSEK-KON10 VEl predvaja danes 14. t. ni. z začetkom ob 19.30 uri barvni film Metro «Ljubezen na deželi (Amore provinciale) Igrajo: JANE POWELL in FARLEY GRANGER T^tpjmOnitnjoh predvaja danes 14. t. m. ob 19. uri NA PROSTEM film: Ljubezni velike kraljice LOJZ r U/lklTD /If/ID KRAIGHER KONTR v UL UK Roman SKR01 VAR firi Gasilska slavnost je uspela slabo. Zunanji gostje so se ustrašili vremena. Kakih dvajset odposlancev v uniformi in peščica jedrške gospode — to je bilo vse. Občinstva prav nobenega. Brez naše družbe bi se bili razkazovali samo sosedom na trgu. •»Ljudstva torej vendar nimajo za sabo, Kje je ljudstvo?« pokaže svetnik z roko po trgu. «To je nerodnost aranžerjev!« se zajezi Posegar. cLjudstvo drugače kar drvi k paradam in svečanostim!« «Zdaj že morda ne več toliko,« pravi Helena, «ker se ljudje bojijo hujskarij!« In Sever pritrdi: «Nemci šuntajo od ene, Slovenci priganjajo od druge; vedno med dvema ognjema, če se ljudem »e oglasi vest, pa jim postane vsaj nerodno; zato se rajši skrijejo.« Posegar ugovarja; «Stavim, da imam v pol ure poln trg ljudstva!« «A Ferenc in Košar sta bolj prekanjena. Rogoviljenje izziva. Čim bolj pogosto zdrezate slovenske stranke v boj, tem prej vam poči zvonček, čeprav je ljudstvo danes nezavedno, morda celo nemškutarsko — slovenstvo dremlje v srcih in nekdaj se zbudi in vstane — kralj Matjaž, da pokonča to jato srak na našem polju.« Pa se nasmehne proti svčtniku: «Morda sem jo prehudo zarobil. A saj je res: srake so, kradljive in nesramne. Vsi uzurpatorji so sračjega plemena. In to nemškutarsko gospodstvo je uzurpatorstvo.« Posegar se nasmehne zaničljivo: «Sraka bo še dolgo vladala v teh krajih. Kakršnega gospodarja si zaslužim, takšnega imam.« «Res je. Lovcev nam manjka na srake. To je prekanjen ptič. Potuhne se in skrije kremplje. Zato sta Ferenc in Košar na tihem priredila to parado. Za hrbtom ljudstva — da se ne vznemiri in ne zasluti krempljev — in da mu ne prižge kdo spoznanja. Vidite: to je politika, da ni občinstva in da je prazen trg. Nič vaburkanja! čim bolj je morje mirno, tem dalje plava čolnič po gladini...« Košarjeva veranda je bila vsa v zastavah — v štajerskih, cesarskih in avstrijskih, a največ v frankfurtarskih. Bil sem presenečen: — kako je Cilika to dovolila. Saj je bilo znano, da ima besedo v hiši. Košar je bil načelni« gasilskega društva in vaje so bile na njegovem domu. A izvršile so se klavrno. Šolarsko priučeno kretanje, brez dobrega poveljevanja, brez ideje. Lutke pri br.z-galnici, ob ceveh, na lestvah in na strehi. Mislil sem, da je že konec; hotel sem se okreniti. A drugi so še čakali. Filipina je stopila k meni, mi skrivoma objela laket z roko in mi zašepetala: «Zdaj pride glavno! Zdaj napni oči!« Njen parfum me je prijetno zdražil, njen dotikljaj mi je pričaral razkošno slutnjo njenega telesa, njen pogrkavajoči smeh v prikupni legi alta mi je vzbudil strastno zeljo, da poljubim njene ustnice. V tem hipu zadrdra po trgu voz. S cvetjem in zastavami opleteni gasilski voz, z ovenčanimi konji. Konrad Ferencev voznik — na vozu kopica deklet v gasilskih uniformah — vse v nemških barvah. Pred Košarjem izstopijo. Načelnica govori in izroči lep šopek z nemškim trakom. A kdo je ta načelnica? — Ali ni to — Cilika? — Pogledam Filipino... Ona se mi smehlja hudomušno, s stisnjenimi zobmi, koketno stresajoč z glavo — pa me uščipne nad komolcem in mi prikima z zaprtimi očmi, kot da bi hotela reči: Tako je! Vidiš, dragi? Cilika je sfrfotala. Spomnim se, da sem se čudil že poprej. — Cilika je bila šla po trgu dol s Ferenčevo Elzo. Držala jo je pod pazduho; ne preiskreno; kot da bi hotela samo demonstrirati, da se šteje k nji. Ogibali sta se previdno blatu — a pri prvi priliki se je kraljičina — osvobodi... Prav se ti godi, vsiljivka! Zakaj je bilo to potrebno? Pogledam Severja: «Ali je Cilika...?« «Uskočila, kajpada!« cNemskutarica je postala!« se razvname Severca. «Ali niste vedeli? Odkar ste vi...« pa se udari po ustih in se obrne proč, da skrije smeh. Posegar me pogleduje zaničljivo; svčtnica me opazuje z zanimanjem; njen mož samo skomizgne z rameni, vzdržujoč svoj elegantni mir, ki ga stane toliko naporov; škamlec si brezbrižno vleče brčice; Helena pa namrdne usta in nabere gube krog oči, ki ji zabliščijo od same svete jeze in od ogorčenja nad izdajalstvom ženskim. Filipina, ki se je bila previdno umaknila od mene, stresa s kolenom krilo in gleda s skrivnostno zamišljenostjo po trgu. Godba zaigra tam doli — v Kosarjevi gostilnici se začenja veselica. «Ocvrte piške, teta! — Morda nas že čakajo...« Posegar se obrne proti Mohoriču. «Pojdimo!» «Zdaj so lepo med seboj!« se oglasi Sever. «Ni jih dosti, a so ljudje! Jutri bodo farbali naokoli, kako je bilo imenitno. Ljudstvu bodo vzbujali skomine in občudovanje — mi pa smo videli blamažo. Ko bi bilo ljudstvo tu, bi se ne dalo farbati. To je politika!« Družba je zavila krog ogla cerkve: za trenutek sem še postal in se obrnil proti trgu. Nenadoma je Filipina poleg mene, prime me za roko in me pogleda globoko in iskreno. «Ali te je ranilo?« «Zakaj? — Ali je uskočila zaradi mene?« «Zaradi koga pa?« •»Kaznovala je le sebe. Goska!« «Rada te je imela!« «Ne dovolj.« «Morda ne dovolj, če se je kar tako odrekla; ampak boleti jo je moralo zelo.« «Rada me je imela? — Imela bi me bila rada — to je vse!» «Pa ti je vendar žal!« «Ba! Saj ima že drugega!« «Kdo ti je povedal?« «Vidiš? Uganil sem. Kdo je srečni, ali pravzaprav: B®” srečni?« •»Učitelj Stem z nemške šole.« «Aha! To je torej vzrok uskoštva.« In res mi je odleglo... Cilikini sorti je samo do tega, & pride hitro v gnezdo. Kdor jo prej zasnubi, tisti je izvoljeni-Da le ni gnezdece preveč plebejsko, pa je dobro. «Sicer pa ni izključeno, da ne postane spet Slovenka. Kj« je pisano, da mora biti Stčrn bolj neumen, kakor sem bil jaz’* «Hahaha... Kako ste moški zlobni!« Globoko iz grla doni njen smeh in njene oči me gledajo poredno. «In brezsrčni!* «Nič brezsrčni! Zakaj bi bili kakor zajci v gaju?« Počasi stopava za onimi, ki so že daleč spredaj. Njen sme*1 ml dobro dč, njena bližina me ogreva. «Cilika je praktična. Takšna naj bi bila vsa dekleta; žal' da niso... Ali naj bi samo plesale in se igračkale z življenjem-Zakaj bi si ne smele zidati — bodočnosti?« •»Zidati? Zidati na — kaj? Na moža seveda! Loviti torej!* «Ti misliš: ženska bi se morala — darovati možu — brez premisleka in brez računov...« Zopet me pogleda od strani, prebrisano, a toplo. «Ce je temelj on in on steber bodočnosti, ima pravico, da zahteva nekaj. Zanesti se pa more le na nesebično zensko.> «Ah, ta moška nesebičnost!« Njeni zobje bleskečejo v sme" hu, telo se ji koketno kreta. «Z navdušenjem se mora vda>j ženska, vsa zamaknjena!...« Pol hudomušen je, pol bojazUlV njen pogled izpod oka: «...kakor Tilika!« V ti zvezi si je drznila odkriti rano - in rana ni zakrvavel®- «S Tiliko bi se bil poročil!« odvrnem kratko. . «Verjamem, dragi... Oprosti mi porednost!« Stisne h1’ roko z levico in pohiti na vrt, Kjer je bila naša družba zopet sedla k mizi. (Nadaljevanje sledi).