gospodarske, obertnijske in narodske. îahajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V A jubijani v saboto 9. februarija 1856. Tudi topir je kmetijstvu koristna žival Ne manjka se Ijud ktei topirje ÍFledermáuse) so vra žijo zato , ker nič druzega od njih ne gerda žival. ejo i kakor da so ? Dingač bi pa morebiti od njih mislili, ako bi da topir, ki v mraku in ponoči okoli leta, se edino vedili le od škodljivih ponoćnih mergolj kebrov živi. Le mra vij (Ziegenmelker, Nachtschwalbe V V m i krota opravljata člověku ponoči ravno tisto dobro službo kakor topir, kterega nobena druga žival ne prekosí v prid- cese. ko so se nosti, s ktero pobira ponoćne škodljive mereese. že vsi drugi červojedni ptiči spat spravili, zacnejo se Je ti okoli létat in si hrane (živeža) iskat, zakaj kakor so med metulji, červi, komárj ? in kebri podnevnjaki, tako so tudi ponočnjaki, kteri ponoči škodo delajo drevju in drugemu rastljinju. Mravljinčarjev pa je malo, in krote se plazijo bolj po tleh. Topirji pa svigajo povsod sem ter lo vij o le in si 7 za zivez. > mergoljince lz vsega tega pač vsak lahko zapopade , kako škoda in jo pokon- je ubijati topirje, kteri poberajo skodlj žival cujej Naj bi vladařstva tište postave, ktere veljajo za ohr razširile čez topirje, kteri njenje ptice v, kadar vale, tudi tako koristili člověku kakor ptiči so • v • Prof. dr. Kolenati Od m lino v na sapo, pa še nekaj druzega. V 9. listu „Novic" sem bral sostavek verlega gospoda Križnogorskega iz ložke doline, v kterem priporoča naj bi se sem ter tje po višjih homcih tudi na Notrajnskem mlini na sapo napravili, češ. da bi taki mlini bili Ložanom 7 v veliko korist posebno takrat, kadeř jim silna povodinj pol fare, včasih še več, z mlini vred z ager ne i Res je , da imajo mlinov na sapo v več krajih prav veliko , kakor na Luneburškem, M a g d e b u r š k e m itd. posebno blizo Labe so homci s takimi mlini tako obsejani, da se jih samo na Luneburškem blizo sto našteje. pač očitno spričuje njih koristuost. To Bi bili pa taki mlini na Notrajnskem tudi za ter 2 Gosp. Križnogorski sam dobro vé, kako neizrečeno tù pez í burja razsaja, kako podira nar močneje bukve po Javorníku odkriva poslopja in koliko druge m drugod, kako terga in skode selj an oni prizadeva. Ali bo pač prizanašala mlinom lz časnika moravske gospodarske družbe in na prošnjo gosp. pisatelja, naj bi vse vredništva kmetijskih ćasnikov ta spis v svoje liste vzele. **) Mravljinčar (podhujka) je pikcasta ponoćna vlastovca, ktera v mraku in ponoči, posebno rada kadar luna sije. okoli leta in mergoljince, mravlje in druge merčese pobira. Pravijo ji tudi kôzomovzec, po nemško Ziegenmelker. zato ker přiletí na sapo ? Težko da. Naj , na pr., postavi D na D< TJlak i, Je Nadi na St •j V • V svoj mlin na Hrib Podcerklj na i burj bo jela bučati in mlin bo trešila ob tla, da se bo zdrobilna majhne kosce. Namen teh verstic pa ni, da bi poderale blago misel gosp. Križnogorskega ; le opoinniti sem hotel protivnice b u r j e, ktera bi na Notrajnskem utegnila vžugati mline na sapo. Pri ti priliki pa se ne morem zderžati, da bi Ložanom prav svetoval, posebno Dancom ? Podcerkljanom. Nad i lescanom in Pudobcom, odtoke vodá trebiti kolikor je le moč posebno tište jarke in žoltna, blizo danske vasi, kamor se voda iz cele fare steka. Dragi vaščani! poprimite se tega trebljenja; z zedinjenim delom boste dokaj opravili, in voda. ktei vam tako pogostorna mline polj in loge zaliva, vam gotovo ne bo toliko škode prizadevala kakor do zdaj Se je cas ? en mesec m še več ? se vam ni treba poljodelstvo ozirati. Vascani stirih vasi, stopite skupaj in prevdarite to v v v v važno rec, ktero vam vas nekdanji sosed priporoča. Stopite skupej in lotite se delà. Idite v Retije naj prej, preglejte in iztrebite ondašnje jarke in požeravnike, potem v Strugo poleg ternjenih njiv, v lep i Dol in njegovo okolico. V Ter zna h boste veliko požeravnikov dobili, naj večjega pri cerkvenih njivah ktei šaro zasut i tako B o d sr a j Ç» odmašili je pa večidel z blatom in mnogo da prav po malem vodo požira; od tukaj tukaj boste naj več opravili, če boste kakor gré, posebno pa, če napravite prekop 3 odte- idite v žoltna po kterem bo voda ob povodnji v Golob kala. ? ino nagleje pa tudi Golobino morate bolj raztrebiti, da bode • V v • urnise pozir Pa ne samo okoli D bi bilo trebljenje vodotokov jako važno delo, ampak tudi Oberh v jezeru bi mogel raztrebiti, da bi voda iz danske okolice beržej se odtékala Da bi v tem kraji veter pri drevji veliko škodo na-pravljal, kakor častiti gosp. dopisnik piše, nemorem lahko zapopasti, ker reja drevja —jez mislim sadnega v ložki drevesa, ki se tukaj nahajajo, so češplje in dolini ni skor vredna, da bi jo v misel jemal. Vse sadne pa ovsenice (drobnice), sem pa tam kakošna nežlahna jablana. Tu in tam se pač, toda le prav poredkoma, narajma kak sadjore-jec, kteri iina veselje do sadja in se tudi ž njim po maleni pečá; pa kaj mu pomaga, ceravno kako tepko, hruško ali jabelko tudi vcepi, ker mu jo, preden zreli sad donese, že tatje otresejo, in je njegov dobiček le žalost in jeza! Dokler se ne bojo vsi gospodarji sadjoreje v tem kraji poprijeli ? bojo sadunosne samice zmiraj izpostavljene tatinstvu. Lozan. Gospodarske stvari. (Kis (jesih) iz gnjilega sadja). Malo hiš je po kmetih, da bi ne imele kaj sadja čez zimo. Med sadjem je pa zmiraj tudi kaj gnjilega ali nagnjitega. Tako sadje ponoći tndi v hie v, da si tam isće mergoljincov. Al kaj so ti kori s tni živalici koj natvezli vražni ljudje? Kaj druzega. kakor to, kar imé njeno spričuje, da namreč kozám in krávám mleko iz vimena popiva! Kaj pa je následek tacega naj se nabira skozi celo zimo v odpertem pa tako terdneni napčnega zapopadka? Kaj nek druzega, kakor: „ubité jo, sodcu, da ne puša vode ; sodec ta naj se postavi v klet ubité, nesramno tatíco!" In tako se ravno nasprotno godí: namesto da bí se varovali rnravljinčarji in topirji, se pa pobi-jajo ! ! Kamor koli se pac obernemo, povsod si blagomislecemu člověku razodeva silna potreba pravega natoroznanskega podučenj a. Vred. (kelder) , kjer je tako gorko, da sadje ne zmerzne, kar bi bilo za napravljanje kisa škodljivo. Zraven gnjilega sadja naj se mečejo v ta sodec vse lupine ali kar koli ostaja od sadja. 40 Spomladi ali kadar koli imata gospodar ali gospodinja cas, naj se pa nareja domaći kis takole : Vse kar seje goji lega nabralo , deževnice přilije in skozi pert spreša. Ta sadni sok naj se vlije v čedno posodo in pustí 2 do 4 dní stati, da se vsa (personificirana} kakošna 1 V V « ti « « • v m m -m 1 se je ponoći tako z lučjo razsvetljei t i ko da bi vsa kont i bila naj se zmučká z roko, potem naj se enmalo podobo. Ker je v veri starih F Tudi podnevi je kamen imel S nJ • v vladal b m, je feniška V goscava in nesnaga zgorej zbere in potem naj se posname. m I Tako očiščenemu soku naj se pridene nekoliko kisove ma- ne pa purpureus, kakor Lydus piše. Vendar je mogoče Blatta brez dvombe osebljena učna prikazen in znabiti ravno utegnilo bi tedaj blatta pomeniti irieus ternice. ce , jo je kaj pri hiši, ali pa perišče drobno stolčenega da je I • V V V 4 graha, in se v pripravni posodi postavi v gorko hišo. ali 6 tednih je dober in čist kis gotov brez vsega gnjilega okusa, kteri popolnoma zgine, kadar se je žonta skisala. Hoh. W. kakošno posebno od Blatt Blaud različno božanstvo. (Konec sledí.) Ogled po kranjskem Gorenskem. Starozgodovinski pomenki. istrijanskih božanstvih. j nr. Spisal Davorin Terst en jak. Čuli smo, da po Justinu so Ko Ih ar ji mesto Pola Pot od Ljubljane do Belepečí (Weissenfels) „Krajna mati V svojem zlati Draga naj živi ! r u, K. Hueber Ali si potoval kadaj , dragi bravec , skoz glavno go i in da so ti Kolharji po Herodotu bili zidali rodu. Ilerodot je Kolharje posebno egiptiškega iz tega vzroka za rensko dolino od Ljubljane proti Kra nj ski gori in naprej do Belepečí? Je to dolina, rajsko lepa, od ktere sloveči angležki naravoslovec in pisatelj Sir Humphry Davy E g i p c a n e razglasil, ker je pri njih obrezovanje na- v svojih potopisih pravi, daje najlepši, kar jih je vidil v s oglas u j ej o vadilo bilo. Herodotu Diodor in Ammian Marcelin -). Vendar obrezovanje ni samo drugih Strabo, Valeri Flaccus, Europi. Ce je sloveči i Anglež , ki je mnogo sveta vidil in pri starih Egipčanih 3 navadno bilo, temoc tudi pri rodovih juterne dežele, zato dandanašnji zgodovinopisci, ka kor Kortum 4) K o 1 h a r j e za Féničané imajo. Po rirn Koliko je skih in gerških pisateljih so se bili Kolharji v Istrii na selili o dôbi Argoiiautov 5) (1250 pred Krist.) v tem resničnega, naj drugi preiskujejo. Mogoče pa je, ker Feničani so že okoli 1100 pred Kristusom mogočno na-selbino na južnem koncu Hispanije slavni Gades utemelili. lepih krajev přehodil, o Gorenskem tako razsodbo izustil, naj mi nihče ne zameri, da se v duhu lotim peljati častitebravce našega lista v to dolino. Ocitno pa rečem , da primanjkuje peresu mojemu zmožnosti vredno popisati ta resnično rajski kraj naše domovine, in da bi treba bilo tudi, ako bi se kdo lotil natanjčnega popisa, da počasi potuje in mnogo oprašuje, da bi vse natanko pozvedil. Kar me je narveč spodbujalo, se tega ne ravno lahkega delà podstopiti, so nektere posebne znamenitosti zgornjo Ze 1300 pred Kr. Féničané nahajamo na severnem boku gorenske strani, od kterih se je dozdaj malo, bi rekel. sko Afrike, kjer so slavno mesto Kar ta go postavili. Ime Kar tag o je pokvarjeno iz feniskega Karthad-Ladtha, kar pomeni novo mesto. Ker jih že 1300 pred Kristu- (Weissenbach) som v Afriki najdemo, tedaj so tudi utegnili že prej iz Ka- raj nic pisalo, čeravno se smejo med bisere kranjske zemlje šteti. Na vsem potovanji od Ljubljane do Belega potoka. ? ki v zadnjem koncu gor meji Kranjsko od Koroskega, pa se vidi ob veliki cesti komaj cetertinka naana tje priti in za Sesostrisa, kteri je živel okoli 1400 tište lepote, s ktero je mati narava gorensko stran res pred Kristusom, iz Libije se v Kolhisu naseliti. In po ta- neizmerno ozaljšala, in resnične so besede, ki jih je sloveči kem bi tudi Herodot prav imel, rekši, da Kolharji so iz nemški pesnik J. G. Seidl izustil o domovini naši, rekši: Mgipta prišli. „Kranja! čudovita res si zemlja; ne kakor druge dežele se iz ktere r--I--------------„1V1UUJU • VUUVIllH, i VO XiVIUlJt* , liv IVUIVU1 U» u Vendar pustimo to tamno vprašanje, saj je nam le do- 0čém popotnika razprostiraš enaka odperti knji kazati, da so Is trija il ci bili Kolharji. Za takošne jih listov se zapopadek urno prebrati zamore; ti za nevid-je imel Justin, in božica Eía pricuje, da je bil dobro pod- ljivimi homci skrivaš v nedrijih svojih nepričakovane lepote in imenitne zaklade naravskega bliša ; le kdor te prav učen. 5 Dalje smo vidili, da istrijanska Isia bi utegnila biti kolhiška Asia in istrijanska I ka feniška Oka ali On ka. pozna, zamore te po vrednosti ceniti" Treba se bo toraj Pa še eno istrijansko božanstvo najdemo, ktero pricuje, enekrat tudi nam podati od velike ceste na stran, da ne da so Istrijanci in Kolharji bili Feničani, in to je fcomo prezerli nobene posebnosti. božica BI audi a, ktera se je tudi polatinčila v Venus ]Vaj bojo te verstice vvod mojega popisa. Zdaj pa sto- pimo iz Ljubljane. Ob pričetku Latermanovega drevoreda prestopimo že- Ir i e a. dito - Lydus 6 • V pise i da so Feničani gerško Aphro Venus i ranio častili pod imenom Blatta, in pripoveduje, da filatta pomeni purpurea. Znano je, leznico, ktera se skoz to sprehajališče vije na levo, in po imena napačno kteri se v kratkem dervili bodo bobneči hlaponi memo palače „Radeckove" proti Terstu ; pot naša pak nas pelje ob kako so gerški in latinski pisatelji ptuje s p oroče val i, zato se nam ne smé smešno zdeti, ako se Blaud i a pri Lydu veli Blatta. Tudi utegne Blaud a cesti do polovice gori v hladni drevoredni senci proti biti n are cj a razlicnost. Rekel sem pred, da je BI audi a siški. Ta vas se je poslednje leta zlo olepšala, pa pri-prestavijena v Venus Iriea in imam sledeči razlog. Lu- maknila se tudi Ljubljani tako zlo, da menda ne bo več . A-V . s-s< .V,, /. . V . , V . . . O O J da se bo predmestje ljubljansko imenovala; zakaj cian 7), rojen Syrec, pise od neke syrofeniske božice, ktera na glavi žarno je imela okoli telesa pas Venere Uránie, krono in okoli vrata različno barvane zlate plošice železnici, ki bodo podajale roko omenjeni vasi. dolgo gotovo se bodo v kratkem še druge nove hiše postavile ob (vielfarbige Goldbleche) ; na glavi je imela kamen, kteri i Glej Barth „Deutschlands Urgeschichte" § 81 Lepa okolica se razgerne našim ocem , ko stopimo iz Šiške in se ozremo proti Gorenskemu. Rodovitno polje se široko razprostira na levo in desno , in razni pridelki pri- n Diodor I.. 28. 55. V Fl m i a n M Argonaut. V., 419, Am 3 XXII. 8, stran 300 Zweibriickner Ausgab i ) Glej Joseph c. Appionem II 13 5 Kortiim „Geschichte der Griech." str. 58. Vožnjo Argonautov imenuje Kortum: „einen Seezug der Griechen aber mit aller Pracht der màrchenhaften Abenteurerei y Ko n ti na se je velela pri severnih Slovanih veža božanstev, sansk. kundža, kuta, keta, casa, domus. Na Stirskem še se več mest . Tako na er je stara veli na sred vesi ali cerkvenega K primer v Reichenbergu kraj Save se veli torišče, schmiickt". (Kortum Lydus Excerpta, L 19 de Dea Syr I. 48.) ausge Pis cerkev stala Kan tal o v. ska postaja Candalicae stare postaje stoji občina Hiittenberg, toraj přestává Na Koroškem je bila rimsko-sloven- Kandaliče . Kantaliče. Na mestu taliče. KÍ Pis 4? cajo memogredoče popotniku marljivost prebiva kajšnih Le v većem zmislu se ta okolica dol ov tu imeno žena njegova sta rada bogaj m jima je bila mila vati zamore, ker je ena nar V • Zbudí se pa neka prevzetnost v sercu žene , rekoć straní ; pa tudi v oziru lepote se sme med p Kakor sreberni pas jo obdajajo okrog in okrog ob kraji pr jazne vasi, h ravnin gorenske lej, mož vsak pot mošnjo dobička domu prinese, tipa nimaš ničesa pokazati, kar bi bila prigospodarila. Sklene tedaj bi tudi ona imela kaj možu šteti bolj skopa biti in spravljati, da kterih bele hiše se prijetno vjemajo s sadnim, pokazati. Zato jenja bogajme dajati, berače jame poditi okoli njih nasajenim drevjem. Ako se ozremo po verhovih se pred nami gori na desno unkraj Save mogočno dviguj 7 ? ter darove v škrinjo skupaj metati, misleča si, ko mož domi pride, me bo zlo vesel. Mož pride — pa ni prinesel mo v ak na obéh stranéh v zapadu od sivih snežnikov ob- šnje dobička. Le od nesreč je pravil, ktere so ga potep senčena dvoglavna S ë na ktere desnem tale. Potolažiti ga nekoliko, mu pové žena, kako je ona verhu ponosno kraljuje deleč sloveča romarska cerkev veličansk hram kraljice i res bila da na to vižo se bo zgubljeno kmalo pridobilo glasovi velikega zvona nebeske. Velicastno se odmevajo Pelje moza v škrinjo gledat, kaj da je prihranila vsaki dan trikrat s hriba doli po je bilo! Polna škrinja ali kaj k d d in d celi okolici, ter opominjajo domaće kakor ptuje k pobo h t r u p e n i h v • 1 je bila Prihranjeni, revežem od molitvi. Kdor pa priliko ima tudi memogredé na goro iti, targani darovi so bili ta se gotovo ne bo kesal, zakaj gori se ne vidi edino le lepa cerkev, ktero je roka veliko prezgodaj umerlega ro jaka in umetnika našega, M. Langus- 2. u s-a ozaljsala z lepim delom njegove umetnosti, ampak pred očmí romarja se razgrinja, kakor vesoljni tempelj božji, tako krasni razgled okrog in okrog, da nehotoma cloveka navdihuje z rajskimi cutili. Bil pa je tudi nedelaven potepúh, ki ni za potrebo prosil temuc kar je dobil poprodal in zažgančal. Enkrat se ga je navlekel za kervave žulje dobrih rok prav po svatovski. Obležal je pri cesti, priprošeni kruh pa je bil krog njega To viditi, ga serce za Od Šmarne gore se na desno doli od škaručenske do raztresen. Memo pride popotnik. bolí, kruh pobere ter ga beraču na persi položi, da bi ga V V • v • grici legi dalj linice proti Černučam vlečejo za Savo nizki obm kakor senca sivih velikanov, ki se zlo v enaki za njimi tam dvigujejo in mejijo Koroško od Kranjske. Mi slil bi člověk, da Šmarna gora in omenjeni nizki memo gredoci ne pohodili. Komaj zgodi se to, zacne berač stokati, kakor bi ga napenjalo. Smertni pot stopa mu na čelo ter ne more iraniti se. Ptujec to viditi se začudi, sré © fs erički so skoraj v neposredni z vezi s sivimi mejniki, pa koj tù se vresničujejo besede slavnega Seidl-na, ktere sem v začetku blize, berača strese in kruh riz-nj pade. Ah! zdihuje berač, ko bi ne bili kosca kruha s pers mi vzeli, bi bil poginil huje mi je bilo, kakor bi bil včs svet na meni ležal! • v . navedel ; zakaj med temi grici in unimi gorami se razpro stira druga ne manj lepa planj nika lepe okolice : M e n g i š k i 7 ter zaki II o m š k c očém popot Tako težak je vsak dar, ki ga berač nepotrebni v mavho spravi ! —k. Kamnišk Kr i žk in k o m e n d s k ? V • 7 Se danes se zivo spominjani, kako močno sem se čudil, ko sem vper Kamniku iz Vod proti l>opis Krajnca iz Carigrada. grede unkraj teh gričev přišel in vgledal lepo planjavo, od ktere se mi poprej še sanjalo ni. To je nekoliko od Marljivi naš gosp. dopisovavec iz Pole je v lanskih Novicah nam napovedal, da bomo od svojega rojaka časti-leda na desno. Tudi dolina, tega gosp. Jož. Perme-ta, duhovna ces. namorskega ladjovja, — > ~ ----------- —---n------ ---—* --------c i - 7 -------------------o ----j J I skoz ktero se Sava in železnica proti Dolenskem peljate, pismo přejeli, v kterem potovanje po morji iz Pole v Terst se dobro tù vidi, — al teh krajev zdaj popisovati ni moj i« iz Tersta v glavno turško mesto Carigrad popisuje, namen, ako hočem naslovu sostavka zvest ostati. Zadnje Přejeli smo res to mično pismice, pisano 30. rožnika 1. 1. toraj, na kar se še ozremo, je zlo poldrugo uro dol vored, ki je nasajen ob stari dunajski cesti od Cern dresem v Carigradu, iz rok zagorskega kaplana, častitega gosp L. 7 Gestrina, iz kterega 7 pismo povzamemo tisti oddelk, v do Ljublj y in kterega pač hitrej preleti oko , kakor pre- kterem nam popisuje dôbo, ko je pervikrat stopil na tursko hodi vtrujena noga popotnika ; škoda le , da tudi tù je sled zemljo v Smirni 15. aprila 1. 1. ujzdanosti nekterih ljudi, ki ne morejo pustiti nedolžnih 71 drevés pri mil Ob štirih smo bili v Smirni, naj imenitnišem in naj piše gosp. Perme Zadnjič smo se obernili zdaj proti beli Ljublj i ktera nam se enkrat kima kakor k slovesu svoj mili pozdr zdaj pa se podajmo naprej po omenjeni poti. — 7 (.Dalj sledi.) Za poduk in kratek cas. Milošnje in pa beračenje. premožnišem teržnem mestu Levante — in berž, ko se je ladija ustavila, sem se podal s še dru-gimi gospodi v mesto in stopil tam na azijatiško zemljo. S mirna je, kakor vsako turško mesto, razdeljena v dve polovici: ena je turško, druga frankovsko mesto; v unem prebivajo sami Turki, v tem pa kristijani mnogoverst-nih narodov, in le tam pa tam kak Turk. Od Smirne Ti ne morem reči, da bi bilo lepo mesto ; ulice so sicer vse dlažene, pa tlak je tak, da se pri vsaki stopinji lahko nogo Gotov je 7 Dve národni pravlici. da je veliko ljudi dobrega in milega serca skrehnes ; ker je mesto ponoći le takrat razsvitljeno, kadar luna sveti, je treba, da si vsak berž papirnato laterno kupi celó 7 na svetu, pa je tudi silno število res potrebnih revežev vendar je tudi dosti skopúhov, ki bi raji dušo vragu kakor bel vinar revežu dali. Nasproti pa je tudi gotovo , da se cede in cede vlačijo potepúhov lenih in tacih bab, kterim se sinilijo njih otroci in jih ne dajo služiti, temuč doma pri in jo seboj nosi v žepu, da jo prižgč kadar je treba 7 teržišče (bazar) ni kaj lepo. Nobenega voza nisem tù vidil; vse se nosi le na herbtu; kamél, ki tovorijo blago iz vsih krajev, je pa toliko viditi, da en sam dan sem jih na- štel čez 600. Sicer velja Smirna za naj priljudniše mesto jutro ve dežele in pod varstvom austrijanske vlade stojeća katoljška cerkev je res lepa. 18. aprila je bila mašina našega parobroda že spet zakurjena in hajd! proti Carigradu. Drugo jutro smo prijadrali v Dardanele (Helespont), ktere so že toliko važnih zgodb doživele. Res nepopisljivo lepa je pot skozi ta kanal, kteri srednje morje loči od morja-Marmora. Posebni občutki navdajajo serce popotnika, ko ogleduje tù peci lenobo pasejo in za prihodnje tatove in malopridneže vsake baže prakticirajo. V kakošen greh šteje slovenski narod in menda ž njim vsak pameten člověk revežev po moči ne podpirati, tudi pa nasproti brez potrebe beraciti in ljudi narodni pravlici. 1. gljušiti, kažete sledeči Bil je přemožen kmet, ki je zraven svojih pridno ob bregovje Na desno gledaš rajsko, rodovitno primorje azi delovanih zemljiš pri tovorii veliko dnarja pridobil. On in ja tišk o, na levo europ ej s ko. Ako se pelješ po sredi 7 18 bi tam pa tam skoraj lahko tiče streljal v Azii na eni, v Europi na drugi strani. Na več krajih so ob Dardanelah močne terdnjave, ktere bi užugale vsako ladjovje, ako bi bile v dobrem stanu. Dokler bojo pa Turki tù gospodarji, se ni tega bati. Popoldne smo se peljali memo Galipolja in smo hotli skozi Marmora-morje, al silni viharji so nas zapo-dili nazaj, da smo mogli pred Galipoljem mačka spustiti in se tii ustaviti. Proti polnoči smo jo spet poskusili naprej udariti, al spet je tako huda bila, da še le 21. aprila zjutraj srno dospěli na svoj cilj in konec. Zjutraj ob petih me pokliče čuvaj, naj se pripravim viditi Princesu je (Prinzen-Inseln) — tisto versto lepih otokov, kjer stanujejo bogati Turki poleti. Kmali se vstopim s svojim daljnogle-dom in ogledujem zale otočiće — pa kmali zagledam tudi en kos Carigrada; škoda, da ga je megla nekoliko za-krivala. Delj časa se peljemo prav blizo imenitnega mesta, dokler se zjutraj ob sedmih ne ustavimo blizo S era ilove erti — to je, erti tište palače, ktera bi, če bi mogla govoriti, povedala tisuč in tisuč homatij vsake baže, ki so se že pri-petile v tem sultanskem poslopji. Razgled čez predinestja carigradske : na G al a t o in Pero in na Sta m b u 1 (tisti del mesta, kjer sami Turki prebivajo, in kterega „zlati rogu loči od unih predmestij) na europejski, in čez S kutali na azijatiški strani je tako lep in veličasten , da se popisati ne dá, da ga člověk le viditi mora , ako če zapo-pasti lepoto tega kraja. Kdor pa želí čisto veselje nad temi kraji si v spominu in sercu ohraniti, naj ne stopi v město, ampak le od zunaj naj ogleduje in potem — dalje potuje. Vendar od vsega tega Ti bom drugikrat kaj več pisal. V dveh mescih, kar tii bivam, sem si že marsikaj nabral, kar bi utegnilo mojim rojakom mikavno berilo biti. Jutri (1. julija) odrinemo naravnost v Aleksandrij o. tedaj v Afriko. Ljubo mi bo, ako moje pisma razglasiš po „Novícah", da bojo vsi moji prijatli vedili, kje da sem in kako mi gré". Novicar iz raznih krajev. Francozki vládni časnik „Moniteur" je 5. dan t. m. raz-glasil imena pooblastencov tistih vlad, ktere bojo na-domestovane v Parizu pri zboru, kteri se bo zacel 20. dan t. m. za dosežbo mirne sprave. Vsaka teh vlad, zunaj sardinské , bo imela dva zagovornika pri tem sila sila ime-nitnem zboru. Naša vlada je izvolila predsednika ministerstva grofa Bu o la, kteri bo krepák zagovornik od austrijanske vlade osnovanih nasvetov, ki bojo podlaga zbo-rovega pogajanja; njemu na strani bo baron Hiibner, ki je sedaj poročnik austrijanske vlade v Parizu; — francozka vlada je izvolila za svojega namestnika grofa Va-levski-ga, ministra unanjih oprav, kteri je kot žlahtnik cesarja Napoleona navdan tudi skozi in skozi njegovega duha; njemu na strani bo baron Bourqueney, ki je sedaj poročuik francozke vlade na Dunaji, — oba se štejeta k miroljubni stranki; — angležka vlada bo poslala grofa Clar end on-a, svobodoljubnega ministra, in pa lorda Co w-ley-a, namestnika lorda Palmerstona v Parizu;— rusov-sko vlado bota nadomestovala grof Orlov, eden naj slav-niših prijatlov rajncega cara Nikolaja, mož od glave do nog staro-rusovske korenine, in pa baron Brun o v, nek-danji rusovski poročnik v Londonu in v razmerah francozke in angležke vlade dobro podučen, — uni vojsko-Ijubne, ta miroljubne stranke; — sardinska vlada, ki se bo vdeležvala tega zbora le toliko, kolikor se turška vojska dotikuje laških zadev in bregov srednjega morja, bo poslala markíja Massimo d' Azeglio, učenega in svobodoljubnega moža, v zbor; — turška vlada pa pošlje ministra unanjih oprav A li-paš a, namestnika staro-turške stranke in svaka sultanovega, od kterega se pravi, da je vdan francozki vladi, in pa Mehemeda Djemila Bey-a, sina Rešid pašovega, od kterega se terdi, da je prijatel angležke vlade. Vidi se iz tega, da vse vlade so si izbrale krepke zastopnike. Med tako imenovanimi velikim i via dam i, ki se bojo snidile v parižkem zboru, se pogrešuje le prusovska vlada; kakor je dosihmal samosvoja ostala, tako se tudi sedaj v zboru parižkem ne nahaja; morebiti bo še le po sklepu nemškega zavez ne g a zbora zedinjena z nemškimi deržavami stopila v to kolo, ki ima razsoditi konec vojske; 7. dan t. m. je imel v F rank obr odu zbor o ti zadevi biti. Malokdaj, dokler svet stojí, se je snidel zbor, v kterega rokah leže tako imenitni sklepi za celo Europo, kakor v rokah tega, ki se bo zacel, kakor smo rekli, zadnje dní tesá mesca v Parizu. — Od cesarja Napoleona, kteri, kakor je znano, po izgledu svojega ujca Napoleona I. veliko derží na srečne in nesrečne dní, ki so zaznamovani v zgo-dovini Napoleonske rodovine, pripovedujejo, da je unidan rekel: „Do 20. sušca bo mir sklenjen". 20. sušec je namreč obletnica povratbe Napoleonove iz otoka Elbe, kjer je vjet bil, in veljá od tistega časa za srečen dan v Napoleonovi hiši. — V tem, ko se še sliši, da na Rusovske m ni vse zadovoljno, da se mir sklene po znanih pred-logih, je pa na Turškem le en glas veselja, da bi bilo konec vojske, ktera jim je toliko nadlog na glavo nakopala. Ni tedaj čuda, da vse druge novice se sedaj memo te preimenitne nič kaj ne porajtajo. — Dunajski veliki škof in kardinal Raušer bo dal v Jeruzalemu prostorno hišo zidati za popotne katoličane, kteri pridejo iz našega cesarstva v sv. deželo. Zidala se bo ta hiša, za ktero je že zemljiše določeno, iz dnarja tistega zaklada, kteri stoji pod varstvom kardinalovim, in v enem letu bo gotova; za tega voljo gré v kratkem neki vradnik c. k. ministerstva za kupčijo in javne stavbě z dvema mojstroma iz Dunaja v Jeruzalem, da bo tii izdelal načertek hiše. — Z železnico iz Beli gr a da v Carigrad bo vendar le resnica; že se delajo priprave in, kakor se sliši, so stroški te 130 do 135 zemljop. milj dolge ceste na 50 do 60 milijonov gold, pre-rajtani. — Sedaj pa še nekaj za gospodarstvo zlo važnega: Na Francozkem je neki gosp. Fabre znajdel zdravilo, s kterim si upa ozdraviti vsacega" smerkovega in cer vive g a konja. Vojni minister je gosp. Fabru izročil dva smerkova, že konjedercu zapadena vojaška konja, in oba je nek ozdravil; med peterimi drugimi konji, ktere Faber ozdravlja, so trije nek že popolnoma zdravi, dva pa že tudi na poti k zdravju. Ministerstvo bo potem razglasilo v v * ^ Fabrovo zdravilo. Neizrecena dobrota bi to pac bila — al dokler ne vidimo sami smerkovih, res smerkovih kónj ozdravljenih, bomo dvomili nad to novico, ker že enekrat se je priporočevalo „gotovo zdravilo 4 smerkovih konj, pa še danes ga — ni mamo! Flora ljubljanske okolice. Po ojstri pa ne zlo sneženi zimi mesca decembra, v kterem je v prosti okolici ljubljanski mraz dospel 17. sto-pnjo, je južno vreme perve polovice mesca januar ja stajalo včs sneg, in druga polovica tega navadno naj merzlejega mesca je bila tako gorka in prijetna, da v okolici ljubljanski in na vertu botaniškem je več pomladanskih cvetlic se iz zemlje prikazalo, ki so se pozneje popolnoma razcvéle. Bile so pa milice letošnjega južnega januarja sledeče: beli zvončki, trobentice, marjetice, bela ali siva jevša, resica, leša, divji poper, beli lopúh, beli in zeleni teloh, zgodnja verba, je-terne in pižemce itd. Predzadnji dan januarja je pa spet mervico snega padlo čez omenjeno floro in merzleje vreme je spet ustavilo cvetke. A. F. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in záložník : Jožef Blaznik.